Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, Protokola o spremembi Sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni ter Gruzijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (12227/2014 – C8-0035/2015 – 2014/0134(NLE))

P8_TA(2016)0138 A8-0128/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12227/2014),

–  ob upoštevanju osnutka Protokola (12226/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0035/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A8-0128/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Gruzije.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola o spremembi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter vlado Države Izrael na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji v imenu Unije in njenih držav članic (12265/2014 – C8-0102/2015 – 2014/0187(NLE))

P8_TA(2016)0139 A8-0129/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12265/2014),

–  ob upoštevanju osnutka Protokola (12264/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0102/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem (A8-0129/2016),

1.  odobri sklenitev Protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Države Izrael.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o priporočilu sklepa Sveta o pristopu Republike Hrvaške h Konvenciji z dne 18. decembra 1997, pripravljeni na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pomoči in sodelovanju med carinskimi upravami (COM(2015)0556 – C8-0376/2015 – 2015/0261(NLE))

P8_TA(2016)0140 A8-0054/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2015)0556),

–  ob upoštevanju člena 3(4) in (5) Akta o pristopu Republike Hrvaške, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0376/2015),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0054/2016),

1.  odobri priporočilo Komisije;

2.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o zahtevi za odvzem imunitete Bolesławu G. Piechi (2015/2339(IMM))

P8_TA(2016)0141 A8-0152/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Bolesławu G. Piechi, ki jo je dne 29. oktobra 2015 posredoval generalni državni tožilec Republike Poljske v zvezi s postopkom v teku pred poljskim generalnim inšpektorjem za cestni promet (Główny Inspektor Transportu Drogowego) (pod št. CAN-PST-SCW.7421.653220.2014.13.A.0475) in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 23. novembra 2015,

–  ob upoštevanju dejstva, da se je v skladu s členom 9(5) Poslovnika Bolesław G. Piecha odrekel pravici do zagovora,

–  ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju členov 105(2) in 108 ustave Republike Poljske ter členov 7b(1) in 7c(1) poljskega zakona o opravljanju dolžnosti poljskega poslanca in senatorja z dne 9. maja 1996,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0152/2016),

A.  ker je generalni državni tožilec Republike Poljske posredoval zahtevo poljskega generalnega inšpektorja za cestni promet za odvzem imunitete na Poljskem izvoljenemu poslancu Evropskega parlamenta Bolesławu G. Piechi v zvezi s prekrškom po členu 92(a) zakona o prekrških z dne 20. maja 1971 v povezavi s členom 20(1) poljskega zakona o cestnem prometu z dne 20. junija 1997; ker domnevni prekršek zadeva prekoračitev najvišje dovoljene hitrosti v naseljenem območju;

B.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države članice imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.  ker člena 105(2) in 108 ustave Republike Poljske določata, da poslanec ali senator ne more biti kazensko odgovoren brez privolitve poljskega sejma ali senata;

D.  ker lahko zgolj Evropski parlament sprejme odločitev o tem, ali se bo Bolesławu G. Piechi odvzela imuniteta ali ne;

E.  ker je bil domnevni prekršek storjen, preden je Bolesław G. Piecha postal poslanec Evropskega parlamenta; ker je bil domnevni prekršek storjen v času, ko je bil Bolesław G. Piecha poljski senator; ker torej omenjeni prekršek nima neposredne ali očitne zveze z opravljanjem dolžnosti Bolesława G. Pieche kot poslanca Evropskega parlamenta;

F.  ker je Bolesław G. Piecha poljskemu generalnemu inšpektoratu za cestni promet kot odgovor na zapisnik generalnega inšpektorja poslal izjavo, v kateri je pristal na plačilo kazni, povezane s prekrškom iz člena 92(a) zakona o prekrških; ker je v tem primeru težko najti dokaz za fumus persecutionis, torej dovolj resen in utemeljen sum, da je bila zahteva podana z namenom, da bi se škodovalo politični dejavnosti poslanca;

1.  se odloči, da odvzame imuniteto Bolesławu G. Piechi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Republike Poljske in Bolesławu G. Piechi.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o varstvu otrokove koristi v EU na podlagi peticij, naslovljenih na Evropski parlament (2016/2575(RSP))

P8_TA(2016)0142 B8-0487/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 81(3) PDEU,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 24,

–  ob upoštevanju členov 8 in 20 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, v katerih je poudarjena obveznost vlad, da zaščitijo identiteto otrok, vključno z njihovimi družinskimi odnosi,

–  ob upoštevanju Dunajske konvencije o konzularnih odnosih iz leta 1963, zlasti člena 37(b),

–  ob upoštevanju Haaške konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah z dne 29. maja 1993,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000(1) (Bruselj IIa),

–  ob upoštevanju Agende EU za otrokove pravice (COM(2011)0060),

–  ob upoštevanju smernic iz dokumenta za razmislek, pripravljenega za 9. forum za otrokove pravice,

–  ob upoštevanju popisa sistemov za zaščito otrok, ki ga izvaja Agencija za temeljne pravice,

–  ob upoštevanju številnih peticij o praksah organov za socialno varstvo otrok in varovanju otrokovih pravic, skrbništvu nad otroki, ugrabitvah otrok in otroškem varstvu, ki jih je Odbor za peticije v zadnjih letih prejel iz različnih držav članic EU, ter priporočil, ki jih je podal v poročilih o obiskih za ugotavljanje dejstev v Nemčiji (23. in 24. novembra 2011) (Jugendamt), na Danskem (20. in 21. junija 2013) (socialne službe) in v Združenem Kraljestvu (5. in 6. novembra 2015) (posvojitve brez privolitve staršev),

–  ob upoštevanju vloge in dejavnosti mediatorja Evropskega parlamenta za mednarodne starševske ugrabitve otrok,

–  ob upoštevanju člena 216(2) Poslovnika,

A.  ker mora biti pri sprejemanju vseh odločitev o vprašanjih otroškega varstva na vseh ravneh otrokova korist vedno na prvem mestu;

B.  ker lahko EU sprejme ukrepe s področja družinskega prava s čezmejnimi posledicami (člen 81(3) PDEU), tudi za področje posvojitev;

C.  ker zaradi večje mobilnosti znotraj EU narašča število čezmejnih vprašanj v zvezi z zaščito otrok, ki vključujejo odvzem skrbništva;

D.  ker vprašanja v zvezi s skrbništvom nad otroki močno vplivajo na življenje vseh vpletenih posameznikov in na družbo v celoti, ker so v uredbi Bruselj IIa vrzeli ter ker se bliža njena revizija, ki je dobra priložnost za izboljšanje njenih določb,

E.  ker uveljavljanje temeljne pravice, kot je svoboda gibanja in prebivanja, ne bi smelo huje ogroziti pravice otroka do družinskega življenja;

F.  ker imajo v skladu s členom 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah otroci, katerih starši uveljavljajo pravico do prostega gibanja, pravico, da redno vzdržujejo osebni odnos in neposredne stike z obema staršema, če to ni v nasprotju z njihovimi koristmi;

1.  opozarja, da veliko število peticij, ki jih je Parlament prejel o zadevah, povezanih z otroki, kaže na resen problem pri izvajanju uredbe Bruselj IIa;

2.  meni, da bi bilo treba v sistemih za zaščito otrok vzpostaviti nadnacionalne in čezmejne mehanizme, ki bi upoštevali posebnosti čezmejnih konfliktov;

Zaščita otrok in pravosodno sodelovanje v EU

3.  poziva države članice, naj vzpostavijo sisteme spremljanja in vrednotenja (z ustreznimi socialno-ekonomskimi statistikami, ločenimi po državah) znotraj nacionalnega usklajevalnega okvira za čezmejne primere, povezane z otroki; priporoča, da Komisija usklajuje prenos informacij med zadevnimi organi držav članic;

4.  poziva Svet, naj poroča o posebnih ukrepih, ki jih izvajajo države članice, da bi se oblikovale sinergije med 28 nacionalnimi sistemi za zaščito otrok;

5.  poziva k oblikovanju jasne opredelitve običajnega prebivališča v revidirani uredbi Bruselj IIa;

6.  opozarja na obveznost nacionalnih organov, določeno v uredbi Bruselj IIa, da priznajo in izvršijo sodne odločbe sodišč drugih držav članic v zadevah, povezanih z otroki; poziva države članice, naj okrepijo in izboljšajo sodelovanje svojih pravosodnih organov v zadevah, v katere so vpleteni otroci;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj sofinancirajo in spodbujajo vzpostavitev platforme, ki bo državljanom EU, ki niso državljani zadevne države, nudila pomoč v družinskih postopkih, in zgolj ene evropske telefonske linije za pomoč v primeru ugrabitev ali zlorab otrok, ter svetovanje o postopkih skrbništva in posvojitev;

8.  poziva Komisijo, naj pripravi jasen in lahko dostopen vodnik za državljane EU s praktičnimi informacijami o institucionalnih ureditvah za zaščito otrok, pri tem pa naj se posebej osredotoči na posvojitve ali namestitve brez privolitve staršev in na starševske pravice v različnih državah članicah;

Vloga socialnih služb pri zaščiti otrok

9.  poziva države članice, naj sprejmejo preventiven pristop ter zagotovijo ustrezno politiko z zadostnimi viri, ki bo, kolikor je mogoče, preprečevala začetek postopkov za skrbništvo, in sicer naj uvedejo postopke za zgodnje opozarjanje in nadzorne mehanizme ter nudijo ustrezno podporo družinam kot primarnim skrbnikom, zlasti v ranljivih skupnostih, v katerih obstaja tveganje za socialno izključenost;

10.  poudarja, da rezi v proračune, ki so posledica varčevalnih ukrepov, ne bi smeli negativno vplivati na ustrezne ocene individualnih primerov v družinskih zadevah, zlasti kadar gre za kakovost socialnih služb;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo specializirano usposabljanje in izobraževanje socialnim delavcem ter drugim strokovnim delavcem, ki se ukvarjajo s čezmejnimi primeri, povezanimi z otroki;

12.  poziva, naj pristojni organi države članice, ki namerava socialne delavce napotiti v drugo državo članico zaradi preiskave primera posvojitve ali namestitve, obvestijo organe druge države članice, da bodo opravili tako preiskavo;

Sodni postopki, povezani z otroškim varstvom

13.  poziva države članice, naj imenujejo posebne senate v okviru družinskih sodišč ali organov za čezmejno mediacijo, ki bodo obravnavali čezmejne zadeve, povezane z otroki; poudarja, da je bistven ustrezen nadzor razmer po izdaji sodne odločbe, tudi kadar gre za stike s starši;

14.  poziva države članice, naj sistematično izvajajo določbe Dunajske konvencije iz leta 1963 in zagotovijo, da bodo veleposlaništva ali konzularna predstavništva od začetka obveščena o vseh postopkih, povezanih z otroškim varstvom, v katere so vpleteni državljani njihovih držav, in da bodo imela popoln dostop do ustreznih dokumentov; priporoča, da se konzularnim organom omogoči prisotnost v vseh fazah postopka;

15.  poziva države članice, naj staršem zagotovijo pravico do rednih obiskov, razen ko bi ta lahko ogrožala otrokovo korist, in naj staršem omogočijo, da med obiski z otrokom govorijo v svojem maternem jeziku;

16.  priporoča, naj države članice že od začetka postopkov, povezanih z otroki, in nato v vseh fazah staršem zagotovijo popolne in jasne informacije o postopkih in njihovih morebitnih posledicah; poziva jih tudi, naj starše obvestijo o pravilih o pravni podpori in pomoči, na primer s seznamom dvojezičnih odvetnikov, specializiranih za to področje, in z nudenjem tolmačenja, da bi se izognili primerom, kjer starši izrazijo privolitev, ne da bi v celoti razumeli, k čemu so se zavezali; priporoča tudi, da se staršem, ki imajo težave s pismenostjo, nudi ustrezna podpora;

17.  priporoča določitev minimalnih standardov za razgovor z otrokom v nacionalnih civilnih postopkih v skladu s členom 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

18.  priporoča, naj sodniki, strokovnjaki ali socialni delavci vodijo ločene razgovore s starši in otroci, da se na otroke ne bi vplivalo oziroma da ne bi postali žrtve konflikta lojalnosti;

19.  priporoča, da se določi najdaljše trajanje vsake faze v čezmejnih postopkih v zvezi z otroškim varstvom, da bi imeli člani razširjene otrokove družine dovolj časa, da se pojavijo in oddajo vlogo za posvojitev otroka, ali da bi lahko starši svoje težave rešili in predlagali vzdržne alternative preden se sprejme dokončna odločitev o posvojitvi; meni, da bi bilo treba pred odločitvijo o vsaki trajni rešitvi, kot je posvojitev, opraviti ustrezno ponovno oceno razmer v biološki družini;

20.  poziva države članice, naj staršem, odvisnim od alkohola ali drog, dajo na voljo razumno obdobje, v katerem bodo imeli resnično možnost za ozdravitev, preden sodišče sprejme dokončno odločitev o posvojitvi za njihove otroke;

21.  poziva Komisijo, naj posebno skrb nameni priporočilom o čezmejni mediaciji, ki jih je prejela od vseh ustreznih deležnikov na nacionalni in evropski ravni;

Namestitev otroka in posvojitev

22.  ugotavlja, da v EU ni mehanizma, ki bi omogočal samodejno priznavanje nacionalnih nalogov za posvojitve, ki se izdajo v drugih državah članicah; poziva države članice in Komisijo, naj zakonsko uredijo priznavanje nacionalnih posvojitev, pri tem pa upoštevajo otrokovo korist in ustrezno spoštujejo načelo nediskriminacije;

23.  poziva države članice, naj države, ki niso pogodbenice, spodbudijo k pridružitvi Haaški konvenciji iz leta 1993, s čimer bi vsem otrokom zagotovili enake standarde in se tako izognili vzporednim sistemom z manj zaščitnimi ukrepi; poziva države članice, naj se v postopkih priznavanja mednarodnih posvojitev, ki jih je druga država članica EU že priznala, izogibajo zapleteni birokraciji;

24.  poudarja, da je otrokom v vseh postopkih reje ali posvojitve, treba omogočiti namestitev, kjer bodo imeli najboljše možnosti za ohranjanje stikov s svojim kulturnim okoljem in učenje ter rabo maternega jezika; poziva organe držav članic, vključene v postopke o otroškem varstvu, naj si v največji možni meri prizadevajo, da ne ločijo sorojencev;

25.  poziva države članice, naj namenijo posebno skrb in podporo tistim staršem, zlasti ženskam, ki so bili kot otroci ali odrasli žrtve nasilja v družini, da ne bi s samodejnim odvzemom skrbništva nad otroki postali ponovne žrtve;

Čezmejne starševske ugrabitve otrok

26.  poziva Komisijo, naj objavi rezultate, dosežene s spodbujanjem čezmejnega sodelovanja v primerih ugrabitev otrok, ki ji je razglasila za prednostno nalogo v Agendi EU o pravicah otrok;

27.  poziva Svet, naj poroča o rezultatih, ki jih je dosegel pri vzpostavljanju sistemov za opozarjanje v primerih ugrabitev otrok s čezmejnimi posledicami, ter naj podpiše ustrezne sporazume o sodelovanju, ki bodo obravnavali primere čezmejnih ugrabitev na podlagi smernic Komisije;

o
o   o

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 338, 23.12.2003, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (10578/1/2015 – C8-0415/2015 – 2013/0014(COD))

P8_TA(2016)0143 A8-0073/2016

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (10578/1/2015 – C8-0415/2015),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj litovskega parlamenta, romunskega senata in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. oktobra 2013(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0027),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A8-0073/2016)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  se seznanja z izjavama Komisije, priloženima tej resoluciji;

3.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

4.  predlaga, da se akt navaja kot "Uredba Zīle-Matīss o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004"(4);

5.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

6.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o upravnem odboru Agencije Evropske unije za železnice ter postopku izbire in odpuščanja izvršnega direktorja

Komisija obžaluje, da v primerjavi z izvirnim predlogom Komisije dogovorjeno besedilo nove uredbe o Agenciji Evropske unije za železnice (ERA) odstopa od glavnih določb, o katerih so se Evropski parlament, Svet in Komisija leta 2012 dogovorili v okviru skupnega pristopa za decentralizirane agencije EU. To zadeva število predstavnikov Komisije v upravnem odboru ter postopek izbire in odpuščanja izvršnega direktorja. Komisija poudarja predvsem, da se zaradi imenovanja opazovalca izmed članov upravnega odbora, ki spremlja postopek izbire, ki ga uporablja Komisija pri imenovanju izvršnega direktorja, ne bi smele podvajati vloge pri postopkih izbire in imenovanja (člen 51(1)).

Izjava Komisije o potrebnih proračunskih sredstvih

Četrti železniški sveženj daje agenciji ERA nove pristojnosti, predvsem neposredno izdajanje dovoljenj za vozila in varnostna spričevala v tem sektorju. Pristojbine in dajatve agenciji v prehodnem obdobju še ne bodo nujno na voljo, ko se bo zaposlovalo in usposabljalo osebje. Komisija bo poskušala rezervirati potreben proračun za kritje stroškov ustreznega osebja, da se tako preprečijo motnje železniškega trga.

(1) UL C 327, 12.11.2013, str. 122. (2) UL C 356, 5.12.2013, str. 92. (3) Sprejeta besedila z dne 26.2.2014, P7_TA(2014)0151. (4) Roberts Zīle in Anrijs Matīss sta v imenu Parlamenta oziroma Sveta vodila pogajanja o tem aktu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (prenovitev) (10579/1/2015 – C8-0416/2015 – 2013/0015(COD))

P8_TA(2016)0144 A8-0071/2016

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (10579/1/2015 – C8-0416/2015),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj litovskega parlamenta in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. oktobra 2013(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0030),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A8-0071/2016),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

4.  predlaga, da se akt navaja kot "Direktiva Bilbao Barandica-Matīss o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (prenovitev)"(4);

5.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

6.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta, skupaj z izjavo Komisije o njem, da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o obrazložitvenih dokumentih

Komisija opozarja, da so Evropski parlament, Svet in Komisija v svoji skupni politični izjavi z dne 27. oktobra 2011 o obrazložitvenih dokumentih potrdili, da morajo biti informacije, ki jih države članice predložijo Komisiji glede prenosa direktiv v nacionalno zakonodajo, jasne in natančne, da bi lahko Komisija čim lažje izpolnila svojo nalogo nadzora nad uporabo prava Unije. V tem primeru bi lahko bili v ta namen uporabni obrazložitveni dokumenti. Komisija obžaluje, da končno besedilo ne vsebuje določb v zvezi s tem.

(1) UL C 327, 12.11.2013, str. 122. (2) UL C 356, 5.12.2013, str. 92. (3) Sprejeta besedila z dne 26.2.2014, P7_TA(2014)0149. (4) Izaskun Bilbao Barandica in Anrijs Matīss sta vodila pogajanja v zvezi z aktom za Parlament oziroma Svet.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varnosti na železnici (prenovitev) (10580/1/2015 – C8-0417/2015 – 2013/0016(COD))

P8_TA(2016)0145 A8-0056/2016

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (10580/1/2015 – C8-0417/2015),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj litovskega parlamenta, romunskega senata in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. oktobra 2013(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0031),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A8-0056/2016),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

5.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta, skupaj z izjavo Komisije, da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije o obrazložitvenih dokumentih

Komisija opozarja, da so Evropski parlament, Svet in Komisija v svoji skupni politični izjavi z dne 27. oktobra 2011 o obrazložitvenih dokumentih potrdili, da morajo biti informacije, ki jih države članice predložijo Komisiji glede prenosa direktiv v nacionalno zakonodajo, jasne in natančne, da bi lahko Komisija čim lažje izpolnila svojo nalogo nadzora nad uporabo prava Unije. V tem primeru bi lahko obrazložitveni dokumenti koristili temu namenu. Komisija obžaluje, da končno besedilo ne vsebuje določb v zvezi s tem.

(1) UL C 327, 12.11.2013, str. 122. (2) UL C 356, 5.12.2013, str. 92. (3) Sprejeta besedila z dne 26.2.2014, P7_TA(2014)0150.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah (COM(2013)0641 – C7-0301/2013 – 2013/0314(COD))

P8_TA(2016)0146 A8-0131/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2013)0641),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0301/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 7. januarja 2014(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2014(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 9. decembra 2015, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0131/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 28. aprila 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2016/1011.)

(1) UL C 113, 15.4.2014, str. 1. (2) UL C 177, 11.6.2014, str. 42. (3) To stališče nadomešča spremembe, sprejete dne 19. maja 2015 (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0195).

1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija (2015/2154(DEC))

P8_TA(2016)0147 A8-0140/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0199/2015)(2),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2013 (COM(2015)0505) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2015)0194, SWD(2015)0195),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. junija 2015 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2014“ (COM(2015)0279) in njegovih prilog,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate (COM(2015)0313) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2015)0124, SWD(2015)0125),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2014 (COM(2015)0441), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2015)0170),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 z odgovori institucij(3) in posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05583/2016 – C8‑0042/2016),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču o zaščiti proračuna EU do konca leta 2014 z dne 8. oktobra 2015 (COM(2015)0503),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0140/2016),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 28. aprila 2016. o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2014(6);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki, nacionalnim parlamentom ter nacionalnim in regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2014 (2015/2154(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(7),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0199/2015)(8),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2014(9),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2013 (COM(2015)0505) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2015)0194, SWD(2015)0195),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2014 (COM(2015)0441), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2015)0170),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2014 z odgovorom agencije(10),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(11) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05585/2016 – C8‑0040/2016),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(12), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(13), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(14), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/776/EU z dne 18. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo ter razveljavitvi Sklepa 2009/336/ES(15),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0140/2016),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 28. aprila 2016 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2014(16);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (nekdanje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost) za proračunsko leto 2014 (2015/2154(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(17),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0199/2015)(18),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (nekdanje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost) za proračunsko leto 2014(19),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2013 (COM(2015)0505) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2015)0194, SWD(2015)0195),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2014 (COM(2015)0441), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2015)0170),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (nekdanje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost) za proračunsko leto 2014 z odgovorom agencije(20),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(21) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05585/2016 – C8‑0040/2016),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(22), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(23), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(24), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/771/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja ter razveljavitvi sklepov 2004/20/ES in 2007/372/ES(25),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0140/2016),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (nekdanje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost) glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 28. aprila 2016 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2014(26);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja (nekdanje Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost), Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

4. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (nekdanje Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in hrano) za proračunsko leto 2014 (2015/2154(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(27),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0199/2015)(28),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (nekdanje Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in hrano) za proračunsko leto 2014(29),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2013 (COM(2015)0505) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2015)0194, SWD(2015)0195),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2014 (COM(2015)0441), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2015)0170),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (nekdanje Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in hrano) za proračunsko leto 2014 z odgovorom agencije(30),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(31) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05585/2016 – C8‑0040/2016),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(32), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(33), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(34), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/770/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in hrano ter razveljavitvi Sklepa 2004/858/ES(35),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2014/927/EU z dne 17. decembra 2014 o spremembi izvedbenega sklepa 2013/770/EU, da se Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in hrano preoblikuje v Izvajalsko agencijo za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano(36),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0140/2016),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorici Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (nekdanje Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in hrano) glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 28. aprila 2016 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2014(37);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorici Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (nekdanje Izvajalske agencije za potrošnike, zdravje in hrano), Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

5. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2014 (2015/2154(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(38),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0199/2015)(39),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2014(40),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2013 (COM(2015)0505) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2015)0194, SWD(2015)0195),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2014 (COM(2015)0441), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2015)0170),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta za proračunsko leto 2014 z odgovorom agencije(41),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(42) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05585/2016 – C8‑0040/2016),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(43), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(44), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(45), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/779/EU z dne 17. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta ter razveljavitvi Sklepa 2008/37/ES(46),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0140/2016),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 28. aprila 2016 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2014(47);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

6. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2014 (2015/2154(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(48),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0199/2015)(49),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2014(50),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2013 (COM(2015)0505) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2015)0194, SWD(2015)0195),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2014 (COM(2015)0441), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2015)0170),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za raziskave za proračunsko leto 2014 z odgovorom agencije(51),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(52) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05585/2016 – C8‑0040/2016),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(53), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(54), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(55), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/778/EU z dne 13. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za raziskave ter razveljavitvi Sklepa 2008/46/ES(56),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0140/2016),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za raziskave glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 28. aprila 2016 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2014(57);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za raziskave, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

7. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (nekdanje Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje) za proračunsko leto 2014 (2015/2154(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(58),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0199/2015)(59),

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (nekdanje Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje) za proračunsko leto 2014(60),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2013 (COM(2015)0505) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2015)0194, SWD(2015)0195),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2014 (COM(2015)0441), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2015)0170),

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (nekdanje Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje) za proračunsko leto 2014 z odgovorom agencije(61),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(62) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05585/2016 – C8‑0040/2016),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(63), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(64), zlasti člena 14(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1653/2004 z dne 21. septembra 2004 o standardni finančni uredbi za izvajalske agencije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(65), zlasti členov 66(1) in 66(2),

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije 2013/801/EU z dne 23. decembra 2013 o ustanovitvi Izvajalske agencije za inovacije in omrežja ter razveljavitvi Sklepa 2007/60/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2008/593/ES(66),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0140/2016),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami, na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

1.  podeli razrešnico direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (nekdanje Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje) glede izvrševanja proračuna izvajalske agencije za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 28. aprila 2016 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2014(67);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep skupaj s sklepom o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija, in resolucijo, ki je del sklepov, posreduje direktorju Izvajalske agencije za inovacije in omrežja (nekdanje Izvajalske agencije za vseevropsko prometno omrežje), Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

8. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o zaključnem računu za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija (2015/2154(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(68),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0199/2015)(69),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2013 (COM(2015)0505) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2015)0194, SWD(2015)0195),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. junija 2015 z naslovom „Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2014“ (COM(2015)0279) in njegovih prilog,

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o oceni financ Unije glede na dosežene rezultate (COM(2015)0313) in delovnih dokumentov služb Komisije, priloženih temu poročilu (SWD(2015)0124, SWD(2015)0125),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije organu, ki da razrešnico, o notranjih revizijah, opravljenih leta 2014 (COM(2015)0441), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2015)0170),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 z odgovori institucij(70) in posebnih poročil Računskega sodišča,

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(71) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05583/2016 – C8‑0042/2016),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice izvajalskim agencijam glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05585/2016 – C8‑0040/2016),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti(72),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(73), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti(74), in zlasti členov 14(2) in 14(3),

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0140/2016),

1.  odobri zaključni račun za splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v resoluciji, ki je del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije, ter v resoluciji z dne 28. aprila 2016 o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za proračunsko leto 2014(75);

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču, nacionalnim parlamentom ter nacionalnim in regionalnim revizijskim institucijam držav članic in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

9. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 s pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (2015/2154(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija,

–  ob upoštevanju sklepov o razrešnici glede izvrševanja proračunov izvajalskih agencij za proračunsko leto 2014,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0140/2016),

A.  ker odhodki Unije veliko prispevajo k doseganju ciljev politik in v povprečju predstavljajo 1,9 % javne porabe držav članic Unije, v nekaterih primerih pa precej več kot 10 %;

B.  ker Parlament pri podelitvi razrešnice Komisiji po eni strani preverja, ali so bila sredstva porabljena zakonito in pravilno, po drugi strani pa, ali so bili doseženi cilji politik in ustrezni rezultati in ali so bila spoštovana načela dobrega finančnega poslovodenja in „kulture uspešnosti“;

C.  ker se postopek razrešnice za leto 2014 nanaša na leto, v katerem sta se izvajali dve programski obdobji, tako da poraba v marsikaterem primeru zadeva programsko obdobje 2007–2013;

D.  ker so bile glavne prednostne naloge pri podelitvi razrešnice Komisiji za leto 2014 naslednje:

E.  ker so novi vidiki večletnega finančnega okvira 2014–2020, pomembni za Komisijo, naslednji:

F.  ker ima Komisija končno odgovornost za izvrševanje proračuna Unije, države članice pa morajo pošteno sodelovati z njo, da se lahko zagotovi uporaba proračunskih sredstev, ki je skladna z načeli dobrega finančnega poslovodenja; ker imajo države članice, zlasti v okviru deljenega upravljanja sredstev, posebno odgovornost glede izvrševanja proračuna Unije;

G.  ker je izjemno pomembno, da so pri deljenem upravljanju skladov podatki, ki jih sporočajo države članice, pošteni in točni; ker je bistveno, da države članice razumejo svojo odgovornost za porabo sredstev Unije v okviru deljenega upravljanja;

A. Splošna poglavja

Obveznosti Komisije v zvezi s prednostnimi nalogami podeljevanja razrešnice

1.  spominja, da člen 319(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa naslednje: „Komisija ukrene vse potrebno glede ugotovitev, izraženih v sklepih o razrešnici, in drugih ugotovitev Evropskega parlamenta o izvrševanju odhodkov, pa tudi glede pojasnil, priloženih priporočilom Sveta, ki se nanašajo na razrešnico.“;

2.  obžaluje, da so odgovori Komisije v številnih pogledih nejasni;

3.  je seznanjen s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, kar zadeva sekretariat nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF);

4.  znova poziva Komisijo, naj Parlamentu pred vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira pravočasno pošlje sporočilo s predlogi, kako se odzvati na nove in morebitne izzive, ki zahtevajo proračunsko podporo Unije, in pojasnilom, kako namerava dolgoročne politične cilje (kot je strategija Evropa 2020) uskladiti z večletnim finančnim okvirom po letu 2020;

5.  opominja Komisijo, da Računsko sodišče že nekaj časa prosi, da se pripravi dolgoročni načrt denarnih tokov za več let; poziva jo, naj ta načrt predloži še v letu 2016;

6.  poziva Komisijo, naj pregleda kodeks ravnanja za komisarje, kot zahteva v resoluciji o podelitvi razrešnice Komisiji za leto 2014, tako da bo nared za postopek podelitve razrešnice za leto 2015;

7.  poziva Komisijo, naj ne sprejme novega okvira za svoje strokovne skupine, dokler se ne sestanejo podpredsednik Timmermans, evropska varuhinja človekovih pravic, ključni poslanci in predstavniki civilne družbe, da bi razpravljali o zadnjih vprašanjih v zvezi z vsebino horizontalnih pravil in njihovim izvajanjem;

8.  poziva Komisijo, naj svojim generalnim direktoratom naroči, naj objavijo vsa priporočila za posamezne države, ki so jih v sklopu evropskega semestra vključili v svoja letna poročila o dejavnostih;

Strategija in poslanstvo: kontinuiteta in novosti

9.  ugotavlja, da je treba spoštovati obstoječa načela razrešnice ter nove vidike in načela v novem večletnem finančnem okviru; zato ugotavlja, da je potreben inovativen pristop za ovrednotenje prvega leta večletnega finančnega okvira in da je treba prilagoditi pristop k razrešnici, da bo bolje ustrezal novim potrebam in zahtevam proračuna Unije;

10.  meni, da bi morala biti glavna novost vsebine razrešnic boljše ravnotežje med formalnimi in postopkovnimi zadevami pri uporabi proračuna Unije na eni strani ter pristopom, usmerjenim v uspešnost in rezultate, na drugi strani, pri čemer bi bilo treba upoštevati, kako je bila izkoriščena zmogljivost črpanja;

11.  poudarja, da se je v preteklih postopkih razrešnice preverjala predvsem zakonitost in pravilnost finančnih transakcij; glede na pobudo Komisije za proračun EU, osredotočen na rezultate, meni, da bi bilo treba v prihodnje poleg tega pogosteje preveriti tudi, ali se rezultati, doseženi pri projektih in programih, ujemajo s predvidenimi cilji;

12.  ugotavlja, da skuša razrešnica uvesti enoten pristop do posebnih elementov proračunske politike Unije, zlasti novih, namreč vidikov uspešnosti in vidikov, povezanih z zmogljivostjo za preprečevanje in odpravljanje napak v nadzornih in kontrolnih sistemih;

13.  meni, da so za proračun, usmerjen v rezultate, potrebni dobri, trdni in sporazumni kazalniki; vseeno ugotavlja, da se je treba o teh kazalnikih še dogovoriti s sozakonodajalcema in Komisijo ter prek obsežnih posvetov z organi držav članic in drugimi deležniki; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev medinstitucionalne delovne skupine za uspešnost proračuna, usmerjenega v rezultate, ki je začela delati šele nedavno; spodbuja vse udeležene strani, naj pospešijo svoje delo, pri tem pa zagotovijo, da bo sprejet dogovor o kakovostnih kazalnikih;

14.  poudarja, da je glavni cilj proračuna Unije koristiti državljanom Unije in hkrati zaščititi njene finančne interese ter izpolnjevati obveznosti in cilje iz pogodb; ugotavlja, da prednosti izvirajo iz pristopa, temelječega na podpori in usmerjenega v razvoj in trenutne prednostne naloge, združljivega z ekonomskimi politikami in gospodarsko uspešnostjo, pri čemer je treba upoštevati tudi vso potrebno prožnost za obvladovanje novonastalih ter izrednih razmer; meni, da zaščita finančnih interesov Unije zahteva pravilno uporabo odhodkov v skladu s pravili ter brez napak in goljufij; meni, da bi moral pristop v razrešnici prispevati k vzpostavitvi ravnovesja med temi elementi;

15.  poudarja tudi obveznost Komisije v skladu s členom 17(1) PEU, da zagotovi pravilno rabo prava Unije, in poziva Računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo o tem, ali je Komisija ustrezno uporabila svoje pristojnosti pri podpiranju in preverjanju držav članic pri izvajanju prava Unije;

Proračun Unije in doseganje rezultatov

16.  ugotavlja, da je ključno načelo pri podelitvi razrešnice Komisiji za leto 2014 smotrnost finančnih tokov ter programov in projektov v ozadju, v luči ocenjevanja, ali so bila sredstva Unije v vseh vidikih porabljena optimalno;

17.  pozdravlja dejstvo, da sta sestava in vsebina letnega poročila Računskega sodišča za leto 2014 usklajeni z razdelki večletnega finančnega okvira ter da je večji poudarek namenjen uspešnosti in rezultatom; ceni, da poglavja tega poročila o deljenem upravljanju poskusno vsebujejo predhodne rezultate ocen uspešnosti programov;

18.  se zaveda, da ni mogoče z enim samim korakom preiti na revizijo, pri kateri se v večji meri upošteva uspešnost, saj je napredek mogoč samo, če so temeljni pravni akti in proračun oblikovani z namenom, da se cilji politike uskladijo s kvalitativnimi kazalniki oziroma da se proizvedejo merljivi rezultati;

19.  v zvezi s tem meni, da je večletni finančni okvir pomemben korak naprej, saj uvaja vnaprejšnjo pogojenost, rezervo za uspešnost ter več možnosti za poenostavitev in sinergije med skladi;

20.  poudarja, da obdobje desetletne strategije Unije in sedemletno proračunsko obdobje nista usklajeni, zato je zmožnost Komisije za nadzor prispevka iz proračuna Unije za strategijo Evropa 2020 v prvi polovici strateškega obdobja omejena, čeprav so na voljo vsi potrebni podatki za vsakoletno preverjanje;

21.  opozarja pa, da je treba cilje in proračun za rezultate prilagoditi ciljem iz pogodb, strategiji Evropa 2020 ter sektorskim in kohezijskim politikam in da morajo biti dovolj prožni, da jih bo mogoče prilagoditi izrednim razmeram, ki se lahko pojavijo, kot je gospodarska ali begunska kriza;

22.  je seznanjen, da je bilo leto 2014 ničto leto črpanja za nekatere programe, sklade in instrumente večletnega finančnega okvira 2014–2020 zaradi poznega sprejetja ustreznih uredb ter posledične pozne potrditve sekundarne zakonodaje in programskih dokumentov;

23.  želi spomniti, da je večletni finančni okvir 2014–2020 prvi, v katerem je na voljo manj proračunskih sredstev kot v preteklosti, zato je pritisk na zgornje meje plačil mnogo večji kot v prejšnjih večletnih finančnih okvirih;

24.  opominja, da Parlament v resolucijah(77), ki spremljajo sklepe o razrešnici, Komisijo že od leta 2013 poziva, naj se pri izvajanju člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v ocenjevalnem poročilu osredotoči na uresničevanje desetletne strategije Unije za rast in delovna mesta ter na njeno dejansko uspešnost in rezultate; pozdravlja dejstvo, da se je Računsko sodišče v tretjem poglavju letnega poročila za leto 2014 osredotočilo na strategijo Evropa 2020, in ga poziva, naj ta pristop, usmerjen v rezultate in uspešnost, nadaljuje in še naprej razvija;

25.  poudarja, da je struktura strategije Evropa 2020 izjemno kompleksna (pet krovnih ciljev, sedem vodilnih pobud, enajst tematskih ciljev za evropske strukturne in investicijske sklade); obžaluje, da ta različna orodja niso bila oblikovana tako, da bi politične cilje strategije prek sinergij prenesla v praktične operativne cilje;

26.  obžaluje, da je Komisija kljub napredku, ki ga omenja Računsko sodišče v poročilu za leto 2014(78), doslej o prispevku proračuna Unije k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 v ocenjevalnem poročilu poročala (v skladu s členom 318 PDEU) samo na kratko; poudarja, da večletni finančni okvir 2007–2013 ne zahteva celovitega poročanja o prispevku iz proračuna Unije k ciljem strategije Evropa 2020, kot je bilo mišljeno pred njegovim sprejetjem;

27.  pozdravlja dejstvo, da nekateri elementi učinkovitega sistema za spremljanje in poročanje obstajajo, zlasti statistična orodja Eurostata, vendar obžaluje, da je Komisija pregled strategije Evropa 2020 odložila na začetek leta 2016 in da rezultati javnega posvetovanja o tej strategiji ne ponujajo zadostnih povratnih informacij o vlogi financiranja Unije;

28.  obžaluje, da cilji strategije Evropa 2020 na visoki ravni v partnerskih sporazumih in programih niso sistematično preneseni v operativne cilje; ugotavlja, da obstoječa zakonodaja ne zahteva, naj Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EAFRD) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (EMFF) temeljita na tematskih ciljih;

29.  opozarja, da so cilji Unije, kot to priznava tudi Komisija v svojih odgovorih na ugotovitve Računskega sodišča(79), določeni v pogodbah in jim je treba slediti ter jih spoštovati (na primer skupna kmetijska politika) ter da se v tem okviru proračun Unije uporablja za različne dejavnosti in je čim bolj usklajen s spreminjajočimi se krovnimi prednostnimi nalogami Unije (tj. lizbonska strategija, strategija Evropa 2020);

30.  obžaluje, da se potencialne prednosti sinergij, doseženih z združitvijo petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov pod skupni krovni regulativni in upravljavski okvir ter z enim partnerskim sporazumom na državo članico, doslej še niso pokazale in da se na ravni skladov in s tem tudi na programski ravni še vedno uporabljajo različna merila; poudarja, da bi bilo treba sprejemati samo dobro pretehtane partnerske sporazume in programe, da se zagotovi učinkovito izvajanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

31.  pričakuje, da bo Komisija poročala o prispevku proračuna Unije k doseganju ciljev strategije Evropa 2020; se strinja, da je dosledno poročanje o tematskih ciljih za vseh pet strukturnih in investicijskih skladov ter s tem o njihovem prispevku k strategiji Evropa 2020 zahtevna naloga; ugotavlja, da mora Komisija leta 2017 predložiti prvo strateško poročilo o prispevku k strategiji Evropa 2020;

32.  poudarja pa, da je tri četrtine projektov strukturnih skladov v celoti ali delno izpolnilo svoje cilje politike in da zgolj v 2 % primerov ni bil dosežen nobeden od ciljev, opredeljenih v operativnem programu ali sporazumu o nepovratnih sredstvih;

33.  ugotavlja, da se je Računsko sodišče osredotočilo predvsem na obravnavo skladnosti partnerskih sporazumov držav članic s strategijo Evropa 2020, kar je pogoj za večjo učinkovitost; poziva Računsko sodišče, naj v svojem naslednjem letnem poročilu predstavi informacije o preoblikovanju ciljev strategije Evropa 2020 v pričakovane dosežke v okviru drugih programov in skladov, ki jih neposredno upravlja Komisija;

34.  poudarja, da bi bila uvedba skupnih kazalnikov uspešnosti za vsak posamezni sklad že pomemben korak, hkrati pa obžaluje, da:

35.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v okviru uspešnosti iz uredbe o skupnih določbah o evropskih strukturnih in investicijskih skladih(80) odkrilo pomanjkljivosti, saj slabi rezultati ne vodijo k izgubi rezerve za uspešnost za države članice, denarne kazni, ki jih ima na voljo Komisija, pa so omejene; vseeno meni, da bi bilo treba pred pozivom k sankcijam vzpostaviti boljši sistem za merjenje učinkovitosti, pred morebitnimi sankcijami pa bi bilo treba državam članicam pomagati izboljšati učinkovitost;

36.  poziva Komisijo, naj bolj izkorišča možnosti, ki jih ponuja obstoječa zakonodaja, kar zadeva rezervo za uspešnost, da bi resnično ustvarila finančne spodbude za izboljšanje finančnega poslovodenja v praksi; nadalje poziva k večji rabi rezerve za uspešnost kot instrumenta za povečanje elementa, ki se pogojuje z uspešnostjo, ob naslednji reviziji zakonodaje(81);

37.  ugotavlja, da se je svetovanje osrednjih služb Komisije pri letnem poročanju generalnih direktoratov o uspešnosti izboljšalo, vendar znova opozarja, da cilji teh direktoratov niso primerni za upravljavske namene in da še vedno obstajajo težave s kazalniki za spremljanje uspešnosti; ugotavlja tudi, da so bili kazalniki, uvedeni v preteklih letih za merjenje napredka pri reformah strategije Evropa 2020 na ravni Unije in držav članic, leta 2014 odstranjeni iz letnega poročila o dejavnostih generalnega sekretarja Komisije in namesto tega vključeni v načrte upravljanja in letna poročila o dejavnostih operativnih generalnih direktoratov;

38.  zahteva, naj Komisija razmisli o predlogih za:

39.  poziva Komisijo, da zakonodajalcu predlaga, naj:

40.  zahteva, da Komisija v prihodnja finančna poročila iz člena 318 PDEU vključi analizo učinkovitosti, uspešnosti in rezultatov, ki jih bo naložbeni načrt v višini 315 milijard EUR, ki ga je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker napovedal 26. novembra 2014 na plenarnem zasedanju v Parlamentu, dosegel v zvezi z rastjo in ustvarjanjem delovnih mest;

Nadaljnji ukrepi v zvezi z razrešnico Komisiji za leto 2013

41.  obžaluje, da je skupna stopnja napake ostala na skoraj enaki ravni in da so na plačila znova pomembno vplivale napake;

42.  obžaluje, da so pregledi na prvi ravni, ki jih v okviru deljenega upravljanja izvajajo države članice, še vedno premalo zanesljivi in da še vedno obstajajo pomanjkljivosti pri izključevanju neupravičenih zemljišč iz identifikacijskega sistema za zemljišča (LPIS); poudarja, da imajo glede na letno poročilo Računskega sodišča za leto 2014 tako področja deljenega upravljanja kot vsi drugi operativni odhodki (ki jih večinoma neposredno upravlja Komisija) ocenjeno stopnjo napake 4,6 %; vendar ugotavlja, da so bili opravljeni številni popravki;

43.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da naslednja priporočila in zahteve iz razrešnice Komisiji za leto 2013 še vedno niso uresničene:

44.  z obžalovanjem ugotavlja, da je bilo od 65 priporočil Računskega sodišča iz obdobja 2011–2012 samo 20 priporočil izvedenih v celoti, 26 se jih še izvaja v večini vidikov, 19 pa se jih izvaja v nekaterih vidikih; poziva Komisijo, naj uresniči priporočila in zahteve Parlamenta ter še naprej uresničuje priporočila Računskega sodišča;

45.  poudarja, da je iz zornega kota Parlamenta nezadovoljivo, če se kontradiktorni postopki končajo z različnima sklepoma Komisije in Računskega sodišča; zato poziva obe instituciji, naj se izogibata takšnemu izidu;

46.  poziva Komisijo, naj predstavi akcijski načrt z roki in cilji, da bi uspešneje preprečevala te ponavljajoče se napake;

Stališče Računskega sodišča: njegova izjava o zanesljivosti

47.  pozdravlja dejstvo, da je mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2014 pozitivno, kot je bilo od leta 2007, in da je ugotovilo, da na prihodke v letu 2014 niso pomembno vplivale napake; z zadovoljstvom ugotavlja tudi, da so obveznosti, povezane z računovodskimi izkazi za proračunsko leto, ki se je končalo 31. decembra 2014, v vseh pomembnih vidikih zakonite in pravilne;

48.  ugotavlja, da končni rezultati v splošnem potrjujejo prejšnje ugotovitve Računskega sodišča;

49.  obžaluje, da so že 21. leto zapored na plačila pomembno vplivale napake, razlog za to pa je le delna učinkovitost nadzornih in kontrolnih sistemov;

50.  obžaluje, da je najverjetnejša stopnja napake pri plačilih znašala 4,4 %; opozarja, da je bila najverjetnejša stopnja napake pri plačilih v proračunskem letu 2013 ocenjena na 4,7 %, v proračunskem letu 2012 na 4,8 % in v proračunskem letu 2011 na 3,9 %(83); ugotavlja, da sta bili najvišji stopnji napake odkriti pri porabi za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo (5,7 %) ter konkurenčnost za rast in delovna mesta (5,6 %); ugotavlja, da je ocenjena stopnja napake pri upravnih odhodkih najnižja (0,5 %);

51.  se sprašuje, ali stopnja napake za posamezne transakcije temelji na primerljivi osnovi in ali lahko služi kot ustrezno primerjalno merilo; ugotavlja, da je stopnja napake za sheme povračila stroškov (5,5 %) odvisna od upravičenosti stroškov, medtem ko za programe na podlagi pravic (2,7 %) temelji samo na izpolnjevanju pogojev;

52.  ugotavlja, da bi skupna ocenjena stopnja napake v primeru, da bi Računsko sodišče revidiralo plačila, za katera niso bili uporabljeni popravljalni ukrepi držav članic in Komisije, namesto 4,4 % znašala 5,5 %; zato poziva Komisijo, organe v državah članicah ali neodvisne revizorje, naj uporabijo vse razpoložljive informacije, da bi preprečili, zaznali in odpravili morebitne napake;

53.  poudarja, da ocenjena stopnja napake za operativne odhodke v okviru deljenega upravljanja z državami članicami znaša 4,6 % (2013: 4,9 %) in tako ostaja na zelo visoki stopnji; je zaskrbljen, ker se je za druge oblike operativne porabe, kjer ima glavno besedo Komisija, ocenjena stopnja napake zvišala kar na 4,6 % (2013: 3,7 %);

54.  je seznanjen s priznanjem Komisije, da so na porabo pomembno vplivale napake, saj je v zbirnem poročilu za leto 2014 navedla, da je tvegani znesek od 3,7 do 5 milijarde EUR, kar je od 2,6 % do 3,5 % vseh plačil; je seznanjen z njeno oceno, da bo v prihodnjih letih odkrila in odpravila napake v skupni vrednosti približno 2,7 milijarde EUR;

55.  se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da Komisija kljub izboljšavam pri analiziranju učinka popravljalnih ukrepov ni odpravila tveganja, da bo ta učinek ocenjen previsoko ali da bo njegov pomen majhen(84);

56.  ugotavlja, da so generalni direktorati Komisije za več kot tri četrtine odhodkov v letu 2014 svoje ocene tveganja utemeljili na podatkih, ki so jih posredovali nacionalni organi; je seznanjen z ugotovitvijo Komisije v zbirnem poročilu, da je zanesljivost poročil držav članic o kontrolah še vedno vprašljiva;

57.  je seznanjen, da je ocenjena zmogljivost za popravke v dvanajstih generalnih direktoratih Komisije večja kot ocenjeni tvegani znesek, kaj je posledica večletne narave popravnih sistemov;

58.  poziva Komisijo, naj še pravočasno za postopek razrešnice za leto 2015 preuči način izračuna zmogljivosti za popravke;

59.  pripominja, da bi morala Komisija v primeru, da ima dokaze o zmanjšani sposobnosti črpanja v državah članicah, pretehtati vse določbe o prožnosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru, ter najprej sprejeti ukrepe za odpravo nezadostne sposobnosti črpanja, šele nato pa druge ukrepe;

60.  poudarja, da se je več kot dve tretjini finančnih popravkov na področju kohezije v letu 2014 nanašalo na primere, ko so organi držav članic umaknili prijavljene odhodke in jih nadomestili z novim zneskom; odobrava, da je ta postopek v programskem obdobju 2014–2020 omejen;

61.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami za vsa področja politik in za proračun Unije kot celoto oceni preostalo stopnjo napake po vseh popravljalnih ukrepih, pri tem pa upošteva večletno naravo programov;

62.  poziva Komisijo, naj dosledno uporablja člen 32(5) nove finančne uredbe, če je stopnja napake nenehno visoka, nato pa poišče slabosti v sistemih kontrole, analizira stroške in koristi morebitnih popravljalnih ukrepov ter primerno ukrepa oziroma predlaga primerne ukrepe v zvezi s poenostavitvijo, izboljšanjem sistemov kontrole in preoblikovanjem programov ali sistemov izvedbe pred vmesnim pregledom programskega obdobja 2014–2020;

63.  opozarja na ugotovitev Računskega sodišča, da bi bilo mogoče popraviti znaten delež napak oziroma jih odkriti in preprečiti, še preden so bile storjene, če bi Komisija, organi držav članic in neodvisni revizorji uporabili vse informacije, ki so jih imeli na voljo; je zaskrbljen zaradi priznanja Komisije, da je za odpravo napak potrebnih najmanj deset let; opozarja, da bi lahko z uporabo vseh razpoložljivih informacij stopnjo napake za odhodke regionalne in mestne politike (6,1 %) ter za razvoj podeželja, okolje, podnebne ukrepe in ribištvo (6,2 %) zmanjšali za 3,3 odstotne točke; poudarja, da bi lahko z uporabo vseh razpoložljivih informacij stopnjo napake na področju konkurenčnosti za rast in delovna mesta, ki ga neposredno upravlja Komisija, zmanjšali za 2,8 odstotne točke;

64.  ugotavlja, da je bil leta 2014 dan nov poudarek pripravi in analizi proračuna, usmerjeni v rezultate, spremenili pa so se tudi metodološki pristopi; v zvezi s tem poudarja, da je potrebna jasna in pregledna raziskava o prispevku proračuna Unije za leto 2014 k rezultatom, doseženim v povezavi s strategijo Evropa 2020, in ciljem sektorske politike;

65.  ugotavlja tudi, da se skuša v letnih poročilih o dejavnostih opredeliti rezultate ukrepov, vendar so še vedno bolj osredotočena na realizacijo, ne na rezultate;

66.  podpira pridržke, ki jih je generalni direktor GD REGIO izrazil v svojem letnem poročilu o dejavnostih v zvezi z upravljavskimi in nadzornimi sistemi Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada v programskem obdobju 2007–2013 v 12 državah članicah (77 programov) in v zvezi s programi evropskega teritorialnega sodelovanja; meni, da ti pridržki kažejo, da kontrolni postopki, ki so jih uvedle Komisija in države članice, ne morejo zagotoviti potrebnega jamstva glede zakonitosti in pravilnosti vseh z izkazi povezanih transakcij na ustreznih političnih področjih;

67.  podpira pridržke, ki jih je izrazil generalni direktor GD AGRI v letnem poročilu o dejavnostih in se nanašajo na naslednje postavke odhodkov:

meni, da ti pridržki kažejo, da kontrolni postopki, ki so jih uvedle Komisija in države članice, ne morejo zagotoviti potrebnega jamstva glede zakonitosti in pravilnosti vseh z izkazi povezanih transakcij na ustreznih političnih področjih;

68.  podpira pridržke, ki jih je izrazil generalni direktor GD EMPL v letnem poročilu o dejavnostih; ugotavlja, da gre za pridržek v zvezi s plačili za programsko obdobje 2007–2013, ki se nanaša na tvegani znesek 169,4 milijona EUR v letu 2014 glede odhodkov za upravljavske in nadzorne sisteme 36 posebnih operativnih programov Evropskega socialnega sklada v Belgiji, Češki republiki, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Madžarski, Italiji, Romuniji, Slovaški, Španiji in Združenem kraljestvu; meni, da ti pridržki kažejo, da kontrolni postopki, ki so jih uvedle Komisija in države članice, ne morejo zagotoviti potrebnega jamstva glede zakonitosti in pravilnosti vseh z izkazi povezanih transakcij na ustreznih političnih področjih;

69.  poziva generalnega direktorja GD DEVCO, naj v letnem poročilu o dejavnostih predloži zagotovilo, ki bo bolj temeljilo na razlikovanju tveganj, ter posledično usmeri več svojih virov za kontrole v področja, zajeta v posebnih pridržkih;

70.  poziva Svet, naj bo pri razrešnicah bolj pozoren, in pozdravlja kritičen pristop Švedske in Združenega kraljestva, ki sta Komisijo in Računsko sodišče pozvala, naj:

pozdravlja tudi zahtevo Švedske in Združenega kraljestva, naj organi držav članic bolje uporabijo razpoložljive informacije za preprečevanje, odkrivanje in popravljanje napak, preden se odhodki prijavijo Komisiji;

Povzetek

71.  zaključuje, da v postopku razrešnice:

B. Posebna poglavja

Splošno upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

72.  poudarja, da je dobro finančno poslovodenje namenjeno dejanskim rezultatom proračunskih ukrepov Unije, seveda če upoštevajo pravila o zakonitosti in pravilnosti ter z vidika Unije prispevajo k dodani vrednosti proračuna Unije; poudarja, da je zmanjševanje stopnje napak in primerov goljufij potreben pogoj za upoštevanje načel dobrega finančnega poslovodenja;

73.  poudarja, da stopnja napak ne pomeni nujno goljufij, neučinkovitosti ali zapravljanja, temveč gre za oceno finančnih tokov, ki ne bi smeli biti izplačani, saj sredstva niso bila porabljena v skladu s pravili in predpisi; vseeno poudarja, da občutno povečanje resnih napak v povezavi s postopki javnih naročil zbuja resno zaskrbljenost, saj države članice razpolagajo z večletnimi izkušnjami na področju obstoječih pravil javnih naročil in če imajo težave že s temi pravili, to ne pomeni nič dobrega za čas, ko bodo morale prilagajati nacionalne zakonodaje in postopke novim direktivam o javnih naročilih in koncesijah; priznava, da državljani Unije ne razumejo najbolje stopnje napake in v zvezi s tem prosi Računsko sodišče, naj s Komisijo začne razpravo, da bi prepoznala morebitne metodološke pomanjkljivosti in dosegla dogovor o skupnih standardih poročanja stopnje napake;

74.  priporoča, da se pravila in predpisi preverijo s postopkom presoje učinkov predpisov(85), s čimer bi preverili njihovo združljivost in skladnost s potrebami in cilji Unije, na primer v zvezi s programi povračila stroškov, pri čemer do napak najpogosteje prihaja pri plačilu neupravičenih stroškov (41 %) in javnih naročilih (27 %); ugotavlja, da se lahko te napake razlikujejo od goljufij ali namernega zavajanja z namenom pridobivanja koristi;

75.  v zvezi s tem opozarja, da se je proračun Unije za leto 2014 izvrševal v različnih regulativnih okvirih, saj sta v tem letu veljala tako okvir za obdobje 2007–2013 kot okvir za obdobje 2014–2020;

76.  zato poudarja, da je pravilno in pomembno razlikovati med različnimi vrstami stopnje napake, povezanimi z različnimi vrstami proračunskih odhodkov Unije, saj se ti dodeljujejo v skladu z različnimi merili, zato jih je zelo težko primerjati;

77.  ugotavlja, da poročilo Računskega sodišča za leto 2014 poskuša podpreti okrepljeno kulturo uspešnosti, zato posebno pozornost namenja vprašanjem v zvezi z uspešnostjo proračuna Unije, pri čemer se je v okviru pilotnega projekta preverila možnost dopolnjevanja sredstev Unije in strategije Evropa 2020; ugotavlja, da je Računsko sodišče poudarilo in odkrilo slabo in šibko povezavo med sporazumi o partnerstvu/operativnimi programi in strategijo Evropa 2020; vseeno opozarja, da bi bilo treba takšno dopolnjevanje obravnavati v splošnem kontekstu poslanstev, ki so specifična za različne sklade na podlagi njihovih ciljev, utemeljenih v Pogodbi, vključno z ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;

78.  je zaskrbljen zaradi stopnje črpanja sredstev v državah članicah, ki se giblje med 50 in 92 %; poziva Komisijo, naj predstavi temeljito analizo razlogov, zaradi katerih imajo nekatere regije še vedno nizko stopnjo črpanja sredstev, in oceni posebne ukrepe za reševanje strukturnih težav, ki so vzrok teh pomanjkljivosti;

79.  ceni inovativno naravo letnega poročila Računskega sodišča za leto 2014, ki vključuje na rezultatih in uspešnosti temelječ pristop ter ocenjuje uporabo in usmeritev proračunskih ukrepov Unije glede na prednostne cilje strategije Evropa 2020; meni, da bi bilo treba pristop, ki temelji na rezultatih in uspešnosti, uporabiti tudi v prihodnjih letih, ko se bodo v okviru evropskega semestra pripravljala priporočila za posamezne države;

80.  poudarja, da je v ugotovitvah Računskega sodišča o dosežkih izpostavljena potreba po ukrepih za izboljšanje uspešnosti proračuna in skupnih standardov upravljanja;

Uspešnost proračuna

81.  ugotavlja, da proračunska uspešnost pomeni, da se proračunski odhodki Unije v ustrezni meri namenijo dejanskim prednostnim nalogam v določenem obdobju;

82.  poudarja, da kultura uspešnosti temelji na treh osrednjih stebrih: strategiji, poenostavitvi in proračunskem postopku;

83.  priporoča, naj se nadaljuje proces poenostavitve postopkov in proračunske vsebine, s katerim bi zmanjšali čezmerne upravne ovire in omejili čezmerne prenose v zakonodajo posameznih držav članic; poudarja, da postopek poenostavitve ne sme privesti do deregulacije ter da ne sme pomeniti, da se bo pozabilo na kontrolne mehanizme in postopke, npr. predhodne revizije; poudarja, da poenostavitev ne bi smela povzročati prepogostih sprememb regulativnega okvira, ki bi privedle do dodatnih obremenitev za uprave in upravičence ter bi tako ogrozile načrtovane pozitivne spremembe poenostavitve; je zadovoljen, da je Komisija ustanovila skupino na visoki ravni, in pričakuje rezultate;

84.  priporoča izboljšanje proračunskega postopka v smislu zagotavljanja informacij o izvrševanju in upravljanju izvrševanja, vključno s stroškovno učinkovitostjo kontrol, izjavami o zanesljivosti in podelitvi razrešnice, projektnimi zbirkami podatkov in komuniciranjem;

85.  poziva Komisijo, naj izboljša komunikacijo in sodelovanje med subjekti, ki sodelujejo pri načrtovanju in izvrševanju proračuna ter pri podelitvi razrešnic, pa tudi s širšo javnostjo, in sicer z uskladitvijo pričakovanj, izmenjavo izkušenj o izvrševanju in poročanjem o doseganju ciljev;

86.  poziva Komisijo, naj preuči uporabo orodij, kot so družbeni mediji, ankete in fokusne skupine, za merjenje ozaveščenosti javnosti in ocenjevanje načinov za izboljšanje svojih komunikacijskih strategij v prihodnosti z vidika obveščanja državljanov o rezultatih projektov;

87.  pozdravlja novo medinstitucionalno delovno skupino za na uspešnosti temelječo pripravo proračuna, namenjeno doseganju skupnega razumevanja načel priprave proračuna, ki temeljijo na uspešnosti in so usmerjena v rezultate;

88.  priporoča ustrezne izboljšave na področjih, kot so usklajevanje intenzivnosti kontrol s tveganjem, povezovanje poročanja o uspešnosti ter zanesljivost rezultatov kontrol, o katerih poročajo države članice;

89.  ugotavlja, da je Komisija vzpostavila ogromno analitično zmogljivost, ki se osredotoča predvsem na sektorje, ki bi utegnili biti zanimivi za posamezne generalne direktorate, zanemarja pa analizo horizontalnih, večdisciplinarnih vprašanj in dejanskih rezultatov svojih politik, ki se (so)financirajo iz proračuna Unije;

90.  meni, da se je smiselno osredotočiti na pristop, temelječ na uspešnosti, in na vprašanje tržnih nepravilnosti/napak, saj bi se lahko s tem pristopom financiranje Unije usmerilo na področja, ki najbolje izpolnjujejo merila gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti; poudarja, da bi morala biti oblika prilagojena vrsti različnih tržnih nepravilnosti/napak, po eni strani povezanih z asimetričnostjo informacij, po drugi pa s tržno oceno koristi, ki v širšem smislu ne vključujejo vseh pozitivnih zunanjih in širših socialnih učinkov, a se upravičeno podpirajo s sredstvi Unije;

91.  predlaga, naj Komisija pri ocenjevanju dodane vrednosti za Unijo sprejme merilo na podlagi tega, kaj bi se najverjetneje zgodilo, če bi se projekt ali dejavnost izvedla oziroma ne bi prejela sredstev Unije;

92.  obvezno zahteva pojasnilo o tem, koliko sredstev iz skladov Unije je bilo izplačanih medijskim podjetjem v vseh državah članicah ter katera podjetja so prejela plačilo, pa tudi o tem, ali so sredstva prejela za povečevanje prepoznavnosti skladov ali iz drugih razlogov;

Deljeno upravljanje

93.  spominja, da imajo največjo odgovornost za pravilno dodeljevanje sredstev iz proračuna Unije države članice, saj se 76 % odhodkov porabi z deljenim upravljanjem; poudarja, da imajo države članice pomembno odgovornost pravilno in zakonito izvrševati proračun Unije, kadar so odgovorne za upravljanje sredstev Unije;

94.  poudarja, da je za pravilno dodeljevanje osrednjega pomena pravilna opredelitev potreb Unije v navezi s prednostnimi nalogami držav članic na področju razvoja;

95.  poudarja, da bolj si bodo države članice prizadevale uresničiti nacionalne in opredeljene cilje strategije Evropa 2020, bolje bo mogoče usmeriti proračunska sredstva Unije, in bolj bodo ti cilji odražali dejanske gospodarske, socialne, ozemeljske in okoljske potrebe Unije, laže bo Unija vzpostavila okolje za dobro finančno poslovodenje; v zvezi s tem priporoča, da se oblikuje stalna platforma, pri kateri bi sodelovali predstavništva Komisije in nacionalnih vlad, vključno s stalnimi predstavništvi pri Uniji, ter regionalnih vlad in organov;

96.  se strinja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da morajo Komisija, nacionalni organi in neodvisni revizorji uporabljati vse razpoložljive informacije, ki so na voljo, da bi preprečili ali odkrili in popravili napake pred povračilom stroškov; odločno izjavlja, da ni razlogov, zaradi katerih Komisija, nacionalni organi in neodvisni revizorji ne bi ustrezno ukrepali, da bi preprečili, odkrili in popravili napake, če razpolagajo s podatki;

97.  poziva Računsko sodišče, naj skupaj z državnimi revizijskimi organi zasnuje sistem, ki mu bo omogočal oceniti naknadne ukrepe, ki jih države članice sprejmejo na osnovi njegovih priporočil;

98.  poziva Komisijo, naj usmerja države članice, da bo mogoče sporazume o partnerstvu in operativne programe bolj celovito vključiti v strategijo Evropa 2020 ter začeti izvajati koncept skupnih kazalnikov rezultatov, kakor je predlagalo Računsko sodišče v poročilu za leto 2014;

99.  meni, da bi bilo koristno, če bi Parlament in Svet skupaj našla način reševanja vprašanja potrošnje držav članic v okviru deljenega upravljanja;

100.  podpira vključitev priporočil za posamezne države v sporazume o partnerstvu;

101.  poziva Komisijo, naj okrepi pogajanja z državami članicami glede potrebe po objavi nacionalnih izjav in letnih povzetkov;

Finančni popravki in izterjave

102.  je zaskrbljen, ker so finančni popravki, izvršeni v letu 2014 (v primerjavi s prejetimi plačili Unije), pri nekaterih državah članicah trikrat višji od povprečja 2,3 % (Slovaška 8,7 %, Češka 8,1 %, Grčija 4,7 %);

103.  opaža, da je bilo v programskem obdobju 2007–2013 za 209 milijonov EUR finančnih popravkov pri ESS potrjenih, za 156 milijonov EUR pa izvršenih, od teh je bilo leta 2014 potrjenih 95 milijonov EUR; pripominja, da so države z najvišjo ravnjo popravkov Španija (56 milijonov EUR), Romunija (43 milijonov EUR), Poljska (32 milijonov) in Francija (20 milijonov);

104.  izjavlja, da skupni zneski popravkov za kohezijsko politiko v obdobju 2007–2013 predstavljajo 0,9 % proračunskih dodelitev; soglaša z mnenjem Komisije, ki pričakuje, da bodo finančni popravki za obdobje 2007–2013 še naraščali v prihodnjih letih, ko se bodo zaključevali programi iz tega obdobja;

105.  opaža, da je Komisija za programe ESRR/Kohezijskega sklada skupaj uveljavila za približno 2 milijardi EUR finančnih popravkov od začetka programskega obdobja 2007–2013, kar vključuje 782 milijonov EUR finančnih popravkov, ki so jih uveljavile države članice, preden so odhodke prijavile Komisiji ali sočasno s tem; z zaskrbljenostjo opaža, da so države članice, ki jih to najbolj zadeva, Češka (719 milijonov EUR), Madžarska (298 milijonov EUR), Grčija (257 milijonov EUR), Španija (237 milijonov EUR), Slovaška (152 milijonov EUR), Romunija (146 milijonov EUR) in Italija (105 milijonov EUR);

