Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja), in njegovih revizij iz leta 2005 in 2010(1),

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Georgetowna o ustanovitvi skupine AKP iz leta 1975 in njegove revizije iz leta 1992(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. oktobra 2003 z naslovom „Na poti do polne vključitve sodelovanja z državami AKP v proračun EU“ (COM(2003)0590),

–  ob upoštevanju skupnega posvetovalnega dokumenta Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 6. oktobra 2015 z naslovom „Za novo partnerstvo med Evropsko unijo in afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami po letu 2020“ (JOIN(2015)0033),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odnosih AKP-EU, zlasti z dne 11. februarja 2015 o delu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU(3), z dne 13. junija 2013(4) o drugi spremembi Sporazuma iz Cotonouja z dne 23. junija 2000, z dne 5. februarja 2009 o vplivih sporazumov o gospodarskem partnerstvu na razvoj(5) ter z dne 1. aprila 2004 o vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun(6),

–  ob upoštevanju prejšnjih resolucij skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, zlasti resolucije z dne 9. decembra 2015 o štiridesetih letih partnerstva: ocena vpliva na trgovino in razvoj držav AKP in obeti za trajne odnose med državami AKP in Evropsko unijo(7),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o usklajenosti politik za razvoj,

–  ob upoštevanju skupne izjave sopredsednikov skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 9. decembra 2015 o prihodnosti odnosov AKP-EU(8),

–  ob upoštevanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko, ki je bila Evropskemu svetu predložena na zasedanju 28. in 29. junija 2016,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske Komisije in Visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 21. marca 2012 z naslovom „Prenovljenemu razvojnemu partnerstvu med EU in Pacifikom naproti“ (JOIN(2012)0006),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske Komisije in Visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. junija 2012 z naslovom „Skupna strategija za partnerstvo med EU in Karibi“ (JOIN(2012)0018),

–  ob upoštevanju skupne strategije EU-Afrika, ki so jo afriški in evropski predsedniki držav in vlad sprejeli 9. decembra 2007 na vrhunskem srečanju v Lizboni(9),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o vlogi lokalnih organov v državah v razvoju pri razvojnem sodelovanju(10),

–  ob upoštevanju skupne izjave AKP-EU z dne 20. junija 2014 o agendi za obdobje po letu 2015(11),

–  ob upoštevanju deklaracije iz Sipopa, sprejete na 7. vrhunskem srečanju voditeljev držav in vlad AKP, ki je 13. in 14. decembra 2012 potekalo pod naslovom „Prihodnost skupine AKP v spreminjajočem se svetu: izzivi in priložnosti“(12),

–  ob upoštevanju tretje mednarodne konference o financiranju za razvoj, ki je potekala od 13. do 16. julija 2015, ter akcijske agende iz Adis Abebe, ki jo je 27. julija 2015 podprla generalna skupščina OZN(13),

–  ob upoštevanju vrhunskega srečanja Združenih narodov o trajnostnem razvoju in končnega dokumenta, ki ga je generalna skupščina sprejela 25. septembra 2015, z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“(14),

–  ob upoštevanju 41. kroga zasedanj skupnega sveta ministrov AKP-EU, ki je potekal 28. in 29. aprila 2016 v Dakarju (Senegal),

–  ob upoštevanju 8. vrhunskega srečanja voditeljev držav in vlad AKP v Port Moresbyju, na Papui Novi Gvineji 31. maja in 1. junija 2016, kjer sta bila sprejeta sporočilo Waigani o prihodnjih perspektivah skupine držav AKP in izjava iz Port Moresbyja o sprejetju končnega poročila skupine uglednih osebnosti o prihodnosti skupine AKP,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za proračun (A8-0263/2016),

