Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. marca 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Zakon o zdravju živali“) (11779/1/2015 – C8–0008/2016 – 2013/0136(COD))

P8_TA(2016)0067 A8-0041/2016

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (11779/1/2015 – C8-0008/2016),

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja avstrijskega zveznega sveta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2013(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0260),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0041/2016),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  se seznanja z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji;

4.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

6.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o protimikrobni odpornosti in uporabi zdravil za uporabo v veterinarski medicini

V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Akcijski načrt proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti (COM(2011)0748) – je poudarjena preventivna vloga uredbe o prenosljivih živalskih boleznih („zakon o zdravju živali“) in posledično pričakovano zmanjšanje uporabe antibiotikov pri živalih. Države članice se pozivajo, naj se poleg izpolnjevanja zahtev iz te uredbe zavežejo, da bodo zbirale ustrezne, primerljive in dovolj podrobne podatke o dejanski uporabi protimikrobnih zdravil pri živalih ter da bodo tovrstne podatke pošiljale Komisiji in s tem zagotovile preudarnejšo uporabo protimikrobnih zdravil pri živalih in tako prispevale k zmanjšanju tveganja za protimikrobno odpornost.

Izjava Komisije o rednem poročanju v zvezi z uporabo protimikrobnih zdravil pri živalih v Uniji

Komisija se zavezuje, da bo objavljala redna poročila o uporabi protimikrobnih zdravil pri živalih v EU na podlagi podatkov, ki jih bodo posredovale države članice.

Izjava Komisije o dobrobiti živali

Ta uredba določa pravila za preprečevanje in obvladovanje živalskih bolezni, ki se prenašajo na živali ali na človeka, ne vsebuje pa določb, ki bi posebej urejale dobrobit živali, čeprav sta zdravje in dobrobit živali povezana. Unija ima dobro razvit pravni red glede dobrobiti živali, ki zajema različne vrste (brojlerje, kokoši nesnice, prašiče, teleta) ali dejavnosti (kmetovanje, prevoz, zakol, raziskave itd.). Ta zakonodaja o dobrobiti živali se bo še naprej uporabljala. Komisija se v celoti zavezuje doslednemu upoštevanju dobrobiti živali v skladu s členom 13 Pogodbe in v okviru omejitev, ki jih ta določa, vključno z zagotavljanjem doslednega izvajanja in ustreznega razvoja te zakonodaje.

(1) UL C 170, 5.6.2014, str. 104. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0381.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. marca 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede sheme pomoči za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami ter mlekom (COM(2014)0032 – C7-0025/2014 – 2014/0014(COD))

P8_TA(2016)0068 A8-0006/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0032),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 42 in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0025/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 9. julija 2014(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. oktobra 2014(2),

–  ob upoštevanju svoje odločitve z dne 27. maja 2015 o začetku in mandatu medinstitucionalnih pogajanj o predlogu(3),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. decembra 2015, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0006/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 8. marca 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1306/2013 glede sheme pomoči za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami ter mlekom

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2016/791.)

(1) UL C 451, 16.12.2014, str. 142. (2) UL C 415, 20.11.2014, str. 30. (3) Sprejeta besedila s tega dne, P8_TA(2015)0216.

Spremembe Evropskega parlamenta z dne 8. marca 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančno preglednost pristanišč (COM(2013)0296 – C7-0144/2013 – 2013/0157(COD))(1)