106.  kar zadeva ESS ugotavlja, da so države članice z najvišjimi kumulativnimi finančnimi popravki Romunija (355 milijonov EUR), Španija (213 milijonov EUR) in Poljska (152 milijonov EUR);

107.  meni, da so finančni popravki in izterjave učinkovit način za zaščito proračuna EU; vseeno obžaluje, da se zaradi pravnega okvira za zaščito finančnih interesov Unije, zapletenosti s tem povezanih postopkov in števila kontrolnih ravni na mnogih področjih napake odpravijo šele več let po nastanku;

Zaščita finančnih interesov

108.  poudarja, da korupcija in goljufije spodkopavajo zaupanje v javne institucije in demokracijo, ovirajo pa tudi delovanje notranjega trga Unije; ugotavlja, da je potreben celovit pristop s sodelovanjem institucij Unije (in držav članic); obžaluje, da več institucij Unije (Komisija in agencije, Evropski urad za boj proti goljufijam, Računsko sodišče) na različne načine poroča o goljufijah;

109.  priporoča, naj Komisija celotno ureditev v zvezi s poročanjem združi v en sam skladen sistem, da bi zaščitila finančne interese Unije, s tem pa povečala učinkovitost boja proti goljufijam in korupciji; spominja, kako pomembna je skladna zakonodaja v Uniji pri učinkovitem boju proti organiziranemu kriminalu, ki deluje na nadnacionalni ravni;

110.  opozarja, da je preglednost najučinkovitejši instrument za preprečevanje zlorab in goljufij; poziva Komisijo, naj izboljša zakonodajo na tem področju, in doseže, da bo objavljanje informacij o vseh upravičencih do sredstev iz evropskih skladov obvezna, vključno z informacijami o podizvajalcih;

111.  poziva Komisijo, naj pristopi h Kazenskopravni konvenciji o korupciji (ETS št. 173) Sveta Evrope in pospeši pogajanja o sodelovanju Unije v Skupini držav proti korupciji (GRECO), da bi prispevala k bolj usklajenim protikorupcijskim politikam v Evropi;

112.  poziva Komisijo, naj prevzame vso odgovornost za vračilo neupravičeno izplačanih sredstev v proračun Unije ter izoblikuje enotna načela poročanja v vseh državah članicah, da bi zagotovila zbiranje primerljivih, zanesljivih in ustreznih podatkov;

113.  pozdravlja izjavo Komisije iz letnega poročila o zaščiti finančnih interesov za leto 2014, v kateri opominja, da bi tako direktiva o zaščiti finančnih interesov kot uredba o evropskem javnem tožilstvu dopolnila in utrdila pravni okvir ter občutno okrepila boj proti goljufijam; ponovno izraža stališče, da je treba nujno sprejeti direktivo o zaščiti finančnih interesov, pri čemer bi morala zajemati tudi področje DDV in jasno opredeliti kršitve v zvezi z zaščito finančnih interesov, minimalna pravila za najvišjo kazen odvzema prostosti, ki se uporablja, in minimalna pravila glede zastaranja; spominja na zadevo Taricco, v kateri Sodišče Evropske unije opozarja, da so goljufije na področju DDV omenjene v opredelitvi kršitev v zvezi z zaščito finančnih interesov v konvenciji o zaščiti finančnih interesov iz leta 1995; poziva Komisijo, naj pojasni odnose med Eurojustom, Evropskim javnim tožilstvom in Evropskim uradom za boj proti goljufijam ter preuči, ali je mogoče s tesnejšim celovitim pristopom teh agencij povečati učinkovitost preiskav;

114.  pozdravlja odločitev Komisije, da poveča preglednost z izboljšanjem sistema strokovnih skupin, zlasti kar zadeva postopek izbire strokovnjakov, z razvojem nove politike glede navzkrižja interesov za strokovnjake, ki so imenovani kot posamezniki, ki Evropskemu parlamentu omogoča izvajanje neposrednega nadzora nad temi imenovanji; je seznanjen z zahtevo, da se strokovnjaki, kadar je to ustrezno, vpišejo v register za preglednost; vseeno poziva Komisijo, naj pri pisanju predlogov sprememb za veljavna horizontalna pravila o strokovnih skupinah upošteva priporočila Evropskega varuha človekovih pravic o sestavi strokovnih skupin in priporočila iz študije z naslovom „Sestava strokovnih skupin Komisije in stanje registra strokovnih skupin“, da bi se oblikoval bolj sistematičen in preglednejši pristop; zahteva, naj Komisija pred formalnim sprejetjem teh pravil začne dialog s Parlamentom, zlasti v zvezi s prihodnjim poročilom Odbora za proračunski nadzor in Odbora za pravne zadeve o tej zadevi; spodbuja evropske agencije, naj razmislijo o podobnih reformah;

115.  poudarja, da v državah članicah ni nadaljnje obravnave domnevnih primerov goljufije, ki vplivajo na finančne interese Unije in jim jih je posredoval OLAF; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, in OLAF, naj še naprej podpira države članice pri povečevanju uspešnosti preprečevanja in odkrivanja goljufij v zvezi z evropskimi sredstvi;

116.  poziva Komisijo, naj vzpostavi sistem doslednih kazalnikov in enotnih meril; je zaskrbljen nad zanesljivostjo in kakovostjo podatkov, ki jih posredujejo države članice; zato poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotovi izčrpne, točne in zanesljive podatke, pri tem pa upošteva, da je cilj polno izvajanje programa enotne revizije;

117.  ponavlja svojo zahtevo, naj Komisija Parlamentu in Svetu dvakrat na leto poroča o tem, kako institucije Unije izvajajo svojo notranjo protikorupcijsko politiko, in pričakuje, da bo prihodnje poročilo na voljo v začetku leta 2016; poziva Komisijo, naj doda poglavje o uspešnosti institucij Unije v boju proti korupciji, in meni, da bi morala prihodnja protikorupcijska poročila Komisije vedno zajemati vse institucije in organe Unije;

118.  je zaskrbljen, ker po podatkih, ki jih je predložila mreža Eurodad o pranju denarja, spadata Luksemburg in Nemčija na prvo mesto glede nevarnosti pranja denarja; meni, da morajo države članice v celoti ratificirati direktivo Unije o pranju denarja ter uvesti javni register o lastništvu podjetij, vključno s skrbniškimi skladi;

119.  poziva, naj se ukine prostovoljni in uvede obvezni register Unije za vse lobiste, ki izvajajo svoje dejavnosti pri Komisiji;

120.  meni, da je prvo dvoletno poročilo Komisije o boju proti korupciji obetaven poskus boljšega razumevanja korupcije v vseh njenih razsežnostih, razvoja učinkovitih ukrepov za njeno preprečevanje ter utiranja poti za okrepljeno odgovornost javne sfere do državljanov Unije; v zvezi s tem ponovno potrjuje pomen politike ničelne tolerance Unije do goljufij, korupcije in nedovoljenega dogovarjanja, vendar obžaluje, da omenjeno poročilo ni vsebovalo protikorupcijske politike samih institucij Unije;

121.  zahteva, da Komisija najpozneje v svojem drugem poročilu o boju proti korupciji tako na ravni institucij kot na ravni držav članic Unije dodatno analizira okolje, v katerem se izvajajo politike, ter tako opredeli inherentne kritične dejavnike, ranljiva področja in dejavnike tveganja, ki vodijo v korupcijo;

122.  poziva Komisijo, naj nemudoma izpolni svojo obveznost poročanja iz konvencije Organizacije združenih narodov (OZN) proti korupciji;

Stopnja napak v splošnem

123.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so najpogostejše vrste odkritih napak neupravičeni stroški, navedeni v zahtevkih za povračilo stroškov (41 %), resne napake pri javnih naročilih (27 %) ter nepravilno navajanje kmetijskih površin (20 %);

124.  vseeno ugotavlja, da se je odstotek resnih napak držav članic pri javnih naročilih občutno zmanjšal s 45 % leta 2013 na področju regionalne politike na 25 % vseh opredeljenih napak za skupno politično področje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v letu 2014;

125.  meni, da je zaskrbljujoče, da so imeli Komisija, nacionalni organi ali neodvisni revizorji pri številnih količinsko opredeljivih napakah dovolj podatkov, da bi lahko preprečili ali odkrili in popravili napake, preden so bili odhodki sprejeti, in da bi lahko bila stopnja napake, če bi vse te informacije uporabili za njihovo odpravljanje, bistveno nižja;

126.  ugotavlja, da ocenjena stopnja napake za programe na podlagi pravic znaša 2,7 % (leta 2013: 3 %) in je torej precej nižja kot za odhodke za povračilo stroškov, kjer je ocenjena stopnja napake 5,5 % (leta 2013: 5,6 %); poziva Komisijo, naj v okviru poenostavitve preuči možnost prehoda s sheme povračil na shemo izplačila na podlagi pravic, kjer je to ustrezno;

Najboljša praksa

127.  poziva države članice, naj resno upoštevajo svoje obveznosti v zvezi z uresničitvijo ciljev strategije Evropa 2020, kakor to počnejo v primeru priporočil za posamezne države in postopka evropskega semestra, saj bi to odražalo vidno spremembo v razumevanju uspešnosti, ki bi jo bilo mogoče še nadgraditi z začetkom izvajanja postopkov ocenjevanja z vplivom, na primer rezervo za uspešnost odgovornih upravičencev ter sankcijami in omejitvami za druge;

Ocena in analiza glavnih rezultatov proračuna Unije za leto 2014

128.  ugotavlja, da skupni znesek približno 142,5 milijarde EUR v letu 2014 predstavlja skoraj 2 % celotne javne porabe v državah članicah Unije oziroma 1 % BDP Unije;

129.  zahteva, naj se opredeljevanje dejanskega vpliva uporabe proračuna Unije na makroekonomske kazalnike Unije vključi v postopek podelitve razrešnice;

130.  obžaluje, da je bilo ob koncu leta 2013 končnim prejemnikom izplačanih zgolj 47 % prispevkov za instrumente finančnega inženiringa v okviru deljenega upravljanja (37 % izplačanih ob koncu leta 2012), gotovinski znesek, ki ostaja v instrumentih finančnega inženiringa v okviru posrednega upravljanja, pa je še zmeraj visok (1,3 milijarde EUR v letu 2014 ter 1,4 milijarde EUR v letu 2013);

131.  je seznanjen s priporočilom Računskega sodišča Komisiji, naj predloži zakonodajni predlog za spremembo veljavne ureditve o podaljšanju obdobja upravičenosti instrumentov finančnega inženiringa na podlagi Uredbe (ES) št. 1086/2006, in z odgovori Komisije na to priporočilo;

132.  na podlagi priporočila Računskega sodišča poziva Komisijo, naj pri upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju upošteva omejitve zmogljivosti v nekaterih državah članicah, da bi se izognila prenizki porabi sredstev in zvišala stopnje črpanja, zlasti na področju skladov ESI; obenem priznava dosedanje ukrepe, kot je ustanovitev projektne skupine za boljše izvajanje, kar je že privedlo do izboljšanja;

133.  poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje neporavnanih obveznosti, vključno s pravočasno zaključitvijo programov iz obdobja 2007–2013 in zmanjšanjem denarnih sredstev, ki jih imajo upravitelji;

134.  poudarja, da bi morala Komisija vsako leto pripraviti dolgoročno napoved denarnih tokov, ki bi zajemala proračunske omejitve, plačilne potrebe, omejitve zmogljivosti in morebiten umik sredstev, da bi bolje usklajevala potrebe po plačilih in razpoložljiva sredstva(86);

135.  meni, da je vmesna revizija večletnega finančnega okvira, ki naj bi jo Komisija predstavila pred koncem leta 2016, prva in najboljša priložnost, da bi se strukturno spoprijeli z visoko ravnjo neporavnanih obveznosti; poziva Komisijo, naj pripravi predlog revizije večletnega finančnega okvira, da bi se, med drugim, popravila raven neporavnanih obveznosti;

Neporavnana plačila

136.  poudarja, da so prevzete obveznosti v letu 2014 znašale 109,3 milijarde EUR oziroma 76,6 % razpoložljivih sredstev za prevzem obveznosti in da je zaradi tega v letu 2015 na voljo izjemno visoka raven sredstev za prevzem obveznosti (s prenosi v višini 12,1 milijarde EUR, pri čemer se je zgornja meja povečala za 16,5 milijarde EUR);

137.  obžaluje, da se je znesek neplačanih zahtevkov za izplačilo v okviru uporabe varnostne rezerve povečal za 1,4 milijarde EUR na 25,8 milijarde EUR, čeprav je raven plačil še naprej višja od zgornje meje večletnega finančnega okvira; poudarja, da je treba v celoti spoštovati skupno izjavo o načrtu plačil za obdobje 2015–2016, o kateri so se dogovorili Parlament, Svet in Komisija po skupni zavezi za zmanjšanje zaostankov pri neporavnanih obveznostih za kohezijske programe iz obdobja 2007–2013 na približno 2 milijardi EUR do konca leta 2016; meni, da to stanje dejansko krši člen 310 PDEU, ki navaja, da morajo biti prihodki in odhodki v proračunu uravnoteženi;

138.  poudarja, da naj bi bilo znižanje ravni neporabljenih sredstev za prevzete obveznosti po napovedih začasno zaradi zahtevanega zvišanja zgornje meje večletnega finančnega okvira za leto 2015 in naslednja leta;

139.  poudarja predvsem, da so plačila državam članicam za večletne sklade ESI za obdobje 2007–2013(87) ob koncu leta 2014 dosegla 309,5 milijarde EUR oz. 77 % od 403 milijard EUR za vse operativne programe, pri čemer je pet držav članic – Češka, Španija, Italija, Poljska in Romunija – odgovornih za več kot polovico neporabljenih sredstev za obveznosti v sklopu večletnih skladov ESI;

140.  obžaluje, da so zamude pri črpanju večletnih skladov precejšnje in bi utegnile nekaterim državam članicam povzročati dejanske težave(88); zato podpira in priznava smiselnost uporabe načinov prožnosti zaradi zamud, s katerimi so se začeli izvajati vsi programi;

Prihodki

141.  ugotavlja, da tok prihodkov temelji na večkanalnem načelu:

142.  pozdravlja dejstvo, da se od treh priporočil, ki jih je v letih 2011 in 2012 podalo Računsko sodišče, dve izvajata v skoraj vseh, eno pa v nekaterih vidikih;

BND

143.  poudarja, da parameter BND ostaja osrednji dejavnik pri vprašanju prihodkov v proračun Unije, vse dokler ne bo spremenjen sistem lastnih sredstev Unije, in meni, da je prava in objektivna mera zato osrednje vprašanje, in sicer edino resno v zvezi z vprašanjem prihodkov v sedanji arhitekturi proračuna Unije, prav tako pa je zelo pomembno imeti zanesljive in prilagodljive podatkovne zbirke za izračun prispevkov držav članic;

144.  zato poziva Komisijo, naj razglasi, da so podatki o BND, ki so jih predložile države članice, zanesljivi, njihovi prispevki pa posledično pravilni;

145.  opozarja, da so posodobitve podatkov o BND iz leta 2014 povzročile doslej največje prilagoditve prispevkov držav članic v višini 9,813 milijona EUR;

146.  poudarja, da bi lahko bil učinek teh velikih sprememb na salde BND manjši, če bi obstajala skupna politika Unije za spremembe, s katero bi se uskladil časovni razpored velikih sprememb;

147.  obžaluje, da goljufije na področju DDV in zlasti tako imenovani davčni vrtiljak ali manjkajoči gospodarski subjekt (slamnato podjetje) izkrivljajo konkurenco ter prikrajšajo nacionalne proračune za precejšnja sredstva in škodujejo proračunu Unije; poudarja, da je vrzel v DDV in pričakovana izguba pri njegovem pobiranju v letu 2013 znašala 168 milijard EUR; je zaskrbljen, ker Komisija nima zanesljivih podatkov o goljufijah v zvezi z DDV in davčnimi vrtiljaki; opaža, da sedanji sistem DDV ostaja razdrobljen in ustvarja velika upravna bremena, zlasti za MSP in spletna podjetja; je zaskrbljen, da novi sistem odgovornosti v zvezi z DDV kot lastnim sredstvom ni v celoti uresničil cilja poenostavitve, in poudarja odgovornost držav članic za odpravljanje slabosti EUROFISC in boljše usklajevanje svojih politik glede obrnjene davčne obveznosti, da bi poenostavile izmenjavo informacij in pomagale pri boju proti nepravilnostim in goljufijam; poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajne spremembe, da bi omogočila učinkovita navzkrižna preverjanja med carinskimi in davčnimi podatki, pri spremljanju držav članic pa naj se osredotoči na izboljšanje pravočasnih odgovorov na zahteve za informacije in zanesljivosti sistema za izmenjavo podatkov o DDV;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

148.  poziva Komisijo, naj pripravi analizo o prihodnosti financiranja Unije, v njej pa naj oceni ustreznost podlage lastnih sredstev;

149.  obžaluje, da predlogi o uvedbi skupne revizijske politike Unije, ki jih je leta 2013 predstavila Komisija, še zmeraj niso uresničeni, Komisija pa ni sprejela nobenih nadaljnjih ukrepov, čeprav je 19 držav članic navedlo, da bi do septembra 2014 vsaj delno uskladilo svojo politiko z revizijsko politiko Unije;

150.  pozdravlja ustanovitev skupine na visoki ravni za lastna sredstva; pozdravlja tudi prvo ocenjevalno poročilo, ki ga je ta skupina predstavila konec leta 2014, in se strinja z ugotovitvijo, da se je sistem postopoma preoblikoval v sistem nacionalnih prispevkov s preostankom resnično evropskih in neodvisnih lastnih sredstev; meni, da bi se moral sedanji sistem lastnih sredstev iz nacionalne razprave o neto plačnicah in prejemnicah, ki poteka oddaljeno od državljanov Unije, razviti v prepoznaven sistem, ki bo nedvoumno v interesu vse Unije in njenih politik;

151.  poudarja, da bi bilo mogoče ublažiti spremembe, ki so posledica obravnave pridržkov, če bi bil ciklus preverjanja Komisije krajši, in spominja, da je Parlament Komisijo na to opozoril v svoji resoluciji z dne 29. aprila 2015 o razrešnici za proračunsko leto 2013:

152.  z globoko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Komisija napovedala, da bo naslednji ciklus preverjanja končan šele leta 2019 in da bodo pridržki pokrivali vsaj devet let, enako kot prejšnji;

153.  poudarja, da se po podatkih Računskega sodišča kakovost kontrol, ki jih opravljajo carinske službe držav članic, ni izboljšala; obžaluje, da posodobljena različica navodil za carinske revizije, ki jih je izdala Komisija leta 2014, ne obravnava nekaterih pomanjkljivosti, na katere je opozorilo Računsko sodišče, zlasti vprašanj, povezanih z načinom obravnave uvozov, carinjenih v drugih državah članicah;

154.  poziva Komisijo, naj:

Najboljša praksa

155.  ugotavlja, da na strani prihodkov ni pomembnejših napak, kar je že samo po sebi primer najboljše prakse, smiselna pa je tudi sedanja praksa prispevkov držav članic na podlagi načela BND, vendar je, če želimo zagotoviti obstoj tega modela, potrebno stalno ocenjevanje gospodarske uspešnosti držav članic; alternativa povečanju podlage lastnih sredstev še zmeraj ostaja vprašanje za prihodnost;

Konkurenčnost za rast in delovna mesta

Splošna vprašanja

156.  je zadovoljen, da struktura letnega poročila Računskega sodišča prvič upošteva razdelke večletnega finančnega okvira, ki je začel veljati 1. januarja 2014; leta 2013 je imelo to poglavje naslov "Raziskave in druge notranje politike"; ugotavlja pa, da ta strukturna sprememba omejuje primerljivost ugotovitev Računskega sodišča s tistimi iz prejšnjih let;

157.  ugotavlja tudi, da je za raziskave in inovacije namenjenih 61 % (8,1 milijarde EUR) porabe iz sredstev 7. okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti 2007–2013 (v nadaljevanju: 7. okvirni program) in okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020, in sicer za programe izobraževanja, usposabljanja ter mladinske in športne programe (1,5 milijarde EUR), vesoljske programe (1,4 milijarde EUR) in transport (0,8 milijarde EUR), za druge ukrepe in programe (1,5 milijarde EUR) pa je namenjenih preostalih 39 %;

158.  opozarja, da se je razdelek 1a med pogajanji o večletnem finančnem okviru občutno zmanjšal (–24 % v primerjavi s prvotnim predlogom Komisije); se zaveda, da razdelek 1a vključuje sredstva, namenjena izboljševanju raziskav in inovacij, krepitvi izobraževalnih sistemov in spodbujanju zaposlovanja, zagotavljanju enotnega trga digitalnih vsebin, spodbujanju energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, posodabljanju prometnega sektorja ter izboljševanju poslovnega okolja, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP);

159.  poudarja, da je 90 % porabe na tem področju namenjene subvencijam za zasebne in javne upravičence;

160.  je zadovoljen, da so bila od devetih priporočil, ki jih je Računsko sodišče podalo v letih 2011 in 2012, tri priporočila izvedena v celoti, šest pa se jih izvaja v večini vidikov;

Evropa 2020

161.  se zaveda, da seštevek vseh sporazumov o nepovratnih sredstvih za celoten sedmi okvirni program znaša 26.078 (od teh je bilo 9.627 zaključenih); obenem je Komisija začela z izvajanjem delovnega programa Obzorje 2020 za obdobje 2014-2015, ki je bil zelo uspešen, saj je do 25. februarja 2015 prispelo 46.097 predlogov: v 79 zaključenih razpisih je bilo upravičenih 25.903 predlogov, 3.765 je bilo izbranih za financiranje, podpisanih pa je bilo 1.410 sporazumov o nepovratnih sredstvih;

162.  je zadovoljen, da je Komisija lahko izpolnila večino ciljev osrednjih kazalnikov uspešnosti; vseeno dvomi, da bo mogoče uresničiti cilj, po katerem bi do leta 2020 v raziskave in razvoj vložili 3 % BDP Unije; poziva vse države članice, naj se lotijo tega izziva; ugotavlja, da je položaj še posebej težaven za Hrvaško, Finsko, Luksemburg, Portugalsko, Romunijo, Španijo in Švedsko; poziva Komisijo, naj iz tega povleče potrebne zaključke za prihajajočo vmesno revizijo večletnega finančnega okvira in jih predstavi do konca leta 2016;

163.  pozdravlja učinek evropskih raziskav (raziskovalnih mrež) na boj proti virusu ebola, izboljšanje zdravljenja raka, oblikovanje enotnega evropskega območja za klinične raziskave, boj proti poplavam, povečanje varnosti hrane in izboljšanje varnosti potniških ladij, če naštejemo le nekaj področij;

164.  pozdravlja dejstvo, da je bila v novembru 2015 na voljo naknadna ocena sedmega okvirnega programa; pričakuje, da bo ugotovitve in priporočila iz te ocene še mogoče upoštevati pri delovnih programih Obzorja 2020;

165.  se z zanimanjem seznanja s prvimi razpoložljivimi informacijami o poročilu o stanju inovativne Unije za leto 2015(89), v katerem je ažuriran položaj izvajanja 34 zavez iz vodilne pobude strategije Evropa 2020 – Unija inovacij;

166.  opozarja, da je bil družbeni izziv št. 6, zlasti družboslovne in humanistične vede, ena izmed prednostnih nalog Parlamenta, vpeljanih med pripravo programa Obzorje 2020; opozarja na pomen tega sestavnega dela na področjih, na katerih je Unija soočena predvsem z bojem proti brezposelnosti, radikalizaciji, terorizmu, s spremljanjem migrantov, gospodarskim in monetarnim upravljanjem oziroma z bojem proti neenakostim; zato izraža zaskrbljenost, da so v fazi izvajanja programa družboslovne in humanistične vede ponovno na drugem mestu zaradi 40-odstotnega zmanjšanja sredstev za prevzem obveznosti, pri čemer pa je bila celotna dodelitev sredstev za program Obzorje 2020 znotraj večletnega finančnega okvira 2014–2020 povečana;

Upravna vprašanja

167.  poudarja, da:

168.  poziva upravičence, naj v največji možni meri uporabljajo revizijska potrdila, saj se z njihovo pomočjo stopnja napake zmanjša za 50 % v primerjavi z uporabo zahtevkov za povračilo stroškov brez tovrstnih potrdil; meni pa, da bi se morala stopnja napake, ki se je pokazala pri zunanji reviziji, bistveno popraviti zaradi podpore, ki jo nudi Komisija, in njene specializacije; v zvezi s tem pozdravlja vse smernice, seminarje, predloge in seznam najpogostejših napak, ki jih je Komisija dala na voljo upravičencem in revizijskim organom, vendar Komisijo poziva, naj sprejme odločnejše ukrepe, da bi zunanja revizijska potrdila z večjo natančnostjo prikazovala stopnjo napake;

169.  podpira prizadevanja Komisije, da bi dodatno razvila obvladovanje tveganj na področju raziskav; v zvezi s tem pozdravlja, da izbor udeležencev za naknadne revizije že sedaj pretežno temelji na tveganju: Komisija pričakuje, da bo 83 % revizij v obdobju 2012–2016 opravljenih na podlagi izbora v skladu z merili tveganja;

170.  pozdravlja oblikovanje skupnega centra za podporo, ki vsem raziskovalnih službam ponuja podporo na področju pravne pomoči, revizije, poslovnih procesov, informacijske tehnologije ter informacij in podatkov;

171.  priznava, da je v partnerske sporazume evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter operativne programe držav članic in regij vključeno veliko podpore za raziskave in inovacije, s čimer se ustvarja več sinergij; podpora znaša več kot 42 milijard EUR za temeljne raziskave in inovacije ter 118 milijard EUR za raziskave in inovacije v širšem smislu;

Zakonitost in pravilnost: vprašanje napak

172.  je zelo zaskrbljen, saj je Računsko sodišče analiziralo 166 transakcij ter pri 79 odkrilo napake; ugotavlja, da je na podlagi 53 količinsko opredeljenih napak ocenjena stopnja napake znašala 5,6 %;

173.  meni, da je zaskrbljujoče, da so imeli Komisija, nacionalni organi ali neodvisni revizorji v 27 primerih količinsko opredeljivih napakah dovolj podatkov, da bi lahko preprečili ali odkrili in popravili napake, preden so bili odhodki sprejeti, če bi bili vsi ti podatki uporabljeni za odpravo napak, bi bila ocenjena stopnja napake za to poglavje nižja za 2,8 odstotne točke; te razmere, ki že nekaj leta ostajajo nespremenjene, kažejo na pomanjkanje vestnosti;

174.  meni, da je nesprejemljivo, da se stopnja napake v 7. okvirnem programu v primerjavi s 6. okvirnim programom ni izboljšala ter da se bo po izjavah generalnega direktorja GD RTD celo zvišala; meni, da bi se morala ta stopnja za programe iz 7. okvirnega programa izboljšati po pridobljenih izkušnjah z upravljanjem programa; obžaluje, da močno zvišanje ravni napake na področju konkurenčnosti za rast in zaposlovanje kaže na njegovo dobro upravljanje v zadnjih letih upravljanja programa;

175.  obžaluje, da je stopnja napake v Uniji med leti 2013 in 2014 najbolj narasla prav na področju odhodkov za konkurenčnost za rast in zaposlovanje;

176.  obžaluje, da vzroki napak ostajajo isti:

177.  ostaja prepričan, da si mora Komisija še naprej prizadevati za sprejemljivo ravnotežje med tem, da so programi privlačni za udeležence, in legitimno potrebo po odgovornosti in finančnemu nadzoru; v zvezi s tem opozarja na izjavo generalnega direktorja iz leta 2012, da postopek, ki je zasnovan tako, da bi v vsakem primeru dosegel stopnjo preostale napake 2 %, ni vzdržna opcija(90);

178.  je seznanjen s tem, da je generalni direktorat za raziskave in inovacije, enako kot v preteklih letih, podal horizontalni pridržek glede stopnje preostale napake v zvezi z zahtevki za povračilo stroškov v sedmem okvirnem programu, ki ga neposredno izvaja GD RTD, in v plačilih za Skupno podjetje za pobudo za inovativna zdravila, kjer ocenjeno preostalo tveganje znaša 3 %, predvideni učinek pa 111,39 milijona EUR;

179.  priznava, da nekateri deli odhodkov v okviru sedmega okvirnega programa niso bili kriti z rezervo, če je bilo tveganje (in s tem stopnja preostale napake) dokazano občutno nižje kot pri vseh odhodkih; v RTD to velja za odhodke za Skupno podjetje Fuzija za energijo, Čisto nebo in Skupno podjetje za gorivne celice in vodik; izven GD RTD to velja za odhodke Izvajalske agencije za raziskave v okviru programa Marie Curie in za vse odhodke Izvajalske agencije Evropskega raziskovalnega sveta;

180.  sklepa, da utegne biti horizontalni pridržek sicer potreben s pravnega vidika, a takšen pridržek meče slabo luč na finančno poslovodenje Komisije, zlasti zato, ker lahko generalni direktorat za raziskave in inovacije v celoti jamči za 97 % teh odhodkov;

181.  je seznanjen, da je Komisija na področju raziskav v letih 2014 in 2015 izdala za 42 milijonov EUR nalogov za izterjavo; izterjanih je že bilo 31 milijonov EUR, ostalo pa še ni bilo povrnjeno bodisi zaradi stečajev ali ker prisilna izterjava še ni bila opravljena;

182.  obžaluje, da so se pred kratkim v tisku pojavile informacije, ki vnašajo dvom v zmožnost DG RTD, da uspešno zaščiti finančne interese Unije; poziva Komisijo, naj pojasni okoliščine, ki so na široko dokumentirane v medijih in jasno kažejo na primer slabega upravljanja ter nedvoumno škodijo finančnim interesom in ugledu Unije; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj sproži ustrezno preiskavo;

183.  obžaluje, da so bile s poenostavitvijo odpravljene predhodne revizije (trenutno na primer ni treba potrjevati odhodkov nad 375.000 EUR), zaradi česar prihaja do kumulativnih napak, ki povzročajo vsako leto večjo stopnjo napake, te pa glede na porast odgovornih organov za upravljanje odhodkov pri 7. okvirnem programu verjetno v primeru programa Obzorje 2020 ne bo mogoče zmanjšati;

Vprašanje zanesljivosti podatkov

184.  obžaluje težave z analizo sekundarnih podatkov, ki je potrebna za ocenjevanje na podlagi uspešnosti; meni, da bi bilo treba to šteti za izziv za bližnjo prihodnost; opozarja, da je treba izboljšati upravljanje informacij;

Pristop, ki temelji na uspešnosti in rezultatih

185.  opaža zelo velike dejanske učinke in rezultate raziskav, razvoja in inovacij z vidika komercializacije in prispevka k dodani vrednosti;

186.  pozdravlja pozitivne rezultate, kot jih ocenjuje strokovna skupina na visoki ravni, ki je opravila naknadno oceno sedmega okvirnega programa, in sicer: da je program neposredno ustvaril več kot 1,3 milijona delovnih mest (s projekti, ki se financirajo skozi obdobje 10 let) in posredno več kot 4 milijone delovnih mest v obdobju 25 let; da je bilo z vsakim evrom, ki je bil porabljen s sedmim okvirnim programom, ustvarjenih približno 11 evrov neposrednih in posrednih gospodarskih učinkov prek inovacij, novih tehnologij in proizvodov ter da je finančni prispevek programa za MSP presegel cilj 15 % in dosegel 17 % (5 milijard EUR);

187.  opozarja, da je Računsko sodišče za krepitev pristopa na podlagi uspešnosti ponudilo pionirski test kazalnikov strategije Evropa 2020, v katerem imajo izdatki za raziskave in razvoj pomembno vlogo;

188.  poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje akcijski načrt, ki je bil novembra predstavljen svetu ITER;

189.  vztraja, da želi do junija 2016 od Komisije prejeti najnovejše informacije o dolgoročnem urniku projekta ITER in z njim povezanih stroških za pripravo proračunskih odločitev za naslednje leto; opozarja, da je bilo za plačila za ITER za leto 2016 namenjenih skoraj 475 milijonov EUR;

Finančni instrumenti

190.  opaža, da napredni inovativni finančni instrumenti, zlasti za Obzorje 2020, predstavljajo eno od ključnih področij za praktično izvajanje; v zvezi s tem pozdravlja, da se je leta 2014 začela izvajati nova paleta proizvodov, „InnovFin – financiranje EU za inovatorje“, pri kateri gre za skupno pobudo, s katero je začela skupina Evropske investicijske banke (EIB in EIF) v sodelovanju s Komisijo;

191.  prosi Komisijo, naj v prihodnjih postopkih podelitve razrešnice predstavi informacije o izvajanju InnovFin za delež proračuna Unije, ki je vključen v ta finančni instrument;

192.  opozarja, da se nekateri sektorji in politike redkeje financirajo s finančnimi instrumenti, tako na primer železniška infrastruktura ali teoretične in temeljne raziskave, zaradi česar obstaja tveganje, da bodo izključeni s področja delovanja Unije;

Najboljša praksa

193.  opaža okrepitev revizijskih dejavnosti na tem področju in izboljšanje usklajevanje skupne revizijske službe, ki se zagotavlja kot skupna upravna služba za vse generalne direktorate, izvajalske agencije in skupna podjetja, ki so udeležena pri porabi za raziskave in razvoj;

194.  meni, da utegne biti dobra praksa posebna vrsta zunanjega izvajanja, ki uporablja upravljanje velikih programov na tem področju prek posebnih agencij; ker se je ta praksa uporabljala le kratek čas, iz nje ni mogoče potegniti trdnih rezultatov, a se kot metoda in model zdi zelo inovativna;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

195.  ugotavlja, da bi morala Komisija:

196.  poziva GD RTD, naj izboljša upravljanje informacij, zlasti v skladu s kulturo uspešnosti, da bi vključevalo vse deležnike, zlasti nove, in naj izboljša upravljanje informacij z upravičenci v državah članicah; priporoča večje vključevanje neodvisnih revizorjev, ki se ne bodo osredotočali le na napake, temveč tudi na cikel uspešnosti, vključno z ustreznim ocenjevanjem tveganj; poleg tega bi bilo treba opraviti oceno vpliva regulativnih predpisov;

197.  poziva GD RTD, naj v svojih letnih poročilih o dejavnostih celovito in podrobno objavi svoj prispevek k priporočilom za posamezne države, saj bi morala ta priporočila dokazovati, kako GD spodbuja napredek držav članic v smeri ciljev strategije Evropa 2020;

198.  ugotavlja, da je Komisija začela s posvetovanjem z deležniki o dodatnih poenostavitvah, ki bi jih bilo treba vključiti v Obzorje 2020; zahteva informacije o tem, kako se bodo izvajale dodatne poenostavitve;

199.  poudarja, da bi morala biti poenostavitev in sodelovanje pri programu Obzorje 2020 tudi vodilni načeli obrazloženega sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev; poudarja, da je treba v programu Obzorje 2020, za razliko od sedmega okvirnega programa, notranje zaračunane stroške razdeliti in o njih poročati v skladu z različnimi kategorijami, vključno s stroški osebja; zato poziva Komisijo, naj revidira obrazložitve in dovoli, da so notranje zaračunani stroški tako kot drugi neposredni stroški upravičeni brez delitve na kategorije stroškov in brez beleženja časa za storitve;

Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

Splošna vprašanja

200.  pozdravlja, da struktura letnega poročila Računskega sodišča prvič upošteva razdelke večletnega finančnega okvira, ki je začel veljati 1. januarja 2014; leta 2013 je letno poročilo Računskega sodišča vsebovalo dve ločeni poglavji: eno o regionalni politiki, prometu in energetiki ter drugo o zaposlovanju in socialnih zadevah; meni pa, da ta sprememba politike omejuje primerljivost ugotovitev Računskega sodišča s tistimi iz prejšnjih let;

201.  ugotavlja, da ekonomska, socialna in teritorialna kohezija prerazporeja velik del proračuna Unije, ki je v letu 2014 znašal 54,4 milijarde EUR; 80 % tega zneska je bilo namenjenih za regionalno in mestno politiko, zlasti prek Evropskega sklada za razvoj podeželja (ERDF) in Kohezijskega sklada, 20 % pa – predvsem prek Evropskega socialnega sklada (ESS) – za zaposlovanje in socialne zadeve;

202.  poudarja, da sta ERDF in Kohezijski sklad v tem obdobju pretežno podpirala področja, med katera sodijo infrastrukturni projekti, ustvarjanje ali ohranjanje delovni mest, regionalne pobude za gospodarski razvoj in dejavnosti MSP (ERDF) ter naložbe v infrastrukturo na področju okolja in prometa (KS);

203.  poudarja, da ESS podpira naložbe v človeški kapital in ukrepe, katerih cilj je izboljšanje prilagodljivosti delavcev in podjetij spremembam v delovnih vzorcih, povečanje dostopa do delovnih mest, krepitev socialnega vključevanja prikrajšanih oseb ter krepitev zmogljivosti in učinkovitosti uprav in javnih storitev; meni, da je zato kljub kazalnikom učinkovitosti težje količinsko opredeliti rezultate naložb ESS;

204.  pozdravlja, da je bilo od šestnajstih priporočil Računskega sodišča iz obdobja 2011–2012 v celoti izvedenih osem, sedem priporočil se izvaja v večini vidikov, eno pa se izvaja v nekaterih vidikih;

Evropa 2020

205.  opaža, da na področju regionalne in mestne politike štirje najpomembnejši osrednji kazalniki uspešnosti vključujejo: število ustvarjenih delovnih mest, število podjetij, ki sodelujejo s podpiranimi raziskovalnimi ustanovami, število podjetij, ki prejemajo podporo, in dodatno proizvodno zmogljivost iz obnovljivih virov energije; Komisija medtem navaja, da je bil splošni napredek, o katerem so države članice poročale v svojih poročilih o izvajanju, v povprečju 29 % glede na leto poprej, vsi cilji pa ne bodo doseženi zaradi gospodarske krize; poziva Komisijo, naj iz tega potegne potrebne zaključke za prihajajoč vmesni pregled večletnega finančnega okvira in jih predstavi do konca leta 2016;

206.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi dodatno okrepil prispevek kohezijske politike k gospodarskemu upravljanju Unije s preverjanjem vseh partnerskih sporazumov in operativnih programov iz obdobja 2014–2020, da bi zagotovil, da se vsa ustrezna poročila za posamezne države, sprejeta do konca junija 2014, primerno odražajo v strategijah za razvoj in konkurenčnost držav članic;

207.  ugotavlja, da je bilo do konca leta 2015 povprečno porabljenih 89 % sredstev za programsko obdobje 2007–2013 (glede na stopnjo črpanja sredstev), pri čemer so nekoliko zaostajale Italija (79 %), Romunija (70 %) in Hrvaška (59 %);

208.  poudarja, da sta dva izmed najpomembnejših kazalnikov uspešnosti na področju zaposlovanja in socialnih zadev stopnja brezposelnosti in število ustvarjenih in/ali ohranjenih delovnih mest; pozdravlja dejstvo, da predhodne ugotovitve naknadne ocene programskega obdobja 2007–2013 kažejo, da je do konca leta 2013 8,8 milijona sodelujočih v ESS dobilo (ali ohranilo) zaposlitev zaradi posredovanja ESS v tem obdobju; pozdravlja tudi dejstvo, da je bilo samozaposlenih več kot 300.000 ljudi, ki jih je podpiral ESS, in da se je podpiralo več kot 50.000 zagonskih podjetij;

209.  poseben pomen pripisuje jamstvu za mlade; zato z zadovoljstvom ugotavlja, da je 110.300 brezposelnih mladih v letu 2014 sodelovalo pri ukrepih, ki so se financirali iz pobude za zaposlovanje mladih; 1,3 milijarde EUR je že namenjenih za projekte na terenu; v zvezi s tem izraža hvaležnost za smernice iz posebnega poročila Računskega sodišča 3/2015 in za konstruktiven odziv Komisije na ugotovitve; poudarja pa, da so v nekaterih državah članicah še vedno težave pri izvajanju jamstva za mlade in zagotavljanju zadostnih struktur za ustvarjanje projektov v okviru pobude za zaposlovanje mladih;

210.  je seznanjen z ugotovitvami iz poročila Komisije o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ki kažejo, da je v dveh letih skupaj (2014-2015) ob koncu obdobja izvajanja ESPG novo zaposlitev našlo 7.636 delavcev (44,9 % upravičencev);

211.  soglaša z mnenjem Komisije, da stopnje brezposelnosti (zlasti dolgoročne brezposelnosti) in odstotek mladih, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo niti se ne usposabljajo, kažejo na neskladja na trgu dela; je seznanjen, da so države z najvišjimi stopnjami dolgoročne brezposelnosti (kot deleža aktivnega prebivalstva) v Uniji Grčija (19,5 %), Španija (12,9 %), Hrvaška (10,1 %), Slovaška (9,3 %) in Portugalska (8,4 %), povprečje Unije pa znaša 5,1 %, pa tudi, da so države z najvišjimi stopnjami oseb, ki niso zaposlene ter se niti ne izobražujejo niti ne usposabljajo, Ciper (33,7 %), Bolgarija (30,9 %), Madžarska (30,3 %), Grčija (30,0 %) in Romunija (26,9 %), medtem ko povprečje Unije znaša 16,37 %;

212.  pozdravlja dosežke izvajanja programov ESRP/KS v obdobju 2007–2013, ki jih ponazarjajo nekateri ključni kazalniki, o katerih letno poročajo države članice, rezultati predhodnih ocen zadnjih razpoložljivih podatkov pa kažejo, da je bilo ustvarjenih približno 950 000 delovnih mest, 36 000 podjetij je sodelovalo z raziskovalnimi institucijami, več kot 270 000 podjetij je prejelo podporo in dodatne zmogljivosti proizvodnje energije iz obnovljivih virov so presegale 4000 megavatov;

213.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče prvič poskušalo oceniti tudi uspešnost programov v okviru izvajanja pilotnih projektov in da je v reviziji prišlo do sklepa, da je 89 od 186 projektov (48 %) doseglo ali preseglo vse cilje, ki so bili izbrani za merjenje uspešnosti projekta; opaža, da je Računsko sodišče pri 56 projektih (30 %) ugotovilo, da vsaj en kazalnik, izbran za projekt, ni dosegel načrtovane ciljne vrednosti, in da je bil v 17 primerih (9 %) v času revizije pri nekaterih ciljih spoštovan rok za njihovo uresničitev, ne pa pri vseh; spodbuja Računsko sodišče, naj še naprej izpopolnjuje ta postopek, zlasti za programe novega finančnega obdobja 2014–2020;

Upravna vprašanja

214.  poudarja, da odhodki iz naslova 1b večletnega finančnega okvira sodijo v deljeno upravljanje; na tem področju so države članice prvenstveno odgovorne za izvajanje operativnih programov in za preprečevanje, odkrivanje in popravljanje nepravilnih odhodkov;

215.  odločno poudarja, da je deljeno upravljanje, zlasti pri koheziji, obsežno in posebno zaradi dveh razlogov: programi se izvajajo v državah članicah in njihovih regijah v skladu s skupnimi pravili Unije, a upoštevajo njihove posebne potrebe; drugi razlog pa je ta, da pri tem nastopa tudi deljeno financiranje, ko projekte sofinancirajo države članice, v številnih primerih pa tudi upravičenci;

216.  šteje za nesprejemljivo, da so imeli nacionalni organi v 21 primerih količinsko opredeljivih napak, ki so jih naredili upravičenci, dovolj informacij, da bi napake lahko preprečili ali odkrili in popravili, preden so bili odhodki prijavljeni Komisiji; ugotavlja, da bi bila v primeru uporabe vseh teh informacij za odpravo napak, ocenjena stopnje napake za to poglavje za 1,6 odstotne točke nižja; poleg tega opaža, da je Računsko sodišče v 13 primerih ugotovilo, da so napake, ki jih je odkrilo, naredili nacionalni organi; te napake so k ocenjeni stopnji napake prispevale 1,7 odstotne točke; te razmere, ki že nekaj leta ostajajo nespremenjene, kažejo na pomanjkanje vestnosti;

217.  poudarja, da so v okviru ESS najpogostejše vrste ugotovljenih težav z upravičenostjo naslednje: odhodki, prijavljeni izven obdobja upravičenosti (Češka, Nemčija), prekomerno zaračunane plače (Nemčija, Finska, Poljska, Portugalska), stroški niso povezani s projektom (Nizozemska, Poljska, Portugalska), neupoštevanje nacionalnih pravil o upravičenosti (Poljska) in prihodki niso bili odšteti (Avstrija); najpogostejši primeri neupoštevanja pravil javnih naročil so: neupravičena neposredna oddaja naročila (Nemčija, Italija), neupravičena neposredna oddaja naročila za dodatna dela/storitve, nezakonita izločitev ponudnikov, navzkrižje interesov in diskriminatorna izbirna merila (Finska);

218.  opaža, da je Računsko sodišče analiziralo 161 transakcij na regionalnih in mestnih območjih (101 je zadevala ESRP, 55 je zadevalo Kohezijski sklad in 5 finančne instrumente) ter 170 transakcij ESS in da so na 135 od 331 transakcij vplivale napake; je seznanjen, da Računsko sodišče ocenjuje, da stopnja napake znaša 5,7 % (ocenjena stopnja napake pri ESRP in Kohezijskih skladih je 6,1 %, pri ESS pa 3,7 %);

219.  poziva Komisijo, naj oblikuje učinkovito orodje, s katerim bi prispevala k izboljšanju zanesljivosti kontrolnih in revizijskih dejavnosti, ki jih zagotavljajo nacionalni organi; opozarja na pomen širjenja preglednosti podatkov o javnih naročilih, da bi se izboljšala dostopnost in nadzor, pri čemer je treba objaviti podatke o upravičencih javnih naročil in podizvajalcih;

220.  je seznanjen, da je po rezultatih vseh razpoložljivih revizij ob koncu novembra 2015 pri 90 % programov ESRP/kohezijskega sklada upravljalno preverjanje delovalo dobro oziroma potrebovalo manjša izboljšanja; opozarja, da je izvor napak držav članic v zapletenih strukturah upravljanja in izgubljanju strokovnega znanja zaradi pogostih menjav zaposlenih ali premajhnega števila zaposlenih zaradi proračunskih omejitev;

221.  poziva Komisijo, naj državam članicam ponudi večje spodbude za povečanje obsega uporabe inovativnih finančnih instrumentov v njihovih regionalnih politikah, pri čemer pa je treba upoštevati izkušnje iz obdobja 2007–2013, da bi se preprečila zamrznitev sredstev v finančnih instrumentih;

222.  opozarja na priporočila iz posebnega poročila Računskega sodišča 10/2015 – „Prizadevanja za reševanje problemov pri javnem naročanju na področju odhodkov EU za kohezijo bi bilo treba povečati“ in pozdravlja pozitiven odziv Komisije na ugotovitve Računskega sodišča;

223.  je zadovoljen, ker je Komisija oktobra 2015 objavila dokument z naslovom Javna naročila – Smernice za izvajalce za preprečevanje najpogostejših napak pri projektih, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; kljub temu z obžalovanjem ugotavlja, da glavni vir napak za odhodke v celotnem naslovu „Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija“ ostajajo kršitve pravil javnega naročanja, ki predstavljajo skoraj polovico ocenjene stopnje napak; opozarja, da resno neupoštevanje pravil javnega naročanja vključuje na primer neupravičene neposredne oddaje naročil, dodatna dela ali storitve, neupravičeno izključitev ponudnikov in primere navzkrižja interesov ter diskriminatorna merila za izbor; meni, da za boj proti zlorabam in napakam potrebujemo politiko popolne preglednosti v zvezi s podatki o izvajalcih in podizvajalcih;

224.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija novembra 2014 ustanovila projektno skupino za boljše izvajanje za Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Madžarsko, Italijo (južno), Romunijo, Slovaško in Slovenijo, da bi preprečila razveljavitve sredstev;

225.  opozarja, da so bile v pravnem okviru za evropske strukturne in investicijske sklade za obdobje 2014–2020 uvedene tudi predhodne pogojenosti za učinkovito in uspešno uporabo sredstev Unije, ki med drugim zajemajo sisteme javnega naročanja držav članic; v zvezi s tem so bili sprejeti akcijski načrti za 12 držav (Bolgarijo, Češko, Grčijo, Madžarsko, Hrvaško, Italijo, Latvijo, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško), ki bodo ocenjeni v letu 2016; opozarja, da je izpolnjevanje predhodnih pogojenosti pogoj za financiranje; prosi za potrebno popolno preglednost pri financiranju infrastrukturnih projektov, vključno z objavo predhodnih in naknadnih ocen gospodarske, okoljske in socialne vzdržnosti projektov;

226.  poziva Komisijo, naj objavi vse dokumente v zvezi s projektom izgradnje železniške proge za hitre vlake med Lyonom in Torinom ter z njegovim financiranjem;

227.  pozdravlja dejstvo, da je GD REGIO od leta 2009 opravil 265 revizijskih misij; GD REGIO je prišel do sklepa, da se je na splošno mogoče zanesti na delo 42 revizijskih organov, zadolženih za revizijo okoli 91 % dodelitev sredstev iz ESRR/KS v obdobju 2007–2013; v zvezi z GD EMPL je bilo konec leta 2014 ocenjenih 87 od 92 revizijskih organov (94,6 %); ti pokrivajo 113 od 118 operativnih programov, ki so predstavljali 99,1 % finančnega načrtovanja v programskem obdobju 2007–2013;

228.  opaža, da so prekinitve in predhodne začasne ustavitve plačil zadevale 121 programov ESRR/KS in skoraj 7,9 milijarde EUR zahtevkov za plačila, ki so jih predložile države članice; opaža tudi, da je Komisija v zvezi z ESS poslala 11 opozoril in 18 dopisov o predhodni začasni ustavitvi, da je sprejela 31 sklepov o prekinitvi plačil in začasno ustavila 11 operativnih programov ter da je bilo skupaj prekinjenih za 1,3 milijarde EUR zahtevkov za plačila;

229.  ugotavlja, da je bilo v letu 2014 zaradi strogega nadzora in politike prekinitev GD REGIO in GD EMPL, pa tudi čedalje večjega števila akcijskih načrtov, potrjenih za 840 milijonov EUR finančnih popravkov, za 854 milijonov EUR pa se jih je izvajalo za ESRP/KS v vseh programskih obdobjih (odločitve iz leta 2014 in prejšnjih let), medtem ko so bili za ESS v obdobju 2007–2013 sprejeti/določeni finančni popravki v vrednosti 209 milijonov EUR, vrednost tistih, ki so se izvajali, pa je bila 155,9 milijonov EUR (odločitve iz leta 2014 in prejšnjih let);

230.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so organi za potrjevanje v letu 2014, tudi zahvaljujoč nadzorni vlogi Komisije, uporabili finančne popravke v višini 782 milijonov EUR, preden so Komisiji navedli odhodke v zvezi z ESRP/KS, kar je proračun EU obvarovalo pred izplačilom neupravičenih odhodkov;

231.  je zaskrbljen, ker po navedbah Računskega sodišča strategija Evropa 2020 v sporazumih o partnerstvu in programih ni sistematično prenesena prek tematskih ciljev v operativne ciljne vrednosti; ugotavlja pa, da je prek posebnih ciljev, usklajenih z 11 tematskimi cilji, prenesena v operativne cilje na ravni programov sklada ESI; meni, da je mogoče rezultate smiselno ocenjevati le, če so tematski cilji in operativni programi usklajeni ter referenčni kazalniki in merila omogočajo merjenje napredka;

232.  ugotavlja, da sporazumi o partnerstvu in splošni predpisi na eni strani ustvarjajo skupna pravila, ki bi morala spodbujati integriran pristop, a se po drugi strani za upravljanje vsakega od skladov uporabljajo posebni predpisi in postopki;

233.  z zanimanjem ugotavlja, da bo Računsko sodišče v bližnji prihodnosti predstavilo posebno revizijo sporazumov o partnerstvu in v uspešnost osredotočen okvir v kohezijski politiki;

234.  obžaluje, da se je število operativnih programov, za katere so bili izrečeni pridržki, leta 2014 povečalo s 73 na 77 za operativne programe ESRR/Kohezijskega sklada, za operativne programe ESS pa je ostalo nespremenjeno, in sicer 36; ocenjeni finančni vpliv teh pridržkov se je s 423 milijonov EUR leta 2013 zmanjšal na 224 milijonov EUR leta 2014 za ESRR/Kohezijski sklad, za ESS pa se je s 123,2 milijona EUR leta 2013 povečal na 169,4 milijona EUR leta 2014;

235.  soglaša z orisom skupne revizijske strategije za obdobje 2014–2020, ko se bo prednost pri tematskih revizijah namenila dvema področjema: zanesljivosti sistemov za poročanje o podatkih o uspešnosti (nova značilnost, povezana z rezultatsko usmerjenostjo politike) in finančnim instrumentom;

236.  obžaluje, da države članice niso še v celoti sprejele poenostavljenega obračunavanja stroškov v okviru ESS; z naslovom "Poenostavljeno obračunavanje stroškov v okviru Evropskega socialnega sklada", v katerem GD EMPL pričakuje, da bo v programskem obdobju 2014–2020 povprečno 35 % odhodkov, zahtevanih v povračilo, obračunanih poenostavljeno, pri čemer bodo nekatere države članice (Italija, Nizozemska, Španija in Švedska) precej presegle ta delež, druge (Bolgarija, Madžarska, Latvija in Slovaška) pa bodo občutno po njim; podpira prizadevanja GD EMPL za spodbujanje uporabe poenostavljenega obračunavanja stroškov v državah članicah, njih pa poziva, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja to obračunavanje;

237.  v zvezi s tem ceni, da je Komisija ustanovila skupino na visoki ravni za poenostavitev za upravičence evropskih strukturnih in investicijskih skladov; želi prejeti kopije poročil, ki jih bo skupina objavila po februarju 2016;

238.  pozdravlja prizadevanja Komisije pri spodbujanju držav članic, da prevzamejo IT orodje ARACHNE za rudarjenje podatkov, da bi se preprečila goljufiva dejanja; opozarja države članice, da je to orodje brezplačno;

239.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija v letu 2014 začela s prvo od štirih študij za ocenjevanje integracije elementov reformirane kohezijske politike v programiranje za obdobje 2014–2020; spominja, da so teme štirih študij naslednje: predhodne pogojenosti, načelo partnerstva, okvir uspešnosti in „nove določbe“ (ki zajemajo vrsto novih programskih elementov, kot je ocenjevanje upravnega bremena za upravičence in načrtovani ukrepi za njihovo zmanjševanje, horizontalna načela, teritorialni pristop itd.); želi prejeti kopije študij, ko bodo te zaključene;

Zakonitost in pravilnost: vprašanje napak

240.  je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče analiziralo 161 transakcij na področju regionalne in mestne politike ter 170 transakcij v okviru politike zaposlovanja in socialne politike, od katerih je pri 135 odkrilo napake (75 na področju regionalne in mestne politike ter 60 na področju zaposlovanja in socialne politike); opaža, da je na podlagi 25 količinsko opredeljenih napak ocenjena stopnja napake 6,1 % za področje regionalne in mestne politike ter da je na podlagi 28 količinsko opredeljenih napak ocenjena stopnja napake za področje zaposlovanja in socialne politike 3,7 %, kar pomeni, da je najverjetnejša skupna stopnja napake za kohezijo 5,7 %;

241.  šteje za zaskrbljujoče, da so imeli nacionalni organi v 21 primerih količinsko opredeljivih napak, ki so jih naredili upravičenci, dovolj informacij, da bi napake lahko preprečili ali odkrili in popravili, preden so bili odhodki prijavljeni Komisiji; ugotavlja, da bi bila v primeru uporabe vseh teh informacij za odpravo napak, ocenjena stopnje napake za to poglavje za 1,6 odstotne točke nižja; poleg tega opaža, da je Računsko sodišče v 13 primerih ugotovilo, da so napake, ki jih je odkrilo, naredili nacionalni organi; te napake so k ocenjeni stopnji napake prispevale 1,7 odstotne točke; meni, da takšne razmere, ki že nekaj let ostajajo nespremenjene, kažejo na pomanjkanje vestnosti;

242.  z obžalovanjem ugotavlja, da tako kot v prejšnjih proračunskih letih stopnja napak, tudi pri nekaterih zahtevkih za končno plačilo, za katere so bile opravljene zunanje revizije in preverjanja odhodkov, kaže na slabosti v predhodnih kontrolah za ERS; poudarja, da so napake v zvezi z neupoštevanjem pravil o javnem naročanju in s pomanjkanjem dokazil za odhodke predstavljale skoraj dve tretjini ocenjene stopnje napak;

243.  poudarja, da bi bilo ocenjeno stopnjo napake – če bi bila preverjanja na ravni držav članic na obeh političnih področjih povsem zanesljiva – mogoče znižati za področje regionalne in mestne politike za 3,3 odstotne točke, za področje zaposlovanja in socialnih zadev pa za 3,2 odstotne točke;

244.  poziva Komisijo, naj pred 1. julijem izrazi, kakšni so njeni načrti za izboljšanje razmer, da bi se občutno izboljšalo finančno poslovodenje na ravni držav članic; je trdno prepričan, da bi morala biti razrešnica odvisna od nujnega napredka na tem področju;

245.  obžaluje, da vzroki napak ostajajo isti:

246.  obžaluje, da se že vrsto let pogosto v istih državah članicah ugotavljajo enake napake; ugotavlja, da Komisija z začasnimi ustavitvami in prekinitvami plačil zagotavlja izvajanje popravnih ukrepov v primerih, kjer so ugotovljene pomanjkljivosti; poziva Komisijo, naj na podlagi te ugotovitve okrepi spremljanje nacionalnih in regionalnih sistemov upravljanja in nadzora ter omili spremljanje v državah, katerih sistemi upravljanja in nadzora so se izkazali za zanesljive;

247.  je zaskrbljen nad kršitvijo pravil javnega naročanja med postopkom naročila nadzornih sistemov IT v obdobjih financiranja 2007–2013 ter 2014–2020, zaradi česar se je začelo sumiti o goljufijah; ugotavlja, da so te napake odkrili češki revizijski organi; v celoti podpira stališče Komisije, da se plačila ustavijo, dokler se ne sprejmejo ustrezni korektivni ukrepi in konča policijska preiskava;

248.  z zaskrbljenostjo opaža težave pri razpisih za nadzorne sisteme za odhodke v sklopu strukturnih skladov iz obdobja 2007–2013 tudi v obdobju 2014–2020 ter zahteva pojasnila o tem, zakaj do teh težav prihaja v vseh obdobjih financiranja, pa tudi o aktualnem stanju preiskav goljufij in izterjave neupravičeno prejetih sredstev;

249.  poudarja, da je na podlagi podatkov, ki jih je v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2014 navedel GD za regionalno in mestno politiko, tveganje za napako kot ponderirano povprečje ocene za vse operativne programe, ki jih podpirata Evropski sklad za regionalni razvoj in kohezijski sklad, pod 1 % v 9 državah članicah (v letu 2013 v 6 državah članicah), in da je le v dveh državah članicah ta delež 4 % ali več (v letu 2013 je bilo takšnih držav 5);

250.  poudarja, da je na podlagi podatkov, ki jih je v letnem poročilu o dejavnostih za leto 2014 navedel GD za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, tveganje za napako kot ponderirano povprečje ocene za vse operativne programe, ki jih podpira Evropski socialni sklad, pod 1 % v devetih državah članicah, enako kot v letu 2013, in da je v šestih državah članicah ta delež 4 % ali več (največ 7,9 %), medtem ko je bilo v letu 2013 takšnih držav pet (največ 8,8 % in 9,3 %);

251.  poudarja, da Računsko sodišče ni odkrilo količinsko opredeljivih napak, povezanih z uporabo poenostavljenega obračunavanja stroškov v zadnjih treh letih; to kaže, da je pri projektih, pri katerih se uporablja takšno obračunavanje, manjša verjetnost napak kot pri projektih, pri katerih se uporablja obračunavanje dejanskih stroškov.