A.  ker moč in pravni red Sporazuma iz Cotonouja temeljita na vrsti edinstvenih značilnosti; gre za pravno zavezujoči dokument, ki ga je podpisalo neprimerljivo število držav (79+28), trije stebri razvojnega, političnega ter gospodarskega in trgovinskega sodelovanja mu zagotavljajo celovitost, temelji na skupnem institucionalnem okviru ter razpolaga z obsežnim proračunom v obliki Evropskega razvojnega sklada;

B.  ker je krovni cilj Sporazuma iz Cotonouja, „da se v skladu s cilji trajnostnega razvoja in postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo [...] zmanjša in sčasoma izkorenini revščina“ (člen 1); ker partnerstvo temelji na osnovnih vrednotah in načelih, kot so spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracija, osnovana na načelih pravne države, ter pregledno in odgovorno upravljanje;

C.  ker je več kot 80 % najmanj razvitih držav na svetu iz regij AKP, zaradi česar je partnerstvo EU-AKP še posebej umestno;

D.  ker so se politične in gospodarske razmere v skupini AKP in Evropski uniji od podpisa Sporazuma iz Cotonouja do danes spremenile;

E.  ker bi morali prihodnji odnosi med državami AKP in EU temeljiti na novem razmisleku o možnostih in ovirah za sodelovanje med državami AKP in EU;

F.  ker se številčnost držav članic AKP in EU v svetovnih forumih ni v zadostni meri pretvorila v skupne ukrepe;

G.  ker je do sedaj partnerstvo AKP-EU odigralo pomembno vlogo pri izpolnjevanju razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT);

H.  ker so po drugi strani rezultati pri ciljih izkoreninjenja revščine in vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo nezadostni, glede na to, da je polovica držav članic AKP še vedno med najmanj razvitimi državami in države AKP skupaj predstavljajo manj kot 5 % svetovne trgovine in približno 2 % svetovnega BDP;

I.  ker trgovinski odnosi tvorijo drugi steber Sporazuma iz Cotonouja in ker sporazumi o gospodarskem partnerstvu omogočajo krepitev teh odnosov;

J.  ker so sporazumi o gospodarskem partnerstvu v členu 36 Sporazuma iz Cotonouja opredeljeni kot razvojni instrumenti s ciljem pospešiti nemoteno in postopno integracijo držav AKP v svetovno gospodarstvo, zlasti s polnim izkoristkom regionalne integracije in trgovine jug-jug“; ker se s tem, da so sporazumi o gospodarskem partnerstvu vključeni v Sporazum iz Cotonouja, spodbuja skladnost politike za razvoj;

K.  ker Sporazum iz Cotonouja upošteva naraščajoči pomen regionalnega povezovanja držav AKP in sodelovanja med AKP in EU, pa tudi njegovo vlogo pri spodbujanju miru, varnosti in rasti ter pri reševanju čezmejnih izzivov;

L.  ker Sporazum iz Cotonouja obravnava nove globalne izzive, povezane s podnebnimi spremembami, migracijami, mirom in varnostjo (na primer boj proti terorizmu, ekstremizmu in mednarodnemu kriminalu), vendar je doprinesel k le malo konkretnim rezultatom na teh področjih;

M.  ker so srečanja skupnih institucij AKP-EU, in zlasti skupnega sveta ministrov, zaenkrat prinesli le malo konkretnih rezultatov, pa tudi udeležba na njih je bila precej maloštevilna in na nizki stopnji;

N.  ker Evropska unija financira približno 50 % stroškov sekretariata AKP; ker določeno število države AKP ne plačuje polne članarine;

O.  ker je politični dialog o bistvenih elementih, kakor je opredeljeno v členih 8 in 96 Sporazuma iz Cotonouja, konkreten in zakonit način ohranjanja skupnih vrednot partnerstva AKP-EU ter spodbujanja demokracije in človekovih pravic, ki so izjemnega pomena za trajnostni razvoj;

P.  ker je očitna potreba po tem, da se ohrani pogojevanje s človekovimi pravicami, in se v novem sporazumu okrepi politični dialog;