P8_TA(2016)0069 A8-0023/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog uredbe Naslov Predlog Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančno preglednost pristanišč o vzpostavitvi okvira za organizacijo pristaniških storitev in za finančno preglednost pristanišč Sprememba 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo) (1a)  Pristanišča lahko prispevajo k dolgoročni konkurenčnosti evropske industrije na svetovnih trgih, pri tem pa povečajo dodano vrednost in število delovnih mest v vseh obalnih regijah Unije. Za reševanje izzivov, s katerimi se sooča sektor pomorskega prometa, kot je neučinkovitost v trajnostni prometni in logistični verigi, je nujno, da se ukrepi za upravno poenostavitev iz sporočila Komisije z naslovom Pristanišča: gonilo rasti izvajajo skupaj s to uredbo. Zapletenost upravnih postopkov za carinjenje, ki povzroča zamude v pristaniščih, je glavna ovira za konkurenčnost prevoza po morju na kratkih razdaljah in učinkovitost pristanišč Unije. Sprememba 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)  Visoka stopnja poenostavitve postopkov carinjenja je lahko velika ekonomska prednost za pristanišče v smislu konkurenčnosti. Da bi se izognili nepošteni konkurenci med pristanišči in zmanjšali carinske formalnosti, ki lahko zelo škodujejo finančnim interesom Unije, bi morali pristaniški organi sprejeti ustrezen in učinkovit pristop politike, temelječ na tveganju, da bi preprečili izkrivljanje konkurence. Države članice in Komisija bi morale te postopke redno učinkovito spremljati, Komisija pa bi morala preučiti, ali je treba sprejeti ustrezne ukrepe za obravnavanje nepoštene konkurence. Sprememba 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 (4)  Velika večina pomorskega prometa Unije poteka skozi morska pristanišča vseevropskega prometnega omrežja. Da bi se cilj te uredbe dosegel na sorazmeren način, brez nalaganja morebitnega nepotrebnega bremena drugim pristaniščem, bi se morala ta uredba uporabljati za vsako pristanišče vseevropskega prometnega omrežja, ki ima pomembno vlogo za evropski prometni sistem, ker upravlja več kot 0,1 % skupnega tovora oziroma skupnega števila potnikov EU ali ker izboljšuje regionalno dostopnost otoških ali obrobnih območij, vendar ne bi smela posegati v možnost držav članic, da se odločijo to uredbo uporabljati tudi za druga pristanišča. Pilotažne storitve, ki se opravljajo na odprtem morju, nimajo neposrednega vpliva na učinkovitost pristanišč, ker se ne uporabljajo za neposredno vstopanje v pristanišča in izhod iz njih ter jih zato ni treba vključiti v to uredbo. (4)  Velika večina pomorskega prometa Unije poteka skozi pomorska pristanišča vseevropskega prometnega omrežja. Da bi se cilj te uredbe dosegel na sorazmeren način, brez nalaganja morebitnega nepotrebnega bremena drugim pristaniščem, bi se morala ta uredba uporabljati samo za pomorska pristanišča vseevropskega prometnega omrežja, ki imajo pomembno vlogo za evropski prometni sistem, ker upravljajo več kot 0,1 % skupnega tovora oziroma skupnega števila potnikov EU ali ker izboljšujejo regionalno dostopnost otoških ali obrobnih območij, vendar ne bi smela posegati v možnost držav članic, da se odločijo to uredbo uporabljati tudi za druga pristanišča. Ta uredba bi morala državam članicam omogočati, da odločajo o tem, ali bodo uredbo uporabljale za pomorska pristanišča celovitega vseevropskega prometnega omrežja, ki se nahajajo v najbolj oddaljenih regijah, ali ne. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da uvedejo odstopanja in tako preprečijo nesorazmerne upravne obremenitve za pomorska pristanišča celovitega vseevropskega prometnega omrežja, katerih letni promet ne opravičuje polne uporabe te uredbe. Pilotažne storitve, ki se opravljajo na odprtem morju, nimajo neposrednega vpliva na učinkovitost pristanišč, ker se ne uporabljajo za neposredno vstopanje v pristanišča in izhod iz njih ter jih zato ni treba vključiti v to uredbo. Sprememba 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)  Ta uredba upravnim organom pristanišča ne predpisuje posebnega modela pristaniške uprave. Če države članice spoštujejo predpise o dostopu na trg in finančni preglednosti, lahko v skladu s Protokolom št. 26 k Pogodbi o delovanju Evropske unije ohranijo obstoječe modele pristaniške uprave, določene na nacionalni ravni. Sprememba 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 (5)  Cilj člena 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije je odpraviti omejitve svobode opravljanja storitev v Uniji. V skladu s členom 58 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba to doseči v okviru določb naslova, ki se nanaša na promet, natančneje, člena 100(2). črtano Sprememba 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 (6)  Opravljanje storitev z lastnimi zmogljivostmi, ki pomeni, da ladjarske družbe ali ponudniki pristaniških storitev zaposlujejo osebje po lastni izbiri in pristaniške storitve zagotavljajo z lastnimi sredstvi, je zaradi varnosti ali socialnih razlogov v številnih državah regulirano. Zainteresirane strani, s katerimi se je Komisija posvetovala pri pripravi tega predloga, so poudarile, da bi splošno dovoljenje za opravljanje storitve z lastnimi zmogljivostmi na ravni Unije zahtevalo dodatna pravila za varnostna in socialna vprašanja, da se preprečijo morebitni negativni učinki na teh področjih. Zato se zdi primerno, da se v tej fazi to vprašanje ne regulira na ravni Unije, temveč se državam članicam prepusti, da se same odločijo, ali bodo opravljanje pristaniških storitev z lastnimi zmogljivostmi regulirale ali ne. Zato bi morala ta uredba zajeti le opravljanje pristaniških storitev za plačilo. črtano Sprememba 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 (7)  V interesu učinkovitega, varnega in okoljsko ustreznega upravljanja pristanišč bi bilo treba upravnemu organu pristanišča omogočiti, da od ponudnikov storitev zahteva, da dokažejo izpolnjevanje minimalnih zahtev za ustrezno opravljanje storitve. Te minimalne zahteve bi morale biti omejene na jasno določen sklop pogojev v zvezi s strokovno usposobljenostjo, vključno z usposabljanjem, ter zahtevano opremo, če so te zahteve pregledne, nediskriminatorne, objektivne in se nanašajo na opravljanje pristaniških storitev. (7)  V interesu učinkovitega, varnega in okoljsko ustreznega upravljanja pristanišč bi bilo treba upravnemu organu pristanišča omogočiti, da od ponudnikov storitev zahteva, da dokažejo izpolnjevanje minimalnih zahtev za ustrezno opravljanje storitve. Te minimalne zahteve bi morale biti omejene na jasno določen sklop pogojev v zvezi s strokovno usposobljenostjo, opremo, ki je potrebna za zagotavljanje pomembnih pristaniških storitev, razpoložljivostjo storitve in izpolnjevanjem zahtev pomorske varnosti. Te minimalne zahteve bi morale upoštevati tudi okoljske zahteve in nacionalne socialne standarde ter dobro ime ponudnika pristaniških storitev. Sprememba 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 a (novo) (7a)  Vsi ponudniki storitev in zlasti novi udeleženci na trgu bi morali dokazati, da zmorejo s svojim osebjem in opremo oskrbeti minimalno število plovil. Ponudniki storitev bi morali uporabljati ustrezne določbe in pravila, vključno z veljavnim delovnim pravom, veljavnimi kolektivnimi pogodbami in zahtevami pristanišča glede kakovosti. Sprememba 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 b (novo) (7b)  Država članica bi morala pri ugotavljanju, ali ponudnik storitev izpolnjuje zahtevo o dobrem ugledu, upoštevati, ali obstajajo tehtni razlogi za dvom o dobrem ugledu ponudnika pristaniških storitev, direktorja ali katere druge ustrezne osebe, ki jih lahko določi država članica, kot so obsodbe ali kazni, izrečene v kateri od držav članic za huda kazniva dejanja ali kršitve veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava, med drugim z naslednjih področij: socialnega prava, delovnega prava, prava poklicne varnosti, zdravstvenega prava in okoljskega prava. Sprememba 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 7 c (novo) (7c)  V skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3577/921a in sodbo Sodišča z dne 11. januarja 2007 v zadevi C-251/04 Komisija proti Helenski republiki1b, na podlagi katere ni mogoče sklepati, da se lahko vleka enači s prevozom v pomorskem prometu, je mogoče zaradi pomorske varnosti in varstva okolja za minimalno zahtevo določiti, da se plovilo, ki se uporablja za vleko ali privez, registrira v državi članici pristanišča in da pluje pod zastavo te države članice. _______________ 1a Uredba Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža) (UL L 364, 12.12.1992, str. 7). 1b Sodba Sodišča z dne 11. januarja 2007 v zadevi C-251/04, Komisija proti Helenski republiki, C-251/04, ECLI:EU:C:2007:5. Sprememba 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 (10)  Ker pristanišča obsegajo omejena geografska območja, lahko v nekaterih primerih za dostop do trga veljajo omejitve, ki so povezane s pomanjkanjem zemljišč ali rezervirano rabo zemljišč za nekatere vrste dejavnosti, v skladu s formalnim načrtom razvoja pristanišča, ki na pregleden način predvideva uporabo zemljišč, in z ustrezno nacionalno zakonodajo, na primer tisto, povezano s cilji prostorskega načrtovanja. črtano Sprememba 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo) (10a)  Pristaniški sistem Unije je zelo raznolik in vključuje različne modele organizacije pristaniških storitev. Enotni sistem torej ne bi bil ustrezen. Upravni organ pristanišča ali pristojni organ bi moral imeti možnost, da po potrebi omeji število ponudnikov pristaniških storitev. Sprememba 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 (11)  Pristojni organ bi moral namero glede omejitve števila ponudnikov pristaniških storitev vnaprej objaviti in jo v celoti utemeljiti, da zainteresiranim stranem zagotovi možnost za predložitev pripomb. Merila za morebitne omejitve bi morala biti objektivna, pregledna in nediskriminatorna. (11)  Upravni organ pristanišča ali pristojni organ bi moral namero glede omejitve števila ponudnikov pristaniških storitev vnaprej objaviti. Merila za morebitne omejitve bi morala biti objektivna, pregledna in nediskriminatorna. Sprememba 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 12 (12)  Da bi bila postopek in rezultat izbire ponudnikov pristaniških storitev odprta in pregledna, bi ju bilo treba objaviti, zainteresiranim stranem pa poslati celotno dokumentacijo. (12)  Postopek izbire ponudnikov pristaniških storitev bi bilo treba skupaj z rezultatom objaviti, poleg tega pa bi moral biti ta postopek nediskriminatoren, pregleden in odprt za vse zainteresirane strani. Sprememba 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 (13)  Kadar je število ponudnikov pristaniških storitev omejeno, bi moral postopek izbire ponudnikov upoštevati načela in pristop, ki so določeni v Direktivi ../../… [koncesija]7, vključno z mejnimi vrednostmi in metodo za določanje pogodbenih vrednosti ter opredelitvijo znatnih sprememb in elementov, povezanih s trajanjem pogodbe. črtano __________________ 7 Predlog direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb (COM 2011 897 final). Sprememba 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 13 a (novo) (13a)  Komisija je v Razlagalnem sporočilu z dne 1. avgusta 2006 o zakonodaji Skupnosti, ki velja za oddajo javnih naročil, ki niso zajeta ali so samo delno zajeta v direktivah o javnih naročilih1, zagotovila jasen okvir za izbirne postopke, ki ne sodijo v področje uporabe direktiv o javnih naročilih in pri katerih ne gre za oddajo naročila v obliki koncesij. ________________________ 1 UL C 179, 1.8.2006, str. 2. Sprememba 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 (14)  Uporaba obveznosti javne službe, ki privede do omejitve števila ponudnikov pristaniških storitev, bi morala biti upravičena le zaradi javnega interesa, da se zagotovi dostopnost pristaniške storitve vsem uporabnikom, razpoložljivost pristaniške storitve skozi vse leto ali cenovna dostopnost pristaniške storitve za nekatere kategorije uporabnikov. (14)  Uporaba obveznosti javne službe, ki privede do omejitve števila ponudnikov pristaniških storitev, bi morala biti upravičena le zaradi javnega interesa, da se zagotovijo dostopnost pristaniške storitve vsem uporabnikom, razpoložljivost pristaniške storitve skozi vse leto, cenovna dostopnost pristaniške storitve za določeno kategorijo uporabnikov ali varne, zanesljive ali okoljsko trajnostne pristaniške dejavnosti. Sprememba 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 18 (18)  Pristojni organi, imenovani v državi članici, bi morali imeti možnost, da se sami odločijo o opravljanju pristaniške storitve z obveznostmi javne službe ali da opravljanje takšnih storitev zaupajo neposredno notranjemu upravljavcu. Če se pristojni organ odloči, da bo sam zagotavljal storitev, to lahko zajema zagotavljanje storitev s strani posrednikov, ki jih zaposli ali pooblasti pristojni organ. Kadar se takšna omejitev uporablja v vseh pristaniščih TEN-T na ozemlju države članice, bi bilo treba o tem obvestiti Komisijo. Kadar pristojni organi v državi članici uveljavijo takšno možnost, bi bilo treba opravljanje pristaniških storitev s strani notranjih upravljavcev omejiti le na pristanišče ali pristanišča, za katera so navedeni notranji upravljavci imenovani. Poleg tega bi moral v takšnih primerih pristaniške pristojbine, ki jih uporablja takšen upravljavec, nadzorovati neodvisni nadzorni organ. (18)  Upravni organ pristanišča ali pristojni organi, imenovani v državi članici, bi morali imeti možnost, da se sami odločijo o opravljanju pristaniške storitve ali da opravljanje takšnih storitev zaupajo neposredno notranjemu upravljavcu. Če se pristojni organ odloči, da bo sam zagotavljal storitev, to lahko zajema zagotavljanje storitev s strani posrednikov, ki jih zaposli ali pooblasti pristojni organ. Kadar se takšna omejitev uporablja v vseh pomorskih pristaniščih TEN-T na ozemlju države članice, bi bilo treba o tem obvestiti Komisijo. Kadar pristojni organi v državi članici nudijo pristaniško storitev v okviru obveznosti javne službe, bi bilo treba opravljanje pristaniških storitev s strani notranjih upravljavcev omejiti le na pristanišče ali pristanišča, za katera so navedeni notranji upravljavci imenovani. Poleg tega bi morale biti v takšnih primerih pristaniške pristojbine, ki jih uporablja takšen upravljavec, pod neodvisnim nadzorom. Sprememba 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 (19)  Države članice bi morale biti še naprej pristojne za zagotavljanje ustrezne ravni socialnega varstva osebja podjetja, ki opravlja pristaniške storitve. Ta uredba ne vpliva na uporabo socialnih predpisov in predpisov delovne zakonodaje držav članic. V primerih omejevanja števila ponudnikov pristaniških storitev, ko sklenitev pogodbe o pristaniških storitvah lahko vključuje spremembo ponudnika pristaniških storitev, bi morali pristojni organi imeti možnost, da izbranega ponudnika storitev zaprosijo, naj uporablja določbe Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov11. (19)  Države članice bi morale biti še naprej pristojne za zagotavljanje ustrezne ravni socialnega varstva osebja podjetja, ki opravlja pristaniške storitve. Ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo socialnih predpisov in predpisov delovne zakonodaje držav članic in bi morala upoštevati člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Ko sklenitev pogodbe o pristaniških storitvah lahko vključuje spremembo ponudnika pristaniških storitev, bi moral pristojni organ v primeru prenosa osebja od izbranega ponudnika storitev zahtevati, da uporablja določbe Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov11. __________________ __________________ 11 UL L 82, 22.3.2001, str. 16. 11 UL L 82, 22.3.2001, str. 16. Sprememba 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo) (19a)  V zelo zapletenem in konkurenčnem sektorju, kot so pristaniške storitve, sta usposabljanje novincev in vseživljenjsko usposabljanje osebja ključna za zagotavljanje zdravja in varnosti pristaniških delavcev, kakovosti storitev in konkurenčnosti pristanišč v Uniji. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da bi bili delavci v pristaniškem sektorju deležni ustreznega usposabljanja. Odbor za sektorski socialni dialog na ravni EU za pristanišča bi moral imeti možnost, da sestavi smernice za uvedbo zahtev za usposabljanje, s čimer bi zagotovili visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje pristaniških delavcev, čim bolj zmanjšali nevarnost nesreč in zadostili prihodnjim potrebam tega sektorja glede na tehnološke in logistične spremembe, ki jih narekuje povpraševanje strank. Sprememba 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 b (novo) (19b)  Evropski pristaniški sektor se sooča z nekaterimi izzivi, ki bi lahko vplivali na njegovo konkurenčnost in socialno razsežnost. Med temi izzivi so: vse večja plovila, konkurenca pristanišč zunaj Unije, vse večja tržna moč zaradi povezav med ladjarskimi družbami, potreba po pravočasnem izpogajanju novih vzorcev dela in zagotavljanju ustreznega usposabljanja o tehnoloških inovacijah ter zmanjšanju njihovega družbenega vpliva, vse večji obseg prevoza, ki je vse bolj uskupinjen, pomanjkanje ustreznih naložb v infrastrukturo v zaledju, odprava upravnih ovir za mednarodni trg, spreminjajoča se energetska krajina ter vse večji družbeni in okoljski pritisk. Države članice in socialni partnerji bi se morali lotiti teh izzivov in sprejeti ukrepe za ohranitev konkurenčnosti sektorja in preprečitev prekarnih delovnih razmer v pristaniščih kljub nihanju povpraševanja po pristaniškem delu. Sprememba 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 c (novo) (19c)  Komisija in države članice bi morale podpreti vse modele organizacije pristaniškega dela, ki zagotavljajo kakovostna delovna mesta in varne delovne pogoje. Vse potrebne prilagoditve bi bilo treba spodbujati le s pogajanji med socialnimi partnerji, Komisija pa bi morala rezultate teh pogajanj primerno upoštevati. Sprememba 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 d (novo) (19d)  Avtomatizacija in tehnološke inovacije omogočajo izboljšanje učinkovitosti in varnosti pristanišč. Delodajalci in sindikati pristaniških delavcev bi morali pred uvedbo večjih sprememb sodelovati ter zagotoviti potrebno usposabljanje in ponovno usposabljanje in poiskati skupne rešitve za zmanjšanje negativnih učinkov teh sprememb na zdravje in varnost pri delu ter zaposljivost. Sprememba 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 (20)  V številnih pristaniščih je dostop do trga za ponudnike storitev upravljanja tovora in prevozov potnikov na terminalu podeljen z javnimi koncesijskimi pogodbami. Tovrstne pogodbe bo zajemala Direktiva …/…[koncesije]. Zato se poglavje II te uredbe ne bi smelo uporabljati za izvajanje storitev upravljanja tovora in prevozov potnikov, temveč bi morale države članice še naprej po lastni presoji odločati o uporabi pravil tega poglavja za ti dve vrsti storitev. Za druge vrste pogodb, ki jih uporabljajo javni organi za podeljevanje dostopa do trga za upravljanje s tovorom in storitve v zvezi s potniški terminali, je Sodišče Evropske unije potrdilo, da pristojne organe pri sklepanju teh pogodb zavezujejo načela preglednosti in nediskriminacije. Ta načela se v celoti uporabljajo v zvezi z izvajanjem vseh pristaniških storitev. (20)  Poglavje II te uredbe se ne bi smelo uporabljati za izvajanje storitev upravljanja tovora in prevozov potnikov. Za vrste pogodb, ki niso javne koncesijske pogodbe in ki jih uporabljajo javni organi za podeljevanje dostopa do trga za upravljanje s tovorom in storitve v zvezi s potniški terminali, je Sodišče Evropske unije potrdilo, da pristojne organe pri sklepanju teh pogodb zavezujejo načela preglednosti in nediskriminacije. Ta načela se v celoti uporabljajo v zvezi z izvajanjem vseh pristaniških storitev. Sprememba 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 a (novo) (20a)  V skladu z resolucijo A.960 Mednarodne pomorske organizacije (IMO) so za vsako območje pilotaže potrebne visoko specializirane izkušnje in lokalno znanje pilota. Glede na dejstvo, da IMO priznava primernost regionalne ali lokalne uprave pilotaže, za pilotažo ne bi smelo veljati poglavje II te uredbe. Sprememba 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo) (21a)  Instrument za povezovanje Evrope pristaniščem v vseevropskem prometnem omrežju omogoča pridobitev subvencij EU v obdobju 2014–2020. Poleg tega namerava Komisija pripraviti revidirani okvir o državni pomoči pristaniščem in glede na to, da Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a prav tako vzpostavlja nov zakonodajni okvir za koncesijske pogodbe, ki bo zadeval tudi pristaniške storitve, ki se izvajajo na podlagi koncesijske pogodbe, je treba v to uredbo vključiti stroga pravila o preglednosti finančnih tokov, da se prepreči nepoštena konkurenca med pristanišči v Uniji ali damping. _______________ 1a Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1). Sprememba 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 (22)  Kadar upravni organ pristanišča, ki prejema javna sredstva, deluje tudi kot ponudnik storitev, je treba od njega zahtevati obvezno vodenje ločenih računov za dejavnosti, ki jih opravlja kot upravni organ pristanišča, in dejavnosti, ki jih opravlja na konkurenčni podlagi, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, preglednost pri dodeljevanju in porabi javnih sredstev ter prepreči izkrivljanje trga. V vsakem primeru bi bilo treba zagotoviti skladnost s pravili o državni pomoči. (22)  Kadar upravni organ pristanišča, ki prejema javna sredstva, deluje tudi kot ponudnik storitev, je treba od njega zahtevati obvezno vodenje ločenih računov za dejavnosti, ki se financirajo z javnimi sredstvi in jih opravlja kot upravni organ pristanišča, in dejavnosti, ki jih opravlja na konkurenčni podlagi, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, preglednost pri dodeljevanju in porabi javnih sredstev ter prepreči izkrivljanje trga. V vsakem primeru bi bilo treba zagotoviti skladnost s pravili o državni pomoči. Sprememba 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo) (22a)  Pomorska pristanišča, katerih promet je nižji od praga, določenega v Direktivi Komisije 2006/111/ES, bi morala sorazmerno izpolnjevati obveznosti glede preglednosti iz člena 12 te uredbe, in sicer brez nesorazmernih upravnih obremenitev. Sprememba 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 b (novo) (22b)  Komisija bi morala za zagotovitev poštene konkurence in zmanjšanje upravnih obremenitev v pisni obliki pojasniti pojem državne pomoči pri financiranju pristaniške infrastrukture, pri čemer bi morala upoštevati, da imajo javni dostop in obrambna infrastruktura na morju ali na kopnem, ki je pod enakimi in nediskriminatornimi pogoji dostopna vsem morebitnim uporabnikom, ter infrastruktura, povezana z opravljanjem službe v splošnem neekonomskem interesu, neekonomsko naravo, saj je njihov cilj predvsem javne narave. Ta infrastruktura je del odgovornosti države, da zadosti splošnim potrebam prebivalstva. Sprememba 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 c (novo) (22c)  Poleg tega bi morala Komisija v posvetovanju s sektorjem opredeliti, katero javno financiranje pristaniške infrastrukture sodi v področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (Uredba o splošnih skupinskih izjemah)1a. _________________ 1a Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1). Sprememba 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 (23)  Pristojbine za pristaniške storitve, ki jih zaračunajo ponudniki pristaniških storitev, ki niso bili imenovani v skladu z odprtim, preglednim in nediskriminatornim postopkom, zaradi njihovega monopolnega ali olilgopolnega položaja in dejstva, da na njihovem trgu ni mogoče konkurirati, pomenijo večje tveganje glede zlorabe cen. To velja tudi za pristojbine, ki jih zaračunavajo notranji upravljavci v smislu te uredbe. Za navedene storitve je treba v odsotnosti poštenih tržnih mehanizmov določiti mehanizme, s katerimi se zagotovi, da pristojbine, ki jih zaračunavajo, odražajo običajne pogoje na ustreznem trgu ter da so določene na pregleden in nediskriminatoren način. (23)  Pristojbine za pristaniške storitve, ki jih zaračunajo ponudniki pristaniških storitev, ki niso bili imenovani v skladu z odprtim, preglednim in nediskriminatornim postopkom, in pristojbine, ki jih zaračunavajo ponudniki pilotažnih storitev, ki niso izpostavljeni učinkoviti konkurenci, so podvržene večji nevarnosti zlorabe cen. Za navedene storitve je treba v odsotnosti poštenih tržnih mehanizmov določiti mehanizme, s katerimi se zagotovi, da zaračunane pristojbine niso nesorazmerne z ekonomsko vrednostjo opravljenih storitev ter da so določene na pregleden in nediskriminatoren način. Sprememba 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 (24)  Za boljšo učinkovitost bi bilo treba infrastrukturne pristojbine za vsako posamezno pristanišče določati na pregleden in neodvisen način v skladu s poslovno in naložbeno strategijo vsakega pristanišča. (24)  Vloga upravnega organa pristanišča je med drugim ta, da olajšuje trgovanje ter deluje kot posrednik med regionalno industrijo in prevozniki. Zato bi bilo treba za boljšo učinkovitost infrastrukturne pristojbine za vsako posamezno pristanišče določati na pregleden in neodvisen način v skladu s poslovno in naložbeno strategijo vsakega pristanišča. Sprememba 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 (25)  Za pristaniško infrastrukturo bi bilo treba dovoliti različne pristojbine, da se spodbuja prevoz po morju na kratkih razdaljah in privabljajo vodna plovila, ki opravljajo prevoze na bolj okoljsko ali energijsko učinkovit način in z manjšimi emisijami ogljikovega dioksida od povprečja, predvsem prevoze na odprtem morju ali prevoze na kopnem. To bi moralo prispevati k okoljskim politikam in politikam glede podnebnih sprememb ter trajnostnemu razvoju pristanišča in njegove okolice, predvsem z zmanjševanjem okoljskega odtisa vodnih plovil, ki pristajajo in ostajajo v pristanišču. (25)  Različne pristojbine za pristaniško infrastrukturo so pomembno orodje za upravni organ pristanišča in bi jih bilo treba dovoliti. Pristojbine za pristaniško infrastrukturo se lahko razlikujejo, da se na primer spodbuja prevoz po morju na kratkih razdaljah in privabljajo vodna plovila, ki opravljajo prevoze na bolj okoljsko ali energijsko učinkovit način in z manjšimi emisijami ogljikovega dioksida od povprečja, predvsem kar zadeva dejavnosti pomorskega prometa na morju ali kopnem. To bi moralo prispevati k okoljskim politikam in politikam glede podnebnih sprememb ter trajnostnemu razvoju pristanišča in njegove okolice, predvsem z zmanjševanjem okoljskega odtisa vodnih plovil, ki pristajajo in ostajajo v pristanišču. Sprememba 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 26 (26)  Na voljo bi morale biti ustrezne zmogljivosti, da se pri določanju in spreminjanju infrastrukturnih pristojbin in pristojbin za pristaniške storitve zagotovijo redna posvetovanja z uporabniki pristanišč, ki morajo te pristojbine plačati. Upravni organi pristanišč bi se morali tudi z drugimi zainteresiranimi stranmi redno posvetovati o ključnih vprašanjih, povezanih z uspešnim razvojem pristanišča, njegovo učinkovitostjo in sposobnostjo privabljanja in ustvarjanja gospodarskih dejavnosti, kot sta na primer usklajevanje pristaniških storitev na območju pristanišča in učinkovitost povezav z zaledjem, ter o upravnih postopkih v pristaniščih. (26)  Pri določanju in spreminjanju infrastrukturnih pristojbin in pristojbin za pristaniške storitve bi morali zagotoviti redna posvetovanja z uporabniki pristanišč, ki morajo te pristojbine plačati. Upravni organi pristanišč bi se morali tudi z drugimi zainteresiranimi stranmi redno posvetovati o ključnih vprašanjih, povezanih z uspešnim razvojem pristanišča, njegovo učinkovitostjo in sposobnostjo privabljanja in ustvarjanja gospodarskih dejavnosti, kot sta na primer usklajevanje pristaniških storitev na območju pristanišča in učinkovitost povezav z zaledjem, ter o upravnih postopkih v pristaniščih. Upravni organ pristanišča bi moral v trajno posvetovanje o pristaniških razvojnih načrtih vključiti tudi zasebne vlagatelje, ki zelo veliko vlagajo v pristanišča. Sprememba 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 27 (27)  Da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba te uredbe, bi bilo treba v vsaki državi članici imenovati neodvisni nadzorni organ, ki je lahko že obstoječi organ. (27)  Da se zagotovi vzpostavitev neodvisnega pritožbenega mehanizma, bi morala vsaka država članica imenovati enega ali več organov za opravljanje neodvisnega nadzora. Za ta namen bi moralo biti možno imenovati že obstoječe organe, kot so organi, pristojni za konkurenco, sodišča, ministrstva ali oddelki na ministrstvih, ki niso povezani z upravnim organom pristanišča. Sprememba 37 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 (28)  Različni neodvisni nadzorni organi bi si morali izmenjevati informacije o svojem delu in medsebojno sodelovati, da se zagotovi enotna uporaba te uredbe. (28)  Različni organi, ki opravljajo neodvisen nadzor, bi morali imeti v primeru čezmejnega spora ali pritožbe možnost, da sodelujejo med seboj in si izmenjajo informacije o svojem delu. Sprememba 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 28 a (novo) (28a)  Odnosi med delodajalci in delojemalci v pristanišču močno vplivajo na delovanje pristanišč. Zato sektorski odbor za socialni dialog v pristaniščih socialnim partnerjem nudi okvir za doseganje rezultatov na področjih organizacije dela in delovnih razmer, kot so zdravje in varnost, usposabljanje in kvalifikacije, politika EU o gorivih z nizko vsebnostjo žvepla ter privlačnost sektorja za mlade delavce in delavke. Sprememba 39 Predlog uredbe Uvodna izjava 29 (29)  Zaradi dopolnitve in spremembe nekaterih nebistvenih elementov te uredbe in zlasti zaradi spodbujanja enotnega zaračunavanja okoljskih pristojbin, krepitve skladnosti zaračunavanja okoljskih pristojbin v celotni Uniji in zagotavljanja skupnih načel za zaračunavanje pristojbin, povezanih s spodbujanjem prevoza po morju na kratkih razdaljah, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s skupnim razvrščanjem plovil, goriv in vrst operacij, v skladu s katerimi bi bilo treba spreminjati infrastrukturne pristojbine in skupna načela za obračunavanje infrastrukturnih pristojbin. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti istočasno, pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. črtano Sprememba 40 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 (30)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z ustreznimi mehanizmi za izmenjavo informacij med neodvisnimi nadzornimi organi. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije13. črtano __________________ 13 UL L 55, 28.2.2011, str. 13. Sprememba 41 Predlog uredbe Uvodna izjava 30 a (novo) (30a)  Komisija naj bi predložila zakonodajni predlog v zvezi s potrdili o izvzetju od obveznosti pilotaže, da bi spodbudila uporabo teh potrdil v vseh državah članicah in povečala učinkovitost pristanišč ter zlasti spodbudila prevoz po morju na kratkih razdaljah, kadar to dopuščajo varnostni pogoji. Države članice bi morale po opravljeni oceni tveganja opredeliti posebne zahteve, na podlagi katerih se ta potrdila izdajajo, pri čemer bi morale upoštevati lokalne razmere. Zahteve bi morale biti pregledne, nediskriminatorne in sorazmerne. Sprememba 42 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 (31)  Ker države članice ciljev te uredbe, in sicer posodabljanja pristaniških storitev in zagotavljanja ustreznega okvira za privabljanje potrebnih naložb v vseh pristaniščih vseevropskega prometnega omrežja, zaradi evropske razsežnosti teh ciljev ter zaradi mednarodne in čezmejne narave pristaniških in z njimi povezanih pomorskih poslov same ne morejo zadovoljivo doseči ter ker je zaradi potrebe po enakih evropskih konkurenčnih pogojih te cilje lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev. (31)  Ker države članice ciljev te uredbe, in sicer zagotavljanje okvira za organizacijo pristaniških storitev in ustreznega okvira za privabljanje potrebnih naložb v vseh pomorskih pristaniščih vseevropskega prometnega omrežja, zaradi evropske razsežnosti teh ciljev ter zaradi mednarodne in čezmejne narave pristaniških in z njimi povezanih pomorskih poslov same ne morejo zadovoljivo doseči ter ker je zaradi potrebe po enakih evropskih konkurenčnih pogojih te cilje lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev. Pristanišča v Uniji bi bilo treba zaščititi glede na pristanišča tretjih držav, za katera ne veljajo enaka merila glede organizacije in delovanja, opredeljena v tej uredbi. Sprememba 43 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 a (novo) (31a)  Odnosi med delodajalci in delojemalci v pristanišču močno vplivajo na dejavnosti in delovanje pristanišč. Zato bi moral Odbor za sektorski socialni dialog na ravni EU za pristanišča imeti možnost, da socialnim partnerjem Unije zagotovi okvir za morebitno sprejetje skupnih rezultatov glede socialnih vprašanj, povezanih z odnosi med delodajalci in delojemalci v pristaniščih. Komisija bi morala po potrebi spodbujati in podpirati pogajanja ter zagotavljati tehnično pomoč, pri tem pa spoštovati avtonomijo socialnih partnerjev. Socialni partnerji Unije bi morali imeti možnost, da poročajo o napredku, če to želijo, tako da bi lahko Komisija njihove rezultate upoštevala pri poročanju o učinkih te uredbe. Sprememba 44 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka a (a)  jasen okvir za dostop do trga pristaniških storitev; (a)  jasen okvir za organizacijo pristaniških storitev; Sprememba 45 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 – točka b (b)  skupna pravila o finančni preglednosti in pristojbinah, ki jih morajo uporabljati upravni organi ali ponudniki pristaniških storitev. (b)  skupna pravila o finančni preglednosti in pristojbinah, ki jih morajo uporabljati upravni organi ali ponudniki pristaniških storitev iz te uredbe. Sprememba 46 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – točka c (c)  čiščenje in poglabljanje morskega dna; črtano Sprememba 47 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – pododstavek 2 a (novo) poleg tega se za čiščenje in poglabljanje morskega dna uporablja tudi člen 12(2) te uredbe. Sprememba 48 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 3.  Ta uredba se uporablja za vsa morska pristanišča vseevropskega prometnega omrežja, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi XXX [uredba o smernicah za TEN-T]. 3.  Ta uredba se uporablja za vsa pomorska pristanišča vseevropskega prometnega omrežja iz Priloge II k Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1a. ________________ 1a Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1). Sprememba 49 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Ta uredba ne vpliva na pristaniško infrastrukturo, ki spoštuje načela iz odstavkov 1(a) in 1(b). Sprememba 50 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 3 b (novo) 3b.  Države članice se lahko odločijo, da te uredbe ne bodo uporabljale za pomorska pristanišča celovitega vseevropskega prometnega omrežja, ki se nahajajo v najbolj oddaljenih regijah iz člena 349 PDEU. Kadar se države članice odločijo, da te uredbe ne bodo uporabljale za takšna pomorska pristanišča, o svoji odločitvi obvestijo Komisijo. Sprememba 51 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 2.  „storitve upravljanja tovora“ pomenijo organizacijo in upravljanje tovora med vodnim plovilom, ki ga prevaža, in obalo za namene uvoza, izvoza ali tranzita tovora, vključno z obdelavo, prevažanjem in začasnim skladiščenjem tovora na ustreznem terminalu za upravljanje s tovorom in v povezavi s prevažanjem tovora, vendar brez skladiščenja, demontaže, prepakiranja ali katerih koli drugih storitev z dodano vrednostjo, povezanih z upravljanjem tovora; 2.  „storitve upravljanja tovora“ pomenijo organizacijo in upravljanje tovora med vodnim plovilom, ki ga prevaža, in obalo za namene uvoza, izvoza ali tranzita tovora, vključno z obdelavo, privezovanjem, nalaganjem, nakladanjem, prevažanjem in začasnim skladiščenjem tovora na ustreznem terminalu za upravljanje s tovorom in v povezavi s prevažanjem tovora, vendar brez skladiščenja, demontaže, prepakiranja ali katerih koli drugih storitev z dodano vrednostjo, povezanih z upravljanjem tovora, razen če države članice ne določijo drugače; Sprememba 52 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 a (novo) 2 a.  „pristojni organ“ pomeni vsak javni ali zasebni organ, ki lahko v skladu z nacionalno zakonodajo ali ureditvami v imenu lokalne, regionalne ali nacionalne ravni izvaja dejavnosti, ki so povezane z organizacijo in upravljanjem pristaniških dejavnosti, in sicer skupaj ali izmenično z upravnim organom pristanišča; Sprememba 53 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 3.  „čiščenje in poglabljanje morskega dna“ pomeni odstranjevanje peska, usedlin ali drugih snovi z dna dostopa do pristanišča po vodnih poteh, da se vodnemu plovilu omogoči dostop do pristanišča, in zajema začetno odstranjevanje (osnovno čiščenje in poglabljanje morskega dna) ter vzdrževalno čiščenje in poglabljanje morskega dna, da se ohrani dostopnost vodne poti; 3.  „čiščenje in poglabljanje morskega dna“ pomeni odstranjevanje peska, usedlin ali drugih snovi z dna dostopa do pristanišča po vodnih poteh, da se vodnemu plovilu omogoči dostop do pristanišča, in zajema začetno odstranjevanje (osnovno čiščenje in poglabljanje morskega dna) ter vzdrževalno čiščenje in poglabljanje morskega dna, da se ohrani dostopnost vodne poti, vendar ne sodi med pristaniške storitve, ki se zagotavljajo uporabnikom; Sprememba 54 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 5.  „upravni organ pristanišča“ pomeni vsak javni ali zasebni organ, ki mu nacionalna zakonodaja ali ureditve, v povezavi z drugimi dejavnostmi ali ne, kot cilj določajo vodenje in upravljanje pristaniške infrastrukture, pristaniškega prometa ter usklajevanje in po potrebi nadzor dejavnosti upravljavcev v zadevnem pristanišču; 5.  „upravni organ pristanišča“ pomeni vsak javni ali zasebni organ, ki mu nacionalna zakonodaja ali ureditve, v povezavi z drugimi dejavnostmi ali ne, kot cilj odobri vodenje in upravljanje pristaniške infrastrukture, in, kjer je to ustrezno, izvajanje usklajevanja, organizacijo ali nadzor dejavnosti upravljavcev v zadevnem pristanišču ter vodenje in upravljanje pristaniškega prometa in razvoj pristaniškega območja; Sprememba 55 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 6 6.  „privez“ pomeni storitve privezovanja in odvezovanja, potrebne za vodna plovila, zasidrana ali drugače privezana na obalo v pristanišču ali ob vodni poti za dostop v pristanišče; 6.  „privez“ pomeni storitve varnega privezovanja, odvezovanja in prestavljanja, potrebne za vodno plovilo; Sprememba 56 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 8.  „pilotaža“ pomeni storitev vodenja vodnega plovila, ki jo opravlja pomorski pilot ali pilotažna postaja, da se omogoči varen vstop plovila v pristanišče po vodni poti ali izhod iz njega; 8.  „pilotaža“ pomeni storitev vodenja vodnega plovila, ki jo opravlja pomorski pilot ali pilotažna postaja, da se omogoči varen vstop plovila v pristanišče po vodni poti ali izhod iz njega ali pa varna plovba znotraj pristanišča; Sprememba 57 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 9.  „infrastrukturna pristojbina“ pomeni pristojbino, pobrano v neposredno ali posredno korist upravnega organa pristanišča, ki jo plačajo prevozniki vodnih plovil ali lastniki tovora za uporabo zmogljivosti in storitev, ki plovilom omogočajo vstop v pristanišče in izhod iz njega, vključno z vodnimi potmi, ki omogočajo dostop do navedenih pristanišč, ter dostop do obdelave potnikov in tovora; 9.  „infrastrukturna pristojbina“ pomeni pristojbino, pobrano v neposredno ali posredno korist upravnega organa pristanišča, ki jo plačajo prevozniki vodnih plovil ali lastniki tovora za uporabo infrastruktur, zmogljivosti in storitev, ki plovilom omogočajo vstop v pristanišče in izhod iz njega, vključno z vodnimi potmi, ki omogočajo dostop do pristanišča, če te vodne poti sodijo v pristojnost upravnega organa pristanišča, ter dostop do obdelave potnikov in tovora, izključuje pa stroške najema zemljišča in pristojbine z enakovrednim učinkom; Sprememba 58 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 12 12.  „pogodba o pristaniških storitvah“ pomeni formalen in pravno zavezujoč sporazum med ponudnikom pristaniške storitve in pristojnim organom, pri čemer ta organ imenuje ponudnika pristaniških storitev za izvajanje pristaniških storitev na podlagi postopka za omejitev števila ponudnikov pristaniških storitev; 12.  „pogodba o pristaniških storitvah“ pomeni formalen in pravno zavezujoč sporazum med ponudnikom pristaniške storitve in upravnim organom pristanišča ali pristojnim organom, pri čemer ta organ imenuje ponudnika pristaniških storitev za izvajanje pristaniških storitev na podlagi postopka za omejitev števila ponudnikov pristaniških storitev; Sprememba 59 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 16 16.  „morsko pristanišče“ pomeni območje kopnega in vode, katerega zgradbe in oprema predvsem omogočajo sprejem ladij, njihovo nakladanje in razkladanje, skladiščenje blaga, sprejem in dostavo tega blaga ter vkrcanje in izkrcanje potnikov, in vse druge infrastrukture, ki jo potrebujejo prevozniki v pristaniškem območju; 16.  „pomorsko pristanišče“ pomeni razmejeno območje kopnega in vode, s katerim upravlja upravni organ pristanišča in ki ga sestavljajo infrastrukture in oprema, ki predvsem omogočajo sprejem ladij, njihovo nakladanje in razkladanje, skladiščenje blaga, sprejem in dostavo tega blaga ter vkrcanje in izkrcanje potnikov in osebja; Sprememba 60 Predlog uredbe Člen 2 – točka 17 17.  „vleka“ pomeni pomoč vodnemu plovilu z vlačilcem, da se omogoči varen vstop v pristanišče ali izhod iz njega z zagotavljanjem pomoči pri manevriranju vodnega plovila; 17.  „vleka“ pomeni pomoč vodnemu plovilu z vlačilcem, da se omogoči varen vstop v pristanišče ali izhod iz njega ali pa varna plovba znotraj pristanišča z zagotavljanjem pomoči pri manevriranju vodnega plovila; Sprememba 61 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka 18 18.  „dostop do pristanišča po vodni poti“ pomeni dostop do pristanišča po vodi z odprtega morja, kot so vhodi v pristanišče, plovne poti, reke, morski kanali in fjordi. 18.  „dostop do pristanišča po vodni poti“ pomeni dostop do pristanišča po vodi z odprtega morja, kot so vhodi v pristanišče, plovne poti, reke, morski kanali in fjordi, če spada takšna vodna pot v pravno pristojnost upravnega organa pristanišča. Sprememba 62 Predlog uredbe Poglavje II – naslov Dostop do trga Organizacija pristaniških storitev Sprememba 63 Predlog uredbe Člen 3 Člen 3 črtano Svoboda opravljanja storitev 1.  