Nenasprotovanje izvedbenemu ukrepu: usposabljanje pilotov, preizkušanja in redno preverjanja za navigacijo na podlagi zmogljivosti
242k
63k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje osnutku uredbe Komisije o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 1178/2011 glede usposabljanja pilotov, preizkušanja in rednega preverjanja za navigacijo na podlagi zmogljivosti (D042244/03 – 2016/2545(RPS))
– ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije (D042244/03),
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES(1), zlasti člena 7(6),
– ob upoštevanju mnenja z dne 18. decembra 2015, ki ga je podal odbor iz člena 65 navedene uredbe,
– ob upoštevanju pisma Komisije z dne 12. februarja 2016, v katerem le-ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval osnutku uredbe,
– ob upoštevanju pisma Odbora za promet in turizem predsedniku konference predsednikov odborov z dne 23. februarja 2016,
– ob upoštevanju člena 5a(3) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(2),
– ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za promet in turizem,
– ob upoštevanju člena 106(4)(d) in člena 105(6) Poslovnika,
– ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 8. marca 2016,
A. ker namerava Komisija z osnutkom uredbe med drugim za eno leto podaljšati veljavno prehodno obdobje za imetnike licenc športnega pilota z 8. aprila 2016 na april 2017;
B. ker se bo rok, v katerem lahko Parlament nasprotuje osnutku uredbe Komisije, iztekel 23. aprila 2016;
C. ker bi z začetkom veljavnosti uredbe Komisije pred 8. aprilom 2016 preprečili pravno vrzel v zvezi s položajem več tisoč državljanov EU, imetnikov licence športnega pilota, ki jo je izdala ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA);
D. ker bodo morali ti piloti potrditi ali pretvoriti licenco FAA v licenco EU, če se ta datum ne spremeni, kar bo od nacionalnih organov in pilotov zahtevalo precej sredstev in časa;
E. ker sta se Komisija in Evropska agencija za varnost v letalstvu pripravljeni pogoditi o poenostavljenem postopku, s katerim bi olajšali vzajemno priznavanje in pretvorbo teh pilotskih licenc med EU in ZDA, in ker bi lahko bil ta novi postopek pilotom na voljo v drugi polovici leta 2016;
1. izjavlja, da ne nasprotuje osnutku uredbe Komisije;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Komisiji, in Svetu v vednost.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (kodificirano besedilo) (COM(2014)0466 – C8-0107/2014 – 2014/0216(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0466),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0107/2014),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. oktobra 2014(1),
– po posvetovanju z Odborom regij,
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem delovnem postopku za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(2),
– ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0037/2016),
A. ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju ;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 9. marca 2016 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta glede zmanjšanja vsebnosti žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (kodificirano besedilo)
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta za preprečevanje preusmerjanja trgovine nekaterih ključnih zdravil v Evropsko unijo (kodificirano besedilo) (COM(2014)0319 – C8-0015/2014 – 2014/0165(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0319),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0015/2014),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),
– ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0038/2016),
A. ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 9. marca 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta za preprečevanje preusmerjanja trgovine nekaterih ključnih zdravil v Evropsko unijo (kodificirano besedilo)
Sporazum med EU in Andoro o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih *
238k
61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (COM(2015)0631 – C8-0028/2016 – 2015/0285(NLE))
– ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2015)0631),
– ob upoštevanju osnutka protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Andoro o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (15510/2015),
– ob upoštevanju člena 115 in točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) ter drugega pododstavka člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerimi se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0028/2016),
– ob upoštevanju členov 59, 108(7) in 50(1) Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0047/2016),
1. odobri sklenitev Protokola o spremembi k Sporazumu;
2. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kneževine Andore.
Imenovanje novega izvršnega direktorja Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA)
238k
61k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o predlogu za imenovanje izvršnega direktorja Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) (C8-0023/2016 – 2016/0902(NLE))
– ob upoštevanju predloga odbora nadzornikov Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) z dne 3. februarja 2016 o imenovanju izvršnega direktorja EIOPA za petletni mandat (C8-0023/2016),
– ob upoštevanju člena 51(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES(1),
– ob upoštevanju Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0045/2016),
A. ker se mandat sedanjega izvršnega direktorja EIOPA izteče 31. marca 2016;
B. ker je 28. januarja 2016 odbor nadzornikov EIOPA po odprtem izbirnem postopku predlagal, da se Fausto Parente imenuje za izvršnega direktorja za petletni mandat, v skladu s členom 51(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1094/2010;
C. ker je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve 23. februarja 2016 poslušal predstavitev Fausta Parenteja, na kateri je slednji podal uvodno izjavo, nato pa odgovarjal na vprašanja članov odborov;
1. odobri imenovanje Fausta Parenteja za izvršnega direktorja EIOPA;
2. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, EIOPA in vladam držav članic.
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljeni ali obdolženi v kazenskem postopku (COM(2013)0822 – C7-0428/2013 – 2013/0408(COD))
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0822),
– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 82(2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0428/2013),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju obrazloženega mnenja nizozemske poslanske zbornice v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega Ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. marca 2014(1),
– ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. decembra 2015, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0020/2015),
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 9. marca 2016 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku
– ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2),
– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3),
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 25. novembra 2015 o skupnem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je odobril spravni odbor v okviru proračunskega postopka(4),
– ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(5) in dveh skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije(6),
– ob upoštevanju skupne izjave o načrtu plačil 2015–2016(7), o kateri je bil dogovor sklenjen 19. maja 2015,
– ob upoštevanju evropskih gospodarskih napovedi Komisije (jesen 2015)(8),
– ob upoštevanju letnega pregleda rasti za leto 2016(9), ki ga je pripravila Komisija,
– ob upoštevanju poglavja 8 v naslovu II Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0036/2016),