252.  meni, da bi bilo koristno, če bi Komisija zagotovila osredotočeno analizo nacionalnih pravil o upravičenosti (tako za obdobje 2007–2013 kot za 2014–2020) ter na tej podlagi pripravila smernice za države članice o poenostavitvi in odpravi nepotrebno kompleksnih in zapletenih pravil (prekomerna regulacija);

253.  opaža, da se zdi spoštovanje pravil o državni pomoči pomemben vidik za zmanjšanje napak pri koheziji;

254.  poudarja, da bi se bilo pomembno v določeni meri osredotočiti na vprašanje, zakaj nacionalni organi v državah članicah premalo poročajo o napakah in preveč poročajo o finančnih korekcijah;

255.  je zaskrbljen zaradi kontrol sredstev za begunce, ki so pogosto dodeljena državam članicam v izrednih razmerah, brez upoštevanja veljavnih predpisov; meni, da je ključnega pomena, da Komisija zagotovi bolj strog sistem nadzora, tudi glede spoštovanja človekovih pravic beguncev in prosilcev za azil;

Vprašanje zanesljivosti podatkov

256.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se je izboljšala natančnost podatkov, o katerih poročajo države članice v svojih letnih poročilih o nadzoru v zvezi z ESRR/KS in ESS; vseeno obžaluje, da so popravki Komisije v nekaterih primerih presegali 1,5 % in da so se podatki šteli za nezanesljive;

Pristop, ki temelji na uspešnosti in rezultatih

257.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče glede dokazov o dejanskih rezultatih politik in dosežene uspešnosti prvič uporabilo pristop, ki temelji na uspešnosti, za obravnavo dopolnjevanja med proračunom Unije in strategije Evropa 2020; meni, da so rezultati, doseženi z izvajanjem te strategije prek strukturnih skladov, izjemno pomembni za glavni gospodarski kazalnik celotne Unije – „BDP na prebivalca“, pa tudi za druge kazalnike;

258.  meni, da je pomembno oceniti, če in v kakšni meri so bili dokončani projekti ESRR, KS in ESS (do konca leta 2014) ter doseženi njihovi cilji;

259.  obžaluje, da so ureditve za financiranje na podlagi uspešnosti še vedno prej izjema kot pravilo; opaža, da neuspeh pri uresničitvi ciljev projekta, o katerih je bil dogovor sklenjen v sporazumih o nepovratnih sredstvih, v večini primerov ni vplival na višino prejetega financiranja Unije;

260.  opozarja, da je treba pospešiti izvajanje 51 prednostnih projektov v Grčiji; prav tako je bilo 14 projektov, ki se med drugim nanašajo na vprašanje katastra in nacionalnega registra, opredeljenih kot ozko grlo, zato jim grozi razveljavitev sredstev; pričakuje, da bo Komisija v okviru poročila o nadaljnji obravnavi razrešnice Komisiji za leto 2014 Parlamentu posredovala najnovejše informacije;

261.  opozarja, da se poročilo češkega revizijskega urada OPTP/2014/SM/01 o postopku javnega naročila za nadzorni sistem v obdobju 2014–2020, ki je bilo Komisiji posredovano aprila 2015, nanaša na neupravičene odhodke v višini več kot 9 milijonov EUR; je zadovoljen, da je Komisija izdala opozorilo glede morebitne prekinitve plačil in pozvala češke organe, naj uveljavijo ustrezne finančne popravke; želi izvedeti, kako je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) obravnaval zadevo;

Instrumenti finančnega inženiringa

262.  je seznanjen, da so upravni organi držav članic poročali, da je ob koncu leta 2014 skupaj delovalo 1.025 instrumentov finančnega inženiringa (vključno s 73 holdinškimi skladi in 952 posebnimi skladi): 90 % je bilo instrumentov finančnega inženiringa za podjetja, 6 % za projekte razvoja mest in 4 % za sklade za energetsko učinkovitost/obnovljive vire energije; ti instrumenti finančnega inženiringa so bili ustanovljeni v 25 državah članicah in prejemali finančno podporo iz 183 operativnih programov; skupna vrednost prispevkov operativnih programov za instrumente finančnega inženiringa je znašala 16 milijard EUR, vključno z 10,9 milijarde EUR iz ESRR in ESS; plačila končnim prejemnikom so dosegla 9,19 milijarde EUR do konca leta 2014, od katerih je bilo 5,8 milijarde EUR strukturnih skladov, kar pomeni, da je stopnja absorpcije dosegla skoraj 57 % zneskov operativnih programov;

263.  ugotavlja, da je iz navedb v nedavni in zelo izčrpni študiji, ki pravilno ocenjuje prakso instrumentov finančnega inženiringa v kohezijski politiki v obdobju 2007–2013, mogoče sklepati, da imajo instrumenti finančnega inženiringa veliko prednosti, a tudi nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti; vseeno analiza kaže, da se njihova uporaba med državami članicami občutno razlikuje; poziva Komisijo, naj analizira glavne razloge za tako dramatične razlike med državami članicami in poišče učinkovite spodbude, da bi bile bolj dejavne pri uporabi instrumentov finančnega inženiringa na področjih, kjer so se ti izkazali kot uspešni;

264.  opaža očitno razliko med obsegom finančnih virov, usmerjenih v instrumente finančnega inženiringa, ter zneski, ki dosežejo končne uporabnike; meni, da je iz tega mogoče sklepati, da so bili veliki zneski le „parkirani“ v instrumentih finančnega inženiringa, da bi se preprečilo tveganje razveljavitve teh sredstev; poziva Komisijo, naj prispeva k odpravi te negativne značilnosti uporabe instrumentov finančnega inženiringa, in meni, da je nova določba o plačilu v obrokih za obdobje 2014–2020 pozitiven korak v pravo smer;

265.  ugotavlja, da bo izrazito povečanje uporabe instrumentov finančnega inženiringa neizbežno vodilo v povsem nove pristope porabe javnega denarja s strani javnih upravnih organov ter revizijskih in nadzornih organov, ki bodo v določeni meri zahtevali „novo kulturo“ v okolju za inovativne finančne instrumente; poziva Komisijo, naj testira ustrezno pripravljenost takšnega okolja;

266.  opaža, da bi lahko instrumenti finančnega inženiringa, če bi se jih preudarno uporabljalo, znatno prispevali k učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov, saj so naravno usmerjeni v doseganje rezultatov oziroma v uspešnost; poziva Komisijo, naj tovrstne koristi prenese tudi v politiko proračunskih odhodkov Unije;

267.  je seznanjen z informacijo, da se je do leta 2014 v sedmih državah članicah izvajalo skupaj 53 finančnih instrumentov, prvenstveno omejenih na podpiranje MSP, ki so se financirali iz ESS ter da je bilo skupaj doseženih 16.716 MSP (od teh je bilo 11.286 mikropodjetij) s skupnim proračunom ESS v višini 472 milijonov EUR;

268.  opozarja, da je bilo izvajanje instrumentov finančnega inženiringa v programskem obdobju 2007–2013 počasno zaradi:

269.  pozdravlja dejstvo, da v programskem obdobju 2014–2020 regulativni okvir predvideva, da bo uporaba instrumentov finančnega inženiringa temeljila na obvezni predhodni oceni, da bi se prepoznale naložbene potrebe in pripomoglo k preprečevanju odobritve prevelikih sredstev Unije;

270.  pozdravlja tudi, da se skupaj z Evropsko investicijsko banko oblikuje tehnična svetovalna platforma za finančne instrumente, da bi podpirala izvajanje instrumentov finančnega inženiringa v obdobju 2014–2020;

Najboljša praksa

271.  pozdravlja trend poenostavljanja, zmanjševanja prekomerne regulacije in izboljšanja deljenega upravljanja, ki se prepleta z novimi elementi kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020, kar se zdi metodološka najboljša praksa in se v številnih konkretnih korakih kaže kot iskanje dopolnjevanja z Naložbenim načrtom za Evropo prek praktičnega soobstoja evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe, podvajanje področja uporabe instrumentov finančnega inženiringa, zagotavljanje ciljnih pobud, denimo za MSP, oblikovanje projektnih skupin za boljše izvajanje, uvajanje tematskega osredotočanja na pametno rast in izvajanje strategij raziskav in inovacij, ki spoštujejo strategije pametne specializacije, ali prispevek kohezijske politike za ustrezne politike Unije – med drugim – na področjih digitalnega gospodarstva, energetike, socialnih zadev;

272.  pozdravlja potezo Komisije, ki je ustanovila skupino na visoki ravni za poenostavitev za upravičence, da bi pomagala pri odkrivanju ovir in preprek za poenostavitev ter poiskala načine za njihovo odpravo; poziva Komisijo, naj si ogleda uspešne postopke poenostavitve, ki jih priznava Računsko sodišče, na primer Obzorje 2020 in poenostavitev posrednih stroškov s pavšalnimi zneski, da bi bilo mogoče ta pristop prenesti tudi na druga področja politik;

273.  poziva Komisijo, naj preuči ali pregleda možnost razširitve sistema plačila za pravice, saj povzroča manj napak kot sistem povračila stroškov, ki je vir večine napak in se uporablja za druge programe;

274.  poziva Komisijo, naj spremlja, kako države članice izboljšujejo pravila o reviziji in nadzoru, da bi se oblikovala skupna podlaga za izmenjavo najboljših praks, zlasti glede javnih naročil in boja proti goljufijam in korupciji;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

275.  ugotavlja, da bi morala Komisija:

276.  podpira zadržke Komisije na področju gospodarske, socialne in teritorialne kohezije ter prosi, naj se ga obvešča o razvoju zadevnih programov, in sicer v poročilu Komisije po sklepu Parlamenta o podelitvi razrešnice;

277.  poziva Komisijo, naj nadaljuje z dosledno obravnavo slabosti „pregledov na prvi ravni“ v državah članicah, saj do nekaterih najpomembnejših napak prihaja na tej ravni;

278.  poziva Komisijo, naj v svojem poročilu po sklepu Parlamenta o podelitvi razrešnice Komisiji za leto 2014 poroča o tem, kako države članice prevzemajo poenostavljeno obračunavanje stroškov;

279.  soglaša z Računskim sodiščem, da bi morala Komisija svojo oceno zanesljivosti finančnih popravkov, o katerih so poročali organi za potrjevanje, in vpliva, ki ga ima to na njen izračun stopnje preostale napake, razširiti na vse države članice; poziva Komisijo, naj po sklepu Parlamenta o podelitvi razrešnice poroča o rezultatih;

280.  soglaša z mnenjem Računskega sodišča, da bi morala Komisija še okrepiti nadzorni sistem za revizijske organe in poročati o temu po sklepu Parlamenta o podelitvi razrešnice;

281.  poziva GD REGIO in GD EMPL, naj v svojih letnih poročilih o dejavnostih celovito in podrobno objavita svoj prispevek k pripravi priporočil Komisije za posamezne države in načinu, na katerega se državam članicam zagotavlja podpora pri njihovem izvajanju, saj bi morala ta priporočila dokazovati, kako generalni direktorati spodbujajo napredek držav članic v smeri uresničevanja ciljev strategije Evropa 2020;

Naravni viri

Splošna vprašanja

282.  ugotavlja, da področje potrošnje, ki zadeva naravne vire, zajema predvsem različne vrste dejavnosti v okviru skupne kmetijske politike (SKP), ki so usmerjene v povečanje produktivnosti v kmetijskem sektorju, podpiranje življenjskega standarda kmetijske skupnosti, stabilizacijo trgov in zagotavljanje redne preskrbe, ki je dostopna po primernih cenah; se zaveda, da dva sklada izpolnjujeta to funkcijo: Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKJS) razporeja neposredno pomoč/plačila Unije in zagotavlja tržne ukrepe ter Evropski kmetijski sklad za regionalni razvoj (EAFRD), ki sofinancira programe za razvoj podeželja na podlagi projektov;

283.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da ne bo na voljo sredstev EU, ki bi neposredno ali posredno podpirala bikoborbe; meni, da se sredstev SKP ali drugih sredstev iz proračuna EU ne bi smelo uporabljati za financiranje dejavnosti, ki vključujejo mučenje živali;

284.  ugotavlja, da druga področja vključujejo dejavnosti iz skupne ribiške politike (Evropski sklad za ribištvo) ter dejavnosti v podporo okolju (varstvo in izboljšanje, racionalna raba naravnih virov), zlasti v okviru programa LIFE (za okolje);

285.  z obžalovanjem ugotavlja, da se od 21 priporočil Računskega sodišča iz obdobja 2011–2012 v celoti izvaja pet priporočil, štiri priporočila se izvajajo v večini vidikov, 12 priporočil pa samo v nekaterih vidikih;

Upravna vprašanja

286.  ugotavlja, da se odhodki za SKP zagotavljajo prek deljenega upravljanja (sofinanciranje z državami članicami; neposredna plačila se zagotavljajo prek plačilnih agencij in obstaja odgovornost za upravičenost in zagotavljanje plačil za upravičence), da se Evropski sklad za ribištvo ravno tako upravlja po načelu deljenega upravljanje in da upravljanje programa LIFE zagotavlja centralno Komisija;

287.  poudarja, da to težav z učinkovitim dodeljevanjem sredstev prihaja tudi zaradi omejene zanesljivosti in ker podatkovna zbirka LPIS ni vedno posodobljena; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile slabosti podatkovne zbirke LPIS obravnavane v vseh državah članicah, kjer je bila opravljena revizija, a obžaluje dejstvo, da v nekaterih državah članicah še vedno ostajajo velike slabosti; prosi Komisijo, naj v primerih velikih in vztrajnih pomanjkljivosti nacionalnih sistemov uporabi okrepljene instrumente, s katerimi razpolaga na podlagi nove zakonodaje SKP(92);

288.  poudarja, da so med prepoznanimi pomanjkljivostmi tudi nepopolni akcijski načrti držav članic na področju razvoja podeželja;

289.  priporoča, naj Komisija zagotovi navodila za države članice, da bi se te težave odpravile in da bi prispevala k temu, da bodo sprejemale zadovoljive odločitve;

290.  pozdravlja naknadno revizijo Računskega sodišča, s katero je to poskušalo oceniti, ali so bile odpravljene pomanjkljivosti, ki so bile v zvezi z LPIS ugotovljene v državah članicah v obdobju od 2007 do 2013;

291.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile slabosti LPIS obravnavane v vseh revidiranih državah članicah; vseeno obžaluje, da je mogoče v Grčiji, Španiji in Italiji še vedno zaslediti pomembne slabosti; prosi Komisijo, naj v primerih velikih in vztrajnih pomanjkljivosti nacionalnih sistemov uporabi okrepljene instrumente, s katerimi razpolaga na podlagi nove zakonodaje SKP;

292.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da certifikacijski organ pri poročanju o proračunskem letu v okviru „postopka okrepitve zagotovila“(93) lahko podcenjuje stopnjo napake; poudarja, da je Računsko sodišče za šest držav članic, ki so se odločile za prostovoljno uporabo tega postopka, na splošno ugotovilo, da so zaradi slabosti pri njegovem izvajanju sporočene stopnje napake pretežno nezanesljive in da mora Komisija popraviti sporočene stopnje napake;

293.  globoko obžaluje, da je grški certifikacijski organ bistveno prenizko ocenil stopnjo napake za proračunsko leto 2014 v okviru „postopka okrepitve zagotovila“ , in poudarja, da je Sodišče v šestih državah članicah, ki so se odločile za prostovoljno uporabo tega postopka (Grčija, Bolgarija, Romunija, Italija, Luksemburg, Združeno kraljestvo) ugotovilo, da so – z izjemo Luksemburga – sporočene stopnje napake nezanesljive zaradi pomanjkljivosti pri izvajanju postopka;

294.  obžaluje, da je Računsko sodišče odkrilo slabosti v sistemih nadzora transakcij v razvoju podeželja pri petih plačilnih agencijah, ki jih je obiskalo v letu 2014, na Irskem, v Italiji (Kampanija), na Portugalskem, v Romuniji in na Švedskem, zlasti v zvezi s preverjanjem pogojev za upravičenost, ki zadevajo okoljske pogoje, največjo dovoljeno velikostjo družb in postopki javnih naročil;

295.  obžaluje dejstvo, da na področju razvoja podeželja akcijski načrti, ki jih je pregledalo Računsko sodišče, niso obravnavali večine vrst napak in slabosti sistema;

296.  pozdravlja dejstvo, da Računsko sodišče ugotavlja, da je Komisija zadovoljivo izpeljala postopek finančne potrditve za leto 2014;

297.  z zaskrbljenostjo meni, da so bili postopki preverjanja skladnosti v letu 2014 še vedno preveč dolgotrajni; poudarja, da 15-odstotno zmanjšanje zaostankov v primerjavi s koncem leta 2013 ni zadoščalo, kar povzroča velike zaostanke pri nezaključenih spisih, saj jih je ob koncu leta 2014 ostalo še 180;

298.  poudarja da je revizija Računskega sodišča glede upravljanja ukrepov prenosa znanja in svetovanja razkrila, da se iz različnih skladov Unije (npr. iz ESS, pa tudi prek EAFRD) financira veliko število podobnih storitev ter da to predstavlja tveganje dvojnega financiranja in prinaša podvajanje dragih upravnih struktur;

299.  obžaluje, da je Računsko sodišče ugotovilo, da je podpora Unije za podeželsko infrastrukturo dosegla le omejeno stroškovno učinkovitost; obžaluje, da potreba po sredstvih Unije za razvoj podeželja ni bila zmeraj povsem upravičena, usklajevanje z drugimi sredstvi pa šibko, in da se sredstva pri izbirnem postopku niso sistematično usmerjala v najbolj stroškovno učinkovite projekte; poziva Komisijo in države članice, naj zberejo ustrezne in zanesljive podatke o učinkovitosti in uspešnosti financiranih ukrepov, da bi upravljali porabo glede na rezultate;

Zakonitost in pravilnost: vprašanja napak

300.  je zelo zaskrbljen, da je Računsko sodišče analiziralo 183 transakcij Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKJS), ki so vključevale tržno in neposredno podporo, in 176 transakcij na področju razvoja podeželja, okolja, podnebnih ukrepov in ribištva ter pri 177 transakcijah odkrilo napake (93 pri kmetijstvu v povezavi s tržno in neposredno podporo ter 84 pri razvoju podeželja, okolju, podnebnih ukrepih in ribištvu); opaža, da je na podlagi 88 količinsko opredeljenih napak ocenjena stopnja napake 2,9 % za tržno in neposredno podporo iz EKJS ter da je na podlagi 41 količinsko opredeljenih napak ocenjena stopnja napake za področje razvoja podeželja, okolja, podnebnih ukrepov in ribištva 6,2 %, kar pomeni, da je najverjetnejša skupna stopnja napake za „naravne vire“ 3,6 %; z zadovoljstvom ugotavlja, da so se razmere izboljšale, saj bi bila brez navzkrižne skladnosti najverjetnejša stopnja napake za „naravne vire“ kot celoto 3 %;

301.  šteje za nesprejemljivo, da so imeli nacionalni organi v 26 primerih količinsko opredeljivih napak, ki so jih pri tržni in neposredni podpori EKJS naredili upravičenci, dovolj informacij, da bi napake lahko preprečili ali odkrili in popravili, preden so bili odhodki prijavljeni Komisiji; opaža, da bi bila v primeru uporabe vseh teh informacij za odpravo napak, ocenjena stopnja napake za to podpoglavje za 0,6 odstotne točke nižja; poleg tega opaža, da je Računsko sodišče v 34 primerih ugotovilo, da so napake, ki jih je odkrilo, naredili nacionalni organi, te napake pa so prispevale 0,7 odstotne točke k ocenjeni stopnji napake; da so imeli nacionalni organi v 15 primerih količinsko opredeljivih napak, ki so jih pri razvoju podeželja, okolju, podnebnih ukrepih in ribištvu naredili upravičenci, dovolj informacij, da bi napake lahko preprečili ali odkrili in popravili, preden so bili odhodki prijavljeni Komisiji, ter da bi bila v primeru uporabe vseh teh informacij za odpravo napak, ocenjena stopnja napake za to podpoglavje za 3,3 odstotne točke nižja; poleg tega opaža, da je Računsko sodišče v treh primerih ugotovilo, da so napake, ki jih je odkrilo, naredili nacionalni organi in da so te napake so prispevale 0,6 odstotne točke k ocenjeni stopnji napake; meni, da takšne razmere, ki že nekaj let ostajajo nespremenjene, kažejo na pomanjkanje vestnosti;

302.  obžaluje, da vzroki napak ostajajo isti:

303.  je še posebej zaskrbljen zaradi primerov domnevnega namernega izogibanja merilom upravičenosti; ugotavlja, da so bili ti primeri posredovani uradu OLAF, in ta urad poziva, naj v poročilu Komisije o nadaljnjih ukrepih poroča o rezultatih svojih preiskav;

Vprašanje zanesljivosti podatkov

304.  poudarja izjemen pomen zanesljive in posodobljene podatkovne zbirke LPIS, v kateri bi bilo treba zmanjšati napake;

305.  poudarja, da stopnje napak, ki jih sporočajo države članice za vsako plačilno agencijo, niso vedno zanesljive, zato bi moral GD AGRI prilagoditi te ravni napak in se pri tem opreti predvsem na revizije, ki sta jih Komisija in Računsko sodišče opravila v zadnjih treh letih;

306.  poudarja, da so certifikacijski organi v letu 2014 resda pozitivno ocenili vse statistične kontrolne podatke EKJS–IAKS, ki so jih sporočile države članice, a je morala Komisija vseeno popraviti navzgor stopnje napake, ki jih je sporočilo 17 od 69 plačilnih agencij s stopnjo preostale napake nad 2 %, od katerih je pet presegalo stopnjo napake 5 %(94), zlasti v Španiji (Andaluzija, Kantabrija, Ekstremadura in La Rioja) in na Madžarskem; poudarja, da se je na splošno ugotovljena stopnja napake za neposredna plačila SKP povečala z 0,55 % na 2,54 % zaradi prilagoditev, ki jih je izvedel GD AGRI;

307.  poudarja, da so certifikacijski organi v letu 2014 resda pozitivno ocenili 88 % kontrolnih statističnih podatkov EKSRP, ki so jih sporočile države članice, a je morala Komisija popraviti navzgor stopnje napake, ki jih je sporočilo 43 od 72 plačilnih agencij s prilagojeno stopnjo napake nad 2 % (od teh je imelo 14 stopnjo napake višjo od 5 %), in sicer v Bolgariji, Danski, Španiji (Andaluzija, Valencia), Franciji (ODARC in ASP), Združenem kraljestvu (Anglija), Grčiji, Irski, Litvi, Latviji, Nizozemski, Portugalski in Romuniji; poudarja, da se je na splošno ugotovljena stopnja napake za plačila za razvoj podeželja povečala z 1,52 % na 5,09 % zaradi prilagoditev, ki jih je izvedel GD AGRI;

308.  poudarja, da obstaja tveganje, da bi Komisija podcenila prilagojeno stopnjo napake na ravni posamezne plačilne agencije, saj so prilagoditve izvedene le, če je na voljo revizija Komisije ali Sodišča;

309.  vendar ugotavlja, da Sodišče meni, da je metodologija Komisije veljaven pristop, ki lahko zagotovi zadostno podlago za pridržke na ravni posameznih plačilnih agencij;

310.  poudarja, da je struktura izvajanja politik razvoja podeželja zelo razdrobljena(95), kar omejuje pokritost z revizijami, ki jih opravlja Komisija za odhodke EKSRP;

311.  ugotavlja, da ker povprečna višina finančnih popravkov v zadnjih treh letih za EKJS ustreza 1,2 % zadevnih odhodkov, za EKSRP pa 1 %, je Komisija uporabila finančne popravke, ki znašajo nekoliko manj kot polovico stopnje prilagojene stopnje napake za EKJS (2,6 % v letu 2014) in eno petino za prilagojeno stopnjo napake EKSRP (5,1 % leta 2014); ugotavlja, da so tudi v zadnjih treh letih izterjave znašale 0,3 % odhodkov za EKSRP in 0,9 % odhodkov za EKJS;

312.  poudarja, da na podlagi podatkov, ki jih je Komisija sporočila glede finančnih popravkov in izterjav na eni strani (1,9 % odhodkov) ter skupne prilagojene stopnje napak na drugi strani (5,1 %), podatki za EKSRP za leto 2014 kažejo, da zmogljivost za odpravljanje napak ne zadostuje za zmanjšanje tveganih odhodkov pod prag pomembnosti do konca programskega obdobja(96);

313.  ugotavlja, da izjava o zanesljivosti, ki jo je podal generalni direktor GD AGRI, vključuje tri pridržke v zvezi z odhodki v letu 2014 na področju skupnega upravljanja z državami članicami in en pridržek v zvezi s posrednim upravljanjem za skupni znesek v višini 1.446,9 milijonov EUR (1.451,9 milijonov EUR v letu 2013); ugotavlja, da je največji tvegani znesek v letu 2014 v okviru ABB 03 (Neposredna plačila); pozdravlja intenzivne nadzorne in korektivne dejavnosti generalnega direktorata v zvezi s podatki organov držav članic, kakor zahteva člen 66 finančne uredbe; opozarja, da pri tem ugotovljene pomanjkljivosti in popravki v nacionalnih sistemih tvorijo pomemben del podatkovne podlage izjave o zanesljivosti; poziva Komisijo, naj še naprej izboljšuje podatkovno podlago izjave o zanesljivosti;

Pristop, ki temelji na uspešnosti in rezultatih

314.  ugotavlja, da je bil opredeljen razmeroma velik, ampak precej formalen poudarek na merilih uspešnosti (po mnenju Sodišča celo pri 93 % pregledanih projektov), nasprotno pa merjenje obsega, v katerem so bili doseženi cilji, očitno ni bilo tako dosledno;

315.  ugotavlja, da je bil v skladu z letnim poročilom o dejavnostih generalnega direktorja GD AGRI dejavnik kmetijskih prihodkov v letu 2014 stabilen (osrednji kazalnik uspešnosti 1); poudarja, da po mnenju Komisije(97) na kmetijski dohodek na delavca pozitivno vpliva zmanjševanje kmetijske delovne sile; poziva Komisijo, naj sistematično poroča o tem vprašanju v svojem letnem poročilu o dejavnostih;

316.  presenečeno ugotavlja, da je bila glede na letno poročilo o dejavnostih generalnega direktorja GD AGRI stopnja zaposlenosti na podeželju (osrednji kazalnik uspešnosti 4) leta 2014 stabilna, medtem ko število kmetov v Uniji stalno upada;

317.  meni, da je nevzdržno, da je v skladu z ugotovitvami letnega poročila o dejavnostih GD AGRI(98) 44,7 % vseh kmetij Unije delno samooskrbnih, to pomeni, da imajo prihodek nižji od 4.000 EUR letno; ugotavlja tudi, da v skladu s poročilom o razdelitvi neposredne pomoči kmetijskim pridelovalcem za proračunsko leto 2014, ki ga je Komisija sprejela 15. decembra 2015:

318.  poziva GD AGRI, naj poroča v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2015 o širokem izboru gospodarskih in okoljskih kazalnikov, ki zagotavljajo uravnotežen pregled stanja kmetijstva Unije in njegov širši okvir, da bi sozakonodajalcema omogočili boljšo oceno uspešnosti skupne kmetijske politike ter sodelovanje v stvarnem premisleku o njenih prihodnji usmeritvi;

319.  poziva GD AGRI, naj v letnem poročilu poroča o razvoju porazdelitve kmetijske podpore, pri tem pa se osredotoči predvsem na učinke oblik pomoči, ki so bile na novo uvedene z reformo SKP leta 2013, kot je prerazporeditveno plačilo;

320.  pozdravlja dejstvo, da se je Računsko sodišče v okviru pilotnega izvajanja ocenjevanja uspešnosti osredotočilo na 71 projektov za razvoj podeželja, ki vključujejo naložbe v opredmetena osnovna sredstva;

321.  pozdravlja rezultate, ki so bili doseženi pri izvajanju politike razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 v skladu s predhodnimi podatki (konec leta 2014) v zvezi z mikro podjetji (73 300) in mladimi kmeti (164 000), ki se jim zagotavlja podpora, ter podporo inovacijam za uvedbo novih proizvodov ali tehnologij na 136 000 kmetijah;

322.  obžaluje, da je Računsko sodišče dokazalo pomanjkljivosti pri usmerjanju ukrepov in izboru projektov ter pomanjkanje dokazov o razumnosti stroškov;

323.  obžaluje, da je Računsko sodišče odkrilo slabosti v sistemih nadzora transakcij v razvoju podeželja pri petih plačilnih agencijah, ki jih je obiskalo v letu 2014, na Irskem, v Italiji (Kampanija), na Portugalskem, v Romuniji in na Švedskem, zlasti v zvezi s preverjanjem pogojev za upravičenost, ki zadevajo okoljske pogoje, največjo dovoljeno velikostjo družb in postopki javnih naročil;

Instrumenti finančnega inženiringa

324.  ugotavlja, da je uporaba instrumentov finančnega inženiringa na tem področju popolnoma zanemarljiva in prej izjema;

325.  obžaluje, da je Računsko sodišče odkrilo resne pomanjkljivosti glede učinka obnavljanja financiranja in učinka finančnega vzvoda na področju razvoja podeželja in ugotovilo, da instrumenti finančnega inženiringa v obdobju 2007–2013 niso bili uspešni(99); zahteva, da Komisija opravi meritve, da bi zagotovila zadostne spodbude za upravičence, da se omogoči občutna dodana vrednost;

326.  ugotavlja, da je Komisija začela postopek potrjevanja skladnosti za pridobitev natančnih in točnih informacij o nevarnosti navzkrižja interesov pri državnem kmetijskem intervencijskem skladu v Češki republiki in poudarja, da bi zato, ker niso sprejeli potrebnih ukrepov za preprečitev navzkrižja interesov, lahko zahteval, da češki pristojni organi odvzamejo akreditacijo plačilni agenciji in/ali bi to lahko privedlo do vloge za finančni popravek Komisije; poziva Komisijo, naj hitro začne postopek in poroča Parlamentu o tem vprašanju do junija 2016; zahteva, da urad OLAF Parlamentu nemudoma poroča o svoji odločitvi, ali bo sprožil postopek ali ne;

327.  ugotavlja, da lahko po koncu obdobja upravičenosti vire iz instrumentov finančnega inženiringa, ki se vrnejo v sklade iz naložb, uporabijo države članice in postanejo nacionalni viri v skladu z veljavnim pravnim okvirom; obžaluje, da se na ta način lahko sredstva, sprva povezana s specifičnimi finančnimi instrumenti, sčasoma prenesejo v različne sektorje in posamezna podjetja; poziva Komisijo, naj poveča spodbude za države članice, da uporabijo ta sredstva v istem sektorju;

Najboljša praksa

328.  je seznanjen z natančno analizo Računskega sodišča o tem, ali je bila podpora usmerjena v jasno določene cilje, ki odražajo opredeljene strukturne in teritorialne potrebe ter strukturne slabosti; in da je to bil tudi preizkus merila smotrnosti poslovanja kot del usmerjanja in izbire; meni, da izboljšani okvir skupnega spremljanja in vrednotenja (CMEF), ki ga je pripravil GD AGRI v zvezi s pristopom učinkovitosti, vsebuje sklop posebnih kazalnikov, ki bodo Komisiji omogočili merjenje in poročanje o napredku;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

329.  ugotavlja, da bi morala Komisija:

330.  zahteva, da:

Evropa v svetu

Splošna vprašanja

331.  ugotavlja, da to področje pokriva odhodke v zvezi z dejavnostmi zunanje politike, podporo državam kandidatkam in državam, ki so zaprosile za status kandidatke, ter razvojno in humanitarno pomočjo državam v razvoju in sosednjim državam, ki sicer ne sodijo v obseg dejavnosti evropskih razvojnih skladov;

332.  ugotavlja, da je za razdelek 4 "Evropa v svetu" na voljo skupni znesek 7,4 milijarde EUR, pri čemer poraba temelji na sodelovalnih instrumentih in metodah dostave;

333.  ugotavlja, da so za program širitve in sosedstva trenutno nedvomno relevantna tri področja: partnerstvo, širitev in sinergije z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD);

334.  pozdravlja, da so bila od osmih priporočil Računskega sodišča iz obdobja 2011–2012 v celoti izvedena štiri, dve priporočili sta bili izvedeni v večini vidikov, dve priporočili pa se izvajata v nekaterih vidikih;

Upravna vprašanja

335.  ugotavlja, da se v tem oddelku izvaja neposredno upravljanje, kadar porabo upravlja Komisija in njeni generalni direktorati, kar zagotavljajo prek sedeža v Bruslju ali delegacij Unije v posameznih državah oziroma v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami;

336.  s presenečenjem ugotavlja, da delegacije z najvišjim zneskom, pri katerem obstaja tveganje, izmerjenim s ključnima kazalnikoma uspešnosti 5 (pravočasno izvajanje) in 6 (doseženi cilj), razlikujejo od držav, navedenih kot držav z najslabšimi rezultati; meni, da se zastavlja vprašanje o kakovosti in resnosti poročanja nekaterih delegacij;

337.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je po podatkih poročil o upravljanju zunanje pomoči od 2598 projektov pod vodstvom delegacij Unije:

338.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija vzpostavila sistem spremljanja projektov v teku ter da poročila o upravljanju zunanje pomoči ob koncu leta zagotavljajo vpogled v projekte, ki se bodisi soočajo z določenimi zamudami pri izvajanju ali zanje obstaja tveganje, da ne bodo dosegli enega ali več svojih prvotno zastavljenih ciljev;

339.  poziva Komisijo, naj še naprej spremlja te projekte in sprejme ustrezne ukrepe, da bi jim omogočila doseganje njihovih ciljev v zastavljenih časovnih okvirih; prosi Komisijo, naj pripravi poročilo o aktualnem stanju teh projektov, in jo poziva, naj v poročilo vključi tudi programe sosedske pomoči;

340.  obžaluje, da uslužbenci delegacij redkeje obiskujejo projekte, pri katerih so težave z izvajanjem, kot projekte brez težav;

341.  na podlagi podatkov iz poročil o upravljanju zunanje pomoči iz leta 2014 ugotavlja, da je bilo obiskanih 77 % projektov, označenih z rdečo zastavico za pet ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI-5), 23 % pa ne, in da je bilo obiskanih 74 % projektov, označenih z rumeno zastavico za pet ključnih kazalnikov uspešnosti, 26 % pa ne, med projekti, označenimi z zeleno zastavico za pet ključnih kazalnikov uspešnosti, pa je bilo obiskanih 71 %, 29 % pa ne;

342.  opozarja, da je Parlament od Komisije zahteval, da predstavi ukrepe, sprejete za povečanje uspešnosti delegacij Unije v zvezi s finančnim načrtovanjem in dodeljevanjem virov, finančnim upravljanjem ter revizijo, in posreduje sklepne ugotovitve, do katerih je prišel na podlagi poročila o upravljanju zunanje pomoči, Parlamentu;

343.   je seznanjen, da so bili akcijski načrti za 22 delegacij, ki so dosegle referenčne vrednosti pri manj kot 60 % svojih ključnih kazalnikih uspešnosti v letu 2014, uradno posredovani Evropskemu parlamentu 5. novembra 2015; poleg tega opaža, da so bile ugotovitve, ki jih je GD DEVCO potegnil iz poročil o upravljanju zunanje pomoči, predstavljene v letnem poročilu o dejavnostih GD DEVCO za leto 2014;

344.  vztraja, da bi Komisija nikakor ne smela uporabiti kontradiktornega postopka v skladu s členom 163 finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije, da bi odložili ali preprečili sprejetje posebnega poročila Računskega sodišča;

345.  odločno poudarja, da postopek oblikovanja zagotovila zahteva ukrepe za krepitev odgovornosti delegacij Unije s poročili o upravljanju zunanje pomoči, ki jih pripravijo in podpišejo vodje delegacij Unije;

346.  meni, da so poročila o upravljanju zunanje pomoči, ki jih pripravljajo vodje delegacij Unije, koristen instrument notranjega upravljanja, s katerim lahko Komisija hitro odkrije težave s projekti in jih obravnava že med samim izvajanjem; obžaluje, da se ta poročila ne prilagajo k letnim poročilom o dejavnostih GD DEVCO in NEAR, kakor predvideva člen 67(3) finančne uredbe; obžaluje, da so sistematično obravnavani kot zaupni, čeprav člen 67(3) finančne uredbe določa, da se dajo na razpolago Evropskemu parlamentu in Svetu ob upoštevanju njihove zaupnosti, kadar je to ustrezno;

347.  obžaluje, da se je uspešnost delegacij Unije pri izvajanju programov zunanje pomoči, kakor se meri z osrednjimi kazalniki uspešnosti, navedenimi v poročilih o upravljanju zunanje pomoči za leto 2014, v primerjavi z letom 2013 zmanjšala; ugotavlja pa, da poročila ocenjujejo tekoče projekte in da je uspešnost odvisna od dejavnikov, na katere delegacije Unije nimajo vpliva, vključno s kakovostjo upravljanja v državah upravičenkah, varnostnimi razmerami, političnimi krizami, predanostjo izvajalskih partnerjev ipd.;

348.  se zaveda, da ocene na osnovi poročil o upravljanju zunanje pomoči ponujajo samo zelo omejen vpogled v izvajanje posameznih projektov ob koncu leta, dejanske razsežnosti ugotovljenih težav pa je mogoče oceniti šele, ko je projekt končan;

349.  vztraja, da bi morala Komisija s poročili o upravljanju zunanje pomoči obravnavati ugotovljene pomanjkljivosti, da bi tekoči projekti izpolnili v začetku določene cilje; pričakuje, da bo Komisija zagotovila, da se bodo pri načrtovanju projektov zunanje pomoči določali realistični roki, da bo mogoče zmanjšati delež projektov z zamudo; pričakuje, da bo Komisija poročala Parlamentu o popravljalnih ukrepih, s katerimi bo poskusila izboljšati stanje v delegacijah z resnimi težavami pri izvajanju;

350.  ugotavlja, da so bile resne težave, ki upravičujejo rdečo zastavico, odkrite samo pri zelo majhnem številu potekajočih projektov; pozdravlja predvidene popravljalne ukrepe, ki lahko še vedno prinesejo pozitivne rezultate ob koncu obdobja izvajanja;

351.  meni, da bi bilo treba vodje delegacij Unije med postopkom zaposlovanja in pred napotitvijo redno opominjati na njihove naloge, kar zadeva vodstvene naloge, odgovornost za zanesljivo upravljanje, povezano s portfeljom operacij delegacije (ključni procesi vodenja, upravljanje kontrole, ustrezno razumevanje in ocenjevanje ključnih kazalnikov uspešnosti), kakovostno in izčrpno poročanje v okviru priprave poročila o letnih dejavnostih, ne pa da se osredotočajo samo na politični del svojih dolžnosti;

352.  je zaskrbljen nad tem, kako Unija upravlja zunanjo pomoč za tretje države; opozarja, da se vsak drugi evro porabi z zamudo (v času zadnjega poročila je bilo takšnih projektov 805), vsak tretji evro (610 projektov) ne doseže zadanega cilja, za vsak četrti evro (500 projektov) pa velja oboje; je zaskrbljen, da se pri proračunski podpori skoraj petina (18,5 %) ukrepov izvaja z zamudo in ne dosega ciljev, skoraj polovica projektov Evropskega razvojnega sklada pa se ubada s enakimi težavami pri izvajanju; je zaskrbljen, da je število obiskov pri projektih s težavami manjše kot pri projektih, ki se izvajajo brez težav; prosi Komisijo, naj pripravi poročilo o aktualnem stanju, in jo poziva, naj v poročilo vključi tudi programe sosedske pomoči;

353.  priznava, da je mogoče posledice ugotovljenih težav oceniti šele ob koncu projekta; meni, da bi bilo treba finančne posledice težav in zamud, do katerih je prišlo pri izvajanju projektov, meriti previdno ter da te lahko predstavljajo le zelo omejen del porabe projektov;

354.  meni, da bi morale vodje delegacij Unije dobiti jasna navodila o splošnih smernicah v zvezi z opredelitvijo pridržkov in njihovih elementov;

355.  meni, da je pomembno, da se na osnovi informacij o poslovodenju in osrednjih kazalnikov uspešnosti opredelijo in uskladijo trendi, da bi ocenili programske cikluse, s čimer bi izboljšali splošno ali sektorsko uspešnost razvojne pomoči Unije;

356.  pozdravlja, da je Komisija povečala spremljanje projektov, ki jih Unija financira v begunskih taboriščih v Tindoufu s skupno 24 misijami za spremljanje, opravljenimi leta 2015, in do 2 tedna na mesec, ki ju humanitarno osebje Komisije preživi v taboriščih. pozdravlja prizadevanja Evropske komisije, da se zagotovi čim učinkovitejša poraba sredstev Unije v begunskih taboriščih in ugotavlja, da uvoz humanitarne pomoči v Tindouf ni ocarinjen.

Zakonitost in pravilnost: vprašanje napak

357.  ugotavlja, da je Računsko sodišče analiziralo 172 transakcij, pri čemer so bile pri 43 ugotovljene napake; ugotavlja, da je na podlagi 28 količinsko opredeljivih napak ocenjena stopnja napake znašala 2,7 %;

358.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče navedlo posebno stopnjo napake za odhodke, ki jih neposredno upravlja Komisija (iz česar pa so izvzete transakcije z več donatorji in transakcije v zvezi s proračunsko podporo) ter obžaluje, da je bila stopnja napake za te posebne transakcije opredeljena s 3,7 %; meni, da je zaskrbljujoče, da je imela Komisija v sedmih primerih količinsko opredeljivih napak dovolj informacij, da bi jih lahko preprečila ali odkrila in odpravila, preden je sprejela odhodke; ugotavlja, da bi bila v primeru uporabe vseh teh informacij za odpravo napak, ocenjena stopnje napake za to poglavje za 0,2 odstotne točke nižja;

359.  ugotavlja, da med osrednje napake sodijo neupravičeni odhodki, ki jih terjajo finančni upravičenci (vključno z obdobjem, davki, neskladnostjo s pravilom o poreklu ali nezadostno dokumentacijo), ter nezadostno potrjevanje in sprejemanje plačil Komisije;

360.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče navedlo posebno stopnjo napake za odhodke, ki jih neposredno upravlja Komisija, iz česar pa so izvzete transakcije z več donatorji in transakcije v zvezi s proračunsko podporo; obžaluje, da je bila stopnja napake za te posebne transakcije opredeljena s 3,7 %;

361.  poudarja, da so bile transakcije v zvezi s proračunsko podporo, ki jih je preverilo Računsko sodišče, brez napak v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo; vendar meni, da bi morala Komisija vzpostaviti sistem rednega nadzora nad sredstvi, dodeljenimi v obliki proračunske podpore, vključno z mehanizmi za stalno spremljanje, da se preveri spoštovanje pogojev, ki so predvideni za dostop do tovrstne oblike podpore;

362.  obžaluje, da je Računsko sodišče odkrilo sistemsko napako, pri kateri so bili odhodki sprejeti na podlagi lastnih ocen, ne pa na nastalih, plačanih in sprejetih stroških, enako napako kot za leto 2014 pa je odkrilo že za leto 2013; vendar z zadovoljstvom ugotavlja, da je GD ELARG maja 2014 popravil nepravilne obračune v zaključnih računih za leti 2013 in 2014 ter pregledal navodila, zapisana v računovodskem priročniku ELARG;

363.  opozarja, da je generalni direktor organizacije EuropeAid v izjavi o zanesljivosti(100) navedel, da uporabljeni kontrolni postopki dajejo potrebna zagotovila glede zakonitosti in pravilnosti transakcij, obenem pa izrazil globalni pridržek v zvezi s stopnjo napake, ki presega 2 %, kar kaže na to, da s kontrolnimi postopki ni bilo mogoče preprečiti, odkriti in odpraviti pomembnih napak;

364.  meni, da je možnost prekinitve izplačevanja predpristopnih sredstev bistvenega pomena, ne samo v potrjenem primeru zlorabe sredstev, ampak tudi v primeru, ko država kandidatka za pristop na kakršen koli način krši pravice iz Listina Evropske unije o temeljnih pravicah;

Vprašanje zanesljivosti podatkov

365.  ugotavlja, da se zaradi narave odhodkov in območij, katerim so dodeljena, upravljanje podatkov na tem področju jasno razlikuje od vseh drugih področij proračuna Unije;

Pristop, ki temelji na uspešnosti in rezultatih

366.  ugotavlja, da zaradi narave pomoči tudi izboljšano obvladovanje tveganja in okrepljeni kontrolni sistemi znatno prispevata k osredotočenosti na uspešnost;

Instrumenti finančnega inženiringa

367.  ugotavlja, da instrumenti finančnega inženiringa na tem področju nimajo večje vloge; če je tovrstna pomoč že na voljo, se večinoma izvaja prek ukrepov ERS;

Ukrepi, ki jih je treba sprejeti

368.  ugotavlja, da bi morala Komisija:

369.  poziva Komisijo, naj vzpostavi in izvaja postopke notranje kontrole, da zagotovi obračunavanje predfinanciranja na podlagi dejansko nastalih odhodkov brez pravnih obveznosti;

370.  v celoti podpira navodila, ki jih je Komisija v zbirnem poročilu(101) naložila GD DEVCO, in sicer, „naj poišče načine, kako bo okrepil upoštevanje rezultatov svojih kontrol, da bo lahko predložil zagotovilo, ki bo bolj temeljilo na razlikovanju tveganj, ter posledično usmeri več svojih virov za kontrole v področja, zajeta v posebne pridržke, pri čemer naj upošteva sorazmerno stroškovno učinkovitost različnih kontrol“;

371.  poziva Komisijo, naj:

Uprava

372.  ugotavlja, da se to zelo posebno področje nanaša na odhodke institucij in drugih organov Unije in da Komisija v številnih primerih igra vlogo ponudnika storitev za druge;

373.  poudarja, da približno 60 % celotnega zneska predstavljajo stroški za osebje; druge postavke vključujejo med drugim stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo;

374.  zahteva, naj vse institucije in agencije Unije ravnajo v skladu s členom 16 kadrovskih predpisov in da enkrat na leto objavijo podatke o višjih uradnikih, ki niso več zaposleni v upravi Unije, pa tudi seznam navzkrižij interesov; prosi, da omenjeni neodvisni organ oceni združljivost nove zaposlitve nekdanjih uslužbencev Unije in nekdanjih poslancev Parlamenta, ko ti iz javnega sektorja preidejo v zasebnega (problem pojava vrtljivih vrat), in možnost navzkrižja interesov, hkrati pa naj jasno določi obdobje mirovanja, ki bi moralo zajemati vsaj obdobje, v katerem se izplačujejo prehodna nadomestila;

375.  poudarja, da je pet nekdanjih uradnikov bilo zaposlenih kot posebni svetovalci v letu 2014 in so prejemali plačo v enem primeru 43 tednov, v dveh drugih primerih 30 tednov; poziva Komisijo, naj zagotovi dodatne informacije o tem, zakaj prvotne pogodbe niso bile podaljšane namesto plačevanja zgoraj omenjenih nekdanjih uradnikov na dnevni podlagi, ali so bile prvotne pogodbe upoštevane in kako, oziroma, ali so bile istočasno izplačane tudi pokojnine;

376.  opozarja, da je imelo povečanje števila tedenskih delovnih ur s 37,5 na 40 ur v okviru spremembe statuta za uradnike enak učinek kot približno 2.900 delovnih mest in da se s tem dejansko uravna v okviru reforme statuta sprejeta odločitev o zmanjšanju števila zaposlenih za 5 % v večletnem obdobju; poziva Komisijo, naj predloži pregledno poročilo s podatki o načrtovanih letnih zmanjšanjih števila delovnih mest, pri tem pa naj upošteva daljši delovni čas;

377.  poudarja, da ima za vsakega člana Komisije postopek razrešnice prednost pred drugimi sestanki, saj pristojni odbor Parlamenta meni, da je vsak komisar odgovoren Parlamentu;

378.  poudarja pomen vloge prijaviteljev nepravilnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo institucije Unije izvajale pravila o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti; poziva jo, naj spodbuja zakonodajo o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti v Uniji;

379.  zahteva, da vse institucije in agencije Unije, ki tega še niso storile, nujno sprejmejo interni pravilnik za prijavo nepravilnosti in uporabijo skupen pristop k svojim obveznostim, s poudarkom na zaščiti prijaviteljev nepravilnosti; zahteva, da se v okviru direktive o varovanju poslovnih skrivnosti posebna pozornost nameni zaščiti prijaviteljev nepravilnosti; poziva Komisijo, naj spodbuja zakonodajo o minimalni ravni zaščite za prijavitelje nepravilnosti v Uniji; poziva institucije in agencije, naj spremenijo kadrovske predpise, tako da uradnikov ne bodo zgolj uradno zavezovali k sporočanju vseh vrst nepravilnosti, temveč da bodo tudi določali ustrezno zaščito zanje; poziva institucije in agencije, naj začnejo brez odlašanja izvajati člen 22(c) kadrovskih predpisov;

380.  je zaskrbljen zaradi števila samomorov med osebjem; meni, da je potrebna resna analiza Komisije o dobremu počutju osebja, da bi se izognili ponovitvi takšnih dogodkov;

381.  z obžalovanjem ugotavlja, da od osmih priporočil Računskega sodišča iz obdobja 2011–2012 nobeno priporočilo ni bilo izvedeno v celoti, pet priporočil se izvaja v večini, tri priporočila pa samo delno;

382.  je seznanjen, da ostaja raven bolniškega dopusta na Komisiji stabilna; pozdravlja ustanovitev skupine za psihosocialno pomoč, ki je omogočila zmanjšanje dni odsotnosti z 2.200 v letu 2010 na 772 v letu 2014; je kljub temu zaskrbljen zaradi nujnih posegov v 868 primerih, četudi je bila stopnja zadovoljstva 95-odstotna;

383.  ugotavlja, da je bilo več kot 250 članov osebja, ki niso bili zaposleni v novih kabinetih, ponovno vključenih ali gostujejo v generalnih direktoratih in da je bilo približno 550 zaposlenih v novih kabinetih Komisije sprejetih v novi Junckerjevi Komisiji.

384.  meni, da je privilegij, ki za uslužbence Unije velja že 64 let in v skladu s katerim njihova kazniva dejanja v državah članicah ne morejo biti obravnavana pred sodiščem, že zdavnaj zastarel; poziva, da se ta privilegij, naveden v protokolu k pogodbi, omeji na uslužbence Unije v tretjih državah;

Zakonitost in pravilnost: vprašanje napak

385.  ugotavlja, da je Računsko sodišče analiziralo 129 transakcij, pri čemer so bile pri 20 ugotovljene napake; ugotavlja, da je na podlagi 12 količinsko opredeljivih napak ocenjena stopnja napake znašala 0,5 %;

386.  ugotavlja, da so med glavnimi napakami neupravičena ali napačno izračunana nadomestila za osebje in povezani dodatki, plačila za storitve, ki niso zajete v obstoječe pogodbe, in drugi stroški brez ustrezne utemeljitve;

Kodeks ravnanja in navzkrižje interesov

387.  je seznanjen s precejšnjim zanimanjem javnosti in medijev za vprašanje integritete, kar pomeni, da dobro delujoči kodeksi ravnanja zahtevajo nenehno pozornost; poudarja, da je kodeks ravnanja učinkovit preprečevalni ukrep, samo če se pravilno uporablja in se njegova skladnost sistematično preverja, ne le v primerih zapletov; poudarja, da je treba do konca leta 2017 opraviti pregled kodeksa ravnanja;

388.  spodbuja institucije in agencije Unije k boljšemu ozaveščanju uradnikov o politiki v zvezi z navzkrižjem interesov, skupaj z obstoječimi dejavnostmi ozaveščanja ter vključevanjem integritete in preglednosti kot obveznih točk v postopke zaposlovanja in preglede uspešnosti; meni, da bi bilo treba pri zakonodaji o navzkrižju interesov razlikovati med voljenimi predstavniki in javnimi uslužbenci; meni, da bi bila ta ureditev potrebna tudi v državah članicah za državne uradnike in javne uslužbence, ki se ukvarjajo z upravljanjem in nadzorom subvencij Unije; poziva Komisijo, naj predloži osnutek pravne podlage v zvezi s tem;

389.  meni, da bi Komisija morala proaktivno razkriti dokumente v zvezi s priporočili ad hoc odbora za etiko glede zaposlitve nekdanjih komisarjev po prenehanju mandata in urediti poslovne ali osebne podatke v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001;

390.  poziva Komisijo, naj pregleda kodeks ravnanja za komisarje do konca leta 2017, med drugim opredeli, kaj predstavlja „navzkrižje interesov“, kot tudi uvedbo meril za ocenjevanje združljivosti zaposlitve po izteku mandata in podaljšanje obdobja za razmislek do treh let za komisarje; poziva Komisijo, naj zahteva od držav članic, da jasno navedejo vsa morebitna navzkrižja interesov njihovega kandidata za komisarja ter pojasnijo, kako so navzkrižja interesov opredeljena v njihovi nacionalni zakonodaji; Komisija v primeru različnih razlag navzkrižja interesov v nacionalni zakonodaji in predpisih uporablja svoja pravila v zvezi s tem, slednji razlagi pa bi morale slediti države članice;

391.  zahteva, da Komisija v zvezi s tem posebno pozornost nameni preprečevanju navzkrižja interesov in korupcije v decentraliziranih agencijah, ki so še posebej ranljive, saj so javnosti precej neznane in imajo sedeže po vsej Uniji;

392.  poudarja, da je pomemben korak v zvezi z navzkrižjem interesov povečanje preglednosti predsednika Komisije, ad hoc odbora Komisije za etiko in generalnega sekretariata, kadar se preučujejo okoliščine morebitnih konfliktov; poziva Komisijo, naj v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 proaktivno objavlja mnenja odbora za etiko, da bo lahko javnost zahtevala njeno odgovornost za sprejete odločitve; ponavlja priporočilo Parlamenta, da bi bilo dobro ad hoc odbor za etiko reformirati, da bo imel večja pooblastila in da bo vključeval neodvisne strokovnjake;

393.  ocenjuje, da bi moral biti opis nalog ad hoc odbora za etiko v kodeksu ravnanja jasnejši, slednji pa bi moral vsebovati tudi zahtevo, da morajo biti člani tega odbora neodvisni strokovnjaki;

394.  poziva Komisijo, naj izjave o interesih objavi v odprti, strojno berljivi obliki;

395.  meni, med zadolžitvami vladnih uslužbencev, ki so se zaposlili v zasebnih uradih evropskih komisarjev, po možnosti ne bi smelo biti stikov z njihovimi državami članicami, razen če poprej ni bilo ustrezno preverjeno, da ne obstaja morebitno navzkrižje interesov z legitimnimi interesi Komisije;

Navzkrižje interesov pri deljenem upravljanju sredstev in pri upravljanju sredstev EU v tretjih državah

396.  opozarja, da v nekaterih državah članicah manjkajo zakoni o ministrih, s katerimi bi bilo onemogočeno, da bi bili nosilci funkcij popolni ali delni lastniki gospodarskih podjetij;

397.  meni, da gre za resno navzkrižje interesov, kadar podjetja teh nosilcev funkcij Unije zaprosijo za sredstva Unije ali jih prejmejo kot podizvajalci, lastnik in nosilec funkcije pa je istočasno odgovoren za zakonito porabo teh sredstev oz. kontrolo v zvezi s tem;

398.  poziva Komisijo, naj v prihodnje v vse predpise Unije zapiše, da gospodarska podjetja v državah članicah Unije in tretjih državah, ki so v lasti nosilcev funkcij, ne smejo zaprositi za sredstva Unije oziroma jih prejemati;

Preglednost

399.  je prepričan, da bi morali biti objavljeni vsi podatki o izvrševanju proračuna v EU, vključno s porabo držav članic v zvezi z deljenim upravljanjem, da se zagotovi preglednost in odgovornost;

400.  poudarja načelo, da bi morala Komisija na vseh ravneh razveljaviti pogodbe z neregistriranimi lobisti;

401.  poziva Komisijo, naj evidenco podatkov o srečanjih z lobisti razširi na vse, ki so udeleženi pri oblikovanju politik Unije, tako da od generalnih direktoratov zahteva, da redno poročajo o sejah svojih služb in da te informacije objavijo na spletnem mestu Komisije, kjer naj bodo lahko dostopne;

402.  meni, da bi morala Komisija evidentirati in razkriti vse prispevke lobistov/predstavnikov interesnih skupin k osnutkom politik in zakonodaje, saj bi tako ustvarila „zakonodajno sled“; predlaga, naj ta zakonodajna sled vsebuje podrobne informacije o lobistih, ki so imeli velik vpliv pri pripravi predlogov Komisije;

403.  odobrava objavo seznama visokih uradnikov, ki zapuščajo Komisijo, in slednjo poziva, naj v opredelitev visokih uradnikov vključi vse člane kabineta;

Strokovne skupine

404.  poziva Komisijo, naj ukrepa na osnovi priporočil evropske varuhinje človekovih pravic glede navzkrižja interesov v strokovnih skupinah in odloži sprejetje novih horizontalnih pravil, dokler Parlament ne bo izrazil mnenja na osnovi skupnega samoiniciativnega poročila odborov CONT in JURI, ki je še v pripravi;

Drugo

Migracije in begunci

405.  pozdravlja informacije o sredstvih, ki se bodo lahko uporabila za blažitev kriznih razmer, ki jih je povzročil velik pritok beguncev(102);

406.  meni, da bi morala biti sredstva Unije za migracijsko politiko predmet nadzora in revizije na podlagi kazalnikov uspešnosti;

407.  opozarja na trenutno migracijsko krizo in poudarja, da jo je treba obravnavati z usklajeno rešitvijo Unije; je seznanjen s sredstvi, dodeljenimi za upravljanje migracij in zunanjih meja v letu 2014, in poziva Računsko sodišče, naj razmisli o pripravi kratkega posebnega poročila o učinkovitosti teh sredstev, pri čemer naj bi se njegove ugotovitve upoštevale pri tekočem nadgrajevanju politike Unije na področju migracij in nadzora meja;

408.  se sklicuje na odstavka 234 in 235 resolucije o razrešnici za leto 2013 ; prosi za najnovejše podatke o sodelovanju z organizacijo International Management Group (IMG) in za informacije Komisije, zlasti o tekočih in novih pogodbah ter plačilih;

409.  zahteva pojasnila o tem, katerih nedokončanih grških projektov Unije po 31. decembru 2015 ni več mogoče financirati; zahteva pojasnila o nadaljevanju teh projektov;

OLAF

410.  meni, da je OLAF ključni element v boju proti korupciji in tudi, da je izjemno pomembno, da ta institucija deluje učinkovito in neodvisno; priporoča, naj nadzorni odbor urada OLAF v skladu z uredbo OLAF dobi dostop do informacij, ki jih potrebuje za učinkovito izvrševanje svojega mandata v zvezi z nadzorom nad dejavnostmi urada, ter naj se mu dodeli proračunsko neodvisnost;

411.  poudarja, da v državah članicah ni nadaljnje obravnave domnevnih primerov goljufije, ki vplivajo na finančne interese Unije in jim jih je posredoval OLAF; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe, in OLAF, naj nadaljuje in pospeši svojo analizo razlogov, zakaj v državah članicah ni nadaljnje obravnave domnevnih primerov goljufije, naj Parlamentu posreduje svoje ugotovitve glede tega in naj še naprej podpira države članice pri povečevanju uspešnosti preprečevanja in odkrivanja goljufij v zvezi z evropskimi sredstvi;

412.  ugotavlja, da si je OLAF prizadeval za to, da bi izvedel večino priporočil svojega nadzornega odbora(103); želi biti vseeno obveščen, ali so bila ustrezna priporočila uresničena ali ne in ali je pri tem prišlo do bistvenega odstopanja; pričakuje, da bo OLAF v prihodnje jasno navedel, v katerih primerih in v kakšnem obsegu je odstopal od prvotnih priporočil nadzornega odbora; ugotavlja, da se je ta odbor leta 2014 prvič odločil nadalje spremljati priporočila, izdana v prejšnjem letu; poziva OLAF in nadzorni odbor, naj tako ravnata vsako leto;

413.  poziva OLAF, naj uresniči priporočila o neposredni udeležbi generalnega direktorja v preiskavah, saj člen 7(1) in (2) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 jasno določa, da preiskav ne vodi generalni direktor sam, temveč osebje, ki ga določi, saj bi bi to lahko privedlo do preiskav z nasprotujočimi cilji;

414.  pričakuje, da bo OLAF upošteval priporočila nadzornega odbora in vključil preverjanja o tem, ali morda obstaja navzkrižje interesov med nalogami nacionalnih strokovnjakov in njihovo udeležbo v preiskovalnih dejavnostih v posameznih primerih;

415.  je trdno prepričan, da bi moral biti nadzorni odbor obveščen o vseh opuščenih primerih, v katerih so bile informacije posredovane nacionalnim pravosodnim organom v skladu s členom 17(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, da se zagotovi postopkovna jamstva oseb, na katere se obtožbe nanašajo; zahteva, naj OLAF priporočila nadzornega odbora izvede čim prej;

416.  ugotavlja, da je OLAF v letu 2014 zaključil 307 preiskav in koordiniranih dejavnosti; je seznanjen, da je v 147 od teh preiskav OLAF izdal priporočila, na osnovi katerih so bili v 47 % primerov sprejeti ukrepi; ugotavlja, da je ta delež v obdobju pred letom 2011 redno presegal 50 %; pričakuje, da bo OLAF sprejel ukrepe, da bi trajno izboljšal svojo učinkovitost, in sicer z boljšim izbirnim postopkom; meni, da bi moral OLAF znova pretehtati priporočilo št. 31 nadzornega odbora za povečanje svoje učinkovitosti;

417.  je seznanjen s skupnimi prizadevanji OLAF in njegovega nadzornega odbora, da bi se dogovorila o novem načinu dela; enako kot v zvezi s proračunom za leto 2013 ponovno poziva k hitri rešitvi odprtih vprašanj med tem uradom in njegovim nadzornim odborom, da bosta lahko učinkovito izpolnjevala svoje pravne obveznosti v sedanjih razmerah, ko je njuno sodelovanje omejeno; poziva Komisijo, naj opravi svojo nalogo v celoti in si dejavno prizadeva za to, da se čim prej poišče dolgoročna rešitev;

418.  pozdravlja odločitev kolegija, da bo odvzel imuniteto generalnega direktorja OLAF, da bodo lahko belgijski pravosodni organi preiskali morebitno nezakonito snemanje telefonskega pogovora (ki ga je šifriral OLAF) med pričo (ki jo je OLAF pripravil h klicu) in osebo v prostorih urada OLAF ob sodelovanju preiskovalcev OLAF;

419.  poudarja, da bi moral nadzorni odbor v skladu s svojim mandatom razpolagati z lastnim osebjem, ki bi delovalo ločeno od uprave OLAF in bilo finančno samostojno; pozdravlja prizadevanja Komisije v tej smeri;

420.  poziva OLAF, naj nadzornemu odboru omogoči dostop do dokumentov, ki jih ta odbor potrebuje, da lahko opravi svojo nalogo v skladu s svojimi pristojnostmi v okviru zakonodajnega mandata;

421.  ugotavlja, da je OLAF v letu 2014 precej storil za to, da bi Komisija in države članice bolj zaščitile finančne interese Unije, saj je zaključil prednostne ukrepe večletne strategije proti goljufijam, pri čemer je posebno pozornost namenil razvoju strategij proti goljufijam na ravni služb in agencij Komisije ter podpori državam članicam pri razvoju njihovih strategij v ta namen;

422.  poudarja, da je OLAF leta 2014 priporočil izterjavo rekordno visokega zneska proračunskih sredstev Unije, in sicer 901 milijon EUR, kar presega dvakratni znesek za leto 2013; opozarja, da se je leta 2014 povečal tudi skupni znesek, ki so ga izterjali posamezni organi, na podlagi priporočila OLAF, da se izterja 206,5 milijona EUR (leta 2013 je ta znesek znašal 117 milijonov EUR);

423.  poziva OLAF, naj sestavi interna pravila o prijaviteljih nepravilnosti v skladu z novimi kadrovskimi predpisi iz leta 2014;

424.  opozarja, da je Komisija prejela zahtevo belgijskega sodišča za odvzem imunitete svojim zaposlenim; vztraja, da bi morala Komisija v vseh pogledih sodelovati z belgijskimi pravosodnimi organi;

425.  ugotavlja, da je OLAF v letnem poročilu za leto 2014 navedel preiskovalne dejavnosti in rezultate po posameznih sektorjih; zahteva, naj v naslednjem letnem poročilu navede tudi podrobne podatke o vrsti preiskav in rezultatov za vse sektorje;

Tobačni sporazumi

426.  opozarja, da je Komisija maja 2015 obljubila, da bo čim prej predstavila svojo oceno sporazuma z družbo Philip Morris International (PMI); poudarja, da je Komisija objavo ocene večkrat preložila in jo je končno objavila 24. februarja 2016, dan pred plenarno razpravo o tem vprašanju v Parlamentu; trdno verjame, da je Komisija s tako zapoznelo objavo resno kršila obveznost glede preglednosti do Parlamenta in državljanov, s čimer je ogrozila možnost, da bi Parlament pravočasno izrazil svoje mnenje o tej zapleteni in občutljivi zadevi;

427.  poudarja, da je bil sporazum z družbo PMI leta 2004, ko je bil prvič sklenjen, inovativen instrument v boju proti nedovoljeni trgovini s tobačnimi izdelki, vendar poudarja, da sta trg in zakonodajno okolje od takrat doživela veliko sprememb; poudarja, da sporazum, ki je bil sklenjen z velikimi štirimi tobačnimi družbami(104), ne obravnava pomembnih značilnosti današnje nezakonite trgovine s tobakom, zlasti ne velikega deleža, ki ga v njej danes predstavljajo cigarete brez blagovne znamke („cheap whites“); poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt, v katerem bodo določeni novi ukrepi za nujno reševanje tega problema;

428.  meni, da bodo vsi elementi iz tobačnega sporazuma zajeti v novem zakonodajnem okviru direktive o tobačnih izdelkih(105) in Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom (FCTC);

429.  opozarja, da je Parlament 9. marca 2016(106) predstavil stališče, da sporazuma z družbo PMI ne bi smeli obnoviti, podaljšati ali se o njem ponovno pogajati;

430.  odločno poziva Komisijo, naj na ravni Unije in do datuma prenehanja veljavnosti sporazuma z družbo PMI sprejme vse potrebne ukrepe za prepoznavanje in sledenje tobačnih izdelkov PMI ter sproži pravne postopke pri vseh nezakonitih zasegih izdelkov tega proizvajalca, dokler ne bo mogoče v celoti izvršiti vseh določb direktive o tobačnih izdelkih, tako da ne bo regulativne vrzeli med prenehanjem veljavnosti sporazuma z družbo PMI ter začetkom veljavnosti direktive o tobačnih izdelkih in Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom;

431.  poziva družbo PMI, naj še naprej izvaja določbe o prepoznavanju in sledenju ter skrbnem pregledu („poznavanje stranke“) iz sedanjega sporazuma, ne glede na to, ali bo podaljšan;

432.  poziva Komisijo, naj pripravi nov, dodaten predpis o uporabi določb o neodvisnem sistemu prepoznavanja in sledenja ter skrbnem pregledu („poznavanje stranke“) za surovi tobak, filtre in papir, ki se uporabljajo v tobačni industriji, ki bo dodatno prispeval k boju proti pretihotapljenim in ponarejenim izdelkom;

433.  obžaluje, da Komisija zamuja z oceno tobačnega sporazuma; poziva jo, naj to oceno čim prej pripravi in vanjo vključi pregled rezultatov naložb, ki so jih financirale tobačne družbe v okviru tega sporazuma;

434.  je zaskrbljen zaradi ugotovitev evropske varuhinje človekovih pravic(107), ki je izjavila, da Komisija z izjemo GD za zdravje ni v celoti izvajala pravil in smernic Svetovne zdravstvene organizacije OZN o preglednosti in lobiranju v zvezi s tobakom; meni, da sta zaradi tega ogroženi verodostojnost in integriteta Komisije;

435.  poziva vse ustrezne institucije Unije, naj izvajajo člen 5.3 Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom v skladu s priporočili iz priloženih smernic; poziva Komisijo, naj nemudoma objavi sporazume o ocenjevanju, sklenjene s tobačnimi družbami, in oceno učinka v zvezi z izvajanjem okvirne konvencije;

Evropske šole

436.  poudarja, da so evropske šole iz proračuna EU prejele 164,2 milijona EUR, kar je 59 % njihovega operativnega proračuna;

437.  je zelo zaskrbljen, ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu evropskih šol za proračunsko leto 2014 ugotovilo, da zaradi stalnih računovodskih in kontrolnih pomanjkljivosti ni mogoče potrditi, da v konsolidiranih računovodskih izkazih za leto 2014 ni bistveno napačnih navedb;

438.  ugotavlja, da je generalna direktorica za kadrovske zadeve in varnost (GD HR) v zbirnem poročilu Komisije za leto 2014 ohranila pridržke glede tveganja za ugled v zvezi z evropskimi šolami in da je predstavnik Evropske komisije glasoval proti podelitvi razrešnice za računovodske izkaze evropskih šol za leti 2012 in 2013; obžaluje, da predstavniki držav članic tega problema ne obravnavajo enako resno;

439.  spominja, da je Parlament v postopku podelitve razrešnice Komisiji za leto 2010 že izrazil pomisleke glede strukture „sprejemanja odločitev in financiranja konvencije o evropskih šolah“; spominja tudi, da je od Komisije zahteval, naj „skupaj z državami članicami preuči možnost revizije te konvencije in do 31. decembra 2012 poroča o doseženem napredku“; ugotavlja, da Parlament poročila o napredku nikoli ni prejel;

440.  v celoti podpira 11 priporočil, ki jih je v poročilu o zaključnem računu evropskih šol za leto 2014 z dne 11. novembra 2015 izdalo Računsko sodišče in ki se nanašajo na računovodstvo, uslužbence, postopek javnega naročanja, kontrolne standarde in vprašanja v zvezi s plačili;

441.  poziva Komisijo, naj enkrat do 1. julija 2016 poroča o napredku evropskih šol pri izvajanju priporočil Računskega sodišča in akcijskega načrta Komisije;

442.  poziva proračunski organ, zlasti urad generalnega sekretarja, naj v proračunskem postopku za leto 2017 del prispevkov evropskim šolam iz proračuna Unije prenese v rezervo, če ne bo doseženega dovolj napredka pri izvajanju priporočil Komisije;

Euronews

443.  ugotavlja, da je program Euronews v letu 2014 iz proračuna Unije prejel 18 milijonov EUR, čeprav Komisija ni delničarka te postaje; je zaskrbljen, ker trenutna vodstvena struktura postaje Euronews morda ne dopušča popolne neodvisnosti od njenih mednarodnih delničarjev; poziva Komisijo kot pomembno finančno donatorko, naj poskrbi, da bo postaja Euronews spoštovala načela dobrega finančnega poslovodenja in vse pravne sporazume s Komisijo, vključno z zavezujočo listino o uredniški neodvisnosti;

Povzetek

444.  na kratko zaključuje, da:

Splošni rezultati in priporočila politik

445.  meni, da v postopku razrešnice za leto 2014:

C. Mnenja odbora

Zunanje zadeve

446.  je zaskrbljen zaradi povečanja stopnje pomembnih napak v razdelku 4 za proračunsko leto 2014; podpira vsa priporočila Evropskega računskega sodišča iz letnega poročila in poziva Komisijo, naj čim prej sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s priporočili iz prejšnjih let, ki še niso v celoti izvedena;

447.  pozdravlja dejstvo, da je GD NEAR odpravil sistemsko napako, ki je vplivala na njegove odhodke v letu 2013, in znatno spremenil svoje sisteme, kot je zahtevalo Računsko sodišče; prav tako izraža zadovoljstvo, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela ugotovilo, da je letno poročilo o dejavnostih GD ECHO pravilno;

448.  je zaskrbljen zaradi napak, ugotovljenih pri preverjanju odhodkov za pogodbe o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki predstavljajo več kot 50 % napak, ki jih je Računsko sodišče ugotovilo v razdelku 4; ugotavlja, da se najpogostejša vrsta napake nanaša na neupravičene odhodke; poudarja, da je treba preprečiti oziroma odpraviti napake, preden se odhodki sprejmejo, in sicer z boljšim izvajanjem predhodnih kontrol; je zlasti zaskrbljen zaradi tega, ker EuropeAid napak ni odkril; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo okrepila prizadevanja za rešitev teh težav pri preverjanju odhodkov, in naj uresniči vsa priporočila Računskega sodišča iz letnega poročila za leto 2011 glede nadzora nad nepovratnimi sredstvi;

449.  poudarja, da je treba v primerih, ko se Komisija odloča za financiranje, tudi prek Evropske investicijske banke, pomembnih infrastrukturnih projektov z velikim vplivom na okolje, vnaprej temeljito presoditi njihovo finančno, okoljsko in družbeno trajnost, ter poziva, naj Unija v tretjih državah financira izključno projekte, ki zagotavljajo finančno in okoljsko vzdržnost ter gospodarsko-družbeno korist;

450.  priznava stalni napredek Komisije pri akreditaciji vseh misij skupne zunanje in varnostne politike v skladu s „šeststebrno oceno“; zlasti pozdravlja dejstvo, da tri največje misije zdaj izpolnjujejo zahteve; poudarja, da mora Komisija akreditirati vse misije v skladu s priporočili Računskega sodišča;

451.  pozdravlja vzpostavitev platforme za podporo misijam in znova poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za ustanovitev pristnega centra skupnih služb skupaj z integriranim sistemom za upravljanje virov, kar bo pospešilo napotitev in povečalo stroškovno učinkovitost misij; predlaga, naj se skladišče skupne varnostne in obrambne politike nadgradi in naj služi vsem obstoječim misijam te politike, upravlja pa naj ga prihodnji center skupnih služb;

452.  obžaluje precejšnje zamude pri nakupu nujne opreme in storitev za misije skupne varnostne in obrambne politike ter negativne posledice, ki so jih imele za izvajanje misij; želi spomniti, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu iz leta 2012 o podpori Unije za Kosovo v zvezi s pravno državo izrazilo kritiko na račun te neučinkovitosti in ugotovilo, da pravila javnega naročanja iz finančne uredbe niso zasnovana za misije skupne varnostne in obrambne politike, „kjer je včasih potrebno hitro in prožno odzivanje“; obžaluje, da pri nedavnem pregledu finančne uredbe niso bile uvedene nujne spremembe finančnih pravil; ponovno izraža svoje mnenje, da bi bilo treba upravljanje ustreznih proračunskih vrstic prenesti na poveljnika civilnih operacij na podoben način, kot je bilo to storjeno za vodje delegacij Unije;

453.  želi spomniti, da misije skupne varnostne in obrambne politike za usposabljanje in svetovanje močno ovirajo institucionalne težave Unije, ki za te ukrepe ne zmore zagotoviti niti osnovne opreme; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja Komisije za uresničevanje skupnega sporočila o gradnji zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju; poziva Komisijo, naj predloži potrebne zakonodajne predloge za čimprejšnjo vzpostavitev namenskega sklada, da bi ga bilo mogoče med vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira vključiti v proračun Unije;

454.  pozdravlja posebni poročili Računskega sodišča za leto 2015 o policijski misiji Evropske unije v Afganistanu ter o podpori Unije za boj proti mučenju in odpravo smrtne kazni; poziva Komisijo, naj izvede vsa priporočila, ki jih je v zvezi s tem podalo Računsko sodišče;

455.  poudarja, da je treba pri ocenjevanju uspešnosti projektov Unije v tretjih državah uporabljati merila, ki upoštevajo značilnosti posameznih držav, saj se zunanja pomoč Unije pogosto nudi v kriznih regijah in zapletenih političnih razmerah.