Q.  ker je sodelovanje nacionalnih parlamentov, lokalnih organov, civilne družbe in zasebnega sektorja v političnem dialogu dokaj omejeno, čeprav se njihov pomen priznava; ker je bila vloga skupine AKP kot take omejena na primere uporabe člena 96; ker se je do sedaj politični dialog, zlasti pa člen 96, uporabljal predvsem v poznejših fazah političnih kriz, ne pa za njihovo preprečevanje;

R.  ker Sporazumu iz Cotonouja po reviziji iz leta 2010 sicer jasno priznava vlogo nacionalnih parlamentov, lokalnih organov, civilne družbe in zasebnega sektorja, a je njihova udeležba v posvetovanjih o politikah in dejavnostih EU omejena;

S.  ker se organizacije civilne družbe soočajo z vse bolj restriktivno zakonodajo in drugimi ovirami, ki omejujejo njihovo delovanje in prostor;

T.  ker regijo AKP sestavlja določeno število čezmorskih držav in ozemelj, ki jih z Evropsko unijo vežejo posebne vezi, zaradi katerih bi se veljalo odmakniti od tradicionalne razvojne pomoči in v večji meri upoštevati njihovo pripadnost evropski družini; ker sicer čezmorske države in ozemlja uživajo poseben status, pa kljub temu še vedno prejemajo finančna sredstva iz 11. evropskega razvojnega sklada na enak način kot države AKP;

U.  ker se Evropski razvojni sklad financira z neposrednimi prispevki držav članic EU in zanj ne veljajo običajna proračunska pravila EU; ker Parlament nima nobenega vpliva na proračun tega sklada, razen da podeli razrešnico za že opravljena izplačila, kot tudi nima formalne pravice do nadzora nad njegovimi programi;

V.  ker je v okviru 11. evropskega razvojnega sklada za mirovno pomoč Afriki rezerviranih približno 900 milijonov EUR, 1,4 milijarde EUR iz rezerve sklada pa bo uporabljene za skrbniški sklad EU za Afriko;

W.  ker bi lahko domači viri držav AKP, skupaj z nakazili diaspore, odigrali ključno vlogo pri financiranju razvoja;

X.  ker bi vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun EU omogočila izvajanje demokratičnega nadzora, prispevala bi k njegovi večji prepoznavnosti in bi zagotovila boljšo preglednost nad porabo sredstev EU za razvoj; ker se po drugi strani programi sklada načrtujejo v večletnem okviru, zaradi česar so viri vnaprej predvidljivi in bi torej vključitev sklada v proračun EU lahko pomenila manj sredstev za razvoj v državah AKP v korist drugih prednostnih nalog zunanje politike, kar bi lahko oslabilo privilegirano partnerstvo EU-AKP; ker bi bilo lahko zaradi vključitve sklada v proračun EU ogroženo financiranje mirovne pomoči za Afriko, pa tudi druge pomembne pobude, kot je skrbniški sklad za Afriko, razen če ne bi prišlo do vzpostavitve posebnega instrumenta za financiranje varnosti, povezane z razvojnim sodelovanjem;

1.  potrjuje, da je sodelovanje AKP-EU dragocen in edinstven dosežek, ki je v zadnjih 40 letih okrepil vezi med narodi, državami ter parlamenti AKP in EU; glede na to, da so države AKP jasno pokazale željo po sprejemanju skupnih ukrepov, poudarja, da je za učinkovitejše sodelovanje in prilagajanje na nove izzive nujno potrebna nova struktura, ki bo ohranila tiste dele pravnega reda AKP-EU, ki so po naravi univerzalni, kot so zavezanost človekovim pravicam in enakosti spolov, človeškemu razvoju, dobremu upravljanju in demokraciji, izpolnjevanju načel pravne države in izmenjavi primerov najboljše prakse v skupnem okviru, medtem ko je treba glavnino dela opraviti v skladu z načelom subsidiarnosti, kar pomeni, da mora potekati preko regionalnih sporazumov, prilagojenih specifičnim regionalnim potrebam ter vzajemnim interesom EU in posameznih regij;

2.  poudarja, da bi morali biti skupni okvir, pa tudi regionalni sporazumi pravno zavezujoči; poudarja, da bi bilo treba za njihovo večjo učinkovitost, omejitev podvajanja in preprečitev prekrivanja političnih okvirov, regionalne sporazume z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami zastaviti tako, da bodo upoštevali obstoječe regionalne in podregionalne organizacije, npr. Afriško unijo in regionalne gospodarske skupnosti, pa tudi regionalne strategije ali sporazume, kot so sporazumi o gospodarskem partnerstvu, prav tako pa bi morali omogočati vključevanje novih držav, na primer severnoafriških, ali povezovanje držav v skupine glede na njihove posebne interese ali potrebe (npr. razvojni status v primeru najmanj razvitih držav ali geografske posebnosti v primeru majhnih otoških držav v razvoju);

Cilji, načela in pogoji sodelovanja

3.  poziva, naj se agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 in cilji trajnostnega razvoja postavijo v središče novega sporazuma, in meni, da je treba zagotoviti močne nadzorne mehanizme, s katerimi bi zagotovili, da bo izvajanje sporazuma prispevalo k ciljem trajnostnega razvoja in jih spodbujalo;

4.  poziva k vzpostavitvi mehanizma AKP-EU za medsebojne preglede, odgovornost in pregled, ki bi omogočal stalni nadzor nad uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja v državah članicah, pri čemer bi predstavniki držav AKP in EU iz vladnih institucij, pa tudi iz parlamentov, regionalnih in lokalnih organov, civilne družbe in znanstvenih krogov pripravljali letne zaključke in priporočila za nacionalne, regionalne in globalne postopke pregleda nadaljnjo obravnavo;

5.  poleg tega poudarja, da bi bilo treba pri načrtovanju, sprejemanju in izvajanju javnih sektorskih politik iz novega sporazuma v celoti upoštevati ukrepe, temelječe na znanju;

6.  poziva, naj boj proti revščini in neenakosti ter njuno dokončno izkoreninjenje, pa tudi spodbujanje trajnostnega razvoja ostane krovni cilj sodelovanja AKP-EU; vztraja pa, da bi moral biti novi sporazum v prvi vrsti politični projekt, osnovan na načelu odgovorne soudeležbe in bi bilo treba dokončno opustiti miselnost razmerja med donatorji in prejemniki; meni, da bi moralo sodelovanje potekati na področjih skupnega interesa, kjer bi bilo mogoče pričakovati vzajemno korist, ne le z ekonomskega vidika, temveč tudi v zvezi z mirom in varnostjo, človekovimi pravicami in načeli pravne države, dobrim upravljanjem in demokracijo, migracijami, okoljem, podnebnimi spremembami in drugimi področji, povezanimi z blaginjo prebivalcev držav AKP in EU;

7.  poudarja, da je usklajenost politik za razvoj ključni element za uresničevanje nove agende trajnostnega razvoja; meni, da celovita narava Sporazuma iz Cotonouja spodbuja usklajenost politik za razvoj, zato bi jo bilo treba ohraniti tudi v novem sporazumu; poudarja, da je treba v okviru novega sporazuma ohraniti posebne določbe o usklajenosti politik za razvoj in krepitev dialoga o sorodnih vprašanjih; želi spomniti na svoj predlog za vzpostavitev funkcije stalnega poročevalca za usklajenost politik za razvoj v okviru skupne parlamentarne skupščine;

8.  meni, da je za izpolnitev agende 2030 ključno spoštovanje mednarodno dogovorjenih načel o učinkovitosti pomoči, in meni, da bi bilo treba to zapisati v prihodnji sporazum;