A. ker bi moral proračun za leto 2017 zaradi slabotnega gospodarskega okrevanja, na katerega slabo vplivajo razmere na svetovnih trgih v vzponu in trenutne geopolitične napetosti, utreti pot gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest;
B. ker bo na proračun za leto 2017 vplivala naraščajoča migracijska in begunska kriza;
C. ker bo proračun za leto 2017 sovpadel z vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira;
D. ker je EU zaradi ravnovesja med notranjim povpraševanjem in zunanjo trgovino deloma gospodarsko odvisna od svetovnega dogajanja;
Splošne pripombe
1. ugotavlja, da se je proračun Unije izkazal za ključen vir za reševanje nedavnih kriznih razmer in odzivanje na potrebe, ki niso bile nujno predvidene med pogajanji o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, kot so Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), migracijska in begunska kriza in geopolitične napetosti v evropskem sosedstvu, ki so povzročile številne resne izzive in izredne razmere, v Uniji pa hitrost gospodarskega okrevanja in obseg naložb še nista optimalna in še vedno obstaja naložbena vrzel;
2. poudarja, da je omejena sposobnost proračuna Unije za spopadanje s temi krizami na tej stopnji predvsem posledica uporabe vseh razpoložljivih sredstev, dogovorjenih v pogajanjih o večletnem finančnem okviru, zlasti uporabe posebnih instrumentov, kot je instrument prilagodljivosti; opozarja na pomembno vlogo Parlamenta pri oblikovanju teh instrumentov med pogajanji o večletnem finančnem okviru; vendar poudarja, da tudi polno aktiviranje obstoječih določb o prožnosti ne bo zadoščalo za reševanje problema, če se bodo krize še zaostrovale; zato poziva Svet, naj ponovno preuči svoje stališče o vprašanju vključitve posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira v proračun, da bi se ublažile omejitve, ki bremenijo proračun Unije; pri tem znova ponavlja svoje dolgoletno stališče, da bi morali odobritve plačil za posebne instrumente (instrument prilagodljivosti, Solidarnostni sklad EU, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in rezerva za nujno pomoč) obračunavati zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira, kot že velja za prevzemanje obveznosti za odhodke; pričakuje, da bo to vprašanje rešeno pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira;
Priprava proračuna ob upoštevanju gospodarskih napovedi in v skladu z evropskim semestrom za usklajevanje ekonomskih politik
3. je seznanjen z evropsko gospodarsko napovedjo Komisije (jesen 2015), ki kaže na skromno okrevanje, čeprav še vedno zaostaja za potencialom rasti EU; poudarja pa, da mora okrevanje temeljiti na krepitvi temeljev za rast, zato da se pospeši ustvarjanje novih delovnih mest in vrnitev k polni zaposlenosti, ter ugotavlja, da so ravni dolgotrajne in zelo dolgotrajne brezposelnosti zlasti v najrevnejših regijah Unije in med mladimi še vedno skrb zbujajoče, ter da ima EU težave s prestrukturiranjem industrije; ugotavlja, da so še vedno razlike v gospodarski razvitosti med evropskimi regijami in državami članicami, ter opozarja na vrzel med najrevnejšimi in najbogatejšimi Evropejci; poleg tega ugotavlja, da se pojavljajo novi izzivi, kot je upočasnitev rasti tržnih gospodarstev v vzponu in svetovne trgovine, zlasti zaradi pritiskov, ki nastajajo zaradi spremenljivosti cen na kitajskih trgih, reševanja migrantske in begunske krize in nenehnih geopolitičnih napetosti;
4. je tudi seznanjen z letnim pregledom rasti za leto 2016, ki ga je pripravila Komisija; je trdno prepričan, da je spodbujanje naložb, vključno z bolje usklajenim povečevanjem javnih in zasebnih naložb s poudarkom na ciljih strategije Evropa 2020, ustrezen odziv politik za bolj uravnoteženo gospodarsko politiko; meni, da je treba ta dva elementa upoštevati pri pripravi predloga proračuna za leto 2017, saj bi to lahko pomagalo pri določanju prednostnih nalog v ekonomskem okviru; zato poziva k večji sinergiji med evropskim semestrom za usklajevanje ekonomskih politik, ki se nanaša na raven Unije, in proračunom Unije, kar je tudi bistveno za stabilno območje eura;
5. pri tem pozdravlja prizadevanja Komisije za spodbujeno rabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov v podporo ključnih prednostnih nalog, izpostavljenih v priporočilih za posamezne države; je seznanjen s predlogom Komisije o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam ter Komisijo poziva, naj zagotovi, da bodo na voljo sredstva za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v skladu s členom 174 PDEU;
6. obžaluje, da je bil proračun Unije v zadnjih letih kolateralna žrtev dvoličnega ravnanja držav članic, ki so svoj prispevek v proračun Unije obravnavale kot breme in torej kot prilagodljivo spremenljivko; poudarja, da lahko proračun EU, kot proračun za naložbe, ustvari precejšnjo dodano vrednost s spodbujanjem rasti, konkurenčnosti in ustvarjanjem novih delovnih mest v državah članicah; opozarja, da se prispevki držav članic v proračun Unije ne smejo obravnavati kot prilagodljiva spremenljivka, na katero vplivajo makroekonomske razmere; znova poudarja dodano vrednost proračuna Unije z vidika vzajemnosti in ekonomij obsega; opozarja na poseben položaj izoliranih in obrobnih regij;
7. ugotavlja in obžaluje, da je izogibanje davkom od dohodkov pravnih oseb povzročilo velike izgube v prihodku držav članic od davka, zaradi česar so se zmanjšali njihovi prispevki v proračun EU; poleg tega meni, da taka nelojalna davčna konkurenca v nekaterih primerih pomeni prenos BDP iz ene države članice v drugo in prenos BND v davčne oaze zunaj EU, kar zmanjšuje skupne prispevke držav članic v proračun EU;
Premagovanje kriz
8. poudarja, da se je morala Unija v zadnjih letih soočati s številnimi krizami, za kar je potrebna celovita rešitev; poudarja, da begunska kriza v Uniji in sosednjih državah kot posledica sirskega konflikta še ni rešena; ugotavlja, da se je kriza leta 2015 še zaostrila in se leta 2016 nadaljuje z nenadnim velikim povečanjem števila beguncev in migrantov, ki bežijo v Unijo, da bi tam zaprosili za azil; poudarja, da to vpliva tudi na notranjo krizo; poudarja, da je proračun Unije omogočil takojšen odziv na krizo in bi ga bilo treba za učinkovito financiranje politik EU, ki se izvajajo za premostitev krize odločno povečati, služil pa bi lahko kot del evropske rešitve za odpravo teh izrednih razmer v prihodnosti;
9. poudarja, da bodo na proračun za leto 2017 vplivali notranji in zunanji varnostni izzivi, tudi v obliki terorističnih groženj ali ekstremizma, pa tudi izvajanje skupne agende Unije in držav članic, namenjene ohranjanju območja svobode, varnosti in pravice EU; pri tem poudarja, da so proračunski instrumenti EU, kot je Sklad za notranjo varnost, pomembni za spopadanje z najpomembnejšimi varnostnimi izzivi, med drugim s krepitvijo preventivnih ukrepov in čezmejnega operativnega sodelovanja;
10. pozdravlja sprejetje sklada EFSI, ki je eno glavnih orodij za povečevanje naložb na ravni EU in bo prispeval k spodbujenemu ustvarjanju novih delovnih mest; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo precejšnje število projektov in dejavnosti v okviru Evropskega investicijskega sklada že odobreno in so se pokazale sinergije med skladom EFSI in programom Obzorje 2020; poziva Komisijo, naj dejavno pomaga pri vzpostavljanju sinergij med različnimi skladi EU ter vzpostavi sistem za odkrivanje primerov kombiniranega financiranja EU; vztraja, da je treba ustrezno uporabljati kazalnike uspešnosti; spodbuja države članice in zasebne subjekte, naj v celoti izkoristijo finančne vire, ki so na voljo prek sklada EFSI; opozarja, da proračun Unije zagotavlja hrbtenico naložbenega načrta, saj daje na voljo potrebnih 8 milijard EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil za jamstveni sklad EFSI, od katerih je bilo skupaj 3,38 milijarde EUR že mobiliziranih v proračunu za leti 2015 in 2016; opozarja, da se je leta 2016 v ta namen v celoti izkoristila skupna razlika do zgornje meje za obveznosti, in ugotavlja, da Komisija na podlagi ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga EFSI načrtuje podoben scenarij za predlog proračuna za leto 2017; ponovno poudarja svojo zavezo krepitvi programa Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope v okviru letnega proračunskega postopka, da bi, kolikor je mogoče, izravnali dogovorjene reze med pogajanji za EFSI;
