Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 (SYN-BTØ11-1) v promet za gojenje (D046173/01),

–  ob upoštevanju Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS(1) ter zlasti prvega pododstavka člena 18(1) direktive,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za varnost hrane z dne 19. maja 2005(2),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja o posodobitvi zaključkov ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi s proti žuželkam odporno gensko spremenjeno koruzo MON 810, ki ga je 6. decembra 2012 podala Evropska agencija za varnost hrane(3),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja o dopolnitvi zaključkov ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi z gojenjem proti žuželkam odporne gensko spremenjene koruze Bt11 in MON 810, ki ga je 6. decembra 2012 sprejela Evropska agencija za varnost hrane(4),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, cvetnemu prahu koruze Bt, ki ga je 28. maja 2015 podala Evropska agencija za varnost hrane(5),

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(6),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Syngenta Seeds SAS (nekdanja družba Novartis Seeds) (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) leta 1996 pristojnemu organu Francije v skladu z Direktivo Sveta 90/220/EGS(8) predložila prijavo o dajanju gensko spremenjene koruze Bt11 v promet (sklic: C/F/96/05.10); ker je bila leta 2003 v skladu z Direktivo 2001/18/ES predložena posodobljena prijava;

B.  ker genska modifikacija koruze Bt11 izraža beljakovino Cry1Ab, ki je beljakovina Bt (pridobljena iz Bacillus thuringiensis subsp. Kurstaki) in povzroča odpornost proti koruzni vešči (Ostrinia nubilalis) in metulju Sesamia nonagrioides, ter beljakovino PAT, ki povzroča odpornost proti herbicidu glufosinat-amonij;

C.  ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009; ker za snovi, ki so že bile odobrene, merila za izločitev veljajo, ko je treba odobritev obnoviti; ker veljavnost odobritve glufosinata poteče leta 2017; ker bi bilo treba glufosinat načeloma prenehati uporabljati leta 2017;

D.  ker je na podlagi člena 26c(2) Direktive 2001/18/ES gensko spremenjeno koruzo Bt11 prepovedano gojiti na naslednjih ozemljih: Valonija (Belgija); Bolgarija; Danska; Nemčija (razen za raziskovalne namene); Grčija; Francija; Hrvaška; Italija; Ciper; Latvija; Litva; Luksemburg; Madžarska; Malta; Nizozemska; Avstrija; Poljska; Slovenija; Severna Irska (Združeno kraljestvo); Škotska (Združeno kraljestvo); Wales (Združeno kraljestvo).

E.  ker Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) trdi, da se glede na dokaze približno 95–99 % sproščenega cvetnega prahu usede znotraj približno 50 metrov od vira, vendar lahko vertikalno gibanje vetrov ali vetrni sunki v času opraševanja cvetni prah dvignejo visoko v zrak in ga razpršijo več kilometrov stran;

F.  ker je EFSA v svojem mnenju leta 2005 ugotovila, da v Evropi ni divjih sort, sorodnih koruzi, s katerimi bi bilo možno križanje, zato je podala mnenje, da ni pričakovati neželenih posledic pojava in širjenja tega organizma na okolje;

G.  ker je v Španiji od leta 2009 prisoten teozint, predhodnik gojene koruze; ker lahko populacije teozinta postanejo prejemnice transgenega DNK iz gensko spremenjene koruze MON 810, ki se goji v nekaterih regijah Španije, kjer se teozint zelo širi; ker se lahko ta gen prenese v teozint, zaradi česar bo ta začel proizvajati toksin Bt, hibridna rastlina med koruzo in teozintom pa bo postala bolj trdoživa kot naravna rastlina teozinta; ker ta scenarij vključuje velika tveganja za kmete in okolje;

H.  ker je španski pristojni organ Komisijo obvestil o prisotnosti teozinta na poljih, kjer se goji koruza, v Španiji, tudi o tem, da je ta rastlina v zelo majhnem obsegu prisotna na poljih, kjer se goji gensko spremenjena koruza; ker naj bi na podlagi razpoložljivih podatkov prisotnost teozinta ugotovili tudi v Franciji;

I.  ker je Komisija 13. julija 2016 agencijo EFSA pozvala, naj do konca septembra 2016 na podlagi obstoječega znanstvenega gradiva in ustreznih drugih virov oceni, ali so se pojavili novi dokazi, zaradi katerih se bodo spremenili zaključki in priporočila iz znanstvenega mnenja EFSA o gojenju gensko spremenjene koruze MON 810, Bt11, 1507 in GA21;

J.  ker Komisija v 24. točki osnutka izvedbenega sklepa trdi, da je EFSA, kar zadeva lokalno umrljivost, obravnavala dve stopnji „sprejemljive“ lokalne umrljivosti (0,5 % in 1 %); ker je EFSA v znanstvenem mnenju z dne 28. maja 2015 o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, cvetnemu prahu koruze Bt, jasno poudarila, da vsaka posamezna raven zaščite, ki jo je Odbor EFSA o GSO uporabil za ponazoritev, služi zgolj kot primer in da mora biti vsak uporabljeni prag po potrebi arbitraren in bi ga moralo biti mogoče spremeniti v skladu s cilji zaščite v EU;

K.  ker se je Komisija v osnutku izvedbenega sklepa odločila za stopnjo lokalne umrljivosti pod 0,5 % in je v prilogi k temu sklepu določila arbitrarno izolacijsko razdaljo najmanj 5 metrov med poljem koruze Bt11 in zaščitenim habitatom, kakor je opredeljen v členu 2(3) Direktive 2004/35/ES, čeprav je EFSA dejansko jasno potrdila, da naj bi se z uvedbo izolacijske razdalje 20 metrov med zaščitenim habitatom in najbližjo poljščino koruze Bt 11/MON 810 stopnja lokalne umrljivosti, tudi za zelo občutljive ličinke neciljnih metuljev, znižala pod 0,5 %, ta razdalja pa je štirikrat večja od tiste, ki jo predlaga Komisija;

L.  ker je EFSA v znanstvenem mnenju z dne 28. maja 2015 o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, navedla, da zaenkrat ni na voljo dovolj podatkov, da bi lahko umrljivost ličink, povezano s koruzo Bt, uvrstili v kontekst splošne umrljivosti;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v direktivi 2001/18/ES;

2.  meni, da ocena tveganja gojenja, ki jo je izvedla EFSA, ni popolna in da so priporočila Komisije o obvladovanju tveganja neustrezna;

3.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa ni skladen s pravom Unije in ciljem Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta, tj. skladno s previdnostnim načelom približati zakone in druge predpise držav članic ter varovati zdravje ljudi in okolje, kadar se opravlja namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje iz katerega koli drugega razloga, kot je dajanje v promet v Skupnosti, ali kadar se dajejo v promet gensko spremenjeni organizmi kot proizvodi ali v proizvodih v Skupnosti;

4.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 106, 17.4.2001, str. 1. (2) Mnenje Znanstvenega odbora o gensko spremenjenih organizmih, pripravljenega na zahtevo Komisije v zvezi s prijavo (sklic: C/F/96/05.10) o dajanju proti žuželkam odporne gensko spremenjene koruze Bt11v promet za gojenje, krmo, industrijske procese in gojenje v skladu z delom C Direktive 2001/18/ES, ki jo je predložila družba Syngenta Seeds, EFSA Journal (2005) 213, 1-33. (3) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o posodobitvi zaključkov ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi s proti žuželkam odporno genetsko spremenjeno koruzo MON 810. EFSA Journal 2012; 10(12):3017. [str. 98] doi: 10.2903/j.efsa.2012.3017. (4) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o dopolnitvi zaključkov ocene tveganja za okolje in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi z gojenjem proti žuželkam odporne gensko spremenjene koruze Bt11 in MON 810. EFSA Journal 2012:10(12):3016 [str. 32]. doi: 10.2903/j.efsa.2012.3016. (5) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, cvetnemu prahu koruze Bt. EFSA Journal 2015: 13(7):4127 str. 31, doi:10.2903/j.efsa.2015.4127. (6) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0036. (8) Direktiva Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (UL L 117, 8.5.1990, str. 15).