Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji in členov 56, 153(5) in 154 PDEU,

–  ob upoštevanju temeljne svoboščine prostega gibanja delavcev (člen 45 PDEU) in prostega pretoka storitev (člen 56 PDEU),

–  ob upoštevanju členov 151 in 153 PDEU ter člena 9 PDEU, ki zagotavljajo ustrezno socialno zaščito,

–  ob upoštevanju Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI)(2),

–  ob upoštevanju izvajanja Direktive 2014/67/EU,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I)(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85(8) ter Direktive 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti(10),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža)(11),

–  ob upoštevanju predloga direktive Sveta o zahtevanih pogojih za posadke plovil, ki redno izvajajo potniške ali tovorne trajektne storitve med državami članicami (COM(1998)0251),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjenim med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (FST)(12), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih inšpekcijah dela kot strategiji za izboljšanje pogojev dela v Evropi(14),

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2016/344 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu(15),

–  ob upoštevanju temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela ter njenih konvencij in priporočil o upravi za delo in inšpekciji dela, ki so mednarodno merilo za zagotavljanje uporabe zakonskih določb v zvezi z delovnimi razmerami in varstvom delavcev,

–  ob upoštevanju poročila Eurofound z naslovom »Posted workers in the European Union (2010)«(16) (Napoteni delavci v Evropski uniji 2010) in nacionalnih poročil,

–  ob upoštevanju Slovarja evropskih odnosov med delodajalci in delojemalci(17),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2015 z naslovom „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“ (COM(2015)0215),

–  ob upoštevanju študije Parlamenta (2015) z naslovom »EU Social and Labour Rights and EU Internal Market Law« (Socialne pravice in pravice delavcev EU in pravo o notranjem trgu EU),

–  ob upoštevanju študije Komisije (2015) z naslovom »Wage setting systems and minimum rates of pay applicable to posted workers in accordance with Directive 96/71/EC in a selected number of Member States and sectors« (Sistemi določanja plač in najmanjše stopnje plačila, ki se uporabljajo za napotene delavcev v skladu z Direktivo 96/71/ES v nekaterih državah članicah in sektorjih),

–  ob upoštevanju študije, ki jo je izvedla Univerza v Gentu in financirala Komisija (2015) z naslovom »Atypical Forms of Employment in the Aviation Sector« (Netipične oblike zaposlitve v letalskem sektorju),

–  ob upoštevanju govora predsednika Komisije v Evropskem parlamentu z dne 9. septembra 2015 o stanju v Uniji,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za promet in turizem in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0255/2016),

A.  ker lahko neprijavljeno delo in navidezno samozaposlovanje izkrivljata konkurenco, dolgoročno škodujeta sistemom socialne varnosti, vodita v vse številnejša prekarna delovna mesta ter vplivata na vse slabše varstvo delavcev in na splošno na kakovost delovnih mest, zato se je treba proti njima boriti; ker se povečuje obseg oddajanja del zunanjim izvajalcem in podizvajalcem, kar bi lahko ustvarilo možnosti za zlorabo obstoječega delovnega in socialnega prava; ker je obravnava tovrstnih zlorab bistvena za ohranjanje prostega gibanja na notranjem trgu in solidarnosti znotraj Unije;

B.  ker so prosto gibanje delavcev, kot je opredeljeno v členu 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije, svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev temeljna načela notranjega trga;

C.  ker je v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ki so jo podpisale vse države članice, določeno, da je treba zagotoviti enakost med moškimi in ženskami na vseh področjih; ker je v zvezi s socialnim dampingom ključen izziv za EU povečati stopnjo zaposlenosti med ženskami, izboljšati položaj žensk na trgu dela ter odpraviti razlike med spoloma;

D.  ker med glavna načela politik EU sodi socialna kohezija, kar pomeni stalno in trajno približevanje plač ter zagotovljeno socialno varnost za vse delavce, pa naj bodo lokalni ali mobilni; ker v Uniji še vedno obstajajo bistvene razlike v delovnih pogojih in plačah in ker je zbliževanje socialne konvergence ključno za blaginjo in večje notranje povpraševanje v celotni Uniji; ker so razlike v plačah glavni razlog za odhod delavcev iz domačih držav;

E.  ker člen 9 PDEU kot temeljno načelo Unije določa spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanje ustrezne socialne zaščite, boj proti socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobraženosti, usposobljenosti in varovanja človekovega zdravja; ker se zaradi krize in visoke stopnje brezposelnosti v večini držav članic povečujejo neenakosti;

F.  ker še vedno obstaja razlika v plačah med spoloma in je napredek na tem področju kljub veljavni zakonodaji EU in priporočilom mehkega prava izjemno omejen; ker razmere dodatno zaostrujeta socialni damping in razlika v plačah med spoloma, kar vodi do razlike v pokojninah med spoloma in pri starejših ženskah povzroča večje tveganje revščine kot pri starejših moških;

G.  ker se trgovina z ljudmi – zlasti trgovina z ženskami, ne le iz tretjih držav v EU, temveč tudi med državami EU – pogosto povezuje z lažnimi pogodbami o zaposlitvi;

H.  ker so vse številnejše priložnosti za socialni damping posledica delovnih razmerij z ekstrateritorialnimi značilnostmi;

I.  ker so zaščita, varnost potnikov in ustrezne delovne razmere v prometnem sektorju medsebojno močno povezane;

J.  ker je bila vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora potrjena kot temeljni cilj bele knjige o prometu iz leta 2011;