11. poudarja pomen programov Obzorje 2020 in COSME, programov za financiranje malih in srednjih podjetij, programa Erasmus+ ter programov in politik, ki podpirajo razvoj inovacijam prijaznega okolja in prispevajo k uspešnosti strategije Evropa 2020; z zadovoljstvom ugotavlja visoko stopnjo črpanja sredstev programov Obzorje 2020, zaskrbljen pa je nad izjemno nizko povprečno stopnjo uspešnosti pri financiranju projektov, zaradi česar mnogi odlični projekti ostanejo brez finančnih sredstev; poziva države članice, naj proučijo možnosti za prevzem tistih projektov Obzorje 2020, ki so bili pozitivno ocenjeni, vendar jih ni mogoče sofinancirati, ker ni proračunskih sredstev; opozarja na pomembno vlogo malih in srednjih podjetij, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva; poudarja, da bi bilo treba s proračunom EU preko obstoječih programov, kot je COSME, malim in srednjim podjetjem omogočiti lažji dostop do trgov in financiranja; ponavlja, da je prihodnost Unije povezana z njeno inovacijsko zmogljivostjo v ključnih strateških sektorjih, s čimer bi dosegla evropsko konkurenčnost v svetovnem gospodarstvu;
12. meni, da k prednostnemu cilju Unije za delovna mesta in rast bistveno prispeva zlasti pobuda za zaposlovanje mladih; ponovno poudarja svojo zavezanost financiranju tega programa, da bi se razširil in s tem omogočil večjemu številu mladih, vključno z mladimi migranti, ki prihajajo v EU, da s kakovostno ponudbo zaposlitve, nadaljevanjem izobraževanja ali pripravništvom učinkovito vstopijo na trg dela; obžaluje, da med pogajanji za proračun EU za leto 2016 niso bile sprejete nove zaveze za dodatno financiranje pobude za zaposlovanje mladih, saj je stopnja brezposelnosti mladih še vedno najvišja v EU; opozarja, da je treba ta cilj obravnavati skupaj s potrebo po spodbujanju mobilnosti med mladimi, kot jo podpira program Erasmus+; poudarja pomen skupne izjave treh institucij (Parlamenta, Sveta in Komisije) o proračunu za leto 2016, v kateri navajajo, „da je zmanjšanje brezposelnosti mladih še vedno pomembna skupna politična prednostna naloga, in ki zato ponovno poudarjajo odločenost, da čim bolje izkoristijo temu namenjena proračunska sredstva, zlasti pobudo za zaposlovanje mladih“; ugotavlja, da kljub začetnim zamudam pri njenem izvajanju in zavlačevanju pri imenovanju organov za njene operativne programe v več državah članicah sedanji podatki o izvrševanju kažejo polno absorpcijsko sposobnost; poziva Komisijo, naj oceno pobude za zaposlovanje mladih predstavi najkasneje do konca aprila 2016 in v vsakem primeru dovolj zgodaj, da se vključi podaljšanje programa v proračun EU za leto 2017; poudarja, da bo vprašanje trajne rešitve za njeno financiranje v obliki novih odobritev za prevzem obveznosti do leta 2020 vključeno v vmesni pregled večletnega finančnega okvira; pri tem poudarja, da je treba iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji črpati sredstva v podporo mladim do 25. leta starosti, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), v enakem obsegu kot delavcem, ki prejemajo podporo v regijah z visoko brezposelnostjo mladih;
13. poudarja, da v EU glede na nedavno poročilo organizacije Save the Children na pragu revščine živi 27 milijonov otrok; ponovno opozarja na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2015(10), v katerem zagovarja vzpostavitev jamstva za otroke, da se odpravi revščina otrok, zagotovi okolje, primerno njihovemu osebnemu razvoju, in prepreči njihovo izkoriščanje in socialna izključenost; pozdravlja prizadevanja tistih držav članic, ki so nedavno sprejele strategije za zmanjšanje revščine otrok kot del prizadevanj za zmanjšanje splošne ravni revščine, tudi otrok in mladih; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo države članice spoštovale Konvencijo o otrokovih pravicah in načela Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; meni, da so izobraževanje, otroško varstvo, zdravstvene storitve, urejene stanovanjske razmere in varnost osnovne potrebe, do katerih imajo pravico vsi evropski otroci, tudi tisti, ki v Evropo pridejo z begunci in migranti;
14. opozarja na pomen evropskih agencij, ki zagotavljajo izvajanje evropske zakonodaje in s tem doseganje ciljev politike EU v zvezi s konkurenčnostjo, rastjo in zaposlovanjem na eni strani ter obvladovanje sedanje migracijske in begunske krize na drugi; zato vztraja, da se za upravne in operativne izdatke zagotovijo finančni in človeški viri, s katerimi lahko agencije izpolnijo dodeljene naloge in ustvarijo čim boljše rezultate; v zvezi z migracijsko in begunsko krizo opozarja na povečanje števila osebja in odobrenih sredstev za agencije na področju pravosodja in notranjih zadev v okviru proračunov za leti 2015 in 2016; vseeno poudarja, da bo potrebo ta sredstva v proračunu za leto 2017 še povečati, če naj bilo te agencije kos povečanemu obsegu dela in dodatnim nalogam; Komisijo še poziva, naj priskrbi najnovejše in združene podatke ter srednje- in dolgoročno strategijo za te agencije;
15. je zaskrbljen zaradi vztrajnih socialno-ekonomskih neenakosti in težav pri doseganju cilja EU o socialno-ekonomski konvergenci; poudarja, da bi bilo treba s proračunom Unije spodbujati politike konvergence, povezovanja in kohezije, da bi ohranjali in spodbujali podjetništvo, ustvarjanje dostojnih, kakovostnih in stabilnih delovnih mest, trajnostno rabo naravnih virov in varstvo okolja z uresničevanjem cilje iz strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast; je predvsem zaskrbljen, ker je raven izvajanja odobritev plačil za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) nižja od pričakovane;
16. se zaveda pomena programov za razdeljevanje mleka in sadja v šolah ter predlaga analizo tega, kako bi lahko povečali obseg sredstev zanje; opozarja na številne krize v zadnjih letih, med drugim tudi v kmetijstvu, ki so bile predvsem posledica ruskega embarga; poziva k nadaljnjim prizadevanjem, da bi kmetijstvo EU postalo odporno na podnebne spremembe, da bi se zmanjšale emisije toplogrednih plinov zaradi kmetijstva in bi ta sektor postal ekonomsko vzdržen;
17. priznava, da vprašanje migrantske in begunske krize kljub znatnim namenskim proračunskim sredstvom v letih 2015 in 2016 ni rešeno ne v Uniji ne v državah, od koder begunci prihajajo; poudarja, da proračunskih sredstev ni dovolj in so nujno potrebna precejšnja dodatna finančna sredstva za reševanje te krize, saj povečanje števila beguncev in migrantov ne more šteti za začasen pojav; poudarja, da je treba poiskati dolgoročne rešitve, ne le v okviru letnega proračunskega postopka, ampak tudi v prihodnjem vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo, naj predloži srednje- in dolgoročni politični in finančni načrt za obravnavo migracijske krize in njen učinek na proračun za leto 2017; ugotavlja, da bi bilo treba vse ukrepe za obvladovanje izzivov v zvezi z begunci in migranti, ki jih financira EU, obravnavati kot naložbo; poudarja, da je treba odpraviti temeljne vzroke pojava migracij in izboljšati življenjske razmere, zlasti z boljšim izobraževanjem in zdravstvenimi storitvami ter okrepljeno podporo za naložbe v infrastrukturo v državah izvora migrantov oziroma v državah, kamor se migranti najprej zatečejo; poudarja, da financiranje migracijske in begunske krize ne bi smelo spodkopati ali preprečiti izvajanja drugih pomembnih politik EU; glede na to poudarja, da je solidarnost temeljno načelo proračuna EU; je zaskrbljen, saj je videti, da države članice v begunski krizi niso enako solidarne; znova poziva Komisijo, naj pripravi predlog o tem, kako bi lahko s proračunom EU države članice spodbudili k bolj uravnoteženemu pristopu k solidarnosti;