Razvoj in sodelovanje

456.  opozarja, da odhodki za razvojno pomoč in humanitarno pomoč Unije pogosto potekajo v okoljih, polnih izzivov, ki še povečujejo težave pri izvajanju projektov, ocenjevanju in nadzoru odhodkov; zato sta razvojna in humanitarna pomoč v večji meri izpostavljena napakam kot druga področja politik Unije;

457.  ugotavlja, da se po podatkih Računskega sodišča 57 % napak nanaša na neupravičene odhodke; podpira priporočilo Računskega sodišča za EuropeAid, da bi bilo treba, če želimo odkriti več napak, izboljšati predhodne kontrole in bolje izkoristiti obiske na kraju samem;

458.  pozdravlja dejstvo, da po mnenju Računskega sodišča nadzorni postopki, ki jih uporablja GD ECHO za finančne transakcije, pravilno delujejo, sistem poročanja pa je zanesljiv; čestita GD ECHO za to;

459.  priznava, da so odhodki za varnost pomembni za razvoj in še posebej relevantni pri sedanjih prizadevanjih za celovito obravnavo povezave med varnostjo in razvojem ter uresničitev cilja 16 razvojne agende, a poudarja, da ta sredstva ne sodijo med čezmorsko razvojno pomoč, zato jih trenutno ni mogoče črpati iz instrumenta za razvojno sodelovanje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta, ali iz Evropskega razvojnega sklada;

460.  ugotavlja, da sta se iz instrumenta za razvojno sodelovanje v letu 2014 financirala dva projekta, povezana z upravljanjem meja v Libiji, v vrednosti 12,9 milijona EUR; opozarja, da je osrednji cilj instrumenta za razvojno sodelovanje zmanjševanje revščine; ponovno izraža zaskrbljenost, da bi se utegnili razvojni programi uporabljati v namene, ki niso neposredno povezani z razvojem; opozarja, da tak pristop Uniji ne bo pomagal pri izpolnjevanju cilja, ki je nameniti 0,7 % BND uradni razvojni pomoči;

461.  se zaveda potencialne vrednosti okvira GD DEVCO za rezultate, ki je bil uveden leta 2015, a tudi s tem povezanih tveganj, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 21/2015; meni, da je treba preprečiti tudi bolj politično tveganje, da bi se prekomerno poudarjalo omejeno število merljivih rezultatov, ki jih bo GD DEVCO vključil v okvir, v škodo doseganja drugih rezultatov v zvezi s cilji politike Unije na področju razvojnega sodelovanja, pa tudi kvalitativnih rezultatov; poudarja, da je pomembno obravnavati okvir kot dopolnilo drugim ureditvam za spremljanje in poročanje;

462.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2014 o sistemu vrednotenja in sistemu v rezultate usmerjenega spremljanja, ki ju uporablja EuropeAid; poziva GD DEVCO, naj nujno obravnava različne pomanjkljivosti v sistemih ocenjevanja in spremljanja, na katere je opozorilo posebno poročilo Računskega sodišča, zlasti hude napake v sistemu ocenjevanja GD DEVCO; poudarja, da slabo delujoč sistem ocenjevanja povečuje tveganje za izbiro projektov, ki niso kakovostni ali ne izpolnjujejo zadanih ciljev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se Komisija in Računsko sodišče ne strinjata glede zanesljivih informacij o učinkovitosti operacij proračunske podpore; meni, da obstaja povezava med premajhnim številom zaposlenih v delegacijah Unije in enoti za ocenjevanje pri GD DEVCO ter težavami, na katere opozarja Računsko sodišče; meni, da je to slikovit prikaz resnih posledic, ki jih ima lahko krčenje števila zaposlenih za učinkovito delovanje programov Unije;

463.  verjame, da bo GD DEVCO obravnaval različne pomanjkljivosti v sistemih ocenjevanja in spremljanja, na katere opozarja posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2014;

464.  poziva k uvedbi uradnih nadzornih pooblastil v zvezi z Evropskim razvojnim skladom, morebiti z medinstitucionalnim sporazumom zavezujoče narave v skladu s členom 295 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

465.  je resno zaskrbljen zaradi ugotovitev v posebnem poročilu Računskega sodišča št. 11/2015 o tem, kako Komisija upravlja sporazume o partnerstvu v ribiškem sektorju; ugotavlja, da Računsko sodišče izraža dvome o trajnosti teh sporazumov zaradi težavnega izvajanja koncepta presežkov v ribištvu; prav tako ugotavlja, da ima Računsko sodišče resne pomisleke glede tega, ali Komisija kakovostno spremlja izvajanje sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju; obžaluje tudi, da se naknadne ocene sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju po podatkih Računskega sodišča preredko uporabljajo pri oblikovanju nadaljnjih sporazumov; poziva Komisijo, naj začne čim prej izvajati številna priporočila Računskega sodišča;

466.  opozarja, da je skoraj stalno akutno pomanjkanje sredstev za plačila v letu 2014 poslabšalo težave GD ECHO pri ustreznem reševanju vse hujših humanitarnih kriz v soseščini Unije in drugje; pozdravlja dejstvo, da so bolje prilagojena sredstva v proračunih Unije za leti 2015 in 2016 v veliki meri rešila težave v zvezi s plačili GD ECHO;

467.  obžaluje, da zaradi pomanjkanja sredstev za plačila v letu 2014 ni bilo mogoče izvršiti plačil v sklopu proračunske podpore za Maroko in Jordanijo v skupni vrednosti 43 milijonov EUR, kakor je bilo predvideno v pogodbi; meni, da to resno spodkopava verodostojnost Unije;

Zaposlovanje in socialne zadeve

468.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je ocenjena stopnja napake za politiko zaposlovanja in socialnih zadev v letu 2014 znašala 3,7 %, kar je nekoliko več kot v letu prej (3,1 %); poudarja, da to pomeni korak nazaj pri doseganju stopnje napake, ki je manjša od cilja 2 %;

469.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče v poročilu analiziralo izvrševanje proračuna Unije glede na strategijo Evropa 2020; je seznanjen z ugotovitvijo, da prispevek iz proračuna Unije v kontekstu doseganja krovnih ciljev, na primer na področju zaposlovanja ter boja proti revščini in socialni izključenosti, ni opredeljen ločeno;

470.  pozdravlja tudi priporočila Računskega sodišča, da je treba strategijo Evropa 2020 in večletni finančni okvir bolje uskladiti in politične cilje na visoki ravni preoblikovati v uporabne operativne cilje, ter poudarja pomen osredotočanja na uspešnost in rezultate, pa tudi na dodano vrednost, zlasti pri krovnih ciljih na zaposlitvenem in socialnem področju, kjer Komisija nima pristojnosti, da bi uvedla pravno zavezujoč okvir; poziva Komisijo, naj nadalje razvije kazalnike rezultatov in sisteme spremljanja, da bi rezultate primerjala z dogovorjenimi cilji, da bi bila bolje obveščena pri določanju prihodnjih ciljev in da bi povečala učinkovitost porabe Unije;

471.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča o povečanem tveganju nepravilnosti v primeru malih in srednjih podjetij, ki sodelujejo v programu Obzorje 2020; podpira Komisijo, ki je pojasnila, da je udeležba malih in srednjih podjetij v tem programu bistvena za ustvarjanje rasti in delovnih mest, in je seznanjen s poenostavitvijo upravnih pravil za ta podjetja; poudarja, da bi nadaljnja poenostavitev vodila k večji udeležbi malih in srednjih podjetij; poudarja pomen ustvarjanja trajnostnih delovnih mest prek tovrstnih podjetij;

472.  ugotavlja, da so mala in srednja podjetja največji ustvarjalci delovnih mest v Evropi, in meni, da je mogoče narediti več za povečanje njihove udeležbe v programih financiranja Unije; poziva Komisijo, naj uvede dodatne ukrepe, ki bodo spodbudili dejavno udeležbo malih in srednjih podjetij, vključno z uporabo načela „najprej pomisli na male“;

473.  ugotavlja, da so neoprijemljiva narava naložb v človeški kapital, raznolikost dejavnosti in sodelovanje številnih, pogosto majhnih partnerjev pri izvajanju projektov še vedno glavna tveganja za pravilnost porabe Evropskega socialnega sklada; poziva Komisijo, naj še naprej izvaja posebne olajševalne ukrepe, tudi preventivne in korektivne;

474.  je seznanjen z ugotovitvami iz posebnega poročila Računskega sodišča št. 17/2015 glede prerazporeditve sredstev Evropskega socialnega sklada v obdobju 2012–2014; je zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti v poročanju Komisije o učinku teh sredstev, in meni, da so potrebni nadaljnji ukrepi pri uresničevanju oblikovanja politik, ki temelji na rezultatih, da bi zagotovili dobro finančno odgovornost in učinkovito rabo sredstev Unije;

475.  je zaskrbljen, da bi lahko višje stopnje napak, ki jim sledijo začasne ustavitve in prekinitve plačil, vplivale na uspešen zaključek programov iz obdobja 2007–2013;

476.  meni, da bi lahko širša uporaba poenostavljene oblike obračunavanja stroškov zmanjšala upravno breme, zmanjšala število napak ter zagotovila večjo osredotočenost na uspešnost in rezultate; vendar poudarja, da bi bilo treba poenostavljeno obliko obračunavanja stroškov uporabljati v okolju pravne varnosti in zaupanja, ki bi ju spremljala ocena koristi, ter ob popolni udeležbi deležnikov na vseh ravneh; poudarja, da bi morala poenostavljena oblika obračunavanja stroškov ostati razpoložljiva možnost za države članice;

477.  vztraja, da se morajo države članice izogniti še bolj zapletenim pravilom in zahtevam v zvezi z izvajanjem Evropskega socialnega sklada, ki pomenijo dodatno breme za upravičence in večje tveganje napak;

478.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da je Računsko sodišče odkrilo napake pri 62 izmed 178 preverjenih transakcij (34,8 %) na področju zaposlovanja in socialnih zadev, pri čemer je bilo 12 napak količinsko opredeljivih in so presegle 20 % (6,7 %); poziva Komisijo, naj izvaja korektivne ukrepe in uvede stroge postopke, da bi zmanjšala tveganje nepravilnosti na tem področju politike, pa tudi spremlja primere neupravičenih odhodkov, ki jih je odkrilo Računsko sodišče;

479.  obžaluje, da se je število programov Evropskega socialnega sklada s stopnjo napake nad 5 % povečalo z 18,8 % leta 2013 na 22,9 % leta 2014 in da se je obseg plačil, na katera so te napake vplivale, izjemno povečal z 11,2 % na 25,2 %;

480.  opozarja, da je Računsko sodišče znova ugotovilo, da bi bil delež napak nižji, če bi nacionalni organi bolje uporabili razpoložljive informacije, preden so Komisiji poslali vloge za plačilo; v zvezi s tem vztraja, da morajo države članice in nacionalni organi narediti več, tako da izvajajo boljše kontrole in se izogibajo prošnjam za nadomestilo za nepravilne odhodke;

481.  spodbuja države članice, naj uporabljajo orodje za oceno tveganja Arachne, in spodbuja Komisijo, naj jim še naprej posreduje ustrezne smernice in zagotavlja tehnično pomoč za pravilno izvajanje zahtev glede upravljanja in kontrole v obdobju 2014–2020; vztraja, da mora Komisija izboljšati izmenjavo dobrih praks med državami članicami;

482.  poziva Komisijo, naj upošteva priporočila Računskega sodišča, da bo izvrševanje proračuna Unije bolje prispevalo k doseganju krovnih ciljev strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja in socialnih zadev; v zvezi s tem pričakuje, da bodo Komisija in države članice uporabile boljše kazalnike uspešnosti in izboljšale poročanje o rezultatih, doseženih v obdobju 2014–2020;

Okolje, javno zdravje in varnost hrane

483.  želi znova poudariti, da Parlament v skladu s PDEU podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja proračuna, potem ko preuči računovodske izkaze, finančno poročilo, poročilo o oceni iz člena 318 PDEU, letno poročilo Računskega sodišča z odgovori institucij, ki so predmet revizije, izjavo o zanesljivosti in morebitna posebna poročila Računskega sodišča v zvezi s tem;

484.  opominja, da je bilo leto 2014 prvo leto izvajanja novega večletnega finančnega okvira, v katerem se je opredelil obseg in porazdelitev odhodkov Unije za obdobje 2014–2020, zato je bila stopnja izvrševanja nižja kot v prejšnjih letih;

485.  je seznanjen s predstavitvijo okoljske in zdravstvene politike v letnem poročilu Računskega sodišča o proračunskem letu 2014; je zaskrbljen, ker je okoljska in podnebna politika znova del poglavja, posvečenega tudi razvoju podeželja in ribištvu; znova izraža kritiko glede nelogične sestave tega poglavja, kar zadeva politike; meni, da Računsko sodišče ne bi smelo sprejemati političnih odločitev o takšnem združevanju politik v skupine; poziva Računsko sodišče, naj v naslednjem letnem poročilu svoj pristop spremeni;

486.  meni, da kaže glede na to omeniti, da je v poročilu Računskega sodišča za leto 2014 prav v poglavju o razvoju podeželja, okolju, ribištvu in zdravstvu stopnja napake najvišja, in sicer 6,2 % v primerjavi s povprečjem, ki znaša 4,4 %; ugotavlja tudi, da so bile številne glavne pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, zelo podobne tistim, o katerih je poročalo že v zadnjih treh letih;

487.  ugotavlja, da imata Računsko sodišče in Komisija različna pogleda na to, kako je treba izračunavati stopnjo napake; ugotavlja, da bi bilo treba po mnenju Komisije pri tolmačenju letne reprezentativne stopnje napake, ki jo izračuna Računsko sodišče, upoštevati večletnost neto finančnih popravkov in izterjav;

488.  ugotavlja, da Računsko sodišče ni imelo pripomb glede vodenja politik na področju javnega zdravja, varnosti hrane ter okolja in podnebnih ukrepov;

489.  poudarja, da je Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane zadovoljen s splošnim izvrševanjem proračunskih postavk za okolje, podnebne ukrepe, javno zdravje in varnost hrane v letu 2014; znova opozarja, da je tem instrumentom politike namenjenih manj kot 0,5 % proračuna Unije, čeprav je dodana vrednost Unije na teh področjih nedvoumna in čeprav evropski državljani podpirajo okoljske in podnebne politike Unije, pa tudi javno zdravje in varnost hrane;

490.  je zadovoljen z delom petih decentraliziranih agencij, ki so v pristojnosti Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in ki opravljajo tehnične, znanstvene ali vodstvene naloge ter tako pomagajo institucijam Unije pri oblikovanju in izvajanju politik na področju okolja, podnebja, javnega zdravja in varnosti hrane, prav tako pa je zadovoljen z načinom, kako izvršujejo svoje proračune;

Ukrepi na področju okolja in podnebnih sprememb

491.  poudarja, da je imel GD ENV na voljo 352 041 708 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in da je uporabil 99,7 % tega zneska; ugotavlja, da je bilo v odobritvah plačil na voljo 290 769 321 EUR, in je zadovoljen, da je bilo porabljenega 95,03 % tega zneska; prav tako ugotavlja, da se upravni odhodki za program LIFE+ izvršujejo skozi dve proračunski leti (s samodejnimi prenosi v naslednje leto) in da bi stopnja izvrševanja plačil znašala 99,89 %, če teh odhodkov ne bi upoštevali;

492.  je seznanjen, da je GD CLIMA stopnjo izvrševanja povišal na 99,7 % za 102 694 032 EUR odobritev za prevzem obveznosti oziroma na 93,1 % za 32 837 296 EUR odobritev plačil ter da bi stopnja izvrševanja plačil dosegla 98,5 %, če ne bi upoštevali upravnih odhodkov;

493.  je zadovoljen s skupno stopnjo izvrševanja operativnega proračuna programa LIFE+, ki je leta 2014 znašala 99,9 % za odobritve za prevzem obveznosti in 97,4 % za odobritve plačil; ugotavlja, da je bilo v letu 2014 javnim razpisom za projekte v državah članicah namenjenih 283 121 194 EUR, 40 000 000 EUR je bilo uporabljenih za operacije financiranja v okviru mehanizma za financiranje naravnega kapitala (NCFF) in zasebnega financiranja za energetsko učinkovitost (PF4EE), 8 952 827 EUR za operativne dejavnosti nevladnih organizacij za varstvo in izboljšanje okolja na ravni Unije, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik in zakonodaje Unije, 49 502 621 EUR pa za ukrepe v podporo Komisiji pri začetku in spremljanju oblikovanja politik in zakonodaje; ugotavlja, da je bilo 20 914 622 EUR porabljenih za upravno podporo v programu LIFE in operativno podporo agenciji EASME;

494.  se zaveda, da so plačila za ukrepe programa LIFE+ vedno nekoliko nižja kot obveznosti, vendar je stopnja izvrševanja visoka;

495.  ugotavlja, da je bilo 4 350 000 EUR namenjenih prispevkom za mednarodne konvencije, protokole in sporazume, katerih pogodbenica je Unija, oziroma pripravam na prihodnje mednarodne sporazume, pri katerih Unija sodeluje;

496.  meni, da je napredek pri izvajanju dvanajstih pilotnih projektov in šestih pripravljalnih ukrepov v skupnem znesku 2 950 000 EUR zadovoljiv; se zaveda, da je izvajanje teh ukrepov veliko breme za Komisijo, saj so zneski, ki so na voljo za potrebne izvedbene postopke (tj. akcijski načrti, javni razpisi), nizki; spodbuja proračunski organ, naj se v prihodnje osredotoči na pilotne projekte in pripravljalne ukrepe z resnično dodano vrednostjo za Unijo;

Javno zdravje

497.  ugotavlja, da je bilo leto 2014 prvo leto izvajanja novih programov: zdravstveni program je bil sprejet 11. marca 2014 (Uredba (EU) št. 282/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(108)), skupni finančni okvir za krmo in hrano pa 27. junija 2014 (Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(109));

498.  ugotavlja, da je bil GD SANTE v letu 2014 odgovoren za izvrševanje 244 221 762 EUR v proračunskih vrsticah za javno zdravje in da so bile za 96,6 % tega zneska ustrezno sprejete obveznosti; se zaveda, da se približno 75 % tega proračuna neposredno nakaže trem decentraliziranih agencijam (Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropski agenciji za varnost hrane in Evropski agenciji za zdravila); je tudi seznanjen, da je raven izvrševanja odobritev za prevzem obveznosti presegla 98,9 % v vseh vrsticah, razen za Evropsko agencijo za zdravila, kjer nezadostno izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti ustreza realizaciji v letu 2013, ki je bila ponovno uporabljena v letu 2015;

499.  ugotavlja, da je stopnja izvrševanja odobritev plačil znašala 98,8 %, kar je zelo dober rezultat;

500.  ugotavlja, da je stopnja izvrševanja za program javnega zdravja 2008–2014 prav tako visoka (99,7 % za obveznosti in plačila) in da preostala neporabljena sredstva izvirajo v glavnem iz namenskih prejemkov, ki jih je dovoljeno porabiti tudi v letu 2015;

501.  je zadovoljen, da je izvajanje vseh desetih pilotnih projektov in petih pripravljalnih ukrepov v odgovornosti GD SANTE na področju javnega zdravja dobro napredovalo in da so bile porabljene vse ustrezajoče odobritve za prevzem obveznosti (6 780 000 EUR);

Varnost hrane, zdravje in dobrobit živali ter zdravje rastlin

502.  je seznanjen, da je stopnja izvrševanja za varnost hrane, zdravje in dobrobit živali ter zdravje rastlin znašala 96,8 %; ugotavlja pa, da bi stopnja izvrševanja razpoložljivih sredstev znašala 100 %, če bi upoštevali nesamodejni prenos 6 800 000 EUR v naslednje leto;

503.  ugotavlja, da je Unija podobno kot v letu poprej največ prispevala za programe boja proti tuberkulozi, prispevek za boj proti bolezni modrega jezika pa se ni povečal;

504.  ugotavlja, da so glavni razlogi za nezadostno izvrševanje v znesku 8 100 000 EUR v poglavju „Varnost živil, zdravje in dobro počutje živali ter zdravstveno varstvo rastlin“ naslednji: 500 000 EUR izvira iz namenskih prejemkov različnih programov, ki jih je mogoče porabiti še v letu 2015 (tj. nezadostnega izvrševanja v bistvu ni), 800 000 EUR namenskih prejemkov tehnično ni mogoče porabiti v letu 2015 (gre za sredstva C5 starih programov), 6 800 000 EUR pa se nanaša na sklad za nujne primere; je seznanjen, da je bil zadnji znesek prenesen v leto 2015 (za ukrepe zoper afriško prašičjo kugo v Estoniji, Latviji, Litvi in Poljski v letu 2014);

505.  potrjuje, da stopnja izvrševanja plačil v letu 2014 v proračunskem poglavju za varnost hrane in krme, zdravje in dobrobit živali ter zdravje rastlin znaša 99,0 %, kar je nekoliko manj kot v letu 2013 (99,9 %); je seznanjen, da so bila med skupno prerazporeditvijo zahtevana dodatna sredstva za plačila, a niso bila prejeta, in da zato pred koncem leta ni bilo mogoče v celoti opraviti zgolj enega izplačila, vendar so se države članice strinjale, da se preostanek izplača v začetku januarja 2015;

506.  je zadovoljen, da je izvajanje vseh treh pilotnih projektov in enega pripravljalnega ukrepa v odgovornosti GD SANTE na področju varnosti hrane dobro napredovalo in da so bile porabljene vsa ustrezajoča odobritve za prevzem obveznosti (1.250.000 EUR);

507.  na osnovi razpoložljivih podatkov in poročila o izvrševanju meni, da se Komisiji lahko podeli razrešnica glede izvrševanja odhodkov na področju okoljske in podnebne politike, javnega zdravja in varnosti hrane za proračunsko leto 2014.

Promet in turizem

508.  ugotavlja, da je bilo v proračunu za leto 2014, kot je bil dokončno sprejet in spremenjen med letom, posebej za prometne politike na voljo 2 931 147 377 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 1 089 127 380 EUR v odobritvah plačil; ugotavlja tudi, da sta bila ta dva zneska porazdeljena takole:

509.  pozdravlja visoko stopnjo izvrševanja odobritev za prevzem obveznosti za politiko za mobilnost in promet (98,2 %) in sorazmerno visoko stopnjo izvrševanja odobritev plačil (95,2 %) v letu 2014; ugotavlja, da so se neporavnane obveznosti v letu 2014 povečale za 1 653 372 424 EUR in so skupaj znašale 5 647 143 046 EUR, pa tudi to, da so neporavnani zneski navadno najvišji na začetku večletnih finančnih okvirov, saj se zahtevki za izplačila za nove projekte vlagajo šele pozneje; vseeno poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da se bodo prometni projekti ustrezno izvajali;

510.  obžaluje, da je za bila za področje „Konkurenčnost za rast in delovna mesta“, na katerega spada promet, zanj pa je bil glede na skupni obseg revizije (13 milijard EUR) namenjen najmanjši znesek, ki ga je revidiralo Računsko sodišče (0,8 milijarde EUR), leta 2014 ocenjena stopnja napake 5,6 % (kar je več kot ustrezni rezultati leta 2013 (4,0 %)), kar gre pripisati predvsem vračilu neupravičeno izplačanih stroškov za raziskovalne projekte, pa tudi neupoštevanju pravil javnega naročanja; poziva Komisijo, naj sprejme vse ustrezne ukrepe, da bi popravila to stanje (vključno z bolj temeljitim izvajanjem vnaprejšnjega preverjanja, da bi napake odkrila in odpravila še pred vračilom);

511.  opozarja, da v letu 2014 v okviru IPE ni bil financiran noben projekt, saj se je prvi razpis za projekte končal marca 2015, in da dolžniški instrument IPE, ki naj bi ga upravljala Evropska investicijska banka (EIB), ni bil odobren do konca leta 2014; ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2014 preučilo šest transakcij v prometnem sektorju (GD Mobilnost in promet) in pri dveh ugotovilo količinsko opredeljive napake; je zato zadovoljen zaradi zmanjšanja deleža transakcij z napakami v letu 2014 (33 %) v primerjavi z letoma 2013 (62 %) in 2012 (49 %); poziva Komisijo in druge ustrezne akterje, naj zagotovijo skladnost prihodnjih prometnih projektov s pravili javnega naročanja in stroškovno upravičenostjo;

512.  ugotavlja, da je bila v skladu z večletno kontrolno strategijo, ki jo uporablja Komisija in ki upošteva izterjave, popravke ter učinke kontrol in revizij v obdobju izvajanja programa, izračunana stopnja preostale napake za TEN-T, ki znaša 0,84 %;

513.  opozarja, da v letu 2014 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev na javnih razpisih za IPE-Promet ni bilo mogoče sprejeti velikega števila visokokakovostnih projektov; meni, da je treba za te projekte zagotoviti zadostna finančna sredstva; obžaluje, da je bil proračun za IPE zmanjšan, ker so bila sredstva uporabljena za Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI); vseeno opominja, da točka 17 medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(110) predvideva 10-odstotno prilagodljivost za povečanje proračuna IPE v letnih proračunskih postopkih, ki je na voljo ne glede na financiranje sklada EFSI; vztraja, da izvajanje projektov iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1316/2013 Parlamenta in Sveta, o katerih sta se sporazumela Evropski parlament in Svet(111), upravičuje takšno povečanje proračuna IPE;

514.  spodbuja Komisijo, naj še naprej podrobno nadzoruje izvajanje inovativnih finančnih instrumentov za privabljanje naložb Unije in novih virov financiranja za infrastrukturne projekte TEN-T, kot so sklad Marguerite, posojila in jamstva za dolg (LGTT) in pobuda za projektne obveznice (PBI), ter naj zagotovi, da se bo prispevek iz proračuna Unije tem instrumentom ustrezno upravljal in uporabljal;

515.  ugotavlja, da so informacije o prometnih in turističnih projektih na voljo v različnih podatkovnih bazah, kot so sistem finančne preglednosti, INEA – zbirka projektov TEN-T, projekti, ki se sofinancirajo iz kohezijskega in regionalnih skladov, pa tudi CORDIS, zbirka projektov Obzorja 2020; poziva k vključitvi informacij o projektih iz teh orodij, da se omogoči boljši pregled nad postopki pri dodeljevanju sredstev Unije, tako predhodnimi kot naknadnimi; znova poudarja, da bi bilo treba vsako leto objaviti zlahka dostopen seznam projektov na področju prometa in turizma ter vzpostaviti spletno podatkovno bazo projektov, ki jih sofinancira Unija, po kateri bi bilo mogoče iskanje in v kateri bi bil naveden točen znesek financiranja, saj bi s tem povečali preglednost;

516.  poudarja, da se bodo prometni projekti v obdobju 2014–2020 financirali iz več virov, med drugim iz IPE, Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in iz sklada EFSI; zato poziva Komisijo, naj razvije sinergije, ki bodo tem različnim virom financiranja omogočile najučinkovitejše dodeljevanje razpoložljivih sredstev;

517.  priznava, da lahko v zvezi s sredstvi Unije načelo „porabi ali izgubi“ spodbudi države članice, da za izbor predlagajo projekte, ki imajo malo učinka; je zaskrbljen, da je bil v preteklosti slab izbor projektov odgovoren za prometne naložbe s financiranjem Unije, ki so bili stroškovno neučinkoviti; pozdravlja nov pravni okvir za obdobje 2014–2020, ki bo okrepil oceno stroškov in koristi ter proces pregleda projektov;

518.  pozdravlja, da je bilo junija 2014 ustanovljeno skupno podjetje Shift2Rail, katerega cilj je povečati konkurenčnost evropske železniške industrije; ugotavlja, da bo postopek podelitve razrešnice za to podjetje v prihodnjih letih, ko bo postalo finančno samostojno, potekal ločeno; vendar obžaluje zamudo pri ustanovitvi tega skupnega podjetja in velike težave, ki jih imajo mala in srednja podjetja pri dostopu do njega;

519.  meni, da bi morala Komisija zagotavljati popolno preglednost upravljanja sredstev, pri čemer bi morala zagotoviti varovanje javnega interesa ter da bo ta interes vedno in v vsakem primeru prevladal nad zasebnim;

520.  ugotavlja, da je bilo v proračunu za leto 2014, kot je bil dokončno sprejet in spremenjen med letom, posebej za turizem na voljo 11 226 160 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in 6 827 266 EUR v odobritvah plačil; poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka financiranih projektov, da bo lahko bolje opredelila prihodnja prednostna področja porabe, ki so v skladu z Unijo kot svetovno turistično destinacijo številka ena, in okrepila turistični sektor kot ključno področje potencialne rasti gospodarstva Unije; poziva Komisijo, naj rezultate pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov vključi v načrtovanje proračuna prihodnje leto ter oblikuje zlahka dostopen letni seznam projektov na tem področju;

521.  predlaga, naj Parlament v zvezi s sektorji, za katere je pristojen Odbor za promet in turizem, Komisiji podeli razrešnico glede izvrševanja splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2014.

Regionalni razvoj

522.  ugotavlja, da je po podatkih letnega poročila Računskega sodišča z dne 10. novembra 2015 o izvrševanju proračuna Evropske unije za leto 2014 najverjetnejša stopnja napake v kohezijski politiki ocenjena na 5,7 %, kar je več kot leta 2013 (5,3 %); je zaskrbljen zaradi tega povečanja, še zlasti zaradi znatno večjega števila napak, ki imajo finančne posledice in resne negativne učinke na proračun; poudarja, da gre polovico ocenjene stopnje napake v kohezijski politiki pripisati kompleksnosti javnih naročil in pravil o državni pomoči, pa tudi kršitvam teh postopkov, kot so neupravičeno neposredno dodeljevanje naročil, nasprotje interesov in diskriminatorna izbirna merila;

523.  je seznanjen z odgovori Komisije na poročilo Računskega sodišča, da gre povprečno zmanjšanje stopnje napake v primerjavi s programskim obdobjem 2000–2006 pripisati izboljšanju sistemov upravljanja in nadzora; poziva Komisijo, naj organom zagotovi pravočasne informacije in usposabljanje v zvezi s postopki javnih naročil in pravili državne pomoči; v zvezi s tem pozdravlja oblikovanje akcijskega načrta za javno naročanje; je seznanjen z izvajanjem pobude „pakti za integriteto“ in poziva Komisijo, naj izvede ustrezno predhodno oceno njihovega potenciala, da bi dejansko izboljšali preglednost in učinkovitost pri javnem naročanju kar zadeva evropske strukturne in investicijske sklade; poziva države članice, naj do konca leta 2016 izpolnijo predhodno pogojenost v zvezi z javnim naročanjem ter do aprila 2016 prenesejo direktive o javnem naročanju iz leta 2014 v svoje pravne sisteme, da bi preprečile nepravilnosti ter zagotovile učinkovito in uspešno izvajanje projektov in uresničitev predvidenih rezultatov, s tem pa tudi izpolnitev ciljev kohezijske politike; poziva Komisijo, naj strogo nadzoruje ta proces ter državam članicam nudi ustrezne smernice in tehnično pomoč v zvezi s pravilnim prenosom teh direktiv v nacionalno zakonodajo;

524.  želi spomniti, da vse nepravilnosti niso goljufije in da je treba razlikovati med goljufijami in drugimi nepravilnostmi; meni, da do nepravilnosti, pri katerih ne gre za goljufije, pogosto prihaja zaradi slabega finančnega poslovodenja in neustreznih sistemov kontrole ter pomanjkanja upravnih zmogljivosti, kar je povezano tako s poznavanjem pravil kot s strokovnim znanjem o posameznih delih ali storitvah; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo vzpostavitev primernih, učinkovitih in uspešnih sistemov finančnega poslovodenja in kontrole v skladu z ustreznimi pravili regulativnega okvira, ki upoštevajo tudi nacionalne regulativne razmere;

525.  poziva Komisijo, države članice in regionalne organe, naj zagotovijo, da se bodo upravičencem zagotavljale usklajene informacije glede pogojev financiranja, zlasti kar zadeva upravičenost odhodkov in ustrezne zgornje meje za povračilo sredstev;

526.  ugotavlja, da izvajanje kohezijske politike v državah članicah odvisno od njihovega institucionalnega sistema vključuje obsežne nacionalne in regionalne postopke ter pravila, ki so še dodatna obremenitev in lahko vsebujejo nepravilnosti, to pa lahko posledično vodi v izgubo sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter povečevanje razlik med državami članicami; poziva Komisijo, naj prispeva k poenostavitvi izvajanja na nacionalni in regionalni ravni, pri tem pa upošteva institucionalne značilnosti držav članic in jim zagotavlja pojasnila, potrebna za izvajanje predpisov; opominja Komisijo in države članice na resolucijo Parlamenta z naslovom Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020 ter na potrebo po ustreznih ukrepih za omejitev prekomerne regulativne in upravne obremenitve na najmanjšo potrebno raven, s čimer bi omogočili boljše črpanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov in preprečili napake pri končnih upravičencih, zlasti malih in srednjih podjetjih; obžaluje, da je Komisija izključila predstavnike držav članic iz skupine na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence do evropskih strukturnih in investicijskih skladov, s čimer ni vključila njihovega mnenja za izboljšanje sistema;

527.  meni, da so upravne zmogljivosti ključnega pomena za redno in učinkovito uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ter poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo izmenjavo znanja in dobrih praks o posebnih temah izvajanja (npr. javno naročanje, državna pomoč, merila za upravičenost in revizijska sled), zlasti za potencialne upravičence z manjšimi upravnimi in finančnimi zmogljivostmi; v zvezi s tem predlaga organizacijo posebnih, a celovitih dejavnosti, s katerimi bi usposobili javne uslužbence in organe, ki sodelujejo pri projektih evropskih strukturnih in investicijskih skladov, pa tudi vse upravičence (npr. usposabljanje in osvežitveni tečaji, seminarji ter zagotavljanje tehnične in upravne podpore);

528.  je zadovoljen, da je Komisija oblikovala orodje „Taiex Regio Peer 2 Peer“, s katerim želi poenostaviti izmenjave med upravnimi organi, organi za potrjevanje in revizijskimi organi v državah članicah ter tako povečati njihovo upravno zmogljivost; poudarja, kako pomembno je okrepiti prizadevanja za imenovanje organov, saj je to osnovni pogoj za vlaganje plačilnih zahtevkov, s katerimi bi zagotovili nemoteno izvajanje programov in tok sredstev; prav tako meni, da bi morala Komisija učinkovito in uspešno izvajati vsa razpoložljiva orodja za zgodnje odkrivanje in preprečevanje tveganj pri kohezijski politiki, predvsem orodja za podatkovno rudarjenje, kot je ARACHNE, s katerimi bi v zgodnji fazi odkrivala in preprečevala tveganje v postopkih javnega naročanja; glede na to, da v obseg dejavnosti projektne skupine za boljše izvajanje sodijo tudi dejavnosti, ki bi lahko povečale učinkovitost, uspešnost in dodano vrednost projektov kohezijske politike, ki so že bili izvedeni, poziva Komisijo, naj s kvalitativnimi kazalniki oceni njihove lastnosti;

Kmetijstvo in razvoj podeželja

529.  meni, da je skupna kmetijska politika (SKP) kot ena od prvih evropskih politik pomembno orodje Unije, ki ima velik učinek, ne samo glede proizvodnje hrane in ekosistemskih storitev, ampak tudi glede sedanjega in morebitnega okoljskega in družbeno-gospodarskega napredka, izboljšav pri vprašanjih spola ter boja proti odseljevanju na podeželju, pri tem pa upošteva, da je treba razviti koncept krožnega gospodarstva; meni, da SKP tako prispeva k uravnoteženosti med regijami Unije ter zagotavlja finančno podporo in pomembna orodja, ki mladim kmetom pomagajo pri zagonu kmetijskih dejavnosti in zagotavljanju generacijske kontinuitete;

530.  ugotavlja, da je GD AGRI v letu 2014 opravil znatno količino dela z organi držav članic, zato so ti vedno bolj sposobni preprečevati napake pri odhodkih za kmetijstvo in izvajanju svojih programov za razvoj podeželja; priznava pozitiven učinek GD AGRI, ki je viden v letnem poročilu Evropskega računskega sodišča za leto 2014, in meni, da bi morali njegovi ukrepi in ukrepi držav članic ponuditi dobre temelje za nadaljnje izboljšave v ključnih letih v okviru obdobja porabe 2014–2020;

531.  poziva, naj se plačilnim agencijam, katerih uspešnost je vedno podpovprečna, v skrajnih primerih odvzame akreditacija;

532.  meni, da so dosledna uspešnost in rezultati ključnega pomena za SKP, ki zagotavlja varno in stalno proizvodnjo naše hrane, deluje v vsej Uniji in pozitivno vpliva na družbeni, okoljski in gospodarski ravni ter zajema proizvodnjo raznovrstnih pridelkov in živil;

533.  ugotavlja, da znaša faktorski dohodek kmetijstva na delavca v državah članicah, ki so se Uniji pridružile leta 2004 oziroma kasneje (EU-N13), samo četrtino faktorskega dohodka kmetijstva, ustvarjenega v EU-15(112);

534.  pozdravlja napredek glede zneskov v letnem poročilu za leto 2013 in ugotavlja, da je Računsko sodišče zaključilo, da je na področju kmetijske politike v vzorcu preverjenih transakcij odkrilo zmanjšanje stopnje napake v primerjavi z letom 2013; ugotavlja, da stopnja napake za leto 2014 znaša 2,9 % (v primerjavi s 3,6 % iz leta 2013) za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), ki je bil revidiran v 17 državah članicah, za razvoj podeželja, okolje in ribištvo 6,2 % (zmanjšanje s 7 % leta 2013), ki so bili revidirani v 18 državah članicah, ter za vse poglavje „Naravni viri“ 3,6%;

535.  poudarja, da je treba oblikovati skupno metodologijo za izračun stopnje napak, da se zagotovi pravilnost in preprečijo večja razhajanja med stopnjo napak, ki jo navede Komisija, in stopnjo napak, ki jo ugotovi Računsko sodišče;

536.  opozarja na izjavo Komisije(113), da napake v zvezi z navzkrižno skladnostjo (na primer pravočasne prijave prevoza živali, dnevi sestankov ali roki) ne vplivajo na upravičenost do plačil (kar je že potrdilo Računsko sodišče) in da bi morali stopnjo napake navzkrižne skladnosti zaradi večje jasnosti odšteti od skupne stopnje napak;

537.  opozarja, da prihaja zaradi razlik v izvrševanju vezanih plačil v državah članicah do izkrivljanja konkurence, na primer v sektorju mleka;

538.  pozdravlja, da je Komisija uvedla nove smernice za določanje finančnih popravkov v okviru deljenega upravljanja zaradi neskladnosti s pravili o javnih naročilih(114);

539.  poudarja, da je bilo leto 2014 prehodno leto, ki je vključevalo znatna plačila za zadnji del obdobja financiranja 2007–2013 in med katerim so bili na polovici leta vzpostavljeni končni elementi (izvedbeni in delegirani akti) za obdobje financiranja SKP 2014–2020; ugotavlja, da bi bilo treba tudi leti 2015 in 2016 obravnavati kot prehodni leti, v katerih so morali kmetje in organi držav članic prvič v celoti izvajati ukrepe za ozelenitev in druge pomembne spremembe v politiki, kar vključuje nova, zapletena pravila in številne nove upravičence do neposrednih plačil, saj se bodo številni večletni ukrepi iz programov držav članic za razvoj podeželja začeli izvajati šele v letu 2016, posebno pozornost pa je treba posvetiti novim orodjem, uvedenim z reformo;

540.  pozdravlja zmanjšanje stopnje napake v primerjavi z letom 2013 in priznava znatna prizadevanja in sredstva za doseganje tega, zlasti z informacijsko in tehnično podporo Komisije za organe iz držav članic pri izvajanju, vendar je prepričan, da enostavna meritev napake ni sama po sebi meritev uspešnosti ali rezultatov;

541.  opozarja Komisijo, da posledice nenamernih napak, ki nastanejo zaradi prezapletene ureditve, na koncu nosijo upravičenci; poziva k razumni, sorazmerni in učinkoviti politiki kaznovanja, ki bo v podporo temu pristopu, na primer k izogibanju dvojnim kaznim za isto napako, najprej v sklopu plačilne sheme in nato še navzkrižne skladnosti; poziva Komisijo, naj bolje zagotavlja sorazmernost kazni glede na vrsto napak; poziva k uvedbi instrumentov za pristop, ki bi združeval spodbude in osredotočenost na rezultate, pri čemer bi lahko ti instrumenti zagotovili manjše stopnje napake in manj inšpekcij, omogočili pa bi tudi boljše razlikovanje med napakami in goljufijami, hkrati pa zagotovili, da bodo lahko kmetje tudi v prihodnje skrbeli za nujno potrebno proizvodnjo hrane, ki je v središču te politike; meni, da je nadaljnje odpravljanje zapletenosti in poenostavljanje SKP eden od ključnih elementov za privabljanje novih akterjev v kmetijski sektor, pa tudi za ohranjanje teh akterjev ter njihovega znanja in veščin v tem sektorju, s čimer bi zagotovili uspešen kmetijski sektor EU v prihodnje;

542.  pozdravlja, da Računsko sodišče v svojem letnem poročilu preučuje načine za merjenje uspešnosti, zlasti ker namerava Komisija osredotočiti svoje odhodke na rezultate, vendar poudarja, da je težko oceniti rezultate večletnih programov financiranja, ki so zdaj najbolj priljubljen način izvajanja okoljskih ukrepov v drugem stebru, z orodjem, ki preučuje posamezno leto, in poziva Računsko sodišče, naj pojasni svojo usmerjenost k uspešnosti, zlasti glede odhodkov za kmetijstvo; vseeno poziva Računsko sodišče, naj v svoji oceni uspešnosti upošteva številčnost ciljev politike razvoja podeželja, da bi se preprečila uporaba poenostavljenih kazalnikov, ki bi utegnila pripeljati do napačnih ugotovitev;

543.  je seznanjen s stališčem Računskega sodišča, ki je izraženo v njegovih revizijah, da integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS) znatno prispeva k preprečevanju in zmanjševanju stopnje napake v shemah, na katere se nanaša(115), in je seznanjen z opombo, da so bile pomanjkljivosti iz identifikacijskega sistema za zemljišča (LPIS) v vseh državah članicah, ki so bile revidirane, obravnavane prek popravnih ukrepov(116);

544.  pozdravlja predlog Komisije za poenostavitev sistema IAKS s preventivnim predhodnim preverjanjem, ki bo nacionalnim upravam omogočilo, da opredelijo težave z vlogami kmetov in izvedejo popravke, zaradi česar naj bi se zmanjšal delež kazni;

545.  ponavlja glavna priporočila Računskega sodišča: države članice morajo zagotoviti zanesljive in posodobljene podatke ter slike glede LPIS, da se zmanjša nevarnost napak, povezanih s preobsežno navedenimi upravičenimi zemljišči; Komisija mora od držav članic zahtevati, da morajo akcijski načrti vključevati popravne ukrepe za obravnavanje najpogostejših vzrokov za napake, da preučijo svoje strategije za revizije skladnosti razvoja podeželja in da zagotovijo pravilno uporabo postopkov za zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti transakcij, ki bodo obvezni od leta 2015;

546.  je seznanjen s sporazumom med Komisijo in Računskim sodiščem, da odhodke za razvoj podeželja urejajo zapletena pravila in pogoji za upravičenost, delno tudi zaradi narave politike in raznolikosti evropskih regij; poziva k okrepljenim ukrepom za poenostavitev in preventivnim ukrepom, ki so vključeni v pravila za obdobje 2014–2020, in poziva tudi, naj se ta poenostavitev prednostno izvede na ravni držav članic v novih programih za razvoj podeželja ter obravnava kot pomembno sredstvo za zmanjševanje stopenj napak ter povečanje učinkovitosti in prožnosti, s čimer bi se povečala sposobnost črpanja, zlasti kadar programi manjšega obsega pritegnejo manj zanimanja in/ali izkazujejo stalno visoko stopnjo napak, ki je posledica njihove neprilagodljivosti v preteklosti;

547.  poziva Komisijo, naj pravočasno predstavi podroben načrt za zmanjšanje birokratskih bremen v okviru SKP;

548.  poziva Komisijo in organe držav članic, naj še naprej obravnavajo in zmanjšujejo zaplete glede neposrednih plačil, kjer je mogoče, in dajo prednost poenostavitvi ukrepov za ozelenitev, zlasti kadar je pri upravljanju EKJS in skladov za razvoj podeželja vključenih veliko različnih ravni v državah članicah, pri tem pa naj za stebra po potrebi uporabijo različne pristope; poudarja, da so velike razlike med državami članicami v zvezi z neposrednimi plačili povečale razkorak v konkurenčnosti med kmeti, ki delujejo na enotnem trgu;

549.  pričakuje, da bo Komisija čim prej in v celoti izkoristila proces poenostavitve SKP, zlasti kar zadeva obremenjujočo in kompleksno ureditev navzkrižne skladnosti in ozelenitve, ki navsezadnje vpliva na kmete po vsej Evropi; poudarja, da bi moral biti proces poenostavitve osredotočen na zmanjšanje upravnega bremena in ne bi smel ogroziti načel in pravil, ki so bila sprejeta med zadnjo reformo SKP in ki jih ne bi smeli spreminjati; meni, da takšna poenostavitev ne bi smela povzročiti popravka odhodkov za SKP v obdobju 2013–2020;

550.  opozarja, da vlagatelji z nakupom kmetijskih površin v EU ogrožajo male kmečke strukture, ki jih upravljajo lastniki, in da se del neposrednih plačil izplačuje mednarodno delujočim koncernom;

551.  poudarja pomen primerljivih kazalnikov uspešnosti in zneskov za enake programe na različnih lokacijah ter na tem področju z zanimanjem pričakuje napredek v obdobju 2014–2020, usmerjen k zagotavljanju boljšega finančnega poslovodenja SKP, ki bo temeljilo na potrebah posameznih držav članic;

552.  poudarja, da igra SKP pomembno vlogo pri spodbujanju socialne vključenosti – med drugim zlasti s pomočjo prizadevanj za sodelovanje –, zmanjševanju revščine in gospodarskem razvoju na podeželju, saj ustvarja delovna mesta s pobudo Skupnosti za razvoj podeželja (LEADER) in z ustvarjanjem novih oziroma izboljšanih storitev in infrastrukture; poziva k analizi splošnega vpliva obeh stebrov SKP na podeželju, pri čemer naj se razišče, kje in kako se razdeljujejo sredstva, z osredotočenostjo na dejanskih končnih upravičencih;

553.  ugotavlja, da se pričakuje, da bodo odhodki ustvarili koristi za podeželje in potrošnike na splošno, in želi spomniti, da končni upravičenci porabijo denar za blago ali storitve v svojih lokalnih skupnostih oziroma zaposlijo ljudi v svojih podjetjih, s čimer pripomorejo k temu, da ljudje lažje ostanejo na podeželju v regijah, v katerih sta kmetijstvo in gozdarstvo pogosto glavni gospodarski gonili na podeželskih in izoliranih območjih;

554.  ugotavlja, da je vpliv ruske prepovedi uvoza kmetijskih proizvodov iz sredine leta 2014 velik izziv; zagovarja boljše upravljanje v zgodnji fazi morebitnih izrednih ukrepov, da se zagotovi ustrezno usmerjanje finančnih sredstev ali po potrebi hitra izterjava nezakonito zahtevanih zneskov; v tem okviru pozdravlja stalna prizadevanja Komisije za opredelitev alternativnih prodajnih možnosti za kmetijske presežke ter za podporo sektorjem, ki jih je prepoved prizadela; pozdravlja prizadevanja Komisije za opredelitev alternativnih prodajnih možnosti za kmetijske presežke in poziva države članice, naj si skupaj prizadevajo za odpravo ovir za povečanje prodajnih možnosti; poudarja pomen sporazuma TTIP, ki bi lahko kompenziral dejstvo, da so se zaprli številni tradicionalni trgi blagovne menjave;

555.  pozdravlja odločitev Komisije, da bo vzpostavila sheme izjemne pomoči za države, ki so utrpele izgube v sektorju mleka, in jo poziva, naj razmisli o dodatnih ukrepih pomoči za sektorje, ki se soočajo s podobnimi težavami;

556.  izraža zaskrbljenost, da imajo ženske na podeželskih območjih v številnih državah članicah zgolj omejen dostop do trga dela, in poziva Komisijo, naj v svojih bodočih razvojnih pobudah prednostno prevzame nalogo izboljšanja in povečanja dostopa do trga dela za ženske na podeželskih območjih in naj zadostna sredstva nameni „evropskemu jamstvu za podeželske ženske“, ki bi bilo podobno evropskemu programu jamstva za mlade, in tako določi ločene cilje za ženske na podeželskih območjih;

557.  poziva Komisijo, naj pojasni pravila o priznavanju organizacij proizvajalcev, zlasti v sektorju sadja in zelenjave, ter skrajša obdobje priprav na svoje revizije, da bo upravičencem zagotovila pravno varnost in preprečila neželene napake;

558.  glede na cilj iz Pogodbe(117), s katerim naj bi zagotovili, da je preskrba potrošnikom dostopna po primernih cenah, meni, da je pravičen dostop vseh potrošnikov ogrožen, kadar imamo pretirano nalaganje DDV na hrano, in da so zaradi tega goljufije na področju DDV bolj verjetne;

559.  verjame, da so cilji iz programskega obdobja 2007–2013 še vedno pomembni cilji in da bi se morala Unija v tem obdobju osredotočiti na to, da bi izboljšala možnosti za preživetje kmetij in kmetijskega sektorja ter dosegla večje ravnovesje v prehranski verigi, da bi konsolidirali in okrepili organizacije proizvajalcev, podprli sheme kakovosti, kratke dobavne verige, socialne zadruge, lokalne trge, ekosistemske storitve in uravnotežen ozemeljski razvoj, in sicer strogo na podeželskih območjih v novih programih za razvoj podeželja, pri tem se pa izognili nerazumnim okoljskim pričakovanjem ali stroškom;

560.  želi spomniti, da so bili pri vseh revizijah, ki jih je izvedlo Računsko sodišče glede odhodkov za leto 2014, samo trije primeri, pri katerih je obstajal sum, da je prišlo do ustvarjanja „lažnih pogojev, potrebnih za pridobitev pomoči“ (dobro uveljavljena podjetja oziroma skupine ljudi, ki so ustvarili nove subjekte), posredovani Olafu v preiskavo(118), en primer pa so že pred revizijo Računskega sodišča nacionalni organi označili za tveganega;

561.  ugotavlja, da bi bilo mogoče izvajanje politike še izboljšati; zato želi biti obveščen o izboljšavah v smislu usmerjenosti k ciljem politike in skladnosti ter njihovega doseganja;

562.  poziva Komisijo, naj preveri učinkovitost in uspešnost plačil za spodbujanje prodaje v tretjih državah ter zagotovi, da ti ukrepi ne bodo s trga spodrinili lokalnih kmetijskih pridelovalcev;

563.  ugotavlja, da je bilo v času, ko je GD AGRI pripravljal letno poročilo o dejavnostih za leto 2014, nekaj elementov instrumenta za predpristopno pomoč za razvoj podeželja (IPARD), za katere ni bilo na voljo informacij, vključenih v letno poročilo o dejavnostih in da je treba informacije posodobiti (število kmetij, ki so prejele podporo, povečanje bruto vrednosti, število kmetij, ki so vpeljale standarde Unije), pri tem pa meni, da se v novem obdobju financiranja pričakujejo stalne analize;

564.  ugotavlja, da letno poročilo Računskega sodišča za leto 2014 kaže dobre rezultate, vendar ga kljub temu poziva, naj med razvojem predvidenega bolj v rezultate usmerjenega pristopa Parlament obvešča o ukrepih, ki jih namerava sprejeti za uporabo bolj večletne metodologije preučevanja.

Ribištvo

565.  je seznanjen s sporočilom Komisije Parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču o zaključnem računu Unije za proračunsko leto 2014; je seznanjen tudi z letnim poročilom Računskega sodišča za proračunsko leto 2014; je seznanjen z letnim poročilom o dejavnostih GD MARE za leto 2014; je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča št. 11/2015 o sporazumih o partnerstvu v ribiškem sektorju;

566.  je seznanjen z mnenji Računskega sodišča glede zakonitosti in pravilnosti transakcij, povezanih z računovodskimi izkazi; je seznanjen, da ima Računsko sodišče negativno mnenje o plačilih, kjer je skupna stopnja napake znašala 4,4 %, pri čemer za ribištvo ni bila podana ločena stopnja napake; poziva, naj se ribištvo obravnava ločeno in ne skupaj s kmetijstvom, da bi zagotovili večjo preglednost na področju ribištva;

567.  je seznanjen s pridržkom GD MARE glede sistemov upravljanja in nadzora za programe Evropskega sklada za ribištvo v nekaterih državah članicah;

568.  je prepričan, da sistem notranjih kontrol GD MARE daje zadostno zagotovilo za ustrezno upravljanje tveganj, povezanih z zakonitostjo in pravilnostjo transakcij;

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo

569.  ugotavlja, da je bil zato, ker so bili programi Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter drugih skladov ESI, ki so v deljenem upravljanju, sprejeti po 1. januarju 2014, potreben tehnični popravek večletnega finančnega okvira, da bi lahko neporabljene odobritve iz leta 2014 prenesli v naslednja leta;

570.  izraža globoko obžalovanje, da je velika večina držav članic svoje operativne programe v zvezi z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo posredovala zelo pozno, kar je povzročilo velike zamude pri uporabi sredstev; opominja, da so pri deljenem upravljanju za izvrševanje kreditov odgovorne države članice;

571.  meni, da bi morale države članice izboljšati instrumente in kanale, ki jih uporabljajo za posredovanje informacij Komisiji; priporoča Komisiji, naj okrepi pritisk na države članice, da bodo posredovale zanesljive podatke;

572.  poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi vso podporo, da bodo lahko v skladu s svojimi prednostnimi nalogami in potrebami v celoti in pravilno porabile sredstva Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo in da bo stopnja izvrševanja visoka, zlasti kar zadeva trajnostni razvoj v ribiškem sektorju;

Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja

573.  pozdravlja dejstvo, da je od 1. januarja 2014 za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo odgovorna ta agencija; je seznanjen z memorandumom o soglasju, ki ga je 23. septembra 2014 podpisala z GD MARE; poudarja, da mora agencija vsem svojim upravičencem ponujati visokokakovostno podporo v zvezi z 19 ukrepi Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 11/2015 (razrešnica za leto 2014): Ali Komisija dobro upravlja sporazume o partnerstvu v ribiškem sektorju?

574.  poziva Komisijo, naj upošteva priporočila Računskega sodišča;

575.  obžaluje finančni strošek nezadostnega izkoriščanja kvot v tonah, sprejetih v nedavnih protokolih; predlaga, naj bodo plačila za pravice do dostopa tesneje povezana z dejanskim ulovom; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo izplačevanje sektorske podpore usklajeno z drugimi izplačili proračunske podpore, in poziva k izboljšanju rezultatov, ki jih partnerske države dosegajo pri izvajanju matrike skupno dogovorjenih ukrepov;

576.  poudarja, da je Računsko sodišče opozorilo, da bi se lahko sporazumi o partnerstvu v ribištvu, ki se sklenejo v isti regiji, bolje dopolnjevali in da bi bili lahko bolj usklajeni, saj bi s tem povečali njihov potencial na regionalni ravni;

577.  poudarja, da informacije, pridobljene z neodvisnimi naknadnimi ocenami, niso bile vedno popolne, dosledne oziroma primerljive, zaradi česar so bile manj koristne pri odločanju in pogajanjih; ugotavlja tudi, da pri teh ocenah ni ustrezno ovrednoteno, kako uspešno sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju izpolnjujejo vse cilje, na primer zaposlenost v regijah Unije, ki so odvisne od ribištva, ni omenjena, navedene pa niso niti informacije o preskrbi trga Unije z ribami;

578.  je zaskrbljen, ker ni zanesljivih, preverljivih in dostopnih podatkov o ribjih staležih in ribolovnih prizadevanjih domačih ribiških flot oziroma tujih flot, ki jim je bil dovoljen dostop, saj je eden od glavnih ciljev sporazumov o partnerstvu v ribištvu prav to, da se lovijo samo presežni ribji staleži, kar pa je v praksi zelo težko uresničiti;

579.  poziva Komisijo, naj pozorneje spremlja izvrševanje sektorske podpore, da bi zagotovila njeno uspešnost;

580.  poudarja, da je potrebno učinkovito spremljanje dejavnosti, ki jih financira Unija in ki zagotavljajo sektorsko podporo v okviru mednarodnih sporazumov, z uporabo matrik, ki so čim bolj podrobne; poudarja tudi, da je treba pozvati k povečanju deleža sektorske podpore; je trdno prepričan, da bo trgovinski del sporazumov prej ali slej pogojen z učinkovito sektorsko podporo, ki se bo redno spremljala in bo obsežna;

581.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da trenutno veljavni protokoli še vedno ne omogočajo delnega izplačila za rezultate, ki so bili doseženi le delno; je seznanjen, da se v primeru, ko rezultatov ni bilo ali pa so bili omejeni, izplačevanje sektorske podpore za naslednje leto začasno ustavi, dokler cilji niso doseženi; vseeno poziva Komisijo, naj v nove protokole, če je le mogoče, vključi možnost delnega izplačila sektorske podpore;

Razrešnica

582.  na osnovi razpoložljivih podatkov predlaga, naj se Komisiji podeli razrešnica glede odhodkov na področju pomorskih zadev in ribištva za proračunsko leto 2014.