K.  ker je Komisija napovedala, da v letu 2016 namerava pripraviti nove predloge v zvezi s cestnim prometom, ki vključujejo tudi socialne vidike;

L.  ker je sektor cestnega prometa bistven element družbe in gospodarstva Evropske unije, saj predstavlja skoraj tri četrtine (72 %) vsega celinskega tovornega prometa; ker ta sektor prevaža več potnikov kot železnice, tramvaji in podzemne železnice skupaj ter zaposluje več kot 2,2 % (5 milijonov ljudi) celotne delovne sile EU;

M.  ker so dobri delovni pogoji, ki varujejo telesno in duševno zdravje, temeljna individualna pravica delavcev(18) in imajo že sami po sebi pozitivno vrednost;

N.  ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker 15. julija 2014 v svojem nagovoru o stanju v Uniji leta 2015 izpostavil, da potrebujemo bolj pošten in resnično vseevropski trg dela, ki ga lahko dosežemo s spodbujanjem in zagotavljanjem prostega gibanja državljanov kot temeljne pravice Unije, pri čemer je treba preprečiti primere zlorab in nevarnosti socialnega dampinga;

O.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi v zadevi Laval, C-341/05, z dne 18. decembra 2007(19) poudarilo pravico do sprejetja kolektivnih ukrepov proti morebitnemu socialnemu dampingu in izpostavilo, da mora biti tako ukrepanje sorazmerno, da ne bi omejili temeljnih svoboščin EU, kot je svoboda opravljanja storitev;

P.  ker bi bilo treba priznati, da je Evropska socialna listina izraz soglasja držav članic na področju temeljnih socialnih pravic;

Q.  ker vse številnejše škodljive prakse in povečujoči se obseg socialnega dampinga negativno vplivajo na podporo načelu notranjega trga in konkurenčnosti podjetij, zlasti malih in srednjih, ogrožajo pravice evropskih delavcev in rušijo zaupanje v evropsko povezovanje, zaradi česar je nujna resnična socialna konvergenca; ker so najbolj prizadeti sektorji kmetijstva, gradbeništva, prehrane in gostinstva, prometa, zdravstva, oskrbe in gospodinjskih storitev;

R.  ker sta pomembna načelo enakega obravnavanja delavcev v Evropski uniji in bistvena socialna konvergenca na enotnem trgu; ker člen 45 PDEU določa, da prosto gibanje vključuje odpravo diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji;

S.  ker je damping, ne glede na to, ali gre za socialni, davčni ali okoljski damping, v nasprotju z evropskimi vrednotami, saj ogroža varstvo pravic državljanov EU(20);

T.  ker velika večina držav članic še ni prenesla Direktive 2014/67/EU, čeprav je bil rok za njen prenos 18. junij 2016; ker je pomembno, da se po njenem prenosu v zakonodajo vseh držav članic oceni učinek njenega izvajanja in se ugotovi, kakšen je njen dejanski učinek pri boju proti različnim vrstam goljufij, ki so bile ugotovljene pri napotitvi delavcev in njihovi zaščiti;

U.  ker napoteni delavci predstavljajo približno 0,7 % celotne delovne sile EU(21);

V.  ker se ocenjuje, da je napotenih delavcev v Uniji 1,92 milijona, od tega največ v gradbenem sektorju (43,7 % napotenih delavcev) ter v sektorjih storitev, prometa, komunikacij in kmetijstva;

W.  ker je prosto gibanje oseb nujno za evropski projekt, poleg tega pa je tudi osnovni pogoj za uresničevanje ciljev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, da bi dosegli trdno in trajnostno raven konkurenčnosti v vseh državah članicah;

X.  ker je Sodišče Evropske unije v zadevi C-396/13 poudarilo, da Direktiva 96/71/ES na eni strani zagotavlja lojalno konkurenco med nacionalnimi podjetji in podjetji, ki ponujajo čezmejno opravljanje storitev, na drugi strani pa napotenim delavcem zagotavlja jedro prisilnih predpisov glede minimalne zaščite v državi članici gostiteljici;

Y.  ker mora napotitev delavcev omogočati delitev znanja in poklicnih izkušenj, ne pa povzročati socialnega dampinga;

Z.  ker imajo lahko evropska združenja delodajalcev in sindikatov pomembno vlogo pri boju proti socialnemu dampingu;

AA.  ker je bila sprejeta zaveza o tem, da se finančno breme za podjetja, zlasti za mala in srednja, ne bo povečalo;

AB.  ker so za določanje plač pristojne države članice same;

AC.  ker je Sodišče Evropske unije v zadevi C-396/13 poudarilo, da je država članica gostiteljica odgovorna za določitev višine minimalne plače, za način njenega izračuna in za oceno uporabljenih;

AD.  ker je predsednik Komisije izjavil, da „bi moralo biti enako delo na enakem delovnem mestu enako plačano“(22); ker je potrebna pravna pojasnitev te izjave in njene uporabe;

I. Večji nadzor in boljše usklajevanje v državah članicah in med njimi

1.  meni, da kljub temu, da sicer ni pravno priznane in splošno sprejete opredelitve socialnega dampinga, koncept zajema številne primere namerno škodljive prakse in zlorabe veljavne evropske in nacionalne zakonodaje (vključno z zakoni in splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami), to pa povzroča nepravično konkurenco zaradi nezakonitega zniževanja stroškov dela in operativnih stroškov ter vodi v kršitve pravic delavcev in v njihovo izkoriščanje; meni, da te prakse in razmere vplivajo na tri glavne vidike:

2.  je prepričan, da je bistveno, da se v vsej EU zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in lojalna konkurenca ter se odpravi socialni damping; poudarja, da imajo inšpektorati za delo in/ali sindikati ključno vlogo pri krepitvi pravic delavcev, opredeljevanju dostojne plače v skladu s predpisi in prakso držav članic ter pri zagotavljanju svetovanja in napotkov delodajalcem; opozarja, da je vseh 28 držav članic ratificiralo konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 81 o inšpekciji dela, in države članice poziva, naj zagotovijo, da se vse določbe konvencije tudi izvajajo; poziva Komisijo, naj podpira države članice pri ustanavljanju učinkovitih inšpektoratov za delo in naj na osnovi konvencije ILO št. 81 o inšpekciji dela oblikuje priporočilo o zagotavljanju spoštovanja delovnih standardov in varstva delavcev, v katerega bo vključila tudi določbe o delovnem času, varnosti in zdravju; opozarja, da imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja veljavne zakonodaje;

3.  poziva države članice, naj povečajo učinkovitost in zagotovijo ustrezne človeške in druge vire za svoje nadzorne organe (vključno s socialnimi in/ali delovnimi inšpektorati, agencijami in uradi za zvezo), vključno s sredstvi za tolmačenje in prevajanje, med drugim z izmenjavo primerov dobre prakse; poziva jih še, naj izpolnijo cilj enega inšpektorja za delo na 10 000 delavcev, kot to priporoča organizacija ILO, in zagotovijo, da so inšpektorji ustrezno opremljeni za izvrševanje evropske zakonodaje na področju prostega gibanja delavcev in prostega pretoka storitev;

4.  poziva države članice k izboljšanju čezmejnega sodelovanja med inšpekcijskimi službami ter boljši elektronski izmenjavi informacij in podatkov, da bi vzpostavili učinkovitejši nadzor za boj proti socialnim goljufijam, navideznemu samozaposlovanju in neprijavljenemu delu ter za njihovo preprečevanje, ob sočasnem priznavanju pomena varovanja podatkov, pa tudi z namenom vzpostavitve obveznega sodelovanja in vzajemne pomoči med državami članicami; spodbuja države članice, naj za inšpektorje na ravni Unije pripravijo programe rednega strokovnega usposabljanja, identificirajo najnovejše uporabljene tehnike, kako zaobiti pravila, ter vzpostavijo čezmejno sodelovanje; priznava delo Komisije pri financiranju programov vzajemnega učenja za inšpektorje za delo v državah članicah; poudarja, da je pomembno, da državni inšpektorati za delo in/ali socialni partnerji lahko dostopajo do vseh dejanskih delovnih prostorov, pa tudi do povezanih bivalnih prostorov, ki jih zagotavlja delodajalec, če je to v skladu z nacionalnim pravom in je ustrezna pozornost namenjena spoštovanju zasebnosti, saj je to osnovi pogoj, da lahko opravijo svoje delo in preverijo primere socialnega dampinga; priporoča Komisiji, naj razmisli o spremembi projektov Eurodetachement v stalno platformo za izmenjavo, skupno usposabljanje in sodelovanje inšpektorjev za delo (in javnih uslužbencev v uradih za zvezo na področju napotitve delavcev), ki so vključeni v nadzor in spremljanje – takšna platforma bi bila postala del, ali pa vsaj sodelovala z evropsko platformo za ukrepanje proti neprijavljenemu delu;

5.  spodbuja države članice, naj, kjer je to mogoče, ustanavljajo bilateralne, po potrebi pa tudi multilateralne projektne skupine, ki bi jih sestavljali pristojni nacionalni organi in delovni inšpektorji in ki bi po pridobitvi soglasja vseh udeleženih držav članic in v skladu s predpisi držav članic, kjer bi kontrole potekale, izvajale čezmejne preglede na terenu za odkrivanje domnevnih primerov socialnega dampinga, dela v nezakonitih pogojih ali goljufij, ter bi skušale odkrivati navidezna podjetja, goljufive agencije za zaposlovanje in zlorabe pravil, ki vodijo v izkoriščanje delavcev; poudarja, da bi se lahko projektne skupine pri svojem delu usklajevale z evropsko platformo za ukrepanje proti neprijavljenemu delu in z odborom višjih inšpektorjev za delo, da bi se na ta način znižalo finančno breme, za spodbujeno izmenjavo informacij pa bi lahko tudi ustanovile mrežo storitev za nacionalne socialne inšpekcije; meni, da je učinkovito sodelovanje med nacionalnimi organi in socialnimi partnerji pomembno za preprečevanje socialnega dampinga in zagotovitev lojalne konkurence na enotnem trgu;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovitejše izvajanje veljavne zakonodaje in okrepijo sodelovanje med organi držav članic, pristojnimi za delovno inšpekcijo, zlasti pri čezmejnih delovnih inšpekcijah; pozdravlja vzpostavitev evropske platforme za ukrepanje proti neprijavljenemu delu in zastavljene cilje za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od neprijavljenega dela; upa, da bo platforma pomagala pri odkrivanju in reševanju primerov kršitev nacionalnega delovnega prava in delovnega prava EU ter predpisov EU o prostem gibanju delavcev, svobodi ustanavljanja in svobodi opravljanja storitev;

7.  poudarja, da je treba ukrepanje proti kršitvam socialnih pravic dopolniti z bojem proti davčnim goljufijam in utajam, da bi zagotovili lojalno konkurenco in enake konkurenčne pogoje za podjetja;

8.  ugotavlja, da sta najpogostejši obliki nespoštovanja pravil o napotitvi delavcev neprijava oziroma nepravilna prijava; priporoča, naj v vseh državah članicah postane obvezno, da se najkasneje ob začetku izvajanja storitev opravi prijava, prijave pa naj se vnesejo v evropski register, kar bi pomenilo, da je enostavno priti do njih, usklajevanje med državami članicami bi bilo lažje, zmanjšale pa bi se tudi sedanje pravne nejasnosti zaradi razlik med postopki in dokumentacijo po posameznih državah;

9.  poudarja, da bi moralo biti pristojnim organom države članice gostiteljice v sodelovanju z organi države pošiljateljice omogočeno, da preverijo verodostojnost obrazca A1, kadar obstajajo resni dvomi o dejanski napotitvi; poziva ad hoc upravno delovno skupino za obrazec A1, naj pospeši svoja prizadevanja in izboljša verodostojnost obrazcev A1 ter preuči možnost lažjega nadzora z zbiranjem obrazcev A1 v enem digitalnem sistemu; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bo evropski sistem za elektronsko izmenjavo podatkov o socialni varnosti (EESSI) v celoti operativen, da ga bodo uporabljale vse države članice in bo prilagojen potrebam malih in srednjih podjetij; poudarja, da je boljši dostop do informacij za delavce, delodajalce in inšpektorje za delo, na primer prek enotnega nacionalnega spletnega mesta, med ključnimi sredstvi v boju proti kršitvam pravil;

10.  poziva države članice, naj ratificirajo in začnejo izvajati konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 189 o delavcih v gospodinjstvu; poziva države članice, naj vzpostavijo pravne okvire, ki bodo omogočali zakonito zaposlovanje delavcev v gospodinjstvu in negovalcev, da bi se za delodajalce zagotovila pravna varnost, za delavce pa dostojni delovni pogoji; poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo pogoje zaposlovanja delavcev v gospodinjstvu in po potrebi pripravijo priporočila za njihovo izboljšanje v skladu z veljavnima Pogodbama (zlasti členom 153(1) PDEU), vključno z ustreznim usposabljanjem in obveščanjem te kategorije delavcev o pravicah in obveznostih;

11.  ugotavlja, da so socialnemu dampingu v nekaterih sektorjih še posebej izpostavljene ženske, kar zlasti velja za sektor gospodinjskih del in nege (zlasti na domu); poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami oceni vse razmere, v katerih so ženske žrtev socialnega in plačnega dampinga oziroma opravljajo neprijavljeno delo, ocenijo pa naj tudi veljavno zakonodajo EU na tem področju;

12.  poziva države članice, naj izboljšajo nadnacionalno in lokalno sodelovanje med javnimi institucijami, sindikati in nevladnimi organizacijami, da bi skupaj obravnavali pogosto zelo zapletene težave delavcev migrantov ter upoštevali delovne pogoje in druge elemente, povezane s kakovostjo življenja, vključno s splošnim zdravjem, socialno vključenostjo in nastanitvijo;

13.  poudarja pomen določb Direktive 2014/67/EU, ki se nanašajo na čezmejno izvrševanje upravnih denarnih kazni in/ali glob, saj bodo prispevale k odpravi kršitev zakonodaje; meni, da bi moralo biti pristojnim organom omogočeno, da v primeru hudih kršitev zakonodaje o napotitvi delavcev ali veljavnih kolektivnih pogodb naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, vključno z možnostjo prekinitve opravljanja storitve; meni, da bi morale biti kazni tako visoke, da bi bile dejansko odvračale od kršitev, izboljšati pa bi bilo treba še obveščanje malih in srednjih podjetij o veljavni zakonodaji na področju napotitve delavcev;

14.  poziva države članice, naj znatno izboljšajo izmenjavo informacij o socialni varnosti v zvezi z napotenimi delavci in na ta način prispevajo k boljšemu izvrševanju veljavne zakonodaje; ponovno poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo koristno uvesti in po potrebi zagotoviti evropsko izkaznico socialnega zavarovanja oziroma drug elektronski dokument z veljavnostjo po vsej EU, ki ga ne bo mogoče ponarediti, na katerem bodo shranjeni vsi potrebni podatki o statusu socialnega varstva imetnika glede na njegovo delovno razmerje(23), pa tudi vse druge potrebne informacije o delavčevi napotitvi, ob strogem upoštevanju pravil o varovanju podatkov, zlasti kadar gre za občutljive osebne podatke; vseeno poudarja, da ta določba nikakor ne sme omejevati ali spodkopavati pravice organov in socialnih partnerjev držav gostiteljic, da v skladu z nacionalnim pravom in prakso pregledajo, nadzirajo in preverijo vsebino podatkov na taki izkaznici;

15.  se zavzema za vseevropski popis družb, vključno z navideznimi, ki hudo kršijo evropsko delavsko zakonodajo in predpise s področja socialnega zavarovanja: popis bi se pripravil po predhodnem opozorilu podjetij, vpogled vanj pa bi imeli le pristojni inšpekcijski organi; poziva k temu, naj se tem družbam v zakonsko določenem obdobju onemogoči dostop do javnih naročil, javnih subvencij in evropskih sredstev;

16.  poziva EU in države članice, naj čezmejno sodelujejo pri obveščanju o izvrševanju, naj organom za spremljanje omogočijo boljši dostop do podatkov, vpisanih v nacionalnih elektronskih registrih držav članic in v evropskem registru cestnih prevoznikov, ter naj na seznam kršitev, zaradi katerih cestni prevoznik izgubi dobro ime, dodajo nespoštovanje vse ustrezne zakonodaje EU; poudarja, da bi morali za kršitve pravil odgovarjati tisti, ki dajejo navodila zaposlenim;

II. Odpravljanje regulativnih vrzeli za dejansko izvrševanje nacionalnega in evropskega delavskega in socialnega prava ter upoštevanje načela enakega plačila in nediskriminacije

17.  poziva Komisijo, naj zaradi učinkovitega boja proti socialnemu dampingu ter socialnim in davčnim goljufijam ukrepa in si prizadeva za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v sedanjih pravilih;

18.  poziva Komisijo, naj podrobno spremlja izvajanje Direktive 2014/67/EU in nadzira učinkovitost platforme za ukrepanje proti neprijavljenemu delu v boju proti pojavu navideznih podjetij, v ta namen pa naj posploši načelo, po katerem naj bi vsako podjetje imelo en glavni sedež, v primeru svobodnega opravljanja storitev z začasno napotenimi delavci pa naj bi vsak vključen ponudnik storitev „dejansko“ opravljal dejavnost v državi članici, v kateri ima sedež, in bi bil torej dejansko podjetje; želi spomniti, kako pomembno je „dejansko opravljanje dejavnosti“ podjetij v njihovi državi izvora, saj je to pogoj za napotitev delavcev; želi spomniti, da je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve zavrnil predlog direktive o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, saj bi nekatere od predlaganih določb omogočale lažje ustanavljanje subjektov, katerih socialne in ekonomske dejavnosti so le navidezne, ki ne spoštujejo pogodbenih in zakonskih obveznosti ter so odgovorni za izgubo davčnih prihodkov v višini več milijard evrov; poziva Komisijo, naj pretehta možnost priprave predloga za pregleden in dostopen poslovni register vseh podjetij v EU ter k obvezni uporabi sistema elektronske izmenjave podatkov o socialni varnosti (EESSI);

19.  poziva Komisijo, naj pripravi novo poročilo o doseženem napredku držav članic pri potrebnem izboljšanju njihovih nacionalnih davčnih uprav in sistemov za preprečevanje davčnih goljufij, kot je bilo predlagano v Sporočilu Komisije „Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam“ (COM(2012)0722),

20.  je seznanjen, da se Direktiva 96/71/ES sklicuje zgolj na člena 64 in 74 PDEU, ki se nanašata na svobodo opravljanja storitev in svobodo gibanja, medtem ko je eden glavnih ciljev direktive zaščititi delavce; poleg tega opozarja na pomembnost členov 151 in 153 PDEU, v katerih so določeni cilji EU in držav članic, in sicer spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, ustrezna socialna varnost, spodbujanje socialnega dialoga ter boj proti izključenosti;

21.  priznava tveganja, povezana z dolgimi verigami podizvajalcev; opozarja, da lahko države članice po posvetovanju z ustreznimi socialnimi partnerji na nacionalni ravni vzpostavijo mehanizme solidarne odgovornosti, ki veljajo za lokalna in tuja podjetja, da bi lokalnim in tujim delavcem omogočile uveljavljanje njihovih pravic; želi spomniti, da je bila ta možnost potrjena tudi z Direktivo 2014/67/EU; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izvajanje obveznosti, ki jih ta direktiva nalaga državam članicam, naj z ukrepi zagotovijo, da lahko napoteni delavci v podizvajalskih verigah v gradbenem sektorju dosežejo, da je pogodbenik, katerega delodajalec je neposredni podizvajalec, odgovoren za spoštovanje njihovih delavskih pravic;

22.  je seznanjen s težavami, ki izhajajo iz Direktive 96/71/ES in njenega izvajanja; opozarja na pomen reševanja teh težav, da se zagotovijo pošteni delovni pogoji, spoštovanje pravic delavcev in enaki konkurenčni pogoji za domača podjetja in podjetja, ki v državo gostiteljico napotijo svoje delavce, kar je zlasti pomembno za mala in srednja podjetja; se zavzema za pravočasno izvajanje Direktive 2014/67/EU; je seznanjen s predlogom Komisije za revizijo Direktive 96/71/ES, ki naj bi omejila čas napotitve, vsebovala določbe o plačilu, opredelila pogoje zaposlitve z namenom zagotovljenega spoštovanja načela enake obravnave in prepovedala vse oblike diskriminacije na podlagi nacionalnosti, pač v skladu s pravom EU vse od ustanovnih pogodb; vztraja, da bi morala biti pravila o napotitvi delavcev jasna, sorazmerna in utemeljena; poudarja, da je treba spoštovati kolektivne pogodbe in sisteme, ki v državi gostiteljici urejajo odnose med delodajalci in delojemalci;

Mobilni delavci: boj proti socialnemu dampingu v prometnem sektorju

23.  poziva, naj se poveča nadzor nad upoštevanjem delovnega časa in časa za počitek v sektorju cestnega prometa; poziva k boljšim nadzornim napravam in pravočasni uvedbi pametnega tahografa za poklicno uporabo s ciljem zagotavljanja ustreznega, učinkovitega in nediskriminatornega izvajanja veljavne zakonodaje v državah članicah, brez nepotrebnega dodatnega upravnega obremenjevanja; poziva Komisijo, naj oceni možnost vzpostavitve „elektronske in integrirane datoteke o prevozniku“ za vse prevoznike z licenco Skupnosti, saj bi to omogočalo, da se vsi relevantni podatki o prevozniku, vozilu in vozniku, ugotovljeni pri cestnem preverjanju, zberejo na enem mestu;

24.  poziva k okrepitvi nadzora v zvezi z upoštevanjem delovnega časa, časa pripravljenosti ter časa vožnje in počitka v vseh ustreznih sektorjih, kot so gradbeništvo, gostinstvo, zdravstvo in prevoz, ter k doslednemu kaznovanju hudih kršitev;

25.  poziva Komisijo, naj pretehta možnost ustanovitve evropske agencije za cestni promet, ki bi zagotavljala ustrezno izvajanje zakonodaje EU ter spodbujala standardizacijo in sodelovanje na področju cestnega prometa med vsemi državami članicami;

26.  poziva Komisijo, naj usklajuje in krepi sodelovanje nacionalnih organov na področju cestnega prometa, tudi z izmenjavo informacij, in pri drugih prizadevanjih za podporo izvajanju zakonodaje in zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za izvajalce dejavnosti; ugotavlja, da so za izvrševanje zakonodaje na tem področju prvenstveno odgovorne države članice; poziva države članice, naj tesneje sodelujejo z organizacijo Euro Contrôle Route in evropsko mrežo prometnih policij (TISPOL), da bi s poenotenim in ustreznim izvajanjem zakonodaje o cestnem prometu EU izboljšale njeno izvrševanje;

27.  poziva Komisijo, naj člen 8(2) Uredbe (ES) št. 593/2008 (Rim I), kot je razložen v sodbi Evropskega sodišča v zadevi Koelzsch (C-29/10, sodba Sodišča (veliki senat) z dne 15. marca 2011, kolektivno uporablja za vse mobilne delavce v cestnem prometu;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj izmenjajo mnenja in si pojasnijo ustrezne določbe, da bo možno razlikovanje med zaposlenimi in samozaposlenimi osebami in se bo torej možno boriti proti navideznemu samozaposlovanju; poziva Komisijo, naj na osnovi kazalnikov obstoja delovnega razmerja oblikuje priporočila v skladu s priporočilom Mednarodne organizacije dela št. 198 o delovnem razmerju, ki pa ne bodo diskriminatorni do resnično samozaposlenih delavcev z maloštevilnimi strankami; poudarja potrebo po spremljanju zaposlitvenega statusa delavcev, kot so prometni piloti in strojevodje, in njihovega delovnega razmerja z družbami, za katere delajo; poudarja, da ima problem navideznega samozaposlovanja pomembne posledice na področju socialnega varstva in zaščite delavcev, lahko pa bi vplival tudi na lojalno konkurenco;

29.  zavrača vsakršno novo liberalizacijo kabotaže, dokler ne bo okrepljeno izvajanje sedanjega zakonodajnega okvira; spodbuja Komisijo, naj predlaga izboljšana pravila, da bi zagotovila boljše izvajanje in lažji nadzor; poziva Komisijo, naj pregleda direktivo o kombiniranem prevozu (92/106/EGS)(24), da se odpravijo nepoštene prakse, poziva pa tudi k dodatnim ukrepom za spoštovanje socialne zakonodaje na področju kombiniranega prevoza;

30.  poziva države članice z vzpostavljenim cestninskim sistemom, naj nadzornim organom omogočijo dostop do zbranih cestninskih podatkov, da bi jih lahko ocenili ter tako med drugim bolje preverili zahteve za kabotažo;

31.  priporoča, naj bodo pri prevzemih in prenosih lastninskih pravic družb jasno opredeljene zahteve, ki bodo še naprej upoštevane in ohranjene v novih pogodbah, v smislu Direktive 2001/23/ES(25), kar zadeva ohranjanje pravic delavcev v primeru prenosa lastninskih pravic;

32.  poziva k dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1008/2008, da bi se na ta način zagotovila zavezujoča uporaba nacionalne delovne zakonodaje za letalske prevoznike, ki imajo operativni sedež v EU, izboljšala opredelitev „glavne poslovne enote“, v kontekstu usklajevanja sistemov socialne varnosti in delovnega prava pa tudi poenotila opredelitev „matične baze“ za člane posadke v skladu z Uredbo (EU) št. 83/2014(26) in Uredbo (EU) št. 465/2012(27);

33.  poziva Komisijo in države članice, naj med drugim v uredbi o Evropski agenciji za varnost v letalstvu in drugi ustrezni zakonodaji podprejo neposredno zaposlitveno razmerje kot standardni vzorec, uporabo netipičnih zaposlitvenih razmerij pa omejijo;

34.  poziva k zaščiti socialnih pravic kabinskega osebja;

35.  poziva države članice, naj pregledajo zakone in poskrbijo, da je z vsemi pogodbami v letalskem sektorju zagotovljena kakovostna zaposlitev in dobri delovni pogoji; meni, da se zaradi prekarnih delovnih razmer povečujejo varnostna tveganja; poudarja, da konkurenčnost ne upravičuje znižanja socialne zaščite delavcev in kakovosti storitev;

36.  poudarja, da bi bilo treba okrepiti socialno razsežnost letalske strategije za Evropo, ki jo je Komisija objavila 7. decembra 2015, saj so kakovostne zaposlitve in dobri delovni pogoji neposredno povezani z vzdrževanjem varnosti in zaščite potnikov in osebja; poudarja tudi, da morajo Komisija in države članice spremljati in zagotavljati pravilno izvrševanje nacionalne socialne zakonodaje in kolektivnih pogodb za letalske prevoznike, ki imajo operativni sedež na ozemlju EU; ob tem opozarja na povezavo med socialnimi in okoljskimi standardi ter kakovostjo storitev, pa tudi varnostjo; priznava, da je pomembno določiti minimalno usposabljanje za vzdrževalno osebje v sektorju civilnega letalstva; poziva Komisijo, naj predlaga pregled Uredbe (ES) št. 868/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varstvu pred subvenconiranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom Skupnosti pri izvajanju zračnega prevoza iz tretjih držav(28), in analizira vzroke za njeno neizvajanje; poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo predpise o začetnem usposabljanju in izdaji dovoljenj za letalske posadke, da bi se na ta način odpravile pomanjkljivosti, ki vodijo v izkoriščanje pilotov, kot so pogodbe imenovane »pay-to-fly« (plačaj za letenje);

37.  poziva Komisijo, naj preuči možnost priprave dodatnega predloga o zahtevanih delovnih pogojih v sektorju ladijskega prevoza, vključno za ladijske posadke;

38.  meni, da bi morala Komisija v pomorskem sektorju zagotoviti, da bi se v celoti izvajala socialna zakonodaja, vključno s Konvencijo o delu v pomorstvu iz leta 2006; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo ukrepe, s katerimi bi spodbujali zaposlovanje in zadrževanje usposobljenih evropskih pomorščakov;

Možni izzivi zaradi digitalizacije gospodarstva

39.  opozarja, da je treba vzpostaviti soodvisnost med razvojem v digitalnem gospodarstvu in ekonomiji delitve in zaščito delavcev v tem novem sektorju, kjer imajo lahko prožnejše delovne prakse za posledico prekarne oblike zaposlovanja, za katere sedanji standardi v zvezi s socialno varnostjo, delovnim časom in krajem, usposabljanjem, udeležbo delavcev ter varstvom zaposlitve ne veljajo več; poudarja, da morata v okviru teh novih oblik zaposlitve v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah in nacionalno prakso veljati svoboda združevanja in pravica do kolektivnih pogajanj; poudarja, da morajo države članice svojo zakonodajo prilagoditi digitalnemu gospodarstvu in ekonomiji delitve, ter poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj hitro ocenijo določbe evropske zakonodaje, ki se uporablja za ta sektor, in po potrebi pripravijo predloge za ureditev digitalnega gospodarstva, ekonomije delitve in sodelovalnega gospodarstva z namenom zagotavljanja lojalne konkurence in zaščite pravic delavcev;

40.  ugotavlja, da digitalizacija bistveno vpliva na evropske trge dela; poudarja, da lahko digitalizacija na eni strani ustvarja nove poslovne modele in delovna mesta, ne le za visoko kvalificirane, ampak tudi za nizko kvalificirane delavce, vendar lahko na drugi strani pripelje tudi do negotovih oblik zaposlitve; poudarja, da je treba v strategiji EU za enotni digitalni trg upoštevati socialno razsežnost, da bi v celoti izkoristili s tem povezani potencial za zaposlovanje in rast, a hkrati zagotovili visoko stopnjo varovanja zaposlitve; poziva Komisijo, naj oblikuje enotni digitalni trg na socialno pravičen in trajnosten način; meni, da je treba obstoječe sisteme socialne zaščite prilagoditi potrebam zaposlenih v digitalnem gospodarstvu in ekonomiji delitve, da bi jim zagotovili ustrezno socialno zaščito;

41.  opozarja, da se v nekaterih sektorjih gospodarstva, kot je kmetijstvo, delovni čas spreminja glede na sezonske potrebe;

III. Socialni konvergenci navzgor naproti

42.  poudarja, da so temeljne pravice na prvem mestu; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in okrepijo socialni dialog, ki ima ključno vlogo pri doseganju kakovostnih delovnih razmer; poudarja, da imajo visoki standardi delovne zakonodaje in visoki socialni standardi ključno vlogo pri ponovnem uravnoteženju gospodarstva, podpiranju prihodkov in spodbujanju naložb v zmogljivosti; ob tem poudarja, da morajo vsi zakonodajni in politični dokumenti EU spoštovati pravice in svoboščine sindikatov, kolektivne pogodbe in enako obravnavo delavcev;

43.  poziva Komisijo, naj sprejme posebne ukrepe za pomoč ženskam, ki so žrtev socialnega dampinga, in sicer tako, da vse splošne politike in ukrepe usmeri v doseganje enakosti, pri tem pa upošteva sedanjo segregacijo na trgu dela in neenakosti v pogodbah o zaposlitvi, kar se odraža v sedanjih bistvenih razlikah v plači med ženskami in moškimi;

44.  poudarja, da se neenakost v Evropi poglablja, zaradi česar se oddaljuje izpolnitev ciljev strategije Evropa 2020 o revščini in brezposelnosti;

45.  poudarja, da je treba na ozemlju Unije in/ali v euroobmočju vzpostaviti gospodarske, davčne in socialne mehanizme za izboljšanje življenjskega standarda državljanov EU, kar bo mogoče doseči z zmanjšanjem gospodarskih in socialnih neravnovesij; vztraja tudi, naj Komisija upošteva mnenja o socialnih vprašanjih, da se bo na ta način s konvergenco zagotovila boljša zaščita delavcev;

46.  opozarja, da se je Komisija obvezala, da bo vzpostavila steber socialnih pravic, in poudarja potrebo po dviganju stopnje socialne konvergence, da bi dosegli cilje iz člena 151 PDEU; poudarja, da za ta steber ni dovolj vzpostaviti meril za primerjavo različnih nacionalnih socialnih sistemov, ampak se lahko uporablja le kot predhoden analitični okvir; poudarja, da sprejetje stebra socialnih pravic ne bi smelo pripeljati do znižanja sedanjih standardov dela in socialnih standardov;

47.  je seznanjen z različnimi stopnjami prispevkov, ki jih za socialno varnost v državah članicah vplačujejo zaposleni in delodajalci; poziva Komisijo, naj oceni gospodarski in družbeni vpliv teh razlik v okviru enotnega trga;

48.  meni, da so plače, ki delavcem omogočajo dostojno življenje, pomembne za socialno kohezijo in ohranjanje produktivnega gospodarstva; poziva k spoštovanju in spodbujanju kolektivnih pogajanj; priporoča tudi uvedbo najnižje zagotovljene plače, ki bi lahko, kjer je to primerno ter ob upoštevanju prakse v vsaki državi članici in po posvetovanju s socialnimi partnerji, prevzela obliko nacionalne minimalne plače, ki bi postopoma dosegla najmanj 60 % povprečne nacionalne plače, da bi po možnosti odpravili prekomerne razlike v plači, podprli skupno povpraševanje in oživitev gospodarstva ter spodbudili dvig socialne konvergence;

49.  je seznanjen s potencialno vrednostjo samodejnih stabilizatorjev; poudarja potrebo, da te stabilizatorje spremljajo učinkovite zaposlitvene politike, katerih glavni namen je ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

50.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami preuči potrebo po ukrepanju na ravni EU za to, kako obravnavati različne vidike oddaje naročil podizvajalcem, vključno s širitvijo solidarne odgovornosti v podizvajalski verigi

51.  poudarja, da morajo biti vsi podizvajalci, vključno z agencijami za začasno delo, ki za opravljanje hišnega dela in oskrbe na domu v druge države članice večinoma pošiljajo ženske, odgovorni za neizplačane plače, prispevke za socialno varnost, nezgodno zavarovanje in zavarovanje za primer bolezni ali poškodbe; poudarja, da morajo biti podizvajalci v primeru, ko stranke slabo ravnajo z delavci ali jih zlorabljajo, sposobni pomagati delavcem in jih vračati v domovino;

52.  poziva Komisijo, naj preuči možnost vzpostavitve instrument, ki bo podjetja bolj obvezoval, da bodo nadzirala svoje podružnice in podizvajalce, ki opravljajo dejavnost v tretji državi, s čimer bi preprečili kršitve človekovih pravic, korupcije, hudih telesnih poškodb ali velike okoljske škode in kršitve konvencij Mednarodne organizacije dela;

53.  meni, da se morajo pri zaposlovanju napotenih delavcev iz tretjih držav na osnovi načina 4 trgovinskega sporazuma Svetovne trgovinske organizacije in v okviru trgovinskih sporazumov uporabljati Direktiva 96/71/ES in pravila za usklajevanje sistemov socialne varnosti, da se na ta način onemogoči ugodnejše obravnavanje podjetij in delavcev iz tretjih držav v primerjavi s podjetji in delavci iz držav članic;

54.  poziva Komisijo, naj v največji možni meri upošteva priporočila te resolucije;

55.  poudarja potrebo po boljšem usklajevanju različnih evropskih politik;

o
o   o

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 18, 21.1.1997, str. 1. (2) UL L 159, 28.5.2014, str. 11. (3) UL L 166, 30.4.2004, str. 1. (4) UL L 284, 30.10.2009, str. 1. (5) UL L 177, 4.7.2008, str. 6. (6) UL L 300, 14.11.2009, str. 72. (7) UL L 300, 14.11.2009, str. 51. (8) UL L 102, 11.4.2006, str. 1 (9) UL L 80, 23.3.2002, str. 35. (10) UL L 293, 31.10.2008, str. 3. (11) UL L 364, 12.12.1992, str. 7. (12) UL L 167, 2.7.1999, str. 33. (13) UL L 124, 20.5.2009, str. 30. (14) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0012. (15) UL L 65, 11.3.2016, str. 12. (16) http://www.eurofound.europa.eu/publications/report/2010/working-conditions-industrial-relations/posted-workers-in-the-european-union (17) https://www.eurofound.europa.eu/observatories/eurwork/industrial-relations-dictionary (18) Člen 31(1) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije: „Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo“. (19) EU:C:2007:809 (20) Glej Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0252. (21) Glej Pacolet, Joseph, in De Wispelaere, Frederic, „Posting of workers: Report on A1 portable documents issued in 2012 and 2013 (Napotitev delavcev, Poročilo o prenosnih dokumentih A1, izdanih v letih 2012 in 2013), str. 15. Po podatkih Eurostata je bilo leta 2013 v EU za delo sposobnih 243 milijonov ljudi (pregled raziskave delovne sile 2013, Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Archive:Labour_force_survey_overview_2013). (22) https://ec.europa.eu/priorities/sites/beta-political/files/juncker-political-guidelines_en.pdf (23) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih inšpekcijah dela kot strategiji za izboljšanje pogojev dela v Evropi (Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0012). (24) Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o oblikovanju enotnih pravil za določene vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, 17.12.1992, str. 38). (25) Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 82, 22.3.2001, str. 16). (26) Uredba Komisije (EU) št. 83/2014 z dne 29. januarja 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 28, 31.1.2014, str. 17). (27) Uredba (EU) št. 465/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (UL L 149, 8.6.2012, str. 4). (28) UL L 162, 30.4.2004, str. 1.