Svoboda opravljanja storitev v morskih pristaniščih iz te uredbe velja za ponudnike pristaniških storitev, ki imajo sedež v Uniji, pod pogoji iz tega poglavja. 2.  Ponudniki pristaniških storitev imajo dostop do bistvenih pristaniških zmogljivosti v obsegu, ki ga potrebujejo za izvajanje svojih dejavnosti. Pogoji dostopa so pošteni, primerni in nediskriminatorni. Sprememba 64 Predlog uredbe Člen 3 a (novo) Člen 3 a Svoboda organizacije pristaniških storitev 1.  V zvezi s to uredbo, se lahko za organizacijo pristaniških storitev iz tega poglavja uporabljajo: (a)  minimalne zahteve za ponudnike pristaniških storitev; (b)  omejitve števila ponudnikov; (c)  obveznosti javne službe; (d)  notranji izvajalci; (e)  prost odprt dostop do trga pristaniških storitev. 2.  Pri organizaciji pristaniških storitev iz odstavka 1 se spoštujejo pogoji iz tega poglavja. Sprememba 65 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 1.  Upravni organ pristanišča lahko zahteva, da ponudniki pristaniških storitev izpolnjujejo minimalne zahteve za opravljanje zadevne pristaniške storitve. 1.  Brez poseganja v možnost naložitve obveznosti javne službe, kot je določeno v členu 8, lahko upravni organ pristanišča ali pristojni organ zahteva, da ponudniki pristaniških storitev, tudi podizvajalci, izpolnjujejo minimalne zahteve za opravljanje zadevne pristaniške storitve. Sprememba 66 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – uvodni del 2.  Minimalne zahteve iz odstavka 1 se lahko, če je to ustrezno, nanašajo le na: 2.  Minimalne zahteve iz odstavka 1 se nanašajo na: Sprememba 67 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka b (b)  opremo, ki je potrebna za opravljanje zadevne pristaniške storitve v običajnih in varnih pogojih, ter zmogljivosti za vzdrževanje te opreme na ustrezni ravni; (b)  opremo, ki je potrebna za neprekinjeno opravljanje zadevne pristaniške storitve v običajnih in varnih pogojih, ter tehnične in finančne zmogljivosti za vzdrževanje te opreme na zahtevani ravni; Sprememba 68 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka b a (novo) (ba)  razpoložljivost pristaniških storitev za vse uporabnike, na vseh privezih in brez prekinitev, podnevi in ponoči, skozi vse leto; Sprememba 69 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka c (c)  izpolnjevanje zahtev glede pomorske varnosti ali varnosti in varovanja pristanišča ali dostopa do pristanišča, njegovih naprav, opreme in osebja; (c)  izpolnjevanje zahtev glede pomorske varnosti ali varnosti in varovanja pristanišča ali dostopa do pristanišča, njegovih naprav, opreme, delavcev in drugega osebja; Sprememba 70 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka d a (novo) (da)  skladnost z nacionalno socialno in delovno zakonodajo države članice pristanišča, vključno s pogoji iz kolektivnih pogodb; Sprememba 71 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 – točka d b (novo) (db)  ugled ponudnika pristaniških storitev, ki ga določi država članica. Sprememba 72 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Izvajanje te uredbe pod nobenim pogojem ne upravičuje nižanja ravni minimalnih zahtev za opravljanje pristaniških storitev, ki so jih že določile države članice ali pristojni organi. Sprememba 73 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 4 4.  Kadar minimalne zahteve vključujejo posebno lokalno znanje ali seznanjenost z lokalnimi razmerami, upravni organ pristanišča poskrbi za primeren dostop do ustreznega usposabljanja pod preglednimi in nediskriminatornimi pogoji, razen če dostop do takšnega usposabljanja zagotavlja država članica. 4.  Kadar minimalne zahteve vključujejo posebno lokalno znanje ali seznanjenost z lokalnimi razmerami, upravni organ pristanišča poskrbi za primeren dostop do informacij pod preglednimi in nediskriminatornimi pogoji. Sprememba 74 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 5 5.  V primerih iz odstavka 1 bi moral upravni organ pristanišča minimalne zahteve iz odstavka 2 in postopek za podelitev pravice opravljanja pristaniških storitev v skladu z navedenimi zahtevami objaviti do 1. julija 2015, za minimalne zahteve, ki se uporabljajo po tem datumu, pa vsaj tri mesece pred datumom, ko navedene zahteve začnejo veljati. Ponudnike pristaniških storitev se vnaprej obvesti o vsaki spremembi meril in postopka. 5.  V primerih iz odstavka 1 bi moral upravni organ pristanišča minimalne zahteve iz odstavka 2 in postopek za podelitev pravice opravljanja pristaniških storitev v skladu z navedenimi zahtevami objaviti do ...*, za minimalne zahteve, ki se uporabljajo po tem datumu, pa vsaj tri mesece pred datumom, ko navedene zahteve začnejo veljati. Ponudnike pristaniških storitev se vnaprej obvesti o vsaki spremembi meril in postopka. __________________ * Datum 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe. Sprememba 75 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 5 a (novo) 5a.  Da bi zagotovili pomorsko varnost in varstvo okolja, država članica ali pristojni organ lahko zahtevata, da morajo biti ladje, ki se uporabljajo za operacije vleke in priveza, registrirane v državi članici zadevnega pristanišča ali da plujejo pod zastavo te države članice. Sprememba 76 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 1.  Upravni organ pristanišča ponudnike pristaniških storitev obravnava enakopravno in deluje na pregleden način. 1.  Upravni organ pristanišča ali pristojni organ ponudnike pristaniških storitev obravnava enakopravno in deluje na pregleden, stvaren, nediskriminatoren in sorazmeren način. Sprememba 77 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 2.  Upravni organ pristanišča podeli ali zavrne pravico opravljanja pristaniških storitev na podlagi minimalnih zahtev, določenih v skladu s členom 4, v enem mesecu po prejemu zahtevka za podelitev takšne pravice. Vsaka zavrnitev se ustrezno utemelji na podlagi objektivnih, preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih meril. 2.  Upravni organ pristanišča ali pristojni organ podeli ali zavrne pravico opravljanja pristaniških storitev na podlagi minimalnih zahtev, določenih v skladu s členom 4. To stori v razumnem času, ki v nobenem primeru ne presega štirih mesecev, od prejema zahtevka za podelitev takšne pravice. Vsaka zavrnitev se ustrezno utemelji na podlagi objektivnih, preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih meril. Sprememba 78 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek -1 (novo) -1.  Ta člen se ne uporablja v primerih iz člena 9 te uredbe, ko upravni organ pristanišča ni javni naročnik v smislu Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a. ________________ 1a Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). Sprememba 79 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Z odstopanjem od člena 3 lahko upravni organ pristanišča omeji število ponudnikov pristaniških storitev za določeno pristaniško storitev zaradi enega ali več naslednjih razlogov: 1.  Brez poseganja v različne obstoječe modele za organizacijo pristaniških storitev lahko upravni organ pristanišča ali pristojni organ omeji število ponudnikov pristaniških storitev za določeno pristaniško storitev zaradi enega ali več naslednjih razlogov: Sprememba 80 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka a (a)  pomanjkanje ali rezervirana raba zemljišča, če lahko upravni organ dokaže, da zemljišče pomeni bistveno pristaniško zmogljivost za opravljanje pristaniške storitve in če je omejitev v skladu z uradnim razvojnim načrtom pristanišča, ki ga je odobril upravni organ pristanišča in po potrebi kateri koli drugi javni pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo; (a)  pomanjkanje ali rezervirana raba zemljišča, če lahko upravni organ dokaže, da zemljišče pomeni pristaniško zmogljivost, ki je bistvena za opravljanje pristaniških storitev, in če je omejitev, kadar je to ustrezno, v skladu z odločitvami ali načrti, ki jih je sprejel upravni organ pristanišča in po potrebi kateri koli drugi javni pristojni organi v skladu z nacionalno zakonodajo; Sprememba 81 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka a a (novo) (aa)  pomanjkanje prostora na vodi, kadar je to bistveni del zmožnosti zagotavljanja pristaniške storitve na varen in učinkovit način; Sprememba 82 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka a b (novo) (ab)  značilnosti prometa ne omogočajo, da bi več ponudnikov pristaniških storitev v pristanišču delovalo v ekonomsko zadovoljivih pogojih; Sprememba 83 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka a c (novo) (ac)  potreba, da se zagotovijo varne, zanesljive ali okoljsko trajnostne pristaniške dejavnosti; Sprememba 84 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 a (novo) 3a.  Vsaka omejitev ponudnikov za pristaniško storitev upošteva postopek izbire, ki je odprt za vse zainteresirane strani, nediskriminatoren in pregleden. Upravni organ pristanišča vsem zainteresiranim stranem posreduje potrebne informacije o organizaciji postopka izbire in roku za oddajo ter o vseh pomembnih merilih in zahtevah za dodelitev. Rok za oddajo vloge mora biti dovolj dolg, da lahko zainteresirane strani opravijo smiselno oceno in pripravijo svojo vlogo. V normalnih okoliščinah je minimalni rok 30 dni. Sprememba 85 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 4 4.  Kadar upravni organ pristanišča opravlja pristaniške storitve sam ali prek pravno ločenega subjekta, ki ga neposredno ali posredno obvladuje, lahko država članica sprejetje odločitve o omejitvi števila ponudnikov pristaniških storitev zaupa organu, ki je neodvisen od upravnega organa pristanišča. Če država članica sprejetja odločitve o omejitvi števila ponudnikov pristaniških storitev ne zaupa takšnemu organu, število ponudnikov ni manjše od dveh. 4.  Kadar upravni organ pristanišča sam ali prek pravno ločenega subjekta, ki ga neposredno ali posredno obvladuje, država članica sprejme potrebne ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov. Če takih ukrepov ni, število ponudnikov ni manjše od dveh, razen če je iz katerega od razlogov iz odstavka 1 upravičena omejitev na enega samega ponudnika. Sprememba 86 Predlog uredbe Člen 7 Člen 7 črtano Postopek za omejitev števila ponudnikov pristaniških storitev 1.  Vsaka omejitev števila ponudnikov za pristaniško storitev v skladu s členom 6 upošteva postopek izbire, ki je odprt za vse zainteresirane strani, nediskriminatoren in pregleden. 2.  Če ocenjena vrednost pristaniške storitve presega mejno vrednost iz odstavka 3, se uporabljajo pravila za postopek dodelitve, postopkovna jamstva in najdaljše trajanje koncesij, kot je določeno v Direktivi …./…. [koncesija]. 3.  Mejna vrednost in metoda za določanje vrednosti pristaniške storitve sta opredeljeni v ustreznih in veljavnih določbah Direktive ..…/…. [koncesija]. 4.  Izbrani ponudnik ali ponudniki in upravni organ pristanišča sklenejo pogodbo o pristaniških storitvah. 5.  Za namene te uredbe se znatna sprememba določb pogodbe o pristaniških storitvah v smislu Direktive …./… [koncesija] v času trajanja pogodbe šteje za novo pogodbo o pristaniških storitvah in zahteva nov postopek iz odstavka 2. 6.  V primerih iz člena 9 se odstavki od 1 do 5 ne uporabljajo. 7.  Ta uredba ne posega v Direktivo …/… [koncesija]15, Direktivo .…/….[javne službe]16 in Direktivo …/… [javno naročanje]17. __________________ 15 Predlog direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb (COM(2011)0897). 16 Predlog direktive o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storite (COM(2011)0895). 17 Predlog direktive o javnih naročilih (COM(2011)0896). Sprememba 87 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Države članice se lahko ponudnikom odločijo naložiti obveznosti javne službe v zvezi s pristaniškimi storitvami, da bi zagotovile: 1.  Države članice na svojem ozemlju določijo pristojni organ, ki je lahko upravni organ pristanišča, in ki ima pravico izvajati obveznosti javne službe v zvezi s pristaniškimi storitvami, da bi zagotovile vsaj eno od naslednjih: Sprememba 88 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka b (b)  razpoložljivost storitve za vse uporabnike; (b)  razpoložljivost storitve za vse uporabnike, kjer je to ustrezno, pod enakimi pogoji; Sprememba 89 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka c a (novo) (ca)  varnost, varovanje ali okoljsko trajnost pristaniških dejavnosti; Sprememba 90 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 – točka c b (novo) (cb)  zagotavljanje ustreznih storitev prevoza za javnost in teritorialno kohezijo; Sprememba 91 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 3.  Države članice na svojem ozemlju imenujejo organe, pristojne za naložitev takšnih obveznosti javne službe. Pristojni organ je lahko upravni organ pristanišča. črtano Sprememba 92 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 4 4.  Kadar pristojni organ, imenovan v skladu z odstavkom 3, ni upravni organ pristanišča, navedeni pristojni organ uveljavlja pooblastila iz členov 6 in 7 v zvezi z omejevanjem števila ponudnikov pristaniških storitev na podlagi obveznosti javne službe. 4.  Kadar pristojni organ, imenovan v skladu z odstavkom 1 tega člena, ni upravni organ pristanišča, navedeni pristojni organ uveljavlja pooblastila iz člena 6 v zvezi z omejevanjem števila ponudnikov pristaniških storitev na podlagi obveznosti javne službe. Sprememba 93 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 5 5.  Če se pristojni organ odloči v državi članici naložiti obveznosti javne službe v vseh pristaniščih, ki jih zajema ta uredba, o teh obveznostih obvesti Komisijo. 5.  Če se država članica odloči naložiti obveznosti javne službe v vseh svojih pomorskih pristaniščih, ki jih zajema ta uredba, o teh obveznostih obvesti Komisijo. Sprememba 94 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 6 6.  V primeru prekinitve pristaniških storitev, za katere so naložene obveznosti javne službe, ali kadar nastane neposredno tveganje glede takšnega stanja, lahko pristojni organ sprejme izredne ukrepe. Izredni ukrep je lahko v obliki neposredne sklenitve pogodbe, tako da se storitev dodeli drugemu ponudniku za obdobje do enega leta. V navedenem obdobju pristojni organ začne nov postopek izbire ponudnika pristaniške storitve v skladu s členom 7 ali uporabi člen 9. 6.  V primeru prekinitve pristaniških storitev, za katere so naložene obveznosti javne službe, ali kadar nastane neposredno tveganje glede takšnega stanja, lahko pristojni organ sprejme izredne ukrepe. Izredni ukrep je lahko v obliki neposredne sklenitve pogodbe, tako da se storitev dodeli drugemu ponudniku za obdobje do enega leta. V navedenem obdobju pristojni organ začne nov postopek izbire ponudnika pristaniške storitve ali uporabi člen 9. Kolektivni industrijski ukrep, ki poteka v skladu z nacionalno zakonodajo države članice in/ali veljavnimi sporazumi med socialnimi partnerji, se ne šteje za motnjo pristaniških storitev, za katero se lahko sprejmejo izredni ukrepi. Sprememba 95 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1 1.  V primerih iz člena 6(1)(b) se lahko pristojni organ odloči, da bo pristaniško storitev v okviru obveznosti javne službe opravljal sam ali da bo takšne obveznosti neposredno naložil pravno ločenemu subjektu, ki ga obvladuje podobno kot svoje službe. V takšnem primeru se ponudnik pristaniške storitve za namene te uredbe šteje za notranjega upravljavca. 1.  Upravni organ pristanišča ali pristojni organ se lahko odloči, da bo pristaniško storitev opravljal sam ali prek pravno ločenega subjekta, ki ga obvladuje podobno kot svoje službe, pod pogojem, da se člen 4 uporablja enako za vse ponudnike te storitve. V takšnem primeru se ponudnik pristaniške storitve za namene te uredbe šteje za notranjega upravljavca. Sprememba 96 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 2.  Šteje se, da pristojni organ obvladuje pravno ločen subjekt podobno kot svoje službe le, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve pravne osebe, ki jo obvladuje. 2.  Šteje se, da upravni organ pristanišča ali pristojni organ obvladuje pravno ločen subjekt podobno kot svoje službe le, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve tega pravnega subjekta. Sprememba 97 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 3 3.  Notranji upravljavec se omeji na opravljanje dodeljene pristaniške storitve samo v pristanišču ali pristaniščih, za katera mu je bila naloga izvajanja pristaniške storitve dodeljena. 3.  Notranji upravljavec se v primerih iz člena 8 omeji na opravljanje dodeljene pristaniške storitve samo v pristanišču ali pristaniščih, za katera mu je bila naloga izvajanja pristaniške storitve dodeljena. Sprememba 98 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2 2.  Brez poseganja v nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije, vključno s kolektivnimi pogodbami med socialnimi partnerji, lahko upravni organi pristanišča od ponudnika pristaniških storitev, ki je bil imenovan v skladu s postopkom iz člena 7, v primeru, da je ta ponudnik različen od uveljavljenega ponudnika pristaniških storitev, zaposlenim, ki jih je prej zaposlil uveljavljeni ponudnik pristaniških storitev, podeli pravice, do katerih bi bili upravičeni, če bi prišlo do prenosa v smislu Direktive 2001/23/ES. 2.  Brez poseganja v nacionalno pravo in pravo Unije, vključno z reprezentativnimi kolektivnimi pogodbami med socialnimi partnerji, pristojni organ od imenovanega ponudnika pristaniških storitev zahteva, da zaposlenim omogoči delovne pogoje na podlagi zavezujočih nacionalnih, regionalnih in lokalnih socialnih standardov. V primeru prenosa osebja zaradi zamenjave ponudnika storitve, se osebju, ki ga je prej zaposlil prejšnji ponudnik pristaniških storitev, zagotovijo enake pravice, do katerih bi bili upravičeni, če bi prišlo do prenosa v smislu Direktive 2001/23/ES. Sprememba 99 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3 3.  Kadar upravni organi pristanišča zahtevajo, da ponudniki pristaniških storitev izpolnjujejo nekatere socialne standarde v zvezi z opravljanjem zadevnih pristaniških storitev, se v razpisni dokumentaciji in pogodbah o pristaniških storitvah navedejo zadevno osebje ter pregledni podatki o njihovih pogodbenih obveznostih in pogojih, ki bi morali veljati za zaposlene v povezani s pristaniškimi storitvami. 3.  Upravni organi pristanišča ali pristojni organi zahtevajo, da vsi ponudniki pristaniških storitev izpolnjujejo vse socialne in delovne standarde, ki so določeni v pravu Unije ali nacionalnem pravu, pa tudi veljavne kolektivne sporazume, v skladu z nacionalnimi običaji in tradicijo. Kadar pride pri zagotavljanju ustreznih pristaniških storitev do prenosa osebja, se v razpisni dokumentaciji in pogodbah o pristaniških storitvah navedejo to osebje ter pregledni podatki o njihovih pogodbenih obveznostih in pogojih, ki bi morali veljati za zaposlene v povezavi s pristaniškimi storitvami. Sprememba 100 Predlog uredbe Člen 10 a (novo) Člen 10 a Usposabljanje in zaščita delavcev 1.  Delodajalec zagotovi, da so zaposleni deležni usposabljanja, ki je potrebno, da se dobro seznanijo s pogoji, pri katerih se opravlja njihovo delo, in so ustrezno usposobljeni, da se spopadejo z morebitnimi nevarnostmi pri delu. 2.  Ob popolnem upoštevanju avtonomije socialnih partnerjev je odbor za sektorski socialni dialog na ravni EU za pristanišča povabljen, da oblikuje smernice za uvedbo zahtev v zvezi z usposabljanjem, da se preprečijo nesreče in zagotovi najvišja raven varnosti in zdravja pristaniških delavcev. Te zahteve v zvezi z usposabljanjem se redno posodabljajo za stalno zmanjševanje števila nesreč na delovnem mestu. 3.  Socialni partnerji so povabljeni, naj razvijejo modele, s katerimi bodo zagotovili ravnotežje med nihanjem povpraševanja po pristaniškem delu in prožnostjo, ki jo zahtevajo pristaniške dejavnosti, na eni strani ter stalnostjo in zaščito zaposlitve na drugi. Sprememba 101 Predlog uredbe Člen 11 To poglavje in prehodne določbe iz člena 24 se ne uporabljajo za storitve upravljanja tovora in prevoze potnikov. To poglavje, z izjemo člena 10a, in prehodne določbe iz člena 24 se ne uporabljajo za storitve upravljanja tovora, prevoze potnikov in pilotažo. Sprememba 102 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – uvodni del 2.  Kadar upravni organ pristanišča, ki prejema javna sredstva, sam opravlja pristaniške storitve, vodi račune za vsako dejavnost pristaniške storitve ločeno od računov drugih svojih dejavnosti tako, da so: 2.  Kadar upravni organ pristanišča, ki prejema javna sredstva, sam opravlja pristaniške storitve ali čiščenje in poglabljanje morskega dna, vodi račune za to dejavnost ali naložbo, financirano iz javnih sredstev, ločeno od računov drugih svojih dejavnosti tako, da so: Sprememba 103 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo) Kadar upravni organ pristanišča ali združenje pristanišč izvaja čiščenje in poglabljanje morskega dna in prejema javna sredstva za to dejavnost, ne sme izvajati čiščenja in poglabljanja morskega dna v drugih državah članicah. Sprememba 104 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 3 3.  Javna sredstva iz odstavka 1 vključujejo osnovni kapital ali kvazi kapitalska sredstva, nepovratne donacije ali donacije, ki so povratne le v nekaterih okoliščinah, dodeljevanje posojil, vključno z limiti in predplačili za vložke kapitala, jamstva, ki jih upravnemu organu pristanišča dajejo javni organi, izplačane dividende in zadržane dobičke ali druge oblike javne finančne pomoči. 3.  Javna sredstva iz odstavka 1 vključujejo sredstva lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, nepovratna sredstva ali sredstva, ki so povratna le v nekaterih okoliščinah, dodeljevanje posojil, vključno z limiti in predplačili za vložke kapitala, jamstva, ki jih upravnemu organu pristanišča dajejo javni organi, ali druge oblike javne finančne pomoči. Sprememba 105 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 4 4.  Upravni organ pristanišča hrani informacije o finančnih odnosih iz odstavkov 1 in 2 tega člena, da so na voljo Komisiji in pristojnemu neodvisnemu nadzornemu organu iz člena 17 pet let po koncu poslovnega leta, na katerega se informacije nanašajo. 4.  Upravni organ pristanišča hrani informacije o finančnih odnosih iz odstavkov 1 in 2 tega člena, da so na voljo Komisiji in organu, imenovanemu v skladu s členom 17, pet let po koncu poslovnega leta, na katerega se informacije nanašajo. Sprememba 106 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 5 5.  Upravni organ pristanišča na zahtevo Komisije in pristojnega neodvisnega nadzornega organa predloži vse dodatne informacije, ki so po njunem mnenju potrebne za izdelavo temeljite ocene predloženih podatkov in ocene skladnosti s to uredbo. Informacije se pošljejo v dveh mesecih po datumu zahtevka. 5.  Upravni organ pristanišča v primeru uradne pritožbe Komisiji organu, imenovanemu v skladu s členom 17, na zahtevo predloži vse dodatne informacije, ki so po njunem mnenju potrebne za izdelavo temeljite ocene predloženih podatkov in ocene skladnosti s to uredbo. Informacije se pošljejo v dveh mesecih po datumu zahtevka. Sprememba 107 Predlog uredbe Člen 12 – odstavek 7 a (novo) 7a.  Države članice se lahko odločijo, da se odstavek 2 tega člena v primeru nesorazmernih upravnih bremen ne uporablja za njihova pristanišča v celovitem omrežju, ki ne izpolnjujejo meril iz točke (a) ali (b) člena 2082) Uredbe (EU) št. 1315/2013, če vsa prejeta javna sredstva in njihova poraba za opravljanje pristaniških storitev ostanejo popolnoma pregledna v računovodskem sistemu. Če se države članice tako odločijo, o tem obvestijo Komisijo preden začne njihova odločitev veljati. Sprememba 108 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 1.  Pristojbine za storitve, ki jih zagotavlja notranji upravljavec iz člena 9, in pristojbine, ki jih zaračunajo ponudniki pristaniških storitev v primerih, ko je število ponudnikov, ki niso bili imenovani na podlagi odprtih, preglednih in nediskriminatornih postopkov, omejeno, se določijo na pregleden in nediskriminatoren način. Te pristojbine odražajo pogoje na ustreznem konkurenčnem trgu in niso nesorazmerne v primerjavi z ekonomsko vrednostjo opravljene storitve. 1.  Pristojbine za storitve, ki jih zagotavlja notranji upravljavec v okviru obveznosti javne službe, pristojbine za pilotažne storitve, ki niso izpostavljene učinkoviti konkurenci, in pristojbine, ki jih zaračunajo ponudniki pristaniških storitev iz člena 6(1)(b), se določijo na pregleden in nediskriminatoren način. Te pristojbine v največji možni meri odražajo pogoje na ustreznem konkurenčnem trgu in niso nesorazmerne v primerjavi z ekonomsko vrednostjo opravljene storitve. Sprememba 109 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 3 3.  Ponudnik pristaniške storitve na zahtevo pristojnemu neodvisnemu nadzornemu organu iz člena 17 predloži informacije o elementih, uporabljenih kot podlaga za določitev strukture in ravni pristojbin za pristaniške storitve, ki sodijo v uporabo odstavka 1 tega člena. Te informacije vključujejo metodologijo, uporabljeno za določanje pristaniških pristojbin v zvezi z zmogljivostmi in storitvami, na katere se te pristaniške pristojbine nanašajo. 3.  Ponudnik pristaniške storitve v primeru uradne pritožbe organu, imenovanemu v skladu s členom 17, na zahtevo predloži informacije o elementih, uporabljenih kot podlaga za določitev strukture in ravni pristojbin za pristaniške storitve, ki sodijo v uporabo odstavka 1 tega člena. Te informacije vključujejo metodologijo, uporabljeno za določanje pristaniških pristojbin v zvezi z zmogljivostmi in storitvami, na katere se te pristaniške pristojbine nanašajo. Sprememba 110 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 3 3.  Da se prispeva k učinkovitemu sistemu zaračunavanja infrastrukturne pristojbine, upravni organ pristanišča v skladu s svojo poslovno strategijo in naložbenim načrtom samostojno določa strukturo in raven infrastrukturne pristojbine, ki ustreza konkurenčnim pogojem ustreznega trga in je skladna s pravili o državni pomoči. 3.  Da se prispeva k učinkovitemu sistemu zaračunavanja infrastrukturne pristojbine, upravni organ pristanišča v skladu s svojo poslovno strategijo in naložbenim načrtom samostojno določa strukturo in raven infrastrukturne pristojbine, ki je skladna s pravili o državni pomoči in pravili konkurence. Sprememba 111 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 4 4.  Brez poseganja v odstavek 3 so lahko infrastrukturne pristojbine različne v skladu s poslovno prakso, povezano s pogostimi uporabniki, ali zaradi spodbujanja učinkovitejše uporabe pristaniške infrastrukture, prevoza po morju na kratkih razdaljah, visoke okoljske uspešnosti, energijske učinkovitosti ali zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida pri prevozih. Merila, ki se uporabljajo za oblikovanje takšnih razlik, so objektivna, pregledna in nediskriminatorna ter skladna s pravili konkurence. Posledične različne pristojbine pod enakimi pogoji veljajo za vse zadevne uporabnike pristaniških storitev. 4.  Brez poseganja v odstavek 3 so lahko infrastrukturne pristojbine različne v skladu z ekonomsko strategijo pristanišča in njegovo politiko prostorskega načrtovanja, kar je med drugim povezano z nekaterimi kategorijami uporabnikov, ali zaradi spodbujanja učinkovitejše uporabe pristaniške infrastrukture, prevoza po morju na kratkih razdaljah, visoke okoljske uspešnosti, energijske učinkovitosti ali zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida pri prevozih. Merila, ki se uporabljajo za takšne razlike, so pravična, ne diskriminirajo na podlagi nacionalnosti ter upoštevajo pravila o državni pomoči in pravila konkurence. Upravni organ pristanišča lahko pri določanju pristojbin upošteva zunanje stroške, ter razlikuje med infrastrukturnimi pristojbinami v skladu s poslovno prakso. Sprememba 112 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 5 5.  Komisijo se pooblasti, da po potrebi sprejme delegirane akte v skladu s postopkom iz člena 21 v zvezi s skupnim razvrščanjem plovil, goriv in vrst operacij, po katerih se lahko spreminjajo infrastrukturne pristojbine in skupna načela za zaračunavanje infrastrukturnih pristojbin. črtano Sprememba 113 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 6 6.  Upravni organ pristanišča obvesti uporabnike pristanišča in predstavnike ali združenja uporabnikov pristanišč o strukturi in merilih, uporabljenih za določitev višine infrastrukturnih pristojbin, vključno s skupnimi stroški in prihodki, ki so bili uporabljeni kot podlaga za določitev strukture in ravni infrastrukturnih pristojbin. Uporabnike pristaniške infrastrukture vsaj tri mesece vnaprej obvesti tudi o vseh spremembah višine infrastrukturnih pristojbin ali strukture oziroma meril, uporabljenih za določanje takšnih pristojbin. 6.  Upravni organ pristanišča na pregleden način obvesti uporabnike pristanišča in predstavnike ali združenja uporabnikov pristanišč o strukturi in merilih, uporabljenih za določitev višine infrastrukturnih pristojbin. Uporabnike pristaniške infrastrukture vsaj tri mesece vnaprej obvesti tudi o vseh spremembah višine infrastrukturnih pristojbin ali strukture oziroma meril, uporabljenih za določanje takšnih pristojbin. Upravnemu organu pristanišča ni treba razkriti razlik v pristojbinah, ki so posledica individualnih pogajanj. Sprememba 114 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 7 7.  Upravni organ pristanišča na zahtevo pristojnemu neodvisnemu nadzornemu organu in Komisiji predloži informacije iz odstavka 4 ter podrobne stroške in prihodke, uporabljene kot podlaga za določitev strukture in ravni infrastrukturnih pristojbin, ter metodologijo, uporabljeno za določanje infrastrukturnih pristojbin v zvezi z zmogljivostmi in storitvami, na katere se te pristaniške pristojbine nanašajo. 7.  Upravni organ pristanišča v primeru uradne pritožbe organu, imenovanemu v skladu s členom 17, Komisiji na zahtevo predloži informacije iz odstavka 4 tega člena in raven infrastrukturnih pristojbin ter metodologijo, uporabljeno za določanje infrastrukturnih pristojbin v zvezi z zmogljivostmi in storitvami, na katere se te pristaniške pristojbine nanašajo. Sprememba 115 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 1.  Upravni organ pristanišča ustanovi odbor predstavnikov upravljavcev vodnih plovil, lastnikov tovora ali drugih uporabnikov pristanišča, ki morajo plačevati infrastrukturno pristojbino ali pristojbino za pristaniške storitve ali oboje. Ta odbor se imenuje „posvetovalni odbor uporabnikov pristanišča“. črtano Sprememba 116 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 2.  Upravni organ pristanišča se pred določitvijo infrastrukturnih pristojbin s posvetovalnim odborom uporabnikov pristanišča letno posvetuje o strukturi in ravni takšnih pristojbin. Ponudniki pristaniških storitev iz odstavkov 6 in 9 se pred določitvijo pristojbin za pristaniške storitve s posvetovalnim odborom uporabnikov pristanišča letno posvetujejo o strukturi in ravni takšnih pristojbin. Upravni organ pristanišča za takšno posvetovanje zagotovi ustrezne zmogljivosti, ponudniki pristaniških storitev pa ga obveščajo o rezultatih posvetovanj. 2.  Upravni organ pristanišča zagotovi, da so na voljo ustrezni mehanizmi za posvetovanje z uporabniki pristanišča, tudi z ustreznimi izvajalci storitev medsebojno povezanega prometa. V primeru večjih sprememb infrastrukturnih pristojbin se posvetuje z uporabniki pristanišča. Ponudniki pristaniških storitev uporabnikom pristanišča zagotovijo ustrezne informacije o strukturi pristojbin za pristaniške storitve in merilih za njihovo določanje. Notranji upravljavci, ki storitve opravljajo v okviru obveznosti javne službe, in ponudniki pristaniških storitev iz člena 6(1)(b) se pred določitvijo pristojbin za pristaniške storitve z uporabniki pristanišča letno posvetujejo o strukturi in ravni takšnih pristojbin. Upravni organ pristanišča za takšno posvetovanje zagotovi ustrezne mehanizme, ponudniki pristaniških storitev pa ga obveščajo o rezultatih posvetovanj. Obveznosti iz tega odstavka se lahko naložijo na organe, ki že delujejo na območju pristanišča, tudi na tiste z drugačno sestavo. Sprememba 117 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Upravni organ pristanišča se redno posvetuje z zainteresiranimi stranmi, kot so podjetja, ki imajo sedež v pristanišču, ponudniki pristaniških storitev, upravljavci vodnih plovil, lastniki tovora, prevozniki na kopnem in javne uprave, ki delujejo na območju pristanišča, o: 1.  Upravni organ pristanišča se redno posvetuje z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, ki delujejo na območju pristanišča, kot tudi z javno upravo, pristojno za načrtovanje prometne infrastrukture, kjer je to ustrezno, o: Sprememba 118 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – točka c a (novo) (ca)  posledicah načrtovanja in odločitev o urejanju prostora kar zadeva okoljsko učinkovitost; Sprememba 119 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 – točka c b (novo) (cb)  ukrepih za zagotavljanje in izboljšanje varnosti na pristaniškem območju, vključno z zdravjem in varnostjo pristaniških delavcev, in informacije o dostopu do usposabljanju za pristaniške delavce. Sprememba 120 Predlog uredbe Člen 17 – naslov Neodvisno nadzorno telo Neodvisni nadzor Sprememba 121 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 1.  Države članice zagotovijo, da uporabo te uredbe v vseh morskih pristaniščih, ki jih zajema ta uredba na ozemlju vsake države članice, spremlja in nadzoruje neodvisni nadzorni organ. 1.  Države članice zagotovijo, da je v vseh pomorskih pristaniščih, ki jih zajema ta uredba na ozemlju vsake države članice, na voljo učinkovit mehanizem za obravnavanje pritožb. V ta namen države članice imenujejo enega ali več organov. Sprememba 122 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 2 2.  Neodvisni nadzorni organ je pravno ločen in funkcionalno neodvisen od vsakega upravnega organa pristanišča ali ponudnikov pristaniških storitev. Države članice, ki ohranjajo lastništvo ali nadzor nad pristanišči ali upravnimi organi pristanišč, zagotovijo učinkovito strukturno ločevanje med funkcijami, povezanimi z nadzorom in spremljanjem te uredbe, in dejavnostmi, povezanimi z navedenim lastništvom ali nadzorom. Neodvisni nadzorni organ izvaja svoja pooblastila nepristransko in pregledno ter ob upoštevanju pravice do svobodnega poslovanja. 2.  Neodvisni nadzor se izvaja na način, ki izključuje nasprotje interesov in je pravno ločen in funkcionalno neodvisen od vsakega upravnega organa pristanišča ali ponudnikov pristaniških storitev. Države članice, ki ohranjajo lastništvo ali nadzor nad pristanišči ali upravnimi organi pristanišč, zagotovijo učinkovito strukturno ločevanje med funkcijami, povezanimi z obravnavo pritožb, in dejavnostmi, povezanimi z navedenim lastništvom ali nadzorom. Neodvisni nadzor je nepristranski in pregleden ter ustrezno upošteva pravico do svobodnega poslovanja. Sprememba 123 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 3 3.  Neodvisni nadzorni organ obravnava pritožbe, ki jih vloži katera koli stranka z zakonitim interesom, in spore, ki so mu predloženi in so nastali v zvezi z uporabo te uredbe. 3.  Države članice zagotovijo, da so uporabniki pristanišča in druge ustrezne zainteresirane strani obveščene, kje in kako lahko vložijo pritožbo, vključno z navedbo organov, odgovornih za obravnavanje pritožb, in ustreznih nacionalnih organov iz členov 12(5), 13(3) in 14(7). Sprememba 124 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 4 4.  Če spor nastane med strankama, ki imata sedež v različnih državah članicah, je za reševanje spora pristojen neodvisni nadzorni organ države članice pristanišča, iz katerega predvidoma izvira spor. 4.  Če spor nastane med strankama, ki imata sedež v različnih državah članicah, je za reševanje spora pristojna država članica pristanišča, iz katerega predvidoma izvira spor. Zadevne države članice medsebojno sodelujejo in si izmenjujejo informacije v zvezi s svojim delom. Sprememba 125 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 5 5.  Neodvisni nadzorni organ ima pravico od upravnih organov pristanišč, ponudnikov pristaniških storitev in uporabnikov pristanišč zahtevati, da predložijo informacije, ki so potrebne za zagotavljanje spremljanja in nadzora uporabe te uredbe. 5.  V primeru, da katera od strank z zakonitim interesom vloži uradno pritožbo, ima ustrezen organ, ki izvaja neodvisni nadzor, pravico od upravnih organov pristanišč, ponudnikov pristaniških storitev in uporabnikov pristanišč zahtevati, da predložijo potrebne informacije. Sprememba 126 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 6 6.  Neodvisni nadzorni organ lahko na zahtevo pristojnega organa v državi članici izdaja mnenja o vseh vprašanjih, ki so povezana z uporabo te uredbe. črtano Sprememba 127 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 7 7.  Neodvisni nadzorni organ se lahko pri obravnavi pritožb ali sporov posvetuje s posvetovalnim odborom uporabnikov pristanišč iz zadevnega pristanišča. črtano Sprememba 128 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 8 8.  Odločitve neodvisnega nadzornega organa imajo zavezujoče učinke, vendar ne posegajo v sodni nadzor. 8.  Odločitve ustreznega organa, ki izvaja neodvisen nadzor, imajo zavezujoče učinke, vendar ne posegajo v sodni nadzor. Sprememba 129 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 9 9.  Države članice Komisijo najpozneje do 1. julija 2015 obvestijo o identiteti neodvisnih nadzornih organov in nato o vseh spremembah identitete. Komisija objavi in posodablja seznam neodvisnih nadzornih organov na svoji spletni strani. 9.  Države članice Komisijo do ...* obvestijo o mehanizmih in postopkih, ki so jih uvedle za izpolnjevanje odstavkov 1 in 2 tega člena, in ji nemudoma sporočijo vse njihove naknadne spremembe. Komisija objavi in posodablja seznam ustreznih organov na svoji spletni strani. __________________ * Datum: 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe. Sprememba 130 Predlog uredbe Člen 18 Člen 18 črtano Sodelovanje med neodvisnimi nadzornimi organi 1.  Neodvisni nadzorni organi si izmenjujejo informacije o svojem delu ter načelih in praksah odločanja, da olajšajo enotno uporabo te uredbe. Za ta namen sodelujejo v mreži, ki se srečuje redno in vsaj enkrat letno. Komisija prav tako sodeluje v mreži ter usklajuje in podpira njeno delo. 2.  Neodvisni nadzorni organi tesno sodelujejo zaradi vzajemne pomoči pri svojih nalogah, vključno s pomočjo pri izvajanju preiskav, potrebnih za obravnavo pritožb in sporov v primerih, ki vključujejo pristanišča v različnih državah članicah. Za ta namen neodvisni nadzorni organ na podlagi utemeljene zahteve drugemu takšnemu organu zagotovi potrebne informacije in mu omogoči izpolnjevanje pristojnosti v skladu s to uredbo. 3.  Države članice poskrbijo, da neodvisni nadzorni organi Komisiji po utemeljeni zahtevi zagotovijo informacije, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog. Informacije, ki jih zahteva Komisija, so sorazmerne z opravljanjem navedenih nalog. 4.  Kadar neodvisni nadzorni organ v skladu s pravili Unije ali nacionalnimi pravili o zaupnosti poslovnih podatkov obravnava informacije kot zaupne, drugi nacionalni nadzorni organ in Komisija zagotovijo takšno zaupnost. Te informacije se lahko uporabljajo le za namene, za katere so bile zahtevane. 5.  Na podlagi izkušenj neodvisnih nadzornih organov in dejavnosti mreže iz odstavka 1 ter zaradi zagotavljanja učinkovitega sodelovanja lahko Komisija sprejme skupna načela o ustreznih mehanizmih za izmenjavo informacij med neodvisnimi nadzornimi organi. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(2). Sprememba 131 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 1.  Vsaka stranka z zakonitim interesom ima pravico do pritožbe zoper odločitve ali posamezne ukrepe, ki jih v skladu s to uredbo sprejmejo pristojni organi, upravni organ pristanišča ali neodvisni nadzorni organ, pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od vključenih strank. Ta pritožbeni organ je lahko sodišče. 1.  Vsaka stranka z zakonitim interesom ima pravico do pritožbe zoper odločitve ali posamezne ukrepe, ki jih v skladu s to uredbo sprejmejo pristojni organi, upravni organ pristanišča ali organ, imenovan v skladu s členom 17, pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od vključenih strank. Ta pritožbeni organ je lahko sodišče. Sprememba 132 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 Države članice predpišejo kazni, ki se uporabljajo v primeru kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo o teh določbah obvestijo najpozneje do 1. julija 2015 in jo takoj obvestijo tudi o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na te določbe. Države članice predpišejo kazni, ki se uporabljajo v primeru kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o navedenih določbah do …* in jo nemudoma obvestijo o vseh naknadnih spremembah. __________________ * Datum: 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe. Sprememba 133 Predlog uredbe Člen 21 Člen 21 črtano Izvajanje pooblastila 1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu. 2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 14 se prenese na Komisijo za nedoločen čas. 3.  Pooblastilo iz člena 14 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem list Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4.  Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 14, začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od prejetja uradnega obvestila o tem aktu ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. Sprememba 134 Predlog uredbe Člen 22 Člen 22 črtano Postopek v odboru 1.  Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Sprememba 135 Predlog uredbe Člen 23 Komisija najpozneje tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o delovanju in učinkih te uredbe, ki mu po potrebi priloži ustrezne predloge. Za namene ocenjevanja delovanja in učinka te uredbe se Evropskemu parlamentu in Svetu redno predložijo poročila. Komisija do ...* predloži prvo poročilo in nato redna poročila vsaka tri leta, ki jim po potrebi priloži ustrezne predloge. Poročila Komisije upoštevajo morebiten napredek, ki ga doseže odbor za sektorski socialni dialog na ravni EU za pristanišča. ________________ * Datum: štiri leta po začetki veljavnosti te uredbe. Sprememba 136 Predlog uredbe Člen 25 Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. julija 2015. Uporablja se od …*. __________________ * Datum: 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 61(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A8-0023/2016).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. marca 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2494/95 (COM(2014)0724 – C8-0283/2014 – 2014/0346(COD))

