Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2013 o Ruandi: primer Victoire Ingabire(1),

–  ob upoštevanju Afriške listine človekovih pravic in pravic ljudstev,

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

–  ob upoštevanju načel in smernic za pravico do poštenega sojenja in pravne pomoči v Afriki,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugemu nečloveškemu ter ponižujočemu ravnanju in kaznovanju,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je Ruanda ratificirala leta 1975,

–  ob upoštevanju izida rednega splošnega pregleda razmer v Ruandi iz leta 2015 in sklepnih ugotovitev odbora OZN za človekove pravice iz leta 2016;

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Federice Mogherini v imenu EU o ustavnem pregledu v Ruandi, opravljenem 3. decembra 2015,

–  ob upoštevanju skupne lokalne izjave EU z dne 18. decembra 2015 o referendumu o osnutku ustave v Ruandi,

–  ob upoštevanju sporočila za javnost, ki ga je 16. marca 2016 podala stranka Združenih demokratičnih sil o pritožbenem postopku politične zapornice Victoire Ingabire Umuhoza,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Freedom House o Ruandi iz leta 2015,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Amnesty International o posamezni državi z naslovom Ruanda 2015/2016,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Amnesty International o ogroženosti pravice in prvostopenjskem sojenju proti Victoire Ingabire iz leta 2013,

–  ob upoštevanju odgovora podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 4. februarja 2013 na pisno vprašanje E-010366/2012 o Victoire Ingabire,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch z naslovom Ruanda: pogrešana opozicijska aktivistka z dne 29. septembra 2016,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca Združenih narodov o Ruandi, zlasti o pravici do mirnega zbiranja in združevanja iz leta 2014,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Ruanda ena od maloštevilnih afriških držav, ki so uspešne pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, zlasti pri vprašanjih, kot so enakost spolov, krepitev moči žensk, zagotavljanje splošne osnovne izobrazbe, smrtnost otrok in mater, razširjenost virusa HIV in okoljska trajnost;

B.  ker je močno gospodarsko rast spremljalo precejšnje izboljšanje življenjskih standardov, katerega rezultat sta dvotretjinsko zmanjšanje umrljivosti otrok in skoraj vsesplošen vpis otrok v osnovno šolo;

C.  ker smo priča gospodarskim in političnim prizadevanjem za izboljšanje gospodarstva države, povečanje industrializacije in večjo usmerjenost k storitvam;

D.  ker je bila Victoire Ingabire, predsednica stranke Združenih demokratičnih sil (UDF), 30. oktobra 2012 obsojena na 8 let zapora zaradi zarote, saj naj bi na podlagi odnosov z Demokratičnimi silami za osvoboditev Ruande (FDLR) s teroristično dejavnostjo ogrožala oblasti in omalovaževala genocid iz leta 1994;

E.  ker je bil delegaciji Evropskega parlamenta septembra 2016 onemogočen dostop do zaprte opozicijske voditeljice Victoire Ingabire; ker je kljub temu, da je bil namen obiska vloga žensk v družbi in krepitev njihove vloge, minister za zunanje zadeve in sodelovanje ni videl nobenega posebnega razloga, da bi obsojenka Victoire Ingabire, za katero veljajo smernice in pravila nacionalnih zaporov, sprejela obisk poslancev parlamenta Evropske unije, ki so bili na uradni misiji;

F.  ker je v poročilu o misiji zapisano, da v zvezi s tem ostajajo pomembni izzivi, zlasti dostop do izobraževanja na podeželskih območjih, enake lastninske pravice, boljši dostop do nekmetijskih delovnih mest ter razmere na področju človekovih pravic, saj sta zlasti politična udeležba in svoboda izražanja v Ruandi še vedno zaskrbljujoči, neodvisna civilna družba pa je še vedno zelo šibka;

G.  ker so številne organizacije za človekove pravice obsodile sojenje Victoire Ingabire na prvi stopnji, saj so bile opažene resne nepravilnosti in nepravično ravnanje z obtoženko; ker organizacija Amnesty International v svojem poročilu opozarja na javne izjave, škodljive za običajen potek postopka, ki jih je pred sojenjem podal ruandski predsednik, ter na zanašanje na priznanja zapornikov v vojaškem taboru Kami, kjer naj bi uporabljali mučenje; ker so štiri priče tožilstva in soobtožena oseba po tem, ko so pred ruandskim višjim sodiščem leta 2012 pričali proti Victoire Ingabire, maja 2013 vrhovnemu sodišču povedali, da je bilo njihovo pričanje prikrojeno;

H.  ker je Evropski parlament 13. septembra 2012 Victoire Ingabire Umuhoza skupaj z dvema drugima ruandskima politikoma, Bernardom Ntagando in Deogratiasom Mushyayidijem, nominiral za nagrado Saharova Evropskega parlamenta za svobodo misli za leto 2012;

I.  ker je leta 2015 Victoire Ingabire vložila pritožbo na Afriškem sodišču za človekove pravice in pravice ljudstev, v kateri ruandski vladi očita kršenje njenih pravic; ker se je Ruanda marca 2015 umaknila iz jurisdikcije Afriškega sodišča s trditvijo, da so ruandska sodišča zmožna obravnavati vse lokalne zadeve; ker je 29. februarja 2016 ruandska vlada umaknila svojo deklaracijo, ki posameznikom omogoča, da vlagajo pritožbe neposredno na Afriškem sodišču za človekove pravice in pravice ljudstev, in to le nekaj dni preden naj bi sodniki obravnavali tožbo, ki jo je Victoire Ingabire vložila zoper ruandsko vlado;

J.  ker so se po besedah predstavnikov stranke UDF-Inkingi razmere, v katerih Victoire Ingabire prestaja kazen, od aprila 2016 znatno poslabšale; ker ji ne omogočijo prejemanja hrane od zunaj in posebnih dietnih jedi in ker so razveljavili njeno zdravstveno spričevalo;

K.  ker se njena stranka UDF-Inkingi med drugim ni mogla zakonito registrirati kot politična stranka, več njenim članom pa so grozili, jih prijeli in pridržali;

L.  ker so številni člani opozicijske stranke v zaporu; ker je Illuminée Iragena, ki je medicinska sestra in politična aktivistka, povezana s stranko FDU-Inkingi, pogrešana že zadnjih pet mesecev in se bojijo za njeno varnost; ker je bila blagajničarka te stranke, Léonille Gasengayire, 23. avgusta 2016 aretirana in obtožena napeljevanja k vstaji;

M.  ker je Ruanda po svetovnem indeksu svobode tiska med 180 državami na 161. mestu; ker se svoboda tiska še naprej poslabšuje, saj so neodvisni novinarji pogosto tarča nadlegovanja, groženj in aretacij; ker so novinarji v izgnanstvu in tuji novinarji vedno pogosteje tarča protipravnega ustrahovanja, nasilja in prisilnih izginotij, ker pri svojem poročanju kritično obravnavajo funkcionarje;

N.  ker je vlada oktobra 2014 za nedoločen čas prekinila oddajanje radijske postaje BBC v jeziku kinyarwanda po tem, ko je bil predvajan kontroverzni televizijski dokumentarni film BBC o ruandskem genocidu leta 1994;

O.  ker je nadvse pomembno utrjevati demokracijo, vključno z zagotavljanjem neodvisnosti sodstva in participacije opozicijskih strank, zlasti ker naj bi bile leta 2017 predsedniške volitve

P.  ker ruandski pravosodni sistem ni več zmožen obravnavati odmevnih političnih primerov, odkar so se v kazenskem postopku zoper Victoire Ingabire pokazale njegove pomanjkljivosti;

Q.  ker je Ruanda ključna akterka v regiji Velikih jezer in lahko odigra osrednjo vlogo v procesu stabilizacije, tudi z bojem proti nezakoniti trgovini z rudninami in drugimi naravnimi viri; ker skupina strokovnjakov OZN v svojem poročilu o Demokratični republiki Kongo iz leta 2015 priporoča, naj ruandska vlada preišče in sodno preganja vpletene v nezakonito trgovino s kositrom, tantalom in volframom, pa tudi v zamegljevanje porekla rudnin iz Demokratične republike Kongo v Ruandi;

1.  odločno obsoja politično motivirana sojenja, sodno preganjanje političnih nasprotnikov in poseganje v izide sojenj; poziva vlado Ruande, naj gospodarski in socialni napredek razširi na področje človekovih pravic, da bi se država zares pomaknila proti sodobni in vključujoči demokraciji; poziva ruandske oblasti, naj zagotovijo, da bo pritožbeni postopek Victoire Ingabire pošten in da bo izpolnjeval standarde ruandskega in mednarodnega prava; poudarja, da sojenj in obtožnic ni mogoče utemeljevati na nejasnih in nenatančnih zakonih ter na zlorabi napačni uporabi zakonov, kot se dogaja v zadevi Victoire Ingabire;

2.  izraža globoko zaskrbljenost, ker je ruandsko vrhovno sodišče Victoire Ingabire obsodilo na 15 let zapora in zavrnilo pritožbo na sodbo, pa tudi nad vedno slabšimi razmerami njenega pridržanja; meni, da pritožbeni postopek, ki je potekal v Ruandi, ni izpolnjeval mednarodnih standardov, med drugim domneve o nedolžnosti;

3.  poudarja, da je bil umik Ruande iz pristojnosti Afriškega sodišča za človekove pravice in pravice ljudstev marca 2016, torej le nekaj dni pred obravnavo pritožbe v zadevi Victoire Ingabire, povezan s to zadevo in naj bi s tem omejili neposreden dostop posameznikov in nevladnih organizacij do tega sodišča;

4.  želi spomniti ruandske oblasti, da je EU izrazila zaskrbljenost glede spoštovanja človekovih pravic in pravice do poštenega sojenja v okviru uradnega političnega dialoga z Ruando na podlagi člena 8 Sporazuma iz Cotonouja; poziva k hitri in nepristranski reviziji zadeve Victoire Ingabire, in sicer na podlagi dejstev in v skladu s zakonom ter brez vsakršnih omejitev, neprimernih vplivov, pritiskov ali groženj; poziva, naj se v zaporu spoštujejo pravice Victoire Ingabire, vključno z dostopom do pravnega zastopanja ter primerne prehrane in zdravljenja;

5.  obsoja vsakršno ustrahovanje, aretacije, pridržanja in sodni pregon voditeljev, članov in aktivistov opozicijskih strank ter novinarjev in drugih, ki se jih dojema kot kritike ruandske vlade izključno zaradi izražanja stališč; v zvezi s tem poziva ruandske oblasti, naj pregledajo in prilagodijo nacionalno pravo, da bi zagotovile svobodo izražanja, zlasti člena 463 in 451 kazenskega zakonika, ki jo omejujeta;

6.  poziva ruandsko vlado, naj pokaže pripravljenost za preiskavo domnevnih zlorab, uperjenih proti opozicijskim aktivistom in novinarjem, ter naj zagotovi, da bodo vojaški centri za pridržanje skladni z ruandskimi zakoni in mednarodnimi standardi; poziva ruandske oblasti, naj nemudoma izpustijo vse posameznike in druge aktiviste, ki so bili pridržani ali obsojeni izključno zaradi uveljavljanja svoje pravice do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, in naj zagotovijo ločitev upravne, zakonodajne in sodne oblasti, še posebej neodvisnost sodstva;

7.  poziva ruandske oblasti, naj okrepijo prizadevanja za preiskavo primerov Illuminée Iragena, Johna Ndabarasa, Léonille Gasengayire in drugih posameznikov, za katere obstaja bojazen, da so izginili pod prisilo, naj razkrijejo, kje so, ter jih izpustijo ali jim sodijo, če so pridržani; poziva jih tudi, naj zagotovijo pravično sojenje dejanskim ali domnevnim nasprotnikom vlade, tudi Franku Rusagari, Joelu Mutabaziju, Kizitu Mihigu in njihovim soobtožencem;

8.  poziva ruandske oblasti, naj leta 2017 zagotovijo mirne, verodostojne in pregledne volitve, in poziva vlado, naj sodeluje z opozicijo v pripravah nanje; izraža podporo dolgoročni misiji EU za opazovanje predsedniških volitev leta 2017, ki naj bo osredotočena na politični prostor in temeljne svoboščine;

9.  opominja ruandske oblasti, da demokracija temelji na pluralistični vladi, delujoči opoziciji, neodvisnih medijih in sodstvu, spoštovanju človekovih pravic ter spoštovanju svobode izražanja in združevanja; v zvezi s tem poziva Ruando, naj odpre svoj politični prostor, spoštuje te standarde in izboljša razmere na področju človekovih pravic; pričakuje, da bo Ruanda izvajala priporočila posebnega poročevalca OZN o svobodi zbiranja in združevanja (2014);

10.  poziva ruandske oblasti, naj takoj dokončajo revizijo svoje deklaracije, ki posameznikom in nevladnim organizacijam dovoljuje, da se pritožijo pred Afriškim sodiščem za človekove pravice in pravice ljudstev, ter jo obnovijo in ponovno uveljavijo;

11.  poziva Evropsko unijo in njene mednarodne partnerje, naj še naprej podpirajo ruandsko ljudstvo pri njegovih prizadevanjih za izgradnjo miru in stabilnosti v državi in vsej regiji;

12.  poziva Evropsko komisijo, naj še naprej redno ocenjuje podporo Evropske unije institucijam ruandske vlade in tako zagotovi, da ta podpora celovito spodbuja spoštovanje človekovih pravic, svobodo izražanja in združevanja, politični pluralizem in neodvisno civilno družbo;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Federici Mogherini, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, institucijam Afriške unije, Vzhodnoafriški skupnosti, Skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, državam članicam EU, zagovornikom Victoire Ingabire in predsedniku Ruande.

(1) UL C 55, 12.2.2016, str. 127.