18. je močno zaskrbljen zaradi neustrezne zaščite za mladoletnike brez spremstva vzdolž celotne poti na varno, in poziva, da se temeljito raziščejo okoliščine, v katerih je po poročilih Europola pogrešanih deset tisoč otrok;
19. poudarja, da je treba povečati financiranje programov za preselitev, postopkov premestitve in operacij vračanja, zlasti v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF), da bi dosegli učinkovito evropsko azilno in migracijsko politiko, hkrati pa preprečili in zmanjšali nedovoljeno migracijo; poudarja, da je treba v okviru proračuna EU ustvariti možnosti za razvoj območij za preselitev in varnih con na afriški celini in Bližnjem vzhodu, to pa storiti v sodelovanju z Afriško unijo, Arabsko ligo in UNHCR;
20. je seznanjen z ustanovitvijo regionalnega skrbniškega sklada Evropske unije za odziv na krizo v Siriji in nujnega skrbniškega sklada za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki; poziva države članice, naj izpolnijo svoje obljube in dosežejo raven prispevka EU v te sklade v višini 2,3 milijarde EUR; je zelo zaskrbljen zaradi nizke ravni finančnih prispevkov držav članic; poudarja, da bodo potrebna nadaljnja finančna prizadevanja za zagotavljanje humanitarne pomoči na tranzitnih poteh in za obvladovanje izzivov, ki jih predstavlja vedno večje število beguncev; poudarja, da je nezadostno financiranje humanitarne pomoči, tudi za zdravstvo in šolanje v taboriščih, na tvegano pot v EU prisililo še več beguncev; opozarja, da so bili omenjeni skladi vzpostavljeni kot odziv na pomanjkanje prožnosti in finančnih sredstev proračunu EU; vztraja, da ukrepov za reševanje problematike migracij in beguncev ne bi smeli sprejeti na račun razvojne politike EU na drugih področjih ter da je treba upoštevati pravila o odgovornosti za vse ukrepe EU na tem področju;
21. poudarja, da so države članice svojo zavezo potrdile na neuradnem srečanju voditeljev držav in vlad EU, ki je 23. septembra 2015 potekalo na temo migracij, na zasedanju Evropskega sveta 15. oktobra 2015 in na vrhu v Valletti 11. in 12. novembra 2015; meni, da so izredno pomembne javne izjave Sveta v zvezi z odzivanjem na doslej največjo migracijsko in begunsko krizo; pričakuje, da bo Svet izpolnil pričakovanja, ki so rezultat njegovih obljub in sklepov, in sicer predvsem da bo prispevke držav članic uskladil s proračunsko podporo EU za skrbniška sklada za Madad in Afriko ter v celoti izvedel predlog Komisije o instrumentu za pomoč beguncem v Turčiji; priznava, da nekatere države članice prispevajo tudi prek drugih programov humanitarne pomoči, kot sta Svetovni program za hrano in UNHCR;
22. pozdravlja načelo in cilje instrumenta za pomoč beguncem v Turčiji, za katerega so predvidene 3 milijarde EUR, in vse države članice poziva, naj izpolnijo politične obljube in zagotovijo zadostno finančno podporo za ta instrument; je trdno odločen, da bo uporabil vsa politična in institucionalna sredstva za izvajanje pritiska, da bi države članice izpolnile zaveze v zvezi s prispevki v regionalni skrbniški sklad za Sirijo, nujni skrbniški sklad za Afriko in instrument za pomoč beguncem za Turčijo; pričakuje, da bo Komisija pojasnila, kako bi bilo treba zagotoviti prispevek Unije do ustreznih zgornjih meja v proračunu Unije za leti 2016 in 2017; obsoja dejstvo, da sta Svet in Komisijo izključila Parlament iz razprav o vzpostavitvi instrumenta in uporabi prispevka Unije, kar je razvidno iz napovedi Komisije, da namerava prispevek Unije financirati s prerazporeditvijo iz nedavno sprejetega proračuna Unije za leto 2016 ter z uporabo razlike do zgornje meje v proračunu za leto 2017; poleg tega poudarja, da je treba povečati učinek zunanje porabe EU; poziva Komisijo, naj pripravi predloge, kako bi lahko okrepili vzajemno delovanje instrumentov zunanjega financiranja EU in izboljšali usklajenost njihovega strateškega pristopa; meni, da omenjena skrbniška sklada ter instrument za begunce nista niti znotraj niti zunaj proračuna EU, tako da ni potrebne odgovornosti in demokratičnega postopka, kot sta predpisana z metodo Skupnosti, zaradi česar namerava pobliže spremljati vzpostavitev sklada in instrumenta ter njuno izvajanje; poudarja, da se s tovrstnim ukrepanjem jasno kršijo pravice Parlamenta kot veje proračunskega organa;
23. opozarja, da so geopolitične razmere v vzhodnem sosedstvu nestabilne, in poziva EU, naj okrepi podporo za države, ki izvajajo pridružitvene sporazume, da bi pospešili reforme in zagotovili poglobitev odnosov med EU in temi državami;
Plačila
24. opozarja, da Komisija v proračunu za leti 2015 in 2016 v mnogih primerih ni zaprosila za dodatne odobritve plačil za vrsto odzivov na krizo (predhodno financiranje v višini 2 milijard EUR za Grčijo, prve pobude na področju migracij) in se je namesto tega odločila za prerazporeditev že obstoječih sredstev; poudarja, da se je s tem povečalo breme na strani odobritev plačil v letu 2016 in kasneje, zaradi česar lahko znova pride do tega, da odobritve ne bodo zadoščale za dejanske potrebe finančnih programov po razdelkih, to pa bo neposredno vplivalo na vodje projektov in državljane; je zaskrbljen, ker bi lahko zaradi teh razmer skupaj z zamudo pri začetku izvajanja programov v okviru deljenega upravljanja znova nastali pogoji, ki so ob koncu prejšnjega večletnega finančnega okvira povzročili najvišjo raven neporavnanih obveznosti doslej in nevzdržen zaostanek pri plačilu neporavnanih terjatev; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da so potrebna nova proračunska sredstva za nepredvidena plačila;
25. poziva, da je treba skupne izjave o plačilih, o katerih so se dogovorili Parlament, Svet in Komisija leta 2015 in 2016, uresničevati v celoti; spominja na zavezo o tem, da bodo letos organizirana vsaj tri medinstitucionalna srečanja o plačilih, kjer naj bi obravnavali izvrševanje plačil in pregledali napovedi; ugotavlja, da je Komisija ob koncu leta 2015 razglasila zaostanek v plačilu 8,2 milijarde EUR, kar je skoraj polovica zneska, ki ga je prvotno predvidela; namerava izpostaviti to vprašanje na prvem medinstitucionalnem srečanju o plačilih marca 2016, da bi ugotovili vzroke za te razlike in morebitni dolgoročni učinek na napovedi plačil; pričakuje, da bo Svet v okviru obravnave proračuna Unije za leto 2017 upošteval in v celoti spoštoval zneske, potrjene na srečanju aprila 2016; poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu predloži dolgoročnejše napovedi o pričakovanih spremembah plačil do konca večletnega finančnega okvira 2014–2020, kot je bilo dogovorjeno v skupni izjavi, sprejeti v okviru proračunskega postopka za leto 2016, da bi preprečili zaostanek v plačilu v drugi polovici večletnega finančnega okvira;
26. poudarja, da se pričakuje, da bo izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov doseglo polno hitrost v letu 2017, in glede na to povečanje ravni črpanja svari, da odobritve plačil, predvidene v proračunu, ne smejo biti premajhne; spodbuja Komisijo, naj v predlogu proračuna poveča plačila na potrebne ravni; izraža zaskrbljenost zaradi poznega sprejetja operativnih programov in zaradi nevarnosti novih zaostankov neplačanih računov v drugi polovici večletnega finančnega okvira; spodbuja Komisijo, naj dejavno sodeluje z državami članicami in jih poziva, naj si čim bolj prizadevajo za čimprejšnje imenovanje organov, pristojnih za programe, saj je bila njihova odsotnost glavni vzrok za sedanje zamude; pozdravlja razpoložljivost Komisije, da bi tesno sodelovala z državami članicami, zlasti v zvezi z ustrezno prilagoditvijo operativnih programov, da bi zagotovili boljšo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obvladovanje domačih izzivov, povezanih z begunsko krizo;