P8_TA(2016)0070 A8-0313/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0724),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0283/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 13. marca 2015(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 18. decembra 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0313/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 8. marca 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin in harmoniziranem indeksu cen stanovanjskih nepremičnin ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2016/792.)

(1) UL C 175, 29.5.2015, str. 2.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. marca 2016 o letnem poročilu za leto 2014 o zaščiti finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam (2015/2128(INI))

P8_TA(2016)0071 A8-0026/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 31. julija 2015 z naslovom „Zaščita finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo 2014“ (COM(2015)0386) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2015)0151, SWD(2015)0152, SWD(2015)0153, SWD(2015)0154, SWD(2015)0155 in SWD(2015)0156),

–  ob upoštevanju letnega poročila urada OLAF za leto 2014,

–  ob upoštevanju poročila o dejavnostih nadzornega odbora urada OLAF za leto 2014,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna v proračunskem letu 2014, skupaj z odgovori institucij;

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. oktobra 2015 o zaščiti proračuna do konca leta 2014 (COM(2015)0503),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. septembra 2015 z naslovom „Boj proti korupciji v EU: odziv na vprašanja podjetij in civilne družbe“ (CCMI/132),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. februarja 2014 o boju proti korupciji v EU (COM(2014)0038),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 250/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o uvedbi programa za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (program Herkul III) in razveljavitvi Sklepa št. 804/2004/ES(1),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 17. julija 2013 za uredbo Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999(2),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2012 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava, ki ga je podala Komisija (COM(2012)0363),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2011 o prizadevanjih EU za boj proti korupciji(4), izjave z dne 18. maja 2010 o prizadevanjih Unije za boj proti korupciji(5) ter sporočila Komisije z dne 6. junija 2011 z naslovom "Boj proti korupciji v EU" (COM(2011)0308),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju poročila o vrzeli pri pobiranju DDV za leto 2015, ki ga je naročila Komisija,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o javnem naročanju na področju odhodkov EU za kohezijo,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-105/14 – Taricco in drugi,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za ustavne zadeve (A8-0026/2016),

A.  ker so države članice in Komisija skupaj pristojne za izvrševanje približno 80 % proračuna Unije; ker so države članice v prvi vrsti pristojne za zbiranje lastnih sredstev, med drugim v obliki DDV in carinskih dajatev;

B.  ker bi morali biti smotrna javna poraba in zaščita finančnih interesov EU osrednja elementa politike EU, zato da bi se denar davkoplačevalcev uporabljal smiselno, preudarno in učinkovito in da bi se s tem povečalo njihovo zaupanje; ker bi morali dobro finančno poslovodenje združiti s pristopom, pri katerem bi čim bolje izkoristili vsak evro;

C.  ker je treba za uspešno poslovanje pri revizijah uspešnosti redno ocenjevati vložke, izložke, rezultate in učinke;

D.  ker raznolikost pravnih in upravnih sistemov v državah članicah pomeni okolje, polno izzivov, v katerem je treba odpraviti nepravilnosti in se boriti proti goljufijam, in ker si mora Komisija bolj prizadevati za učinkovit boj proti goljufijam in korupciji, ki bo privedel do oprijemljivejših in bolj zadovoljivih rezultatov;

E.  ker Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) skrbi za zaščito finančnih interesov Unije s preiskovanjem goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti; ker je bil njegov nadzorni odbor ustanovljen zato, da bi zagotavljal in povečal neodvisnost urada z rednim spremljanjem njegovih preiskovalnih nalog; ker nadzorni odbor glede na informacije, ki jih je posredoval generalni direktor v skladu s členom 7(8) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, spremlja zlasti novosti pri uporabi postopkovnih jamstev in trajanje preiskav;

F.  ker so zaradi korupcije prizadete vse države članice, njeni stroški za gospodarstvo EU pa znašajo okrog 120 milijard EUR na leto, kot navaja Komisija v prvem poročilu o protikorupcijski politiki EU, objavljenem februarja 2014;

G.  ker lahko korupcija prispeva k financiranju mrež organiziranega kriminala ali terorističnih mrež v Evropi; ker korupcija tudi spodkopava zaupanje državljanov v institucije in demokratični proces;

H.  ker boj proti goljufijam in korupciji poleg civilizacijskih predpostavk, izhajajočih iz etičnih načel, ki so del pravne države, prispeva h konkurenčnosti Unije v svetovnem gospodarstvu;

1.  je seznanjen s poročilom Komisije z naslovom „Zaščita finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2014“; poziva Komisijo, naj v letnih poročilih o zaščiti finančnih interesov Unije hitreje odgovarja na zahteve Parlamenta;

Odkrivanje in sporočanje nepravilnosti

2.  ugotavlja, da je znesek vseh sporočenih nepravilnosti približno 3,24 milijarde EUR; poudarja, da je skupni finančni učinek v letu 2014 sporočenih nepravilnosti, pri katerih je šlo oziroma ni šlo za goljufije, za 36 % večji kot v letu 2013, njihovo število pa se je povečalo za 48 %; poudarja, da se sporočene nepravilnosti v znesku 2,27 milijarde EUR nanašajo na odhodke in predstavljajo 1,8 % vseh plačil;

3.  poudarja, da je šlo pri 1 649 od skupaj 16 473 nepravilnosti, ki so bile v letu 2014 sporočene Komisiji, za goljufije, njihov znesek pa je 538,2 milijona EUR; ugotavlja, da so goljufije pri odhodkih dosegle vrednost 362 milijonov EUR, kar je 0,26 % vseh plačil, medtem ko so goljufije v zvezi s prihodki znašale 176,2 milijona EUR, ker je 0,88 % vseh bruto tradicionalnih lastnih sredstev, zbranih v letu 2014;

4.  poudarja, da je skupni finančni učinek v letu 2014 sporočenih nepravilnosti, ki niso goljufije, za 47 % večji kot v letu 2013, njihovo število pa se je zmanjšalo za 5 %; ugotavlja, da so se takšne nepravilnosti v zvezi z odhodki pojavljale pri 1,54 % vseh plačil, tiste v zvezi s prihodki pa pri 3,66 % vseh tradicionalnih lastnih sredstev, zbranih v letu 2014;

5.  poziva Komisijo, naj prevzame polno odgovornost za izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev iz proračuna EU ter za boljše zbiranje lastnih sredstev, prav tako pa naj vzpostavi enotna načela poročanja v vseh državah članicah za zbiranje ustreznih, primerljivih in natančnih podatkov;

6.  poudarja, da so nepravilnosti, ki niso goljufije, pogosto povezane z nezadostnim poznavanjem kompleksnih predpisov in zahtev; meni, da bi poenostavitev pravil in postopkov držav članic in Komisije zmanjšala število tovrstnih nepravilnosti; meni, da boj proti nepravilnostim, vključno z goljufijami, zahteva ozaveščenost vseh institucionalnih organov na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pa tudi splošne javnosti; ugotavlja, da je izjemno pomembno v vseh institucijah in organih, ki sodelujejo pri izvrševanju skladov, ustvariti kulturo, ki bo spodbujala preprečevanje goljufij in boj proti njim, in poziva države članice, naj se zavzemajo za izmenjavo dobre prakse;

7.  opozarja, da si države članice stalno prizadevajo za konsolidacijo javnih financ in varčevanje, s čimer naj bi dosegle večjo finančno vzdržnost, in je trdno prepričan, da je treba vsa razpoložljiva sredstva nameniti za naložbe v državah članicah, da bi spodbudili trajnostno gospodarsko rast; meni, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi preprečili in ustavili goljufije na področju trgovinske politike in v škodo proračunskih sredstev, ki so ji namenjena, z združevanjem vseh ustreznih instrumentov politike (kot so kazenske preiskave, razvoj zanesljivih modelov analize ter prizadevanja za odpravo slabosti in napak, povezanih s pomanjkljivo politiko Komisije); poziva države članice, naj si še bolj prizadevajo, da se bo denar iz proračuna EU pravilno uporabljal za projekte, ki prispevajo k rasti in novim delovnim mestom v Evropi, pa tudi za izterjavo carinskega dolga po odkritju goljufij; v splošnem poudarja, da bi moral boj zoper nezakonito trgovino in nezakonite finančne tokove ostati pomembna prednostna naloga za EU ter države članice;

8.  je zadovoljen, da je Komisija sprejela večletno strategijo boja proti goljufijam, ki ji bo v pomoč pri odpravljanju precejšnjih razlik v številu nepravilnosti, ki jih sporočajo države članice;

Prihodki – lastna sredstva

9.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil znesek tradicionalnih lastnih sredstev, ki so bila tarča goljufij, za 191 % odstotkov višji kot v letu 2013, znesek nepravilnosti, ki niso goljufije, pa je bil v letu 2014 za 146 % večji kot leto poprej;

10.  je zaskrbljen, ker je povprečna stopnja izterjave tradicionalnih lastnih sredstev na državo članico tako za goljufije kot za nepravilnosti, ki niso goljufije, v letu 2014 znašala 24 % in je nižja kot kdaj prej; poziva države članice, zlasti tiste, ki morajo izterjati največ, naj dolgovane zneske izterjujejo hitreje;

11.  je zaskrbljen zaradi primanjkljaja DDV in ocenjenih izgub pri pobiranju DDV, ki so v letu 2013 znašale 168 milijard EUR; poudarja, da je povprečna ocenjena izguba DDV v 13 izmed 26 držav članic, pregledanih v letu 2014, presegla 15,2 %; opozarja, da Komisija nima dostopa do izmenjave informacij med državami članicami, da bi tako preprečila goljufije „davčnega vrtiljaka“ in se borila proti njim; poziva države članice, naj sodelujejo pri na vseh področjih dejavnosti Eurofisca, da bi olajšale izmenjavo informacij, pomembnih za boj proti goljufijam; poudarja, da je Komisija pristojna nadzirati in spremljati ukrepe, ki jih sprejmejo države članice; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi svoja izvršilna pooblastila za nadzor in pomoč državam članicam v boju proti goljufijam pri plačilu DDV in izogibanju plačilu davkov; je seznanjen, da Komisija za obravnavo množičnih in nepričakovanih goljufij na področju DDV od leta 2013 uporablja mehanizem za hiter odziv;

12.  spodbuja Komisijo, naj razvije mehanizem, ki bo podjetja spodbujal k rednemu plačevanju davkov, namesto da se jim izogibajo;