Kultura in izobraževanje

583.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je program Erasmus+ v prvem letu izvajanja ohranil ključno osredotočenost na spodbujanje veščin in zaposljivosti, izpolnil svoj načrtovani cilj vzpostaviti tesnejše povezave med programi Unije in razvojem politik na področjih izobraževanja, usposabljanja, športa in mladih, spodbujal ukrepe Unije tako, da se je mogoče bolje odzivati na cilj vseživljenjskega učenja, ter pomagal zmanjšati družbene, gospodarske in območne neenakosti, s tem da je dosegel številne državljane Unije; vendar poudarja, da so v primerjavi s prejšnjim programom „Mladi v akciji“ številne težave pri mladinskem poglavju programa Erasmus+ povezane z dostopom do financiranja; obžaluje, da Komisija ni namenila zadostnih sredstev v okviru programa Erasmus + za boljše obveščanje o globalnih spremembah v novem programu, da bi lahko vključeval večje število šolskih projektov;

584.  meni, da je treba kljub temu, da povečana decentralizacija izplačevanja financiranj za program Erasmus+ omogoča boljše odzivanje na nekatere nacionalne in lokalne zahteve programa, glede na ključne ukrepe tovrstno decentralizacijo oceniti, da bi preprečili, da postane ovira pri doseganju strateških ciljev programa Erasmus+, zlasti glede mladinskega poglavja;

585.  ugotavlja, da program Erasmus+ prispeva k vključevanju mladih Evropejcev na trg dela, povečuje zaposljivost in pomaga pri razvoju novih veščin, da spodbuja pobude na področju državljanstva, prostovoljstva ter internacionalizacije mladih in športa, da prispeva h kakovosti izobraževanja, formalnega in neformalnega usposabljanja ter vseživljenjskega učenja in da krepi tudi občutek evropskega državljanstva na osnovi razumevanja in spoštovanja človekovih pravic;

586.  izraža globoko zaskrbljenost glede dejanske začasne prekinitve izplačevanja sredstev za mladinsko poglavje programa Erasmus+ za Grčijo, kot je bilo poudarjeno v poročilu Evropskega foruma za mlade iz leta 2015 glede izvajanja programa;

587.  je seznanjen s težavami, o katerih sta poročala generalni direktorat Komisije za izobraževanje in kulturo (GD EAC) ter Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo v začetni fazi izvajanja programov Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane, zlasti glede nekaterih zamud pri odpiranju razpisov za zbiranje predlogov in izplačevanju sredstev; upa, da so to izredne okoliščine, in se zato veseli prihodnjih let, ko bodo ti programi vstopili v fazo večje stabilnosti v primerjavi s prvim letom izvajanja; priporoča, naj se v program Erasmus+ vključi več manjših projektov, ki so v središču inovativnih izkušenj v vseh treh domenah: izobraževanje, mladi in šport;

588.  pozdravlja ukrepe za oblikovanje modelov financiranja, temelječih na pavšalnih zneskih in stroških enot, ki bi poenostavili finančno poslovodenje tako za upravičence do sredstev Unije kot za samo Unijo; vendar poudarja, da so zlasti pri mladinskem poglavju programa Erasmus+ ti pavšalni zneski in stroški enot nezadostni tudi za financiranje osnovnih odhodkov iz poslovanja mladinskih organizacij in nevladnih organizacij; vztraja, da je treba naložbo Unije v ta program še povečati;

589.  opozarja, da zamude pri končnih plačilih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo neposredno vplivajo na pravice upravičencev, s tem pa ogrožajo kulturna združenja in projekte, ustvarjalnost in kulturno raznolikost civilne družbe; spodbuja to agencijo, naj še izboljša svoje nadzorne in plačilne sisteme;

590.  izraža zaskrbljenost, da evropske šole niso obravnavale ponovnih pomislekov Računskega sodišča in poudarja priporočilo svetu guvernerjev evropskih šol, naj za občutljive položaje in odpravo drugih pomanjkljivosti, ki bi utegnile ogroziti temeljno načelo preglednosti in dobrega finančnega poslovodenja, uvedejo sistem rotacije; ugotavlja, da je bila leta 2014 sprejeta nova finančna uredba za evropske šole, ki bo ob dobrem izvajanju eno izmed sredstev za odziv na ključna vprašanja, ki jih je odkrilo Računsko sodišče; poziva svet guvernerjev evropskih šol, naj preuči možnost, da bi centralizirali nekatera sedaj decentralizirana delovna mesta, kot na primer delovno mesto računovodje, s čimer bi spodbudili ločevanje med vlogami potrjevanja, izvajanja in preverjanja finančnih transakcij, da bi čim bolj zmanjšali tveganje napak in goljufij; meni, da bilo treba glede na izražene pomisleke in dejstvo, da se 60 % proračuna evropskih šol (177 milijonov EUR) financira iz proračuna Unije, pravočasno opraviti celovit pregled vodenja, upravljanja in organizacije sistema evropskih šol;

591.  ugotavlja, da lahko neusklajenost med sedemletnim načrtovanjem večletnega finančnega okvira in desetletnim načrtovanjem političnih in strateških prednostnih nalog Unije negativno vpliva na skladno oceno rezultatov, doseženih s programi Unije; ugotavlja, da bo revizija večletnega finančnega okvira ključna točka pri upravljanju porabe Unije, saj se z njo zagotavlja, da naložbeni programi Unije ostajajo učinkoviti; vztraja, da je treba temeljito poenostaviti prijavne obrazce in merila, zlasti za manjše projekte, tako za program Erasmus+ kot za program Ustvarjalna Evropa;

592.  je zaskrbljen zaradi zamud pri plačilih Komisije, ki so leta 2014 znašala 26 milijard EUR – polovica katerih je bila „nenormalna“, tj. nedoločena z računi ob koncu proračunskega leta, kot je poudarila služba Evropskega parlamenta za raziskave, – in za sam program Erasmus+ 202 milijona EUR; opozarja, da je te zamude delno povzročila prevelika neprilagodljivost večletnega finančnega okvira, ki ne omogoča prerazporejanj in ima omejene rezerve, delno pa nespoštovanje obveznosti glede odobritev plačil s strani držav članic;

593.  poudarja, da program Evropa za državljane pomeni edinstveno in neposredno povezavo med Unijo in njenimi državljani, z njim pa je mogoče podpirati ukrepe, peticije in državljanske pravice; meni, da je sedanja raven financiranja daleč prenizka, in poudarja, da bi bilo treba program izvajati v okviru njegove vsebine ter ga obogatiti s pobudami, ki odražajo vrednote evropskega državljanstva; odločno nasprotuje vsakršnemu nadaljnjemu zmanjševanju sredstev in zamudam pri plačilih za program Evropa za državljane za obdobje 2014–2020;

Državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

594.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da konsolidirani računovodski izkazi Unije v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj Unije na dan 31. decembra 2014; je kljub temu zaskrbljen, ker so bili preverjeni nadzorni in kontrolni sistemi že 21. leto zapored le delno uspešni pri zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z računovodskimi izkazi;

595.  je vseeno zaskrbljen, da stopnja napake pri z izkazi povezanih transakcijah presega prag pomembnosti; zato spominja na potrebo po preudarnem proračunskem poslovodenju in poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zmanjšanje stopnje napake;

596.  je seznanjen z novo obliko poročila Računskega sodišča o zaključnem računu glede odhodkov iz razdelka 3 večletnega finančnega okvira – „Varnost in državljanstvo“; zahteva, naj se prihodnje leto ta vključi, ob upoštevanju povečanja proračuna; soglaša, da je potreben nov pristop, po katerem se bodo sredstva iz proračuna EU vlagala, ne pa trošila;

597.  obžaluje dejstvo, da imajo nekatere države članice ohlapno in nezadostno zakonodajo na področju nasprotja interesov poslancev parlamenta, članov vlade in članov lokalnih svetov; poziva Komisijo, naj preuči te razmere in po potrebi pripravi predloge v zvezi s tem; meni, da bi morali ti predlogi veljati tudi za sedanje člane Komisije in za kandidate za komisarje;

598.  poudarja, da je treba zagotoviti smotrno porabo sredstev in se opreti na izkušnje iz preteklih projektov, ko so slabosti Komisije pri upravljanju povzročile zamude in preveliko porabo, kot denimo pri razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), ki je bil predan v rabo šest let pozneje, kot je bilo načrtovano, in je stal osemkrat več, kot je znašal izhodiščni proračun zanj;

599.  ugotavlja, da je sklad za zunanje meje sicer prispeval k upravljanju zunanjih meja, a je bila njegova dodana vrednost omejena. Skupnega rezultata ni bilo mogoče izmeriti zaradi slabosti pri spremljanju s strani pooblaščenih organov in resnih pomanjkljivosti v ocenjevanju s strani Komisije in držav članic.

Vprašanja, povezana s spolom

600.  želi spomniti, da je enakopravnost žensk in moških ena od vrednot, na katerih Evropska unija temelji in za katere se zavzema, kot je zapisano v členu 8 PDEU; meni, da je treba enakost spolov vključiti v vse politike in zato upoštevati tudi v proračunskem postopku;

601.  opominja Komisijo, da nekatere proračunske vrstice morda posredno prispevajo k večji neenakosti spolov, saj imajo pri izvrševanju negativne posledice za ženske; zato jo poziva, naj tako nove kot obstoječe proračunske vrstice analizira glede na enakost spolov in po potrebi spremeni politike, če je le mogoče, da ne bo posredno prihajalo do neenakosti spolov;

602.  opominja Komisijo, da se je na novo zavezala pripravi proračuna na osnovi rezultatov, in ponavlja zahtevo Parlamenta, naj se v skupni sistem kazalnikov rezultatov za izvrševanje proračuna Unije vključijo tudi kazalniki glede na spol, kar bo omogočilo boljše ocenjevanje izvrševanja proračuna z vidika spola;

603.  poziva Komisijo, naj oceni učinek, ki ga je financiranje Unije imelo na spodbujanje enakosti spolov;

604.  poziva Unijo, naj poveča delež ESS, namenjen razvoju visokokakovostnih in cenovno ugodnih javnih storitev za otroško varstvo ter varstvo ostarelih in odvisnih odraslih (v večini primerov zanje še vedno skrbijo ženske), pri tem pa upošteva podatke iz indeksa enakosti spolov, ki ga je nedavno oblikoval Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE);

605.  poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno izobrazijo vse javne uradnike, ki so udeleženi pri odločanju o porabi, da bodo v celoti razumeli posledice svojih odločitev za enakost spolov;

606.  poziva vse institucije Unije, naj ocenijo, ali so delovna mesta v institucijah in organih Unije res pravično in uravnoteženo porazdeljena, ter med postopkom razrešnice predložijo po spolu razčlenjene statistične podatke o številu zaposlenih in njihovih kariernih razredih.

(1) UL L 51, 20.2.2014. (2) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (3) UL C 373, 10.11.2015, str. 1. (4) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (6) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2016)0148. (7) UL L 51, 20.2.2014. (8) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (9) UL C 367, 5.11.2015, str. 2. (10) UL C 409, 9.12.2015, str. 73. (11) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (12) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (13) UL L 11, 16.1.2003, str. 1. (14) UL L 297, 22.9.2004, str. 6. (15) UL L 343, 19.12.2013, str. 46. (16) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2016)0148. (17) UL L 51, 20.2.2014. (18) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (19) UL C 367, 5.11.2015, str. 9. (20) UL C 409, 9.12.2015, str. 90. (21) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (22) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (23) UL L 11, 16.1.2003, str. 1. (24) UL L 297, 22.9.2004, str. 6. (25) UL L 341, 18.12.2013, str. 73. (26) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2016)0148. (27) UL L 51, 20.2.2014. (28) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (29) UL C 367, 5.11.2015, str. 2. (30) UL C 409, 9.12.2015, str. 56. (31) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (32) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (33) UL L 11, 16.1.2003, str. 1. (34) UL L 297, 22.9.2004, str. 6. (35) UL L 341, 18.12.2013, str. 69. (36) UL L 363, 18.12.2014, str. 183. (37) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2016)0148. (38) UL L 51, 20.2.2014. (39) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (40) UL C 367, 5.11.2015, str. 12. (41) UL C 409, 9.12.2015, str. 247. (42) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (43) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (44) UL L 11, 16.1.2003, str. 1. (45) UL L 297, 22.9.2004, str. 6. (46) UL L 346, 20.12.2013, str. 58. (47) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2016)0148. (48) UL L 51, 20.2.2014. (49) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (50) UL C 367, 5.11.2015, str. 10. (51) UL C 409, 9.12.2015, str. 379. (52) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (53) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (54) UL L 11, 16.1.2003, str. 1. (55) UL L 297, 22.9.2004, str. 6. (56) UL L 346, 20.12.2013, str. 54. (57) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2016)0148. (58) UL L 51, 20.2.2014. (59) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (60) UL C 367, 5.11.2015, str. 10. (61) UL C 409, 9.12.2015, str. 362. (62) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (63) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (64) UL L 11, 16.1.2003, str. 1. (65) UL L 297, 22.9.2004, str. 6. (66) UL L 352, 24.12.2013, str. 65. (67) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2016)0148. (68) UL L 51, 20.2.2014. (69) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (70) UL C 373, 10.11.2015, str. 1. (71) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (72) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. (73) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (74) UL L 11, 16.1.2003, str. 1. (75) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2016)0148. (76) Na primer strategija Evropa 2020, evropski semester, šesterček in dvojček, pa tudi priporočila za posamezne države; pri tem bi bilo lahko koristno strogo upoštevanje priporočil za posamezne države kot merila za učinkovito dodeljevanje sredstev iz proračuna EU. (77) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. aprila 2013 s pripombami, ki so del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2011, oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (UL L 308, 16.11.2013, str. 27), odstavek 328; Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. aprila 2014 o razrešnici za proračunsko leto 2012 (UL L 266, 5.9.2014, str. 32) odstavka 314 in 315; Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o razrešnici za proračunsko leto 2013 (UL L 255, 30.9.2015, str. 27), odstavek 305. (78) Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2014, točka 3.10. (79) Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2014, točka 3.5. (80) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20,12,2013, str. 320). (81) Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2014, točka 3.65. (82) Zneski za leto 2013 so bili preračunani, da se ujemajo s strukturo letnega poročila za leto 2014 in tako omogočajo primerjavo med letoma. (83) Po navedbah Računskega sodišča v letnem poročilu za leto 2014 je bila v letih 2013 in 2012 primerljiva ocenjena stopnja napake za 0,2 oziroma 0,3 odstotne točke nižja, ker je Računsko sodišče spremenilo metodo za količinsko opredelitev hudih kršitev pravil o javnem naročanju. (84) Letno poročilo Računskega sodišča, točki 1.54 in 1.65. (85) Presoja učinkov predpisov je izjemno učinkovit instrument, ki omogoča zelo dobro finančno poslovodenje. (86) Plačilni načrt, ki ga je Komisija sprejela marca 2015 in v katerem so navedeni kratkoročni ukrepi za zmanjšanje stopnje neporavnanih računov, ni pravo orodje, saj visoka raven neporavnanih obveznosti zahteva dolgoročnejšo perspektivo. (87) Evropski socialni sklad (ESS), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Vir: Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2014. (88) Stopnja črpanja v državah članicah sega od 50 % do 92 %; (89) Odgovori na dodatno pisno vprašanje komisarju Moedasu, vprašanje 3. (90) Letno poročilo o dejavnostih generalnega direktorata za raziskave in inovacije za leto 2012, str. 45 in naprej. (91) Kot Izvajalska agencija za inovacije in omrežja (INEA). (92) Zmanjšanje in začasna prekinitev mesečnih in vmesnih plačil glej člen 41(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.22013, str.549). (93) Glej točke od 7.44 do 7.50 letnega poročila Računskega sodišča za leto 2014. (94) Glej preglednico: Priloga 10- 3.2.8 o letnem poročilu o dejavnostih GD AGRI za leto 2014. (95) Politika razvoja podeželja se izvaja prek 46 ukrepov, ki se v okviru programov razvoja podeželja vodijo na nacionalni ali regionalni ravni. (96) Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2014, točka 7.71. (97) Glej odgovor komisarja Hogana na pisno vprašanje .7 b. Predstavitev v odboru CONT 14. januarja 2016. (98) Letno poročilo o dejavnostih generalnega direktorja GD AGRI, str. 17. (99) Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 5/2015: Ali so finančni instrumenti uspešno in obetavno orodje na področju razvoja podeželja? (100) Glej letno poročilo o dejavnostih EuropeAid za leto 2014, str. 115. (101) Zbirno poročilo o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2014 (COM(2015)279, str. 21). (102) Odgovori na pisna vprašanja komisarju Thyssnu, vprašanji 48 in 49. (103) Glej dokument o nadaljnjem ukrepanju na podlagi resolucije Evropskega parlamenta o letnem poročilu nadzornega odbora urada OLAF za leto 2014, ki ga je 23. septembra 2015 sprejela Komisija. (104) Philip Morris International, British American Tobacco, Japan Tobacco International in Imperial Tobacco Limited. (105) Direktiva 2014/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 1). (106) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o tobačnih sporazum (sporazum z družbo PMI (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0082). (107) http://www.ombudsman.europa.eu/en/press/release.faces/en/61027/html.bookmark. (108) Uredba (EU) št. 282/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi tretjega programa za ukrepe Unije na področju zdravja (2014–2020) in razveljavitvi Sklepa št. 1350/2007/ES (UL L 86, 21.3.2014, str. 1). (109) Uredba (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L 189, 27.6.2014, str. 1). (110) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.. (111) Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129). (112) GD AGRI – Letno poročilo za leto 2014 – stran 12. (113) Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2014 – odgovor na odstavek 7.15. (114) Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2014 – odgovor na odstavek 7.32. (115) Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2014 – odstavek 7.35. (116) Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2014 – odstavek 7.40. (117) Člen 39(1)(e) PDEU. (118) Letno poročilo Računskega sodišča za leto 2014 – odstavek 7.30.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o posebnih poročilih Računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2014 (2015/2206(DEC))

P8_TA(2016)0148 A8-0127/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju posebnih poročil Računskega sodišča, pripravljenih v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0267/2015)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju sklepa z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija(5), in svoje resolucije s pripombami, ki je sestavni del tega sklepa,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05583/2016 – (C8-0042/2016),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0127/2016),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami ter na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

B.  ker posebna poročila Računskega sodišča vsebujejo podatke, ki se nanašajo na izvrševanje sredstev, zato so Parlamentu v pomoč pri opravljanju njegovih nalog organa za razrešnico;

C.  ker so ugotovitve iz posebnih poročil Računskega sodišča sestavni del omenjenega sklepa Parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija;

Del I – posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2014 z naslovom „Sistem vrednotenja in sistem v rezultate usmerjenega spremljanja, ki ju uporablja EuropeAid”

1.  pozdravlja posebno poročilo o sistemu vrednotenja in sistemu v rezultate usmerjenega spremljanja (ROM), ki ju uporablja EuropeAid, ter v nadaljevanju navaja svoje ugotovitve in priporočila;

Splošne ugotovitve

2.  je resno zaskrbljen zaradi nezadostne zanesljivosti sistema vrednotenja in sistema ROM, ki ju uporablja EuropeAid, neustrezne stopnje nadzora in spremljanja vrednotenja programa in tudi dejstva, da EuropeAid ne more zagotoviti, da so osebje in finančna sredstva ustrezni ter da so učinkovito dodeljeni za različne dejavnosti vrednotenja;

3.  poudarja, da je treba Parlamentu in organu za proračunski nadzor nujno omogočiti jasen pregled, v kolikšni meri so bili dejansko doseženi glavni cilji Unije;

4.  je prepričan, da bodo predstavitve, na katerih ne bodo navzoči samo uradniki Komisije in ESZD, temveč tudi upravičenci in neodvisni strokovnjaki, omogočile celovitejšo oceno prispevka EuropeAida k ciljem Unije;

5.  opozarja, da bi bilo treba v sklopu prizadevanj Komisije za zagotavljanje kakovosti posredovati zunanje, objektivne in nepristranske povratne informacije o uspešnosti njenih projektov in programov pomoči;

6.  meni, da so rezultati vrednotenja bistveni elementi, ki jih je treba upoštevati v politikah in pri njihovem pregledu, da bi prilagodili strateške politične cilje in povečali splošno skladnost z drugimi politikami EU; glede na to je prepričan, da mora biti vrednotenje nujno neodvisno, pregledno in dostopno javnosti;

7.  meni, da vlaganje v analizo in združevanje rezultatov iz različnih vrednotenj ne zagotavlja le splošne slike trendov, ampak omogoča tudi pridobivanje izkušenj za večjo končno učinkovitost postopkov vrednotenja, obenem pa nudi boljše dokaze, ki potrjujejo, da smo na pravi poti pri sprejemanju odločitev in boljšem oblikovanju politik za vsak posamezni instrument pomoči;

8.  meni, da je izmenjava znanja z vsemi sredstvi in orodji ključnega pomena ne le za razvoj kulture vrednotenja, ampak zlasti za učinkovito kulturo uspešnosti;

9.  spodbuja Računsko sodišče, naj preuči vse mehanizme financiranja EuropeAida, da se doseže stroškovna učinkovitost in da bodo finančna sredstva Unije uspešno prispevala k doseganju ciljev in uresničevanju vrednot Unije; meni, da bi bilo treba projekte, ki jih financira Unija, uskladiti s cilji politik Unije v sosednjih državah, pri tem pa upoštevati odgovornost prejemnikov nepovratnih sredstev in dejstvo, da je denar EU nadomestljiv;

10.  podpira priporočila Računskega sodišča v zvezi s sistemom vrednotenja in sistemom v rezultate usmerjenega spremljanja, ki ju uporablja EuropeAid;

Priporočila Računskega sodišča

11.  je seznanjen, da Računsko sodišče daje priporočila o učinkoviti uporabi virov za vrednotenje in v rezultate usmerjeno spremljanje, prednostnem razvrščanju in spremljanju vrednotenja, izvajanju postopkov za kontrolo kakovosti, prikazu doseženih rezultatov ter nadaljnjih ukrepih in razširjanju ugotovitev iz vrednotenja in v rezultate usmerjenega spremljanja;

12.  meni, da bi moral EuropeAid vzdrževati ustrezne prakse upravljanja informacij in redno ocenjevati svoje potrebe, da bi zagotovili ozaveščeno dodeljevanje finančnih in kadrovskih virov po vrednotenju programov in spremljanju ROM;

13.  meni, da bi moral EuropeAid storiti naslednje, da bo vrednotenje usklajeno s prednostnimi nalogami organizacije:

14.  meni, da bi moral EuropeAid storiti naslednje, da bi zagotovil kakovost vrednotenja programov in spremljanja ROM:

15.  meni, da bi moral EuropeAid naredili naslednje, da bo povečal zmogljivost sistema vrednotenja za zagotavljanje ustreznih informacij o doseženih rezultatih:

Del II – posebno poročilo Računskega sodišča št. 22/2014 z naslovom „Doseganje gospodarnosti: obvladovanje stroškov projektov za razvoj podeželja, ki jih z nepovratnimi sredstvi financira EU“

16.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča z naslovom „Doseganje gospodarnosti: obvladovanje stroškov projektov za razvoj podeželja, ki jih z nepovratnimi sredstvi financira EU“ ter podpira sklepe in priporočila iz tega poročila;

17.  ugotavlja, da je politika EU za razvoj podeželja bistvena za spodbujanje konkurenčnosti kmetijstva ter zagotavljanje trajnostnega upravljanja naravnih virov in podnebnih ukrepov; poudarja pomen teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti, vključno z ustvarjanjem in ohranjanjem delovnih mest;

18.  obžaluje, da Komisija na začetku programskega obdobja 2007–2013 ni ponudila smernic oziroma širila primerov dobre prakse ter ni zagotovila, da bi bili kontrolni sistemi držav članic učinkoviti, preden so začele odobravati nepovratna sredstva; poudarja, da je bil pristop Komisije po letu 2012 bolj dejaven in usklajen;

19.  ugotavlja, da so bile odkrite številne slabosti pri tem, kako države članice obvladujejo stroške za nepovratna sredstva za razvoj podeželja; je seznanjen, da se Komisija strinja s trditvijo, da bi lahko z boljšim obvladovanjem stroškov na področju nepovratnih sredstev za projekte za razvoj podeželja ustvarili znatne prihranke, hkrati pa dosegali enake izide in rezultate ter enake cilje; pozdravlja dejstvo, da so bili prepoznani izvedljivi, stroškovno učinkoviti pristopi, ki bi se lahko uporabljali širše, ter da Komisija sprejema ugotovitve Računskega sodišča in je izrazila namero, da z državami članicami sodeluje za izboljšanje obvladovanja stroškov razvoja podeželja v programskem obdobju 2014–2020;

20.  soglaša z mnenjem Računskega sodišča, da bi morale Komisija in države članice že zgodaj v novem programskem obdobju preveriti, ali kontrolni sistemi delujejo učinkovito in so uspešni glede na tveganja;

21.  poudarja, da bi morala Komisija spodbujati države članice k uporabi kontrolnega seznama in meril, ki jih je razvilo Računsko sodišče in so vključeni v prilogo I(7);

22.  poudarja, da bi morale Komisija in države članice sodelovati in zagotoviti, da pristopi pri vseh programih za razvoj podeželja izpolnjujejo merila, ki jih je določilo Računsko sodišče in so namenjena ocenjevanju, ali kontrolni sistemi odpravljajo tveganja pretirane specifikacije, nekonkurenčnih cen in sprememb projektov ter če so usmerjeni v področja z najvišjim tveganjem; del tega procesa bi moralo biti vnaprejšnje ocenjevanje kontrolnih sistemov, ki bi ga morale izvajati službe organov držav članic za notranjo revizijo (ali drugi inšpekcijski ali revizijski organi);

23.  meni, da bi morale države članice narediti naslednje: širše uporabljati stroškovno učinkovite pristope, ki so bili že opredeljeni; ocenjevati stroške glede na pričakovane izložke ali rezultate; preverjati, ali standardni stroški privedejo do previsokih plačil; uporabljati dejanske tržne cene – ne pa cenikov dobaviteljev – kot referenčne cene za opremo, stroje itd.; preverjati, ali so stroški razumni, tudi v primerih, ko so bili izvedeni postopki za javna naročila; postaviti strožje zahteve in/ali preverjanje za ukrepe z višjimi stopnjami pomoči itd.;

24.  pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo zagotovila smernice za kontrolo in sankcije na področju razvoja podeželja, ki bodo vključevale posebne poglavje o razumnosti stroškov in kontrolni seznam za organe upravljanja, ki je priložen posebnemu poročilu; je seznanjen, da bosta usposabljanje in izmenjava izkušenj vključena v dejavnosti Evropske mreže za razvoj podeželja v obdobju 2014–2020;

Del III – posebno poročilo Računskega sodišča št. 23/2014 z naslovom „Napake pri porabi za razvoj podeželja: kakšni so vzroki in kako se obravnavajo?“

25.  je zaskrbljen zaradi visoke stopnje napak, ki jo je Računsko sodišče odkrilo na področju razvoja podeželja; ugotavlja pa, da se je sicer v zadnjih treh letih nekoliko zmanjšala;

26.  je seznanjen s prizadevanji držav članic in Komisije, da bi zmanjšale napake pri porabi za razvoj podeželja, zlasti zaradi težavnih gospodarskih razmer in varčevanja z javnimi financami;

27.  je seznanjen, da je Komisija na osnovi svojih revizij in revizij držav članic izvedla oziroma izvaja popravljalne ukrepe na številnih področjih, opredeljenih v poročilu Računskega sodišča;

28.  spominja na ugotovitev Računskega sodišča v letnih poročilih, da so imeli nacionalni organi v številnih primerih dovolj informacij, da bi preprečili, odkrili oziroma popravili napake, še preden so odhodek predložili Komisiji, in da bi lahko tako občutno zmanjšali stopnjo napake;

29.  ugotavlja, da je napak manj, kadar so pravila preprostejša; je zaskrbljen, da bi se stopnja napake zaradi novih, zapletenih pravil prenovljene skupne kmetijske politike utegnila v prihodnjih letih znova povečati; poziva k resnični poenostavitvi skupne kmetijske politike ter k jasnejšim navodilom za nacionalne organe in kmete;

30.  ocenjuje, da so stroški upravljanja in kontrol (4 milijarde EUR) za celotno skupno kmetijsko politiko visoki in da bi se bilo treba osredotočiti na povečanje učinkovitosti teh kontrol, ne pa njihovega števila; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj se posvetijo glavnim vzrokom za napake pri porabi za razvoj podeželja; meni, da bi morale države članice uvesti naslednje preventivne in popravljalne ukrepe, kjer je to potrebno:

pri uporabi koncepta predhodne pogojenosti naj države članice oblikujejo podrobna navodila za izvajanje pravil o javnem naročanju in jih posredujejo upravičencem;

države članice naj povečajo obseg svojih upravnih kontrol, tako da bodo vključevale preverjanje obveznosti na podlagi dokazil, ki se zdaj izvaja samo med pregledi na kraju samem v 5 % primerov; poleg tega bi bilo treba sistem znižanja in sankcij oblikovati tako, da bi uspešno odvračal morebitne kršitelje pravil;

31.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje programov razvoja podeželja ter naj v svojih revizijah skladnosti upošteva veljavna pravila, tudi tista, ki so bila sprejeta na nacionalni ravni, kjer je to ustrezno, da se zmanjša tveganje ponavljanja slabosti in napak, do katerih je prišlo v programskem obdobju 2007–2013;

32.  je prepričan, da je v metodologijah za izračun stopnje napake še vedno precej neskladnosti, ne le med tistimi, ki jih uporabljajo države članice in Komisija, temveč tudi med tistimi, ki jih uporabljajo službe Komisije, zato je uvedba ustrezne domače zakonodaje v državah članicah še toliko težja; poziva Komisijo, naj uporablja poenoteno metodologijo za izračun stopnje napake, ki jo bodo lahko države članice v celoti upoštevale;

33.  podpira obsežnejšo uporabo poenostavljenih stroškovnih metod, če je to primerno in v skladu z zakonodajo, ter poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, v kolikšni meri bi bilo mogoče vse številnejše podporne ukrepe načrtovati tako, da bi bilo področje uporabe ožje, merila za upravičenost manj številna in da bi bile uporabljene poenostavljene stroškovne možnosti, ne da bi s tem ogrozili splošne cilje teh ukrepov;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, kako bi bilo mogoče izboljšati program za podporo naložbam v predelavo kmetijskih pridelkov, in analizirajo ukrep kmetijsko-okoljskih plačil, da bo mogoče obveznosti v čim večji meri nadzirati z administrativnimi pregledi v državah članicah;

35.  poziva Komisijo, naj opravi podrobno analizo vzrokov za negativno povezavo med stopnjo finančnega izvrševanja in stopnjo napake;

Del IV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 24/2014 z naslovom „Ali je bilo upravljanje podpore EU za preprečevanje in obnavljanje škode v gozdovih, ki so jo povzročili požari in naravne nesreče, dobro?“

36.  poziva Komisijo, naj določi skupna merila za ugotavljanje stopnje nevarnosti požara v evropskih gozdovih, da bi preprečila samovoljne in neusklajene opredelitve območij z visoko požarno ogroženostjo in s tem tudi pomanjkljive postopke ocenjevanja in izbire v državah članicah;

37.  poziva države članice, naj preventivne ukrepe izbirajo glede na dejansko požarno ogroženost ter v skladu z zahtevami ukrepa 226, in ne na podlagi drugih okoljskih ali ekonomskih ciljev; v zvezi s tem vztraja, da morajo upravičenci brezpogojno in s pravilno dokumentacijo dokazati, da potrebujejo podporo v okviru tega ukrepa; poudarja priporočilo Računskega sodišča, naj se prednostno obravnavajo dejavnosti v okoljsko najpomembnejših gozdovih, kot so gozdna območja Natura 2000;

38.  glede na skrb zbujajoče ugotovitve Računskega sodišča glede standardnih stroškov za podobne ukrepe po različnih regijah zahteva razumno in preverljivo zgornjo mejo za podporo ter brezpogojno utemeljitev v primeru vsake spremembe te meje;

39.  poziva države članice, naj bolje usklajujejo in strukturirajo svoje politike preprečevanja gozdnih požarov; podpira vzpostavitev evropske platforme, kjer si bodo upravičenci lahko izmenjavali primere najboljše prakse in jo spodbujali;

40.  obžaluje zlasti napovedi Računskega sodišča, da se bodo zaradi slabega okvira spremljanja hude pomanjkljivosti nadaljevale tudi v obdobju 2014–2020; poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ukrepe za izboljšanje sistema spremljanja in nadzora;

41.  poziva Komisijo, naj podpre posredovanje usklajenih podatkov o večfunkcijski vlogi gozdov in gozdnih virov, tako da se zavzame za vzpostavitev evropskega informacijskega sistema za gozdove, temelječega na nacionalnih podatkih, ter njegovo vključitev v evropsko podatkovno platformo;

42.  poleg tega vztraja, naj države članice vzpostavijo neoporečen sistem nadzora, ki bo vključeval hrambo ustreznih dokumentov in informacij; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi, da se podpora dodeli samo v primerih, ko imajo države članice vzpostavljen ustrezen in preverljiv sistem nadzora;

43.  poziva države članice, naj redno poročajo o učinkih izvedenih ukrepov in o zmanjšanju števila požarov ali naravnih nesreč ter prizadetih površin;

Del V – posebno poročilo Računskega sodišča št. 1/2015 z naslovom „Prevoz po celinskih plovnih poteh v Evropi: modalni delež in pogoji za plovbo se od leta 2011 niso bistveno izboljšali“

44.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča „Prevoz po celinskih plovnih poteh v Evropi: modalni delež in pogoji za plovbo se od leta 2011 niso bistveno izboljšali“ ter podpira njegove ugotovitve, zaključke in priporočila;

45.  ugotavlja, da je prometni sektor EU bistvenega pomena za dokončanje enotnega trga, konkurenčnost malih in srednjih podjetij ter splošno gospodarsko rast v Evropi;

46.  ugotavlja, da razvoj prevoza po celinskih plovnih poteh zaostaja za razvojem cestnega in železniškega prevoza kljub desetletju naložb; poziva Komisijo in države članice, naj občutno povečajo prizadevanja;

47.  spodbuja Komisijo in države članice, naj načrte za raziskave, razvoj in inovacije uporabijo tudi za promet po celinskih plovnih poteh in vanje vključijo pristaniško infrastrukturo in opremo, da bi zagotovile skladnost tehničnega napredka z zahtevami v drugih vrstah prometa in s tem multimodalni promet;

48.  meni, da je bilo izvajanje ciljev, določenih v beli knjigi iz leta 2001, pri njenem vmesnem pregledu leta 2006 ter v programih NAIADES­ (celostni evropski akcijski program za prevoz po celinskih plovnih poteh) iz let 2006 in 2013, neučinkovito, deloma zaradi premajhne zavezanosti držav članic;

49.  ugotavlja, da se je interes držav članic za vlaganje v prometno politiko Unije zmanjšal in da dajejo prednost financiranju nacionalnih, regionalnih in lokalnih projektov, izbira pa je decentralizirana, tako da Komisija ne more dati prednosti upravičenim projektom;

50.  poudarja, da so se države članice pravno zavezale, da bodo zagotovile finančna sredstva za izvajanje osrednjega omrežja, s čimer bi strateško pomembne plovne poti v Evropi pretvorili v prometne koridorje visokih zmogljivosti;

51.  opaža, da je strateška usklajevalna vloga Komisije oslabela, kar je privedlo do neusklajenosti med izvedenimi projekti in prednostnimi nalogami na ravni EU;

52.  opozarja, da si je mogoče z raziskavami na osnovi posebnih poročil Računskega sodišča(8) podobno mnenje, kot je tisto o prevozu po celinskih plovnih poteh, ustvariti tudi v zvezi z drugimi področji prometa, ki se financirajo iz proračuna EU; ugotavlja, da je na področjih, kot so javni mestni promet in letališke infrastrukture, za projekte pogosto značilno naslednje:

53.  meni, da te ugotovitve in pripombe o celinskih plovnih poteh nakazujejo skupna horizontalna vprašanja, veljavna za celotno EU; meni, da so rezultati financiranja EU za promet v splošnem slabi zaradi nezadovoljivega strateškega načrtovanja, neskladnosti, netrajnostnih rezultatov ter premajhne učinkovitosti in uspešnosti;

54.  meni, da bi trajnostne rezultate politike lahko dosegli s tesnim sodelovanjem med državami članicami na eni strani ter med državami članicami in Komisijo na drugi, da bi zagotovili razvoj prevoza po celinskih plovnih poteh;

55.  priporoča, da tako Komisija kakor države članice čim pozorneje obravnavajo skupne obveznosti, ker prometni sektor EU deluje v zapletenem okolju ekonomskih, političnih in pravnih parametrov, kjer vzpostavljanje multimodalnega omrežja naleti na ovire in omejitve, povezane z različnimi prednostnimi nalogami in nedoslednim sodelovanjem;

56.  priporoča, da se države članice se osredotočijo na projekte celinskih plovnih poti, neposredno povezane s koridorji osrednjega omrežja, da bi zagotovile največji učinek in takojšnje koristi za promet po celinskih plovnih poteh;

57.  priporoča, naj države članice pri naložbah v promet po plovnih poteh uporabijo načelo „manj je več“: omejena sredstva Unije bi morala biti osredotočena na najpomembnejše projekte za učinkovito odpravo ozkih grl in vzpostavitev integriranega vseevropskega omrežja celinskih plovnih poti;

58.  priporoča, naj države članice Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(9) (uredbo o TEN-T) in Uredbo (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(10) (uredbo o instrumentu za povezovanje Evrope) obravnavajo kot odločilna dejavnika pri racionalizaciji projektov za doseganje ciljev, ki jih je Komisija določala od leta 2001;

59.  priporoča, da se instrument TEN-T in instrument za povezovanje Evrope obsežno izkoristita kot priložnost za naložbe s poudarkom na strateško pomembnih koridorjih EU (osrednje in celovito omrežje) s posebnimi standardiziranih zahtevami glede infrastrukture za celotno omrežje in pravno zavezujočimi roki za izvajanje projektov;

60.  priporoča, da se poglobljen strateški pristop in načrtovanje uporabljata za usklajevanje financiranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, instrumenta TEN-T in instrumenta za povezovanje Evrope, da bi učinkovito in uspešno dosegli cilje na področju prometa po celinskih plovnih poteh;

61.  priporoča, da se vzpostavitev intermodalnih prometnih centrov v osrednjem omrežju obravnava kot ključni dejavnik za uspeh pri preusmeritvi prevoza blaga in tovora s cest na celinske plovne poti;

62.  priporoča, da države članice upoštevajo usklajevalno vlogo Komisije pri dolgoročnih strateških projektih, kot so koridorji osrednjega omrežja;

63.  priporoča, naj Komisija opredeli in analizira vsa horizontalna vprašanja in se močno osredotoči na strateško načrtovanje, sodelovanje z državami članicami in med njimi ter izbiro in izvajanje projektov, da bi lahko sprejeli sklepe, ki jih je treba upoštevati v sedanjem programskem obdobju;

64.  meni, da bi morala Komisija zagotoviti intenzivno tehnično pomoč in smernice za države članice, in sicer pred predložitvijo predlogov projektov in med fazo izvajanja, da bi odpravili opredeljene ovire za promet po celinskih plovnih poteh;

65.  priporoča, naj Komisija financiranje osredotoči na tiste projekte, ki so najpomembnejši za promet po celinskih plovnih poteh, in pripravi celovite načrte za odpravo ozkih grl;

66.  priporoča, naj Komisija da prednost financiranju projektov in pobud v državah članicah, katerih cilj je izboljšanje prometa po plovnih poteh z inovativnimi rešitvami, kot so plovba z visoko tehnologijo, alternativna goriva in učinkovita plovila; meni, da bi morala Komisija podpreti večstranske evropske programe za izmenjavo znanja in izkušenj, tudi med pristanišči Unije;

67.  priporoča, naj Komisija države članice in njihove regije ozavešča o razpoložljivih instrumentih financiranja za promet po celinskih plovnih poteh, da bi odpravili obstoječa ozka grla vzdolž ključnih koridorjev;

68.  meni, da je treba usklajevanje med državami članicami za razvoj prometa po celinskih plovnih poteh znatno izboljšati z zagotavljanjem možnosti ter bolj zavezujočimi obveznostmi in pogoji za multimodalne koridorje osrednjega omrežja, vzpostavljene z instrumentom za povezovanje Evrope in uredbo o TEN-T;

69.  meni, da bi se morala Komisija pogajati o posebnih in izvedljivih ukrepih za odpravo ozkih grl, države članice pa bi se morale dogovoriti o njih v obliki izvedbenega načrta;

70.  poziva Komisijo, naj posodobi svoje strateške cilje in priporočila za celinske plovne poti ter predlaga strategijo in akcijski načrt Unije za celinske plovne poti po letu 2020;

71.  priporoča, naj Komisija pri predhodni oceni dejavnosti v zvezi s prometom po celinskih vodah obravnava tudi rezultate v okviru splošnih ciljev, zastavljenih od leta 2001, in vzpostavitev osrednjega omrežja;

Del VI – posebno poročilo računskega sodišča št. 2/2015 z naslovom „Poraba sredstev EU za komunalne čistilne naprave v Podonavju: potrebna so dodatna prizadevanja za pomoč državam članicam pri doseganju ciljev politike EU na področju odpadne vode“

72.  meni, da bi morali v skladu z zahtevami iz člena 7 Direktive Sveta št. 91/271/EGS(11) (direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode) poročati o ustreznosti čiščenja odpadne vode aglomeracij s populacijskim ekvivalentom pod 2000, ki imajo kanalizacijske sisteme; ugotavlja, da bi morali v primeru aglomeracij brez kanalizacijskih sistemov poročati o tem, ali načrti upravljanja povodja vključujejo ustrezne ukrepe;

73.  se strinja z Računskim sodiščem, da bi morala Komisija poročila držav članic o številu aglomeracij s populacijskim ekvivalentom nad in pod 2000 pregledati, kadar pride do večjih sprememb, predvsem zaradi prehajanja iz ene kategorije v drugo;

74.  poudarja, da je treba države članice, kjer ni jasnih pravnih obveznosti za gospodinjstva glede priključitve na obstoječa kanalizacijska omrežja ali če roki za priključitev niso natančno določeni, spodbuditi k uvedbi teh obveznosti;

75.  ugotavlja, da bi morali od držav članic zahtevati, naj o podatkih poročajo v roku šestih mesecev od referenčnega datuma, ki ga določi Komisija, da bi se tako skrajšal čas, potreben za oceno skladnosti z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode; poleg tega ugotavlja, da bi morala biti Komisija v skladu z drugimi direktivami, ki so povezane z okoljem, pozorna na problem dolgih obdobij poročanja;

76.  vztraja, da bi morale države članice pospešiti črpanje sredstev EU za naložbe na področju odpadne vode, saj je v državah članicah, ki jih to poročilo zajema, prihajalo do zamud, črpanje sredstev EU pa je bilo počasno; poziva Komisijo, naj upravičencem priskrbi tehnično, pravno in administrativno pomoč, da bi omogočila pravočasno dokončanje potekajočih projektov;

77.  je seznanjen, da se Komisija zaveda, da je bila stopnja črpanja sredstev ob koncu leta 2013 v vseh zadevnih državah članicah precej nizka, zaradi česar obstaja tveganje, da bodo prevzete obveznosti razveljavljene na programski ravni (člen 93 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(12)); vseeno poudarja, da za to obstajajo objektivni razlogi, na primer da je treba izboljšati tehnično, pravno in upravno zmogljivost v zadevnih državah članicah; je seznanjen tudi z opozorilom Komisije, da se plačila za večino projektov opravijo v zadnjih letih izvajanja (npr. leta 2014 in 2015 za programsko obdobje 2007–2013);

78.  meni, da bi morali od držav članic zahtevati, da predložijo posodobljene informacije o višini dodatnih sredstev, ki jih bodo potrebovale za spoštovanje izvedbenih rokov iz direktive o čiščenju komunalne odpadne vode, tako za aglomeracije s populacijskim ekvivalentom nad 2000 kot za tiste, kjer je nižji od 2000, ki imajo kanalizacijske sisteme; pozdravlja uvedbo orodja poročanja v obliki strukturiranih okvirov za izvajanje in informacije, s katerim bi se moral izboljšati proces poročanja na nacionalni ravni;

79.  poudarja, da je treba v državah članicah izvesti projekte, ki so potrebni za uskladitev z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode pri aglomeracijah, ki ne izpolnjujejo zahtev;

80.  poudarja, da je treba povečati okoljsko učinkovitost služb za oskrbo z vodo, ki jih financira Unija, Komisija pa bi morala bolje spremljati izvajanje s tem povezane zakonodaje ter roke za doseganje ciljev direktive o čiščenju komunalne odpadne vode; meni, da bi morali v vsej EU zagotoviti enakovredno varstvo okolja;

81.  meni, da bi morali države članice spodbujati k raziskovanju in razširjanju informacij o možnih stroškovnih prihrankih, na primer z uporabo potenciala blata iz čistilnih naprav za proizvodnjo električne energije ali z uporabo blata iz čistilnih naprav kot dragocenega vira za pridobivanje fosforja;

82.  ugotavlja, da bi morala biti končna izplačila za „večje projekte“, odobrene v okviru operativnega programa, pogojena s primerno rešitvijo za ponovno uporabo blata iz čistilnih naprav; spodbuja države članice, naj uporabijo enak pristop za projekte, ki so bili odobreni na nacionalni ravni;

83.  spodbuja države članice, naj izvajajo odgovorno cenovno politiko za odpadno vodo ter po potrebi prilagodijo pravne določbe o določanju cen vode in se tako izognejo temu, da bi bile te nižje od splošno sprejetega razmerja cenovne dostopnosti v višini 4 %;

84.  spodbuja države članice, naj poskrbijo, da javni lastniki, kot so občine, namenjajo dovolj dolgoročnih sredstev za potrebno vzdrževanje in obnovo infrastrukture za odpadno vodo;

Del VII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 3/2015 z naslovom „Jamstvo EU za mlade: narejeni so bili prvi koraki, vendar se nakazujejo tveganja pri izvajanju“

85.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča z naslovom „Jamstvo EU za mlade: narejeni so bili prvi koraki, vendar se nakazujejo tveganja pri izvajanju“ ter podpira priporočila v njem;

86.  ugotavlja, da Računsko sodišče pobudo ocenjuje sredi njenega izvajanja, in pozdravlja njegova prizadevanja, da začne uporabo sredstev Unije ocenjevati v zgodnejši fazi;

87.  poudarja, da je jamstvo za mlade ključen vidik odzivanja na brezposelnost mladih; pozdravlja, da so se voditelji držav in vlad Unije odločili, da bodo za jamstvo za mlade namenili 6,4 milijarde EUR sredstev Unije (3,2 milijarde EUR iz Evropskega socialnega sklada in 3,2 milijarde EUR iz nove proračunske vrstice); poudarja, da je to dober začetek, vendar premalo za uspeh jamstva za mlade; zato poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo mogoče v sedemletnem obdobju v ta namen poiskati dodatna sredstva;

88.  je seznanjen, da financiranje zaposlovanja mladih obsega evropske strateške in investicijske sklade, pa tudi instrumente, kot so Erasmus+, Erasmus za mlade podjetnike in drugi programi; poudarja, da je treba doseči večjo sinergijo med vsemi razpoložljivimi viri;

89.  meni, da je financiranje programa jamstva za mlade zelo zapleteno zaradi različnih možnosti Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje mladih; poziva Komisijo, naj pripravi smernice za organe držav članic in pri tem ustrezno upošteva, da se lokalni, regionalni in nacionalni organi soočajo z različnimi izzivi pri izvajanju tega programa in zato potrebujejo specifične smernice;

90.  meni, da je Komisija porabila veliko sredstev, da bi ta ukrep učinkovito zmanjšal brezposelnost mladih; obžaluje pa, da je bilo manj pozornosti namenjene usklajevanju izvajanja po državah članicah;

91.  poudarja, da nujen pogoj za učinkovito izvajanje jamstva za mlade ni zgolj razpoložljivost financiranja, ampak tudi uspešno črpanje sredstev; zato obžaluje, da je v številnih regijah po Evropi zmogljivost črpanja iz Evropskega socialnega sklada zelo nizka; poziva države članice, naj zagotovijo upravne in kadrovske zmogljivosti za zadostno uporabo dodeljenih sredstev, da se jamstvo za mlade uresniči;

92.  meni, da bi se morale države članice pri izvajanju programa in Komisija v nadzorni vlogi kljub temu, da je treba povečati zmogljivost črpanja, osredotočiti na rezultate, da bi zagotovile dolgoročne učinke vloženih sredstev;

93.  poziva Komisijo, naj razvije celovit sistem za spremljanje in vanj vključi niz standardov za ocenjevanje izvajanja ukrepov jamstva za mlade in za ovrednotenje njihove uspešnosti v državah članicah; prav tako jo poziva, naj premisli o vključitvi obveznih ciljev za boj proti brezposelnosti mladih v evropski semester;

94.  meni, da je za premostitev vrzeli pri izvajanju bistveno združiti učinkovito izvrševanje razpoložljivih sredstev v državah članicah in obsežno pomoč Komisije;

95.  ugotavlja, da EU nima pravnih pristojnosti v zvezi z aktivnimi politikami trga dela, vendar poudarja, da mora Komisija državam članicam posredovati primere najboljše prakse o tem, kako izvajati jamstvo za mlade, zlasti prakso, ki jo je opredelila evropska mreža javnih služb za zaposlovanje;

96.  poziva države članice, naj uporabijo finančna sredstva EU in se zavežejo reformam, katerih cilj bo premostitev vrzeli pri izobraževanju, pridobivanju znanja in veščin, ustanavljanju javno-zasebnih partnerstev ter izboljševanju zavodov za zaposlovanje in njihove dostopnosti;

97.  poziva države članice, naj po potrebi sprožijo institucionalne spremembe ter sodelujejo z lokalnimi skupnostmi, organi za izobraževanje, javnimi zavodi za zaposlovanje, lokalno industrijo in podjetji, sindikati in združenji mladih, da bi zagotovile ustrezno izvajanje in pozitiven dolgoročni učinek; meni, da je to bistveno za boljše načrtovanje zmogljivosti ter strateško in k rezultatom usmerjeno uporabo razpoložljivih virov financiranja;

98.  opominja države članice, da bi se morale zavezati razširitvi nacionalnega financiranja, s čimer bi dopolnile sredstva za Evropski socialni sklad in pobudo za zaposlovanje mladih ter tako spodbudile zaposlovanje mladih;

99.  pozdravlja predlog Komisije za spremembo Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu(13), da bi se povečal začetni znesek predhodnega financiranja, ki se izplača operativnim programom v sklopu pobude za zaposlovanje mladih, saj bi se tako začetno predhodno financiranje v letu 2015 povečalo s približno 1 % na 30 % za sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih; poudarja, da bi se morala Komisija zavezati plačilu zneska predhodnega financiranja državam članicam nemudoma po začetku veljavnosti te uredbe, da bi omogočila hitro izvajanje operativnih programov, ki jih podpira pobuda za zaposlovanje mladih;

100.  poziva Komisijo, naj začne izvajati program celovitega spremljanja, ki vključuje okvir kazalnikov za spremljanje jamstva za mlade v povezavi z načrtovanimi kazalniki rezultatov, in se osredotoči na rezultate in ocenjevanje zaposlitvenega statusa posameznikov, ki imajo koristi od ukrepov zaposlovanja mladih;

101.  meni, da je treba politike trga dela na strani ponudbe obravnavati skupaj s politikami izobraževanja, mladih in socialnega varstva ter širšim makroekonomskim okvirom;

102.  ugotavlja, da so letno poročilo Komisije o izvajanju jamstva za mlade za leto 2016 in prihodnja poročila Računskega sodišča v zvezi z zaposlovanjem mladih dobra priložnost za odpravo obstoječih pomanjkljivosti, tako na ravni Komisije kot na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

Del VIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 4/2015 z naslovom „Tehnična pomoč: kakšen je njen prispevek na področju kmetijstva in razvoja podeželja?“

103.  poziva Komisijo, naj razjasni obseg in uporabo tehnične pomoči držav članic na področju razvoja podeželja; meni, da bi morala pojasniti zlasti razliko med operativnimi odhodki oziroma odhodki za vzpostavljanje zmogljivosti in upravičenimi upravnimi stroški oziroma stroški proračunske podpore, predvsem pri izplačilu plač;

104.  poziva Komisijo, naj tesno spremlja, kako države članice izvajajo tehnično pomoč;

105.  poziva Komisijo, naj ustrezno ukrepa, da se splošni upravni odhodki, kot so redno vzdrževanje IT, ne bodo krili iz proračunskih vrstic za tehnično pomoč;

106.  poziva Komisijo, naj v prihodnje od držav članic zahteva, da ločeno poročajo o upravnih stroških in stroških proračunske podpore na področju razvoja podeželja, da bo bolj razvidno, da se del sredstev za tehnično pomoč porabi za takšno podporo;

107.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami vzpostavi primeren okvir uspešnosti za financiranje tehnične pomoči; meni zlasti, da je treba ustrezno oceniti potrebe Komisije in držav članic po tehnični pomoči ter vzpostaviti mehanizem za določanje ciljev in merjenje napredka pri njihovem doseganju;

Del IX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 5/2015 z naslovom „Ali so finančni instrumenti uspešno in obetavno orodje na področju razvoja podeželja?“

108.  poziva Komisijo, naj opredeli izzive, posebne značilnosti in ovire na področju razvoja podeželja, da bodo lahko države članice bolje določile in ocenile proračunske potrebe po finančnih instrumentih in se izognile preveliki kapitalizaciji, pri kateri se sredstva dodelijo, vendar ne prispevajo k izvajanju politik EU; prosi tudi, da se olajša dostop končnim upravičencem, da se bodo lahko finančni instrumenti na regionalni ravni izvajali dejavneje, zlasti v primerjavi z nepovratnimi sredstvi;

109.  poziva, naj države članice zberejo zanesljive količinsko opredeljive informacije, da bodo lahko opredelile primerne vrste sredstev in temu ustrezno razporedile finančne vire; zahteva, da Komisija in države članice izvajajo sisteme spremljanja, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti, kako učinkoviti so finančni instrumenti;

110.  poziva Komisijo, naj daje napotke in dejavno spodbuja kakovost obveznih vnaprejšnjih ocen finančnih instrumentov, kot so bile uvedene v programskem obdobju 2014–2020, da se bodo lahko ugotovile posebne slabosti in se bo preprečila prevelika kapitalizacija; poziva tudi, naj države članice s pomočjo strokovnjakov z ustreznega področja potrdijo stopnjo izpostavljenosti tveganjem;

111.  zahteva, naj Komisija določi primerne standarde in cilje za učinke finančnega vzvoda in obnavljanja financiranja, da se bo povečala učinkovitost finančnih instrumentov v programskem obdobju 2014–2020; poziva Komisijo in države članice, naj v prihodnje pred uporabo in razvojem finančnih instrumentov na področju razvoja podeželja temeljito ocenijo njihov prispevek k izvajanju politik EU in njihovo učinkovitost za upravičence;

112.  poziva Komisijo in države članice, naj določijo jasna pravila za prehod med programskimi obdobji, da bodo dolgoročni učinki in trajnostnost finančnih instrumentov večji;

113.  poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k uvedbi enotnega finančnega instrumenta, ki bi lahko zagotavljal tako posojila kot jamstva, s čimer bi se povečali tudi njegova aktivnost in kritična masa;

114.  poziva države članice, naj premagajo slabosti v zvezi z izbirnim postopkom pri upravljanju nepovratnih sredstev za naložbene ukrepe, ki bi lahko povzročile mrtve izgube ali premestitveni učinek; zato prosi države članice, naj uporabijo ustrezne in jasno določene kazalnike, kot so donosnost naložb in izjave o načrtovanem denarnem toku, da bodo zagotovile sposobnost preživetja projektov;

115.  zahteva, da države članice preučijo, kako bi se lahko nepovratna sredstva in finančni instrumenti uporabljali skupaj v okviru operativnega programa, da bi se zagotovila najboljša stroškovna učinkovitost, in sicer z optimizacijo učinkov finančnega vzvoda in obnavljanja financiranja;

116.  poziva Komisijo, naj pravočasno pripravi natančna operativna izvedbena pravila, vključno s politiko izstopa, in sicer pred zaključkom programskega obdobja 2007–2013;

Del X – posebno poročilo Računskega sodišča št. 6/2015 z naslovom „Celovitost in izvajanje sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS)”

117.  je nezadovoljen, ker ni bilo mogoče pridobiti popolne analize učinkovitosti različnih izvedenih sistemov za dodeljevanje v državah članicah v drugi fazi sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) (2008–2012), kar bi bilo najpomembnejše za sprejetje političnih priporočil na podlagi rezultatov revizij Računskega sodišča;

118.  ugotavlja, da se je Računsko sodišče pri oceni osredotočilo na izvajanje druge faze sistema EU za trgovanje z emisijami (2008–2012), čeprav so bile sprejete in izvedene številne reforme za tretjo fazo (2013–2020), vključno z ukrepi EU za harmonizacijo;

119.  pozdravlja bistvene izboljšave okvira za zaščito celovitosti sistema za trgovanje z emisijami, vključno z večino promptnega trga za pravice iz direktive o finančnih instrumentih(14) ter direktive(15) in uredbe(16) o zlorabi trga; poziva Komisijo, naj razmisli o dopolnilnih ukrepih v skladu s priporočili Računskega sodišča, vključno z ukrepi za trgovce, ki na trgu ne sodelujejo prostovoljno;

120.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo preglednost, učinkovit nadzor trga emisij na ravni Unije in postopke za sodelovanje, v katerih bodo udeleženi nacionalni zakonodajalci in Komisija;

121.  meni, da bi morala Komisija kot varuhinja pogodb podrobno spremljati izvajanje v državah članicah in ponujati temeljitejšo podporo med celotnim procesom; meni, da je treba doseči pravo ravnovesje med strogim spremljanjem, poročanjem in preverjanjem ter upravnim bremenom; meni, da mora Komisija zagotoviti predvidljivost pravnih odločitev in pravno varnost, zlasti za morebitne spremembe sistema za trgovanje z emisijami, kot je mehanizem rezerve za stabilnost trga, pri tem pa upoštevati smernice Evropskega sveta;

122.  ugotavlja, da je Računsko sodišče ocenilo celovitost in izvajanje sistema za trgovanje z emisijami, vendar je potrebna tudi analiza učinkovitosti tega sistema in njegovih dosežkov, vključno z oceno razmerja med evropsko in nacionalno zakonodajo na področjih, kot so razvoj obnovljivih virov energije in ukrepi za energetsko učinkovitost, ki imajo tudi velik vpliv na emisije CO2 in s tem na trg ogljika;

123.  poziva Računsko sodišče, naj v svojo analizo vključi prizadete industrijske sektorje, zlasti glede na pravno varnost in predvidljivost ter to, v kolikšni meri je zagotovljen zanesljiv pravni okvir in kako so morda nedavni popravki okvira sistema za trgovanje z emisijami vplivali na učinkovitost sistema;

124.  je zaskrbljen, ker med revizijo tveganje goljufij pri DDV v sistemu za trgovanje z emisijami ni bilo v celoti obravnavano, ker tretjina držav članic še ni sprejela zakonodaje o mehanizmu obrnjene davčne obveznosti; poziva države članice, naj to nemudoma storijo;

125.  meni, da je bistveno narediti vse potrebno, da bi preprečili selitev virov CO2 in zagotovili pošteno mednarodno konkurenco z uporabo obstoječih ukrepov za brezplačno dodelitev emisijskih pravic; zahteva, da Komisija oceni industrijske sektorje in podjetja, ki so dovzetna za selitev virov CO2, da bi jasno opredelili področja, kjer je evropska industrija utrpela izgubo zaradi selitve poslov v države brez stroge podnebne zakonodaje;

Del XI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 7/2015 z naslovom „Policijska misija EU v Afganistanu: mešani rezultati“

126.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj uporabita izkušnje, pridobljene med misijo EUPOL v Afganistanu, pa tudi drugimi misijami skupne varnostne in obrambne politike, da bi olajšali prenos znanja in učinke sinergije med različnimi misijami; poziva ESZD, naj pripravi jasnejše smernice za misije skupne varnostne in obrambne politike, kjer je to ustrezno; poudarja, da je usklajevanje med vsemi udeleženimi akterji EU, vključno z državami članicami in drugimi mednarodnimi akterji, bistveno za uspeh potekajočih in prihodnjih misij;

127.  poziva ESZD, naj poveča odgovornost svojega glavnega finančnega instrumenta v Afganistanu, skrbniškega sklada za javni red in mir v Afganistanu (LOTFA) v upravljanju UNDP, ki je deležen kritik zaradi nepravilnosti in premajhne preglednosti; poudarja tudi, da je treba za prihodnje misije skupne varnostne in obrambne politike učinkovito uporabiti vse ustrezne kanale financiranja, tudi skrbniške sklade EU, da bi zagotovili izpolnitev političnih ciljev misije in dobro finančno poslovodenje;

128.  poziva Komisijo in ESZD, naj ustvarita sinergije in navzkrižne povezave med projektnimi dejavnostmi, pa tudi trdno in učinkovito povezavo med cilji misije in mejniki, ki so opredeljeni v izvedbenem načrtu misije;

129.  meni, da je treba temam, kot so enakopravnost spolov, krepitev vloge žensk in izobraževanje, dobiti pomembno vlogo v programih za usposabljanje EUPOL in drugih misij skupne varnostne in obrambne politike; v zvezi s tem ugotavlja, da je bil EUPOL večinoma uspešen pri dejavnostih, povezanih z usposabljanjem, manj pa pri mentorstvu in svetovanju;

130.  poziva Komisijo in ESZD, naj temeljiteje vnaprej uskladita misije skupne varnostne in obrambne politike z drugimi dvostranskimi misijami in mednarodnimi prizadevanji EU s podobnimi cilji; v zvezi s tem poziva k tesnejšemu sodelovanju in usklajevanju med EU in njenimi državami članicami, in sicer s spodbujanjem sinergij v evropskem okviru; zahteva, da se v mandatih potekajočih in prihodnjih misij skupne varnostne in obrambne politike jasno opredelijo odgovornosti za usklajevanje z drugimi akterji EU, tudi državami članicami;

131.  poziva Komisijo in ESZD, naj posebno pozornost namenita postopkom javnega naročanja, tako da bodo ustrezali operativnim potrebam skupne varnostne in obrambne politike; poudarja, da je zaradi zapletenih postopkov javnega naročanja trpelo izvajanje projektov in rezultati so bili slabi, po poenostavitvi in večji prilagodljivosti pa se je število postopkov, ki so se zaključili s podpisom pogodbe, povečalo;

132.  poziva Komisijo in ESZD, naj še povečata učinkovitost svojih misij skupne varnostne in obrambne politike, in sicer s povečanjem dolgoročne vzdržnosti doseženih rezultatov; priznava pa, da je podpora EU in mednarodne skupnosti eden od odločilnih dejavnikov za izpolnitev teh dolgoročnih ciljev;

133.  poziva Komisijo in ESZD, naj spremljata dosežke EU po postopni razpustitvi EUPOL do konca leta 2016, vključno z možnostjo dodatne zaveze po letu 2016;

134.  poziva Komisijo in ESZD, naj pravočasno pripravita podrobne smernice za zmanjšanje obsega in razpustitev misij, pa tudi likvidacijo njihovih sredstev;

Del XII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 8/2015 z naslovom „Ali finančna podpora EU ustreza potrebam mikropodjetnikov?“

135.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča z naslovom „Ali finančna podpora EU ustreza potrebam mikropodjetnikov?“ in načeloma podpira v njem navedena priporočila;

136.  opaža, da sicer mikrokrediti še vedno veljajo za nedozorelo orodje, vendar jih je v EU čedalje več in so prispevali k odprtju več kot 25.000 delovnih mest (podatki iz leta 2013);

137.  je mnenja, da se nepovratna sredstva Evropskega socialnega sklada in evropski mikrofinančni instrument Progress, ki pogosto služijo različnim namenom, močno razlikujejo, meni, da so različni mehanizmi podpore ustrezni za različne tržne razmere;

138.  ugotavlja, da Računsko sodišče v tej reviziji primerja dva tako različna finančna mehanizma, ki imata različne pristope in cilje; poudarja, da se Evropski socialni sklad in evropski mikrofinančni instrument Progress razlikujeta v številnih vidikih, to je v strukturi, pravilih in ciljnih skupinah, pri čemer se slednji ukvarja izključno z mikrofinanciranjem, medtem ko Evropski socialni sklad pokriva veliko širše področje;

139.  poudarja, da se ta dva finančna instrumenta dopolnjujeta in mikroposojilojemalcem prinašata veliko korist prek treh finančnih instrumentov, ki so nepovratna sredstva, posojila in jamstva; meni, da so nepovratna sredstva, ki jih zagotavlja le Evropski socialni sklad, enako pomembna za mikroposojila kot ostala dva instrumenta in da bi pri oceni njihove uspešnosti morali upoštevati njihovo dopolnilno vlogo;

140.  poudarja, da so cilji mikrofinanciranja pomembni za izboljšanje socialne vključenosti, boj proti brezposelnosti ter boljši dostop do financiranja za brezposelne, druge prikrajšane osebe in mikropodjetja; zato meni, da morajo biti nepovratna sredstva in finančni instrumenti namenjeni predvsem pomoči ljudem in mikropodjetnikom pri premagovanju težav pri doseganju teh ciljev;

141.  je mnenja, da so nepovratna sredstva ključnega pomena za doseganje ciljev rasti, vključenosti in zaposlovanja, določenih v sporočilih Komisije „Spodbujanje dostojnega dela za vse – prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu“ (COM(2006)0249) in „Skupna zaveza za zaposlovanje“ (COM(2009)0257) ter v Uredbi (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(17) o programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije;

142.  poudarja, da je treba povečati mikrofinanciranje, ki je orodje za gospodarski in socialni razvoj in izpolnjuje potrebe tistih, ki so v resnični stiski;

143.  ugotavlja, da je treba v programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije v programskem obdobju 2014–2020 dati več poudarka finančnim instrumentom za izboljšanje razmer ranljivih skupin;

144.  meni, da se Evropski socialni sklad in evropski mikrofinančni instrument Progress nista dovolj dopolnjevala, da bi lahko vsi ponudniki mikroposojil spoštovali zahtevo, naj sodelujejo s subjekti, ponudniki usposabljanja in mentorstva, ki jo še zlasti podpira Evropski socialni sklad;

145.  pozdravlja dejstvo, da je večino ugotovljenih pomanjkljivosti in priporočil Računskega sodišča obravnavala že Komisija v novem regulativnem okviru (2014–2020);

Del XIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 9/2015 z naslovom „Podpora EU za boj proti mučenju in odpravo smrtne kazni“

146.  pozdravlja posebno poročilo o podpori Unije za boj proti mučenju in odpravo smrtne kazni in v nadaljevanju navaja svoje ugotovitve in priporočila;

147.  opozarja, da so človekove pravice temelj zunanjega delovanja Unije, pa tudi njenih dvostranskih in večstranskih odnosov; meni, da bi se jim bilo treba nenehno posvečati, saj gre za osrednjo prednostno nalogo Unije;

148.  poudarja, da je Unija odločno predana preprečevanju in izkoreninjenju vseh oblik mučenja in drugega slabega ravnanja, pa tudi odpravi smrtne kazni; ugotavlja, da je glavni instrument, ki se uporablja v ta namen, evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), ki organizacijam civilne družbe zagotavlja nepovratna sredstva za izvajanje projektov;

149.  ugotavlja, da je bilo v programskem obdobju 2007–2013 v okviru EIDHR 100,9 milijona EUR predvidenih za projekte, povezane z bojem proti mučenju in odpravljanjem smrtne kazni; poudarja pa, da je znesek sorazmerno nizek, če upoštevamo ambiciozne cilje instrumenta in svetovno območje, za katerega velja;

150.  poudarja, da velika razpršenost sredstev, ki se uporabljajo v več kot 120 državah po vsem svetu, zmanjšuje učinek financiranja tega instrumenta; poziva Komisijo, naj izboljša izbiro prednostnih nalog in se osredotoči na pomembnejše zadeve, da bi izboljšala rezultate; poudarja, da je treba sredstva nameniti državam z večjimi potrebami in vprašanjem, kjer so možne dejanske izboljšave; je zadovoljen, da je Komisija na javnem razpisu za leto 2015 že začela povečevati osredotočenost;

151.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da financirani projekti pogosto niso dobro usklajeni z drugimi ukrepi Unije, na primer tradicionalno razvojno podporo in dialogom s partnersko državo, niso del skladnega in strateškega pristopa in se med seboj ne dopolnjujejo dovolj; spodbuja Komisijo, naj pripravi celovito strategijo za dopolnjevanje dejavnosti z enakimi cilji, da bi preprečila dvojno financiranje;

152.  spodbuja ESZD in Komisijo, naj se osredotočita na najpomembnejša področja in jim dasta politični zagon, obenem pa povečujeta zmogljivost delegacij Unije na terenu, da bi izboljšali učinkovitost, rezultate in vpliv politik na področju človekovih pravic in demokracije;

153.  poziva ESZD in Komisijo, naj povečata učinkovitost dialogov o človekovih pravicah, državnih strategij in posebnih smernic, jih povežeta ter poskrbita, da se bodo osrednje človekove pravice, kot sta odprava smrtne kazni in boj proti mučenju, sistematično obravnavale na vseh ravneh političnega sodelovanja s tretjimi državami;

154.  meni, da bi se bilo treba zavzemati za tesnejše sodelovanje med ESZD in Komisijo pri načrtovanju programov in spremljanju vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami, da bi jih bilo mogoče bolje uskladiti z lokalnimi političnimi strategijami in strategijami za človekove pravice;