Druge zadeve posebnega pomena
27. znova opozarja, da bi morale politike Unije temeljiti na načelu enakosti spolov kot horizontalnem načelu; poziva Komisijo, naj vključevanje načela enakosti spolov po potrebi uporabi pri pripravi predloga proračuna za leto 2017;
28. pozdravlja dogovor, ki ga je 12. decembra 2015 v Parizu doseglo 196 pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja o univerzalnem, zavezujočem, dinamičnem in diferenciranem sporazumu za soočanje z izzivom podnebnih sprememb; vendar obžaluje, da ni jasno, kako bodo države donatorke izpolnile cilj zbrati 100 milijard USD na leto za podporo državam v razvoju, oziroma zlasti, kako se bodo dogovorile o skupni metodologiji za financiranje varstva podnebja; ugotavlja, da je treba to vprašanje rešiti pred COP 22 v Marakešu, in pričakuje, da bo Komisija pripravila konsolidirani regulativni okvir EU, ki bo v celoti skladen z vsemi zavezami, sprejetimi v Parizu, in takšno financiranje predvidela v svojem predlogu proračuna za leto 2017; opozarja, da se je EU strinjala s tem, da bi morala vsaj 20 % proračuna za obdobje 2014–2020, z drugimi besedami kar 180 milijard EUR, porabiti za ukrepe, povezane s podnebnimi spremembami, in da je potrebna prilagoditev proračuna EU; poziva Komisijo, naj še naprej podpira izdatke Unije za trajnostno učinkovito infrastrukturo in trajnostne načine prevoza; spodbuja Komisijo, naj hitro izvede sklepe Sveta z dne 17. novembra 2015, povezane s skladi za podnebne in kohezijske politike;
29. pozdravlja prizadevanja Komisije za razvoj strategije za proračun EU, ki bo usmerjen v rezultate; poziva Komisijo, naj pokaže napredek na področju poenostavitve financiranja EU, zlasti v zvezi z zmanjšanjem obremenitve pri uporabi in upravljanju projektov, financiranih s sredstvi EU; poudarja, da bi bilo treba v programih financiranja Unije nameniti posebno pozornost učinkovitosti finančnih instrumentov, ki lahko dosegajo pomembne ciljne skupine, kot so mala in srednja podjetja, inovativna podjetja in mikropodjetja; nadalje meni, da poleg institucij Unije veliko odgovornost nosijo tudi države članice, saj je 80 % proračuna v deljenem upravljanju; zato države članice poziva, naj storijo vse potrebno za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja in zmanjšanje napak ter za preprečitev zamud pri izvajanju programov, za katere so odgovorne; poudarja, da se je treba bolj osredotočiti na oblikovanje primernih kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov rezultatov, s katerimi bi merili učinkovitost in ki bi zagotovili konkretno sliko učinka porabe EU v realnem gospodarstvu; poziva vse države članice, naj spodbujajo in vzpostavijo konkretne ukrepe za dejavno preprečevanje korupcije pri javnih naročilih in razpisih;
30. potrjuje svojo podporo mednarodnemu raziskovalnemu in inženirskemu programu ITER ter zavezo zagotavljanju ustreznega financiranja zanj; vendar je zaskrbljen zaradi morebitnih dodatnih zamud in stroškov tega programa, pa tudi zaradi morebitnih posledic za proračun Unije, ki bi bile povezane s tem; zato obžaluje, da ni mogel oceniti ravni odobritev za ITER za leto 2016 glede na posodobljen načrt in razpored plačil; pričakuje, da bo ta spremenjeni načrt vključen v pripravo osnutka proračuna za leto 2017; poziva k ustreznemu mehanizmu odgovornosti, ki bo ponudil jasen pregled zneskov po finančnih virih, ki so dodeljeni za ta mednarodni projekt, ter ocenil učinkovitost njihove porabe;
31. opominja, da končni dogovor o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, kot je določen v členu 2 uredbe o večletnem finančnem okviru, vključuje predlog obveznega pregleda večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ki naj bi ga spremljal zakonodajni predlog o pregledu večletnega finančnega okvira do konca leta 2016; poudarja, da je namen klavzule o pregledu oceniti kvalitativno in kvantitativno delovanje večletnega finančnega okvira ter odpraviti sistemske pomanjkljivosti proračuna Unije in zagotoviti, da bo za Unijo odobrenih dovolj sredstev za učinkovito reševanje notranjih in zunanjih kriz ter financiranje političnih prednostnih nalog, ki se bodo pokazale v drugi polovici sedanjega večletnega finančnega okvira; poudarja, da bi moral Svet izpolniti pričakovanja, ki so rezultat obljub in sklepov Evropskega sveta; s tem v zvezi poudarja, da bi moral Svet prevzeti odgovornost zato, da bo razpoložljivih dovolj odobritev za financiranje novih nalog in nepredvidenih okoliščin, tudi s povišanjem zgornjih meja večletnega finančnega okvira; pri pogajanjih o proračunu za leto 2017 in pregledu večletnega finančnega okvira namerava slediti doslednemu pristopu; močno dvomi, da je mogoče omenjeno krizo financirati znotraj omejitev veljavnega večletnega finančnega okvira; poudarja tudi, da je pregled večletnega finančnega okvira v letu 2016 priložnost za prilagoditev sredstev in povečanje prožnosti samega okvira;
32. znova izraža naklonjenost potrebni temeljiti reformi sistema lastnih sredstev Unije in pripisuje izjemen politični pomen delu skupine na visoki ravni za lastna sredstva, ki je bila ustanovljena na podlagi sporazuma o večletnem finančnem okviru 2014–2020; pričakuje, da bosta Komisija in Svet upoštevala končni rezultat, ki se pričakuje do konca leta 2016, vključno z novimi možnostmi za lastna sredstva; znova opozarja, da je glavni razmislek pri reformi lastnih sredstev ta, da postanejo prihodki v proračunu Unije bolj neodvisni, pa tudi stabilnejši, preprostejši, pravičnejši, bolj vzdržen in predvidljiv, hkrati pa naj se zmanjša breme čezmerne porabe sredstev za nacionalne proračune in se povečata preglednost in prepoznavnost za državljane, ne da bi se zanje povečalo skupno davčno breme; meni, da je treba za zagotovitev popolnoma neodvisnega proračuna EU vzpostaviti sistem dejanskih lastnih sredstev;
o o o
33. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču.
Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (2016/2005(ACI))
– ob upoštevanju sklepa, ki ga je sprejela konferenca predsednikov dne 16. decembra 2015,
– ob upoštevanju osnutka medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje,
– ob upoštevanju člena 17(1) Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju člena 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju predloga Komisije za medinstitucionalni sporazum o boljšem pravnem urejanju (COM(2015)0216 in priloge),
– ob upoštevanju Okvirnega sporazuma z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(1) (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum iz leta 2010),
– ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2003 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o boljši pripravi zakonodaje(2) (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum iz leta 2003),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o ustreznosti predpisov, subsidiarnosti in sorazmernosti v EU – 19. poročilo o boljši pripravi zakonodaje za leto 2011(3),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2015 o delovnem programu Komisije za leto 2016(4),
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 2016;
– ob upoštevanju člena 140(1) Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A8-0039/2016),
A. ker je Parlament že večkrat pozval k ponovnim pogajanjem o spremembi medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2003, da bi se upoštevalo novo zakonodajno okolje, nastalo z Lizbonsko pogodbo, da bi se utrdile sedanje najboljše prakse in bi se sporazum posodobil v skladu z agendo za boljšo pripravo zakonodaje;