13.  ugotavlja, da je vse več centrov za usklajevanje deležnih podpore Eurojusta in Europola; pozdravlja rezultate čezmejnih operacij Vertigo 2 in 3 ter učinkovito sodelovanje med organi pregona in pravosodnimi organi iz Nemčije, Poljske, Nizozemske, Združenega kraljestva, Belgije, Španije, Češke republike in Švice, ki je privedlo do razbitja kriminalnih združb, odgovornih za goljufije, vredne približno 320 milijonov EUR davčnih prihodkov, vključno z DDV;

14.  izraža zaskrbljenost v zvezi s carinskimi kontrolami in pobiranjem davkov, ki so lastni vir proračuna Unije; opozarja, da so carinski organi držav članic tisti, ki izvajajo kontrole, da bi ugotovili, ali se spoštujejo predpisi o tarifah in uvozu, ter poudarja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da se kakovost teh kontrol razlikuje med državami članicami; poziva Komisijo, naj znova posodobi vodnik za carinsko revizijo, sprejet leta 2014, da bi odpravila pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, kot so vprašanja v zvezi z obravnavo uvoženega blaga, carinjenega v drugih državah članicah;

Odhodki

15.  ugotavlja, da se je število nepravilnosti v zvezi z odhodki, sporočenih kot goljufije, v letu 2014 zmanjšalo zgolj za 4 %, potem ko se je v letu 2013 povečalo za 76 %; poziva pristojne organe, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zmanjšali število goljufij, čeprav tega ne smejo storiti na račun standardov nadzora;

16.  je zaskrbljen zaradi stalnega naraščanja števila sporočenih nepravilnosti, ki niso goljufije, v zvezi z neposredno upravljanimi skladi EU, tako glede števila primerov kot glede zneskov; je presenečen, da je bilo število goljufij v letu 2014 štirikrat večje kot v prejšnjih letih, zato od Komisije zahteva podrobno razlago in sprejetje potrebnih ukrepov za spopadanje s tem trendom;

17.  je zaskrbljen, ker je bilo v letu 2014 največ nepravilnosti, ki so bile sporočene kot goljufije, v sektorju razvoja podeželja in ker se je njihova stopnja glede na leto 2013 najbolj povečala; poudarja, da je bilo 71 % vseh sporočenih goljufij v zvezi z naravnimi viri (kmetijstvo, razvoj podeželja in ribištvo) odkritih na Madžarskem, v Italiji, na Poljskem in v Romuniji;

18.  priznava, da je stopnja izterjave za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EAGF) v državah članicah pod skupnim povprečjem, do konca leta 2014 pa je bila izterjana manj kot polovica nepravilnosti, odkritih v letu 2009; spominja na precejšnje razlike med sposobnostjo držav članic za izterjavo nezakonito izplačanih zneskov v okviru skupne kmetijske politike ter poziva Bolgarijo, Francijo, Grčijo in Slovaško, naj bistveno izboljšajo svoje rezultate; priznava, da je mehanizem potrjevanja (pravilo 50/50) močna spodbuda za države članice, da čim prej izterjajo neupravičena izplačila iz omenjenega sklada od upravičencev; je zaskrbljen, ker je bilo leto 2014 že tretje leto zapored, v katerem se je število goljufij pri uporabi tega sklada povečalo, in četrto zaporedno leto, v katerem se je povečal tudi znesek sporočenih goljufij na področju razvoja podeželja; poudarja, da mora biti izterjava sredstev hitrejša;

19.  ugotavlja, da so se nepravilnosti v zvezi s skupno ribiško politiko v letu 2014 vrnile na raven, ki je primerljiva z letom 2012, potem ko se je njihov obseg v letu 2013 nenadoma povečal; ugotavlja, da je bila najpogosteje odkrita nepravilnost v obdobju 2010–2014 neupravičenost ukrepa/projekta do pomoči, sledilo pa je kršenje pravil o javnih naročilih;

20.  ugotavlja, da se je v programskem obdobju 2007–2013 število nepravilnosti, sporočenih kot goljufije, na področju kohezijske politike v letu 2014 zmanjšalo za 5 % glede na leto 2013, saj je bilo sporočenih 306 primerov; je resno zaskrbljen, ker se je znesek goljufij v letu 2014 glede na leto 2013 povečal za več kot 115 milijonov EUR (76 %) kar je v glavnem posledica skokovitega povečanja (za 660 %) zneskov iz Kohezijskega sklada; je seznanjen, da so o 61 (82 %) izmed 74 primerov ugotovljenih goljufij na področju kohezijske politike med letoma 2008 in 2014 poročale tri države članice, in sicer Nemčija (42 primerov), Poljska (11 primerov) in Slovenija (8 primerov); je zaskrbljen, da 14 držav članic v tem obdobju ni odkrilo prav nobene goljufije, zaradi česar se zastavlja vprašanje o učinkovitosti njihovih kontrolnih sistemov;

21.  je zaskrbljen tudi zaradi tega, ker se je povprečni časovni zamik med pojavom nepravilnosti, njenim odkritjem in obveščanjem Komisije o tej nepravilnosti na področju kohezije povečal na 3 leta in 4 mesece; opominja, da se po odkritju nepravilnosti začnejo nadaljnji postopki (nalogi za izterjavo, preiskave urada OLAF itd.); poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami poveča učinkovitost pri odkrivanju in poročanju;

22.  pozdravlja skupno zmanjšanje števila sporočenih nepravilnosti za predpristopno pomoč; obžaluje nenehno povečevanje zneskov in števila nepravilnosti pri instrumentu za predpristopno pomoč od leta 2010 naprej, k čemur največ prispeva Turčija, in poziva Komisijo, naj naredi vse, da bi razmere izboljšala, zlasti v sklopu prihodnjih prizadevanj za poglobitev sodelovanja med EU in Turčijo;

Ugotovljene težave in potrebni ukrepi

Boljše poročanje

23.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so razmere kljub številnim pozivom Parlamenta k uvedbi enotnih načel poročanja v vseh državah članicah še vedno zelo nezadovoljive in da še vedno obstajajo velike razlike v številu goljufij in nepravilnosti, ki ga sporočijo posamezne države članice; meni, da se tako ustvari izkrivljena podoba resničnega stanja na področju kršitev in zaščite finančnih interesov EU; poziva Komisijo, naj si odločno prizadeva, da bi rešila težave zaradi različnih pristopov držav članic pri odkrivanju nepravilnosti in neenotnih razlag pri uporabi pravnega okvira EU;

24.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi dvakrat letno objavila poročilo EU o boju proti korupciji, in se veseli naslednjega poročila v začetku leta 2016; poziva Komisijo, naj doda poglavje o uspešnosti institucij EU v boju proti korupciji, pri tem pa opravi nadaljnje analize na ravni institucij EU o tem, katere politike se izvajajo, da se opredeli inherentne kritične dejavnike, ranljiva področja in dejavnike tveganja, ki vodijo v korupcijo;

25.  poziva Komisijo, naj uskladi okvir za poročanje o domnevnih goljufijah in določi pravila o poročanju o pravosodnih ukrepih, ki so jih države članice izvedle v zvezi z morebitno goljufivo uporabo sredstev Unije, pri čemer bi bilo treba v poročilih izrecno navesti pravosodne ukrepe na osnovi pravosodnih priporočil urada OLAF;

26.  poziva Komisijo, naj na podlagi zahtev iz stockholmskega programa vzpostavi sistem doslednih kazalnikov in zlahka uporabnih enotnih meril za merjenje ravni korupcije v državah članicah, prav tako pa naj oceni politike boja proti korupciji v državah članicah; je zaskrbljen zaradi zanesljivosti in kakovosti podatkov, ki jih posredujejo države članice; zato poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotovi izčrpne, točne in zanesljive podatke, pri tem pa upošteva, da je cilj polno izvajanje programa enotne revizije; poziva jo, naj oblikuje indeks korupcije, s katerim bi kategorizirala države članice;

27.  poziva Komisijo, naj državam članicam pri letnem ocenjevanju rezultatov boja proti korupciji zagotovi natančne podatke, da bi s tem olajšala postopno in stalno izvajanje obveznosti, ki so jih države sprejele na področju boja proti korupciji;

28.  ponovno poziva Komisijo, naj začne hitro spodbujati zakonodajo o minimalni ravni zaščite za prijavitelje nepravilnosti v EU; poziva evropske institucije, naj spremenijo kadrovske predpise ter zagotovijo, da ti uradnikov ne bodo zgolj formalno zavezovali k sporočanju nepravilnosti, temveč bodo opredeljevali tudi ustrezno zaščito zanje; poziva evropske institucije, ki tega še niso storile, in druge organe, naj začnejo brez odlašanja izvajati člen 22(c) kadrovskih predpisov; odločno zahteva, da vse institucije EU sprejmejo notranja pravila glede poročanja o nepravilnostih s strani zaposlenih in njihovih obveznosti, s poudarkom na zaščiti prijaviteljev nepravilnosti; meni, da bi bilo treba ta pravila izrecno razširiti na prijavitelje nepravilnosti, ki razkrivajo goljufije v zvezi z mednarodnimi sporazumi, tudi trgovinskimi;

29.  poudarja, kako pomembna sta dostop do informacij in preglednost lobiranja, pa tudi uporaba sredstev EU za podporo delu neodvisnih organizacij na tem področju;

30.  meni, da bi preglednost lahko povečali z uvedbo zakonodajne sledi za lobiranje v EU, tako da bi za celotno lobistično dejavnost v vseh institucijah EU namesto zdajšnjega prostovoljnega uporabljali obvezen register EU;

31.  poziva Komisijo, naj ohranja strogo politiko glede prekinitev in ustavitev plačil v skladu z ustrezno pravno podlago; pozdravlja dejstvo, da je Komisija sprejela nov sklep o mehanizmu zgodnjega opozarjanja; se veseli uvedbe celovitega sistema za zgodnje odkrivanje in izključevanje, ki naj bi ga predlagala Komisija; Komisijo še poziva, naj bolje obvešča države članice in lokalne organe o izvajanju svoje politike, pri tem pa upošteva, da tega procesa ne smejo ovirati politični pomisleki;

32.  zato poziva, naj se člen 325 PDEU v vseh politikah EU uporablja horizontalno, ter meni, da se na primere goljufij ni primerno zgolj odzivati, temveč jih je treba tudi preprečevati; poziva k skladnosti s členom 325 PDEU, zlasti z odstavkom 5 o letnih poročilih, ki se trenutno sooča z enoletno zamudo; poziva, naj se poenostavi zlasti uporaba evropskih subvencij v kohezijski politiki; poziva, naj se uporabijo običajni postopki in postopki za ratifikacijo sporazumov med Unijo in tretjimi državami in organizacijami na področju boja proti goljufijam na regionalni in mednarodni ravni; poziva k nadaljnjemu spremljanju priporočil za akcijski načrt iz resolucije Parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki jih je treba sprejeti(7), zlasti priporočil iz odstavka 130 o prepoznavnosti ukrepov, ki jih sprejmejo države članice za boj proti goljufijam in organiziranemu kriminalu, in odstavka 131 o evropskem akcijskem načrtu za obdobje 2014–2019 za izkoreninjenje organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja (točke i–xxi); poziva, da se objavijo prvi rezultati izvajanja direktive o preprečevanju pranja denarja; poziva tudi, naj se podrobneje obvešča o orodjih urada OLAF za boj proti korupciji in o meddržavnem usklajevanju procesa izterjave z goljufijo pridobljenih zneskov;

33.  poziva EU, naj zaprosi za članstvo v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope;

34.  pozdravlja dejstvo, da je bilo leta 2014 v uporabi 48 sporazumov o vzajemni upravni pomoči med 71 državami, sočasno pa so potekala pogajanja z dodatnimi 49 državami, vključno z največjimi trgovinskimi partnericami, kot so ZDA in Japonska, in poziva, da mora biti Parlament stalno obveščen o poteku teh pogajanj; poudarja, da je prva prednostna naloga na področju zaščite finančnih interesov EU in učinkovitega boja proti goljufijam zagotoviti, da se zakonodaja uporablja in da vse strani spoštujejo ustrezne mednarodne sporazume na področju boja proti goljufijam in korupciji, vključno z ustreznimi klavzulami o sankcijah; spodbuja Komisijo, naj še naprej sodeluje z drugimi državami pri ukrepih proti goljufijam in uvede nove upravne dogovore o sodelovanju; poziva jo, naj še naprej vključuje določbe o boju proti goljufijam in korupciji v vse mednarodne sporazume EU, da bi utrla pot za okrepljeno sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu, trgovini z ljudmi in drugi nezakoniti ali nedovoljeni trgovini;

35.  je zadovoljen, da je EU s svojim programom makrofinančne pomoči odigrala osrednjo vlogo pri spodbujanju reform v najbližjih trgovinskih partnericah; zahteva, da Komisija še naprej poroča Parlamentu in državam članicam, saj bo tako zagotovila, da se sredstva porabijo v skladu s temeljno uredbo in na način, ki je v skladu z regionalno kohezijo in spodbujanjem stabilnosti v regiji, ter s tem omejila tveganje zlorabe vračljivih posojil; zahteva dolgoročno presojo vpliva programov makrofinančne pomoči na prizadevanja za boj proti korupciji in goljufijam v državah prejemnicah;

36.  znova poziva računska sodišča v vseh državah članicah, naj objavijo javne izjave o porabi sredstev EU;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj na ustrezni ravni oblikujejo med seboj povezane podatkovne zbirke nepravilnosti na področju kohezijske politike, vključno s tistimi pri javnih naročilih, saj so lahko te podatkovne zbirke podlaga za smiselno in celovito analizo pogostosti in resnosti nepravilnosti, vzrokov zanje, pa tudi zneskov, ki so predmet goljufij; poudarja, da morajo države članice poskrbeti, da bodo Komisiji ustrezno in pravočasno posredovale natančne in primerljive podatke, pri čemer ne sme priti do nesorazmernega povečanja upravne obremenitve;

Boljši nadzor

38.  poudarja kompleksno naravo nepravilnosti; meni, da morajo Komisija in države članice sprejeti stroge ukrepe zoper nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije; meni, da bi se bilo treba z nepravilnostmi, pri katerih ne gre za goljufije, spopasti z upravnimi ukrepi, predvsem z bolj preglednimi in enostavnimi zahtevami, večjo tehnično pomočjo Komisije za države članice ter boljšimi izmenjavami dobre prakse in izkušenj; je prepričan, da je treba uskladiti metodologijo za izračunavanje stopenj napak na ravni EU in držav članic;

39.  pozdravlja dejstvo, da se pri predhodnih in naknadnih kontrolah Unije odkrije vse več nepravilnosti, zato bi se morali za te kontrole še bolj zavzemati;

40.  poziva ustrezne organe držav članic, naj izvajajo strožji nadzor in upoštevajo vse razpoložljive informacije, da bi preprečili napake in nepravilna izplačila sredstev EU;

41.  spodbuja Komisijo, naj še bolj okrepi svojo nadzorno vlogo z revizijskimi, nadzornimi in inšpekcijskimi dejavnostmi, akcijskimi načrti za popravne ukrepe in zgodnjimi opozorilnimi pismi; poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja ter izkoristijo svoj potencial za odkrivanje in odpravljanje napak, preden od Komisije zahtevajo povračilo; v zvezi s tem poudarja posebno vrednost preventivnih ukrepov pri preprečevanju izplačil, tako da pozneje ne bi bilo treba izterjati nezakonito prilaščenih sredstev;

42.  ponovno poziva Komisijo, naj oblikuje sistem izmenjave informacij med pristojnimi organi, da se omogoči navzkrižno preverjanje računovodskih evidenc za transakcije med dvema ali več državami članicami, da bi tako preprečili mednarodne goljufije pri strukturnih in investicijskih skladih, s čimer bi zagotovili horizontalni pristop k zaščiti finančnih interesov Evropske unije;

43.  pozdravlja, da so leta 2014 vse službe Komisije oblikovale in začele izvajati strategije za boj proti goljufijam; poziva agencije EU, izvršilne agencije in skupna podjetja, naj ravnajo enako; poudarja, da imajo službe za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS) pomembno vlogo pri boju proti goljufijam; pozdravlja dejstvo, da so Bolgarija, Grčija, Hrvaška, Malta in Slovaška sprejele nacionalne strategije za boj proti goljufijam, in poziva države članice, ki še niso predložile nacionalne strategije za boj proti goljufijam, naj to storijo čim prej; poziva Komisijo, naj natančno spremlja izvajanje teh strategij;

44.  si prav tako želi tesnejšega sodelovanja med državami članicami in Komisijo v zvezi z načini upravljanja sredstev; poziva, naj se osebju organov, ki sodelujejo pri upravljanju sredstev, predvsem osebju službe za usklajevanju boja proti goljufijam, zagotovi izčrpno usposabljanje, da bodo lahko organi oblikovali lastne nacionalne strategije boja proti goljufijam;

45.  pozdravlja pozitivne rezultate prvega letnega pregleda programa Herkul III; izraža zaskrbljenost, da bi utegnil biti proračun, namenjen temu programu, premajhen; zahteva dodatne informacije o uspešnosti, zlasti o prispevku 55 konferenc in izobraževalnih tečajev k učinkovitosti ukrepov držav članic v boju proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodujejo finančnim interesom EU;

46.  ponovno poudarja, da v skladu s členom 325(2) PDEU „države članice sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, enake ukrepe, kakršne sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo njihovim lastnim finančnim interesom“; meni, da EU ne izpolnjuje te določbe; meni, da bi morala Komisija oblikovati horizontalno politiko za boj proti goljufijam in korupciji; poudarja, da je Komisija odgovorna tudi za učinkovito porabo sredstev, zato jo poziva, naj uvede notranje zahteve glede uspešnosti;

47.  meni, da je treba zagotoviti boljše vključevanje evropskega prebivalstva v fazi načrtovanja in nadzora prek lahko dostopnih informacijskih instrumentov, zlasti v primeru financiranja velikih infrastruktur; poziva Komisijo, naj oceni zamisel o participativnem proračunu, da bi s tem vključili državljane v spremljanje porabe evropskih sredstev in vzpostavili dostopno elektronsko okence za poročanje goljufij;

48.  ugotavlja, da opredeljevanje, razvrščanje, odkrivanje in sporočanje nepravilnosti po državah članicah in znotraj njih še niso poenoteni, večinoma zaradi različnih opredelitev nepravilnosti; meni, da je potrebna dodatna uskladitev, in v zvezi s tem pozdravlja delegirano uredbo Komisije z dne 8. julija 2015 o sporočanju nepravilnosti, ki dopolnjuje uredbo o skupnih določbah; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo skladne strategije za obravnavo nepravilnosti in boj proti goljufijam v kohezijski politiki; poudarja preventivne in popravne ukrepe, ki jih je Komisija sprejela, da bi preprečila goljufije, vključno s prekinitvijo 193 plačil za kohezijsko politiko;

49.  opominja, da uredba o skupnih določbah od organov upravljanja zahteva, naj uvedejo učinkovite in sorazmerne ukrepe proti goljufijam ter jih vključijo v nacionalne strategije boja proti goljufijam; poziva Komisijo, naj okrepi preventivne ukrepe; v zvezi s tem pozdravlja oblikovanje sistema za zgodnje odkrivanje tveganj in poziva predvsem k okrepitvi tehničnih in upravnih zmogljivosti organov upravljanja, da bi zagotovili zmogljivejše kontrolne sisteme, ki bi lahko zmanjšali tveganje goljufij in izboljšali sposobnosti odkrivanja, tudi v manj razvitih regijah, pri tem pa ne bi povzročali neupravičene finančne in upravne obremenitve; poudarja, da bi moralo preprečevanje zajemati nenehno usposabljanje in podporo za osebje, ki je v pristojnih organih odgovorno za upravljanje skladov in nadzor nad njimi, pa tudi izmenjavo informacij in najboljše prakse; poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih organov ter partnerjev pri boju proti goljufijam, zagotavljanju preglednosti in preprečevanje navzkrižja interesov;

50.  ceni odločitev Komisije, da bo leta 2018 pripravila vmesno oceno, da bi ugotovila, ali nova regulativna arhitektura za kohezijsko politiko dodatno preprečuje in zmanjšuje tveganje nepravilnosti, vključno z goljufijami, in z zanimanjem pričakuje podrobne informacije o vplivu novih pravil na upravljavske in kontrolne sisteme, tako v zvezi s tveganjem nepravilnosti in goljufij kot v zvezi s splošnim izvajanjem politike;

51.  poziva Komisijo in Računsko sodišče, naj povečata preglednost revizijskih podatkov, tako da posredujeta podrobnejše informacije o najuspešnejših in najmanj uspešnih državah članicah po področjih politik, da bodo lahko akterji opredelili področja, kjer je pomoč najbolj potrebna, ter načrtovali ustrezne ukrepe;

Direktiva o zaščiti finančnih interesov in uredba o evropskem javnem tožilstvu

52.  pozdravlja izjavo Komisije iz letnega poročila o zaščiti finančnih interesov za leto 2014, v kateri opominja, da bi tako direktiva o zaščiti finančnih interesov kot uredba o evropskem javnem tožilstvu dopolnila in utrdila pravni okvir ter občutno okrepila boj proti goljufijam; ponovno izraža stališče, da je treba nujno sprejeti direktivo o zaščiti finančnih interesov, pri čemer bi morala zajemati tudi področje DDV in jasno opredeliti kršitve v zvezi z zaščito finančnih interesov, minimalna pravila za najvišjo kazen odvzema prostosti, ki se uporablja, in minimalna pravila glede zastaranja; spominja na zadevo Taricco, v kateri Sodišče opozarja, da so goljufije na področju DDV omenjene v opredelitvi kršitev v zvezi z zaščito finančnih interesov v konvenciji o zaščiti finančnih interesov iz leta 1995;

53.  poudarja, da bi bilo treba hitro sprejeti tudi uredbo o evropskem javnem tožilstvu, in zahteva, da Svet obrazloži, zakaj zavlačuje s pogajanji;

Javna naročila

54.  ugotavlja, da ostaja stopnja nepravilnosti zaradi neupoštevanja pravil javnega naročanja visoka; poziva države članice, naj v nacionalno zakonodajo hitro prenesejo Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju(8), ki določa obvezno elektronsko javno naročanje in uvaja obveznosti glede spremljanja in poročanja, s katerim želi zajeziti goljufije in druge resne nepravilnosti pri javnih naročilih; poziva Komisijo, naj uvede obveznost objavljanja vseh dokumentov v zvezi z upravičenci in zlasti s podizvajalci;

55.  poziva Komisijo, naj dosledno uporablja ukrepe, ki se nanašajo na diskrecijo in izključitev v zvezi z javnimi naročili, tako da preveri ozadje vsakega posameznega primera, poleg tega pa naj uporablja merila za izključitev in tako izloči podjetja, ki so v kakršnem koli navzkrižju interesov, kar je bistvenega pomena za zaščito verodostojnosti institucij;

56.  poudarja, da je bilo neupoštevanje pravil javnega naročanja pomemben vir napak v programskem obdobju 2007–2013, tudi izogibanje javnemu naročanju z delitvijo javnih naročil na manjše kose, da ne bi bil presežen prag, ter uporaba neustreznih postopkov; poudarja, da je treba nove direktive o javnem naročanju začeti izvajati do aprila 2016; poudarja, da morajo države članice pravilno izvajati direktive, če želimo zmanjšati pojav nepravilnosti; zato poziva Komisijo, naj pripravi smernice za ustrezno izvajanje direktiv; poziva Komisijo, naj natančno spremlja izvajanje teh strategij; meni, da je mogoče s predhodnim pogojevanjem izboljšati javno naročanje; poudarja, da so potrebna pregledna in dostopna pravila;

57.  je zaskrbljen zaradi nepreglednosti pri financiranju velikih infrastrukturnih projektov; poziva Komisijo, naj razmisli o predlogu o uvedbi obveznosti objavljanja vseh računovodskih poročil in projektov za večja javna dela, vključno z dokumentacijo o podizvajalcih;

58.  poziva Komisijo, naj objavi vso dokumentacijo v zvezi s projektom hitre železniške povezave med Lyonom in Torinom ter njenim financiranjem;

59.  poziva Komisijo, naj vzpostavi podatkovno zbirko nepravilnosti, na podlagi katere bo mogoče smiselno in celovito analizirati pogostost in resnost napak pri javnem naročanju ter vzroke zanje; poziva ustrezne organe v državah članicah, naj vzpostavijo in analizirajo lastne podatkovne zbirke nepravilnosti, tudi tistih, ki se pojavljajo pri javnem naročanju, in naj sodelujejo s Komisijo, da bi ji s posredovanjem teh podatkov v ustrezni obliki in ob ustreznih trenutkih olajšale delo;

60.  dvomi, da pri vse številnejših hudih napakah v postopkih javnih naročil ne gre za goljufije, in poziva Komisijo, naj bo glede tega še posebej previdna, in sicer naj se ne omeji le na dialog z državami članicami z namenom boljšega izvajanja starih in novih direktiv o javnem naročanju, temveč naj ustrezne primere posreduje v obravnavo uradu OLAF;

61.  opozarja, da v izrednih razmerah, kot je uporaba sredstev za begunce, pogosto pride do odstopanj od običajnih postopkov javnega naročanja in se uporablja neposreden dostop do finančnih sredstev; obžaluje, da je zaradi teh razlogov pogosto prišlo do zlorab; poziva Komisijo, naj učinkoviteje spremlja uporabo teh izjem in razširjeno prakso razdelitev javnih naročil na manjše dele, z namenom ne preseči mejnih vrednosti, kar omogoča izogibanje rednim postopkom javnega naročanja;

62.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 10/2015 z naslovom „Prizadevanja za reševanje problemov pri javnem naročanju na področju odhodkov EU za kohezijo bi bilo treba povečati“ analiziralo postopke, povezane z javnim naročanjem; ugotavlja, da neupoštevanje pravil javnega naročanja povzroča napake, zaradi katerih lahko pride do zamude pri izvajanju in finančnih popravkov; poziva Komisijo in države članice, naj do konca leta 2016 zagotovi popolno skladnost s predhodno pogojenostjo v zvezi z učinkovitim izvajanjem zakona o javnem naročanju; poziva države članice, naj poskrbijo za ustrezen in hiter prenos svežnja direktiv o javnem naročanju iz leta 2014;

63.  poziva države članice in Komisijo, naj pri javnih naročilih v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja informacijska tehnologija, vključno s pripomočki za e-naročanje, izmenjavo dobre prakse in preventivno ocenjevanje tveganja; ceni, da je Komisija razvila spletno orodje za opozarjanje na goljufije Arachne, ki na osnovi niza kazalnikov tveganja poišče najbolj tvegane projekte, in poziva države članice, naj ga uporabljajo;

Priprava proračuna na podlagi uspešnosti in pristop stroškovne učinkovitosti

64.  poudarja, da bi morali biti tisti, ki vodijo, vzor preostalim, in toplo pozdravlja medinstitucionalni pristop k pripravi proračuna na podlagi uspešnosti; poziva Komisijo, naj se pri načrtovanju, izvajanju in nadzoru večletnega finančnega okvira opre na načelo priprave proračuna na podlagi uspešnosti;

65.  ugotavlja, kako pomembni so dodatni in stalni ukrepi za preprečevanje nepravilnosti, pri katerih gre za goljufije, a znova poziva tudi k sprejetju nove metodologije, osredotočene na uspešnost, ne na formalistične ocene programov, v skladu z načelom proračuna EU, usmerjenega v rezultate; poziva Komisijo, naj se bolj zavzame za uporabo kazalnikov uspešnosti in učinkovitosti v vseh svojih programih in naj se ne osredotoča samo na stopnjo napake; poziva jo še, naj se ne ukvarja le s tremi glavnimi kategorijami – namreč gospodarnostjo, uspešnostjo in učinkovitostjo – temveč se usmeri tudi v novo trojico (ekološkost, enakopravnost in etika);

66.  zahteva, da se v postopek izbire projektov, ki se financirajo v Uniji in zunaj nje, obvezno vključi predhodna ocena o okoljski, ekonomski in socialni dodani vrednosti, da se rezultati teh ocen in uporabljeni kazalniki objavijo ter da so v celoti dostopni javnosti;

67.  ugotavlja, da pri poročanju o uspešnosti še obstajajo slabosti in da je treba redno ocenjevati vhodne parametre (finančni, kadrovski, materialni, organizacijski in regulativni viri, potrebni za izvajanje programa), izhodne parametre (izložki programa), rezultate (takojšnje posledice programa) in učinke (dolgoročne spremembe v družbi);

68.  pozdravlja vzpostavitev mreže nacionalnih kontaktnih točk držav članic in vključitev protikorupcijskih ciljev v evropski semester ekonomskega upravljanja;

69.  poziva Komisijo, naj nemudoma objavi oceno vseh sporazumov s tobačnimi podjetji, da bi povečali njihovo učinkovitost pri boju proti goljufijam in dejavnostim ponarejanja, ki vplivajo na finančne interese EU, prav tako pa naj oceni, ali bi bilo ustrezno obnoviti te vrste sporazumov.

70.  izpostavlja vlogo Evropskega računskega sodišča, vrhovnih revizijskih institucij, Evropske komisije in upravnih organov pri nadzoru zakonitosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev; poziva Računsko sodišče in Komisijo, naj še naprej izboljšujeta sodelovanje z vrhovnimi revizijskimi institucijami v državah članicah, da bi razširila obseg in delež sredstev in projektov, zajetih v revizijo;

Tihotapljenje tobaka in ponarejeno blago

71.  je zaskrbljen zaradi ugotovitev Evropskega varuha človekovih pravic(9), ki je izjavil, da Komisija z izjemo GD za zdravje ni v celoti izvajala pravil in smernic Svetovne zdravstvene organizacije ZN o preglednosti in lobiranju v zvezi s tobakom; meni, da sta zaradi tega ogroženi verodostojnost in integriteta Komisije;

72.  poziva vse zadevne institucije EU, naj izvajajo člen 5(3) okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom v skladu s priporočili iz smernic konvencije; poziva Komisijo, naj nemudoma objavi sporazume o ocenjevanju, sklenjene s tobačnimi družbami, in oceno učinka v zvezi z izvajanjem okvirne konvencije; poziva jo tudi, naj zagotovi popolno preglednost glede sporazumov s tobačnimi podjetji in njihovega morebitnega podaljšanja, države članice pa prosi, naj redno poročajo o izdatkih, nastalih v povezavi s sredstvi, ki jih prejmejo na osnovi teh sporazumov;

73.  pozdravlja uspešne rezultate številnih skupnih carinskih operacij, pri katerih so urad OLAF in države članice sodelovale z različnimi službami iz tretjih držav, med njimi pa je bilo med drugim zaseženih 1,2 milijona kosov ponarejenega blaga, tudi parfumov, nadomestnih delov vozil, elektronskih naprav in 130 milijonov cigaret; poudarja, da tihotapljenje visoko obdavčenega blaga povzroča hude izgube za proračune EU in držav članic in da neposredne carinske izgube zaradi tihotapljenja cigaret po ocenah znašajo več kot 10 milijard EUR letno; opozarja, da trgovina s ponarejenim blagom povzroča škodo tako blagajnam držav članic kot evropskim podjetjem;

74.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse več primerov tihotapljenja in drugih oblik nezakonite in nedovoljene trgovine, ki nimajo posledic samo za pobiranje carin v državah članicah in s tem za proračun EU, temveč so tudi tesno povezane z mednarodnim organiziranim kriminalom, nevarnostmi za potrošnike in negativnim učinkom na delovanje enotnega trga, in ki izničujejo enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja, zlasti mala in srednja; zato zahteva tesnejše usklajevanje med OLAF, carinskimi organi in organi za tržni nadzor, saj to ne bo samo olajšalo boja proti omenjenim težavam, temveč bo zajezilo tudi trgovino z izdelki, ki kršijo pravice intelektualne lastnine v EU;

75.  poudarja pomen razlikovanja med zakonitimi generičnimi zdravili in goljufivimi ponarejenimi zdravili, da bi tako preprečili prekinjanje proizvodnje in zakonite trgovine z generičnimi zdravili, ter ponovno poziva vse tiste države članice, ki so podpisale Protokol ZN o odpravi nedovoljene trgovine s tobačnimi izdelki, a ga še niso ratificirale, naj čim prej zaključijo postopek ratifikacije;

Preiskave in vloga urada OLAF

76.  je seznanjen z vlogo urada OLAF pri preprečevanju izgub za proračun EU v sklopu različnih skupnih carinskih operacij in ga poziva, naj v prihodnja letna poročila vključi več informacij in konkretnih podatkov o svojem prispevku k zaščiti prihodkov proračuna EU;

77.  pozdravlja letna medinstitucionalna srečanja med Svetom, Komisijo, Parlamentom, Evropskim uradom za boj proti goljufijam in njegovim nadzornim odborom; vztraja, da se mora predsedstvo med tremi evropskimi institucijami menjavati po sistemu rotacije; poziva Komisijo, naj podpre pobudo Parlamenta, Svet pa spodbuja, naj ponovno razmisli o negativnem stališču v zvezi s tem;

78.  ponavlja svoj poziv v zvezi z letnim poročilom za leto 2013 o zaščiti finančnih interesov EU(10) za hitro rešitev preostalih nerešenih vprašanj med uradom OLAF in njegovim nadzornim odborom; poudarja, da ne urad OLAF ne njegov nadzorni odbor ne moreta učinkovito izpolnjevati pravnih obveznosti v sedanjih razmerah omejenega sodelovanja; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni bilo nikakršnega napredka, zato meni, da so trenutne razmere nesprejemljive; poziva Komisijo, naj opravi svojo nalogo v celoti in si dejavno prizadeva za to, da se čim prej poišče dolgoročna rešitev;

79.  meni, da bi moral nadzorni odbor v skladu s svojim mandatom razpolagati z lastnim osebjem, ki bi delovalo ločeno od uprave urada OLAF in bilo finančno samostojno; poziva urad OLAF, naj nadzornemu odboru omogoči dostop do dokumentov, ki jih ta po svoji presoji potrebuje za opravljanje nalog v skladu s pristojnostmi; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za temu ustrezno spremembo uredbe o uradu OLAF;

80.  ugotavlja, da prihaja do razhajanj med informacijami v zvezi z goljufijami, ki jih OLAF pridobi pri javnih in zasebnih virih v državah članicah (poročilo urada za leto 2014), in zelo neenakomernimi finančnimi izterjavami, ki jih urad priporoča državam članicam; poziva Komisijo, naj podpre pobude, namenjene povečanju stopnje izterjav v primerih goljufij;

81.  poziva Komisijo, naj zagotovi popolno preglednost v zvezi z vsemi zahtevami nacionalnih tožilstev za odpravo imunitete zaposlenih v uradu OLAF, vključno z njegovim generalnim direktorjem;

82.  pozdravlja dokazano učinkovitost preiskav urada OLAF o poreklu v zvezi z upravičenostjo preferencialnih tarifnih ukrepov in poziva države članice, naj razmislijo o teh ugotovitvah ter sprejmejo vse potrebne in ustrezne ukrepe v skladu z določbami carinske zakonodaje EU; poziva Komisijo, naj z namenom preprečevanja izgub iz proračuna EU, ki izhajajo iz uvoza blaga, ki ni upravičeno do preferencialne tarifne obravnave na podlagi preferencialnih trgovinskih režimov, še naprej preverja, ali države članice povečujejo uspešnost svojih sistemov za obvladovanje tveganja in strategij kontrole na podlagi sporočil o medsebojni pomoči; poleg tega poziva Komisijo, naj izpolni svojo obveznost izvajanja naknadnih vrednotenj preferencialnih trgovinskih režimov z bistvenimi gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi učinki, vključno s sistemom rednih časovnih presledkov za poročanje držav upravičenk o njihovem upravljanju in nadzoru preferencialnega porekla;

83.  ugotavlja, da je obsežen pregon kriminala, vključno z goljufijami, korupcijo, pranjem denarja, s tem povezanim organiziranim kriminalom in drugimi nezakonitimi dejavnostmi, ki vplivajo na finančne interese EU, osnovni pogoj za učinkovito delovanje EU; poudarja, da je potrebna sistematična nadaljnja obravnava priporočil urada OLAF; meni, da nadaljnja obravnava teh priporočil zahteva postopkovne pravice za urad OLAF v nacionalni zakonodaji, s čimer se bo zagotovilo, da bodo nacionalni organi upoštevali in spoštovali priporočila;

84.  poziva Komisijo, naj pojasni glavne razloge, zakaj države članice ne ukrepajo v domnevnih primerih goljufij v škodo finančnih interesov EU, o katerih jih obvesti OLAF;

o
o   o

85.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Sodišču Evropske unije, Evropskemu računskemu sodišču, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in nadzornemu odboru urada OLAF.

(1) UL L 84, 20.3.2014, str. 6. (2) UL L 248, 18.9.2013, str. 1. (3) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (4) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 121. (5) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 62. (6) UL L 312, 23.12.1995, str. 1. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0444. (8) UL L 94, 28.3.2014, str. 65. (9) http://www.ombudsman.europa.eu/en/press/release.faces/en/61027/html.bookmark (10) Sprejeta besedila dne 11. marca 2015, P8_TA(2015)0062.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. marca 2016 o vključevanju načela enakosti spolov v delo Evropskega parlamenta (2015/2230(INI))

P8_TA(2016)0072 A8-0034/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih 15. septembra 1995 na četrti svetovni konferenci o ženskah, ter poznejših zaključnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih Združenih narodov Peking +5 (2000), Peking +10 (2005) in Peking +15 (2010), ter zaključnega dokumenta konference o pregledu Peking +20,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. maja 2015 o enakosti spolov pri razvoju,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z dne 21. septembra 2015 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov (2016–2020 (SWD(2015)0182) in sklepov Sveta z dne 26. oktobra 2015 o akcijskem načrtu za enakost spolov za obdobje 2016–2020,

–  ob upoštevanju člena 3 Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima, v katerem je „spol“ opredeljen kot „družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške“,

–  ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), ki ga je marca 2011 sprejel Evropski svet,

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 5. marca 2010 z naslovom Okrepljena zaveza za enakost med ženskami in moškimi. Listina žensk (COM(2010)0078),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 z naslovom Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015 (COM(2010)0491),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o strateških prizadevanjih za enakost spolov v obdobju 2016–2019 (SWD(2015)0278),

–  ob upoštevanju raziskovalnega poročila Komisije o oceni prednosti in slabosti strategije za enakost žensk in moških za obdobje 2010-2015,

–  ob upoštevanju strategije Sveta Evrope za enakost spolov 2014–2017,

–  ob upoštevanju študije Evropskega inštituta za enakost spolov o spodbujanju krepitve vloge ženske v političnem odločanju – pot naprej, ki je bila objavljena leta 2015,

–  ob upoštevanju sklepov in priporočil iz poročila Evropskega inštituta za enakost spolov o parlamentih, ki upoštevajo različnost spolov: globalni pregled dobre prakse, ki je bil objavljen leta 2011,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 10. februarja 2010 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2009(1), z dne 8. marca 2011 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2010(2), z dne 13. marca 2012 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2011(3) in z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2003 o vključevanju načela enakosti spolov v Evropskem parlamentu(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2007 o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2009 o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov in delegacij(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. maja 2009 o vključevanju načela enakosti med spoloma v zunanje odnose EU ter v vzpostavljanje miru in oblikovanje državnih struktur(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2012 o ženskah pri sprejemanju političnih odločitev – kakovost in enakost(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 o novi strategiji za pravice žensk in enakost spolov v Evropi po letu 2015(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. februarja 1996 o vključevanju enakih možnosti za ženske in moške v vse politike in dejavnosti Skupnosti (COM(1996)0067), v katerem se je Komisija zavezala, da bo v vseh svojih dejavnostih in politikah na vseh ravneh spodbujala enakost žensk in moških, s čimer je dejansko opredelila vključevanje načela enakosti spolov,

–  ob upoštevanju študije o oceni strategije za enakost žensk in moških 2010–2015 kot prispevka k uresničitvi ciljev pekinških izhodišč za ukrepanje, ki jo je leta 2014 objavil tematski sektor C Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju študije o vključevanju načela enakosti spolov v odborih in delegacijah Evropskega parlamenta, ki jo je leta 2014 objavil tematski sektor C Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju študije o proračunu EU za enakost spolov, ki jo je leta 2015 objavil tematski sektor D Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju sporočila o smernicah za razvoj enakosti spolov in politik za krepitev vloge žensk, ki ga je maja 2014 objavila Agencija OZN za ženske,

–  ob upoštevanju prispevka z naslovom Advances in EU Gender Equality: Missing the mark? (Napredki na področju enakosti spolov: tarča zgrešena?, ni na voljo v slovenščini, op. prev.), ki ga je leta 2014 objavila mreža European Policy Institutes Network,

–  ob upoštevanju letnega poročila 2014 o človeških virih, ki ga je objavil generalni direktorat Evropskega parlamenta za kadrovske zadeve,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0034/2016),

A.  ker člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je vključevanje načela enakosti spolov horizontalno načelo, člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) pa načelo enakosti spolov opredeljuje kot vrednoto Unije;

B.  ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah vsebuje posebne določbe o horizontalnem načelu enakosti spolov, na podlagi člena 6 PEU pa se ji priznava enaka pravna veljavnost kot Pogodbama;

C.  ker je doseganje enakosti spolov bistvenega pomena za varstvo človekovih pravic, delovanje demokracije, spoštovanje načela pravne države ter gospodarsko rast, socialno vključenost in trajnost;

D.  ker napredek pri doseganju enakosti spolov v EU stagnira in ob tem tempu še nekaj časa ne bodo dosežen;

E.  ker se je Komisija v delovnem dokumentu o strateških prizadevanjih za enakost spolov 2016–2019 zavezala, da bo nadaljevala ukrepe za vključevanje načela enakosti spolov, med drugim prek ocenjevanja in spremljanja; ker je Komisija strateška prizadevanja za enakost spolov po letu 2015 znižala na raven delovnega dokumenta svojih služb;

F.  ker je peti cilj v okviru ciljev trajnostnega razvoja doseči enakost spolov do leta 2030;

G.  ker vključevanje načela enakosti spolov pomeni vključevanje vidika spola v vse vidike dejavnosti EU – pripravo, oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje politik, pravnih ukrepov ter programov za porabo sredstev – za dosego enakosti med ženskami in moškimi(12);

H.  ker mora vključevanje načela enakosti spolov zajemati pravice, vidike in dobrobit LGBTIQ oseb in ljudi vseh spolnih identitet;

I.  ker bi moralo biti vključevanje načela enakosti spolov proaktivno in odzivno orodje za dosego enakosti spolov;

J.  ker vključevanje načela enakosti spolov samo po sebi ni politični cilj, temveč pomembno sredstvo za dosego enakosti spolov, vedno v povezavi z drugimi specifičnimi ukrepi in politikami, namenjenimi spodbujanju enakosti spolov;

K.  ker je ena od nalog pristojnega odbora, da prispeva k izvajanju in nadaljnjemu razvoju vključevanja načela enakosti spolov v vsa politična področja;

L.  ker večina parlamentarnih odborov na splošno daje prednost vključevanju načela enakosti spolov (na primer pri zakonodajnem delu, delovnih odnosih z Odborom za pravice žensk in enakost spolov in pri pripravi akcijskih načrtov za enakost), medtem ko nekateri odbori tej zadevi skoraj ne posvečajo pozornosti;

M.  ker je pristojni odbor v prejšnjem parlamentarnem obdobju razvil prakso, da ciljno prispeva k poročilom drugih odborov, in sicer v obliki predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov; ker naj bi se na podlagi študije, objavljene leta 2014(13), 85 % predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov, vloženih med julijem 2011 in februarjem 2013, vključilo v končna poročila odborov, ki jim je bila zadeva najprej dodeljena; ker je treba za posodobljeno oceno stanja v zvezi s predlogi sprememb za vključitev načela enakosti spolov v Parlamentu pridobiti podatke za obdobje od februarja 2013 dalje;

N.  ker na podlagi resolucije iz leta 2003 o vključevanju načela enakosti spolov vsak parlamentarni odbor enega svojega člana imenuje za pristojnega za vključevanje načela enakosti spolov, s čimer se vzpostavi „mreža za vključevanje načela enakosti spolov“; ker so poznejše resolucije o tej temi pozivale k nadaljnjemu razvoju te mreže in k vzpostavitvi podobne mreže v medparlamentarnih delegacijah; ker mrežo podpira mreža na ravni uslužbencev v sekretariatih odborov;

O.  ker so člani mreže izpolnili vprašalnik, da bi ocenili stanje glede vključevanja načela enakosti spolov na posameznih političnih področjih;

P.  ker je večletnemu finančnemu okviru priložena skupna izjava treh institucij, ki so se dogovorile, da bodo v letne proračunske postopke, ki se uporabljajo za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, po potrebi vključile elemente, ki bodo upoštevali enakost spolov, pri čemer se upoštevajo načini, na katere splošni finančni okvir Unije prispeva k večji enakosti spolov (in zagotavlja vključevanje načela enakosti spolov); ker je treba podkrepiti dejansko zavezanost k nadaljnjemu vključevanju načela enakosti spolov in krepitvi vloge žensk, saj so se obstoječe politike izvajale le v manjši meri, poleg tega se je posebej za vprašanja spola namenilo premalo sredstev;

Q.  ker institucije EU pri načrtovanju proračuna niso dosledno upoštevale načela enakosti spolov;

R.  ker je bil Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) ustanovljen, da bi prispeval k spodbujanju enakosti spolov in ga krepil, vključno z vključevanjem načela enakosti spolov v vse politike EU in iz njih izhajajoče nacionalne politike; ker so pri tem inštitutu razvili platformo za vključevanje načela enakosti spolov ter pripravili glosar in slovar sopomenk, da bi nosilce odločanja, uslužbence v institucijah EU ter vladne organe podprli pri vključevanju vidika enakosti spolov v njihovo delo;

S.  ker vključevanje načela enakosti spolov pomeni vključevanje vidika enakosti spolov v vsebino različnih politik ter obravnavo vprašanja zastopanosti žensk in moških na določenem političnem področju; ker je treba obe razsežnosti upoštevati v vseh fazah procesa oblikovanja politik;

T.  ker bi morale biti vse notranje in zunanje politike EU zasnovane tako, da bi v enaki meri koristile fantom in dekletom, moškim in ženskam, pa tudi vsem osebam z drugimi spolnimi identitetami;

U.  ker je vključevanje načela enakosti spolov navedeno med glavnimi pomanjkljivostmi v oceni strategije za enakost spolov 2010–2015, ki jo je opravila Komisija;

V.  ker ima parlament, ki upošteva različnost spolov, pomembno vlogo pri odpravljanju neuravnotežene zastopanosti spolov, spodbujanju enakopravne gospodarske, socialne in politične udeležbe žensk in moških ter širjenju okvira politike za enakost spolov;

W.  ker je za spodbujanje vidika enakosti spolov na vseh političnih področjih in v vseh fazah poglavitno usposabljanje poslancev in uslužbencev Parlamenta, zlasti tistih na vodstvenih položajih, za vključevanje načela enakosti spolov;

X.  ker je za zagotovitev resničnega napredka pri vključevanju načela enakosti spolov v dejavnosti Parlamenta dodeljeno premalo sredstev in človeških virov;

Y.  ker je sistematično in redno zbiranje podatkov, ločenih po spolu, in statističnih podatkov v ocenah učinka politik in postopkih oblikovanja politik ključnega pomena za analiziranje napredka na področju enakosti spolov; ker je treba v Parlamentu opraviti kvalitativno raziskavo, da se ugotovi pomen in učinek orodij za vključevanje načela enakosti spolov na rezultate politike, resolucije in zakonodajna besedila;

Z.  ker je zastopanost žensk na ključnih položajih odločanja na politični in upravni ravni, tudi v političnih skupinah Parlamenta, še vedno nizka; ker ženske pogosteje predsedujejo odborom, ki so manj povezani z dodeljevanjem virov in ekonomskimi odločitvami; ker mora Parlament za to, da bodo sprejete odločitve kakovostnejše, zagotoviti, da bodo položaji odločanja enakomerneje razporejeni med spoloma; ker se morajo moški zavezati enakosti spolov na vseh področjih in vseh ravneh ter ker je treba poslance Evropskega parlamenta spodbujati k vključevanju načela enakosti spolov v svoje delo;

AA.  ker je Parlament vzpostavil organizacijsko strukturo za spodbujanje vključevanja načela enakosti spolov v svoje dejavnosti, to strukturo pa je treba bolje uskladiti, okrepiti in razširiti ter jo osvežiti s politično in upravno voljo za doseganje večje stopnje vključevanja načela enakosti spolov;

AB.  ker morajo Parlament, Svet in Komisija tesneje sodelovati med seboj in zagotoviti, da se bodo vidiki spola vključili v vse faze političnega cikla, kar bo olajšalo delo Parlamenta na področju vključevanja načela enakosti spolov;

AC.  ker je prispevek zunanjih deležnikov, kot so organizacije civilne družbe, mednarodne institucije, akademiki in nacionalni parlamenti, pomemben, da se izboljšajo postopki Parlamenta za vključevanje načela enakosti spolov in spodbudi vzajemna izmenjava za spodbujanje najboljše prakse;

AD.  ker je Parlament v resoluciji o vključevanju načela enakosti med spoloma, ki jo je sprejel leta 2007, pozival, da se vsaki dve leti opravi ocena o vključevanju načela enakosti spolov v delo Parlamenta;

Splošna ocena obstoječega institucionalnega okvira

1.  meni, da bi bilo treba pri vključevanju razsežnosti spola v proces politike upoštevati dva različna vidika: vsebino politike ter zastopanost spolov v upravi in pri odločanju; ugotavlja tudi, da so jasni podatki o učinkih politike nadvse pomembni za nadaljnje izboljšanje enakosti spolov;

2.  ugotavlja, da so znotraj organizacijske strukture Parlamenta različni organi pristojni za to, da razvijajo in izvajajo vključevanje načela enakosti spolov tako na politični ravni kot na ravni poklicnega življenja:

3.  obžaluje, da dejavnosti teh različnih organov, pristojnih za vključevanje načela enakosti spolov, znotraj Parlamenta ali na medinstitucionalni ravni niso usklajene oziroma poenotene (ni mehanizma za medinstitucionalno sodelovanje pri vključevanju načela enakosti spolov); se zavezuje, da bo na podlagi posebnih mehanizmov, kot so spremljanje in povratne informacije o uspešnosti, vzpostavil učinkovito sodelovanje med vsemi akterji v tem institucionalnem okviru;

4.  ponavlja svojo zavezo, da bo redno sprejemal in izvajal akcijski načrt za vključevanje načela enakosti spolov v Parlamentu, s splošnim ciljem spodbujati enakost spolov z učinkovitim vključevanjem vidika spola v politike in dejavnosti, vključno s strukturami odločanja in upravo;

5.  poziva, naj se mreža za vključevanje načela enakosti spolov stalno razvija, da bo predstavljala tako odbore kot medparlamentarne delegacije, ter se v celoti vključi v redno spremljanje stanja glede vključevanja načela enakosti spolov v posamezna politična področja; ugotavlja, da morajo poslanci v večji meri in dejavneje sodelovati v mreži, in poziva, naj se za večjo udeležbo vanjo vključijo še nadomestni poslanci, podobno kot v primeru odborov in delegacij;

6.  poudarja, da je na podlagi omenjene študije iz leta 2014 na to temo najučinkovitejše orodje za vključevanje vidika enakosti spolov v politični proces uporaba postopkov, ki vključujejo sodelovanje z drugimi odbori; poudarja, da morajo drugi odbori podpirati prizadevanja na področju vključevanja načela enakosti spolov in ga v okviru svojih dejavnosti izvajati;

7.  poziva pristojne službe, naj si še naprej prizadevajo za specifične ukrepe za spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja; obžaluje, da med uradniki Evropskega parlamenta v funkcionalni skupini asistenti (AST) še vedno prevladujejo ženske; poziva, naj se začnejo izvajati letne analize o stanju glede enakosti spolov v Parlamentu, in sicer na podlagi podatkov, ločenih po spolu, na vseh kadrovskih ravneh in vseh ravneh političnih organov, vključno s parlamentarnimi pomočniki, poročilo o tej analizi pa naj se objavi;

8.  poziva, naj se odpravijo strukturne ovire in se ustvari okolje, v katerem se bodo lahko ženske potegovale za položaje odločanja na vseh ravneh, denimo z ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in pozitivnimi ukrepi, s katerimi je mogoče na položajih, na katerih eden od spolov prevladuje, povečati število nezadostno zastopanega spola; poziva politične stranke, naj priznajo svojo odgovornost pri spodbujanju žensk, saj vplivajo na zaposlovanje, izbiro in imenovanje kandidatov;

9.  obžaluje, da cilji za enakost spolov na ravni srednjega in višjega vodstva, ki jih je predsedstvo sprejelo leta 2006 (poročilo Kaufmann), niso bili doseženi niti do zastavljenega roka leta 2009 niti do danes; ugotavlja, da je skupina na visoki ravni za enakost spolov in raznolikost te cilje pozneje potrdila za naslednja leta; poziva, naj se sprejmejo učinkoviti, korektivni in daljnosežni ukrepi, da se bodo cilji na področju enakosti spolov čim prej dosegli;

10.  ugotavlja, da je skupina na visoki ravni za enakost spolov in raznolikost pristojna za sprejetje akcijskega načrta za spodbujanje enakosti in raznolikosti v Parlamentu in za zagotovitev njegove izvedbe; poziva to skupino, naj ob podpori pristojnih služb predloži celovit časovni načrt za enakost spolov in v njem navede, kako bi lahko do leta 2020 povečali zastopanost žensk na položajih srednjega in višjega vodstva na 40 %; poziva generalni direktorat za kadrovske zadeve in politične skupine, naj preučijo možnost, da za prosta delovna mesta za vodjo oddelka predlagajo žensko in moškega;

11.  priporoča, naj stalni poročevalec za vključevanje načela enakosti spolov, ko bo ta položaj uveden, sodeluje s skupino na visoki ravni, da bodo cilji glede vključevanja načela enakosti spolov za sekretariat in uslužbence Parlamenta zagotovo doseženi;

12.  poziva politične skupine, naj razmislijo o tem, da bi za mesto predsednika posameznih odborov in skupin predlagale tako žensko kot moškega;

13.  dodaja, da je zaželena enaka zastopanost spolov v vseh odborih, če to dopuščajo razmere; poziva politične skupine, naj razmislijo o možnosti, da se v vseh odborih usklajeno imenujejo poslanci nezadostno zastopanega spola; poziva politične skupine, naj za člane in nadomestne člane Odbora za pravice žensk in enakost spolov imenujejo enako število poslancev in poslank ter tako spodbudijo udeležbo moških v politiki za enakost spolov;

Orodja za vključevanje načela enakosti spolov

14.  poudarja, da se je izkazalo, da je praksa vlaganja predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov učinkovitejša od mnenj, saj so ti predlogi bolj jedrnati in jih je mogoče hitreje vložiti ter zadevajo ključna, specifična in določena vprašanja; ponovno poziva pristojni odbor, naj to prakso predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov vključi v Poslovnik, pri tem pa upošteva posebno vlogo Odbora za pravice žensk in enakost spolov pri vključevanju načela enakosti spolov kot horizontalnega načela; poziva k tesnejšemu sodelovanju med odbori in učinkovitemu usklajevanju med mrežo za vključevanje načela enakosti spolov in pristojnim odborom na politični in upravni ravni, da se bo v poročila vključila bistvena razsežnost spola; poudarja, kako pomembno vlogo imajo člani mreže v vsakem odboru za lajšanje učinkovitega posredovanja prispevkov pristojnega odbora v obliki predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov in mnenj, ter poziva k učinkovitemu usklajevanju med pristojnimi člani Odbora za pravice ženski in enakost spolov ter člani mreže v postopku predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov; ponavlja, da morajo pristojni odbor in odbori, ki jim je bila zadeva najprej dodeljena, pri pripravi predlogov sprememb za vključitev načela enakosti spolov in mnenj tesno sodelovati med seboj in zagotoviti optimalni časovni razpored in načrtovanje, da bodo dejansko prispevali k pripravi poročila odbora, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena;

15.  obžaluje, da kljub medinstitucionalni izjavi o zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov, priloženi večletnemu finančnemu okviru, doslej še ni bil sprejet ukrep v zvezi s pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola; v zvezi s tem poudarja, da je treba pozorno spremljati, kako so se načela skupne izjave izvajala v okviru letnih proračunskih postopkov, in poziva, naj se pristojnemu odboru pri pregledu večletnega finančnega okvira podeli formalna vloga;

16.  poudarja, da je priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola, in sicer v obliki načrtovanja, programiranja in priprave, ki prispevajo k napredku na področju enakosti spolov in uveljavljanju pravic žensk, eno od glavnih orodij, s katerim lahko oblikovalci politik odpravijo razlike med spoloma; obžaluje, da je priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola pokazala, da se vidik spola še zdaleč ne upošteva pri vseh politikah, na vseh ravneh in v vseh fazah oblikovanja politik; ugotavlja, da je v okviru tega še posebej pomembno, da se okrepijo notranje zmogljivosti za pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola in se s tem poveča nadzorna vloga Parlamenta na tem področju; ugotavlja, da posledice odločitev o odhodkih in prihodkih zelo različno vplivajo na ženske in moške, in poudarja, da bi morali poslanci v ustreznih odborih to upoštevati pri pripravi proračuna; poudarja, da priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola spodbuja odgovornost in preglednost v zvezi z zavezanostjo Parlamenta enakosti spolov;

17.  je seznanjen s tem, da se je Komisija zavezala, da bo še naprej vključevala načelo enakosti spolov, in sicer v obliki razmisleka o enakosti spolov pri ocenah učinka in presojah vplivov, ki se izvajajo v skladu z načeli boljšega pravnega urejanja, in da razmišlja o tem, da bi leta 2017 izdala poročilo o vključevanju načela enakosti spolov pri Komisiji;

18.  zatrjuje, da je treba tudi na ravni Parlamenta zagotoviti zadostna sredstva za razvoj ocen učinka na enakost spolov in analiz na podlagi spola; poziva Komisijo, naj izvaja sistematične ocene učinka nove zakonodaje ali predlogov politik na enakost spolov, in sicer na podlagi okrepljene ocene njihovega učinka na temeljne pravice, da se zagotovi spoštovanje pravic žensk na ravni EU; poudarja, da je treba pri teh analizah in uporabljenih metodah zbiranja podatkov upoštevati izkušnje oseb LGBTIQ; poudarja, da je treba spodbujati odbore, da izkoristijo notranje strokovno znanje ter strokovno znanje drugih institucij in organov iz javnega ali zasebnega sektorja, ki dejavno spodbujajo vključevanje načela enakosti spolov;

19.  poziva Evropski inštitut za enakost spolov, naj vsem odborom redno posreduje informacije, da se poudari vidik enakosti spolov na vseh področjih politike, in naj v okviru širše krepitve zmogljivosti, namenjene tudi osebju in parlamentarnim pomočnikom, da na voljo podatke in orodja, ki jih je razvil, na primer platformo za vključevanje načela enakosti spolov; poziva raziskovalno službo, naj redno izvaja podrobno kvalitativno in kvantitativno raziskavo o napredku pri vključevanju načela enakosti spolov v Parlamentu in o delovanju temu namenjene organizacijske strukture;

20.  obžaluje, da Evropski inštitut za enakost spolov zaenkrat nima dovolj sredstev, da bi opravil vso delo, ki bi ga moral, zato poudarja, da je treba poskrbeti, da se bo proračun tega inštituta spremenil v skladu z njegovim širokim mandatom;

21.  ugotavlja, da so bila v odgovorih na vprašalnike o trenutnem stanju glede vključevanja načela enakosti spolov v parlamentarnih odborih posebna orodja izpostavljena kot učinkovito sredstvo za vključevanje vidika enakosti spolov, med njimi so:

toplo priporoča, naj se ta orodja nadalje razvijejo in se uporabljajo pri delu Parlamenta;

22.  opozarja, da ocene in programi vključevanja načela enakosti spolov zahtevajo nadaljnje ukrepanje, da se obravnavajo učinkovitost in morebitne težave posameznih dejavnosti; poudarja, da je pomembno po potrebi izvesti popravljalne ukrepe in razviti vključevanje načela enakosti spolov, če se po izvedbi teh ukrepov ne ugotovi napredek;

23.  priporoča, da generalni direktorat za informiranje v poročanje o oblikovanju politike v Parlamentu vključi močnejši vidik spola

24.  izraža vso podporo temu, da se z ustreznimi sredstvi in v skladu s specifičnimi potrebami Parlamenta pripravijo ciljno usmerjena redna usposabljanja o vključevanju načela enakosti spolov, za vodstvene uslužbence na srednji in visoki ravni, zlasti za vodje oddelkov, pa se zagotovi intenzivnejše usposabljanje; poziva, naj se zagotovi usposabljanje o vključevanju načela enakosti spolov za poslance, parlamentarne pomočnike in zaposlene v političnih skupinah; poziva, naj se za ženske organizirajo usposabljanja za vodenje in se jim omogoči, da pridobijo delovne izkušnje na vodstvenih položajih; priporoča, naj usposabljanja vključujejo informacije o večplastnih in presečnih oblikah diskriminacije; poudarja, da je treba zagotoviti, da se bodo vse službe zavedale svoje odgovornosti pri izvajanju vključevanja načela enakosti spolov, tudi službe, ki so pristojne za človeške vire, varnost in infrastrukturo; priporoča uvedbo posebnih smernic za človeške vire, pri katerih se bo dejansko uveljavilo vključevanje načela enakosti spolov za boljše počutje vseh uslužbencev, tudi oseb LGBTIQ, na delovnem mestu;

Vključevanje načela enakosti spolov v delo odborov

25.  ponovno poziva k izpolnitvi zaveze o pripravi polletnega poročila o vključevanju načela enakosti spolov v delo Parlamenta; je seznanjen z vlogo, ki jo ima mreža za vključevanje načela enakosti spolov pri ocenjevanju trenutnega stanja glede vključevanja tega načela v posamezna politična področja, in priporoča, da vprašalnik, na katerem temelji omenjeno poročilo, postane metoda letnega spremljanja;

26.  ugotavlja, da so člani mreže na vprašanja iz vprašalnika v glavnem odgovorili, da se v okviru različnih dejavnosti na njihovem političnem področju, na primer v poročilih, predlogih sprememb o enakosti spolov, študijah, predstavitvah, službenih potovanjih in izmenjavah mnenj, upoštevajo s spolom povezane potrebe;

27.  pozdravlja posebne pobude, ki jih je na tem področju sprejelo več odborov; obžaluje, da velika večina odborov ni sprejela akcijskega načrta za enakost spolov, niti o njem ni razpravljala; pozdravlja, kako pomembno je, da pristojni organi sodelujejo z vsemi odbori in delegacijami ter si izmenjajo najboljšo prakso, tudi v okviru mreže za vključevanje načela enakosti spolov, ter uveljavijo jasen postopek sprejemanja akcijskega načrta za enakost spolov v vsakem odboru in delegaciji, ki se bo vključil v Poslovnik Parlamenta; priporoča, da vsak odbor enkrat na dve leti pripravi predstavitev o vključevanju načela enakosti spolov v svoje področje politike, tako da bo ta predstavitev sovpadala s pripravo poročila o vključevanju načela enakosti spolov;

28.  poudarja, da je treba temeljito oceniti delovanje mreže za vključevanje načela enakosti spolov in poiskati načine za zagotovitev tesnejše vključitve članov mreže in večje ozaveščenosti med njimi; priporoča, da se člani in nadomestni člani mreže za vključevanje načela enakosti spolov zavežejo enakosti spolov, vendar poudarja, da ni nujno, da prihajajo iz odbora za pravice žensk in enakost spolov, saj bo to pripomoglo k temu, da se bo več poslancev ukvarjalo z vključevanjem načela enakosti spolov; priporoča, da so člani pristojnega odbora in mreže v rednem stiku in si izmenjujejo mnenje;

29.  priporoča, da mreži za vključevanje načela enakosti spolov sopredseduje pristojni odbor skupaj z drugim članom mreže, ki se izmed različnih odborov imenuje po načelu rotacije, da bi pokazali, da vključevanje načela enakosti spolov zadeva vse odbore;

30.  meni, da je treba ustanoviti notranji nadzorni organ, ki bo spremljal in ocenjeval izvajanje orodij in ukrepov; poziva k oblikovanju opisa posebnih delovnih nalog uslužbencev, ki so pristojni za vključevanje načela enakosti spolov v odborih; poziva pristojne organe, naj vsakih šest mesecev ocenijo napredek pri vključevanju tega načela v odborih in delegacijah;

Medinstitucionalno sodelovanje v podporo vključevanju načela enakosti spolov

31.  meni, da bodo okrepljeni medinstitucionalni odnosi pripomogli k bolj uravnoteženi zastopanosti spolov pri oblikovanju politik EU; ugotavlja, da se na področju vključevanja načela enakosti spolov še ni izoblikovalo strukturirano sodelovanje z drugimi institucionalnimi partnerji, kot so Komisija, Svet in Evropski inštitut za enakost spolov; poziva Komisijo, naj predlaga ustrezen okvir za vzpostavitev medinstitucionalnega sodelovanja na področju vključevanja načela enakosti spolov pa tudi za vključitev tudi drugih deležnikov s tega področja;

32.  poziva Komisijo, naj ukrepa glede na rezultate javne razprave in stališča Parlamenta in Sveta ter sprejme sporočilo o novi strategiji za enakost spolov in pravice žensk za obdobje po letu 2015, v katerem bo obravnavala vprašanja enakosti spolov v skladu z mednarodno agendo;

33.  priporoča, da evropski varuh človekovih pravic ob upoštevanju sklepa Evropskega parlamenta o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic, skupini Parlamenta na visoki ravni za enakost spolov in raznolikost vsako leto predloži podatke o pritožbah zaradi nepravilnostih v zvezi enakostjo spolov v Parlamentu;

34.  meni, da se bodo z izmenjavo zgledov najboljše prakse z drugimi organizacijami okrepile zmogljivosti in povečala učinkovitost Parlamenta pri izvajanju vključevanja načela enakosti spolov; poziva, naj se na vseh ravneh organizira izmenjava zgledov najboljše prakse z drugimi institucijami in organizacijami, na primer z Agencijo Združenih narodov za ženske, Svetom Evrope, evropskimi institucijami in deležniki, ki sodelujejo pri spodbujanju enakosti spolov, kot so organi za enakost spolov, socialni partnerji in nevladne organizacije; spodbuja sodelovanje pri specifičnih programih za krepitev zmogljivosti drugih mednarodnih organizacij ter pri pridobivanju njihove podpore za pripravo posebej prilagojenih programov za vključevanje načela enakosti spolov;

35.  zahteva, naj si generalni direktorat za kadrovske zadeve na primer s kongresom ZDA in nacionalnimi organi za enakost spolov izmenja zglede dobre prakse na področju enakosti spolov in raznolikosti ter tehnično pomoč pri spodbujanju nezadostno zastopanih rasnih skupnosti in etničnih manjšin v postopkih zaposlovanja na kratek rok in natečajih EPSO; poziva, naj se pozornost nameni pripravnikom in se oblikujejo pobude in programi za spodbujanje pripravništva za mlade, zlasti ženske ter pripadnike nezadostno zastopanih rasnih skupin in etničnih manjšin;

36.  poudarja, da je treba neprestano voditi odprt dialog z nacionalnimi parlamenti, da se uveljavi redna izmenjava mnenj, novih tehnik in poročanje o ocenah učinka politike in se spodbudi skupni pristop in nadaljnji razvoj najboljše prakse pri doseganju napredka na področju vključevanja načela enakosti spolov; priporoča, da se organizira medparlamentarna seja o vključevanju načela enakosti spolov;

o
o   o

37.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 35. (2) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 65. (3) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 1. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0050. (5) UL C 61 E, 10.3.2004, str. 384. (6) UL C 244 E, 18.10.2007, str. 225. (7) UL C 184 E, 8.7.2010, str. 18. (8) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 32. (9) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 11. (10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0218. (11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0042. (12) SWD(2015)0278. (13) Gender Mainstreaming in Committees and Delegations of the European Parliament (Vključevanje načela enakosti spolov v odborih in delegacijah Evropskega parlamenta, ni na voljo v slovenščini, op. prev.), tematski sektor C Evropskega parlamenta.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. marca 2016 o položaju begunk in prosilk za azil v EU (2015/2325(INI))

P8_TA(2016)0073 A8-0024/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 8 in člena 78 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju konvencije iz leta 1951 in protokola iz leta 1967 o statusu beguncev,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979 in splošnega priporočila št. 32 Odbora za odpravo diskriminacije žensk z dne 14. novembra 2014 o razsežnosti, vezani na spol, kar zadeva status begunca, azil, državljanstvo in apatridnost žensk,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima (Carigrajska konvencija),

–  ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih 15. septembra 1995 na četrti svetovni konferenci o ženskah, ter poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking +5, Peking +10, Peking +15 in Peking +20,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2015 z naslovom Evropska agenda o migracijah COM(2015)0240,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27.5.2015 z naslovom Akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2015–2020) (COM(2015)0285),

–  ob upoštevanju sklepov o migracijah, ki jih je Svet sprejel 12. oktobra 2015, zlasti v njih izražene zavezanosti človekovim pravicam žensk in deklic,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ,

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ,

–  ob upoštevanju Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito,

–  ob upoštevanju Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav,

–  ob upoštevanju Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite.

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega evropskega seznama varnih izvornih držav za namene Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite in o spremembi Direktive 2013/32/EU (COM(2015)0452),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z naslovom Akcijski načrt na področju spolov za obdobje 2016–2020 z dne 26. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta Komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 25. marca 2015 o izvajanju evropske sosedske politike v letu 2014 (SWD(2015)0076),

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. decembra 2015 o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic o preiskavi na lastno pobudo OI/5/2012/BEH-MHZ v zvezi z agencijo Frontex(1),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0024/2016),

A.  ker zaradi potekajočih konfliktov, regionalne nestabilnosti in kršenja človekovih pravic, tudi nasilja na podlagi spola in posilstev kot vojnega orožja, vse več moških, žensk in otrok, toliko kot še nikoli doslej, išče mednarodno zaščito v EU;

B.  ker so pri prosilcih za azil v Evropski uniji precej velike razlike med spoloma; ker je v povprečju tretjina prosilcev za azil žensk; ker je od začetka leta 2015 do novembra tega leta po Sredozemskem morju na evropsko obalo prispelo približno 900 000 ljudi, med katerimi je bilo približno 38 % žensk in otrok; ker naj bi bilo po podatkih za januar 2016 Visokega komisarja OZN za begunce med prosilci za azil, ki so prispeli v Grčijo, 55 % žensk in otrok; ker je na poti v upanju na rešitev že preveč ljudi izgubilo življenje, med njimi je bilo tudi veliko žensk;

C.  ker so ženske in osebe LGBTI žrtve specifičnih oblik preganjanja zaradi spola, ki se še vedno prepogosto ne priznavajo v azilnih postopkih;

D.  ker glavni cilj resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti, tj. zaščititi ženske in bistveno povečati njihovo udeležbo v postopkih oblikovanja politike in odločanja, ni dosežen;

E.  ker po podatkih Urada Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) vsako leto približno 20 000 žensk in deklet iz držav, kjer se izvaja pohabljanje ženskih spolovil, zaprosi za azil v državah članicah EU; ker zelo veliko žensk za azil zaprosi zaradi strahu pred pohabljanjem spolovil;

F.  ker naj bi po ocenah UNHCR 71 % prosilk za azil v EU iz držav, kjer se izvaja pohabljanje ženskih spolovil, prestalo tovrstno pohabljanje; ker je Sodišče za človekove pravice izreklo sodbe, s katerimi je zaustavilo izgon deklet, pri katerih je obstajala nevarnost, da jim bodo prisilno pohabili spolovilo, saj bi to povzročilo nepopravljivo škodo za njihovo telesno in duševno zdravje;

G.  ker je treba vse azilne politike in postopke, vključno z ocenjevanjem prošenj za azil, izvajati posamično ob upoštevanju različnosti spolov, saj imajo ženske in dekleta, ki prosijo za azil, posebne potrebe po zaščiti in se soočajo z drugačnimi težavami kot moški; ker bi bilo treba prošnje za azil, ki so povezane z nasiljem, obravnavati tako, da bi bile ženske zaščitene pred sekundarno viktimizacijo v azilnem postopku;

H.  ker so postopek integracije in pravice žensk in deklet ogroženi, če je njihov status odvisen od njihovega partnerja;

I.  ker je treba ustrezne akte, ki tvorijo skupni evropski azilni sistem, prenesti in izvajati v skladu z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev in drugimi ustreznimi instrumenti;

J.  ker se ženske in dekleta, ki prosijo za azil, v državah članicah zelo različno obravnavajo in še vedno obstajajo znatne pomanjkljivosti;

K.  ker so begunke in prosilke za azil pogosto žrtve več oblik diskriminacije in so v državah izvora ter tranzitnih in ciljnih državah bolj izpostavljene spolnemu nasilju in nasilju na podlagi spola; ker so ženske in dekleta brez spremstva, ženske na čelu družine, nosečnice, invalidi in starejši še posebej ranljivi;

L.  ker ni ogrožena samo osebna varnost begunk (dolga in nevarna pot v izgnanstvo, nadlegovanje, uradna brezbrižnost ter pogoste spolne zlorabe in nasilje, tudi takrat, ko že prispejo v kraj, ki naj bi bil varen, in njihova stigmatizacija v družbi zaradi tega), temveč te ženske skrbijo tudi za telesno varnost, dobrobit in preživetje svoje družine;

M.  ker so številni begunci, ki so prispeli v Evropo, začasno nastanjeni v begunskih taboriščih ali živijo na ulici, še posebej ranljive pa so ženske in dekleta;

N.  ker kriminalne mreže pomanjkanje varnih poti v EU za prosilce za azil in begunce, regionalno nestabilnost in konflikte ter ranljivost žensk in deklet na begu izkoriščajo za trgovino z ljudmi in spolno izkoriščanje;

O.  ker so ženske, ki so žrtve nasilja in trgovine z ljudmi, bolj izpostavljene tveganju spolno prenosljivih bolezni;

P.  ker je Urad Visokega komisarja Združenih narodov za begunce poročal o primerih nasilja nad begunkami in otroki, zlasti spolnega nasilja, in njihovih zlorab skozi vso potovanje, tudi v prenatrpanih sprejemnih centrih v EU;

Q.  ker ženske in dekleta, ki iščejo zatočišče v EU, pogosto bežijo pred režimom, ki jih zatira in jim ne priznava enakih pravic kot moškim, tolerira nasilje nad ženskami in otroki, njihove zlorabe ter zgodnje in prisilne poroke;

R.  ker v sprejemnih centrih pogosto ni primernih prostorov za matere, nastanjene v njih, ki morajo preživljati svoje otroke in skrbeti zanje; ker tudi službe za pravno pomoč ne dajejo ustrezne podpore pri zagotavljanju informacij in pomoči pri iskanju družinskih članov;

S.  ker v sprejemnih in tranzitnih centrih v Evropski uniji ni poskrbljeno za najosnovnejše potrebe, da bi se preprečilo nasilje na podlagi spola, kot so ločene sanitarije in ločeni spalni prostori;

T.  ker so dekleta, ki bežijo pred konflikti in preganjanjem, izpostavljene večjemu tveganju, da bodo žrtve otroških, prezgodnjih in prisilnih porok, posilstva, spolnih in fizičnih zlorab ter prostitucije;

U.  ker so ženske in otroci zaradi ločitve od družinskih članov izpostavljeni večjemu tveganju;

V.  ker se pravica do združitve družine, čeprav je to osnovna človekova pravica, sistematično priznava z zamudo ali celo krši in ker so ženske in otroci prve žrtve nepriznavanja te pravice oziroma njenega poznega priznavanja;

W.  ker so ženske pogosto prisiljene delati na črno v ponižujočih razmerah, da lahko ostanejo v ciljni državi;

X.  ker je v pekinških izhodiščih za ukrepanje poudarjeno, da je treba povečati udeležbo žensk pri reševanju konfliktov na ravni sprejemanja odločitev ter begunke, razseljenke in migrantke ustrezno vključiti v sprejemanje odločitev, ki vplivajo nanje;

Y.  ker naj bi na podlagi cilja trajnostnega razvoja št. 5 do leta 2030 dosegli enakost spolov in izboljšali življenjske razmere za ženske;

1.  meni, da je treba za večjo varnost in zaščito begunk in begunskih deklet zagotoviti varne in zakonite poti v EU za tiste, ki bežijo pred spopadi in preganjanjem, pri čemer je treba upoštevati spol; zlasti poudarja, da bi moralo več držav članic sodelovati v programih EU za preselitev; meni, da zakonodaja in politika na področju nedovoljenih migracij ne bi smeli ovirati dostopa do azilnih postopkov EU; poudarja, da je pravica do azila zagotovljena s členom 18 Listine EU o temeljnih pravicah;

2.  poudarja, da je nujno treba takoj odpreti varne in zakonite azilne poti in se zoperstaviti tihotapskim mrežam ter ženskam, otrokom in invalidom v večji meri omogočiti pribežališče, ne da bi za to tvegali svoje življenje; je zelo zaskrbljen zaradi smrtnih žrtev, zavračanja vstopa in grobih kršitev človekovih pravic na zunanjih mejah EU; meni, da bi si moralo vseh 28 držav članic deliti odgovornost, stroške in koristi, ne da to nosijo le države prvega prihoda; obžaluje pomanjkanje solidarnosti med državami članicami;

3.  poudarja, kako pomembno je, da se begunke registrirajo posamično in se jim izda dokument, ki jim zagotavlja osebno svobodo, svobodo gibanja in dostop do bistvenih storitev, kakor zahteva UNHCR;

4.  poudarja, da je treba v usklajevalnem odboru in vsakem drugem organu, ki zastopa begunce, naj bo to v mestih ali na podeželju, in v begunskih taboriščih, vključno z območji, kamor se begunci vračajo, upoštevati načelo enakosti spolov in zagotoviti spoštovanje pravic begunk in prosilk za azil ter izpolnjevanje njihovih potreb;

5.  znova poziva vse države članice in Evropsko unijo, naj podpišejo in ratificirajo konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (Carigrajska konvencija);

6.  poziva vse države članice, naj v sodelovanju z EU zagotovijo strokovno postravmatično svetovanje in psihosocialno oskrbo za ženske, ki so utrpele poškodbe zaradi spola, pri čemer naj neposredno sodelujejo kvalificirane strokovnjakinje s tega področja, to svetovanje in oskrba pa naj bosta na voljo v vseh fazah azilnega postopka;

7.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil, da se ženske in otroci prostituirajo za preživetje, da lahko plačajo tihotapcem in nadaljujejo pot v EU ter tam zaprosijo za azil; ponovno poudarja, da so varne in zakonite poti v Evropo poglavitne za to, da se ta praksa prepreči;

8.  poziva EU, naj pri vzpostavitvi mehanizma za pritožbe v okviru službe uradnika Frontexa za temeljne pravice upošteva različnost spolov in naj obravnava kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili Frontex, države članice in uradniki tretjih držav pri sodelovanju s Frontexsom, kakor se poziva v resoluciji Parlamenta z dne 2. decembra 2015 o posebnem poročilu Evropskega varuha človekovih pravic o preiskavi na lastno pobudo OI/2012/BEH-MHZ v zvezi z agencijo Frontex;

9.  poziva k ciljnim ukrepom, da se zagotovi popolna integracija begunk in prosilk za azil in preprečijo vse oblike izkoriščanja, zlorab, nasilja in trgovine z ljudmi;

10.  poudarja, da bi bilo treba pri načrtovanju, izvrševanju in ocenjevanju vseh migracijskih in azilnih politik in ukrepov EU upoštevati spol;

Vidik spola pri določanju statusa begunca

11.  poziva, naj se kot del širše reforme migracijske in azilne politike, pri kateri se popolnoma upoštevajo socialni, kulturni in politični vidiki preganjanja in ki vključuje integracijske ukrepe, sprejme celovit sklop smernic EU o enakosti spolov;

12.  poudarja, da so lahko ženske tudi v državah, ki veljajo za varne, preganjane na podlagi spola, osebe LGBTI pa so lahko tudi žrtve zlorab, zato je zahteva za njihovo zaščito legitimna; poziva vse države članice, naj sprejmejo azilne postopke in poskusijo razviti programe usposabljanja, ki bodo upoštevali potrebe žensk, ki so žrtve večkratne marginalizacije, vključno s pripadnicami skupnosti LGBTI; poziva vse države članice, naj se borijo proti škodljivim stereotipom glede vedenja in značilnosti pripadnic skupnosti LGBTI ter naj pri obravnavanju prošenj za azil v celoti uporabljajo Listino EU o temeljnih pravicah; poudarja, da so v vseh državah članicah potrebni sprejemni centri, v katerih se bodo upoštevale potrebe oseb LGBTI; poudarja, da je v sprejemnih centrih pogosto nasilje nad temi osebami;

13.  poudarja, da oblike nasilja in diskriminacije na podlagi spola, med drugim posilstvo in spolno nasilje, pohabljanje ženskih spolovil, prisilne poroke, nasilje v družini, t. i. kazniva dejanja iz časti in diskriminacija na podlagi spola, ki jo odobrava država, pomenijo preganjanje in bi morale biti utemeljen razlog za prošnjo za azil v EU, kar bi bilo treba upoštevati v novih smernicah o enakosti spolov;

14.  poziva Komisijo, naj zbere natančne statistične podatke o migraciji in mednarodni zaščiti, da bi vključili več vrst podatkov, razvrščenih po spolu, zlasti v zvezi s fazami azilnega postopka po sprejetju prvotne odločbe;

15.  poziva Komisijo, naj razvije razlagalne smernice o pohabljanju ženskih spolovil, ki bodo v celoti upoštevale smernice UNHCR o preganjanju na podlagi spola in navodila v zvezi s pohabljanjem ženskih spolovil ter bodo vsebovale jasen pregled obveznosti držav članic, in sicer s posebnim poudarkom na identifikaciji ranljivih prosilcev za azil in komuniciranjem z njimi; poudarja, da je nekaterim žrtvam, ki so preživele pohabljanje spolovil, težko govoriti o tej travmatični izkušnji; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe in zagotovijo, da bo mogoče vse oblike nasilja nad ženskami, tudi pohabljanje ženskih spolovil, priznati kot obliko preganjanja in da bodo žrtve deležne zaščite, ki jo zagotavlja konvencija iz leta 1951 v zvezi s statusom beguncev, v skladu s členom 60 Carigrajske konvencije;

16.  poziva države članice, naj poskrbijo za to, da bodo azilni postopki na mejah skladni s smernicami UNHCR o mednarodni zaščiti, zlasti kar zadeva preganjanje zaradi spola, in smernicami UNHCR o Zahtevkih za status begunca na podlagi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete, ki jasno opredeljujejo obveznosti držav članic;

17.  poziva Komisijo, naj glede na opisane razmere preuči zvišanje finančnih sredstev za programa Daphne in Odysseus in njuno širše področje uporabe ter naj oceni, ali bi lahko ta programa prilagodili sedanjim razmeram in zaščitili begunke;

18.  je seznanjen s predlogom Komisije za vzpostavitev skupnega seznama varnih držav izvora; zahteva, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi in se zagotovi, da bo ta pristop skladen z načelom nevračanja in da pravice žensk, otrok in drugih ranljivih skupin ne bodo ogrožene; poziva, naj se uporablja razlikovanje glede na spol; meni, da morebiten seznam varnih držav izvora ne bi smel privesti do manj ugodnega obravnavanja postopkovnega obravnavanja žensk, ki za azil prosijo zaradi strahu ali izkušnje nasilja na podlagi spola; poudarja, da se je treba izogniti naglim odločitvam, pri katerih se niso ustrezno upoštevale nevarnosti, celo smrtna nevarnost, ki grozijo ženskam, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, če se njihova prošnja zavrne in se bodo prisiljene vrniti v svojo državo;

19.  poziva k bolj objektivnim pristopom k preverjanju verodostojnosti v vseh državah članicah, pri katerih se upošteva različnost spolov, in okrepljenemu usposabljanju na temo preverjanja verodostojnosti za nosilce odločanja, ki bo vključevalo vidik spola; poudarja, da preverjanje verodostojnosti nikoli ne more biti popolnoma točno in se ne bi smelo uporabljati kot edina podlaga za negativno odločbo o azilu; priporoča, da se pri ocenjevanju ženskih prošenj za azil upoštevajo kulturni, socialni in psihosociološki profili, vključno s kulturnim ozadjem, izobrazbo, travmo, občutkom sramu in/ali kulturnimi neenakostmi med moškimi in ženskami;

20.  poziva države članice, naj navedejo razloge za odobrene odločbe o azilu, da bi zagotovili koristne podatke o obravnavi nasilja na podlagi spola in preglednost v zvezi z razlogi za odobritev prošnje v skladu s konvencijo;

21.  poziva države članice, naj ženskam zagotovijo informacije o azilnih postopkih, njihovih pravicah in posebnih storitvah, ki so jim na razpolago pri vlaganju prošnje za azil; poudarja, da je pravica žensk, da prošnjo vložijo neodvisno od svojega partnerja, poglavitna za njihovo opolnomočenje in načelo nevračanja; poziva države članice, naj vse ženske obveščajo o njihovi pravici, da samostojno zaprosijo za azil, kar pomeni, da lahko zaprosijo za status begunke ali prosilke za azil in ga ohranijo ne glede na položaj drugih družinskih članov;

22.  poziva države članice, naj v celoti izvršujejo Direktivo 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in Direktivo 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj;

23.  meni, da bi bilo treba takoj, ko se pojavi sum o nasilju na podlagi spola, ukrepati v smislu humanitarne pomoči, saj so ranljive skupine, kot so ženske in otroci, na nezakonitih poteh migracije, kjer se jim odreka cela vrsta pravic, zelo izpostavljeni raznim oblikam fizičnega nasilja in moralne prisile;

24.  poudarja, da je pri ženskah in dekletih še posebej velika nevarnost, da jih izkoristijo tihotapci; zato poziva države članice, naj okrepijo policijsko in pravosodno sodelovanje, tudi z Europolom, Frontexom, Eurojustom in Evropskim azilnim podpornim uradom, in se učinkovito borijo proti tihotapljenju migrantov in trgovini z njimi;

25.  poudarja, da je treba med preverjanjem in razgovori v azilnem postopku poskrbeti za varstvo otrok in oskrbo vzdrževanih oseb, da bi se zagotovile poštene možnosti v postopku odločanja o prošnji za azil;

Potrebe žensk v azilnih postopkih

26.  poziva države članice, naj prosilke za azil ustrezno obvestijo o njihovih pravicah, zlasti o tem, da imajo pravico zahtevati, da razgovor vodi in tolmači ženska, in pravico do osebnega razgovora, ki poteka ločeno od morebitnih tretjih oseb; poziva države članice, naj za osebe, ki vodijo in tolmačijo razgovore, zagotovijo izčrpno in obvezno usposabljanje o spolnem nasilju, travmatičnih izkušnjah in s tem povezanih spominih; poziva države članice, naj zagotovijo spoštovanje teh pravic; poziva države članice, naj spoštujejo člen 15(3) direktive o azilnih postopkih;

27.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da številni delavci v EU, ki obravnavajo azilne zadeve, niso seznanjeni s pohabljanjem ženskih spolovil; poziva države članice, naj si na nacionalni ravni v sodelovanju z azilnimi organi prizadevajo za uvedbo boljših postopkov za podporo in pomoč ženskam in dekletom, ki so žrtve pohabljanja spolovil ali pri katerih je nevarnost, da postanejo žrtve te prakse;

28.  poziva vse države članice, naj zagotovijo posodobljene in dostopne informacije o azilnem postopku in pravicah, tudi o pravicah, ki jih imajo samo prosilke za azil;

29.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo popoln dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vključno z dostopom do varnega splava, in naj nemudoma dodelijo dodatna sredstva za zdravstveno varstvo;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj ženskam v času njihovega bivanja v begunskih taboriščih, pri mejnih kontrolah in seveda po vstopu v EU zagotovijo zaščito in pomoč;

31.  poziva vse države članice, naj podpišejo in ratificirajo konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Carigrajsko konvencijo) ter izvajajo njen člen 59, ki jasno določa, da bi morale pogodbenice sprejeti potrebne ukrepe za ustavitev postopka izgona in/ali izdajo samostojnega dovoljenja za prebivanje razvezanim migrantkam, katerih rezidenčni status je bil odvisen od soproga;

32.  poziva, naj se prosilkam za azil in migrantkam dodeli pravni status, ki je neodvisen od statusa njihovega partnerja, da se prepreči izkoriščanje teh žensk, zmanjša njihova ranljivost in se doseže večja enakost;

33.  poudarja, da bi morale imeti migrantke in migrantska dekleta brez dokumentov dostop do vseh bistvenih temeljnih pravic in da bi bilo treba razviti možnosti za zakonite migracije;

34.  poudarja potrebo po postopkih za združitev družine, da se ženskam in dekletom, ki se želijo pridružiti svoji družini v EU, priznajo individualne pravice, da se jim pri dostopu do zdravstva, izobraževanja ali zaposlitve ne bo treba zanašati na moškega družinskega člana, ki jih morda zlorablja;

35.  odločno obsoja uporabo spolnega nasilja nad ženskami kot vojnega orožja; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti ženskam in dekletom migrantkam, ki so bile zlorabljene v konfliktih, tako da se jim zagotovi dostop do zdravstvene in psihološke pomoči;

36.  pozdravlja, da je Evropski azilni podporni urad razvil nove module usposabljanja o spolu, spolni identiteti in spolni usmerjenosti; poziva k popolni vključitvi načela enakosti spolov in priprave proračuna ob upoštevanju vidika spola v delo tega urada, in sicer prek kontaktnih točk za enakost spolov in formalne povezave z Evropskim inštitutom za enakost spolov; poziva k informacijam o državah izvora, ki vključujejo položaj žensk, in sicer v pravnem in dejanskem smislu, pa tudi informacije o preganjanju žensk ali njihovi ogroženosti zaradi nedržavnih akterjev;

37.  spodbuja vse države članice, naj v celoti izkoristijo dublinsko uredbo in zagotovijo, da lahko družine ostanejo skupaj in da njihove prošnje za azil obravnava isti organ;

Sprejem in pridržanje

38.  poziva, naj se ukine pridržanje za vse otroke v EU ter naj se staršem omogoči, da med čakanjem na odločitev o azilu živijo s svojimi otroki v temu namenjenih ustanovah;

39.  poudarja, da se je treba izogibati pridržanju prosilcev za azil in ga uporabljati le, kadar se uporablja za zakonit namen in je bilo za vsak posamezen primer ugotovljeno kot potrebno in sorazmerno, nikoli pa ga ni mogoče upravičiti za mlajše od 18 let; meni, da spoštovanje pravice do iskanja azila pomeni ureditev odprtih in humanih sprejemnih zmogljivosti za prosilce za azil, kar vključuje tudi varno, dostojanstveno obravnavo v skladu s človekovimi pravicami; poudarja, da je treba najti alternativne možnosti pridržanju, tudi pristope s poudarkom na vključevanju, kjer bi bile spoštovane potrebe ranljivih skupin;

40.  poudarja, da so mnoge prosilke za azil in begunke izkusile hudo nasilje in da bi pridržanje njihovo travmo lahko še poslabšalo; opozarja, da pridržanje prosilcev za azil zgolj zaradi upravne prikladnosti krši pravico do svobode, zapisano v členu 6 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; poziva, da se v vseh državah članicah takoj odpravi pridržanje otrok, nosečnic in doječih mater ter žrtev posilstva in trgovine z ljudmi, na voljo pa naj bo ustrezna psihološka podpora;

41.  poziva vse države članice, naj znižajo zgornjo omejitev trajanja pridržanja pred vrnitvijo pod raven, ki jo določa direktiva o vračanju; meni, da dolgotrajno pridržanje nesorazmerno prizadene ranljive skupine;

42.  poziva, naj pridržane prosilke za azil, ki so bile žrtve spolne zlorabe, dobijo ustrezno zdravniško pomoč in svetovanje, tudi v primerih nosečnosti, zagotovi pa naj se jim potrebna telesna in duševna zdravstvena oskrba, podpora in pravna pomoč; zahteva, naj Komisija in države članice nemudoma sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile varne, humane in ustrezne pogoje sprejema, prehoda in pridržanja z ločeno nastanitvijo in sanitarnimi objekti za ženske in družine; opozarja, da bi moralo biti zagotavljanje ustreznih osnovnih higienskih pripomočkov za vse ženske in dekleta standardna praksa v programih pomoči;

43.  poudarja, da bi z neposrednim in posrednim vključevanjem begunk v vodenje razdeljevanja hrane in drugih potrebščin zagotovili, da te stvari razdeljujejo in neposredno nadzorujejo odrasle ženske v gospodinjstvih, s čimer bi zagotovili pošteno razdeljevanje;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj v sprejemnih centrih za begunce in prosilce za azil zagotovijo ustrezne prostore, kjer bodo lahko nudili podporo in varstvo za otroke;

45.  poziva države članice, naj izvajajo ali okrepijo mehanizme za spremljanje prenatrpanih sprejemnih centrov v EU, ki ne dosegajo nujno minimalnih standardov za omilitev nasilja na podlagi spola, s čimer bi preprečili nadaljnje nadlegovanje žensk in otrok tudi v državi prihoda;

46.  opozarja, da bi bilo treba v sprejemnih centrih dati prednost potrebam ranljivih oseb, kot so ženske žrtve nasilja in deklice, zlasti deklice brez spremstva;

47.  poudarja, da je pomembno v sprejemnih zmogljivostih zagotoviti ustrezno pravno pomoč za ženske, s čimer bi jim nudili dragoceno podporo glede informacij in iskanja družinskih članov;

48.  poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi ženske in dekleta, ki so dobile status begunke, silili v poroko moški, ki bi se želeli zagotoviti varen dostop, da katerega sicer ne bi bili upravičeni;

49.  poudarja, da so nujno potrebne neodvisne preiskave vseh obtožb tudi o spolni zlorabi in nasilju na podlagi spola v centrih za pridržanje priseljencev ali na mejah in da se omogoči dostop novinarjev in ustreznih organizacij civilne družbe;

50.  meni, da so pri pridržanju prosilk za azil potrebne zmogljivosti in potrebščine za zadostitev posebnih higienskih potreb žensk, da je treba spodbujati namestitev varnostnic in paznic, vse osebje, dodeljeno za delo s pridržanimi ženskami, pa se bi se moralo udeležiti usposabljanja o posebnih potrebah, povezanih s spolom, in človekovih pravicah žensk;

51.  meni, da bi bilo treba pridržanim prosilkam za azil, ki prijavijo zlorabo, takoj zagotoviti zaščito, podporo in svetovanje, njihove trditve pa bi morali preiskati pristojni in neodvisni organi ob polnem spoštovanju načela zaupnosti, tudi kadar so ženske pridržane skupaj z možmi, partnerji oziroma drugimi sorodniki; meni, da bi bilo treba pri teh zaščitnih ukrepih posebej upoštevati možnosti maščevanja;

52.  poziva Komisijo, države članice in lokalne organe, naj sodelujejo z organizacijami civilne družbe in za človekove pravice, da bi olajšali stisko beguncev, ki živijo v zasilnih razmerah, zlasti ranljivih žensk in deklic;

Socialna vključenost in integracija

53.  poziva države članice, naj oblikujejo in izvajajo posebne ukrepe za spodbujanje udeležbe begunk in prosilk za azil na trgu dela, tudi s poučevanjem jezika, opismenjevanjem, vseživljenjskim učenjem in usposabljanjem; poziva Komisijo, države članice in lokalne organe, naj begunskim deklicam zagotovijo pravico dostopa do zakonsko določenega izobraževanja; poudarja pomen neformalnega in priložnostnega izobraževanja in kulturne izmenjave pri vključevanju žensk in deklic ter krepitvi njihovega položaja; poudarja, da je treba dostop do visokošolskega izobraževanja omogočiti tudi begunkam; poziva k zanesljivim in preglednim postopkom za priznavanje kvalifikacij, pridobljenih v tujini;

54.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo financiranje in druga sredstva organizacijam civilne družbe in za človekove pravice, ki zagotavljajo pomoč, spodbujajo vključevanje in spremljajo položaj beguncev in prosilcev za azil v EU, zlasti glede odpravljanja ovir in ranljivosti, ki jih doživljajo ženske in otroci;

55.  poziva države članice in Komisijo, naj voditeljicam, ki so žrtve preganjanja v državah izvora in so sedaj begunke, zagotovijo, da bodo lahko v EU varno nadaljevale svoje politične in družbene dejavnosti za pravice žensk ter enakost spolov;

56.  poudarja bistveni pomen, ki ga ima dostopno, kakovostno varstvo otrok in nega drugih vzdrževanih oseb pri krepitvi ekonomskega in socialnega položaja begunk;

57.  spodbuja države članice, naj za spodbujanje vključevanja beguncev na trg dela poleg Sklada za azil, migracije in vključevanje uporabijo strukturne in investicijske sklade, s posebnim poudarkom na varstvu otrok;

58.  poziva k hitrejšim in učinkovitejšim postopkom za ponovno združitev družine in zbiranju podatkov o odločitvah v zvezi s ponovno združitvijo družine, ločenih glede na spol; poudarja pomen dostopa do pravne pomoči v primerih ponovne združitve družine;

59.  meni, da bi medsebojno priznavanje ugodenih odločb o azilu izboljšalo možnosti za zaposlovanje, vključevanje in ponovno združevanje družin;

60.  poudarja, da bi morale države gostiteljice zagotoviti popoln dostop do brezplačnega kakovostnega javnega izobraževanja, zdravstvenih storitev, zlasti tistih, povezanih s spolnim in reproduktivnim zdravjem ter pravicami na tem področju, in do zaposlitve, ki ustreza potrebam in sposobnostim begunk, ter bivališč v skladu s potrebami žensk in deklic begunk; poudarja, da so politike socialnega varstva ključ za vključevanje;

61.  poziva k celovitim programom z ustreznimi sredstvi, s katerimi bi odgovorili na še neobravnavane kratko- in dolgoročne zdravstvene potrebe begunk, skupaj s psihosocialnim svetovanjem in svetovanjem ob travmah;

62.  poudarja pomembno pozitivno vlogo, ki jo lahko imajo socialna podjetja in alternativni poslovni modeli, kot so zadruge in vzajemne družbe, pri krepitvi ekonomskega položaja begunk in njihovega vključevanja na trg dela, pa tudi v socialne in kulturne kroge;

63.  spodbuja izmenjavo dobre prakse med državami članicami o vključenosti množičnih lokalnih organizacij in neposrednem sodelovanju beguncev pri predstavljanju stališč begunk in prosilk za azil oblikovalcem politike;

64.  meni, da imajo lokalni in regionalni organi osrednjo vlogo pri vključevanju begunk in prosilk za azil, zlasti pri njihovem vključevanju na trg dela; te organe spodbuja h krepitvi dialoga in razprave med begunkami ter krajevnimi ženskami;

o
o   o

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Uradu Visokega komisarja Združenih narodov za begunce.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0422.