155.  poziva k uvedbi bolj kakovostnega in strateškega pristopa k celotnemu postopku izbire vlog, prejetih na javnih razpisih; poziva Komisijo, naj ta instrument uporabi v skladu z dolgoročno vizijo, temelječo na konkretnih in izmerljivih ciljih;

156.  poziva ESZD in delegacije Unije, naj redno spremljajo napredek in nazadovanje v vseh državah, prav tako pa naj uporabijo vsa sredstva vpliva; podpira vlogo delegacij Unije pri analizi in oblikovanju politik, usklajevanju in poročanju;

157.  poudarja, da je ta instrument dober primer za analizo stanja in razvoja človekovih pravic po svetu; poudarja, da lahko stalna navzočnost in interes Unije prispevata k spremembam na področju mučenja in smrtne kazni; vseeno meni, da mora Komisija oblikovati strateški pristop v zvezi s tem;

158.  ugotavlja, da Komisija prek različnih kanalov pridobiva podrobne informacije o stanju na področju človekovih pravic v drugih državah, na podlagi teh informacij pa opredeljuje prednostne naloge; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima sicer na voljo posebne strategije na področju človekovih pravic za posamezne države, ki vsebujejo temeljito analizo razmer v teh državah in določajo osrednje prednostne naloge na tem področju, vendar jih ni ustrezno upoštevala pri dodeljevanju sredstev in usklajevanju drugih ukrepov Unije; poudarja, da je dodana vrednost strategij za posamezne države omejena zaradi njihove strogo zaupne narave; poziva Komisijo, naj ocenjevalcem projektov omogoči dostop do strategij, da bi zagotovila čim večjo dodano vrednost;

159.  pozdravlja na povpraševanju temelječ pristop k financiranju projektov in meni, da gre za dober način, da se k sodelovanju pritegne izkušene in motivirane organizacije, ki predlagajo izjemno kakovostne projekte; z zadovoljstvom ugotavlja, da ta pristop od spodaj navzgor spodbuja organizacije civilne družbe, da oblikujejo projekte v skladu z upravnimi, operativnimi in geografskimi zmogljivostmi ter lastno strategijo;

160.  obžaluje, da bi utegnile biti zaradi dolgotrajnih in zapletenih prijavnih postopkov, jezikovnih zahtev in/ali zahtev v zvezi z izkušnjami manjše lokalne organizacije civilne družbe v slabšem položaju pri potegovanju za nepovratna sredstva; poziva Komisijo, naj pospeši in poenostavi prijavni postopek, da bi spodbudila vloge za kakovostne projekte;

161.  je zadovoljen, da Komisija organizira seminarje in usposabljanje za organizacije civilne družbe, spodbuja partnerstva in omogoča posredovanje nepovratnih sredstev ter da je v preteklih štirih letih pred objavo svetovnega razpisa za zbiranje predlogov organizirala seminar za civilno družbo, da bi jo seznanila z instrumentom za demokracijo in človekove pravice;

162.  je zaskrbljen, da organizacije, ki se ne morejo financirati samostojno, ogrožajo nemoteno izvajanje dejavnosti v smislu izgube strokovnega znanja; pozdravlja, da poskuša Komisija zmanjšati finančno odvisnost organizacij in jim omogoča, da v okviru instrumenta za demokracijo in človekove pravice zaposlijo ljudi za zbiranje sredstev;

163.  poudarja, da je bilo po oceni Računskega sodišča v splošnem težko izmeriti učinek projektov, saj je želeni učinek pogosto neopredeljiv, za kazalnike uspešnosti ni določenih ciljev, organizacije civilne družbe pa se pri poročanju Komisiji osredotočajo na dejavnosti;

164.  upošteva, da sta boj proti mučenju in odpravljanje smrtne kazni dolgoročna procesa, pri čemer so učinek in rezultati težko opredeljivi, ter da instrument za demokracijo in človekove pravice obravnava občutljiva vprašanja v težavnih političnih kontekstih, izvajanje pa zahteva temeljito in dolgotrajno upravljanje;

165.  v zvezi s tem poudarja, da so sistemi za merjenje učinka sorazmerno šibki, tudi zaradi nejasnih logičnih okvirov projektov, pri katerih manjkajo dobro opredeljena merila in cilji; poziva Komisijo, naj pojasni zahteve glede logičnih okvirov za projekte, da bi izboljšala rezultate in povečala dodano vrednost;

166.  poziva Komisijo, naj pripravi poglobljeno oceno učinka financiranja instrumenta za demokracijo in človekove pravice ter sprejme zaključke na podlagi analize; spodbuja jo, naj v izbirnem postopku upošteva učinek in rezultate različnih oblik projektov; je zadovoljen, da že pripravlja izboljšave ocen učinka projektov na področju človekovih pravic, in jo poziva, naj rezultate posreduje organu za podelitev razrešnice;

167.  ugotavlja, da ocenjevanje projektov temelji na točkovnem sistemu in standardiziranih ocenjevalnih lestvicah z merili, ki se nanašajo na obliko, relevantnost, zmogljivost, izvedljivost, učinkovitost, trajnost in stroškovno učinkovitost projekta, nepovratna sredstva pa se dodelijo projektom z najboljšim rezultatom; je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da standardizirane ocenjevalne lestvice vsebujejo vrsto pomanjkljivosti, ko gre za usmerjanje v zvezi z doseganjem različnih meril; poziva Komisijo, naj pojasni vprašanje usmerjanja in ponovno razmisli o izboljšanju standardiziranih ocenjevalnih lestvic;

168.  poziva Komisijo, naj poskusi odpraviti pomanjkljivosti pri ocenjevanju, na katere je opozorilo Računsko sodišče; kljub temu pozdravlja določeno mero prilagodljivosti pri ocenjevanju projektov v zvezi s človekovimi pravicami, saj pri tem ni mogoče samo odkljukati elementov na seznamu; poudarja, da je treba uporabljati zdrav razum, kakor je že opozoril organ za podelitev razrešnice;

169.  je seznanjen z ugotovitvami Računskega sodišča, da so bili cilji pri večini javnih razpisov opisani na splošno; je seznanjen z mnenjem Komisije, da je holistični pristop k javnim razpisom najprimernejša strategija; vendar jo poziva, naj poskrbi, da bodo sredstva instrumenta za demokracijo in človekove pravice porabljena učinkovito, tako da zagotovi izvedljivost, smiselnost in dodano vrednost projektov, kar bi lahko dosegla tako, da bi določila minimalne razpisne pogoje za rezultate projektov;

170.  je zadovoljen, da morajo organizacije civilne družbe, ki želijo prejeti nepovratna sredstva, najprej predložiti idejno zasnovo, v kateri opišejo glavne značilnosti predlaganega projekta; meni, da je idejna zasnova časovno in stroškovno učinkovita rešitev za vnaprejšnji izbor projektov;

171.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je bila izbira projektov dobro dokumentirana, vendar ni bila dovolj stroga, pomanjkljivosti projektov pa po odkritju niso bile odpravljene; z zadovoljstvom ugotavlja, da so bila poročila o splošnih ugotovitvah ocenjevalnih odborov dovolj podrobna; je zadovoljen, da so se projektne dejavnosti v splošnem izvajale v skladu z načrtom in so bile stroškovno učinkovite; poziva Komisijo, naj bo doslednejša pri ocenjevanju projektov;

172.  je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča, da so upravičene organizacije različno razlagale, kaj je vključeno v pavšalne zneske za kritje posrednih stroškov, zaradi česar lahko pride do prenizkega vrednotenja dela organizacije ali kritja neupravičenih stroškov; poziva Komisijo, naj pojasni pravila v zvezi s pavšalnim zneskom;

173.  pozdravlja novi akcijski načrt Unije v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo za obdobje 2015–2019, saj gre za obnovljeno politično zavezo, s katero se bosta izboljšali povezanost in skladnost celotne palete zunanjih politik in finančnih instrumentov Unije;

174.  je zadovoljen, da je Komisija že začela izvajati na pravicah temelječ pristop, nadaljevala pa bo z vključitvijo tega pristopa v postopke in predloge, pripravo načrtov in organizacijo usposabljanja;

Del XIV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 10/2015 z naslovom „Prizadevanja za reševanje problemov pri javnem naročanju na področju odhodkov EU za kohezijo bi bilo treba povečati“

175.  pozdravlja ugotovitve in priporočila v posebnem poročilu Računskega sodišča z naslovom „Prizadevanja za reševanje problemov pri javnem naročanju na področju odhodkov EU za kohezijo bi bilo treba povečati“;

176.  ugotavlja, da je kohezijska politika s skupno 349 milijardami EUR dodeljenih sredstev v obdobju 2007–2013 ključna politika za zmanjšanje ekonomskih in socialnih razlik med regijami v Evropi; zato poudarja, kako pomembno je, da so postopki javnega naročanja ustrezni, saj so po ugotovitvah Računskega sodišča glavni vir napak na področju kohezijskih odhodkov Unije;

177.  poudarja, da je v postopkih javnega naročanja pri 40 % projektov, ki so se izvajali v obdobju 2007–2013, prihajalo do napak, glavne pa so bile naslednje: neupravičena neposredna oddaja naročila, napačna uporaba izbirnih meril in pristranskost pri izbiri;

178.  ugotavlja, da so bili glavni viri napak pomanjkanje upravnih zmogljivosti, nepravilen prenos direktiv Unije v državah članicah, nedosledne razlage zakonodaje in nezadostno načrtovanje;

179.  opozarja, da zapletenost pravnega in upravnega okvira za javno naročanje velja za enega od vzrokov za napake; ugotavlja, da je 90 % od 69 revizijskih organov izjavilo, da je ta okvir trenutno bolj kompleksen, kot je potrebno; skoraj 50 % organov je poudarilo, da bi bilo mogoče prakso javnih naročil izboljšati zlasti s poenostavitvijo postopkov;

180.  zato poziva države članice, naj ne sprejemajo pravil, ki presegajo direktive Unije; meni, da bi to tudi spodbudilo in olajšalo sodelovanje malih in srednjih podjetij v postopkih javnih naročil;

181.  ugotavlja, da je bila glavna ugotovitev Računskega sodišča, da si Komisija in države članice ne prizadevajo dovolj za izvedbo rednih in sistematičnih analiz javnih naročil in da je zaradi pomanjkanja jasnih in podrobnih podatkov nemogoče analizirati, odpravljati in preprečevati te napake;

182.  se strinja z Računskim sodiščem, da bi morala Komisija pripraviti zbirko podatkov za analizo pogostosti, resnosti in vzrokov napak pri javnih naročilih; meni, da bi morala prav tako zagotoviti, da od držav članic prejema dosledne in zanesljive informacije o nepravilnostih;

183.  pozdravlja proaktiven pristop Komisije v programskem obdobju 2014–2020, s katerim namerava z usmerjanjem, spremljanjem in tehnično pomočjo podpreti nacionalne akcijske načrte, ki se bodo izvajali do leta 2016; je seznanjen s tem, da namerava Komisija s tem proaktivnim pristopom zmanjšati tveganje morebitnih začasnih ustavitev plačil operativnim programom po letu 2016;

184.  pričakuje, da bo Komisija začasno ustavila plačila in uvedla finančne popravke za države članice, ki ne bodo izpolnile teh ciljev, zgolj v skrajnih primerih, in sicer takrat, ko bodo druga sredstva za preprečevanje, popravke in pomoč že izčrpana;

185.  pozdravlja dejstvo, da se Komisija že dolgo spoprijema z napakami pri javnih naročilih na področju kohezijske politike, vendar jih zdaj obravnava bolj usklajeno v okviru akcijskega načrta za javna naročila; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj spodbuja izvajanje tega načrta in vsako leto poroča o njegovem napredku;

186.  pričakuje, da bo Komisija ustanovila skupino na visoki ravni, ki bo prevzela vodilno vlogo pri odpravljanju težav z javnimi naročili in spodbudila njihovo poenostavitev;

187.  spodbuja Komisijo in države članice, naj izkoristijo priložnosti, ki jih nudijo e-javna naročila, ki imajo velik potencial za večjo preglednost in lažji dostop do razpisov, med drugim za mala in srednja podjetja, pa tudi za preprečevanje nepravilnosti in goljufij;

188.  spodbuja Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za izmenjavo izkušenj in najboljše prakse;

189.  pozdravlja računalniško orodje ARACHNE za opozarjanje na goljufije in poziva vse države članice, naj pripravijo celovite in kakovostne podatke, da bi lahko ta program ustrezno deloval;

Del XV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2015 z naslovom „Ali Komisija dobro upravlja sporazume o partnerstvu v ribiškem sektorju?”

190.  pozdravlja stabilnejši pravni okvir, ki ga ponujajo sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju v primerjavi z zasebnimi sporazumi; ugotavlja, da so evropski lastniki ladij bolj naklonjeni sporazumom o partnerstvu in da so prosili Komisijo, naj razširi njihovo mrežo;

191.  poziva Komisijo, naj bolj spoštuje klavzulo o izključnosti; ugotavlja, da bi morala Komisija sprožiti pogajanja o novem protokolu veliko prej, preden veljavni poteče, čeprav nekateri dejavniki niso odvisni od nje; poziva jo, naj pogajanja skrajša, kjer je le mogoče;

192.  poziva Komisijo, naj sporazume o partnerstvu v ribiškem sektorju bolje uskladi z drugimi pobudami EU in viri financiranja v ribiškem sektorju v posameznih regijah, prav tako pa naj opredeli regionalne strategije za razvoj upravljanja ribištva in poskrbi, da bodo protokoli, ki se sprejmejo na pogajanjih v posameznih regijah, skladni z ustreznimi regionalnimi strategijami in drugimi skladi EU;

193.  zahteva, da se Komisija bolj osredotoči na omejevalne tehnične pogoje, kot je ozka opredelitev ribolovnih območij; poudarja, da bi to lahko imelo posledice za dobičkonosnost zunanje ribiške flote Unije;

194.  poziva Komisijo, naj razmisli o uporabi prejšnjih protokolov in skuša plačila za dostopne pravice tesneje povezati z dejanskim ulovom, pri tem pa poskrbeti, da to ne bo škodovalo ribolovnim dejavnostim;

195.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bili stroški sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju, o katerih se je pogajala Komisija, razmeroma visoki v primerjavi s stopnjami v preteklosti; zahteva, naj Komisija med pripravami na pogajanja o teh sporazumih upošteva načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, da bo zagotovila smotrno porabo in dobro finančno poslovodenje;

196.  ugotavlja, da se je treba pri naknadnih ocenah osredotočiti na dosledno in primerljivo analizo donosnosti javnega denarja, porabljenega v sklopu protokolov, pa tudi celovito in kritično analizo njihove učinkovitosti za Unije in zadevne partnerske države;

197.  spodbuja Komisijo, naj okrepi svoj pogajalski položaj; poudarja, da je pomemben skupni finančni prispevek Unije za partnerske države;

198.  poziva Komisijo, naj za naknadno poročilo uporabi najnovejše podatke; poziva jo, naj poročilo pravočasno posreduje déležnikom;

199.  poziva Komisijo, naj se zavzame za to, da bodo partnerske države sprejele elektronska dovoljenja ali seznam plovil z dovoljenjem za celotno obdobje veljavnosti dovoljenj; poudarja, da je treba zmanjšati zamude pri izdaji dovoljenj; poziva Komisijo, naj opredeli in odpravi postopkovna ozka grla;

200.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo države članice zastave redno uporabljale novo podatkovno zbirko o ulovu in da bo slednja vsebovala zanesljive podatke, ki jih bo mogoče združevati, spremljati in redno posodabljati;

201.  ugotavlja, da je Komisija vzpostavila podatkovno zbirko za upravljanje podatkov o ulovu; ugotavlja še, da bi morala ta podatkovna zbirka vsebovati podatke o tedenskem ulovu držav članic, razčlenjene po ribolovnih območjih; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ta podatkovna zbirka v času revizije Računskega sodišča še ni delovala in da države članice niso spoštovale zahtev glede poročanja; poziva Komisijo, naj to vprašanje nemudoma reši v sodelovanju z državami članicami ter vključi jasne in dosledne podatke o dejanskem končnem ulovu, da bi preprečila negativne finančne posledice v primerih, ko bi končni ulov presegel referenčno tonažo;

202.  zahteva, naj Komisija pozorneje spremlja izvrševanje sektorske podpore, da bi zagotovila njeno uspešnost in stroškovno učinkovitost; poziva jo, naj poskrbi za učinkovito usklajevanje ukrepov, ki jih izvajajo partnerske države; poziva jo tudi, naj v protokole vključi formalne pogoje za upravičenost financiranih ukrepov;

203.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo izplačevanje sektorske podpore usklajeno z drugimi izplačili proračunske podpore in da bo temeljilo na rezultatih, ki so jih partnerske države dosegle pri izvajanju matrike skupno dogovorjenih ukrepov;

204.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da čeprav naj bi se sektorska pomoč izplačala šele, ko partnerske države predstavijo dosežene rezultate, trenutno veljavni protokoli ne omogočajo delnega izplačila za rezultate, ki so bili doseženi le delno; je seznanjen z ugotovitvijo Komisije, da se v primeru, ko rezultatov ni bilo ali pa so bili omejeni, izplačevanje sektorske podpore za naslednje leto ustavi, dokler cilji niso doseženi; vseeno jo poziva, naj v nove protokole, če je le mogoče, vključi možnost delnega izplačila sektorske podpore.

Del XVI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 12/2015 z naslovom „Na prioriteto EU, da spodbuja na znanju temelječe podeželsko gospodarstvo, vpliva slabo upravljanje ukrepov prenosa znanja in svetovanja“

205.  poziva, naj države članice uvedejo postopke za analizo potreb podeželskih subjektov po znanju in veščinah, ki ne bodo opredelili zgolj širših tem, zlasti v obdobjih razpisov za zbiranje predlogov ali oddajo javnih naročil, Komisija pa naj zagotovi dodatno usmerjanje o tem, kako naj države članice izvajajo takšne redne analize, ki morajo biti specifične, ne splošne;

206.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo podpora za vzpostavljanje novih storitev svetovanja zagotovljena le, če na zadevnem področju primanjkuje ustreznih storitev in če se pojavi potreba po financiranju novega osebja, prostorov in/ali opreme;

207.  poziva države članice, naj izvajalce storitev, ki bodo prejeli javna sredstva, izberejo s pravičnimi in preglednimi postopki, ne glede na to, ali uporabijo razpise za zbiranje predlogov ali formalne postopke javnega naročanja;

208.  priporoča, da države članice upoštevajo smernice za izvajalce za preprečevanje najpogostejših napak pri projektih, ki se financirajo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

209.  poziva Komisijo, naj zagotovi dodatno specifično usmerjanje o internem izvajanju, pogodbah s podizvajalci in ocenjevanju storitev konzorcijev ter ustrezno spremlja postopke v državah članicah, da bo izbira dejavnosti prenosa znanja in svetovanja konkurenčna, pravična in pregledna;

210.  poziva države članice, naj ocenijo, kakšna podpora je potrebna za dejavnosti prenosa znanja in svetovanja, ki so na voljo na trgu za razumno ceno, in naj v primerih, ko je ta podpora upravičena, poskrbijo, da stroški podprtih dejavnosti ne bodo presegli stroškov podobnih dejavnosti na trgu države članice;

211.  poziva Komisijo, naj gradi na prvih korakih za dopolnjevanje med skladi EU, da bi se zmanjšalo tveganje dvojnega financiranja in podvajanje upravnih dejavnosti;

212.  poziva države članice, naj vzpostavijo sisteme za povratne informacije na osnovi rezultatov spremljanja in ocenjevanja, da bi izboljšale razpise za zbiranje predlogov in postopke javnega naročanja, Komisija pa naj jih usmerja pri rednem zbiranju povratnih informacij in spremlja, ali so vzpostavile omenjene sisteme;

213.  poziva Komisijo, naj nemudoma poviša raven tveganja za ukrepe prenosa znanja in svetovanja ter ustrezno poostri nadzor in upravljanje;

214.  poziva države članice, naj izmenjujejo primere najboljše prakse in redno ocenjujejo svoje projekte, da bodo imele dobro osnovo za obdobje izvajanja 2014–2020;

215.  poziva Komisijo, naj posreduje obsežne ocene svetovalnih storitev s poudarkom na izidih in neto učinkih, da se prepreči izključno kvantitativno vrednotenje naložbe;

216.  poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo praktičnih zgledov za metodološke pristope v zvezi z dejavnostmi mreženja;

Del VXII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 13/2015 z naslovom „Podpora EU državam proizvajalkam lesa v okviru akcijskega načrta za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT)“

217.  pozdravlja posebno poročilo o podpori Unije državam proizvajalkam lesa v okviru akcijskega načrta za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) ter v nadaljevanju navaja svoje ugotovitve in priporočila;

218.  meni, da je pobuda FLEGT ključnega pomena za boljše upravljanje gozdov, za njihovo ohranjanje in izvajanje zakonodaje, zlasti z uporabo vseh sredstev, med drugim prostovoljnih sporazumov o partnerstvu oziroma skrbnih finančnih pregledov, da bi rešili svetovni problem nezakonite sečnje in zagotovili izvoz lesa v EU;

219.  vendar obžaluje, da so bile ugotovljene številne pomanjkljivosti v fazi izvajanja akcijskega načrta FLEGT in projektov, ki jih je treba zdaj hitro in temeljito oceniti;

220.  je trdno prepričan, da je po dodelitvi 300 milijonov EUR za podporo načrtu FLEGT v obdobju 2003–2013 napočil trenutek, da se o procesu FLEGT izvede temeljita analiza stroškov in koristi, da bi zmanjšali nezakonito sečnjo in trgovino z lesom ter racionalizirali zasnovo obstoječih mehanizmov, ki bi tako postali učinkovitejši ter prinašali boljše rezultate in učinke;

221.  obžaluje počasno izvajanje akcijskega načrta FLEGT, pozno sprejetje Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(18) (uredba Unije o lesu) in zapozneli odziv Komisije na izkušnje s skupnim financiranjem načrta FLEGT;

222.  poziva Komisijo, naj na osnovi jasnih ciljev in meril opredeli prednostne naloge pri nudenju pomoči; zato jo poziva, naj finančnih sredstev Unije ne črpa iz različnih proračunov, temveč razmisli o enem samem, jasno opredeljenem proračunu;

223.  poziva Komisijo, naj s spremljanjem in rednim poročanjem, vključno z ustrezno oceno napredka, hitro izboljša okvire preglednosti in odgovornosti; nadalje poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje uredbe Unije o lesu v državah članicah in o tem poroča ter sprejme potrebne pravne ukrepe, ki bodo zagotovili njeno izvajanje;

224.  poziva Komisijo, naj poenostavi in bolje usklajuje svoja prizadevanja za boj proti nezakoniti sečnji v okviru različnih politik Unije in udeleženih služb;

225.  opozarja, da bi morala biti sledljivost lesnih proizvodov z uporabo delujočega in zakonito vzpostavljenega sistema za izdajo dovoljenj, ki bi si ga delile Unija in države izvoznice lesa, obravnavana kot trajen osrednji cilj, zlasti ker je Računsko sodišče odkrilo splošno razširjeno korupcijo, slabo izvrševanje zakonodaje ter nezadostno ocenjevanje tveganj in ovir pri projektih;

226.  poziva Komisijo, naj v prihodnjih dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumih z državami proizvajalkami lesa določi standarde za uvoz lesa in tako prepreči spodkopavanje uspehov akcijskega načrta FLEGT;

227.  meni, da bi morali pomanjkljivosti pri upravljanju sistema FLEGT obravnavati pri zunanji oceni akcijskega načrta FLEGT ali pri ad hoc oceni Komisije;

Del XVIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 14/2015 z naslovom „Ali Sklad za spodbujanje naložb v državah AKP zagotavlja dodano vrednost?“

228.  pozdravlja posebno poročilo o dodani vrednosti sklada za spodbujanje naložb v afriških, karibskih in pacifiških državah (v nadaljnjem besedilu: države AKP), ki je konkreten in pozitiven primer nadaljnjih ukrepov Računskega sodišča v postopku razrešnice za leti 2012 in 2013, v katerem ga je Parlament pozval, naj pred vmesnim pregledom zunanjega mandata Evropske investicijske banke (EIB) in vmesnim pregledom investicijskega sklada pripravi posebno poročilo o uspešnosti in usklajevanju zunanjih posojil EIB z razvojno politiko in cilji Unije;

229.  meni, da je vključitev revizije sklada za spodbujanje naložb v državah AKP v načrt dela Računskega sodišča primer dobre prakse sodelovanja in skupnega nadzora Parlamenta in Računskega sodišča;

230.  verjame, da je to revizijsko poročilo pomemben korak, saj gre za prvo revizijo, ki jo je Računsko sodišče opravilo na tem področju; obžaluje, da sklad za spodbujanje naložb v državah AKP ne sodi v obseg revizij Računskega sodišča za letno izjavo o zanesljivosti;

231.  je seznanjen s pozitivnimi ugotovitvami o usklajenosti sklada za spodbujanje naložb v državah AKP z glavnimi cilji razvojne politike Unije in njenimi katalizatorskimi učinki; pozdravlja dobro sodelovanje med EIB in Komisijo, še posebej pri identifikaciji in izbiri projektov;

232.  vendar obžaluje, da Računskemu sodišču ni uspelo podrobneje opredeliti dodane vrednosti, ki jo prinaša sklad za spodbujanje naložb v državah AKP; poziva ga, naj v prihodnjih poročilih navede konkretnejše primere in posebej obravnava nekatere projekte ter tako bolje ponazori svoje sklepe in priporočila; poziva Računsko sodišče, naj to prvo izkušnjo izkoristi za dodatno izboljšanje načinov za oceno finančnega vzvoda, učinek katalizatorja in dodatnost takšnih skladov; poziva ga, naj dodane vrednosti obravnava le v luči klasične trojke (gospodarnost, učinkovitost in uspešnost), ampak širše, ob upoštevanju druge trojke (ekologija, enakost, etika);

233.  se strinja s priporočili Računskega sodišča; zato poziva Komisijo, naj jih upošteva v prihodnjih zakonodajnih predlogih in pogajanjih, na primer pri reviziji zunanjega mandata EIB in v obdobju po izteku Sporazuma iz Cotonouja;

234.  priporoča torej, da se sklad za spodbujanje naložb in politika EIB hitro prilagodita izidu konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP21) in verjetnim razvojnim ciljem tisočletja po letu 2015, gre namreč za vprašanje politične doslednosti Unije; meni, da bi bilo treba boj proti podnebnim spremembam ter vsem njihovim neposrednim in posrednim posledicam postaviti še bolj v ospredje, zlasti v najrevnejših državah sveta;

235.  verjame, da je za EIB odločilnega pomena, da si stalno prizadeva za ustrezno skrbnost v povezavi z orodji za oceno rezultatov, da bi se bolje seznanila s profilom finančnih posrednikov in upravičencev ter tudi bolje ovrednotila vpliv projektov na končne upravičence; poziva EIB, da resno upošteva priporočila Računskega sodišča in izboljša sedanjo prakso, da bi povečala dodano vrednost sklada za spodbujanje naložb v državah AKP;

236.  meni, da bi moral biti ves denar davkoplačevalcev Unije predmet razrešnice Parlamenta; zato ponavlja svoje trdno prepričanje, da bi moral Parlament v postopku podelitve razrešnice obravnavati tudi sklad za spodbujanje naložb v državah AKP, ki ga EIB upravlja v imenu Unije, saj se ta sklad financira z denarjem davkoplačevalcev Unije;

237.  ugotavlja, da bo v letu 2015 prenovljen tristranski sporazum iz člena 287(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ureja sodelovanje med EIB, Komisijo in Računskim sodiščem glede načinov, kako Računsko sodišče nadzira dejavnosti EIB, s katerimi slednja upravlja sklade Unije in držav članic; ponavlja stališče Parlamenta, da je treba razširiti pristojnosti Računskega sodišča na tem področju, tako da bodo vključevale nove finančne instrumente EIB, za katere se uporabljajo javna sredstva, pa tudi Evropski razvojni sklad;

Del XIX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 15/2015 z naslovom „Podpora Energetskega sklada AKP-EU za obnovljive vire energije v vzhodni Afriki“

238.  pozdravlja posebno poročilo o podpori energetskega sklada AKP-EU za obnovljivo energijo v vzhodni Afriki ter v nadaljevanju navaja svoje ugotovitve in priporočila;

239.  pozdravlja, da je od drugega javnega razpisa naprej v okviru energetskega sklada obvezna predhodna analiza izvedljivosti; poudarja, da bi morala ta analiza temeljiti na točnih in uresničljivih scenarijih; poudarja tudi, da bi morali ti scenariji že vsebovati ocene o tem, kako se lahko v projekt aktivno vključijo lokalne skupnosti, da bi tako povečali občutek odgovornosti lokalnih organov in zavzemanje za projekt;

240.  meni, da bi bilo treba vzpostaviti tesnejšo povezavo med izvedljivostjo projekta ter socialno-ekonomsko in okoljsko trajnostjo, s čimer se ne bi povečala le učinkovitost, usklajenost in prepoznavnost investicijskih projektov energetskega sklada, temveč tudi uspešnost in širši rezultati v zadevnih regijah;

241.  meni, da bi bilo treba projekte in z njimi povezana tveganja redno spremljati in hkrati izvajati ukrepe za hitro ublažitev tveganj ter po potrebi prilagoditi strategijo naročil, izbor in postopek izvajanja; meni, da bi bilo treba ugotovitve iz poročil o spremljanju uporabiti pri izvajanju prihodnjih javnih razpisov;

242.  poziva energetski sklad, naj zagotovi, da bodo lokalni deležniki, kot so nevladne organizacije in lokalne skupnosti, sodelovali v celotnem obdobju izvajanja projekta, od začetka in tudi po zaključku, ter naj natančno upošteva potrebe pri posebnih projektih; poziva k nadaljnji podpori za krepitev lokalnih zmogljivosti s primernim usposabljanjem ves čas trajanja projekta, pri čemer je glavni cilj poglobiti občutek odgovornosti lokalnih organov in spodbuditi usklajevanje, tako da bo projekt uspešen in vzdržen tudi po izteku financiranja;

243.  poziva generalni direktorat Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj (GD DEVCO), naj poskrbi, da bodo izvajalski partnerji odgovorili na vse zahteve za dodatne informacije o izvajanju projektov; poziva ga tudi, naj se osredotoči na morebitno koruptivno in/ali goljufivo delovanje izvajalskih partnerjev in se ob tem izogiba nepotrebnemu dodatnemu administrativnemu bremenu; poziva ga, naj v primeru korupcije in/ali goljufij razveljavi pogodbe in poišče nove partnerje v regiji;

244.  poziva Komisijo, naj zagotovi usklajenost politik in tesno sodelovanje z drugimi akterji na terenu, ne samo na področju energije, da bi dosegla čim boljši rezultat za ljudi, ki živijo v posamezni regiji, in za okolje, še posebej z organi OZN in pobudo OZN za trajnostno energijo za vse (SE4ALL); meni, da bi bilo treba pri vseh projektih čim bolje izkoristiti sinergije z drugimi projekti, tudi s tistimi v fazi načrtovanja;

Del XX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 16/2015 z naslovom „Izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo s pomočjo razvoja notranjega energetskega trga: potrebnih je več prizadevanj“

245.  poziva države članice, naj usklajujejo svoje naložbe v energetsko infrastrukturo in način urejanja energetskih trgov, da bi zagotovile optimalen izkoristek sredstev Unije ter ustrezno in nemoteno delovanje notranjega energetskega trga;

246.  meni, da se morajo reforme energetskega trga začeti na ravni držav članic; meni, da bo izvajanje dogovorjenih energetskih svežnjev, zlasti tretjega, ustvarilo pogoje za vzpostavitev notranjega energetskega trga;

247.  glede na prihodnji regionalni pristop k zanesljivi oskrbi z energijo poudarja, da morajo biti posamezne države članice sposobne zagotoviti ustrezno infrastrukturo, ki bo omogočala uvoz in izvoz energije, pa tudi delovanje v vlogi tranzitne države za elektriko in plin;

248.  poudarja, da morajo biti vsi prihodnji energetski projekti v skladu z zakonodajo Unije in z načeli Energetske unije: diverzifikacijo, zanesljivo oskrbo, dostopnostjo, konkurenčnostjo in trajnostjo;

249.  meni, da je treba krepitev in izboljševanje medsebojnih povezav s sosednjimi državami članicami uvrstiti med prednostne naloge; spodbuja razvoj dvosmernih zmogljivosti (tokov) na vseh mejnih povezavah, k čemur je treba pritegniti tudi države članice, kjer bodo potekali koridorji;

250.  ocenjuje, da izvajanje strateških infrastrukturnih projektov prispeva k srednjeročnim in dolgoročnim vidikom energetske varnosti;

251.  poziva Komisijo, naj Evropski agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev dodeli več finančnih sredstev in ji podeli potrebna pooblastila, meni pa tudi, da bi ji morali dovoliti, da zaposli dodatno osebje, da bo lahko v polnem obsegu in učinkovito izvajala nadzor nad energetskimi trgi;

Del XXI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 17/2015 z naslovom „Podpora Komisije za skupine za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih: preusmerjanje sredstev ESS doseženo, vendar ni dovolj osredotočenosti na rezultate“

252.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča, podpira v njem navedena priporočila ter izraža zadovoljstvo, da se Komisija s priporočili strinja in da jih bo v prihodnosti upoštevala; pozdravlja dejstvo, da je Komisija ta priporočila upoštevala v pravnem okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020 in tako zagotovila večjo stroškovno učinkovitost, med drugim z vnaprejšnjimi pogoji ter skupnimi kazalniki učinkov in rezultatov;

253.  ugotavlja, da je brezposelnost mladih resen problem po vsej Uniji ter da je treba za njegovo reševanje nameniti ustrezna sredstva Unije in nacionalna sredstva; odločno poziva države članice, naj uporabljajo podporo Unije, ki je na voljo;

254.  ugotavlja, da so skupine za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih večinoma delovale politično, kar je bilo določeno že na začetku, in da je bila njihova naloga prepričati nacionalne vlade, naj neporabljena sredstva preusmerijo v boj proti brezposelnosti mladih, ne da bi uvajale dodatne upravne in/ali pravne postopke ali dodeljevale nova sredstva;

255.  ugotavlja, da je bila ta naloga s političnega vidika zahtevna, in priznava, da so bile skupine za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih uspešne pri ozaveščanju na najvišji politični ravni, združevanju različnih političnih in upravnih organov ter spodbujanju teh organov, naj dajo zaposlovanju mladih prednost pred drugimi pobudami;

256.  poudarja, da se je treba osredotočiti na uspešnost in rezultate, ter je zadovoljen, da novi regulativni okvir za programsko obdobje 2014–2020 vsebuje določbe za poročanje držav članic o rezultatih;

257.  ugotavlja, da so upravne zmogljivosti držav članic, ki najbolj potrebujejo financiranje, tudi najslabše, zaradi česar je poudarek na vodenju projekta, ne pa upravljanju naložbenih ciljev;

258.  ugotavlja, da se učinki naložb še vedno večinoma spremljajo s kvantitativnimi kazalniki, ki niso nujno dobra praksa ocenjevanja; ugotavlja, da rezultati niso enaki izidom;

259.  poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizem zgodnjega opozarjanja o neporabljenih sredstvih evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da bodo imele države članice dovolj časa za prerazporeditev sredstev za ukrepe za zaposlovanje mladih;

260.  z zadovoljstvom pričakuje poročilo Računskega sodišča z naslovom „Jamstvo EU za mlade – izvajanje v državah članicah“, ki naj bi bilo končano v začetku leta 2017, in predlaga, da se rezultat upošteva pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira;

Del XXII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 20/2015 z naslovom „Stroškovna učinkovitost podpore EU za razvoj podeželja za neproduktivne naložbe v kmetijstvu”

261.  meni, da bi morala Komisija države članice spodbujati, naj neproduktivne naložbe izvajajo bolj v sinergiji z drugimi ukrepi za razvoj podeželja in/ali okoljskimi shemami, prek letnih poročil teh držav članic o izvajanju od leta 2017 pa spremljati, kako te naložbe potekajo;

262.  meni, da bi morala Komisija državam članicam zagotoviti smernice o merilih za izbiro neproduktivnih naložb za programsko obdobje 2014–2020 in preveriti, ali za izbiro projektov uporabljajo ustrezne postopke; ob tem državam članicam priporoča, naj poskrbijo, da bodo izbirni postopki pregledni, jih objavijo in učinkovito izvajajo ter naj dejansko preverjajo spoštovanje teh meril;

263.  meni, da bi morala Komisija zagotoviti, da se bo prispevek neproduktivnih naložb k doseganju kmetijsko-okoljskih ciljev spremljal oziroma v okviru ocene programskega obdobja 2014–2020 vsaj izrecno ovrednotil;

264.  meni, da bi morala Komisija države članice spodbujati in pomagati tistim, v katerih je podpora neproduktivnim naložbam pomembna za opredelitev specifičnih kazalnikov za rezultate najpogosteje financiranih neproduktivnih naložb, in s tem zagotoviti boljše spremljanje in oceno tovrstnih naložb za doseganje kmetijsko-okoljskih ciljev EU; v zvezi s tem poziva države članice, naj o teh kazalnikih poročajo v svojih letnih poročilih o izvajanju od junija 2016 ter v svoje načrte vrednotenja vključijo tudi oceno rezultatov neproduktivnih naložb;

265.  priporoča, naj Komisija pripravi dodatna navodila glede opredelitve meril za določitev pridobitne narave neproduktivnih naložb, ki so deležne najvišje stopnje pomoči, države članice pa naj ta merila čim prej uvedejo in z njimi ustrezno prilagodijo intenzivnost pomoči;

266.  meni, da bi morale države članice začeti nemudoma izvajati postopke, s katerimi bodo zagotovile, da stroški podprtih neproduktivnih naložb ne bodo presegali stroškov podobnih vrst blaga, storitev ali del, ki se ponujajo na trgu; meni da bi v zvezi s tem morale države članice opredeliti ustrezna referenčna merila in/ali referenčne stroške, na podlagi katerih bi stroške neproduktivnih naložb sistematično preverjale v okviru administrativnih pregledov;

267.  priporoča Komisiji, naj uporabi informacije o možnosti nadzora in preverljivosti ukrepov za odobritev programov razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, ki jih posredujejo države članice, in tako zagotovi, da bodo države članice opredelile in izvajale ustrezne postopke glede razumnosti stroškov, ter preveri, ali države članice pri tem zares uporabljajo predvidene kontrole; poleg tega priporoča, naj Komisija med državami članicami spodbuja izmenjavo dobre prakse o uvedbi postopkov za preverjanje stroškovne učinkovitosti;

268.  meni, da bi morale države članice pred prvimi kontrolami na kraju samem za programsko obdobje 2014–2020 opredeliti metodo za pravočasno konsolidacijo in analizo vzrokov za napake, ki so bile odkrite med kontrolami, in sprejeti potrebne ukrepe za izboljšanje svojih upravljavskih in kontrolnih sistemov za sheme neproduktivnih naložb;

269.  meni, da bi morala Komisija upoštevati pomanjkljivosti, ki jih je Računsko sodišče ugotovilo na področju odhodkov neproduktivnih naložb, in skupaj z državami članicami sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi pravilno finančno upravljanje te vrste naložb;

Del XXIII – posebno poročilo računskega sodišča št. 22/2015 z naslovom „Nadzor EU nad bonitetnimi agencijami – dobro uveljavljen, vendar še ne povsem uspešen“

270.  poudarja, da Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta(19) (uredba o bonitetnih agencijah) uvaja „skupni regulativni pristop za izboljšanje integritete, preglednosti, odgovornosti, dobrega upravljanja in neodvisnosti dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, kar bo prispevalo h kakovosti izdanih bonitetnih ocen v Uniji in k nemotenemu delovanju notranjega trga ob hkratnem doseganju visoke ravni zaščite potrošnikov in vlagateljev“ (člen 1 te uredbe);

271.  priznava, da sta se Računsko sodišče in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) dogovorila o številnih vidikih revizije in priporočil;

272.  pozdravlja, da je organ ESMA v kratkem času postavil dobre temelje za uspešen nadzor nad bonitetnimi agencijami v Uniji; vseeno ugotavlja, da je po mnenju Računskega sodišča postopek še vedno zapleten, saj je v skladu z uredbo razdeljen na fazo preverjanja popolnosti in fazo preverjanja skladnosti;

273.  se strinja z mnenjem Računskega sodišča, da bi moral organ ESMA med registracijo ustrezno dokumentirati oceno vseh regulativnih zahtev glede metodologije bonitetnih agencij in da bi morali biti dokumenti iz postopka odobritve shranjeni v posebnih dosjejih za vsak primer posebej, ne samo v interni korespondenci;

274.  pozdravlja dogovor med Računskim sodiščem in organom ESMA o pristopu na osnovi tveganja; meni, da bi moral biti postopek opredeljevanja tveganja pregleden, celovit in sledljiv;

275.  meni, da bi morale biti vse preiskave ustrezno dokumentirane, da bo mogoče zagotoviti in dokazati, da vsi sklepi temeljijo na ustrezni analizi dokazov; je seznanjen s priporočilom Računskega sodišča, da se v ta namen uvede posebno nadzorno orodje IT; je seznanjen s stališčem organa ESMA, da je obstoječe orodje za spremljanje učinkovito; je kljub vsemu prepričan, da bi bilo posebno orodje IT najboljša rešitev za upravljanje informacij na pregleden, jasen in sledljiv način, ob upoštevanju običajnega obsega menjave zaposlenih; zato poziva organ ESMA, naj pri proračunskem načrtovanju predvidi uvedbo takšnega orodja IT;

276.  opozarja, da je eden od namenov in odgovornosti uredbe o bonitetnih agencijah zagotoviti neodvisnost in preprečiti nasprotje interesov (gl. prilogo 1 te uredbe); zato meni, da bi morale bonitetne agencije preverjati trgovanje analitikov bonitetnih ocen; v vsakem primeru bi moral organ ESMA na strukturiran način nadzirati sisteme, ki so jih bonitetne agencije uvedle za reševanje navzkrižij interesov;

277.  opozarja na člen 23 uredbe o bonitetnih agencijah, ki določa naslednje: „Pri izvrševanju svojih dolžnosti na podlagi te uredbe niti organ (ESMA) niti Komisija ali drugi javni organi države članice ne posegajo v vsebino bonitetnih ocen ali metodologij.“; meni, da je mogoče izvajanje metodologij bonitetnih agencij torej le spremljati z nadzornimi postopki, potem ko je postopek registracije dokončan;

278.  se strinja, naj organ ESMA preuči vse pomembne vidike zasnove in izvajanja metodologij bonitetnih agencij, ki še niso bili obravnavani; je pa zaskrbljen, da te naloge ne bo mogel neovirano opravljati zaradi pomanjkanja sredstev;

279.  obžaluje, da obstoječi sistem ne zagotavlja učinkovite zaščite trgov v primeru izdajanja zaupnih informacij, in poziva organ ESMA, naj izboljša svoj nadzorni sistem in se bori proti dejanjem, ki bi lahko povzročila tržne motnje;

280.  obžaluje, da pravila evrosistema ne zagotavljajo enakopravnosti vseh bonitetnih agencij, registriranih pri organu ESMA; poziva Evropsko centralno banko in evropskega zakonodajalca, naj to pomanjkljivost čim prej odpravita;

281.  se zaveda, da bo centralni register vključen v evropsko bonitetno platformo (člen 11a uredbe o bonitetnih agencijah), ki je bila vzpostavljena v letu 2013, vendar še ni povsem dokončana; poziva organ ESMA, naj poskrbi za točnost in uporabnost podatkov, ki jih posredujejo bonitetne agencije;

282.  poziva ga tudi, naj še izboljša prakse razkrivanja bonitetnih agencij in jih medsebojno uskladi;

283.  pozdravlja namero organa ESMA, da še izboljša svoje spletno mesto, in sicer na njem objavi vso veljavno zakonodajo in ustrezne dokumente ter ga naredi prijaznejšega uporabniku;

284.  ugotavlja, da si je mogoče nekatere izraze, uporabljene v uredbi o bonitetnih agencijah (tj. metodologija), razlagati na različne načine in da bi lahko imeli negativne učinke na njeno izvajanje; zato poziva organ ESMA in Računsko sodišče, naj Komisiji in zakonodajalcu posredujeta seznam zakonodajnih določb, ki bi jih bilo dobro podrobneje pojasniti;

Del XXIV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 2/2016 z naslovom „Poročilo za leto 2014 o spremljanju popravnih učinkov posebnih poročil Evropskega računskega sodišča“

285.  pozdravlja dejstvo, da je bilo 23 izmed 44 priporočil v celoti uresničenih;

286.  pozdravlja tudi dejstvo, da je Komisija v veliki večini sprejela dodatna priporočila Računskega sodišča iz pričujočega posebnega poročila;

287.  ugotavlja pa, da je Računsko sodišče ugotovilo, da je bilo 18 izmed 44 priporočil iz priloge k delovnemu dokumentu uresničenih samo delno ali pa sploh ne oziroma tega ni bilo mogoče preveriti:

288.  poudarja, da je iz zornega kota organa za podelitev razrešnice nezadovoljivo, če se kontradiktorni postopki končajo z različnima sklepoma Komisije in Računskega sodišča; zato poziva obe instituciji, naj se izogibata takšnemu izidu;

289.  poziva Računsko sodišče, naj v priporočilih jasno navede, kakšne ukrepe pričakuje od Komisije in kakšne ukrepe naj izvedejo države članice;

290.  poziva Računsko sodišče, naj skupaj z državnimi revizijskimi organi zasnuje sistem, ki mu bo omogočal oceniti naknadne ukrepe, ki jih države članice sprejmejo na osnovi njegovih priporočil;

291.  poudarja, da nikoli ni dobil zadovoljive razlage, zakaj je Komisija dolga leta menila, da morajo imeti generalni direktorati lastno službo za notranjo revizijo, nato pa je aprila 2015 vse te oddelke združila v skupno službo za notranjo revizijo;

o
o   o

292.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL L 51, 20.2.2014. (2) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (3) UL C 373, 10.11.2015, str. 1. (4) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0147. (6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (7) Kontrolni seznam, ki ga je za ocenjevanje zasnove kontrolnih sistemov za tveganja, povezana s stroški razvoja podeželja, razvilo Računsko sodišče (priloga I posebnega poročila). (8) Posebno poročilo št. 1/2014 z naslovom „Uspešnost projektov javnega mestnega prometa, ki prejemajo podporo EU“ in posebno poročilo št. 21/2014: „Letališka infrastruktura, financirana s sredstvi EU: slaba stroškovna učinkovitost“. (9) Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1). (10) Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope in o spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 ter razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129). (11) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40). (12) Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25). (13) Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470). (14) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1). (15) Direktiva 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (direktiva o zlorabi trga) (UL L 173, 12.6.2014, str. 179). (16) Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta in Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1). (17) Uredba (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije („EaSI”) in spremembi Sklepa št. 283/2010/EU o ustanovitvi evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress za zaposlovanje in socialno vključenost (UL L 347, 20.12.2013, str. 238). (18) Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L 295, 12.11.2010, str. 23) (19) Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega Evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2014 (2015/2203(DEC))

P8_TA(2016)0149 A8-0137/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter bilance prihodkov in odhodkov za osmi, deveti, deseti in enajsti evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0379 – C8-0248/2015),

–  ob upoštevanju finančnih informacij o Evropskem razvojnem skladu (COM(2015)0295),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2014 z odgovorom Komisije(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja dejavnosti evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2014 (05219/2016 – C8-0036/2016, 05220/2016 – C8-0037/2016, 05223/2016 – C8-0038/2016, 05224/2016 – C8-0039/2016),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2013 (COM(2015)0505) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2015)0194 in SWD(2015)0195),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(3) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav)(5),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(6),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(7),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 17. julija 2006 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju pomoči Skupnosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2008–2013 v skladu s sporazumom o partnerstvu AKP-EU, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(8),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 24. junija 2013 in 26. junija 2013 med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije(9),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES(10),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za deveti evropski razvojni sklad(11),

–  ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. Evropski razvojni sklad(12),

–  ob upoštevanju člena 48 Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad(13),

–  ob upoštevanju členov 93 in tretje alineje člena 94 ter Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A8-0137/2016),

1.  podeli razrešnico Komisiji glede izvrševanja proračuna osmega, devetega, desetega in enajstega evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2014;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o zaključnem računu za osmi, deveti in deseti Evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2014 (2015/2203(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju računovodskih izkazov ter bilance prihodkov in odhodkov za osmi, deveti, deseti in enajsti evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0379 – C8-0248/2015),

–  ob upoštevanju finančnih informacij o Evropskem razvojnem skladu (COM(2015)0295),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada za proračunsko leto 2014 z odgovorom Komisije(14),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(15) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja dejavnosti evropskih razvojnih skladov za proračunsko leto 2014 (05219/2016 – C8-0036/2016, 05220/2016 – C8-0037/2016, 05223/2016 – C8-0038/2016, 05224/2016 – C8-0039/2016),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o nadaljnjem ukrepanju na podlagi razrešnice za proračunsko leto 2013 (COM(2015)0505) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SWD(2015)0194, SWD(2015)0195),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(16) in spremenjenega v Ouagadougouju (Burkina Faso) 22. junija 2010(17),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav)(18),

–  ob upoštevanju člena 33 notranjega sporazuma z dne 20. decembra 1995 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti v okviru drugega finančnega protokola k četrti konvenciji AKP-ES(19),

–  ob upoštevanju člena 32 notranjega sporazuma z dne 18. septembra 2000 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti na podlagi finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanemu v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(20),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 17. julija 2006 med predstavniki vlad držav članic v Svetu o financiranju pomoči Skupnosti v večletnem finančnem okviru za obdobje 2008–2013 v skladu s sporazumom o partnerstvu AKP-EU, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katere se uporablja četrti del Pogodbe ES(21),

–  ob upoštevanju člena 11 notranjega sporazuma z dne 24. junija 2013 in 26. junija 2013 med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije(22),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 74 finančne uredbe z dne 16. junija 1998, ki velja za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru četrte konvencije AKP-ES(23),

–  ob upoštevanju člena 119 finančne uredbe z dne 27. marca 2003, ki velja za deveti evropski razvojni sklad(24),

–  ob upoštevanju člena 50 Uredbe Sveta (ES) št. 215/2008 z dne 18. februarja 2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za deseti evropski razvojni sklad(25),

–  ob upoštevanju člena 48 Uredbe Sveta (EU) 2015/323 z dne 2. marca 2015 o finančni uredbi, ki se uporablja za enajsti evropski razvojni sklad(26),

–  ob upoštevanju členov 93 in tretje alineje člena 94 ter Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za razvoj (A8-0137/2016),

1.  ugotavlja, da so podatki v končnem zaključnem računu osmega, devetega, desetega in enajstega evropskega razvojnega sklada takšni kot v tabeli št. 2 letnega poročila Računskega sodišča;

2.  odobri zaključni račun za osmi, deveti, deseti in enajsti evropski razvojni sklad za proračunsko leto 2014;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču in Evropski investicijski banki ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1) UL C 373, 10.11.2015, str. 289. (2) UL C 379, 13.11.2015, str. 124. (3) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. (4) UL L 287, 4.11.2010, str. 3. (5) UL L 344, 19.12.2013, str. 1. (6) UL L 156, 29.5.1998, str. 108. (7) UL L 317, 15.12.2000, str. 355. (8) UL L 247, 9.9.2006, str. 32. (9) UL L 210, 6.8.2013, str. 1. (10) UL L 191, 7.7.1998, str. 53. (11) UL L 83, 1.4.2003, str. 1. (12) UL L 78, 19.3.2008, str. 1. (13) UL L 58, 3.3.2015, str. 17. (14) UL C 373, 10.11.2015, str. 289. (15) UL C 379, 13.11.2015, str. 124. (16) UL L 317, 15.12.2000, str. 3. (17) UL L 287, 4.11.2010, str. 3. (18) UL L 344, 19.12.2013, str. 1. (19) UL L 156, 29.5.1998, str. 108. (20) UL L 317, 15.12.2000, str. 355. (21) UL L 247, 9.9.2006, str. 32. (22) UL L 210, 6.8.2013, str. 1. (23) UL L 191, 7.7.1998, str. 53. (24) UL L 83, 1.4.2003, str. 1. (25) UL L 78, 19.3.2008, str. 1. (26) UL L 58, 3.3.2015, str. 17.

1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek I – Evropski parlament (2015/2155(DEC))

P8_TA(2016)0150 A8-0135/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0200/2015)(2),

–  ob upoštevanju poročila o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za proračunsko leto 2014, oddelek I – Evropski parlament(3),

–  ob upoštevanju letnega poročila notranjega revizorja za proračunsko leto 2014,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 z odgovori institucij(4),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(5) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) in člena 318 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 27. aprila 2005 o notranjih pravilih o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta(7), zlasti člena 13,

–  ob upoštevanju sklepa predsedstva z dne 16. junija 2014 o notranjih pravilih o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta(8), zlasti člena 22,

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0135/2016),

A.  ker je njegov predsednik 8. julija 2015 sprejel računovodske izkaze Parlamenta za proračunsko leto 2014,

B.  ker je njegov generalni sekretar kot glavni odredbodajalec na podlagi prenosa 18. septembra 2015 potrdil, da lahko da razumno zagotovilo, da so bila sredstva, ki so bila dodeljena proračunu Parlamenta, porabljena v predvidene namene in skladno z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

C.  ker člen 166(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 zahteva, da vse institucije Unije ustrezno ukrepajo, da bi upoštevale ugotovitve, priložene sklepu Parlamenta o razrešnici,

1.  podeli razrešnico svojemu predsedniku glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek I – Evropski parlament (2015/2155(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek I – Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 94, člena 98(3) in priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0135/2016),

A.  ker je računovodja Parlamenta po pregledu končnega zaključnega računa navedel, da lahko da razumno zagotovilo, da računovodski izkazi predstavljajo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Parlamenta v vseh pomembnih vidikih in da po njegovem mnenju ni vprašanj, ki bi zahtevala pridržek;

B.  ker Računsko sodišče v izbranih sistemih ter letnih poročilih o dejavnostih institucij in organov, ki jih je revidiralo, ni odkrilo hujših pomanjkljivosti;

C.  ker je bil v skladu z običajnim postopkom upravi Parlamenta poslan vprašalnik in ker je Odbor za proračunski nadzor prejel odgovore in razpravljal o njih v navzočnosti podpredsednika, odgovornega za proračun, generalnega sekretarja in notranjega revizorja;

D.  ker je mogoče vedno izboljšati kakovost, učinkovitost in uspešnost pri upravljanju javnih financ, nadzor pa je potreben, da lahko državljani Unije zahtevajo odgovornost političnega vodstva in uprave Parlamenta;

Računovodski izkazi Evropskega parlamenta

1.  ugotavlja, da je končni proračun Parlamenta za leto 2014 znašal 1 755 631 742 EUR ali 20,13 % razdelka 5 večletnega finančnega okvira, predvidenega za upravne odhodke institucij Unije v letu 2014, kar je 0,3–odstotno povečanje v primerjavi s proračunom za leto 2013 (1 750 463 939 EUR);

2.  ugotavlja, da so skupni prihodki po računovodskih izkazih 31. decembra 2014 znašali 174 436 852 EUR (158 117 371 EUR v letu 2013), vključno s 26 979 032 EUR namenskih prejemkov (25 991 783 EUR v letu 2013);

3.  ugotavlja, da so v letu 2014 naslednja štiri poglavja predstavljala 72 % vseh obveznosti: poglavje 10 (Poslanci), poglavje 12 (Uradniki in začasni uslužbenci), poglavje 20 (Nepremičnine in z njimi povezani stroški) in poglavje 42 (Odhodki za parlamentarno pomoč);

4.  je seznanjen z naslednjimi zneski, ki so bili uporabljeni za zaključni račun Parlamenta za proračunsko leto 2014:

5.  ugotavlja, da je bilo iz postavk začasnih sredstev in iz drugih virov prerazporejenih 71 500 000 EUR, in sicer za financiranje letne zakupnine ter gradnje prizidka in prenove stavbe Konrad Adenauer (KAD) v Luxembourgu; ugotavlja, da ta znesek predstavlja 4 % končnih odobrenih sredstev za leto 2014;

Mnenje Računskega sodišča o zanesljivosti računovodskih izkazov za leto 2014 ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij

6.  spominja, da Računsko sodišče za vse institucije Unije, vključno z Evropskim parlamentom, opravi posebno oceno upravnih in drugih odhodkov, ki jih obravnava kot eno samo skupino politik, in ugotavlja, da v skladu z rezultati revizije na upravne odhodke ni vplivala pomembna stopnja napake; ugotavlja, da je glede na preverjene transakcije ocenjena stopnja napake v razdelku 5 večletnega finančnega okvira (uprava) znašala 0,5 % (1 % v letu 2013);

7.  opominja, da je bilo v vzorcu 129 izplačil, od tega izplačilo 92 plač in pokojnin ter z njimi povezanih dodatkov in drugih stroškov za zaposlene, 14 plačil po pogodbah, ki so se nanašale na stavbe, in 23 plačil, povezanih z drugimi stroški (energija, komunikacija, informacijska tehnologija itd.); poudarja, da so bile pri 45 (15,5 %) izmed 129 pregledanih transakcij ugotovljene napake; ugotavlja, da je na podlagi 12 količinsko opredeljivih napak ocenjena stopnja napake znašala 0,5 %;

8.  opozarja na priporočilo Računskega sodišča, naj Parlament poostri nadzor nad stroški, ki jih evropske politične stranke vračajo pridruženim organizacijam, oblikuje ustrezna pravila za te stranke glede javnih naročil ter spremlja njihovo uporabo z ustreznimi kontrolami in boljšim svetovanjem; vztraja, da morajo biti odhodki evropskih političnih strank povsem pregledni in da bo moral pristojni odbor v prihodnje te informacije v rednem postopku razrešnice natančno preverjati ter razpravljati o njih;

Letno poročilo notranjega revizorja

9.  ugotavlja, da je notranji revizor na sestanku s pristojnim odborom 25. januarja 2016 predstavil letno poročilo, ki je bilo podpisano 16. julija 2015 in v katerem navaja, da je v letu 2014 opravil naslednje revizijsko delo v upravi Parlamenta:

10.  poudarja, da je notranji revizor pri reviziji dodeljevanja nepovratnih sredstev ugotovil, da bi bilo mogoče precej izboljšati nekatere upravljavske in kontrolne postopke in tako še bolj jamčiti, da bodo cilji programa nepovratnih sredstev uresničeni, in sicer:

Revizija okvira notranjih kontrol Parlamenta

11.  ugotavlja, da so ob koncu leta 2014 po precejšnjem napredku izmed 452 prvotno dogovorjenih ukrepov notranje kontrole ostali nedokončani samo štirje ukrepi; poziva notranjega revizorja, naj Odbor za proračunski nadzor obvešča o napredku pri izvajanju preostalih ukrepov;

Nadaljnje ukrepanje na podlagi resolucije o razrešnici za leto 2013

12.  je seznanjen s pisnimi odgovori na resolucijo o razrešnici za leto 2013(9), ki jih je Odbor za proračunski nadzor prejel 15. oktobra 2015; pozdravlja predstavitev generalnega sekretarja v zvezi z različnimi vprašanji in zahtevami Parlamenta iz te resolucije ter izmenjavo mnenj s poslanci, ki je sledila;

13.  je seznanjen, da datuma predložitve osnutka poročila o razrešnici Parlamentu in predložitve dodatnih vprašanj generalnemu sekretarju nista bila usklajena;

14.  je seznanjen z odgovorom generalnega sekretarja o dostopnosti aplikacije ePetition za poslance in splošno javnost; poziva ga, naj ga obvesti o rezultatih posveta s pravno službo in naj s tehničnega in proračunskega vidika oceni stroške boljše dostopnosti te aplikacije;

15.  spominja, da je namen menz ta, da poslanci in uslužbenci lahko hitro obedujejo; je zaskrbljen, ker v menzah primanjkuje prostora, ko so najbolj obremenjene, zlasti med plenarnimi zasedanji v Strasbourgu; je zadovoljen, ker bodo mize postavljene tudi na prostem, kar bo delno rešilo prostorsko stisko, ko bo to dopuščalo vreme; poziva upravo, naj učinkoviteje uporabi ves razpoložljivi prostor in tako še izboljša menzo v Strasbourgu;

16.  ugotavlja, da je začel Parlament uporabljati pogodbe s fiksno ceno za gostinske storitve; poudarja, da je bilo za gostinske storitve porabljenih zelo malo proračunskih sredstev, samo 0,23 % letnega proračuna; pričakuje, da bodo cene menijev v restavracijah in menzah Parlamenta ostale stabilne, saj so se do zdaj že večkrat močno povišale;

17.  ugotavlja, da nove pogodbe za gostinske storitve v Bruslju, sklenjene leta 2015, ne vsebujejo ekskluzivnih pravic za enega samega ponudnika; pričakuje, da bodo v Bruslju odprti načrtovani manjši gostinski obrati, ki bodo bolj raznoliki, kar bo omogočilo sodelovanje malim in srednjim podjetjem ter zagotovilo kakovostne storitve po ugodnih cenah;

18.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bile podražitve neupravičene in da so prizadele predvsem pomočnike, pripravnike in obiskovalce; poudarja, da so cene v Parlamentu zdaj skoraj takšne kot v okoliških restavracijah in barih; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se cene povišale, kakovost hrane pa se je občutno poslabšala;

19.  meni, da so številni tedni v volilnih okrajih in tedni plenarnih zasedanj obdobja, ko promet v menzah in kavarnah upade; predlaga, da bi v pogodbah z izvajalci gostinskih storitev predvideli možnost, da bi delavci v tednih, ko niso odprte vse menze in kavarne, delali drugje;

20.  poziva upravo, naj ovrednoti in predlaga cenovni načrt v skladu z novimi pravili, ki bo vključeval popuste za pripravnike in menije po ugodnih cenah;

21.  je razočaran, ker uprava ni zmožna posredovati podatkov o različnih količinah obrokov, postreženih v posameznih parlamentarnih dnevih in tednih; se sprašuje, kako je mogoče sploh nadzorovati ponudnike storitev, če tako osnovni podatki niso na voljo; poziva upravo, naj pristojnemu odboru posreduje pogodbo o gostinskih storitvah, ki je začela veljati 26. septembra 2015, in podrobnosti glede postreženih obrokov;

22.  opozarja, da Računsko sodišče v poročilu, ki ga je sprejelo 11. julija 2014, navaja, da bi morebitni prihranki za proračun Unije znašali približno 114 milijonov EUR letno, če bi Parlament centraliziral svoje dejavnosti; znova poziva Parlament in Svet, naj obravnavata potrebo po enotnem sedežu, ki jo je Parlament omenil v številnih resolucijah, če želita zagotoviti dolgoročne prihranke v proračunu Unije;

Razrešnica za leto 2014

23.  je seznanjen, da je bila izmenjava mnenj med podpredsednikom, odgovornim za proračun, generalnim sekretarjem in Odborom za proračunski nadzor v navzočnosti člana Računskega sodišča in notranjega revizorja, ki je potekala 4. februarja 2016, kakovostna; pozdravlja pripravljenost generalnega sekretarja za sodelovanje in poziva k pogostejšim priložnostim za razpravo z njim v Odboru za proračunski nadzor o zadevah, ki vplivajo na proračun Parlamenta;

24.  je seznanjen s podpisom sporazuma o sodelovanju z Evropskim ekonomsko–socialnim odborom in Odborom regij 5. februarja 2014; poziva, da se konkretno in natančno opredeli, kakšno bo delovanje skupnih služb teh treh institucij; vztraja, da mora biti izvajanje tega sporazuma uravnoteženo in da mora enako koristiti vsem trem institucijam; poziva, da med vmesnim pregledom sporazuma vsaka institucija oceni njegov učinek iz zornega kota kadrovskih virov, sinergij, dodane vrednosti in vsebine, pa tudi podrobno ovrednoti posledične prihranke oziroma višje proračunske odhodke, s posebnim poudarkom na poglavjih za zaposlene; želi, da se ga še naprej obvešča o nadaljnji obravnavi sporazuma;

25.  spominja, da bo v skladu z omenjenim sporazumom v Parlament premeščenih največ 80 uradnikov Evropskega ekonomsko–socialnega odbora in Odbora regij (prevajalcev in pomočnikov), ki bodo delali v novi raziskovalni službi Evropskega parlamenta (EPRS); pričakuje, da se bo zaradi te premestitve interna storilnost v Parlamentu povečala, saj bo manj proračunskih sredstev namenjenih za zunanje študije, ocene in vrednotenje; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo doslej v EPRS premeščenih 25 uradnikov Evropskega ekonomsko–socialnega odbora in 24 uradnikov Odbora regij, ki so večinoma tik pred upokojitvijo, zaradi česar se bodo proračunska poglavja teh dveh odborov, namenjena zaposlenim, močno zmanjšala na račun precejšnjega kratkoročnega (plače) ter srednje– in dolgoročnega (pokojnine) povečanja proračuna Parlamenta;

26.  pozdravlja, da so na domačih spletnih straneh poslancev Evropskega parlamenta poleg podatkov o akreditiranih parlamentarnih pomočnikih in lokalnih pomočnikih, ki jih zaposlijo poslanci, objavljena tudi imena ponudnikov storitev;

27.  obžaluje prenos nekaterih nalog z uprave na poslanske pisarne; poziva upravo, naj preuči, katere dolžnosti (npr. odgovornost za zavarovanje pripravnikov) bi lahko znova prevzela;

28.  vztraja, da mora biti delo internih organov odločanja v Parlamentu, zlasti predsedstva, preglednejše in dostopnejše; poziva, da se dnevni redi in zapisniki sej pravočasno in redno objavljajo na intranetnih straneh in posredujejo poslancem;

29.  poudarja, da se je upravno breme poslanskih pisarn povečalo tudi nasploh, in zahteva racionalnejšo uporabo obrazcev za interne parlamentarne postopke, kot je zaposlovanje novih pomočnikov;

30.  ugotavlja, da so bila s precejšnjo zamudo sprejeta interna pravila o prijaviteljih nepravilnosti in da se uporabljajo od januarja 2016; je zaskrbljen zaradi nezadostne zaščite, ki se zagotavlja prijaviteljem nepravilnosti, in poziva Parlament, naj zagotovi, da se bodo njihove pravice v celoti spoštovale; poziva predsedstvo, naj interna pravila o prijaviteljih nepravilnosti razširi tudi na akreditirane parlamentarne pomočnike in lokalne pomočnike;

31.  zahteva pojasnilo o tem, kako se uradno in neuradno sodelovanje z uradom OLAF odraža v obračunih poslancev; spominja, da je vsaj v enem primeru prišlo do posredovanja informacij tretji osebi; meni, da gre pri tem za kršitev neodvisnega mandata poslancev;

32.  ugotavlja, da je bilo politične dejavnosti predsednika težko v celoti ločiti od njegovih priprav v vlogi vodilnega kandidata njegove Stranke evropskih socialistov na evropskih volitvah v letu 2014, kakor je veljalo tudi za druge vodilne kandidate; meni, da ti dve vlogi nista bili jasno ločeni; poziva k nedvoumni ločitvi nalog nosilcev funkcij in kandidatov za evropske volitve; obžaluje, da so bili uslužbenci Parlamenta udeleženi v pripravah na volilno kampanjo, četudi posredno, in zahteva, da se ta praksa v prihodnje več ne ponovi; glede na to obžaluje, da je predsednik profil predsedstva Evropskega parlamenta v storitvi Twitter pretvoril v svoj osebni profil in ga uporabil v kampanji;

33.  naroča EPRS, naj opravi primerjalno analizo pravnega okvira, ki ureja združljivost predvolilnih kampanj kandidatov za položaje v drugih mednarodnih organizacijah in v državah članicah (volitve predsednika vlade, generalnega sekretarja, kanclerja ipd.);

34.  ugotavlja, da je bila v obdobju od 22. januarja do 18. aprila večina uradnih mednarodnih misij predsednika pri vladah in uradnih predstavništvih socialističnih strank in organizacij; zahteva nadaljnje informacije v zvezi s tem;

35.  zahteva dodatne informacije o volilnih kampanjah vseh vodilnih kandidatov, zlasti če so jih spremljali uradniki in drugi statutarni uslužbenci, ki takrat niso bili na dopustu; pozdravlja dodatne informacije, ki jih je posredoval predsednik, in enako transparentnost zahteva od vseh kandidatov;

Nadomestila splošnih stroškov

36.  opominja, da je nadomestilo splošnih stroškov namenjeno kritju stroškov v državi članici izvolitve, na primer najemnin za pisarne poslancev, stroškov opreme, pisarniškega materiala, dokumentacije in logistike pri organizaciji prireditev; je seznanjen, da bi celovit sistem za nadzor porabe tega nadomestila za parlamentarni mandat poslancev zahteval od 40 do 75 novih delovnih mest v upravi, kar je v nasprotju z načrtom za zmanjševanje števila zaposlenih;

37.  se strinja, da je potrebna popolna preglednost pri porabi nadomestila splošnih stroškov, da bi evropskim državljanom omogočili vpogled v splošne odhodke poslancev Evropskega parlamenta; poziva predsedstvo, naj pregleda seznam izdatkov, ki jih je mogoče kriti s tem nadomestilom;

38.  znova poziva k večji preglednosti glede nadomestila splošnih stroškov za poslance; poziva predsedstvo, naj oblikuje natančnejša pravila o odgovornosti za odhodke, ki jih je dovoljeno kriti s tem nadomestilom, ne da bi zaradi tega nastali dodatni stroški in upravno breme za Parlament;

39.  opozarja predsedstvo, da je nujno treba revidirati nadomestila splošnih stroškov;

Upravljanje programa subvencij za skupine obiskovalcev

40.  pozdravlja večjo usklajenost parlamentarnih subvencij za skupine obiskovalcev z dejansko nastalimi stroški; vendar je močno zaskrbljen, ker gre za edini kritični ukrep, ki ga je odkril notranji revizor Parlamenta;

41.  je zaskrbljen, ker so se sredstva za skupine obiskovalcev v letu 2014 še vedno večinoma izplačevala v gotovini: odhodki v znesku 24 593 928,16 EUR v letu 2013 so bili izplačani takole: 73,14 % v gotovini in 26,86 % z bančnim nakazilom, odhodki v znesku 22 281 749,46 EUR v letu 2014 pa takole: 71,15 % v gotovini in 28,85 % z bančnim nakazilom;

42.  je seznanjen, da je Računsko sodišče v panoramskem pregledu finančnega poslovodenja proračuna Unije vračilo stroškov skupinam obiskovalcev v gotovini označilo kot „veliko tveganje“; zato zahteva, da se izplačilo v gotovini pri povračilu stroškov za skupine obiskovalcev v čim večji meri omeji; je zaskrbljen zaradi velikega tveganja za ugled Parlamenta in precejšnjega tveganja za varnost pri gotovinskih izplačilih; se zaveda praktičnih pomislekov in poziva k oceni alternativnih in učinkovitih načinov za izplačila v gotovini, preden se sprejmejo nova pravila o sprejemu skupin obiskovalcev;

Register za preglednost in navzkrižje interesov

43.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija začela postopek javnega posvetovanja o pregledu veljavnega registra za preglednost Komisije in Parlamenta ter o možnosti njegove razširitve na Svet; poziva, naj se takoj po javnem posvetovanju ustanovi medinstitucionalna delovna skupina, ki bo pripravila predloge o pregledu registra in z njim povezanega kodeksa ravnanja ter njuni uporabi;

44.  poziva upravo Parlamenta, naj pripravi tudi poročilo o tem, kateri nekdanji menedžerji, izvršni direktorji, direktorji in člani upravnih odborov določenih evropskih nevladnih organizacij so zdaj poslanci Parlamenta;

45.  poziva upravo Parlamenta, naj pripravi tudi poročilo o tem, kako interesne skupine in druge zunanje organizacije uporabljajo prostore Parlamenta; poziva predsedstvo, naj preuči združljivost teh dogodkov s parlamentarnim delom, obenem pa zagotovi, da bo Parlament ostal institucija, odprta za izmenjavo s civilno družbo in za javno razpravo;

46.  spominja, da so poslanci zavezani nemudoma obvestiti upravo o vseh spremembah v izjavah o interesih; obžaluje, da so bili življenjepisi in izjave o interesih poslancev, izvoljenih leta 2014, zelo pozno objavljeni na spletnem mestu Parlamenta;

47.  poziva Parlament, naj sprejme pravila, da bi razkril vse prispevke lobistov/predstavnikov interesnih skupin k osnutkom politik, zakonodaje in predlogov sprememb, saj bi tako ustvaril nekakšno „zakonodajno sled“;

48.  poziva predsedstvo, naj poskrbi za tehnične možnosti, da bodo lahko poslanci, ki to želijo, na svojih uradnih spletnih straneh objavljali, s katerimi lobisti so se sestali;

Generalni direktorat za notranjo politiko in generalni direktorat za zunanjo politiko

49.  ugotavlja, da so bili stroški delegacij, skupnih parlamentarnih skupščin, ad hoc delegacij in misij za opazovanje volitev zunaj Unije zaradi pripomb Parlamenta v omenjeni resoluciji o razrešnici za proračunsko leto 2013, pa tudi zaradi manjšega števila misij med prehodom v drugo zakonodajno obdobje, ko so bila potovanja delegacij za nekaj mesecev opuščena, zmanjšani s 5 794 360 EUR v letu 2013 na 1 351 212 EUR v letu 2014; vseeno obžaluje, da so bile nekatere misije Parlamenta pretirano drage, zlasti na oddaljene destinacije; pričakuje, da bodo ti stroški podrobneje pojasnjeni in v bližnji prihodnosti še zmanjšani, in zahteva objavo podatkov o stroških vsake posamezne misije v letnem poročilu o dejavnostih;

50.  meni, da je treba oceniti, ali bi bilo mogoče število potovanj delegacij zmanjšati z uporabo orodij IT, kot so videokonference;

51.  meni, da je treba nujno oblikovati spletna mesta medparlamentarnih delegacij in jih napolniti z vsebino; meni, da je prav tako nujno, da se javna srečanja delegacij podobno kot seje parlamentarnih odborov v živo prenašajo v spletu, če to dopušča proračun;

Generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve

52.  spominja, da je nova parlamentarna raziskovalna služba začela ponujati posebne raziskovalne zmogljivosti za posamezne poslance, in sicer pripravlja informativne publikacije na vseh pomembnejših političnih področjih; poudarja, da je v prvem letu delovanja pripravila več kot 450 publikacij, se odzvala na 1675 prošenj poslancev, ki so naročili raziskave, in odgovorila na 745 podobnih zahtev drugih odjemalcev Parlamenta; ugotavlja, da ta služba omogoča vpogled v ogromno količino relevantnih informacij, kar naj bi občutno zmanjšalo stroške za zunanje izvedence; poziva, naj se informativna gradiva na vseh pomembnejših političnih področjih prevajajo v uradne jezike držav članic;

53.  zahteva jasnejšo opredelitev nalog posameznih služb (raziskave, ocena učinka), o čemer morajo biti obveščeni tudi poslanci;

54.  zahteva, naj oddelek za predhodno oceno učinka poveča svojo prepoznavnost prek elektronske pošte glede odličnih storitev, ki jih ponuja članom odborov oziroma poročevalcem, ter delovnih metod; spodbuja organizacijo usposabljanja za svetovalce in pomočnike poslancev; zahteva korenite izboljšave kadrovskih virov, ki so na voljo na tem področju, saj bo to veliko prispevalo k temu, da bo lahko Parlament kot enakovreden partner sodeloval v procesu odločanja;

55.  je zadovoljen, da doslej še ni bilo pritožb glede enostranske ocene učinkov, in poziva oddelek, naj na enak način še naprej zagotavlja nepristranskost;

56.  poziva GD EPRS, naj še naprej ločuje svoje publikacije od uradnih stališč Parlamenta, da bi se izognili zmedi v javnosti in medijih; pozdravlja vključitev izjave o omejitvi odgovornosti v vse publikacije; poziva GD EPRS, naj jo postavi na vidnejše mesto, ne le na zadnjo stran, prav tako pa naj uvede dodatne mehanizme, ki bodo omogočali preprosto razlikovanje od uradno sprejetih stališč Parlamenta;

Generalni direktorat za komuniciranje

57.  ugotavlja, da je organizacija VoteWatch dvakrat prejela nepovratna sredstva (149 172 EUR v letu 2012 in 350 000 EUR v letu 2013) za sofinanciranje posebnih projektov v zvezi z evropskimi volitvami; zahteva oceno dodane vrednosti teh projektov;

58.  je zaskrbljen, ker komunikacijske dejavnosti Parlamenta niso prinesle konkretnih rezultatov, saj je udeležba na evropskih volitvah čedalje manjša, poznavanje vloge in dejavnosti Parlamenta v družbi pa je tudi slabo;

59.  izraža kritiko na račun predstavitve statističnih podatkov o utemeljitvi glasovanja, govorih na plenarnih zasedanjih, parlamentarnih vprašanjih, predlogih sprememb, predlogih resolucij, vprašanjih za pisni odgovor predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko na spletnem mestu Parlamenta, saj je videti, da na platformah, kot je MEPRanking, služijo kot dokaz, kateri poslanci so domnevno „aktivni“; poziva Parlament, naj preneha objavljati te neobdelane podatke v statistični obliki in naj upošteva primernejša merila za to, kateri poslanci so aktivni;

60.  ugotavlja, da GD COMM izredno glasno poziva k zmanjšanju odhodkov in večjemu poudarku na učinkovitosti; poziva, da se pri uvajanju informacijske in komunikacijske tehnologije večja pozornost posveti učinkovitosti, saj visoka cena še ni zagotovilo zanjo; ugotavlja, da so bile za spletno mesto Parlamenta porabljene precejšnje vsote, vendar je še vedno nepregledno, po njem je težko krmariti in ni prispevalo k želeni prepoznavnosti; priporoča revizijo trženjske strategije; poudarja, da je pregledno in dostopno spletno mesto osrednjega pomena za vključevanje državljanov;

61.  poziva k novemu in učinkovitemu iskalniku na spletnem mestu Parlamenta, ki bo ponujal zmogljivo optimiziranje mehanizma za iskanje in izčrpno stran z rezultati iskanja, in meni, da je treba hkrati občutno izboljšati dostop do spletnega mesta z izboljšanim prepoznavanjem ključnih besed; priporoča poglobljeno medinstitucionalno sodelovanje, da bi povezali podatkovne zbirke vseh spletnih mest institucij Unije; meni, da bodo tako dejavnosti Unije postale bolj transparentne za državljane;

Hiša evropske zgodovine

62.  je razočaran, ker se pri delih v stavbi Eastman, kjer bo Hiša evropske zgodovine, še vedno kopičijo zamude; poziva h komunikacijskemu načrtu/projektu promocije in spletnega mesta/trženjskemu načrtu, ki bo podrobno opredelil, kako naj bi Hiša evropske zgodovine dosegla želeni učinek;

63.  spominja, da naj bi bila dela dokončana do izteka leta 2014; pričakuje, da bo prvotno dogovorjeni skupni proračun za gradnjo kljub zamudam spoštovan in da bo prva razstava odprta konec leta 2016;

64.  poziva, naj bo razstavna vsebina povsem drugačna kot v obstoječem Parlamentariumu; znova opozarja, da bi utegnili biti naknadni stroški pretirano visoki in nikakor ne sorazmerni z namenom muzeja;

Središče Evropskega parlamenta za obiskovalce

65.  pozdravlja podatek, da je Parlamentarium ena od najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Bruslju in je imel v letu 2014 kar 340 500 obiskovalcev (v letu 2013 jih je bilo 337 000); poudarja, da je pomembno o teh podatkih in koristih središča obvestiti belgijske oblasti;

66.  je zaskrbljen, ker se je proračunska vrstica središča za obiskovalce v preteklem letu povečala za 24 %, medtem ko je število obiskovalcev poraslo samo za 1 %;

67.  priporoča, naj država članica, v kateri je Parlamentarium, delno financira njegove prostore in tekoče stroške;

Nagrada Lux

68.  ugotavlja, da so odhodki za filmsko nagrado LUX v letu 2014 znašali 391 506 EUR, kar je občutno manj kot prejšnja leta (2013: 448 000 EUR, 2012: 434 421 EUR), porabljeni pa so bili za uradni izbor, tekmovanje, vključno s podnaslavljanjem v 24 uradnih jezikov Unije, tiskovine za predvajanje v 28 državah članicah in slovesnost ob podelitvi nagrade; spominja, da se z oglaševanjem in promocijo filmske nagrade LUX, skupaj z nagrado Saharova in bojem za pravice žensk, želi ponazoriti predanost Parlamenta vrednotam, kot so človekove pravice in solidarnost, pa tudi kulturni in jezikovni raznolikosti; obžaluje, da rezultati ankete o poznavanju in učinkih nagrade LUX, ki jo je zahteval v poročilu o razrešnici za leto 2013, še vedno niso na voljo; poziva, da se rezultati te raziskave objavijo do sredine maja 2016 in uradno predstavijo Odboru za proračunski nadzor in Odboru za kulturo in izobraževanje;

Generalni direktorat za kadrovske zadeve

69.  je seznanjen, da je sekretariat v letu 2014 zaposlil 309 uradnikov in drugih začasnih uslužbencev, politične skupine pa 8 začasnih uslužbencev, je seznanjen, da je na dan 31. decembra 2014 Parlament zaposloval 6040 uradnikov in začasnih uslužbencev (5295 v sekretariatu in 745 v političnih skupinah); poudarja, da so bile te številke leta 2013 naslednje: 6105 (skupaj), 5308 (sekretariat) in 797 (politične skupine);

70.  poziva k jasnejšim zahtevam glede usposobljenosti uslužbencev, zlasti na občutljivih položajih, denimo v sekretariatih odborov ali oddelku za predhodne ocene učinka; zahteva, da se preverijo posebne zahteve glede njihove ideološke in politične nevtralnosti; zahteva tudi, da se Parlamentu predstavijo merila za izbiro uslužbencev;

71.  poudarja, da je Parlament leta 2014 zaposlil 114 nekdanjih začasnih uslužbencev na plenarnih zasedanjih v Strasbourgu kot pogodbene uslužbence; poudarja, da sodba francoskega sodišča o teh začasnih uslužbencih ne upravičuje odločitve o njihovi zaposlitvi v skladu s kadrovskimi predpisi;

72.  poudarja, da je bilo v skladu s spremenjenimi kadrovskimi predpisi iz leta 2014 in sedanjim večletnim finančnim okvirom, ki je začel veljati 1. januarja 2014, iz kadrovskega načrta izbrisanih 67 delovnih mest (66 stalnih in 1 začasno), da bi izpolnili cilj, po katerem je treba v obdobju 2013–2017 število zaposlenih zmanjšati za 5 %, z izjemo političnih skupin;

73.  opozarja, da je imelo povečanje števila tedenskih delovnih ur s 37,5 na 40 ur v okviru spremembe statuta za uradnike enak učinek kot oblikovanje več kot 350 delovnih mest in da se s tem dejansko uravna v okviru reforme statuta sprejeta odločitev o zmanjšanju števila zaposlenih za 5 % v večletnem obdobju; poziva Parlament, naj predloži pregledno poročilo s podatki o načrtovanih letnih zmanjšanjih števila delovnih mest, pri tem pa naj upošteva daljši delovni čas;

74.  ugotavlja, da delež uradnic ostaja zelo velik in se je celo povečal (59,2 % ob koncu leta 2014 v primerjavi z 58,8 % ob koncu leta 2013); je zaskrbljen zaradi neravnotežja med spoloma v upravi, saj je le 30 % vodij žensk, ženske zasedajo le 34 % direktorskih mest, generalnih direktoric pa je 18,2 %; poziva k uvedbi načrta za enake možnosti, zlasti v zvezi z vodstvenimi položaji, da bi to neravnotežje čim prej odpravili; opozarja, da je bilo ženskega spola 1 od 8 direktorjev ter 9 od 31 vodij enot, ki so bili zaposleni v letu 2014; meni, da bi bilo treba uravnotežiti postopek zaposlovanja; ponovno poziva k bolj uravnoteženi zastopanosti žensk na višjih vodstvenih položajih;

75.  obžaluje, da Parlament še ne objavlja letnih informacij o višjih uradnikih, ki so zapustili upravo Parlamenta, pa tudi ne seznama primerov morebitnih nasprotij interesov, ki jih je obravnaval, kakor zahteva člen 16(4) kadrovskih predpisov;

76.  je seznanjen, da je v Parlamentu konec leta 2014 delalo 1686 (1763 v letu 2013) akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, 4453 lokalnih pomočnikov pa je imelo pogodbo o zaposlitvi s poslanci;

77.  izraža zaskrbljenost, ker se število lokalnih pomočnikov, ki jih zaposlujejo poslanci, zelo razlikuje ter se je v letu 2014 gibalo od nič do 46 (leta 2013 pa od nič do 43); poudarja, da je 91 poslancev v letu 2014 zaposlilo več kot 10 lokalnih pomočnikov (leta 2013 je bilo takšnih poslancev 84);

78.  pozdravlja dejstvo, da je predsedstvo 26. oktobra 2015 sprejelo nova pravila o upravljanju nadomestil za parlamentarno pomoč, ki vsebujejo strožje zahteve za povračilo stroškov pogodb z lokalnimi pomočniki, tako da je treba najmanj 25 % nadomestila za parlamentarno pomoč porabiti za akreditirane pomočnike;

79.  ugotavlja, da so akreditirani parlamentarni pomočniki konec leta 2014 predstavljali 26,7 % zaposlenih v Parlamentu; spominja, da so pogodbe približno 1700 akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, zaposlenih v sedmem parlamentarnem obdobju, julija 2014 potekle in da je generalni direktorat za kadrovske zadeve pred iztekom leta 2014 izvedel obsežno operacijo zaposlovanja 1686 akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, ki delajo s poslanci v osmem parlamentarnem obdobju;

80.  opozarja, da so dnevnice, ki jih akreditirani parlamentarni pomočniki prejemajo za službena potovanja v Strasbourg, vsaj 21 % nižje kot dnevnice drugih zaposlenih; obžaluje, da se predsedstvo ni odzvalo na prošnjo Parlamenta iz odstavka 74 resolucije z dne 29. aprila 2015; zato ga znova poziva, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi odpravilo to neenakopravnost in nadomestila akreditiranih pomočnikov uskladilo s preostalimi uslužbenci;

81.  obžaluje, da se predsedstvo ni ukrepalo na osnovi odstavka 71 resolucije Parlamenta z dne 29. aprila 2015; poziva predsedstvo, naj nemudoma ukrepa, da bo imel posvetovalni odbor akreditiranih parlamentarnih pomočnikov za preprečevanje nadlegovanja na delovnem mestu uravnoteženo sestavo in da bosta v njem vsaj dva predstavnika pomočnikov;

82.  se z zadovoljstvom seznanja s sprejetimi organizacijskimi ukrepi za odpoved pogodb akreditiranim parlamentarnim pomočnikom ob začetku osmega zakonodajnega obdobja, zlasti z dobrim delovanjem aplikacije APA People; kljub vsemu meni, da bi bilo treba v nekaterih službah, ki skrbijo za zaposlovanje akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, zaposliti več administrativnega osebja, da bo delo potekalo hitreje in učinkoviteje; poudarja, da razpoložljivi kadrovski in tehnični viri niso zadostovali, zato je prišlo do zamud pri podpisovanju pogodb nekaterih pomočnikov in celo prekinitve pogodb, pa tudi do zamud pri povračilu stroškov ter izplačilu nadomestil in posledično plač; ne glede na to priznava, da se je postopek v primerjavi z letom 2009 precej izboljšal, in meni, da si mora Parlament še naprej prizadevati za hitrejše in nemoteno zaposlovanje;

83.  poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj preučita težave, ki so v Parlamentu nastale v zvezi z akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki, kot so na primer zamude pri podpisu pogodb ob začetku tega zakonodajnega obdobja, odpoved pogodb, posledice zgodnjih evropskih volitev za minimalno obdobje plačevanja prispevkov itd.; poziva ju tudi, naj poiščeta rešitve in pri tem sodelujeta s predstavniki akreditiranih pomočnikov;

84.  je seznanjen z napredkom pri prilagajanju usposabljanja posebnim potrebam akreditiranih parlamentarnih pomočnikov; vseeno meni, da je treba nadaljevati po tej poti, zlasti pri specializiranem usposabljanju, primernih urnikih in intenzivnih jezikovnih tečajih, ki se organizirajo v obdobjih, ko mora večina akreditiranih parlamentarnih pomočnikov vzeti letni dopust; poziva, da je treba pri urnikih dejavnosti upoštevati tudi posebne okoliščine pomočnikov, da se izboljša počutje na delovnem mestu (pozornost), konference med premorom za kosilo itd.;

85.  je seznanjen z ocenjevalnim poročilom Parlamenta o statutu za pomočnike, ki je bilo predstavljeno julija 2015; obžaluje, da se poročilo omejuje skoraj samo na oceno aplikacije APA-People in le omenja nekatere druge težave, na katere je uprava naletela pri izvajanju statuta in notranjih pravilih za njegovo uporabo; izraža nezadovoljstvo in popolno nestrinjanje z nekaterimi vrednostnimi presojami v drugem delu poročila; na osnovi tega meni, da ta ocena ni izpolnila svojih ciljev, razen kar zadeva uporabo aplikacije APA-People; zato poziva Parlament, naj še letos opravi celovito in izčrpno oceno statuta in njegovih izvedbenih pravil; svetuje, naj ta ocena zajame tudi vse pravne vidike, ki povzročajo težave, tako da bo mogoče v bližnji prihodnosti ta pravila izboljšati, prilagoditi in spremeniti; poziva tudi, naj v tem procesu sodelujejo uradni predstavniki akreditiranih pomočnikov, zlasti ker so tako pozitivno prispevali k prvi reviziji;

86.  zahteva, da se v letno poročilo Parlamenta zaradi večje preglednosti vključijo dejavnosti, ki jih organizira odbor uslužbencev in jih financira iz proračuna institucije, s podrobnostmi o vrsti dejavnosti, nastalih izdatkih in skladnostjo z dobrim finančnim poslovodenjem;

87.  prosi za rezultate ocenjevanja aplikacije akreditiranih parlamentarnih pomočnikov APA People, ki se je začela uporabljati na začetku tega parlamentarnega obdobja;

Generalni direktorat za infrastrukturo in logistiko

88.  poudarja, da nova srednjeročna nepremičninska strategija predvideva iskanje novih poslopij v bližini glavnih stavb parlamenta, ki bodo zadostila njegovim potrebam; poudarja, da morajo večletni načrti obnovitvenih del temeljiti na stvarnih in podrobnih napovedih, tako glede financ kot glede urnikov; spominja, da ima Parlament v lasti 81 % vseh površin, ki jih zaseda, in da je treba poskrbeti, da proračun ne bo trpel zaradi stroškov obnove starajočih se stavb, kar bo eden največjih izzivov, s katerimi se bo Parlament soočil v naslednjih letih;

89.  poudarja, da Parlament v treh krajih dela zaseda prostore s skupnim tlorisom 1,1 milijona m2; ocenjuje, da je zelo pomembno oblikovati ustrezne ukrepe, da se zagotovi trajnostna narava zgradb Parlamenta glede na rastoče stroške vzdrževanja;

90.  vztraja, da je treba nove pogodbe o nakupih ali najemih sklepati zelo previdno in da je treba redno spremljati in prilagajati strateški načrt za uporabo poslovnih prostorov; meni, da so koncepti v strateškem izvedbenem okviru tudi priložnost za Parlament, da zmanjša potrebe po novih prostorih, saj se organizacija postopoma bolj usmerja v rezultate ter ravnovesje med poklicnim in družinskim življenjem zaposlenih; poudarja, da lahko tudi razpoložljive in razširjene tehnologije in prakse, kot je delo na daljavo, prispevajo k boljšemu izkoristku časa in okolju prijaznejšemu Parlamentu;

91.  ugotavlja, da se je od junija 2014 približno tisoč zaposlenih iz generalnih direktoratov IPOL, EXPO in EPRS preselilo v stavbo Square de Meeûs; opominja, da je bila ta selitev prvi izmed ključnih korakov, s katerimi naj bi v glavni stavbi sprostili dodaten prostor za poslance; želi biti obveščen o naslednjih korakih Parlamenta in konkretnem urniku, po katerem bodo na voljo dodatne pisarne;

92.  poziva upravo, naj v glavnih stavbah Parlamenta uredi prostore za osebje, zaposleno v Square de Meeûs, vključno s sobo, v kateri bo mogoče pregledovati dokumente z omejenim dostopom, namenjene poslancem;

93.  obžaluje, da še vedno ni mogoče skleniti sporazuma o sodelovanju med Parlamentom in Komisijo pri skupnem upravljanju evropskih hiš; poziva obe instituciji, naj oblikujeta sporazum, ki bo sprejemljiv za obe strani in ki bo določal okvir za nakup ali zakup nepremičnin ter poenostavil upravne in finančne postopke v vsakodnevnem upravljanju evropskih hiš; poziva politično hierarhijo, naj po potrebi posreduje;

94.  meni, da bi bilo treba stavbo Paul–Henri Spaak že davno obnoviti, med drugim zgraditi prizidek in razširiti seminarske sobe za obiskovalce in pisarne za poslance; podpira načrte uprave, vendar poudarja, da morajo biti pripravljeni na osnovi obstoječega števila poslancev, ne pa njihovega števila po morebitni – in nerealistični – širitvi Unije;

95.  zahteva konkretno načrtovanje in ocene stroškov obnovitvenih del; poziva k večji preglednosti in udeležbi posameznih poslancev pri odločitvah, ki imajo odločilne posledice za upravne in finančne vidike institucije; ocenjuje, da so posredovane informacije in predhodni sporazumi, sklenjeni na ravni konference predsednikov in predsedstva, nezadostni; zahteva, da se vsi strateški dokumenti o organizaciji in prihodnjem razvoju Parlamenta posredujejo vsem poslancem;

96.  je zaskrbljen nad predlogom o internalizaciji šoferske službe in s tem povezanimi dodatnimi stroški, ki v letu 2017 pomenijo več kot 50–odstotno povečanje glede na leto 2016;

Generalni direktorat za tolmačenje in konference ter generalni direktorat za prevajanje

97.  ugotavlja, da so zaposleni tolmači v skladu z izračuni Parlamenta v letu 2014 v kabinah za tolmačenje v povprečju preživeli 10,7 ure na teden; vendar ugotavlja, da ure, preživete v kabini, predstavljajo le del dejavnosti tolmačev, ki obsega tudi pripravo na sestanke, učenje jezikov in vzdrževanje jezikovnega znanja, dežurstvo, tematsko in drugo specializirano usposabljanje; poziva generalnega sekretarja, naj določi kazalnike, ki merijo vse dejavnosti, ki jih opravljajo tolmači; obžaluje porazdelitev opravljanja nalog posameznih tolmačev, ki v letnem povprečju obsegajo med 6 in 16 ur na teden, kar vodi do neenake delovne obremenitve nekaterih tolmačev; priznava, da zaradi volitev leto 2014 ni bilo običajno glede obsega parlamentarnih dejavnosti;

98.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da metoda izračuna v zvezi s statističnimi podatki ni bila pojasnjena in poziva upravo, naj o svojih postopkih bolje obvešča predstavnike tolmačev;

99.  poziva upravo, naj izključi dopust in bolniške odsotnosti iz izračuna povprečnega števila ur, ki jih tolmači preživijo v kabini;

100.  ponavlja, kako pomembna je večjezičnost za demokratično legitimnost institucije; pozdravlja podatek, da so bili zaradi politike večjezičnosti, učinkovite z viri, ki jo je predsedstvo sprejelo leta 2011, in zaradi organizacijskih reform, ki so sledile, ustvarjeni prihranki pri odhodkih v proračunskih vrsticah za tolmačenje; zahteva, da delovni pogoji vsebujejo načela za zaščito kakovosti tolmačenja in tudi zdravja tolmačev; obenem pa je treba obravnavati potrebe, ki izhajajo iz spremenjenih vzorcev parlamentarnega dela in učinkovite rabe virov; poziva generalnega sekretarja, naj si še naprej prizadeva za tesnejše sodelovanje s tolmači;

101.  vztraja, da so pri tolmačenju mogoči dodatni prihranki, zlasti s povečanjem učinkovitosti službe, ki jo trenutno ovirajo stara pravila iz leta 2005, ki ne ustrezajo več sedanjemu urniku sej institucije; zahteva, da se preuči, ali se učinkovitost lahko poveča tudi v enotah za upravno podporo v GD INTE;

102.  zahteva, da se pregleda in oceni, ali je ustrezno število notranjih tolmačev zagotovljeno tudi v glavnih delovnih dneh Parlamenta;

103.  poziva generalni direktorat za tolmačenje in konference, naj sprejme vse potrebne ukrepe za boljše upravljanje orodij IT in tehnično podporo za tolmače, da bodo na enaki ravni kot orodja in podpora Komisije, naj povečajo produktivnost v smislu nalog tolmačenja, uskladijo delovno obremenitev posameznih tolmačev, da bi zagotovili prisotnost in razpoložljivost tolmačev v glavnih delovnih dneh Parlamenta, obenem pa v celoti spoštovali njihove socialne pravice; nazadnje poziva generalnega sekretarja, naj predstavi nov koncept za uspešno in stroškovno učinkovito uporabo osebja, ki bo temeljil tudi na dogovoru s tolmači;

104.  meni, da bi izboljšanje storitev tolmačenja, zlasti skupaj s Komisijo v okviru medinstitucionalnega sodelovanja, prispevalo k učinkovitejši uporabi teh storitev;

105.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da je odgovornost za organizacijo sestankov in upravljanje konferenc razpršena med različnimi generalnimi direktorati;

Generalni direktorat za finance

Potovalna agencija

106.  pozdravlja dejstvo, da se navodila GD FINS o iskanju najboljših cen učinkovito izvajajo; spodbuja potovalno agencijo, naj pogosteje primerja cene in skuša doseči dogovor z glavnimi letalskimi družbami, da bo lahko ponudila večjo prilagodljivost in ugodnejše vozovnice ter obenem zagotovila možnost za spremembo in preklic potovalnih aranžmajev; poziva jo, naj aktivno išče cenejše letalske vozovnice in ponudbe in v splošnem ponuja bolj konkurenčne cene ter pri tem upošteva vse letalske družbe; poziva GD FINS, naj pripravi raziskavo med uporabniki o zadovoljstvu z ravnjo storitev potovalne agencije, da bi določili področja, kjer so možne izboljšave;

107.  je seznanjen s težavami pri obravnavi zahtev glede organizacije potovanj za institucijo, ki ima obseg in naloge Parlamenta, ter s posebnostmi (prožnost, odpovedi v zadnjem trenutku), ki so povezane z naravo dela Parlamenta;

108.  poziva GD FINS, naj v tesnem sodelovanju z GD SAFE in GD COMM ponovno oceni načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za nujne primere, da bi bolje obravnavali nove grožnje glede varnosti, zlasti za službena potovanja med različnimi kraji institucije;

Prostovoljni pokojninski sklad

109.  ugotavlja, da se je ocenjeni aktuarski primanjkljaj sklada, izračunan na osnovi njegovega premoženja, konec leta 2013 povečal na 270,3 milijona EUR; EUR 207,9 million); poudarja, da to zbuja strahove, da bo kapital sklada prehitro skopnel;

110.  poudarja, da so predvidene prihodnje obveznosti sklada razpršene na več desetletij; poziva predsedstvo, naj razmisli o možnostih za povečanje likvidnosti sklada;

111.  poziva, da se rezultati zunanje ocene, ki jo je zahteval Parlament v zgoraj omenjeni resoluciji o razrešnici za proračunsko leto 2013, predstavijo brez nadaljnjega odlašanja; meni, da je za tako velik primanjkljaj v prvi vrsti odgovoren upravni odbor prostovoljnega pokojninskega sklada; poziva, da se za sklad uporabi samo koncept zasebnega pokojninskega sklada, da se zmanjšajo njegove obveznosti; poziva predsedstvo, naj pripravi predlog za celovit akcijski načrt za obravnavanje pristojnosti parlamenta takoj po prejemu zunanje ocene; meni, da bo treba zmanjšati pokojnine udeležencev, ki vplačujejo v sklad;

112.  poziva predsedstvo, naj čim prej oceni sedanje stanje pokojninskega sklada;

Parlamentarna pomoč

113.  pozdravlja nova, strožja pravila, ki veljajo za lokalne pomočnike in ponudnike storitev; ugotavlja, da so nekatere točke novih pravil nejasne in povzročajo napačne razlage; poziva, naj se dodatno pojasnijo te točke, zlasti v zvezi s stranskimi dejavnostmi lokalnih pomočnikov in ponudnikov storitev; poudarja, da bi morale obe skupini biti pod zelo strogim nadzorom;

114.  pozdravlja oblikovanje e–portala za poslance; meni, da je to stroškovno učinkovito in uspešno orodje za nadzor financ v skladu s politiko brez papirja, ki se izvaja v Parlamentu; poziva GD FINS, naj dejavno spodbuja uporabo tega portala med vsemi poslanci EP;

Generalni direktorat za inovacije in tehnološko podporo

115.  ugotavlja, da je za politiko o varnosti informacij Parlamenta potrebna usklajena korporativna varnostna strategija;

116.  poziva k močnejšim sistemom za informacijsko varnost, s katerimi bi zaščitili informacije pred nepooblaščenim dostopom, motnjami, spremembami ali uničenjem, obenem pa omogočali njihovo razkrivanje, s čimer bi zagotovili neokrnjenost, zaupnost in razpoložljivost;

117.  poziva k oblikovanju sistema hitrega obveščanja v izrednih razmerah, ki bi omogočil, da GD ITEC v sodelovanju z GD SAFE pošlje hitra sporočila sms ali preko elektronske pošte poslancem in uslužbencem, ki se bodo odločili, da bodo uvrščeni na seznam za sporočila, ki se bo uporabljal v specifičnih izrednih varnostnih razmerah;

118.  je seznanjen, da je neodvisna tretja stran opravila zunanjo revizijo informacijske in komunikacijske tehnologije, kot je zahteval v postopku razrešnice za leto 2013; ugotavlja tudi, da je bil cilj te revizije oceniti varnostne zmogljivosti informacijske in komunikacijske tehnologije Parlamenta ter morebitno izpostavljenost njegovih sistemov kibernetskim grožnjam, da bi oblikovali načrt za varnostne izboljšave informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno s predlaganim časovnim načrtom za izboljšanje splošne ravni varnosti v Parlamentu; poziva k sprejetju predpisov o kibernetski varnosti, s katerimi bi zagotovili, da bo Parlament učinkovito zaščitil svoje informacijske sisteme, ter zagotovili zaščito in varnost poslancev pred kibernetskimi napadi;

119.  je zaskrbljen, da se je pri oceni varnostne organiziranosti, zrelosti in zmogljivosti Parlamenta, opravljeni v skladu s standardom ISO 27002:2013 in mednarodno najboljšo prakso, izkazalo, da je zrelost organizacijske varnosti na razmeroma nizki ravni;

120.  poziva k rednim stresnim testom varnostnih sistemov Parlamenta na področju informacijske in komunikacijske tehnologije;

121.  je seznanjen, da je predsedstvo na seji 7. septembra 2015 sprejelo varnostno politiko za sisteme informacijske in komunikacijske tehnologije; poudarja, da je treba nujno uvesti precej zanesljivejšo varnostno politiko na tem področju, v skladu s časovnim načrtom Parlamenta za celovito strategijo informacijske varnosti;

Generalni direktorat za varnost in zaščito

122.  je seznanjen, da je bila internalizacija storitev varovanja v Bruslju dokončana decembra 2014, v Strasbourgu pa 1. julija 2015, po sprejetju celovitega varnostnega koncepta; poudarja, da so zaradi trenutnih varnostnih razmer potrebni nadaljnji varnostni ukrepi in nujna revizija celovitega varnostnega koncepta, ki ga je predsedstvo sprejelo leta 2011;

123.  izraža zaskrbljenost, ker imajo oblasti v Bruslju in Strasbourgu različen pristop do varnosti parlamentarnih prostorov; meni, da bi bilo treba nujno tesneje sodelovati z belgijskimi, francoskimi in luksemburškimi oblastmi, da se poveča varnostno območje okrog stavb Parlamenta;

124.  poziva, naj se celotno varnostno osebje učinkovito preverja, da bi zagotavljali njihovo sposobnost opravljanja nalog, ko gre za zanesljivost in stopnjo strokovne usposobljenosti;

125.  vztraja, da je treba povečanje varnosti parlamentarnih stavb in njihove najbližje okolice obravnavati kot najpomembnejšo prednostno nalogo; meni, da je treba glede na trenutne varnostne razmere varnostnikom dati na voljo ustrezno opremo in zagotoviti primerne delovne pogoje;

126.  poziva k pregledu varnostnih ukrepov za stavbe in k strožjemu nadzoru na vhodih v parkirišča Parlamenta s samodejnim prepoznavanjem registrskih tablic; zahteva uvedbo osrednje kontrolne točke za zunanje ponudnike, ki vstopajo v poslopja Parlamenta;

127.  ponovno opozarja na incidente v zvezi s krajami, do katerih je prišlo v pisarnah poslancev EP; poziva GD INLO in GD SAFE, naj zagotovita večjo varnost in preglednost v zvezi v zvezi z izvajalci in vzdrževalnim osebjem, ki imajo dostop do pisarn;

128.  meni, da je treba uvesti zanesljivo preverjanje kandidatov pred zaposlitvijo, zavezujoče postopke, ki urejajo prenehanje zaposlitve za uslužbence, ustrezne strukture za varnostno upravljanje in ustrezno usposabljanje za krizno upravljanje;

129.  spominja na incident 7. oktobra 2014, v katerem so bili udeleženi kurdski protestniki; poziva k izvedbi celovite in zaupne ocene storitev varovanja v Parlamentu; pozdravlja ustanovitev skupine na visoki ravni s predstavniki Parlamenta, Komisije, Sveta in belgijske države, ki je prvi korak k izboljšanju sodelovanja na varnostnem področju; poziva k tesnejšemu sodelovanju z državnimi in mednarodnimi varnostnimi službami;

130.  vztraja, da je potrebno tesnejše sodelovanje med GD SAFE in GD ITEC, da se zagotovi ustrezna raven zaščite informacij in komunikacije v Parlamentu;

131.  ugotavlja, da institucije in organi Unije pri obravnavi varnostnih in protiterorističnih izzivov uporabljajo ločene vire, različna pravila in raznoliko opremo, ki ni združljiva; meni, da to ne priča samo o slabem upravljanju virov v posameznih upravah (Komisija in Parlament za varnost vsako leto porabita približno 40 milijonov EUR vsak, Svet približno 15 milijonov EUR, Evropska služba za zunanje delovanje pa več kot 5 milijonov EUR samo za varnost sedeža v Bruslju), marveč bi lahko povečalo ranljivost institucij Unije;

132.  je zaskrbljen zaradi varnostnih razmer, saj je grožnja terorističnih napadov zelo velika tako v Evropi kot širše, zlasti po usklajenih napadih v Bruslju in Parizu ter poskusu napada na vlaku Thalys, ki pa je bil preprečen; poziva vse institucije Unije, naj si proaktivno prizadevajo za poglobljeno medsebojno sodelovanje, pa tudi sodelovanje z organi držav gostiteljic, kjer imajo sedež, pisarne ali delegacije oziroma kjer opravljajo svoje dejavnosti;

133.  poziva generalnega sekretarja, pa tudi ustrezne upravne organe Komisije, Sveta in Evropske službe za zunanje delovanje ter parlamentarne odbore, naj preučijo možnosti za skupno medinstitucionalno varnostno politiko, vključno z akcijskim načrtom za uvedbo skupnih elementov, kot so viri in metodologije za ocenjevanje tveganja, osebje in sredstva za zaščito ustreznih političnih organov in uglednih gostov, programi usposabljanja in viri za varnostnike, oprema in tehnologija za nadzor dostopa, kibernetska varnost in varnost komunikacije, pa tudi upravljanje specializiranih virov, ki mora biti usklajeno s pristojnimi organi držav gostiteljic, kjer so glavne institucije Unije, zunanje pisarne in delegacije;

Okolju prijazen Parlament

134.  pozdravlja pozitivne ugotovitve revizije, ki jo je Računsko sodišče opravilo v letih 2013 in 2014 in v kateri poudarja, da je med 14 revidiranimi evropskimi institucijami Evropski parlament pripravil najbolj ambiciozno strategijo na področju zmanjšanja izpustov CO2;

135.  opozarja, da bi lahko videokonference in delo na daljavo prispevali k boljšemu izkoristku časa in Parlamentu omogočili, da postane bolj okolju prijazen, saj bi se zmanjšali upravni in potni stroški;

136.  poudarja, da je treba pri vseh pogodbah in javnih razpisih izvajati zelena javna naročila; poziva k ambicioznim in obvezujočim ciljem za zelene pogodbe, zlasti na področju hrane in gostinskih storitev, vozil in prevoza, sanitarne in vodne opreme, papirja, ravnanja z odpadki, informacijske opreme in opreme za slikovno snemanje, razsvetljave, čiščenja in pohištva;

Zelena javna naročila in EMAS

137.  poziva generalnega sekretarja, naj oblikuje načrt za zmanjšanje števila zabojnikov, ki so na voljo za parlamentarne službene poti; predlaga, da se uvede „sistem zabojnikov na zahtevo“ ali „sistem souporabe zabojnikov“, s čimer se bodo zmanjšali tako finančni stroški kot stroški zaradi ogljičnega odtisa;

138.  pozdravlja nadaljnje ukrepe za izravnavo neizogibnih emisij; poziva Parlament, naj oblikuje dodatne politike za izravnavo CO2;

Politične skupine (proračunska postavka 4 0 0)

139.  ugotavlja, da so bila v letu 2014 sredstva iz proračunske postavke 4 0 0, dodeljena političnim skupinam in samostojnim poslancem, uporabljena takole:

Evropske politične stranke in fundacije

140.  ugotavlja, da so bila v letu 2014 sredstva iz proračunske postavke 4 0 2 uporabljena takole(10):

141.  ugotavlja, da so bila v letu 2014 sredstva iz proračunske postavke 4 0 3 uporabljena takole(11):

(1) UL L 51, 20.2.2014. (2) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (3) UL C 247, 28.7.2015, str. 1. (4) UL C 373, 10.11.2015, str. 1. (5) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (7) PE 349.540/Bur/ann/def. (8) PE 422.541/Bur. (9) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so sestavni del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek I — Evropski parlament (UL L 255, 30.9.2015, str. 3). (10) Vir: PV BUR 20.10.2014 (PE 538.295/BUR) in PV BUR. 20.10.2014 (PE 538.297/BUR), točka 12. (11) Vir: PV BUR 20.10.2014 (PE 538.295/BUR) in PV BUR. 20.10.2014 (PE 538.297/BUR), točka 12.

1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek II – Evropski svet in Svet (2015/2156(DEC))

P8_TA(2016)0151 A8-0101/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0201/2015)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 z odgovoroma institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ustavne zadeve (A8-0101/2016),

1.  odloži podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja proračuna Evropskega sveta in Sveta za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču ter Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek II – Evropski svet in Svet (2015/2156(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek II – Evropski svet in Svet,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za ustavne zadeve (A8-0101/2016),

A.  ker sta preglednost in nadzor javnih računov glavni demokratični načeli, ki veljata tudi za Unijo;

B.  ker je postopek razrešnice del koncepta predstavniške demokracije;

C.  ker je Evropski parlament v skladu s členom 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) edini organ, odgovoren za podelitev razrešnice za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije;

D.  ker je proračun Sveta oddelek proračuna Evropske unije;

E.  ker mora Komisija v skladu s členom 319(2) PDEU Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predložiti vse potrebne informacije o izvrševanju odhodkov in delovanju sistemov finančnega nadzora;

F.  ker imajo vse institucije Unije v skladu s členom 335 PDEU upravno avtonomijo, v skladu s členom 55 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: "finančna uredba") pa so vsaka posebej odgovorne za izvrševanje svojih oddelkov proračuna;

G.  ker Parlament brez potrebnih informacij ne bi mogel sprejeti premišljene odločitve o podelitvi razrešnice;

H.  ker so se pravni in akademski strokovnjaki na delavnici o pravici Evropskega parlamenta do podelitve razrešnice Svetu, ki jo je Parlament organiziral 27. septembra 2012, strinjali s pravico slednjega do obveščenosti;

1.  ugotavlja, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2014, ni bilo pomembnih napak;

2.  je seznanjen s tem, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2014 navedlo, da je na revidiranih področjih za Evropski svet in Svet odkrilo manjše število napak, ki se nanašajo na izračun stroškov osebja, in nekaj pomanjkljivosti, ki se nanašajo na upravljanje družinskih dodatkov;

3.  poziva Evropski svet in Svet, naj izboljšata upravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti in odpravita napake, ki jih je odkrilo Računsko sodišče;

4.  ugotavlja, da sta imela Evropski svet in Svet v letu 2014 skupni proračun v višini 534 200 000 EUR (535 511 300 EUR v letu 2013) in da je bila stopnja izvrševanja 91,3 %; ugotavlja, da se je stopnja uporabe v letu 2014 povečala;

5.  ugotavlja, da se je proračun Sveta za leto 2014 zmanjšal za 1,3 milijona EUR (-0,2 %);

6.  je še zmeraj zaskrbljen, ker je stopnja neporabljenih sredstev v skoraj vseh kategorijah visoka; ponovno poziva k oblikovanju ključnih kazalnikov uspešnosti, ki bi izboljšali načrtovanje proračuna;

7.  je zaskrbljen nad zelo visokim zneskom sredstev, prenesenih iz leta 2014 v leto 2015, zlasti na področju opredmetenih osnovnih sredstev; odločno meni, da ponavljajoč se prenos sredstev v naslednje leto krši načelo enoletnosti in dobrega finančnega poslovodenja iz finančne uredbe;

8.  meni, da bi bilo mogoče z boljšim proračunskim načrtovanjem preprečiti večje prerazporeditve Sveta znotraj proračunskih vrstic;

9.  znova poudarja, da bi morala biti proračuna Evropskega sveta in Sveta ločena, da bi s tem zagotovili večjo preglednost njunega finančnega poslovodenja in večjo odgovornost obeh institucij;

10.  vztraja, da mora Svet tako kot druge institucije delovati odgovorno in pregledno in poziva Svet, naj se pridruži registru Unije za preglednost;

11.  ponovno poziva Evropski svet in Svet, naj Parlamentu pošljeta letno poročilo o dejavnostih s celovitim pregledom vseh kadrovskih virov, ki so na voljo institucijama, razčlenjenih po kategoriji, razredu, spolu, državljanstvu in poklicnem usposabljanju;

12.  izjavlja, da bi lahko imela letna poročila institucij in agencij Unije pomembno vlogo pri ravnanju v skladu z načeli preglednosti, odgovornosti in integritete; poziva institucije in agencije Unije, naj v svoja letna poročila vključijo standardno poglavje o teh sestavinah;

13.  obžaluje, da Svet še vedno ni sprejel kodeksa ravnanja; meni, da bi se morale vse institucije in agencije Unije uskladiti glede skupnega kodeksa ravnanja, ki je nujen za zagotavljanje njihove preglednosti, odgovornosti in integritete; poziva institucije in organe Unije, ki še vedno nimajo kodeksa ravnanja, naj ga čim prej oblikujejo;

14.  poziva Svet, naj začne brez nadaljnjega odlašanja izvajati notranja pravila o prijaviteljih nepravilnosti;

15.  poziva k objavi jasne izjave o finančnih interesih članov Sveta na internetu;

16.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da za predsednika Evropskega sveta in člane kabineta ni mogoče najti pravil o integriteti, izjav o nasprotjih interesov in podrobnih bibliografskih podatkov; ugotavlja tudi, da ni skupnih pravil o integriteti za nacionalne predstavnike v Svetu; poziva Svet, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo popravil stanje, in o rezultatih poroča organu za podelitev razrešnice;

17.  pozdravlja osnutek uredbe Sveta o določitvi prejemkov nosilcev visokih javnih funkcij Unije in predvidene prihranke, ki jih vsebuje;

18.  poziva Svet, naj oblikuje podrobne smernice za boj proti korupciji in neodvisne politike v organizaciji;

19.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je mogoče opaziti zaskrbljujoče pomanjkanje preglednosti pri zakonodajnih postopkih, pogajanjih, stališčih držav članic in sejah v Svetu; poziva Svet, naj razkrije ustrezne dokumente in uvede jasen sistem poročanja, ki bo javnosti omogočal odprto in pregledno spremljanje zakonodajnih postopkov;

20.  je zaskrbljen nad pomanjkanjem preglednosti pri trialogih in spravnih sejah; poziva Svet, naj sistematično povečuje preglednost in integriteto pogajanj;

21.  priznava rezultate, ki jih je z uporabo usklajene metodologije, ki omogoča neposredno primerjavo stroškov prevajanja vseh institucij, dosegel medinstitucionalni odbor za prevajanje in tolmačenje; pozdravlja dejstvo, da Svet posreduje podatke v skladu s to metodologijo;

22.  poudarja, da eden glavnih finančnih ciljev generalnega sekretariata Sveta za leto 2014, tj. otvoritev stavbe Europa do konca leta 2015, ni bil dosežen; obžaluje, da je prišlo do zamude, in želi, da se ga obvešča o finančnih posledicah preložitve;

23.  ponovno poziva, naj se letnemu poročilu o dejavnostih priloži nepremičninska politika Sveta, zlasti ker je pomembno, da se stroški tovrstne politike ustrezno racionalizirajo in da niso pretirani;

Razlogi za odložitev sklepa o podelitvi razrešnice

24.  ponavlja, da bi moral biti Svet pregleden in v odnosu do državljanov Unije v celoti odgovoren za sredstva, ki se mu dodelijo, ter enako kot druge institucije Unije v celoti in dobronamerno sodelovati v letnem postopku podelitve razrešnice; zato meni, da je za uspešen nadzor nad izvrševanjem proračuna Unije potrebno sodelovanje med Parlamentom in Svetom na osnovi delovnega dogovora; obžaluje težave, do katerih je prihajalo v dosedanjem postopku podelitve razrešnice; poudarja, da je treba izboljšati sposobnost za dialog med obema institucijama, da se čim prej najde rešitev, ki bo omogočila izpolnjevanje mandata iz Pogodb in odgovornost do državljanov;

25.  ugotavlja, da je podeljevanje ločenih razrešnic posameznim institucijam in organom Unije dolgoletna praksa, ki se je izoblikovala zato, da bi zagotovili preglednost in demokratično odgovornost do davkoplačevalcev Unije; poudarja, da ima tako Parlament pravico in dolžnost pregledati celoten proračun Unije;

26.  je seznanjen s stališčem Komisije iz pisma z dne 23. januarja 2014, da so vse institucije v celoti vključene v nadaljnje ukrepanje v zvezi z ugotovitvami Parlamenta v postopku podelitve razrešnice in da bi morale v medsebojnem sodelovanju skrbeti za nemoteno izvedbo tega postopka, pri tem pa v celoti upoštevati ustrezne določbe PDEU in druge sekundarne zakonodaje;

27.  poudarja, da Komisija v tem pismu tudi navaja, da ne bo nadzorovala izvrševanja proračunov drugih institucij in da bi odgovarjanje na vprašanja, naslovljena na drugo institucijo, posegalo v avtonomijo te institucije za izvrševanje njenega dela proračuna;

28.  opozarja, da so vse institucije, kakor je opredeljeno v členu 2(b) finančne uredbe, same odgovorne za izvrševanje lastnega razdelka proračuna v skladu s členom 55 navedene uredbe; poudarja, da v skladu s prakso in tolmačenjem veljavnih pravil, pa tudi za ohranitev preglednosti in demokratične odgovornosti do davkoplačevalcev Unije, Parlament podeli razrešnico vsaki instituciji posebej;

29.  poudarja, da ima Parlament pooblastila za podelitev razrešnice v skladu s členi 316, 317 in 319 PDEU ter členi 55 in 164 do 167 finančne uredbe; meni, da so te določbe zadostna pravna podlaga za to, da Parlament poleg pravice do podelitve razrešnice Komisiji uveljavi tudi pravico do sprejetja ločenega sklepa o razrešnici Svetu; potrjuje, da je podelitev ali zavrnitev podelitve razrešnice pravica in dolžnost, ki jo ima Parlament do državljanov Unije;

30.  poudarja, da Svet od leta 2009 zavrača sodelovanje v postopku razrešnice, kot ga izvaja Parlament, saj ne posreduje potrebnih informacij, ne odgovarja na pisna vprašanja ter se ne udeležuje predstavitev in razprav o izvrševanju svojega proračuna, torej je bilo več kot 3 milijarde EUR evropskih javnih sredstev dejansko porabljenih brez pravega nadzora; meni, da je to negativno sporočilo za državljane Unije;

31.  poudarja, da Parlament brez sodelovanja Sveta ne more sprejeti premišljene odločitve o podelitvi razrešnice;

32.  meni, da gre za hudo kršitev obveznosti, ki izhajajo iz pogodb, zlasti načela lojalnega sodelovanja med institucijami, ter da je treba nemudoma najti rešitev, ki bo omogočila nadzor nad celotnim proračunom Unije; v zvezi s tem se sklicuje na člen 15 PDEU, ki določa, da vsaka institucija, organ, urad in agencija zagotovi preglednost svojih postopkov;

33.  znova poudarja, da je mogoče učinkovit proračunski nadzor izvajati samo s sodelovanjem Parlamenta in Sveta, ki mora vključevati uradna srečanja med predstavniki Sveta in Odborom Parlamenta za proračunski nadzor, odgovarjanje na vprašanja, ki jih zastavijo člani odbora na podlagi pisnega vprašalnika, in predložitev dokumentacije, ki bo služila kot informativno gradivo za proračunske kontrole na zahtevo;

34.  opominja, da Parlament podeli razrešnico drugim institucijam, potem ko preuči predložene dokumente in posredovane odgovore na vprašanja; obžaluje, da se Parlament vedno znova sooča s težavami pri prejemanju odgovorov Sveta;

35.  je seznanjen s pismom generalnega sekretarja Sveta, ki ga je poslal v odgovor na poziv Odbora Parlamenta za proračunski nadzor o izmenjavi mnenj 11. januarja 2016; poudarja, da pismo ne odgovarja ne na poziv ne na vprašalnik, poslan generalnemu sekretariatu Sveta 25. novembra 2015, v katerem so bila navedena vprašanja poslancev, temveč zgolj ponavlja stališče Sveta o izmenjavi finančnih informacij, ki je bilo že izraženo v preteklosti;

36.  meni, da je postopek razrešnice pomemben instrument za zagotavljanje demokratične odgovornosti do državljanov Unije;

37.  poziva Svet, naj se začne pogajati s Parlamentom, da bo lahko slednji uveljavljal svojo pravico do vpogleda v informacije o izvrševanju proračuna Sveta je prepričan, da je glede na povedano Svet obvezan posredovati zahtevane informacije;

38.  obžaluje, da vse institucije Unije ne spoštujejo istih standardov preglednosti, in meni, da bi moral Svet pri tem še marsikaj izboljšati;

39.  meni, da bi bilo mogoče situacijo začasno izboljšati s tesnejšim sodelovanjem med institucijami Unije v pogodbenem okviru, vendar bo nazadnje morda potrebna sprememba pogodb, da se postopek podelitve razrešnice jasneje opredeli in Parlamentu izrecno podeli pristojnost za podelitev razrešnice vsaki instituciji in organu posebej;

40.  poziva Komisijo, naj spremeni finančno uredbo, da bi razjasnili cilje postopka podelitve razrešnice in jasno opredelili kazni za neupoštevanje predpisov; poudarja, da bi bilo treba tako povečati odgovornost institucij Unije ter zaščititi finančne interese državljanov Unije; poudarja, da ne bi smelo biti izjem.

(1) UL L 51, 20.2.2014. (2) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (3) UL C 373, 5.11.2015, str. 1. (4) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek IV – Sodišče Evropske unije (2015/2157(DEC))

P8_TA(2016)0152 A8-0123/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0202/2015)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0123/2016),

1.  podeli razrešnico sodnemu tajniku Sodišča Evropske unije glede izvrševanja proračuna Sodišča Evropske unije za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Sodišču Evropske unije, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek IV – Sodišče Evropske unije (2015/2157(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek IV – Sodišče Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0123/2016),

1.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2014 navedlo, da ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče);

2.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2014, ni bilo pomembnih napak;

3.  ugotavlja, da je proračun Sodišča v letu 2014 znašal 355 367 500 EUR (leta 2013 je znašal 354 880 000 EUR) in da je bila stopnja izvrševanja 99 %; pozdravlja višjo stopnjo uporabe v letu 2014 v primerjavi z letom 2013, ko je znašala 96,3 %;

4.  je seznanjen, da je proračun Sodišča zgolj upravne narave in da se več kot 75 % tega proračuna uporablja za odhodke za osebe, zaposlene v instituciji, preostali znesek pa za stavbe, pohištvo, opremo in druge stroške;

5.  pozdravlja produktivnost pravosodnih dejavnosti Sodišča v letu 2014, ko je bilo predloženih 1691 zadev pred tremi sodišči in zaključenih 1685 zadev;

6.  ugotavlja, da je Sodišče v letu 2014 zaključilo 719 zadev (701 v letu 2013) in da je prejelo 622 novih zadev (699 v letu 2013); je zadovoljen s pozitivnimi statističnimi podatki in meni, da se rezultati lahko izboljšajo v prihodnosti;

7.  je seznanjen, da je Splošno sodišče v letu 2014 prejelo 912 novih zadev, 814 zadev je zaključilo, 1423 pa je ostalo nerešenih, kar pomeni, da se je število postopkov v primerjavi z letoma 2012 in 2013 v splošnem povečalo;

8.  poudarja, da je ustanovitev devetih začasnih delovnih mest v sekretariatu na Splošnem sodišču leta 2014 okrepila pravosodno ekipo in zagotovila njegovo učinkovitost ter večjo stopnjo uspešnosti;

9.  ugotavlja, da je leta 2014 Sodišče za uslužbence Evropske unije zaključilo 152 zadev, v primerjavi s 184 zadevami v letu 2013, nerešenih pa je bilo 216 zadev; ugotavlja, da je bilo Sodišče v letu 2014 manj učinkovito pri svojih splošnih sodnih dejavnostih;

10.  spodbuja Sodišče, naj še naprej izboljšuje uporabo obstoječih virov; meni, da so notranje reforme, izvedene v letu 2014, namreč reforma Poslovnika, ki ureja poslovanje Splošnega sodišča in Sodišča za uslužbence, ter razvoj aplikacij IT za boljše obravnavanje postopkov in komunikacije, prispevale k optimizaciji uporabe virov;

11.  pozdravlja načrt Računskega sodišča, da opravi pregled Sodišča, da bi ocenilo njegovo učinkovitost, kot je to zahteval Parlament v postopku podelitve razrešnice za leto 2013;

12.  je seznanjen z informacijami iz januarja 2016 v zvezi s seznamom zunanjih dejavnosti sodnikov, za katerega je bila podana zahteva med izmenjavo mnenj v Odboru Parlamenta za proračunski nadzor o podelitvi razrešnice za leto 2014; obžaluje, da ni omenjeno število sodnikov, ki se udeležujejo različnih dogodkov; zahteva pregled vseh zunanjih dejavnosti za vsakega sodnika, tudi poučevanje, predavanja, druge prireditve in priprave nanje med delovnim časom, in sicer ne zgolj uradno odobrenih dejavnosti; prosi za razkritje vseh sredstev, ki se uporabljajo v povezavi z zunanjimi dejavnostmi sodnikov, na primer prevajalske storitve, strokovne sodelavce Sodišča in voznike;

13.  meni, da bi morale biti vse informacije o zunanjih dejavnostih vsakega sodnika dostopne javnosti; zahteva, naj se te informacije objavijo na spletnem mestu Sodišča in vključijo v njegovo letno poročilo o dejavnostih;

14.  poziva, naj se izjave o finančnih interesih sodnikov objavijo na spletnem mestu Sodišča;

15.  pričakuje, da bo za sedanjo reformo Splošnega sodišča opravljena ocena učinka, s katero bi potrdili, da je primerna in prinaša poenostavitev sodnega sistemaSodišča;

16.  je zadovoljen z izboljšavami aplikacije e-Curia in s povečanjem števila držav članic, ki so jo začele uporabljati v letu 2014; vendar obžaluje, da tri države članice še vedno niso na seznamu uporabnic;

17.  poziva Sodišče, naj naredi korak naprej na področju novih tehnologij, tako da se omogoči nadaljnje zmanjšanje števila potrebnih papirnih izvodov, kakor tudi števila sestankov, ki zahtevajo prevajanje in tolmačenje, ne da bi se s tem ogrozila odgovornost Sodišča;

18.  je seznanjen, da je bila dejavnost direktorata za prevajanje ocenjena kot zadovoljiva; meni, da so z uporabo ureditve omejenega prevajanja mogoči še večji prihranki pri zunajsodnih dokumentih;

19.  ugotavlja, da Sodišče sodeluje v delovni skupini, ki se ukvarja s ključnimi kazalniki medinstitucionalnih dejavnosti in uspešnosti ter med drugim analizira stroške prevajanja; obžaluje, da Sodišče še vedno ne zagotavlja podatkov na podlagi usklajene metodologije, dogovorjene v okviru skupine, ki se ukvarja s ključnimi kazalniki medinstitucionalnih dejavnosti in uspešnosti;

20.  znova zahteva, da se dnevni red sej Sodišča kot priloga vključi v letna poročila o dejavnostih;

21.  ugotavlja, da na odgovornih položajih na Sodišču še vedno primanjkuje žensk in poziva, da se čim prej popravi to neravnovesje;

22.  meni, da odgovor Sodišča na vprašanje Parlamenta št. 26 (pokojnine) ni zadovoljiv; od Sodišča zahteva jasen in podroben odgovor, kakršnega posredujejo druge institucije; meni, da bi moralo Sodišče odgovoriti na vsa vprašanja, ki mu jih pošlje Parlament, in poziva Sodišče, naj bo povsem pregledno kar zadeva pokojnine;

23.  ugotavlja, da ima Sodišče na razpolago 75 službenih vozil, ki stanejo 1 168 251 EUR; ugotavlja, da so plače voznikov v letu 2014 znašale 224342599 EUR; meni, da gre za pretiran strošek, ki je v nasprotju s splošnim trendom omejevanja uporabe službenih vozil v institucijah Unije; ponovno poziva Sodišče, naj zmanjša število službenih vozil, ki so na voljo sodnikom in zaposlenim; poudarja, da stroške razširjenih zasebnih storitev voznikov nosijo davkoplačevalci Unije; priporoča, naj Sodišče te zadeve preuči v medinstitucionalnem okviru in ga poziva k dejavnemu spodbujanju zelene mobilnosti;

24.  pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejelo Sodišče, da bi spoštovalo načelo zelenih javnih naročil in podpira ohranjanje te strategije;

25.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je nepremičninska politika Sodišča priložena njegovemu letnemu poročilu o dejavnostih.