B. ker so Odbor regij, Evropski ekonomsko-socialni odbor ter različni nacionalni parlamenti izrazili stališča o sporočilu Komisije z dne 19. maja 2015 „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“ (COM(2015)0215) in zgoraj navedenem predlogu Komisije za medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje oziroma je bilo med institucijami doseženo soglasje o novem medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje;
C. ker je Parlament v svoji zgoraj navedeni resoluciji z dne 16. septembra 2015 pozdravil začetek pogajanj za nov medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje ter določil več prednostnih nalog, predvsem v zvezi s kakovostjo priprave zakonodaje s strani Komisije, večletnim in letnim načrtovanjem, krepitvijo ocene učinka osnutkov zakonov, enakim obravnavanjem obeh vej zakonodajne oblasti skozi celotni zakonodajni postopek v smislu dostopa do informacij, ustreznimi medinstitucionalnimi posvetovanji, nadaljnjim spremljanjem predlogov in priporočil Parlamenta s strani Komisije ter zagotavljanjem podrobnih utemeljitev za vsak predviden umik;
D. ker so se medinstitucionalna pogajanja uradno začela 25. junija 2015;
E. ker je konferenca predsednikov 16. decembra 2015 z večino glasov potrdila začasni sporazum, ki je bil 8. decembra 2015 dosežen med pogajalci vseh treh institucij o besedilu novega medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (v nadaljnjem besedilu: novi medinstitucionalni sporazum);
F. ker naj bi novi medinstitucionalni sporazum nadomestil medinstitucionalni sporazum iz leta 2003 in medinstitucionalni skupni pristop k oceni učinka iz novembra 2005 in ker naj bi priloga k novemu medinstitucionalnemu sporazumu nadomestila skupni dogovor o delegiranih aktih iz leta 2011;
G. ker v skladu z izjavo Evropskega parlamenta in Komisije iz Priloge II k temu sklepu novi medinstitucionalni sporazum ne posega v okvirni sporazum iz leta 2010;
H. ker lahko kljub temu nekatere določbe okvirnega sporazuma iz leta 2010 zastarajo ali jih bo zaradi novega medinstitucionalnega sporazuma treba posodobiti;
I. ker novi medinstitucionalni sporazum predvideva nova medinstitucionalna pogajanja, predvsem o praktičnih ureditvah za sodelovanje in izmenjavo informacij v okviru sklenitve mednarodnih sporazumov ter o merilih za uporabo členov 290 in 291 PDEU o delegiranih in izvedbenih aktih;
J. ker bo zaradi novega medinstitucionalnega sporazuma treba prilagoditi nekatere določbe Poslovnika Parlamenta, kot so določbe v zvezi z delovnim programom Komisije in preverjanjem pravne podlage aktov;
K. ker novi medinstitucionalni sporazum tako ali drugače obravnava glavne pomisleke, ki jih je odbor Evropskega parlamenta za ustavne zadeve izrazil v dokumentu „Prispevek odbora AFCO k stališču Evropskega parlamenta za pogajanja o spremembi medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje“ z dne 22. aprila 2015;
1. pozdravlja sporazum, dosežen med institucijami, in meni, da je dobra podlaga za vzpostavitev in razvijanje novega, bolj odprtega in preglednega odnosa med njimi z namenom zagotavljanja boljše priprave zakonodaje v interesu državljanov Unije;
2. globoko obžaluje, da v kontekstu boljše priprave zakonodaje pogajanja o novem medinstitucionalnem sporazumu niso sledila ustaljeni praksi glede postopka v odboru Evropskega parlamenta;
3. pozdravlja zlasti rezultate pogajanj v zvezi z večletnim in letnim medinstitucionalnim načrtovanjem, ukrepanjem Komisije na osnovi zakonodajnih pobud Parlamenta in utemeljevanjem predvidenega umika zakonodajnih predlogov in posvetovanje o tem; poudarja, da dogovor o osredotočanju na delovni program Komisije ne more biti razumljen kot opravičilo za omejevanje zakonodajnih pooblastil Parlamenta oz. njegove pravice do pobude; pozdravlja dogovorjeno medinstitucionalno izmenjavo mnenj v primeru predvidene spremembe pravne podlage akta in izreka veliko odločenost, da bo nasprotoval vsakršnemu poskusu spodkopavanja zakonodajnih pooblastil Evropskega parlamenta s spreminjanjem pravne podlage;
4. poudarja pomen določb novega medinstitucionalnega sporazuma v zvezi z orodji za boljšo pripravo zakonodaje (ocenami učinka, posvetovanji z deležniki in javnostjo, ocenjevanji itd.) za dobro utemeljen, vključujoč in pregleden postopek sprejemanja odločitev ter za pravilno uporabo zakonodaje, hkrati pa ugotavlja, da te določbe ohranjajo posebne pravice zakonodajalcev; meni, da morajo biti ocene učinka podrobne in popolne, uravnotežene in da naj bi med drugim morale prinašati ocene stroškov za proizvajalce, potrošnike, delavce, upravitelje in za okolje v primeru, da se potrebna zakonodaja ne bi sprejela; je zaskrbljen, ker besedilo v zvezi z ocenami učinka ni dovolj zavezujoče za vse tri institucije, da bi v svoje ocene učinka vključevale mala in srednja podjetja ter preskuse konkurenčnosti; opozarja, da je treba upoštevati in paziti na potrebe malih in srednjih podjetij v vseh fazah zakonodajnega ciklusa; poudarja, da bo glede na delovni dokument služb Komisije z dne 19. maja 2015 o smernicah za boljšo pripravo zakonodaje (SWD(2015)0111) ocena učinka za mala in srednja podjetja vključena v poročila o ocenah učinka in Komisijo poziva, naj zagotovi dodatne informacije o tej praksi; pozdravlja cilj boljšega izvajanja in uporabe zakonodaje Unije, med drugim z učinkovitejšim odkrivanjem nacionalnih ukrepov, ki jih zakonodaja Unije, ki jo je treba prenesti, ne zahteva (t. i. čezmerno prenašanje), in od držav članic pričakuje, da bodo jasno nakazale in dokumentirale tovrstne ukrepe, čeprav se zaveda, da lahko države članice svobodno določijo višje standarde, kadar so s predpisi Unije določeni zgolj minimalni;
5. je seznanjen, da lahko kumulativni strošek zakonodaje povzroča precejšnje težave podjetjem in posameznikom, na katere se pravila Unije nanašajo;
6. je seznanjen s pismom prvega podpredsednika Komisije z dne 15. decembra 2015 o delovanju novega odbora za regulativni nadzor, ki naj bi nadziral kakovost ocen učinka Komisije (čeprav mu ne more biti podeljena pravica do veta nad zakonodajnimi predlogi, saj je to v pristojnosti izvoljenih organov); opozarja, da je v resoluciji z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja(5), zahteval večjo neodvisnost odbora za regulativni nadzor (prej odbor za oceno učinka) in je opozoril, da njegovi člani ne smejo biti pod političnim nadzorom; ob tem meni, da je ustanovitev odbora za regulativni nadzor dobrodošel prvi korak za doseganje njegove neodvisnosti; poudarja, da lahko zakonodajalci pripravijo tudi svoje ocene učinka, kadar menijo, da je to potrebno; upošteva, da ocene učinka ne nadomeščajo procesa političnega odločanja; poudarja še, da je z novi medinstitucionalnim sporazumom predpisana izmenjava informacij med institucijami o najboljši praksi in metodologijah, povezanih z ocenami učinka, kar odpira možnost za pregled delovanja odbora za regulativni nadzor v doglednem času, ta pregled pa bi prispeval k oblikovanju skupne metodologije;