9.  poziva, naj osrednji elementi Sporazuma iz Cotonouja v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in načeli pravne države ostanejo temeljne vrednote novega sporazuma; poziva, naj se med osrednje elemente doda še dobro upravljanje, kar bo v skladu z novim ciljem trajnostnega razvoja št. 16, ki obravnava mir, pravičnost in učinkovite institucije; poudarja pomen celovitega izvajanja člena 9 Sporazuma iz Cotonouja;

10.  poudarja, da je politični dialog bistven del Sporazuma iz Cotonouja in da sta člena 8 in 96 konkreten in zakonit način ohranjanja temeljnih elementov v odnosih AKP-EU, čeprav njuna uporaba v preteklosti ni bila zmeraj učinkovita; poziva, naj ostane politični dialog osrednji in pravni steber krovnega okvira in regionalne ravni novega sporazuma; poziva, naj se politični dialog uporablja bolj učinkovito, sistematično in proaktivno, da bi preprečili politične krize;

11.  poudarja, da člen 97 Sporazuma iz Cotonouja določa postopek posvetovanja in ustrezne ukrepe za obravnavo resnih primerov korupcije, in meni, da je obžalovanja vredno, da je bil ta člen do sedaj uporabljen le enkrat; poziva, naj se ta postopek v novem sporazumu o partnerstvu med EU in državami AKP okrepi, da bo v celoti operativen;

12.  v zvezi s tem poudarja, da je politični dialog dragocena podlaga za izboljševanje razmer, v katerih živijo prebivalci partnerskih držav; obžaluje, da se ta instrument doslej ni uporabljal v zadostni meri, prav tako pa je bil dokaj neučinkovit; zato poziva k natančnejšemu spremljanju stanja človekovih pravic in drugih osrednjih in temeljnih elementov sporazuma, poudarja, da morajo biti v spremljanje vključene vse strani, poziva pa tudi k rednim dvo- ali večletnim ocenjevalnim in skupnim poročilom o spoštovanju teh elementov v vseh državah članicah AKP-EU, da bi lahko na tej osnovi poimensko izpostavili dobre in slabe primere; poziva, naj bodo ugotovitve teh poročil predstavljene na plenarnih srečanjih AKP-EU in se uporabljajo kot podlaga za politični dialog, služijo pa naj tudi kot vir podatkov med nacionalnimi, regionalnimi in svetovnimi pregledi izpolnjevanja ciljev trajnostnega razvoja;

13.  poziva, naj bodo nacionalni parlamenti ter regionalni in lokalni organi tako držav AKP kot držav članic EU tesneje vključeni v vse faze politik in dejavnosti AKP-EU, od načrtovanja in oblikovanja programov do izvajanja, ocenjevanja in spremljanja, zlasti z vidika načela subsidiarnosti;

14.  poziva vse strani, naj v okviru novega sporazuma omogočijo, da bo lokalno in regionalno upravljanje bolj avtonomno, temu ustrezno naj krepijo njegove zmogljivosti, da bo učinkovitejše pri svojih dolžnostih in bo odigralo pomembno vlogo pri razvoju držav AKP;

15.  poziva, naj se v politični dialog, načrtovanje in izvajanje ter podporo za izgradnjo zmogljivosti dosledneje vključuje civilna družba, predvsem ko gre za lokalne skupine, ki jih politike neposredno zadevajo; v zvezi s tem poudarja, da se v nekaterih državah nevarno zmanjšuje prostor za delovanje civilne družbe, ter opominja, da je treba vključiti skupine, npr. manjšine, mlade in ženske, ki ne zmorejo organizirati svojih interesov ali jih njihove vlade kljub upravičenim demokratičnim interesom ne priznavajo;

16.  meni, da lahko izjemno pomembno vlogo v razvojnem procesu odigra zasebni sektor, ki lahko prispeva k financiranju razvoja, seveda če se pri naložbah spoštujejo prebivalci, tradicionalno lastništvo ali uporaba in okolje, pač v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; zato poziva, naj se pod okriljem Evropske investicijske banke (EIB) podpirajo zasebne naložbe, če so v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter pravili za socialno zaščito in varstvo okolja; poudarja, da bi moralo novo partnerstvo prednost nameniti malim proizvajalcem in malim kmetom ter zagotoviti ugodno okolje za mikro-, mala in srednja podjetja; prav tako poziva, da je treba med pripravo politik ter pri njihovem načrtovanju in izvajanju prisluhniti lokalnemu in nacionalnemu zasebnemu sektorju;

Prihodnje institucije AKP-EU

17.  poziva, naj se na zasedanjih skupnega sveta AKP-EU obravnavajo tematske in nujne politične zadeve, tudi občutljiva vprašanja, da bi bilo mogoče zanje sprejeti skupne sklepe; poziva ustrezna ministrstva držav članic AKP in EU, naj okrepijo sodelovanje na ministrski ravni, da bi zasedanjem dali potrebno politično legitimnost in načelu partnerstva zagotovili potrebno prepoznavnost;

18.  poziva, naj se novemu sporazumu o sodelovanju doda močna parlamentarna razsežnost v obliki skupne parlamentarne skupščine, ki bo omogočila odprt demokratični in celoviti parlamentarni dialog, tudi o težavnih in občutljivih zadevah, pospešila izvajanje skupnih (regionalnih) političnih projektov in jim z udeležbo raznolikih deležnikov zagotovila demokratično podlago, nadzirala delo izvršilnih organov in razvojno sodelovanje, spodbujala demokracijo in človekove pravice ter tako pomembno prispevala k enakopravnemu partnerstvu AKP-EU; poudarja pomen tega, da se skupna parlamentarna skupščina že v zgodnji fazi vključi v vse razprave o partnerstvu AKP-EU po letu 2020;

19.  je prepričan, da bi morala skupna parlamentarna skupščina zagotoviti, da so v njenih razpravah ustrezno demokratično in sorazmerno zastopane in udeležene vse politične sile; zato poziva, naj se v nacionalne delegacije v skupni parlamentarni skupščini vključijo parlamentarni predstavniki celotnega nacionalnega političnega spektra, tudi opozicije;

20.  poziva, naj se skupna parlamentarna skupščina prilagodi novi regionalni strukturi in naj svoje delo na regionalnih forumih osredotoči na zadeve regionalnega pomena, vanj pa tesno vključi nacionalne in regionalne parlamente, medtem ko naj redna zasedanja skupnega sveta AKP-EU prireja redkeje; se zavzema za pripravo tematskih srečanj s civilno družbo, lokalnimi organi in zasebnim sektorjem, ki naj se vključijo na dnevni red zasedanj skupne parlamentarne skupščine z namenom nadgradnje in širjenja razprave o temah, povezanih z agendo skupne parlamentarne skupščine;

21.  poziva predsedstvo skupne parlamentarne skupščine, naj pripravi bolj strateško usmerjen delovni program; poziva, da je treba v prihodnjih poročilih odborov skupne parlamentarne skupščine vzpostaviti očitno navezavo na 17 ciljev trajnostnega razvoja, saj bo to omogočilo redno spremljanje vsakega med njimi; poziva, naj se v okviru splošnega foruma AKP-EU uskladijo skupne resolucije o nujnih mednarodnih temah, zamudah pri temah v zvezi s cilji trajnostnega razvoja in kršitvah človekovih pravic, prav tako pa se naj v okviru regionalnih ali drugih ustreznih srečanj uskladijo resolucije o aktualnih temah in nujnih vprašanjih, ki zadevajo posamezno regijo ali določeno skupino; ob tem podpredsednico/visoko predstavnico opozarja na politični pomen tega, da se zasedanj skupne parlamentarne skupščine Svet udeležuje na ministrski ravni; poziva, naj se na zasedanja skupnega sveta vsakič povabita tudi sopredsednika skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, saj bi to prispevalo k učinkovitemu in vzajemnemu pretoku informacij ter k boljšemu institucionalnemu sodelovanju;