(1) UL L 51, 20.2.2014. (2) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (3) UL C 373, 10.11.2015, str. 1. (4) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek V – Računsko sodišče (2015/2158(DEC))

P8_TA(2016)0153 A8-0107/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0203/2015)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0107/2016),

1.  podeli razrešnico generalnemu sekretarju Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna Računskega sodišča za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Računskemu sodišču, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek V – Računsko sodišče (2015/2158(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek V – Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0107/2016),

1.  ugotavlja, da zaključne račune Računskega sodišča revidira neodvisni zunanji revizor (PricewaterhouseCoopers SARL), zato da bi bila uporabljena ista načela preglednosti in odgovornosti, kot jih Računsko sodišče uporablja pri revidiranih subjektih; je seznanjen z mnenjem revizorja, da so „računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja Računskega sodišča“;

2.  poudarja, da je bil v letu 2014 končni znesek odobrenih sredstev Računskega sodišča 133 498 000 EUR (142 761 000 EUR v letu 2013) in da je skupna stopnja izvrševanja proračuna znašala 98,8 %, leta 2013 pa 92 %; pozdravlja boljšo stopnjo izvrševanja z manjšim proračunom;

3.  poudarja, da je proračun Računskega sodišča zgolj upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji;

4.  priznava nadvse pomembno vlogo Računskega sodišča pri zagotavljanju boljše in preudarne porabe sredstev Unije; želi opomniti, da ima to sodišče odličen položaj, da za zakonodajalca in proračunski organ pripravi koristna mnenja o rezultatih in izidih, doseženih s politikami Unije, tako da se bo izboljšala varčnost, uspešnost in učinkovitost dejavnosti, ki jih financira Unija;

5.  pozdravlja projekt Računskega sodišča za reforme, ki se je začel konec leta 2014 in je namenjen racionalizaciji procesa revizije in preoblikovanju sodišča v organizacijo, ki bo temeljila na nalogah, ter razširitvi obsega dela njegovih zaposlenih; poziva Računsko sodišče, naj organ za podelitev razrešnice obvešča o doseženih ciljih in ugotovljenih učinkih po navedeni reformi;

6.  spominja Računsko sodišče, da so se Parlament, Svet in Komisija v točki 54 skupnega pristopa za decentralizirane agencije iz leta 2012 dogovorili, da bo za vse vidike zunanjih revizij, ki jih opravijo zunanji izvajalci, v celoti odgovorno Računsko sodišče, ki vodi vse potrebne upravne postopke in postopke javnih naročil ter jih financira iz svojega proračuna, skupaj z drugimi morebitnimi stroški revizij, poslanih v zunanje izvajanje; močno obžaluje, da imajo decentralizirane agencije zaradi novega revizijskega pristopa, ki vključuje revizorje iz zasebnega sektorja, večje upravno breme; je zaskrbljen, ker je bilo zaradi tega upravno breme večje za 85 %, kar je 13 000 ur več v primerjavi s prejšnjimi revizijami, ki jih je vodilo Računsko sodišče, kar v povprečju pomeni 3,5 ekvivalenta polnega delovnega časa; obžaluje, da so imele decentralizirane agencije zaradi časa, porabljenega za javna naročila in upravljanje revizijskih pogodb, več kot 1400 ur dodatnega dela ter da so dodatni odhodki za zunanje revizije, ki so jih izvedla zasebna podjetja, v letu 2014 skupaj znašali 550 000 EUR; ponovno poziva Računsko sodišče, naj spoštuje dogovorjeni skupni pristop ter najema in plačuje zunanje revizorje agencij ter zagotavlja boljša navodila zasebnim revizorjem, da bi se znatno zmanjšalo upravno breme;

7.  je zadovoljen, ker po pozivu Parlamenta v resoluciji z dne 29. aprila 2015 o razrešnici za proračunsko leto 2013(6) Računsko sodišče načrtuje revizijo Sodišča, da bi ocenilo njegovo uspešnost;

8.  glede na omenjeno dobro sodelovanje poziva Računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo o tem, ali je Komisija ustrezno uporabila svoje pristojnosti pri podpiranju in preverjanju držav članic pri izvrševanju proračuna EU;

9.  podpira Računsko sodišče pri prizadevanjih, da bi več virov namenilo revizijam uspešnosti; pričakuje, da bo organizacija revizorjev, ki bo temeljila na nalogah, Računskemu sodišču omogočila, da bo prožneje dodelil sredstva, ne da bi s tem ogrozil svoje naloge; meni, da bi morali Računsko sodišče in nacionalne vrhovne revizijske institucije tesneje sodelovati v skladu s členom 287(3), zlasti pri pripravi poročil o revidiranju smotrnosti poslovanja (stroškovna učinkovitost) različnih ukrepov in programov EU in revidiranju deljenega upravljanja; pričakuje konkretne rezultate, kar zadeva obveščanje o letnem delovnem programu tega sodišča;

10.  je seznanjen s pobudo Računskega sodišča za reformo sistema senatov in želi o njej izvedeti več;

11.  je dodobra seznanjen z informacijo, da je bila produktivnost Računskega sodišča v letu 2014 rekordna; pozdravlja novosti, kot je panoramski pregled;

12.  ugotavlja, da so se časovni okviri za pripravo posebnih poročil od leta 2008 skrajšali, a cilj 18 mesecev še ni bil dosežen; poudarja, da mora biti cilj realističen, da ne bi vplival na kakovost poročil;

13.  spodbuja Računsko sodišče, naj preuči razmerje med številom in pravočasnostjo posebnih poročil;

14.  poudarja, da so priporočila, navedena v posebnih poročilih, pogosto nejasna in meni, da bi morala vedno razkrivati pozitiven in negativen vidik ravnanja držav, ki jih zadevajo;

15.  je zadovoljen, da Računsko sodišče obvezo o zmanjšanju osebja za 5 % uresničuje, ne da bi to negativno vplivalo na politiko o krepitvi revizijskih služb; poziva ga, naj poskrbi, da nadaljnji kadrovski rezi ne bodo škodovali kakovosti njegovih poročil;

16.  poziva Računsko sodišče, naj zagotovi geografsko uravnoteženost osebja, zlasti na vodilnih in direktorskih položajih, ob upoštevanju strokovnega znanja in odlik;

17.  pozdravlja prizadevanja Računskega sodišča za izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov med člani osebja; poudarja in pozdravlja povečanje števila revizork, kar bo nedvomno vplivalo na njihovo prisotnost na vodstvenih položajih v tem sektorju, ter tudi vzpostavitev mreže revizork; poudarja, da je treba delo nadaljevati v tej smeri;

18.  pozdravlja prizadevanja Računskega sodišča glede strokovnega usposabljanja revizorjev, da bi upravljanje znanja in njegovo posodabljanje postala bolj učinkovita; čestita Računskemu sodišču za sodelovanje z Univerzo Metz/Nancy in za vzpostavitev specialističnih študijev s področja evropske revizije, in ga spodbuja, naj z istim ciljem naveže stike z drugimi evropskimi univerzami;

19.  je seznanjen, da bodo neporabljena sredstva iz pogodbe, ki je bila oblikovana za plačilo stavbe K3, uporabljena za financiranje prenove stavbe K2; želi izvedeti več o obsegu teh del;

20.  ponovno poziva Računsko sodišče, naj letnemu poročilu o dejavnostih priloži svojo nepremičninsko politiko;

21.  priznava, da si Računsko sodišče prizadeva za zmanjšanje stroškov prevajanja; meni, da bi bil lahko sporazum o sodelovanju na področju prevajanja (kot ga imata posvetovalna odbora s Parlamentom) del strategije Računskega sodišča za obdobje 2013–2017, da bi izboljšalo učinkovitost in zmanjšalo stroške; poziva ga, naj razmisli o zunanjem prevajanju kot o dodatni možnosti za zmanjšanje stroškov;

22.  priznava rezultate, ki jih je medinstitucionalni odbor za prevajanje in tolmačenje dosegel z dogovorom o usklajeni metodologiji, ki omogoča neposredno primerjavo stroškov prevajanja vseh institucij; pozdravlja dejstvo, da Računsko sodišče posreduje podatke v skladu s to metodologijo;

23.  poziva Računsko sodišče, naj v svoja letna poročila o dejavnostih v skladu z obstoječimi pravili o zaupnosti in o varstvu podatkov vključi rezultate in posledice zaključenih primerov urada OLAF, v katerih je bila predmet preiskave institucija ali posamezniki, ki delajo zanjo;

24.  ugotavlja, da je bilo izvajanje priporočil službe za notranjo revizijo glede pregleda pravil iz vodnika za službena potovanja osebja preloženo zaradi tehničnih razlogov;

25.  je seznanjen s prvimi ukrepi Računskega sodišča za brezpapirno okolje; podpira pobudo Računskega sodišča, a pričakuje, da bo Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor še vedno prejel nekaj papirnih izvodov njegovih poročil; odobrava okoljevarstveno strategijo, ki jo je Računsko sodišče izvajalo do zdaj, med drugim prizadevanje za manjšo porabo energije, pogostejšo rabo videokonferenc, sistem za ponovno uporabo deževnice in spodbujanje trajnostne mobilnosti;

26.  pozdravlja, da so sporočila Računskega sodišča prek medijev bolj jasna; pričakuje, da se bo to izboljšanje nadaljevalo;

27.  ceni sodelovanje med Računskim sodiščem in Odborom Parlamenta za proračunski nadzor, pa tudi njegove redne povratne informacije na zahtevo Parlamenta;

(1) UL L 51, 20.2.2014. (2) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (3) UL C 373, 5.11.2015, str. 1. (4) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (6) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek V – Računsko sodišče (UL L 255, 30.9.2015, str. 123).

1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor (2015/2159(DEC))

P8_TA(2016)0154 A8-0111/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0204/2015)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) ter členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0111/2016),

1.  podeli razrešnico generalnemu sekretarju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora glede izvrševanja proračuna Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor (2015/2159(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor,

–  ob upoštevanju odločbe evropske varuhinje človekovih pravic z dne 18. novembra 2015, s katero je zaključila svojo preiskavo o pritožbi 1770/2013/JF proti Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0111/2016),

1.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2014, ni bilo pomembnih napak;

2.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za 2014 v štirih od petnajstih pregledanih postopkov javnih naročil Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) odkrilo pomanjkljivosti;

3.  pozdravlja, da je EESO v odziv na ugotovitve Računskega sodišča ustanovil posebno podporno službo za javna naročila, ki pomaga tem direktoratom, z izjemo direktorata za logistiko, ki že ima podobno službo; pričakuje, da bo ta služba začela delovati s polno paro v drugi polovici leta 2016;

4.  ugotavlja, da je proračun EESO leta 2014 znašal 128 559 380 EUR (130 104 400 EUR leta 2013), kar je za 1,19 % manj v primerjavi s proračunom za leto 2013, stopnja uporabe pa je znašala 95,6 %; ugotavlja, da se je stopnja uporabe leta 2014 povečala, a obžaluje, da še zmeraj ni dosegla 96,8 % iz leta 2012;

5.  poudarja, da je proračun EESO zgolj upravne narave, velik delež se uporablja za odhodke za osebe, ki delajo v instituciji, preostali znesek pa za stavbe, pohištvo, opremo in razne tekoče stroške;

6.  je seznanjen z ugotovitvami, ki so sledile resoluciji Parlamenta o razrešnici za proračunsko leto 2013 z dne 29. aprila 2015 in so bile priložene letnemu poročilu o dejavnostih EESO(6);

7.  ugotavlja, da je EESO v letu 2014 pripravil manj poročil in mnenj ter organiziral manj srečanj v sklopu zakonodajnega dela; vendar je presenečen nad večjim število pravnih mnenj, ki jih je v tem obdobju izdala pravna enota; želi, da se ga obvesti o vzrokih za to povečanje;

8.  ugotavlja, da je bil 5. februarja 2014 podpisan sporazum o sodelovanju med EESO in Parlamentom z dvema prilogama o upravnem sodelovanju in proračunskih posledicah, podoben sporazumu med Parlamentom in Odborom regij, katerega cilj je vzpostaviti politično in upravno sodelovanje;

9.  pozdravlja odgovor EESO na zahtevo, ki jo je Parlament podal v zgoraj navedeni resoluciji o razrešnici za proračunsko leto 2013, da je treba pripraviti individualno oceno vpliva sporazuma o sodelovanju z vidika človeških virov, odhodkov, sinergij, dodane vrednosti in vsebinske kakovosti;

10.  ugotavlja, da so še vseeno mogoče izboljšave v okviru sporazuma o sodelovanju, zlasti na političnem področju; je prepričan, da so Parlament, EESO in Odbor regij sposobni oblikovati dodatne sinergije, s katerimi bi povečali storilnost na področjih sodelovanja na vseh ravneh, in prosi, da se vzpostavijo dejanske in podrobne določbe o delovanju služb, ki si jih delijo tri institucije; zahteva, da se za člane odbora EESO pripravi anketa o zadovoljstvu glede storitev, ki jih nudi služba Evropskega parlamenta za raziskave; želi, da se ga še naprej obvešča o nadaljnji obravnavi sporazuma o sodelovanju;

11.  poziva, naj se v vmesni pregled sporazuma o sodelovanju vključi podrobna ocena, razvrščena po institucijah, prihrankov in povečanja proračunskih izdatkov, ki izhajajo iz njega;

12.   ugotavlja, da je EESO uvedel nova pravila za povračilo potnih stroškov članov, tako da bodo povrnjeni samo dejanski stroški, kakor je lani v resoluciji o razrešnici za leto 2013 izrecno zahteval Parlament; pozdravlja dejstvo, da se je začel sistem z začetkom novega mandata EESO, ki je začel teči jeseni 2015, izvajati s polno paro;

13.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je skupno vračilo potnih stroškov in nadomestil, izplačano upravičencem EESO, znašalo 17 375 864 EUR; poziva institucijo, naj oblikuje sistematično strategijo, s katero bi občutno zmanjšala te odhodke;

14.  ugotavlja, da ima EESO v okviru sporazuma o sodelovanju v letu 2014 pozitivno bilanco v višini 1 560 000 EUR; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo v okviru sporazuma o sodelovanju premeščenih 36 uradnikov EESO in 24 Odbora regij, ki so del prevajalske službe in v veliki večini tik pred upokojitvijo, kar pomeni znaten prihranek pri poglavjih o uslužbencih (plače in pokojnine) obeh institucij, pri čemer pa se bodo izdatki Parlamenta močno povečali tako kratko- (plače) kot dolgoročno (pokojnine);

15.  obžaluje, da so se stroški službenih poti osebja povečali z 338 366 EUR v letu 2013 na 387 481 EUR v letu 2014 (14,5 %);

16.  poziva, naj se v letno poročilo o dejavnostih vključi pregled vodstvenih delavcev, razčlenjen po državljanstvu, spolu in položaju;

17.   pozdravlja dejstvo, da sta EESO in Odbor regij tesno sodelovala pri pripravi notranjih pravil o prijaviteljih nepravilnosti, saj imata nekaj skupnih služb in osebja; vendar meni, da je EESO predolgo odlašal z odobritvijo teh pravil; kljub temu pozdravlja dejstvo, da se pravila uveljavljajo retroaktivno;

18.  ugotavlja, da se je delež enega od spolov na vodstvenih položajih v letu 2014 nekoliko izboljšal (40 % v primerjavi z 39 % leta 2013); obžaluje pa, da še vedno obstaja vrzel, ki je ni opaziti v drugih kategorijah; vztraja, da je treba določiti srednjeročne cilje, ki bodo omogočili doseganje potrebnega ravnovesja in aktivno nadaljevanje dela v tej smeri;

19.  pozdravlja, da je EESO začel izvajati posebno usposabljanje o etiki in integriteti, da bi izboljšal poznavanje pravic in dolžnosti osebja ter ozaveščenost o njih; vendar meni, da to usposabljanje ne sme biti obvezno samo za na novo zaposleno osebje, temveč za vse osebje;

20.  obžaluje, da EESO ni izpolnil vseh ukrepov, ki jih je zahteval Parlament v odstavku 24 svoje zgoraj navedene resolucije o razrešnici za leto 2013; meni, da bi moral EESO predsedstvu Parlamenta ter svojim članom in osebju posredovati informacije o dveh sodbah Sodišča, ki nista bili odločeni v prid EESO, ne pa jih vključiti v druge splošne publikacije; upa, da se bodo tovrstne vrzeli zapolnile s pripravo novih pravil glede prijaviteljev nepravilnosti in da se bo posledično vrzel za ta konkreten primer lahko popravila retroaktivno;

21.  prav tako upa, da bo EESO z uporabo novih pravil o prijaviteljih nepravilnosti nemudoma in učinkovito sprejel ukrepe, potrebne za zagotavljanje priznanja, spoštovanja in upoštevanja prijaviteljev nepravilnosti v tistih primerih, ki jih je priznalo Sodišče EU in do katerih je prišlo pred sprejetjem teh pravil; prav tako poziva EESO, naj sprejme potrebne ukrepe za dokončno prekinitev napadov proti tem prijaviteljem nepravilnosti v različnih publikacijah EESO;

22.  obžaluje, da je varuhinja človekovih pravic z odločbo o zaključku svoje preiskave o zgoraj navedeni pritožbi 1770/2013/JF proti EESO izjavila, da je EESO le delno sprejel predloge za odpravo nepravilnosti v svoji upravi; obžaluje, da EESO ni priznal svojih nepravilnosti ali napake pri premestitvi tožeče stranke; obžaluje dejstvo, da se EESO ne strinja, da bi moral načelno priznati navedene napake, čeprav je v praksi sprejel nekatera priporočila varuhinje človekovih pravic o dodelitvi odškodnine tožeči stranki za storjeno krivico;

23.  je seznanjen z informacijami o uporabi pripomočkov za videokonference, ki jih je ob nadaljnji obravnavi zgoraj navedene resolucije o razrešnici za leto 2013 zagotovil EESO; zahteva, da se ga še naprej obvešča o napredku v zvezi s tem; meni, da bo lahko EESO z uporabo videokonferenc in podobne tehnologije bistveno zmanjšala stroške za potovanja in seje;

24.  ugotavlja, da se je število sestankov, pri katerih se uporablja orodje za videokonference, v primerjavi z letom 2013 podvojilo; ugotavlja, da se to orodje uporablja za sestanke, pri katerih ni potrebno tolmačenje; spodbuja EESO, naj učinkovito uporablja jezikovno usposabljanje, da bi zmanjšal obseg tolmačenja in povečal učinkovitost in uspešnost svojega dela;

25.  spodbuja EESO, naj okrepi informacijsko in komunikacijsko politiko ter prisotnost v družbenih medijih;

26.  je seznanjen s prizadevanji EESO, da bi z učinkovito informacijsko in komunikacijsko politiko povečal prepoznavnost institucije; soglaša s pristopom krepitve medinstitucionalnega sodelovanja za izboljšanje komunikacije in prepoznavnosti ter okrepitev navzočnosti članov institucij na nacionalni ravni, ter spodbuja EESO, naj svoje delo nadaljuje v tej smeri; v zvezi s tem pozdravlja vsa nadaljnja prizadevanja za povečanje pretoka informacij, s čimer bi izpolnili tudi zahteve glede preglednosti;

27.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se stopnja zahtevanih, a neuporabljenih storitev tolmačenja nenehno zmanjšuje, saj je leta 2013 znašala 5,1 %, v letu 2014 pa 4,3 %; pričakuje, da bo mogoče na podlagi dogovorjenih pogojev iz sporazuma o sodelovanju dodatno zmanjšati stroške tolmačenja;

28.  je presenečen, da so se storitve prevajanja, predane zunanjim izvajalcem, v primerjavi letom 2013 zmanjšale za 1 %; pričakuje, da se bo ta trend spremenil po izvajanju sporazuma o sodelovanju, ki po prerazporeditvi prevajalskega osebja v Parlament predvideva več predajanja storitev prevajanja zunanjim izvajalcem;

29.  priznava rezultate, ki jih je z uporabo usklajene metodologije, ki omogoča neposredno primerjavo stroškov prevajanja vseh institucij, dosegel medinstitucionalni odbor za prevajanje in tolmačenje; pozdravlja dejstvo, da EESO posreduje podatke v skladu s to metodologijo;

30.  obžaluje, da je bilo treba v letu 2014 preložiti pomembno prireditev; ponovno poziva EESO, naj bolje načrtuje organizacijo notranjih prireditev;

31.  pozdravlja vključitev rezultatov in posledic zaključenih primerov Evropskega urada za boj proti goljufijam iz leta 2014 v letno poročilo o dejavnostih;

32.  pozdravlja odločitev EESO, da v letno poročilo o dejavnostih vključi politiko v zvezi z nepremičninami;

33.  je seznanjen s sodelovanjem med EESO in Odborom Parlamenta za proračunski nadzor, zlasti v zvezi s postopkom podelitve razrešnice.

(1) UL L 51, 20.2.2014. (2) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (3) UL C 373, 10.11.2015, str. 1. (4) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (6) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor (UL L 255, 30.9.2015, str. 128).

1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek VII – Odbor regij (2015/2160(DEC))

P8_TA(2016)0155 A8-0132/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0205/2015)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0132/2016),

1.  podeli razrešnico generalnemu sekretarju Odbora regij glede izvrševanja proračuna Odbora regij za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Odboru regij, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču ter Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek VII – Odbor regij (2015/2160(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek VII – Odbor regij,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0132/2016),

1.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za leto 2014 navedlo, da ni ugotovilo hujših pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Odbora regij (v nadaljevanju: odbor);

2.  ugotavlja, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2014, ni bilo pomembnih napak;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

3.  ugotavlja, da je bil odboru za leto 2014 odobren proračun v znesku 87 600 000 EUR (87 373 000 EUR v letu 2013), od tega 86 300 000 EUR odobritev za prevzem obveznosti s stopnjo uporabe 98,5 %; pozdravlja, da se je stopnja uporabe v letu 2014 povečala;

4.  opaža, da cilj 4 direkcije za upravo in finance – zagotoviti učinkovito notranje nadzorno okolje in spremljati izvajanje finančnih predpisov – pri dveh od treh kazalnikih učinka ni bil uresničen: stopnja vračanja za popravke pravnih ali proračunskih obveznosti ali plačil je bila pod ciljem 4 %, število finančnih izjem pa se je v letu 2014 povečalo za 6 %, namesto da bi se zmanjšalo za 3 %;

5.  je zaskrbljen zaradi povečanja števila poročil o izjemah: 87 finančnih izjem in tri upravne izjeme; poudarja, da so bile tri upravne izjeme povezane z nespoštovanjem notranjih postopkov; opaža štiri odstopanja od pravil o javnih naročilih ali upravljanju pogodb v letu 2014 (v primerjavi z enim odstopanjem v letu 2013) in da je večina poročil o odstopanju (58 od 81) povezana z odsotnostjo ali nezadostnostjo pravnih obveznosti; prosi za podrobne informacije o tem, kako je prišlo do teh odstopanj in o zneskih, ki so z njimi povezani; zahteva celovito poročilo o popravnih ukrepih, sprejetih za preprečevanje podobnih primerov, pred koncem januarja 2016;

6.  je seznanjen s 13 prerazporeditvami sredstev med proračunskimi vrsticami v proračunskem letu 2014; meni, da je bilo mogoče prerazporeditve za proračun za komuniciranje političnih skupin in za objave v Uradnem listu Evropske unije predvideti v proračunu, ki je bil odobren v izhodišču;

Prihranki in upravni odhodki

7.  poudarja, da je proračun odbora zgolj upravne narave in da se velik delež porabi za odhodke v zvezi z zaposlenimi v instituciji, preostanek pa za stavbe, pohištvo, opremo in razne tekoče stroške;

8.  vseeno opaža, da je bilo v letu 2014 porabljenih 8 277 556 EUR samo za nadomestila za potne stroške in sejnino za člane in nadomestne člane odbora regij, še 409 100 EUR pa za stroške službenih poti in potne stroške zaposlenih; meni, da je število službenih poti izjemno visoko (787), kar pa velja tudi za izdatke, ki so nastali z nadomestili za potne stroške in sejnino članov; meni, da bi bilo treba službene poti članov jasno opisati v letnem poročilu o dejavnosti s podrobno navedbo izdatkov in analizo stroškov in koristi; poudarja, da je navajanje službenih poti članov nejasno, nenatančno in ne podaja jasnih zneskov; poziva odbor, naj v svoje letno poročilo o dejavnostih vedno vključi podatke o službenih poteh članov;

9.  meni, da je skupni znesek 9 594 089 EUR, ki ga je odbor v letu 2014 plačal za stroške najema (zunanji najemodajalci), previsok; opozarja, da je tudi po umiku prispevka Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) v višini 1 181 382 neto znesek, ki ga je odbor plačal, ostal višji od računovodskega deleža teh plačil najemnin, razlika pa je bila zabeležena kot odhodki za gradnjo (852 464 EUR); poudarja, da večina obveznosti odbora izhaja iz transakcij, povezanih z najetimi nepremičninami (95,6 % v letu 2014), in da je ob koncu leta 2014 dolg finančnega najema znašal 65 051 695 EUR; poziva odbor, naj skupaj s Parlamentom in Komisijo poišče rešitve – na primer obsežno skupno uporabo zgradb ter sejnih sob in konferenčnih dvoran – za zmanjšanje stroškov;

10.  zahteva, da se letnemu poročilu o dejavnostih priloži nepremičninska politika odbora, zlasti ker je pomembno, da se stroški tovrstne politike ustrezno racionalizirajo in da niso pretirani;

11.  je seznanjen s prihranki pri storitvah tolmačenja; obžaluje, da v letnem poročilu odbora o dejavnostih niso podane podrobne informacije o stopnjah uporabe in odpovedi storitev tolmačenja; zahteva, da se ti podatki vključijo v letno poročilo o dejavnostih odbora za leto 2015;

12.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je odbor v letno poročilo o dejavnostih za leto 2013 vključil informacije o neuporabljenih storitvah tolmačenja; meni, da je pozitivno, da se je delež neuporabljenih storitev tolmačenja s 3,23 % leta 2012 zmanjšal na 2,51 % leta 2013, in da je mogoče ta delež še izboljšati; poziva odbor, naj bolje načrtuje svoja zasedanja;

13.  opaža, da odbor pogosteje uporablja videokonference; vseeno obžaluje zaostanek pri uvajanju prenosne opreme za videokonference in prosi, da se ga v letnem poročilu o dejavnostih odbora obvesti o razvoju na tem področju; je seznanjen z navedbami odbora, da se orodje za videokonference uporablja za sestanke, pri katerih ni potrebno tolmačenje; spodbuja odbor, naj učinkovito uporablja jezikovno usposabljanje, da bi zmanjšal obseg tolmačenja in povečal učinkovitost in uspešnost dela odbora; poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice do konce junija 2016 obvesti o tem;

14.  poziva k obsežni uporabi videokonferenc in vseh tovrstnih orodij, da bi se občutno zmanjšali stroški; ne razume, kako se tako številne službene poti v Grčijo ali Italijo (77 oziroma 125) prevajajo v dodano vrednost za državljane teh držav ali druge državljane Unije;

Sodelovanje in sporazumi

15.  pozdravlja, da je bila v letu 2014 sprejeta Listina o upravljanju na več ravneh v Evropi, ki se je začela uporabljati z zavezo o razvoju novih oblik dialoga in partnerstva med vsemi javnimi organi v Uniji, da bi se optimizirale javne politike in javna potrošnja ter izboljšalo izvajanje politik; prosi, naj se ga obvešča o tozadevni strategiji projekta in njegovih rezultatih;

16.  ugotavlja, da je bil 5. februarja 2014 podpisan sporazum o sodelovanju med Parlamentom, odborom in EESO, katerega cilj je razviti politično sodelovanje; ugotavlja, da je bila potrjena tudi priloga o upravnem sodelovanju;

17.  meni, da je mogoče še izboljšati sodelovanje med Parlamentom in odborom na podlagi sporazuma o sodelovanju, zlasti kar zadeva politične vidike; poziva obe instituciji, naj preučita, ali je mogoče poiskati dodatne sinergije, ki bi izboljšale produktivnost na področjih, zajetih v sporazumu o sodelovanju, in prosi, da se ga obvešča o tozadevnem razvoju; poziva, da se oblikujejo specifične podrobne določbe o delovanju služb, ki si jih delijo Parlament, odbor in EESO;

18.  poziva, naj se med člani odbora opravi anketa o zadovoljstvu s storitvami, ki jih zanje zagotavlja služba Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS); želi, da se ga še naprej obvešča o razvoju kar zadeva sporazum o sodelovanju;

19.  poziva, naj se v vmesni pregled sporazuma vključi podroben prerez po institucijah proračunskih prihrankov in povečanja proračunskih odhodkov, ki so posledica sporazuma o sodelovanju;

20.  je seznanjen, da sta imela v letu 2014 odbor in EESO pozitivno proračunsko bilanco v okviru sporazuma o sodelovanju; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo na podlagi tega sporazuma premeščenih 24 uradnikov odbora in 36 uradnikov EESO, vsi iz prevajalske službe in v večini tik pred upokojitvijo, kar pomeni znaten prihranek obeh institucij v poglavjih o uslužbencih (plače in pokojnin), odhodki Parlamenta pa se s tem občutno povečajo tako kratkoročno (zaradi plač) kot dolgoročno (zaradi pokojnin);

21.  je seznanjen z dejstvom, da je bil leta 2015 podpisan nov dvostranski sporazum o upravnem sodelovanju med odborom in EESO; želi, da se ga v okviru vmesnega pregleda obvesti o tem dvostranskem sodelovanju;

22.  je seznanjen s sodelovanjem med odborom in Odborom Parlamenta za proračunski nadzor, zlasti v zvezi s postopkom podelitve razrešnice;

Upravljanje človeških virov

23.  obžaluje, da ni bil dosežen cilj 2 direkcije za prevajanje – izboljšati metode dela in optimizirati upravljanje s človeškimi in finančnimi viri; je zaskrbljen zaradi nizke stopnje izvrševanja v proračunski vrstici 1420 (zunanje prevajanje in prevajalska orodja); zlasti opaža, da je bila stopnja izvrševanja več proračunskih vrstic za prevajanje pod povprečjem iz preteklih let;

24.  priznava rezultate, ki jih je z uporabo usklajene metodologije, ki omogoča neposredno primerjavo stroškov prevajanja vseh institucij, dosegel medinstitucionalni odbor za prevajanje in tolmačenje; pozdravlja dejstvo, da odbor posreduje podatke v skladu s to metodologijo;

25.  opaža, da je še vedno premalo žensk na visokih položajih v odboru; poziva k oblikovanju načrta za enake možnosti v zvezi z vodstvenimi položaji, da bi to neravnovesje čim prej odpravili;

26.  obžaluje, da je med vodstvenimi delavci manj kot 35 % žensk, obenem pa te predstavljajo več kot 60 % vseh zaposlenih; zato poudarja, da ženske zasedajo zgolj 28 % višjih vodstvenih položajev; poziva odbor, naj odpravi to neuravnoteženo zastopanost žensk na vodilnih položajih;

Upravljanje javnih naročil in pogodb

27.  poudarja, da je revizijski odbor analiziral sedanje prakse odbora na področju javnih naročil ter podal priporočila v zvezi z izboljšanjem finančnih krogov in jih pospremil s 15 ukrepi za okrepitev sistemov kontrole; zahteva podrobne informacije o skupini za zagotavljanje kakovosti javnih naročil in njeni učinkovitosti ter opis in nadaljnje ukrepe v zvezi s tozadevnimi priporočili revizijskega odbora pred koncem junija 2016;

28.  obžaluje, da se je število odstopanj od pravil javnih naročil ali upravljanja pogodb z enega v letu 2013 dvignilo na štiri v letu 2014; ugotavlja, da je to odstopanje zakrivila postopkovna napaka v postopku, v katerem je bil odbor pridružen Parlamentu v okviru neprekinjenih IT storitev; poziva odbor, naj pripravi potrebne ukrepe, da se podobne situacije ne bi več ponovile; poziva odbor, naj nemudoma obravnava pereče vprašanje vseh poročil o izjemah zaradi neupoštevanja določb finančne uredbe ali internih postopkovnih predpisov; vseeno ugotavlja, da število izjem predstavlja samo 0,4 % zadevnih operacij;

Notranja revizija

29.  opaža, da se je revizijski odbor, ki je bil ustanovljen leta 2013, v letu 2014 sestal dvakrat; je zaskrbljen zaradi nadaljnjih ukrepov po reviziji uspešnosti projektov IT; meni, da je bila pri uspešnosti projektov in aplikacij IT odkrita očitna slabost, v zvezi s katero se je le malo ukrepalo oziroma se sploh ni; močno obžaluje, da je bilo zaključeno le eno od 15 priporočil revizijskega organa; zahteva analizo učinka in dodane vrednosti teh projektov IT za državljane Unije pred koncem junija 2016;

30.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo zaključenih 16 od 18 priporočil revizorjev glede uspešnosti zunanjih pisnih komunikacij ter da je po podatkih iz drugega poročila v okviru nadaljnjega spremljanja tveganje za pomanjkanje učinkovitosti in uspešnosti zaradi nezaključenih priporočil nizko;

31.  je seznanjen, da je generalni sekretar (leta 2015) odobril revizijo ustreznosti sistema opredeljevanja statutarnih pravic, in zahteva dodatne informacije o 19 priporočilih o reviziji postopkov prenosa pooblastil, izboljšanju analize tveganja kar zadeva rezultate preverjanj, opredelitvi ali reviziji postopkov in kontrolnih seznamov, uporabi politike usposabljanja, objavi sklepov o imenovanju, prenosu in statusu; poziva odbor, naj pred koncem junija 2016 pripravi akcijski načrt, ki ga oblikuje revidirana služba in ki naj vključuje roke za izvajanje potrebnih popravnih ukrepov;

Pravila o prijavljanju nepravilnosti, navzkrižju interesov in primerih izmeničnega zaposlovanja uradnikov („vrtljiva vrata“)

32.  pozdravlja, da je odbor sprejel sklep o določitvi pravil o prijavljanju nepravilnosti(6), ki je začel veljati 1. januarja 2016; meni, da se je predolgo odlašalo z določitvijo teh pravil; poziva odbor, naj jih objavi ter naj organ za podelitev razrešnice v letnem poročilu o dejavnostih obvesti o napredku pri njihovem izvajanju; vseeno pozdravlja tesno sodelovanje Odbora regij z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom pri pripravi njihovih internih pravil o prijavljanju nepravilnosti, saj imata skupne nekatere službe in določeno število zaposlenih; pozdravlja tudi dejstvo, da se ta pravila uporabljajo retroaktivno;

33.  šteje za nesprejemljivo, da se odbor z istim primerom prijave nepravilnosti ukvarja od leta 2003 in da – kljub sodbam Sodišča za uslužbence Evropske unije iz leta 2013(7) in leta 2014(8) ter resoluciji Parlamenta o razrešnici z dne 29. aprila 2015(9)– še vedno ne spoštuje teh sodb, še vedno ni priznal legitimnosti dejanj tožnika ali končno zaključil zadeve; poziva odbor, naj brez nadaljnjega odlašanja sprejme vse potrebne korake za rešitev te zadeve in javno prizna, da so bile ugotovitve prijavitelja nepravilnosti pravilne, kot so zatrdili Evropski urad za boj proti goljufijam in drugi organi Unije; poziva odbor, naj Parlament do konca junija 2016 obvesti o napredku v zadevi prijave nepravilnosti;

34.  je seznanjen, da po navedbah odbora v proračunskem letu 2014 ni prišlo do primerov navzkrižja interesov; poziva odbor, naj objavi življenjepise in izjave o interesih vseh članov in višjega vodstva ter v skladu s smernicami, ki jih je objavila Komisija, sprejme interno politiko in jasna pravila o preprečevanju in obvladovanju navzkrižja interesov in o primerih izmeničnega zaposlovanja uradnikov („vrtljiva vrata“); pričakuje, da bo odbor te življenjepise, izjave o interesih in pravila posredoval parlamentu pred koncem junija 2016;

Splošna uspešnost, načrtovanje in strateško upravljanje

35.  je seznanjen s prizadevanji in dosežki odbora kar zadeva izboljšanje njegove politike obveščanja in komuniciranja; spodbuja odbor, naj okrepi medinstitucionalno sodelovanje, da bi izboljšal komunikacije in prepoznavnost ter okrepil navzočnost članov institucij na nacionalni ravni; v zvezi s tem pozdravlja vsa nadaljnja prizadevanja odbora za izboljšanje pretoka informacij in s tem tudi preglednosti;

36.  poudarja, da se je treba nemudoma spoprijeti s tveganji, ki so bila ugotovljena med opravljenimi revizijami in analizami tveganja, zlasti na področjih finančnega poslovodenja ter operativnih ali organizacijskih zadev; zahteva, naj se pred koncem junija 2016 podrobno predstavijo ukrepi za ublažitev, ki jih predlaga odbor, in jasen časovni načrt njihovega izvajanja;

37.  poziva odbor, naj Parlament obvešča o sprejetih ukrepih za spodbujanje sodelovanja državljanov Unije, kot so denimo primeri medsebojnih izmenjav z državljani in njihovega sodelovanja ter so bili s takšno participacijo ustvarjeni neposredni rezultati, ki so bili merljivi, osredotočeni in so imeli jasen učinek.

(1) UL L 51, 20.2.2014. (2) UL C 377, 13.11.2015, str. 1 (3) UL C 373, 10.11.2015, str. 1. (4) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (6) Sklep Odbora regij št. 508/2015 z dne 17. decembra 2015 o določitvi pravil o prijavljanju nepravilnosti. (7) Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 7. maja 2013, Robert McCoy proti Odboru regij Evropske unije (Zadeva F-86/11; ECLI:EU:F:2013:56). (8) Sodba Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 18. novembra 2014, Robert McCoy proti Odboru regij Evropske unije (Zadeva F-156/12; ECLI:EU:F:2014:247). (9) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 s pripombami, ki so sestavni del sklepov o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2013, oddelek VII – Odbor regij (UL L 255, 30.9.2015, str. 132).

1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje (2015/2163(DEC))

P8_TA(2016)0156 A8-0136/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0208/2015)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99 in 164 do 167,

–  ob upoštevanju člena 94 in priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0136/2016),

1.  podeli razrešnico visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko glede izvrševanja proračuna Evropske službe za zunanje delovanje za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v priloženi resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in priloženo resolucijo posreduje Evropski službi za zunanje delovanje, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu varuhu človekovih pravic in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje (2015/2163(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje,

–  ob upoštevanju člena 94 in priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0136/2016),

1.  pozdravlja dejstvo, da je Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) svoj proračun še naprej izvrševala brez pomembne stopnje napake in da je skupna stopnja napake v upravnem proračunu po oceni Računskega sodišča znašala 0,5 %;

2.  ugotavlja, da Računsko sodišče v izbranih sistemih in v letnem poročilu o dejavnostih ni odkrilo večjih pomanjkljivosti;

3.  poziva ESZD, naj izboljša svoje sisteme za spremljanje, da bo pravočasno posodabljala osebni status zaposlenih, saj lahko vpliva na izračun družinskih dodatkov; je zaskrbljen, ker so bila nadomestila za uslužbence že predmet pomislekov in ker je pri njih že v prejšnjih letih prihajalo do napak; zahteva, da Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic v imenu ESZD strožje nadzira to področje;

4.  poziva ESZD, naj si še naprej prizadeva, da bi izvajanje pravil in postopkov javnih naročil v delegacijah spremljala in podpirala z nasveti, usposabljanjem in usmerjanjem s sedeža, zlasti pri javnem naročanju storitev varovanja;

5.  je seznanjen s prizadevanji ESZD, da bi bolje strukturirala vnaprejšnje in naknadne kontrole svojih operacij; v zvezi s tem poziva ESZD, naj poskuša zmanjšati stopnjo napak, odkrito med preverjanjem obveznosti in plačil, ki je trenutno ocenjena na 18 %;

6.  ugotavlja, da je končni proračun ESZD za leto 2014 znašal 518,6 milijona EUR, kar predstavlja 1,9-odstotno povečanje glede na predhodno proračunsko leto, razdeljen pa je bil takole: 212,9 milijona EUR za sedež ESZD in 305,7 milijona EUR za delegacije Unije; ugotavlja, da je ESZD poleg lastnega proračuna prejela tudi prispevek Komisije v višini 271 milijonov EUR kot nadomestilo za upravljanje uslužbencev Komisije v mreži delegacij EU;

7.  ugotavlja, da je na sedežu ESZD 65 % proračuna namenjenih izplačilu plač in drugih nadomestil za statutarne uslužbence in zunanje osebje (138,2 milijona EUR), 14 % (29,9 milijona EUR) pa za nepremičnine in z njimi povezane stroške, vključno s sistemi in opremo za zaupne podatke v višini 27,1 milijona EUR (12,7 %);

8.  ugotavlja, da je bil proračun za delegacije Unije v višini 305,7 milijona EUR porazdeljen takole: 103,4 milijona EUR (33,7 %) za plače in nadomestila statutarnih uslužbencev, 59,8 milijona EUR (19,6 %) za zunanje osebje in storitve, 19 milijonov EUR (6,2 %) za druge odhodke, povezane z zaposlenimi, 103,1 milijona EUR (33,8 %) za stavbe in 20,4 milijona EUR (6,7 %) za druge upravne odhodke;

9.  ugotavlja, da je ESZD zdaj v celoti odgovorna za vse upravne stroške delegacij, z izjemo delegacij v afriških, karibskih in pacifiških državah (AKP); opominja, da ustrezen postopek priprave proračuna in še posebej poenostavitev strukture proračuna ostajata glavna kratkoročna izziva, da bi se poenostavili finančni tokovi in pripomoglo k utrditvi delovanja ESZD;

10.  poziva ESZD, naj zmanjša zapletenost in togost, ki izhajata iz trenutnih proračunskih mehanizmov, da omogoči prožno ampak učinkovito uporabo osebja delegacij v interesu Unije;

11.  je seznanjen z novo organizacijsko strukturo in ustrezajočo racionalizacijo vodstvene strukture, v kateri je bilo prej preveč visokih funkcij, zdaj pa je hierarhičnih ravni manj; vseeno z obžalovanjem ugotavlja, da je interni upravni in finančni okvir ESZD še vedno preveč zapleten in neprožen; ugotavlja, da obstoječa struktura ESZD ne omogoča pravočasnega odzivanja na krize in da je podobno dolgotrajen tudi čas, potreben za dostop do bistvenih informacij; poziva ESZD, naj v sodelovanju s Komisijo, Svetom in državami članicami pripravi dodatne reforme, da bi poenostavila notranje procese in strukturo;

12.  je še vedno zaskrbljen, ker je z vidika spola in nacionalnosti kadrovski profil ESZD še naprej v neravnovesju; pozdravlja nedavni napredek, vendar ugotavlja, da ostaja velika neuravnoteženost po spolu, zlasti na višjih in upravnih položajih; obžaluje majhen delež enega od spolov na najvišjih vodstvenih položajih na sedežu ESZD (16 %) in med vodji delegacij (23 %) in pričakuje, da bosta oba spola v prihodnjih letnih poročilih bolj uravnoteženo zastopana; znova izraža zaskrbljenost zaradi nesorazmernega števila delovnih mest v višjih razredih v ESZD;

13.  poziva ESZD, naj revidira kadrovsko formulo, ki določa ravnotežje med uslužbenci iz držav članic in iz institucij Unije; vztraja, da bi morala ta formula veljati za vse hierarhične ravni, zlasti za vodje delegacij, kjer so diplomati držav članic po številu precej pogosteje zastopani, saj 59 od 128 vodij delegacij prihaja iz držav članic (46 %), od tega pa samo 20 iz držav članic, ki so se Uniji pridružile v letih 2004, 2007 in 2013; meni, da takšno razmerje v zastopanosti pošilja napačno sporočilo za države članice, ki so se Uniji pridružile po letu 2004; meni, da je nujno potrebno boljše ravnotežje med predstavniki držav članic in institucij Unije, pa tudi med predstavniki držav članic samih, saj bo to predstavljalo in odražalo raznolikost znotraj Unije;

14.  poudarja, da bi moralo geografsko ravnovesje, namreč razmerje med državljanstvom uslužbencev in velikostjo držav članic, ostati pomemben element pri upravljanju virov, zlasti v primeru držav članic, ki so se Uniji pridružile leta 2004 ali pozneje, saj so prispevale 18 % vseh administratorjev (AD) na sedežu in v delegacijah, čeprav je delež njihovega prebivalstva 21 % prebivalstva Unije – napredek pri reševanju tega vprašanja se še pričakuje;

15.  ugotavlja, da je ESZD v letu 2014 zaradi krčenja kadrovskega načrta za 5 % zmanjšala število zaposlenih na sedežu za 17;

16.  ugotavlja, da je bil statutarni cilj, da mora biti vsaj tretjina administratorjev (AD) v ESZD diplomatov iz držav članic, dosežen leta 2013 in rahlo presežen leta 2014, ko je njihov delež znašal 33,8 %;

17.  vseeno ugotavlja, da je število napotenih nacionalnih strokovnjakov iz držav članic razmeroma visoko (407 v letu 2014, od tega 350 na sedežu in 57 v delegacijah), ter zahteva dodatno pojasnilo o njihovih nadomestilih, finančnih stroških za proračun ESZD in morebitnih navzkrižjih interesov; meni, da je treba oblikovati še jasnejšo politiko o napotenih nacionalnih strokovnjakih;

18.  spodbuja ESZD, naj v svojih vrstah nadaljuje s procesom razmišljanja o prihodnji vlogi posebnih predstavnikov EU ter o njihovemu razmerju s posebnimi odposlanci in s to službo;

19.  poudarja pomen sprejetja ukrepov za tesnejšo vključitev posebnih predstavnikov EU v upravno strukturo in med višje vodstvene delavce ESZD, da bi bili medsebojni stiki pogostejši in da bi se povečalo usklajevanje, izkoristile sinergije in zagotovila gospodarnost; pozdravlja prizadevanja, usmerjena v boljše vključevanje posebnih predstavnikov EU, ter informacije, da se ESZD o tem pogaja z državami članicami; želi biti obveščen o nadaljnjem napredku v zvezi s tem;

20.  poudarja, da sta preglednost in odgovornost bistveni za demokratični nadzor, pa tudi za primerno delovanje in verodostojnost misij, ki se izvajajo pod zastavo Unije; znova poudarja, da Parlament pripisuje velik pomen izvajanju nadzora nad misijami in operacijami skupne varnostne in obrambne politike;

21.  je seznanjen z ustanovitvijo skupnih služb, ki naj bi izboljšale centralizirano logistično in upravno podporo ter podporo pri javnem naročanju za civilne misije skupne varnostne in obrambne politike in za posebne predstavnike EU, pa tudi napotitev in stroškovno učinkovitost teh misij; ugotavlja tudi, da se trenutno vzpostavlja ogrodje za podporo misijam, vendar brez podvajanja funkcij;

22.  pozdravlja dejstvo, da so se projekti skupnih lokacij delegacij Unije in držav članic v letu 2014 še naprej razvijali in da je bilo v zvezi s tem podpisanih 17 memorandumov o soglasju, tako da se je število skupnih lokacij povzpelo na 50; poziva ESZD, naj ta trend nadaljuje in o tem redno poroča Odboru Parlamenta za proračunski nadzor;

23.  poudarja, da so vodje delegacij Unije še vedno preobremenjeni z upravnimi nalogami zaradi neprožnosti finančne uredbe; meni, da bi morali vodje delegacij imeti na voljo ustrezna orodja za učinkovito vodenje in nadzor delegacij, ne da bi pri tem nastajalo pretirano upravno breme; v zvezi s tem pozdravlja razpravo o opredelitvi nalog, ki bi jih bilo mogoče opravljati na daljavo, in o možnosti ustanovitve regionalnih centrov za upravno podporo, ki bi zmanjšali nekatere od teh obremenitev in bi lahko bili del širše prihodnje rešitve; znova poziva ESZD in Komisijo, naj razmislita o vseh možnih rešitvah te težave, da se omogoči ekonomija obsega;

24.  spodbuja ESZD, naj izboljša usklajevanje in nadzor lokalnega konzularnega sodelovanja med veleposlaništvi in konzulati držav članic Unije ter tudi v prihodnje razmišlja o možnosti, da bi prek delegacij Unije zagotavljala konzularne storitve; znova jo poziva, naj opravi podrobno analizo finančnih učinkov in stroškovnih prihrankov takšne rešitve;

25.  poziva ESZD, naj vzpostavi tesnejše sodelovanje, usklajevanje in sinergije med dejavnostmi delegacij Unije in veleposlaništvi držav članic v tujini;

26.  je zaskrbljen glede učinkovitosti in prizadevnosti dela delegacij Unije v tujini; poziva ESZD, naj redno izvaja svoj program ocenjevanja delegacij Unije in v letna poročila o dejavnostih vključuje povzetke glavnih slabosti in težav, odkritih pri delovanju teh delegacij, v skladu z akcijskim načrtom, pripravljenim za vsako delegacijo posebej na osnovi vrednotenja;

27.  meni, da bi bilo treba vodje delegacij Unije med postopkom zaposlovanja in pred napotitvijo redno opominjati na njihove naloge, kar zadeva njihovo upravno in nadzorno odgovornost za zanesljivo upravljanje operacij delegacije (ključni procesi vodenja, upravljanje kontrole, ustrezno razumevanje in ocenjevanje ključnih kazalnikov uspešnosti), ne pa da se osredotočijo samo na politični del svojih dolžnosti;

28.  ugotavlja, da je osem delegacij izdalo izjavo o zanesljivosti s pridržkom zaradi težav pri javnih naročilih, premajhnega števila uslužbencev in/ali izrednih lokalnih varnostnih razmer;

29.  meni, da bi morali vodje delegacij Unije dobiti jasna navodila glede splošnih smernic za delovanje kar zadeva vsebino in sestavo pridržkov ter elemente, ki jih je treba upoštevati pri izreku pridržkov, na primer stopnjo finančnega tveganja in tveganja za ugled, operativne pomanjkljivosti, opredeljene notranje in zunanje omejitve ter povezan učinek na upravljanje financiranja in izplačevanja; opozarja, da je treba pri izreku pridržka jasno opredeliti postopke, kjer prihaja do ponavljajočih se ali začasnih pomanjkljivosti, povezan pa mora biti tudi z delovanjem, ustreznostjo in uspešnostjo standardov notranje kontrole;

30.  pozdravlja učinkovito uporabo standardov notranje kontrole, kar je potrdila interna anketa, opravljena na sedežu in v delegacijah ESZD leta 2014, z izjemo neprekinjenosti poslovanja, kjer je treba hitro izboljšati postopke upravljanja; meni, da je koristno imeti dinamičen in holističen pristop k obdelavi informacij o upravljanju, kazalnikov uspešnosti in standardov notranje kontrole, saj vse te vrste informacij na osnovi mednarodne dobre prakse, s katero naj bi dosegli jasno opredeljene politične in operativne cilje, prispevajo k splošni kakovosti in izčrpnosti procesov upravljanja ter k učinkovitosti in uspešnosti vodenja politik Unije;

31.  poziva ESZD in EuropeAid, naj poostrita nadzor nad vodji delegacij v njihovi vlogi odredbodajalcev za Komisijo na podlagi nadaljnjega prenosa, da bi povečala njihovo odgovornost v celotni verigi zanesljivosti, in sicer s kvalitativnim in izčrpnim poročanjem (t. i. poročilo o upravljanju zunanje pomoči) v sklopu priprave letnih poročil o dejavnosti ESZD in GD DEVCO;

32.  poziva ESZD in EuropeAid, naj poskrbita, da bodo delegacije Unije že v fazi uvajanja dejavno odpravljale pomanjkljivosti v programih in projektih zunanje pomoči, da se bodo uresničili njihovi cilji in da ne bo prihajalo do zamud;

33.  poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva, da bi zmanjšala neporavnane obveznosti (zneske, za katere je še treba skleniti pogodbe, in neporavnana plačila (RAL), RAC in RAP) ter skrajšala povprečno trajanje izvedbene faze projektov;

34.  odobrava, da so bile med pripravo poročila o upravljanju zunanje pomoči za leto 2015 izdane izboljšane in obširnejše smernice za strožji nadzor vodij delegacij, ki se nanašajo tako na odgovornost kot na zahteve poročanja;

35.  se zaveda, da ocene na osnovi poročil o upravljanju zunanje pomoči ponujajo samo zelo omejen vpogled v izvajanje posameznih projektov ob koncu leta, dejanske razsežnosti ugotovljenih težav pa je mogoče oceniti šele, ko je projekt končan;

36.  pozdravlja podpis upravnega sporazuma med Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in ESZD, v skladu z novo uredbo o uradu OLAF, ki je že začela veljati;

37.  obžaluje, da pravila in smernice za delovanje v zvezi s prijavitelji nepravilnosti na področju skupne zunanje in varnostne politike še niso dokončane; poziva ESZD, naj do izteka leta 2016 dokonča in sprejme ta pravila;

38.  meni, da bi morali ESZD in Komisija razviti podporne službe, ki bodo pomagale pri hitrih, učinkovitih in doslednih napotitvah misij skupne varnostne in obrambne politike, pred tem ponujale usposabljanje o postopkih in politikah Unije za vse uslužbence, zagotavljale izčrpne smernice o operativnih nalogah ter čim bolje izkoristile izkušnje preteklih misij, da bi olajšale prenos znanja in povečale sinergije med misijami;

39.  poziva ESZD, naj poveča odgovornost za svoj glavni finančni instrument v Afganistanu, skrbniški sklad za javni red in mir v Afganistanu (LOTFA) v upravljanju razvojnega programa OZN (in večdonatorskih skrbniških skladov v drugih tretjih državah), ki je deležen kritik zaradi nepravilnosti in premajhne preglednosti; poudarja tudi, da je treba za prihodnje misije skupne varnostne in obrambne politike učinkovito uporabiti vse ustrezne kanale financiranja, tudi skrbniške sklade Unije, da bi zagotovili izpolnitev političnih ciljev misij in dobro finančno poslovodenje;

40.  poudarja, da so z varnostjo povezani stroški nekaterih misij skupne varnostne in obrambne politike zelo visoki; hkrati opozarja, da je varno delovno okolje bistveno za uspešno izvajanje projektov in zaposlovanje usposobljenih ljudi; poziva ESZD, naj preuči z varnostjo povezane stroške v proračunih misij, da bi zagotovila zadostna finančna sredstva za izvajanje dejanskih nalog misij;

41.  poziva Komisijo in ESZD, naj posebno pozornost namenita postopkom javnega naročanja in kadrovskim postopkom, tako da bodo ustrezali operativnim potrebam skupne varnostne in obrambne politike; poudarja, da je zaradi zapletenih postopkov javnega naročanja trpelo izvajanje projektov in rezultati so bili slabi;

42.  spodbuja ESZD, naj s sistematičnim ocenjevanjem lokalnih potreb in zmogljivosti za doseganje trajnostnih rezultatov zagotovi, da bodo vidiki trajnosti vključeni v operativno načrtovanje vseh dejavnosti misij skupne varnostne in obrambne politike, da se poveča trajnost njihovih rezultatov;

43.  poziva ESZD in Komisijo, naj temeljiteje vnaprej uskladita misije skupne varnostne in obrambne politike z drugimi prizadevanji Unije, dvostranskimi misijami in mednarodnimi prizadevanji s podobnimi cilji; v zvezi s tem poziva k tesnejšemu sodelovanju in usklajevanju med Unijo in njenimi državami članicami, in sicer s spodbujanjem sinergij;

44.  ponavlja, da je treba izboljšati sodelovanje med državami članicami v okviru njihovih zunanjih in varnostnih politik, da bi dosegli stroškovne prihranke; poudarja, da je to za države članice odločilnega pomena, da bi se lahko odločno odzivale na skupne varnostne izzive v obdobju, ko se ti izzivi izrazito povečujejo;

45.  obžaluje, da ESZD kot institucija še vedno nima krovne strategije in vizije, zato se težko hitro odziva na nepričakovane dogodke v naglo spreminjajočem se svetu; poziva ESZD, naj pojasni svojo vizijo prihodnosti, da bi usmerila svoje misije, ki se ne izvajajo dobro, ter institucijam Unije in državam članicam ponudila kakovostno podporo pri vodenju zunanje politike; v zvezi s tem jo tudi poziva, naj poglobi strokovno znanje o svetovnih problemih, kot so podnebne spremembe in zanesljiva oskrba z energijo;

46.  poziva ESZD in Komisijo, naj v usklajevanju s Parlamentom uveljavita pridobljene izkušnje iz primera Eulex in skupaj raziščeta načine za izvedbo priporočil iz poročila Jean-Paula Jacquéja, ki ga je naročila visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ter obravnavata vsa nerešena vprašanja;

47.  poziva Računsko sodišče, naj v naslednje letno poročilo vključi pregled nadaljnjih ukrepov ESZD na podlagi priporočil, ki jih je Parlament podal v tej resoluciji.

(1) UL L 51, 20.2.2014. (2) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (3) UL C 373, 5.11.2015, str. 1. (4) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic (2015/2161(DEC))

P8_TA(2016)0157 A8-0121/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0206/2015)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna za proračunsko leto 2014 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju člena 314(10) in členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(5), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0121/2016),

1.  podeli razrešnico Evropskemu varuhu človekovih pravic glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje Evropskemu varuhu človekovih pravic, Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, Sodišču Evropske unije, Računskemu sodišču, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Evropski službi za zunanje delovanje ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. aprila 2016 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic (2015/2161(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0121/2016),

1.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu za leto 2014 navedlo, da ni ugotovilo znatnih pomanjkljivosti v zvezi z revidiranimi področji, ki so se nanašala na človeške vire in javna naročila Evropskega varuha človekovih pravic (v nadaljevanju: varuh);

2.  pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče na podlagi revizijskega dela sklenilo, da v skupnih plačilih za upravne in druge odhodke institucij in organov za leto, ki se je končalo 31. decembra 2014, ni bilo pomembnih napak;

3.  poudarja, da je varuhov proračun povsem upravne narave in da je v letu 2014 znašal 9 857 002 EUR (9 731 371 EUR leta 2013), pri čemer je bilo 7 977 702 EUR dodeljenih naslovu 1 (odhodki, povezani z osebjem, ki dela za institucijo), 1 346 800 EUR naslovu 2 (stavbe, oprema in razni odhodi iz poslovanja), 532 500 EUR pa naslovu 3 (odhodki za posebne naloge, ki jih izvaja institucija);

4.  ugotavlja, da je bilo za prevzem obveznosti porabljenih 97,87 % vseh sredstev (98,20 % v letu 2013), 93,96 % pa za plačila (91,82 % v letu 2013), pri čemer je stopnja uporabe sredstev znašala 97,87 % (98,20 % v letu 2013), kar pomeni, da se je stopnja uporabe zmanjšala;

5.  ugotavlja posebno povečanje obveznosti v letu 2014, ki je povezano s člani institucije; poziva varuha, naj v svojem poročilu o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico za leto 2014 pripravi obsežen opis navedenih zneskov;

6.  pozdravlja dejstvo, da se je varuh v skladu z novo strategijo za leto 2019 osredotočal na preiskave na lastno pobudo ter sprejel bolj sistemski pristop k zapletenim vprašanjem, ki sodijo v okvir njegovega mandata; meni, da je to učinkovito orodje in poziva varuha, naj organ za podelitev razrešnice redno obvešča o učinku navedenih preiskav in jasno opredeli naloge koordinatorja; vendar opozarja, da bi morala biti prednostna naloga varuha obravnavati pritožbe državljanov v razumnem roku in da preiskave na lastno pobudo v nobenem primeru ne bi smele posegati v to uresničevanje tega cilja;

7.  pozdravlja odprtje novega delovnega mesta za „koordinatorja za preiskave na lastno pobudo“; meni, da je to korak k učinkovitejšemu delu in poziva varuha, naj organu za podelitev razrešnice poroča o uspešnosti, vplivu in učinkovitosti tega delovnega mesta;

8.  poziva urad varuha človekovih pravic, naj spoštuje načelo preglednosti, zlasti kar zadeva prepoznavanje in dodeljevanje jasnih zadolžitev, ter naj zagotovi, da se njegova spletna stran redno posodablja in točno odraža organizacijsko shemo institucije;

9.  ugotavlja, da je strategija za leto 2019 uvedla nove ključne kazalnike uspešnosti z zelo specifičnimi cilji in da na podlagi pregleda teh kazalnikov nekateri od navedenih ciljev še niso bili doseženi; v zvezi s tem ugotavlja, da je varuh dosegel nižjo oceno glede deleža preiskav, zaključenih v 12 oziroma 18 mesecih, pa tudi glede deleža primerov, v katerih se odločitev o dopustnosti sprejme v roku enega meseca; poziva varuha, naj pripravi strategijo za odpravo morebitnih pomanjkljivosti v zvezi s tem in organ za podelitev razrešnice nadalje obvešča o razvoju dogodkov;

10.  pozdravlja dejstvo, da je razmerje med zaključenimi in odprtimi preiskavami ob koncu prejšnjega proračunskega leta (2013) doseglo doslej najvišjo raven (na vsako odprto preiskavo je prišlo 1,4 zaključene preiskave, cilj pa je doseči razmerje 1,1); poudarja, da se je delež preiskav, zaključenih v 12 in 18 mesecih, v letu 2014 zmanjšal; na podlagi izjav varuha priznava, da je imela nova strategija za leto 2019, ki vključuje opravljanje preiskav na lastno pobudo, vpliv na številne zaključene zadeve; poziva varuha, naj v naslednjem poročilu o nadaljnjem ukrepanju v zvezi z razrešnico organu za podelitev razrešnice jasno razloži ta učinek;

11.  poudarja, da število pritožb, ki ne sodijo v pristojnosti varuha, ostaja zelo visoko, zlasti s strani državljanov nekaterih držav članic, kot sta Španija in Poljska, kar nedvomno ustvarja veliko nezadovoljstva med državljani v zvezi z institucijami Unije na splošno in zlasti z varuhom; zato poziva varuha, naj izboljša svojo informacijsko in komunikacijsko politiko ter vzpostaviti tesnejše, neprekinjeno in redno sodelovanje z Evropsko mrežo varuhov človekovih pravic ter nacionalnimi in regionalnimi varuhi človekovih pravic, da se izogne tej situaciji;

12.  ugotavlja, da je bila na podlagi pregleda ključnih kazalnikov uspešnosti raven zadovoljstva med zaposlenimi v uradu varuha nižja od načrtovane; se zaveda, da je bilo to povezano predvsem z bistvenimi spremembami v strukturi varuha in medtem že popravljeno z določenimi ukrepi; poziva varuha, naj še naprej zagotavlja visoko raven zadovoljstva zaposlenih;

13.  pozdravlja dobro strukturirano, jasno in bralcu prijazno letno poročilo o dejavnostih, ki ga je pripravil varuh; pozdravlja okrepljeno strategijo varuha za zunanje komuniciranje in njegovo večjo prisotnost v družbenih medijih;

14.  pričakuje, da bo varuh še naprej stremel k doslednosti in celovitosti v letnem poročilu o dejavnostih, saj je pomembno orodje za ocenjevanje njegovega dela;

15.  je seznanjen z velikim številom misij varuhovega osebja med Brusljem in Strasbourgom, skupaj 212, za katere so stroški znašali 126 000 EUR, prišteti pa je treba tudi stroške v višini približno 60 000 EUR za izgubljen delovni čas med potovanji; spodbuja varuha, naj čim bolj zmanjša število misij svojega osebja in v največji možni meri uporablja videokonference ali druga tehnična sredstva, kot to že delajo druge institucije, da bi se preprečile nepotrebne poti in znatno zmanjšali stroški; prav tako opozarja varuha na okoljski učinek emisij CO2, ki se sproščajo s takšnimi potovanji, ter da je zato pomembno, da prevzame svojo odgovornost na tem področju in poroča Parlamentu o doseženem napredku;

16.  je zaskrbljen zaradi politike zaposlovanja varuha, ki je vključevala uporabo nujnih postopkov za neposredno zaposlovanje nekdanjih pripravnikov s kratkoročnimi pogodbami; obžaluje, da so bili v letu 2014 zaposleni trije začasni uslužbenci, ki niso opravili nobenega postopka izbire; poziva varuha, naj nujno prilagodi svoja merila za zaposlovanje z merili kakovosti, preglednosti, objektivnosti in enakih možnosti evropske javne službe;

17.  pozdravlja napredek varuha v letu 2015 na področju uravnotežene zastopanosti spolov; vendar poudarja, da razpoložljivi podatki za leto 2014 kažejo na velike razlike zlasti pri delovnih mestih AST (21/9) ter pri vodstvenih delovnih mestih (9/2), in poudarja pomen zastavljanja srednjeročnih ciljev, ki bi omogočili doseganje potrebnega ravnovesja, in naj v tej smeri nadaljuje svoje delo;

18.  poziva varuha, naj v letno poročilo o dejavnostih vključi razpredelnico vseh človeških virov, razčlenjenih po državljanstvu, spolu in razredu, da bi povečal preglednost; prav tako ga poziva, naj odgovori na vprašanja Parlamenta glede pokojnin, kot počnejo tudi druge institucije;

19.  ponavlja svoj poziv iz lanskega leta, naj varuh v svojem letnem poročilu o dejavnostih za leto 2015 navede stopnjo zahtevanih a neporabljenih tolmaških storitev za leto 2014;

20.  pozdravlja prihranke v proračunskih vrsticah za prevajanje in publikacije;

21.  ponovno poziva varuha, naj v svoje letno poročilo o dejavnostih, v skladu z obstoječimi pravili o zaupnosti in varstvu podatkov, vključi rezultate in posledice zaključenih primerov OLAF-a, v katerih so se preiskovali varuh ali posamezniki, ki so delali zanj;

22.  je seznanjen z izračuni varuha, da bi lahko prihranil 195 000 EUR, če bi imel samo en sedež; upošteva, da je sedež varuha vezan na sedež Parlamenta, zato meni, da je nujno varuha vključiti v vse razprave o centralizaciji sedeža Parlamenta; poudarja, da bi bilo treba dejavno spodbujati takšno centralizacijo.

(1) UL L 51, 20.2.2014. (2) UL C 377, 13.11.2015, str. 1. (3) UL C 373, 5.11.2015, str. 1. (4) UL C 377, 13.11.2015, str. 146. (5) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.