7. pozdravlja dogovor med institucijami za sodelovanje pri posodabljanju in poenostavitvi zakonodaje ter izmenjavi mnenj o tem še pred dokončnim sprejetjem delovnega programa Komisije; poudarja pomen dogovorjene „letne študije obremenjenosti“, ki bo nekakšno orodje za jasno in pregledno odkrivanje in spremljanje rezultatov prizadevanj Unije s ciljem zamejiti in se izogniti prekomernemu predpisovanju in upravnemu obremenjevanju, ki bi moralo vključevati poseben seznam za mala in srednja podjetja ter razlikovati med bremeni, ki naj bi bili posledica predlogov Komisije oz. ukrepov posameznih držav članic; poudarja, da je treba izvedljivost in zaželenost opredeljevanja ciljev za zmanjšanje bremena v posameznih sektorjih oceniti skrbno, za vsak primer posebej in v tesnem sodelovanju med institucijami, ki se morajo pri tem osredotočati na kakovost zakonodaje, ne da bi to negativno vplivalo na ustrezne standarde Unije; od Komisije pričakuje, da bo redno pripravljala predloge za razveljavitev pravnih aktov, če se bo to izkazalo za potrebno; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da so se vse tri institucije strinjale, da mora biti v ocenah učinka obravnavan tudi učinek predlogov na upravno breme, zlasti za mala in srednja podjetja; priznava, da se lahko z ustrezno zakonodajo Unije zmanjšajo upravna bremena za mala in srednja podjetja, saj bi bilo 28 sklopov pravil, ki se med seboj lahko precej razlikujejo, nadomeščenih z enim samim sklopom pravil za notranji trg;
8. meni, da je bila v zvezi z delegiranimi in izvedbenimi akti načeloma najdena uravnotežena rešitev, ki zagotavlja preglednost in enakopravnost zakonodajalcev, vendar poudarja potrebo po čimprejšnjem dogovoru o ustreznih merilih za jasno razlikovanje med delegiranimi in izvedbenimi akti ter čim hitrejši uskladitvi vseh temeljnih aktov s pravnim okvirom, uvedenim z Lizbonsko pogodbo;
9. priznava, da dogovorjeni ukrepi za izboljšanje medsebojne izmenjave stališč in informacij med Parlamentom in Svetom kot zakonodajalcema pomenijo korak naprej, čeprav meni, da bi jih bilo treba razvijati še naprej, zlasti glede obojestranskega dostopa do informacij in sestankov, da se zagotovita resnična uravnoteženost in dejansko enaka obravnava med zakonodajalcema skozi celoten zakonodajni postopek ter da se zagotovo sledi načelu vzajemnega in iskrenega sodelovanja med institucijami; opozarja, da dogovorjena neuradna izmenjava mnenj ne sme postati nov prostor za nepregledna medinstitucionalna pogajanja;
10. opozarja, da je s PDEU določen redni zakonodajni postopek s tremi obravnavami; opozarja, da bi morali biti v zadevah, kjer Parlament in Svet v celoti izvajata svoja pooblastila v zakonodajnem postopku, sporazumi v drugi obravnavi standardni postopek, sporazumi v prvi obravnavi pa naj bi se uporabili le, če se o tem sprejme pretehtana in izrecna odločitev;
11. pozdravlja zavezanost k zagotavljanju preglednosti zakonodajnih postopkov, vendar poudarja potrebo po konkretnejših določbah in orodjih za doseganje te preglednosti, zlasti pri sporazumih v prvi obravnavi;
12. meni tudi, da bi se morale bolje uporabljati določbe o političnem dialogu z nacionalnimi parlamenti; ob tem opozarja na pomembno vlogo, ki so jo z Lizbonsko pogodbo dobili nacionalni parlamenti, ki ne le nadzorujejo spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ampak lahko tudi pozitivno prispevajo k političnemu dialogu in to možnost dejansko tudi uresničujejo; spodbuja k boljši uporabi mehanizmov za subsidiarnost in sorazmernost, ki so določeni v Pogodbah; poudarja potrebo po večji prožnosti glede osemtedenskega roka, v katerem morajo nacionalni parlamenti podati obrazloženo mnenje o neupoštevanju načela subsidiarnosti;
13. poziva k temeljitemu ovrednotenju učinka, ki ga bo novi medinstitucionalni sporazum imel na okvirni sporazum iz leta 2010 in druge veljavne medinstitucionalne sporazume, ob upoštevanju potrebe po varovanju stališča in pooblastil Evropskega parlamenta ter po poenostavitvi strukture številnih predpisov, ki urejajo medinstitucionalne odnose;
14. meni, da je treba takšno poenostavitev izvesti, ko bodo vse praktične ureditve za izvajanje novega medinstitucionalnega sporazuma v celoti vzpostavljene in bodo lahko tedaj institucije na podlagi izkušenj z izvajanjem novega medinstitucionalnega sporazuma tudi ocenile, ali ga je treba prilagoditi;
15. poudarja pomen ustreznega izvajanja, zagotoviti pa je treba tudi to, da se bodo sprejete obveze in dogovorjeni roki iz novega medinstitucionalnega sporazuma dejansko spoštovali;
16. poudarja, da je treba na tehnični in/ali politični ravni dodatno spremljati zlasti naslednja vprašanja, pri katerih bodo aktivno s svojim strokovnim znanjem sodelovali vsi parlamentarni odbori z ustreznimi izkušnjami:
—
načrtovanje (tehnični pregled okvirnega sporazuma iz leta 2010 in Poslovnika Parlamenta);
—
preverjanje pravne podlage aktov (pregled Poslovnika, da se opredeli potek tristranske izmenjave mnenj);
—
ocenjevanje tega, kako Komisija uporablja zgoraj omenjene smernice za boljšo pripravo zakonodaje in kako učinkovito deluje novoustanovljeni odbor za regulativni nadzor, pri katerem bo treba v skladu z odstavkom 6 zlasti preverjati, ali deluje neodvisno in ali se nad njegovimi člani izvaja politični nadzor;
—
preglednost in usklajevanje zakonodajnega postopka (med drugim ustrezna uporaba postopka v prvi in drugi obravnavi, praktične ureditve za izmenjavo mnenj in informacij ter primerjavo časovnih razporedov, preglednost v zvezi s tristranskimi pogajanji, razvoj platform in orodij za oblikovanje skupne zbirke podatkov o trenutnem stanju zakonodajnih zadev, zagotavljanje informacij nacionalnim parlamentom ter praktične ureditve za sodelovanje in izmenjavo informacij v zvezi s pogajanji o mednarodnih sporazumih in njihovo sklenitvijo);
—
ocenjevanje neodvisnosti odbora za regulativni nadzor pri opravljanju njegove nadzorne vloge in ugotavljanje, ali so njegovi nasveti glede posameznih ocen učinka dejansko objektivi, ter po potrebi nadaljnji ukrepi v zvezi z njegovim delom;
—
dejstvo, da Parlament v skladu z določbami novega medinstitucionalnega sporazuma od Komisije pričakuje, da bo v svoje predloge, kjer je to pač izvedljivo, vključila cilje zato, da se v ključnih sektorjih v najkrajšem možnem času bremena zmanjšajo, ne da bi to negativno vplivalo na doseganje zakonodajnih ciljev;
—
zagotavljanje operativne in pravne skladnosti med novim medinstitucionalnim sporazumom in sporazumi o sodelovanju glede svetovalnih organov Unije;
—
delegirane in izvedbene akte na podlagi njegove resolucije z dne 25. februarja 2014 o spremljanju prenosa zakonodajnih pooblastil in nadzoru držav članic nad izvajanjem izvedbenih pooblastil Komisije(6) (pogajanja o merilih razmejitve za delegirane in izvedbene akte, vzpostavitev registra delegiranih aktov ter celovita uskladitev aktov, sprejetih pred uveljavitvijo Lizbonske pogodbe);
—
izvajanje in uporaba zakonodaje Unije (nadzor nad podatki, ki jih države članice sporočajo o prenosu direktiv, pa tudi pregled vseh nacionalnih ukrepov, ki so strožji od določb v zakonodaji Unije (t. i. čezmerno prenašanje));
17. odobri osnutek sporazuma iz Priloge I k temu sklepu;
18. odobri izjavo Parlamenta in Komisije iz Priloge II k temu sklepu;
19. poziva svoj pristojni odbor, naj razišče, kolikšne spremembe ali razlage Poslovnika oz. običajnih postopkov, upravnega dela in kanalov za kontakte z drugimi institucijami so potrebne za izvajanje novega medinstitucionalnega sporazuma;
20. naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta in predsednikom Komisije novi medinstitucionalni sporazum podpiše in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;
21. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s prilogami posreduje Svetu in Komisiji v vednost.
PRILOGA I
Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje
(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako Medinstitucionalnemu sporazumu kot je objavljen v UL L 123, 12.5.2016, str. 1.)
PRILOGA II
IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN KOMISIJE OB SPREJETJU MEDINSTITUCIONALNEGA SPORAZUMA O BOLJŠI PRIPRAVI ZAKONODAJE
Evropski parlament in Komisija menita, da ta sporazum odraža ravnovesje med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo ter njihovimi zadevnimi pristojnostmi v skladu s Pogodbama.
Ta sporazum ne posega v Okvirni sporazum z dne 20. oktobra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(7).