22.  poziva k nadaljnjim prizadevanjem za večji nadzor skupne parlamentarne skupščine nad razvojnimi programi, ob upoštevanju načel razvojne učinkovitosti in nadaljnjega spremljanja tega nadzora; poziva Komisijo in vlade, naj spodbujajo udeležbo nacionalnih parlamentov, lokalnih in regionalnih organov, civilne družbe, zasebnega sektorja in izseljenskih skupnosti v različnih fazah nadzora nad razvojnim načrtovanjem, nacionalnim parlamentom v pomoč pri njihovem opravljanju demokratičnega nadzora pa naj pravočasno in pregledno zagotovijo vse razpoložljive informacije;

23.  meni, da bi se moralo partnerstvo med EU in AKP poglobiti tako, da bi se, kjer je to le mogoče, vzpostavilo tesnejše sodelovanje z drugimi partnerji na globalni ravni (kot sta Afriška unija in OZN) in drugimi mednarodnimi silami, da bi prišlo do večje usklajenosti in tesnejšega sodelovanja pri spoprijemanju z izzivi vojn, notranjih konfliktov, negotovosti, nestabilnosti in tranzicije, brez podvajanja dela ali misij;

Financiranje v prihodnje

24.  je prepričan, da je sočasni iztek veljavnosti Sporazuma iz Cotonouja in večletnega finančnega okvira Unije priložnost, da se končno sprejme odločitev o vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun Unije, s čimer bi se izboljšala učinkovitost, uspešnost, preglednost, demokratični nadzor, odgovornost ter prepoznavnost in skladnost razvojnega financiranja EU; vseeno poudarja, da bi morala biti vključitev razvojnega sklada v proračun EU pogojena s, prvič, zajamčeno omejitvijo razvojnih sredstev, da bi ohranili stopnjo financiranja držav v razvoju in, drugič, s trajno rešitvijo za financiranje varnostnih odhodkov EU, povezanih in usklajenih z razvojnim sodelovanjem; poudarja, da je bi moral razvojni sklad tudi v primeru, če bo vključen v proračun EU, vključevati merila, ki so usklajena z razvojnim sodelovanjem EU; poziva obe strani, naj kjer le to le mogoče posodobita instrumente financiranja in spodbujata splošno in sektorsko proračunsko podporo;

25.  poudarja, da proračun Unije že vsebuje instrumente, namenjene posameznim partnerjem, in da bi bilo mogoče vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun izpeljati tako, da bi se odražalo in spodbujalo privilegirano razmerje AKP-EU ter bi se spodbujal trajnostni razvoj; poziva Komisijo, naj pred pripravo potrebnih predlogov za naslednji večletni finančni okvir pripravi načrt, v katerem bo obravnavala zgoraj omenjena vprašanja;

26.  opozarja, da prihodnji odnosi AKP-EU ne bi smeli pomeniti zgolj razmerja med donatorji in prejemniki, temveč bi morali biti politične narave in bi si bilo treba torej na različnih mednarodnih forumih prizadevati za skupne politične projekte; zato poudarja, da je treba načela razvojne pomoči EU enakopravno uveljavljati za vse države v razvoju in da je treba za napredne države AKP postopoma ukiniti razvojno pomoč EU in zanje začeti uveljavljati enake pogoje kot za države, ki niso iz skupine AKP; meni, da bi bila višja stopnja samofinanciranja s strani držav AKP v skladu z njihovimi prizadevanji za tem, da bi bile avtonomni akter, in v zvezi s tem poudarja, da je treba v novi sporazum vključiti izboljšana orodja za krepitev zmogljivosti držav AKP za financiranje ključnih gospodarskih sektorjev; poziva strani, naj podvojijo prizadevanja za izgradnjo zmogljivosti v državah AKP ter za razvoj in učinkovito uporabo domačih virov, zlasti s krepitvijo davčnih sistemov, za boljše upravljanje naravnih virov ter za spodbujeno industrializacijo in predelavo surovin za lokalne, regionalne in svetovne trge;

27.  poudarja, da je 11. evropski razvojni sklad glavni vir financiranja mirovne pomoči za Afriko, čeprav je bil ob vzpostavitvi te pomoči leta 2003 predviden zgolj kot začasna rešitev; poziva, naj se vzpostavi namenski instrument za financiranje varnostnih odhodkov, povezanih z razvojnim sodelovanjem;

28.  je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 7. junija 2016 o vzpostavitvi novega okvira za partnerstvo s tretjimi državami v sklopu Evropske agende o migracijah; ugotavlja, da je prispevek iz proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada, namenjen svežnju v višini 8 milijard EUR, sestavljen izključno iz že načrtovane pomoči; poziva, naj se ne ogrozi razvojna pomoč za upravičence in naj se pobude, povezane z migracijami, financirajo s svežimi sredstvi;

29.  poziva k uvedbi posebnega instrumenta za vse čezmorske države in ozemlja, ki bo ustrezal njihovemu posebnemu položaju in bo v skladu z njihovo pripadnostjo evropski družini; poziva k tesnejšemu sodelovanju med državami AKP in čezmorskimi državami in ozemlji, da se na ta način spodbudi vključujoč in trajnosten razvoj tamkajšnjih regij in se čezmorske države in ozemlja celoviteje vključijo v regionalno okolje;

Trgovinska razsežnost: sporazumi o gospodarskem partnerstvu

30.  poudarja, da so sporazumi o gospodarskem partnerstvu osnova regionalnega sodelovanja in da morajo biti instrumenti za razvoj in regionalno vključevanje; zato opozarja na pomen pravno zavezujočih trajnih določb (o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih) v vseh sporazumih o gospodarskem partnerstvu in poudarja, kako pomembno je oblikovati učinkovite nadzorne sisteme, v katere je vključena široka paleta deležnikov civilne družbe, saj to prispeva k ugotavljanju in preprečevanju negativnih učinkov liberalizacije trgovine;

31.  se zavzema za to, da bo naslednik Sporazuma iz Cotonouja politično krovni sporazum, ki bo opredeljeval minimalne zahteve za sporazume o gospodarskem partnerstvu in bo povzel s sedanjim sporazumom vzpostavljene trajnostne določbe o dobrem upravljanju, spoštovanju človekovih pravic, tudi med najbolj ranljivimi skupinami, ter o spoštovanju socialnih in okoljskih standardov, saj bi kot tak zagotovil ustrezen okvir za trajnostni razvoj in usklajenost politik; se zavzema za skupni parlamentarni nadzor in proces spremljanja učinka sporazuma o gospodarskem partnerstvu ter za strukturirane mehanizme spremljanja s strani civilne družbe;

o
o   o

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu , Komisiji, Svetu AKP, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedstvu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU.

(1) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/acp/03_01/pdf/mn3012634_en.pdf (2) http://www.epg.acp.int/fileadmin/user_upload/Georgetown_1992.pdf (3) UL C 310, 25.8.2016, str. 19. (4) UL C 65, 19.2.2016, str. 257. (5) UL C 67E, 18.3.2010, str. 120. (6) UL C 103E, 29.4.2004, str. 833. (7) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/acp/2015_acp2/pdf/101905en.pdf (8) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/acp/2015_acp2/pdf/1081264en.pdf (9) http://www.africa-eu-partnership.org/sites/default/files/documents/eas2007_joint_strategy_en.pdf (10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0336. (11) http://www.acp.int/content/acp-eu-stand-together-post-2015-development-agenda (12) http://www.epg.acp.int/fileadmin/user_upload/Sipopo_Declaration.pdf (13) Resolucija generalne skupščine OZN A/RES/69/313. (14) Resolucija Generalne skupščine OZN A/RES/70/1.