– ob upoštevanju Sporazuma o boju proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret in splošnega odpusta z dne 9. julija 2004, sklenjenega med družbo Philip Morris International (v nadaljnjem besedilu: PMI) in njenimi povezanimi družbami ter Unijo in njenimi državami članicami,
– ob upoštevanju Direktive 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES(1),
– ob upoštevanju Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom in Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, sprejetega na peti konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom s Sklepom FCTC/COP5(1) 12. novembra 2012,
– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 4. maja 2015 za sklep Sveta o sklenitvi Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom v imenu Evropske unije, kar zadeva določbe Protokola, ki spadajo pod naslov V dela III Pogodbe o delovanju Evropske unije (COM(2015)0193),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. februarja 2016 z naslovom "Technical assessment of the experience made with the Anti-Contraband and Anti-Counterfeit Agreement and General Release of 9 July 2004 among Philip Morris International and affiliates, the Union and its Member States" (Tehnična ocena izkušenj, pridobljenih s Sporazumom o boju proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret in splošnim odpustom z dne 9. julija 2004, sklenjenim med družbo Philip Morris International in njenimi povezanimi družbami ter Unijo in njenimi državami članicami) (SWD(2016)0044),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. oktobra 2007 o posledicah sporazuma med Skupnostjo, nekaterimi državami članicami in podjetjem Philip Morris o stopnjevanju boja proti goljufijam in tihotapljenju cigaret ter napredku, ki je bil dosežen pri izvajanju priporočil parlamentarnega preiskovalnega odbora za tranzitni sistem Skupnosti(2),
– ob upoštevanju vprašanja Komisiji o tobačnem sporazumu (sporazum z družbo PMI) (O-000010/2016 – B8-0109/2016),
– ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,
A. ker je zaščita finančnih interesov EU ena od glavnih prednostnih nalog Komisije in ker nacionalni proračuni in proračuni EU zaradi nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, zlasti tihotapljenja in ponarejanja cigaret, po konservativni oceni izgubijo več kot 10 milijard EU prihodkov letno;
B. ker je nezakonita trgovina hudo kaznivo dejanje, ki prispeva k financiranju drugih mednarodnih dejavnosti organiziranega kriminala, tudi k trgovini z ljudmi, prepovedanimi drogami in orožjem, v nekaterih primerih pa tudi k financiranju terorističnih skupin;
C. ker je glavni cilj sporazuma z družbo PMI zmanjšati razširjenost pretihotapljenih tobačnih izdelkov te družbe na nezakonitem trgu tobačnih izdelkov v EU;
D. ker bo sporazum z družbo PMI prenehal veljati 9. julija 2016;
E. ker je Komisija v tehnični oceni sporazuma z družbo PMI ugotovila, da je bil glavni cilj dejansko dosežen, vendar dvomi o vzročni povezavi in opozarja, da zmanjšanje števila pretihotapljenih izdelkov te družbe ni privedlo do splošnega zmanjšanja števila prepovedanih izdelkov na trgu EU;
F. ker je sporazum z družbo PMI javnim blagajnam prinašal finančne koristi v višini približno 1 milijarde EUR letno in 68,2 milijonov EUR za plačila pri zasegu, razdeljenih med Komisijo (približno 10 %) in države članice (približno 90 %); ker ni podatkov o tem, kako so države članice porabile denar, ki so ga prejele v okviru sporazuma;
G. ker se je od sklenitve sedanjega sporazuma z družbo PMI tržno okolje bistveno spremenilo, saj se je zlasti povečala prisotnost cigaret brez blagovne znamke („cheap whites“), razvilo pa se je tudi novo področje prodaje tekočega nikotina za uporabo v elektronskih cigaretah;
H. ker Evropsko sodišče trenutno obravnava zadeve C-358/14 Poljska proti Parlamentu in Svetu, C-477/14 Pillbox 38 (UK) Limited in C-547/14 Philip Morris Brands SARL in drugi, ki oporekajo Direktivi 2014/40/EU, omenjeni proizvajalci tobačnih izdelkov pa bi jih morali čim prej umakniti;
I. ker se je Komisija obvezala k ratifikaciji Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, kar je pomemben korak h krepitvi pravnega okvira za boj proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki; ker se je Komisija obvezala, da bo k ratifikaciji protokola povabila tretje države;
J. ker tihotapljenje tobaka slabi javne zdravstvene politike EU, saj so marsikje po precej nižji nezakoniti ceni na voljo nezakoniti tobačni izdelki – med drugim tudi mladim; ker ne gre zgolj za nezakonito proizvodnjo in uvoz ponarejenih cigaret, ampak tudi za to, da vsebujejo neznane sestavine, kar pomeni resno tveganje za zdravje;
1. pozdravlja Protokol za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom in poziva k čimprejšnjemu zaključku postopka ratifikacije;
2. pozdravlja predlog Komisije za ratifikacijo Protokola in njeno zavezo, da bo k ratifikaciji povabila države članice in tretje države; ugotavlja, da je Protokol do zdaj ratificiralo 15 držav, med njimi pet držav članic EU, in da se EU pripravlja, da ga ratificira;
3. poziva Komisijo, naj si prizadeva za takojšnjo ratifikacijo Protokola; vendar meni, da bi obnovitev sporazuma predstavljala škodljivo in kontraproduktivno sporočilo tretjim državam, da ima EU neprimerne stike s tobačno industrijo, čeprav jih protokol jasno prepoveduje;
4. meni, da podaljšanje sporazuma z družbo PMI morda ni združljivo z obveznostmi EU iz člena 5.3 Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom in bi utegnilo škoditi ugledu EU kot vodilne v svetu na področju nadzora nad tobakom;
5. opozarja na besedilo izvedbenih smernic za člen 5.3 Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru nad tobakom, in sicer da obstaja med interesi tobačne industrije in interesi politike javnega zdravja temeljno in nepremostljivo nasprotje;
6. pozdravlja sprejetje Direktive 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (direktiva o tobačnih izdelkih); poudarja, da je že v tej direktivi navedena pravna zahteva, da morajo tobačne družbe uvesti in vzdrževati sistem za prepoznavanje in sledenje, ki mora za cigarete in tobak za zvijanje delovati od 20. maja 2019, za druge tobačne izdelke pa od 20. maja 2024;
7. poudarja, da mora Komisija nemudoma ukrepati za zagotovitev celovitega prenosa direktive o tobačnih izdelkih v vseh državah članicah; ugotavlja, da je več držav članic Komisijo neuradno obvestilo, da so končale postopek prenosa direktive; poziva Komisijo, naj po izteku roka 20. maja 2016 posreduje popolne informacije o stanju prenosa;
8. opozarja, da je Komisija maja 2015 obljubila, da bo čim hitreje predstavila svojo oceno sporazuma z družbo PMI; poudarja, da je Komisija objavo ocene večkrat preložila in jo je končno objavila 24. februarja 2016, dan pred plenarno razpravo o tem v Parlamentu; trdno verjame, da je Komisija s tako zapoznelo objavo resno kršila obveznost glede preglednosti do Parlamenta in državljanov; kar je ogrozilo možnost, da bi Parlament pravočasno izrazil svoje mnenje o tej zapleteni in občutljivi zadevi;
9. je seznanjen z oceno Komisije, da je sporazum z družbo PMI uspešno dosegel svoj cilj zmanjšati razširjenost pretihotapljenih izdelkov družbe PMI na nezakonitem trgu s tobačnimi izdelki v EU, kar dokazuje približno 85-odstotno zmanjšanje količine pristnih cigaret družbe PMI, ki so jih zasegle države članice med letoma 2006 in 2014; ugotavlja pa, da Komisija dvomi o vzročni povezavi tega rezultata in opozarja tudi, da zmanjšanje števila pretihotapljenih izdelkov PMI ni privedlo do splošnega zmanjšanja števila prepovedanih izdelkov na trgu EU; ugotavlja, da pretihotapljene izdelke velikih proizvajalcev vse bolj nadomeščajo drugi izdelki, med drugim cigarete brez blagovne znamke („cheap whites“), ki so običajno proizvedene v tretjih državah;
10. je zelo zaskrbljen, ker se proračun Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) delno financira z letnimi plačili tobačne industrije, kot je navedeno v tobačnih sporazumih, to pa lahko vodi v določeno nasprotje interesov;
11. poudarja, da je bil sporazum z družbo PMI leta 2004, ko je bil prvič sklenjen, inovativen instrument v boju proti nedovoljeni trgovini s tobačnimi izdelki, vendar poudarja, da sta trg in zakonodajno okolje od takrat doživela veliko sprememb; poudarja, da sporazum ne obravnava pomembnih značilnosti današnje nezakonite trgovine s tobakom, zlasti ne velikega deleža, ki ga v njej danes predstavljajo cigarete brez blagovne znamke („illicit whites“); zato meni, da bodo vsi elementi iz sporazuma z družbo PMI zajeti v nov zakonodajni okvir o direktivi o tobačnih izdelkih in protokolu za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki;
12. zaključuje, da sporazuma z družbo PMI ne bi smeli obnoviti, podaljšati ali se o njem ponovno pogajati; poziva Komisijo, naj ga ne obnovi, podaljša ali se o njem ponovno pogaja po sedanjem datumu prenehanja veljavnosti;
13. odločno poziva Komisijo, naj na ravni EU in do datuma prenehanja veljavnosti sporazuma z družbo PMI sprejme vse potrebne ukrepe za prepoznavanje in sledenje tobačnih izdelkov PMI ter sproži pravne postopke pri vseh nezakonitih zasegih izdelkov tega proizvajalca, dokler ne bo mogoče v celoti izvršiti vseh določb direktive o tobačnih izdelkih, tako da ne bo regulativne vrzeli med prenehanjem veljavnosti sporazuma z družbo PMI in začetkom veljavnosti direktive o tobačnih izdelkih in Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom;
14. poziva družbo PMI, naj še naprej izvaja določbe o prepoznavanju in sledenju ter skrbnem pregledu („poznavanje stranke“) iz sedanjega sporazuma, ne glede na to, ali bo podaljšan;
15. izraža zaskrbljenost, ker ti štirje sporazumi s proizvajalci tobaka ne obravnavajo vprašanja cigaret brez blagovne znamke; zato poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt, v katerem bodo določeni novi ukrepi za nujno reševanje tega problema;
16. poziva Komisijo, naj pripravi nov, dodaten predpis o uporabi določb o neodvisnem sistemu prepoznavanja in sledenja ter skrbnem pregledu („poznavanje stranke“) za surovi tobak, filtre in papir, ki se uporabljajo v tobačni industriji, ki bo dodatno prispeval k boju proti pretihotapljenim in ponarejenim izdelkom;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter sekretariatu Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom.