Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/0432(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0239/2016

Predložena besedila :

A8-0239/2016

Razprave :

PV 24/10/2016 - 14
CRE 24/10/2016 - 14

Glasovanja :

PV 25/10/2016 - 5.10
CRE 25/10/2016 - 5.10
Obrazložitev glasovanja
PV 05/07/2017 - 8.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0400
P8_TA(2017)0300

Sprejeta besedila
PDF 609kWORD 70k
Torek, 25. oktober 2016 - Strasbourg
Pravni okvir Unije za carinske kršitve in sankcije ***I
P8_TA(2016)0400A8-0239/2016

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 25. oktobra 2016 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije (COM(2013)0884 – C8-0033/2014 – 2013/0432(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Navedba sklicevanja 1
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 33 Uredbe,
 ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 33 in 114 Pogodbe,
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)   Ta direktiva bi morala biti skladna z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1.
___________________
1 Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Carinske kršitve in sankcije tako ureja 28 različnih sklopov pravnih predpisov. Zato kršitev carinske zakonodaje Unije ni enako obravnavana po vsej Uniji, pri čemer se sankcije, ki se lahko določijo v posameznem primeru, razlikujejo v naravi in resnosti glede na državo članico, ki jih določi.
 (2)  Carinske kršitve in sankcije ureja 28 različnih sklopov pravnih predpisov. Zato kršitev carinske zakonodaje Unije ni enako obravnavana po vsej Uniji, pri čemer se sankcije, ki se lahko določijo v posameznem primeru, razlikujejo v naravi in resnosti glede na državo članico, ki jih določi, kar lahko povzroči izpad prihodkov za države članice in izkrivljanje trgovine.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Ta neusklajenost pravnih sistemov držav članic ne vpliva le na optimalno upravljanje carinske unije, ampak tudi preprečuje vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte v carinski uniji, saj vpliva na njihov dostop do carinskih poenostavitev in olajšav.
 (3)  Ta neusklajenost pravnih sistemov držav članic ne vpliva le na optimalno upravljanje carinske unije in preglednost, ki je potrebna za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga glede tega, kako različni carinski organi obravnavajo kršitve, ampak tudi preprečuje vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za gospodarske subjekte v carinski uniji, za katere že veljajo različna pravila znotraj Unije, saj vpliva na njihov dostop do carinskih poenostavitev in olajšav.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Sestaviti bi bilo treba seznam ravnanj, ki jih je treba šteti za kršitve carinske zakonodaje Unije in sankcionirati. Zadevne carinske kršitve morajo v celoti temeljiti na obveznostih, ki izhajajo iz carinske zakonodaje, in vključevati neposredna sklicevanja na Zakonik. V tej direktivi ni določeno, ali morajo države članice v zvezi z zadevnimi carinskimi kršitvami uporabiti upravne ali kazenske sankcije.
 (6)  S to direktivo bi bilo treba vzpostaviti seznam ravnanj, ki jih je treba šteti za kršitve carinske zakonodaje Unije in sankcionirati. Zadevne carinske kršitve morajo v celoti temeljiti na obveznostih, ki izhajajo iz carinske zakonodaje, in vključevati neposredna sklicevanja na Zakonik. Ta direktiva določa, da bi morale države članice v zvezi s carinskimi kršitvami uporabiti nekazenske sankcije. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije določijo in naložijo kazenske sankcije namesto nekazenskih sankcij, kadar to zahtevata narava in teža zadevne carinske kršitve, da bi bile naložene sankcije odvračilne, učinkovite in sorazmerne.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)   Prva kategorija ravnanj bi morala vključevati carinske kršitve na podlagi objektivne odgovornosti, ki ne zahteva nobenega elementa krivde, pri čemer se upoštevata objektivna narava zadevnih obveznosti in dejstvo, da osebe, ki so jih dolžne izpolnjevati, teh obveznosti in njihovega zavezujočega značaja ne morejo prezreti.
 črtano
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)   Druga in tretja kategorija ravnanj bi morali vključevati carinske kršitve, povzročene zaradi malomarnosti ali naklepno, pri čemer je za nastanek odgovornosti potreben subjektivni element.
 črtano
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Za zagotovitev pravne varnosti bi bilo treba določiti, da se kakršno koli dejanje ali opustitev dejanja, ki je posledica napake carinskih organov, ne sme obravnavati kot carinska kršitev.
 (10)  Za zagotovitev pravne varnosti bi bilo treba določiti, da se kakršno koli dejanje ali opustitev dejanja, ki je posledica napake carinskih organov, kakor je navedeno v Zakoniku, ne bi smelo šteti za carinsko kršitev.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Zaradi približevanja nacionalnih sistemov držav članic za sankcioniranje bi bilo treba oblikovati lestvice sankcij, ki bi izražale različne kategorije carinskih kršitev in njihovo težo. Da bi se uporabile učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, bi morale države članice tudi zagotoviti, da njihovi pristojni organi pri določanju vrste in ravni sankcij, ki se bodo uporabile, upoštevajo posebne obremenilne ali olajševalne okoliščine.
 (12)  Zaradi približevanja nacionalnih sistemov držav članic za sankcioniranje bi bilo treba oblikovati lestvice sankcij, ki bi izražale težo carinskih kršitev. Da bi se uporabile učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, bi morale države članice tudi zagotoviti, da njihovi pristojni organi pri določanju vrste in ravni sankcij, ki se bodo uporabile, upoštevajo posebne obremenilne ali olajševalne okoliščine.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)   Carinski organi bi morali naložene sankcije utemeljiti na vrednosti blaga le v primerih, ko se hujše kršitve ne nanašajo na utajene dajatve, temveč na vrednost zadevnega blaga, na primer v primeru kršitev, povezanih s pravicami intelektualne lastnine ali z blagom, za katerega veljajo prepovedi ali omejitve.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Zastaralni rok postopkov v zvezi s carinskimi kršitvami bi bilo treba določiti na štiri leta od dneva, na katerega je bila carinska kršitev storjena, oziroma v primeru trajnih ali ponavljajočih se kršitev na štiri leta od dneva, na katerega se je ravnanje, ki se šteje za kršitev, prenehalo. Države članice bi morale zagotoviti, da dejanje, povezano s preiskavo ali pravnimi postopki v zvezi s carinsko kršitvijo, prekine zastaralni rok. Države članice lahko določijo primere, v katerih se zastaralni rok zadrži. Začetek ali nadaljnje izvajanje teh postopkov bi bilo treba preprečiti po preteku osmih let, medtem ko bi moral biti zastaralni rok za izvršitev sankcije tri leta.
 (13)  Zastaralni rok postopkov v zvezi s carinskimi kršitvami bi bilo treba določiti na štiri leta od dneva, na katerega je bila carinska kršitev storjena, oziroma v primeru trajnih ali ponavljajočih se kršitev na štiri leta od dneva, na katerega se je ravnanje, ki se šteje za kršitev, prenehalo. Države članice bi morale zagotoviti, da dejanje, povezano s preiskavo ali pravnimi postopki v zvezi z isto carinsko kršitvijo, ali dejanje osebe, odgovorne za kršitev, prekine zastaralni rok. Države članice bi morale imeti možnost, da določijo primere, v katerih se zastaralni rok zadrži. Vsi postopki bi morali zastarati, ne glede na vse prekinitve zastaralnega roka, po preteku osmih let, medtem ko bi moral biti zastaralni rok za izvršitev sankcije tri leta.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
(14)  Kadar so kazenski postopki sproženi zoper isto osebo v zvezi z istimi dejstvi, bi bilo treba zagotoviti zadržanje upravnih postopkov v zvezi s carinskimi kršitvami. Nadaljnje izvajanje upravnih postopkov po zaključitvi kazenskih postopkov bi moralo biti mogoče le ob popolni usklajenosti z načelom ne bis in idem.
 (14)  Kadar so kazenski postopki sproženi zoper isto osebo v zvezi z istimi dejstvi, bi bilo treba zagotoviti zadržanje upravnih postopkov v zvezi s carinskimi kršitvami. Nadaljnje izvajanje upravnih postopkov po zaključitvi kazenskih postopkov bi moralo biti mogoče le ob popolni usklajenosti z načelom ne bis in idem, kar pomeni, da se za isto kaznivo dejanje ne sme biti dvakrat kaznovan.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)   Splošni cilj te direktive je zagotoviti učinkovito izvrševanje carinske zakonodaje Unije. Vendar pravni okvir, ki ga določa ta direktiva, ne dopušča celovitega pristopa k izvrševanju, vključno z nadzorom, kontrolo in preiskavami. Komisija bi morala zato predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o teh vidikih, vključno z izvajanjem skupnega okvira obvladovanja tveganj, da bi ocenili, ali je potrebna dodatna zakonodaja.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 18 a (novo)
(18a)   Namen te direktive je okrepiti carinsko sodelovanje s približevanjem nacionalne zakonodaje o carinskih sankcijah. Ker se pravni običaji v državah članicah močno razlikujejo, popolna harmonizacija ni mogoča.
Sprememba 15
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta direktiva vzpostavlja okvir za kršitve carinske zakonodaje Unije in določa sankcije za te kršitve.
 1.  Namen te direktive je okrepiti pravilno delovanje notranjega trga in določiti okvir za kršitve carinske zakonodaje Unije ter določa naložitev nekazenskih sankcij zanje s približevanjem določb, ki jih predpisujejo zakonodaja, pravna ureditev in upravni ukrepi držav članic.
Sprememba 16
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Ta direktiva zajema obveznosti držav članic do trgovinskih partnerjev Evropske unije ter do Svetovne trgovinske organizacije in Svetovne carinske organizacije, da bi vzpostavili homogen in učinkovit notranji trg, obenem pa olajšali trgovino in zagotavljali varnost.
Sprememba 17
Predlog direktive
Člen 2
Člen 2
 Člen 2
Carinske kršitve in sankcije
 Splošna načela
Države članice določijo pravila o sankcijah za carinske kršitve iz členov 3 do 6.
 1.   Države članice določijo pravila o sankcijah za carinske kršitve iz členov 3 in 6 ob strogem upoštevanju načela ne bis in idem.
Države članice zagotovijo, da se dejanja ali opustitve dejanj iz členov 3 in 6 štejejo za carinske kršitve, kadar so storjena iz malomarnosti ali z naklepom.
Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da v skladu z nacionalnim pravom in pravom Unije določijo in naložijo kazenske sankcije namesto nekazenskih sankcij, če tako zahtevata narava in teža zadevne carinske kršitve, da bi bile naložene sankcije odvračilne, učinkovite in sorazmerne.
2.   Za namene te direktive:
(a)   carinski organi ugotovijo, ali je bila kršitev storjena iz malomarnosti, kar pomeni, da odgovorna oseba ni razumno skrbno nadzirala svojih dejavnosti, ali da je sprejela ukrepe, ki očitno ne zadostujejo, da bi preprečili nastanek okoliščin, iz katerih izhaja kršitev, kadar je mogoče razumno predvideti tveganje, da bo do kršitve prišlo.
(b)   carinski organi ocenijo, ali je bila kršitev storjena z naklepom, kar pomeni, da je dejanje ali opustitev dejanja storila odgovorna oseba ob vedenju, da gre pri njenem dejanju ali opustitvi dejanja za kršitev, ali z naklepnim in zavestnim namenom, da krši carinsko zakonodajo;
(c)   pisne napake ali napake ne pomenijo carinske kršitve, razen če okoliščine jasno kažejo, da so bile storjene iz malomarnosti ali naklepno;
Sprememba 18
Predlog direktive
Člen 2 a (novo)
Člen 2a
Pospeševanje trgovine
Da bi izpolnili obveznosti Unije v okviru sporazuma STO o pospeševanju trgovine, države članice sodelujejo pri vzpostavitvi sistema sodelovanja, ki vključuje vse države članice. Sistem je namenjen usklajevanju ključnih kazalnikov uspešnosti carinskih sankcij (analiza števila pritožb, stopnje ponavljanja kršitev itd.); izmenjava najboljše prakse med carinskimi službami (uspešnost nadzora in sankcij, zmanjševanje upravnih stroškov itd.); posredovanje izkušenj gospodarskih subjektov in ustvarjanje povezav med njimi; spremljanje načina, kako carinske službe izvajajo svoje dejavnosti; in zbiranje statističnih podatkov o kršitvah, ki jih storijo podjetja iz tretjih držav. V okviru sistema sodelovanja se vse države članice nemudoma uradno obvesti o preiskavah v zvezi s carinskimi kršitvami in o ugotovljenih kršitvah, da se pospeši trgovina, prepreči vnos nezakonitega blaga na notranji trg in izboljša učinkovitost pregledov.
Sprememba 19
Predlog direktive
Člen 3
Člen 3
 Člen 3
Carinske kršitve z objektivno odgovornostjo
 Carinske kršitve
Države članice zagotovijo, da se naslednja dejanja ali opustitve dejanj štejejo za carinske kršitve, ne glede na kakršen koli element krivde:
 Države članice zagotovijo, da se naslednja dejanja ali opustitve dejanj štejejo za carinske kršitve:
(a)  oseba, ki vloži carinsko deklaracijo, deklaracijo za začasno hrambo, vstopno skupno deklaracijo, izstopno skupno deklaracijo, deklaracijo za ponovni izvoz ali obvestilo o ponovnem izvozu, v deklaraciji, obvestilu ali zahtevku ne zagotovi pravilnih in popolnih informacij v skladu s členom 15(2)(a) Zakonika;
 (a)  oseba, ki vloži carinsko deklaracijo, deklaracijo za začasno hrambo, vstopno skupno deklaracijo, izstopno skupno deklaracijo, deklaracijo za ponovni izvoz ali obvestilo o ponovnem izvozu, v deklaraciji, obvestilu ali zahtevku ne zagotovi pravilnih in popolnih informacij v skladu s točko (a) člena 15(2) Zakonika;
(b)  oseba, ki vloži carinsko deklaracijo, deklaracijo za začasno hrambo, vstopno skupno deklaracijo, izstopno skupno deklaracijo, deklaracijo za ponovni izvoz ali obvestilo o ponovnem izvozu, ne zagotovi pristnosti, pravilnosti in veljavnosti vseh spremnih listin v skladu s členom 15(2)(b) Zakonika;
 (b)  oseba, ki vloži carinsko deklaracijo, deklaracijo za začasno hrambo, vstopno skupno deklaracijo, izstopno skupno deklaracijo, deklaracijo za ponovni izvoz ali obvestilo o ponovnem izvozu, ne zagotovi pristnosti, pravilnosti in veljavnosti vseh spremnih listin v skladu s točko (b) člena 15(2) Zakonika;
(c)  oseba ne vloži vstopne skupne deklaracije v skladu s členom 127 Zakonika, obvestila o prihodu morskega plovila ali zrakoplova v skladu s členom 133 Zakonika, deklaracije za začasno hrambo v skladu s členom 145 Zakonika, carinske deklaracije v skladu s členom 158 Zakonika, obvestila o dejavnostih v prostih conah v skladu s členom 244(2) Zakonika, predodhodne deklaracije v skladu s členom 263 Zakonika, deklaracije za ponovni izvoz v skladu s členom 270 Zakonika, izstopne skupne deklaracije v skladu s členom 271 Zakonika ali obvestila o ponovnem izvozu v skladu s členom 274 Zakonika;
 (c)  oseba ne vloži vstopne skupne deklaracije v skladu s členom 127 Zakonika, obvestila o prihodu morskega plovila ali zrakoplova v skladu s členom 133 Zakonika, deklaracije za začasno hrambo v skladu s členom 145 Zakonika, carinske deklaracije v skladu s členom 158 Zakonika, obvestila o dejavnostih v prostih conah v skladu s členom 244(2) Zakonika, predodhodne deklaracije v skladu s členom 263 Zakonika, deklaracije za ponovni izvoz v skladu s členom 270 Zakonika, izstopne skupne deklaracije v skladu s členom 271 Zakonika ali obvestila o ponovnem izvozu v skladu s členom 274 Zakonika;
(d)  gospodarski subjekt ne hrani dokumentov in informacij v zvezi z dovršitvijo carinskih formalnosti na kakršen koli dostopen način in za obdobje, ki ga zahteva carinska zakonodaja, v skladu s členom 51 Zakonika;
 (d)  gospodarski subjekt ne hrani dokumentov in informacij v zvezi z dovršitvijo carinskih formalnosti na kakršen koli dostopen način in za obdobje, ki ga zahteva carinska zakonodaja, v skladu s členom 51 Zakonika;
(e)  umik blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, iz carinskega nadzora brez dovoljenja carinskih organov, kar je v nasprotju s prvim in drugim pododstavkom člena 134(1) Zakonika;
 (e)  umik blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, iz carinskega nadzora brez dovoljenja carinskih organov, kar je v nasprotju s prvim in drugim pododstavkom člena 134(1) Zakonika;
(f)  umik blaga iz carinskega nadzora v nasprotju s četrtim pododstavkom člena 134(1) ter členom 158(3) in členom 242 Zakonika;
 (f)  umik blaga iz carinskega nadzora v nasprotju s četrtim pododstavkom člena 134(1) ter členom 158(3) in členom 242 Zakonika;
(g)  oseba, ki vnese blago na carinsko območje Unije, ne izpolnjuje obveznosti v zvezi s prevozom blaga na ustrezen kraj v skladu s členom 135(1) Zakonika ali ne obvesti carinskih organov o nezmožnosti izpolnjevanja obveznosti v skladu s členom 137(1) in (2) Zakonika;
 (g)  oseba, ki vnese blago na carinsko območje Unije, ne izpolnjuje obveznosti v zvezi s prevozom blaga na ustrezen kraj v skladu s členom 135(1) Zakonika ali brez odlašanja ne obvesti carinskih organov o nezmožnosti izpolnjevanja obveznosti v skladu s členom 137(1) in (2) Zakonika ter o kraju, kjer se blago nahaja;
(h)  oseba, ki vnese blago v prosto cono, če je prosta cona tik ob kopenski meji med državo članico in tretjo državo, blaga v to prosto cono ne vnese neposredno brez prehajanja nekega drugega dela carinskega območja Unije v skladu s členom 135(2) Zakonika;
 (h)  oseba, ki vnese blago v prosto cono, če je prosta cona tik ob kopenski meji med državo članico in tretjo državo, blaga v to prosto cono ne vnese neposredno brez prehajanja nekega drugega dela carinskega območja Unije v skladu s členom 135(2) Zakonika;
(i)  deklarant za začasno hrambo ali za carinski postopek ne predloži dokumentacije carinskim organom, kadar tako zahteva zakonodaja Unije ali kadar je to potrebno zaradi carinskih kontrol, v skladu s členoma 145(2) in 163(2) Zakonika;
 (i)  deklarant za začasno hrambo ali za carinski postopek ne predloži dokumentacije carinskim organom, kadar tako zahteva zakonodaja Unije ali kadar je to potrebno zaradi carinskih kontrol, v skladu s členoma 145(2) in 163(2) Zakonika;
(j)  gospodarski subjekt, odgovoren za neunijsko blago, ki je v začasni hrambi, tega blaga ne da v carinski postopek ali ga ne izvozi ponovno v roku iz člena 149 Zakonika;
 (j)  deklarant za začasno hrambo ali oseba, ki hrani blago v primerih, ko je shranjeno na drugih krajih, ki jih določijo ali odobrijo carinski organi, odgovoren za neunijsko blago, ki je v začasni hrambi, tega blaga ne da v carinski postopek ali ga ne izvozi ponovno v roku iz člena 149 Zakonika;
(k)  deklarant za carinski postopek ob vložitvi carinske deklaracije ali dopolnilne deklaracije nima v lasti in na razpolago za carinske organe spremnih listin, potrebnih za uporabo zadevnega postopka, v skladu s členom 163(1) in drugim pododstavkom člena 167(1) Zakonika;
 (k)  deklarant za carinski postopek ob vložitvi carinske deklaracije ali dopolnilne deklaracije nima v lasti in na razpolago za carinske organe spremnih listin, potrebnih za uporabo zadevnega postopka, v skladu s členom 163(1) in drugim pododstavkom člena 167(1) Zakonika;
(l)  deklarant za carinski postopek v primeru poenostavljene deklaracije v skladu s členom 166 Zakonika ali vpisa v evidence deklaranta v skladu s členom 182 Zakonika ne vloži dopolnilne deklaracije pri pristojnem carinskem uradu in v določenem roku v skladu s členom 167(1) Zakonika;
 (l)  deklarant za carinski postopek v primeru poenostavljene deklaracije v skladu s členom 166 Zakonika ali vpisa v evidence deklaranta v skladu s členom 182 Zakonika ne vloži dopolnilne deklaracije pri pristojnem carinskem uradu in v določenem roku v skladu s členom 167(1) Zakonika;
(m)  odstranitev ali uničenje sredstev za identifikacijo, ki so jih carinski organi pritrdili na blago, embalažo ali prevozno sredstvo, brez predhodne odobritve carinskih organov v skladu s členom 192(2) Zakonika;
 (m)  odstranitev ali uničenje sredstev za identifikacijo, ki so jih carinski organi pritrdili na blago, embalažo ali prevozno sredstvo, brez predhodne odobritve carinskih organov v skladu s členom 192(2) Zakonika;
(n)  imetnik postopka aktivnega oplemenitenja carinskega postopka ne zaključi v roku iz člena 257 Zakonika;
 (n)  imetnik postopka aktivnega oplemenitenja carinskega postopka ne zaključi v roku iz člena 257 Zakonika;
(o)  imetnik postopka pasivnega oplemenitenja pomanjkljivega blaga ne izvozi v roku iz člena 262 Zakonika;
 (o)  imetnik postopka pasivnega oplemenitenja pomanjkljivega blaga ne izvozi v roku iz člena 262 Zakonika;
(p)  gradnja objekta v prosti coni brez odobritve carinskih organov v skladu s členom 244(1) Zakonika;
 (p)  gradnja objekta v prosti coni brez predhodne odobritve carinskih organov v skladu s členom 244(1) Zakonika;
(q)  oseba, ki je zavezana plačilu uvoznih ali izvoznih dajatev, teh dajatev ne plača v roku iz člena 108 Zakonika.
 (q)  oseba, ki je zavezana plačilu uvoznih ali izvoznih dajatev, teh dajatev ne plača v roku iz člena 108 Zakonika;
(qa)  gospodarski subjekt carinskim organom na zahtevo ne zagotovi potrebnih dokumentov in informacij v ustrezni obliki in razumnem času ter vse potrebne pomoči za dokončanje carinskih formalnosti ali kontrol v skladu s členom 15(1) Zakonika;
(qb)   imetnik odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz te odločbe, v skladu s členom 23(1) Zakonika;
(qc)   imetnik odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje ne obvesti nemudoma carinskih organov o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločbe s strani teh organov ter vplivajo na njeno nadaljnje izvajanje ali vsebino, v skladu s členom 23(2) Zakonika;
(qd)   imetnik postopka tranzita Unije namembnemu carinskemu uradu ne predloži nepoškodovanega blaga v predpisanem roku v skladu s točko (a) člena 233(1) Zakonika;
(qe)   raztovarjanje ali pretovarjanje blaga s prevoznega sredstva, na katerem se nahaja, brez dovoljenja carinskih organov ali na krajih, ki jih ti organi niso določili ali odobrili, v skladu s členom 140 Zakonika;
(qf)   hramba blaga v prostorih za začasno hrambo ali carinskih skladiščih brez pridobitve dovoljenja carinskih organov v skladu s členoma 147 in 148 Zakonika;
(qg)   imetnik dovoljenja ali postopka ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz hrambe blaga, zajetega v postopku carinskega skladiščenja, v skladu s točkama (a) in (b) člena 242(1) Zakonika.
(qh)   predložitev napačnih informacij in dokumentov, ki jih zahtevajo carinski organi, v skladu s členom 15 ali 163 Zakonika;
(qi)   gospodarski subjekt uporablja netočne ali nepopolne informacije ali neverodostojne, netočne ali neveljavne dokumente, da bi od carinskih organov pridobil dovoljenje:
(i)   za status pooblaščenega gospodarskega subjekta v skladu s členom 38 Zakonika,
(ii)   za uporabo poenostavljene deklaracije v skladu s členom 166 Zakonika,
(iii)   za uporabo drugih carinskih poenostavitev v skladu s členi 177, 179, 182 in 185 Zakonika, ali
(iv)   za predložitev blaga v posebne postopke v skladu s členom 211 Zakonika;
(qj)   vnos blaga na carinsko območje Unije ali izstop blaga z njega, ne da bi se blago predložilo carinskim organom v skladu s členoma 139 in 245 ali členom 267(2) Zakonika;
(qk)   predelava blaga v carinskem skladišču brez pridobitve dovoljenja carinskih organov v skladu s členom 241 Zakonika;
(ql)   pridobitev blaga ali razpolaganje z blagom, povezanim s katero koli od carinskih kršitev iz točk (qd) in (qj) tega člena.
Sprememba 20
Predlog direktive
Člen 4
Člen 4
 črtano
Carinske kršitve, povzročene zaradi malomarnosti
Države članice zagotovijo, da se naslednja dejanja ali opustitve dejanj štejejo za carinske kršitve, kadar so povzročene zaradi malomarnosti:
(a)   gospodarski subjekt, odgovoren za neunijsko blago, ki je v začasni hrambi, tega blaga ne da v carinski postopek ali ga ne izvozi ponovno v roku iz člena 149 Zakonika;
(b)   gospodarski subjekt carinskim organom ne zagotovi vse potrebne pomoči za dokončanje carinskih formalnosti ali kontrol v skladu s členom 15(1) Zakonika;
(c)   imetnik odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz te odločbe, v skladu s členom 23(1) Zakonika;
(d)   imetnik odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje ne obvesti nemudoma carinskih organov o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločbe s strani teh organov ter vplivajo na njeno nadaljnje izvajanje ali vsebino, v skladu s členom 23(2) Zakonika;
(e)   gospodarski subjekt carinskim organom ne predloži blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, v skladu s členom 139 Zakonika;
(f)   imetnik postopka tranzita Unije namembnemu carinskemu uradu ne predloži nedotaknjenega blaga v predpisanem roku v skladu s členom 233(1)(a) Zakonika;
(g)   gospodarski subjekt carinskim organom ne predloži blaga, vnesenega v prosto cono, v skladu s členom 245 Zakonika;
(h)   gospodarski subjekt carinskim organom ob izstopu ne predloži blaga, ki se iznese s carinskega območja Unije, v skladu s členom 267(2) Zakonika;
(i)   raztovarjanje ali pretovarjanje blaga s prevoznega sredstva, na katerem se nahaja, brez dovoljenja carinskih organov ali na krajih, ki jih ti organi niso dovolili ali odobrili, v skladu s členom 140 Zakonika;
(j)   hramba blaga v prostorih za začasno hrambo ali carinskih skladiščih brez pridobitve dovoljenja carinskih organov v skladu s členoma 147 in 148;
(k)   imetnik dovoljenja ali postopka ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz skladiščenja blaga, zajetega v postopku carinskega skladiščenja, v skladu s členom 242(1)(a) in (b) Zakonika.
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 5
Člen 5
 črtano
Carinske kršitve, povzročene naklepno
Države članice zagotovijo, da se naslednja dejanja ali opustitve dejanj štejejo za carinske kršitve, kadar so povzročene naklepno:
(a)  predložitev napačnih informacij in dokumentov, ki jih zahtevajo carinski organi, v skladu s členom 15 ali 163 Zakonika;
(b)  gospodarski subjekt uporablja lažne izjave ali kakršne koli druge nepravilne načine, da bi od carinskih organov pridobil dovoljenje:
(i)  za status pooblaščenega gospodarskega subjekta v skladu s členom 38 Zakonika,
(ii)  za uporabo poenostavljene deklaracije v skladu s členom 166 Zakonika,
(iii)   za uporabo drugih carinskih poenostavitev v skladu s členi 177, 179, 182 in 185 Zakonika,
(iv)   za predložitev blaga v posebne postopke v skladu s členom 211 Zakonika;
(c)  vnos blaga na carinsko območje Unije ali izstop blaga z njega, ne da bi se blago predložilo carinskim organom v skladu s členoma 139 in 245 ali členom 267(2) Zakonika;
(d)  imetnik odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz te odločbe, v skladu s členom 23(1) Zakonika;
(e)  imetnik odločbe v zvezi z uporabo carinske zakonodaje ne obvesti nemudoma carinskih organov o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločbe s strani teh organov ter vplivajo na njeno nadaljnje izvajanje ali vsebino, v skladu s členom 23(2) Zakonika;
(f)  predelava blaga v carinskem skladišču brez pridobitve dovoljenja carinskih organov v skladu s členom 241 Zakonika;
(g)  pridobitev blaga ali razpolaganje z blagom, povezanim s katero koli od carinskih kršitev iz člena 4(f) in točke (c) tega člena.
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 6
Člen 6
 Člen 6
Spodbujanje, pomoč, napeljevanje in poskus
 Spodbujanje, pomoč, napeljevanje in poskus
1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se spodbujanje k dejanju ali pomoč pri dejanju in napeljevanje k dejanju ali opustitvi dejanja iz člena 5 šteje za carinsko kršitev.
 1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da spodbujanje k dejanju ali pomoč pri dejanju in napeljevanje k dejanju ali opustitvi dejanja iz člena 8b(2) predstavlja carinsko kršitev.
2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se poskus dejanja ali opustitve dejanja iz člena 5(b) ali (c) šteje za carinsko kršitev.
 2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da poskus dejanja ali opustitve dejanja iz točk (qi) ali (qj) člena 3 predstavlja carinsko kršitev.
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 7
Člen 7
 Člen 7
Napaka carinskih organov
 Napaka carinskih organov
Dejanja ali opustitve dejanj iz členov 3 do 6 ne pomenijo carinskih kršitev, če so posledica napake carinskih organov.
 Dejanja ali opustitve dejanj iz členov 3 in 6 ne pomenijo carinskih kršitev, če so posledica napake carinskih organov, v skladu s členom 119 Zakonika, če pa zaradi napake nastane škoda, odgovornost zanjo nosijo carinski organi.
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Države članice zagotovijo, da se pravne osebe obravnavajo kot odgovorne za carinske kršitve, ki jih je v njihovo korist povzročila katera koli oseba, ki deluje samostojno ali kot del organa pravne osebe in ima v okviru pravne osebe vodilni položaj, na podlagi katere koli od naslednjih funkcij:
 1.  Države članice zagotovijo, da se pravne osebe obravnavajo kot odgovorne za carinske kršitve iz členov 3 in 6, ki jih je v njihovo korist povzročila katera koli oseba, ki deluje samostojno ali kot del organa pravne osebe in ima v okviru pravne osebe vodilni položaj, na podlagi katere od naslednjih funkcij:
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2
2.  Države članice tudi zagotovijo, da se pravne osebe obravnavajo kot odgovorne, če je bilo zaradi pomanjkljivega nadzora ali kontrole s strani osebe iz odstavka 1 mogoče, da je oseba, ki je podrejena osebi iz odstavka 1, povzročila carinsko kršitev v korist zadevne pravne osebe.
 (Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 3 a (novo)
3a.   V tej direktivi „pravna oseba“ pomeni vsak subjekt, ki ima v skladu z veljavnim pravom status pravne osebe, razen državnih organov ali organov javne uprave, ki izvršujejo državno oblast, in javnih mednarodnih organizacij.
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 8 a (novo)
Člen 8a
Dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju, ali gre za manjšo kršitev
1.   Države članice pri določanju, ali je kršitev iz člena 3 manjša kršitev, vse od začetka postopka, torej že med določanjem, ali je bila povzročena carinska kršitev, zagotovijo, da njihovi pristojni organi upoštevajo vse pomembne okoliščine, vključno z naslednjimi dejavniki:
(a)   kršitev je bila povzročena iz malomarnosti;
(b)   za blago, ki je povezano s kršitvijo, ne veljajo prepovedi ali omejitve iz drugega stavka člena 134(1) Zakonika in iz točke (e) člena 267(3) Zakonika;
(c)   kršitev le malo ali sploh ne vpliva na znesek carine, ki ga je treba plačati;
(d)   oseba, odgovorna za kršitev, dejansko sodeluje s pristojnim organom v postopku;
(e)   oseba, odgovorna za kršitev, prostovoljno razkrije kršitev, če kršitev še ni predmet preiskovalne dejavnosti, o kateri je oseba, odgovorna za kršitev, obveščena;
(f)   oseba, odgovorna za kršitev, lahko dokaže, da si zelo prizadeva za ravnanje v skladu s carinsko zakonodajo Unije, in pokaže visoko raven nadzora nad svojim poslovanjem, na primer s pomočjo sistema skladnosti;
(g)   oseba, odgovorna za kršitev, je malo ali srednje podjetje, ki nima predhodnih izkušenj s carinskimi zadevami;
2.   Pristojni organi obravnavajo kršitev kot manjšo le v primeru, kadar glede kršitve ne obstajajo obteževalne okoliščine iz člena 8b;
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 8 b (novo)
Člen 8b
Dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju, ali gre za hujšo kršitev
1.   Države članice pri določanju, ali je kršitev iz člena 3 ali 6 hujša kršitev, vse od začetka postopka, torej že med določanjem, ali je bila povzročena carinska kršitev, zagotovijo, da pristojni organi upoštevajo vse naslednje okoliščine:
(a)   kršitev je bila povzročena naklepno;
(b)   kršitev je trajala dalj časa, kar odraža naklep, da bi se ohranila;
(c)   podobna ali povezana kršitev traja ali se ponavlja, t.j. je povzročena več kot enkrat;
(d)   kršitev pomembno vpliva na znesek utajenih uvoznih ali izvoznih dajatev;
(e)   za blago, ki je povezano s kršitvijo, veljajo prepovedi ali omejitve iz drugega stavka člena 134(1) Zakonika in iz točke (e) člena 267(3) Zakonika;
(f)   oseba, odgovorna za kršitev, zavrne sodelovanje ali polno sodelovanje s pristojnim organom;
(g)   oseba, odgovorna za kršitev, je v preteklosti že povzročila kršitve;
2.   Kršitve iz točk (f), (g), (p), (qi) in (qj) člena 3 po svoji naravi predstavljajo hujše kršitve.
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 9
Člen 9
 Člen 9
Sankcije za carinske kršitve iz člena 3
 Nekazenske sankcije za manjše carinske kršitve
Države članice zagotovijo, da se v okviru naslednjih omejitev za carinske kršitve iz člena 3 uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije:
 1.   Države članice zagotovijo, da se za carinske kršitve iz člena 3, ki v skladu s členom 8a štejejo za manjše, poleg vračila utajenih dajatev uporabijo učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nekazenske sankcije, in sicer v okviru naslednjih omejitev:
(a)  denarna kazen od 1 % do 5 % vrednosti blaga, če se carinska kršitev nanaša na določeno blago;
 (a)  denarna kazen do 70 % zneska utajenih dajatev, če se carinska kršitev nanaša na utajene dajatve;
(b)  denarna kazen od 150 EUR do 7 500 EUR, če se carinska kršitev ne nanaša na določeno blago.
 (b)  denarna kazen do 7 500 EUR, če se carinska kršitev ne nanaša na utajene dajatve.
2.   Države članice zagotovijo, da se pri določanju ravni sankcij, ki se uporabijo v mejah, določenih v odstavku 1 tega člena, upoštevajo vse pomembne okoliščine iz člena 8a.
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 10
Člen 10
 črtano
Sankcije za carinske kršitve iz člena 4
Države članice zagotovijo, da se v okviru naslednjih omejitev za carinske kršitve iz člena 4 uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije:
(a)   denarna kazen do 15 % vrednosti blaga, če se carinska kršitev nanaša na določeno blago;
(b)   denarna kazen do 22 500 EUR, če se carinska kršitev ne nanaša na določeno blago.
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 11
Člen 11
 Člen 11
Sankcije za carinske kršitve iz členov 5 in 6
 Nekazenske sankcije za hujše carinske kršitve
Države članice zagotovijo, da se v okviru naslednjih omejitev za carinske kršitve iz členov 5 in 6 uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije:
 1.   Države članice zagotovijo, da se za carinske kršitve iz členov 3 in 6, ki v skladu s členom 8a štejejo za hujše, poleg vračila utajenih dajatev uporabijo učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nekazenske sankcije, in sicer v okviru naslednjih omejitev:
(a)  denarna kazen do 30 % vrednosti blaga, če se carinska kršitev nanaša na določeno blago;
 (a)  denarna kazen med 70 % in 140 % zneska utajenih dajatev, če se carinska kršitev nanaša na utajene dajatve;
(aa)   denarna kazen med 15% in 30 % vrednosti blaga, če se carinska kršitev ne nanaša na utajene dajatve, temveč na vrednost blaga;
(b)  denarna kazen do 45 000 EUR, če se carinska kršitev ne nanaša na določeno blago.
 (b)  denarna kazen med 7 500 in 45 000 EUR, če se carinska kršitev ne nanaša niti na utajene dajatve niti na vrednost blaga.
2.   Države članice zagotovijo, da se pri določanju ravni sankcij, ki se uporabijo v mejah, določenih v odstavku 1 tega člena, upoštevajo vse pomembne okoliščine iz členov 8a in 8b(1).
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 11 a (novo)
Člen 11a
Druge nekazenske sankcije za hujše kršitve
1.   Države članice lahko poleg sankcij, navedenih v členu 11, in v skladu z Zakonikom, za hujše kršitve uporabijo naslednje nedenarne sankcije:
(a)   stalni ali začasni odvzem blaga;
(b)   začasni odvzem izdanega dovoljenja.
2.   Države članice v skladu z Zakonikom določijo, da se v primeru hujše ali ponavljajoče se kršitve sklepi o podelitvi statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta prekličejo.
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 11 b (novo)
Člen 11b
Pregled
1.   Pet let po ...[datum začetka veljavnosti te direktive] Komisija skupaj s pristojnimi organi držav članic pregleda zneske denarnih kazni, ki se lahko uporabijo v skladu s členoma 9 in 11. Namen postopka pregleda je zagotoviti večjo skladnost zneskov denarnih kazni, naloženih v okviru carinske unije, da bi bilo njeno delovanje harmonizirano.
2.   Komisija vsako leto objavi podrobnosti o sankcijah, ki so jih države članice naložile za carinske kršitve iz členov 3 in 6.
3.   Države članice zagotovijo skladnost s carinsko zakonodajo v smislu točke (2) člena 5 Uredbe (EU) št. 952/2013 ter Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta1.
_______________
1 Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 11 c (novo)
Člen 11c
Poravnava
Države članice zagotovijo možnost poravnave kot postopka, ki pristojnim organom omogoča, da z osebo, odgovorno za carinsko kršitev, sklenejo poravnavo glede kršitve carinske zakonodaje, namesto da bi začeli ali nadaljevali sodni postopek, v zameno za to, da ta oseba sprejme takoj izvršljivo sankcijo.
Če sodni postopek že poteka, lahko pristojni organi dosežejo poravnavo le s soglasjem sodnega organa.
Komisija zagotovi smernice za postopke poravnave, s katerimi zagotovi, da se osebam, odgovornim za carinsko kršitev, ponudi možnost za poravnavo, ki je v skladu z načelom enakega obravnavanja in pregledna, ter da se izidi vseh sklenjenih poravnav objavijo.
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 12
Člen 12
 črtano
Učinkovita uporaba sankcij in izvajanje pooblastil za naložitev sankcij s strani pristojnih organov
Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in ravni sankcij za carinske kršitve iz členov 3 do 6 upoštevajo vse pomembne okoliščine, po potrebi vključno z:
(a)  težo in trajanjem kršitve;
(b)  dejstvom, da je oseba, ki je odgovorna za kršitev, pooblaščeni gospodarski subjekt;
(c)  zneskom neplačane uvozne ali izvozne dajatve;
(d)  dejstvom, da za blago, ki je povezano s kršitvijo, veljajo prepovedi ali omejitve iz drugega stavka člena 134(1) Zakonika in iz člena 267(3)(e) Zakonika ali da predstavlja tveganje za javno varnost;
(e)  ravnjo sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom;
(f)  prejšnjimi kršitvami osebe, odgovorne za kršitev.
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 12 a (novo)
Člen 12a
Skladnost
Države članice poskrbijo, da so smernice in publikacije o zagotavljanju skladnosti in nadaljevanju zagotavljanja skladnosti s carinsko zakonodajo Unije zainteresiranim stranem na voljo v zlahka dostopni, razumljivi in posodobljeni obliki.
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 13
Člen 13
Zastaranje
 Člen 13
Zastaranje
1.  Države članice zagotovijo, da je zastaralni rok za postopke v zvezi s carinsko kršitvijo iz členov 3 do 6 štiri leta in začne teči na dan povzročitve carinske kršitve.
 1.  Države članice zagotovijo, da je zastaralni rok za začetek postopka v zvezi s carinsko kršitvijo iz členov 3 in 6 štiri leta in da začne teči na dan povzročitve carinske kršitve.
2.  Države članice zagotovijo, da začne zastaralni rok v primeru trajnih ali ponavljajočih se kršitev teči na dan, na katerega se preneha dejanje ali opustitev dejanja, ki se šteje za carinsko kršitev.
 2.  Države članice zagotovijo, da začne zastaralni rok v primeru trajnih ali ponavljajočih se kršitev teči na dan, na katerega se preneha dejanje ali opustitev dejanja, ki se šteje za carinsko kršitev.
3.  Države članice zagotovijo, da kakršno koli dejanje pristojnega organa, ki se sporoči zadevni osebi in je povezano s preiskavo ali pravnimi postopki v zvezi s carinsko kršitvijo, prekine zastaralni rok. Zastaralni rok začne teči na dan prekinitve z dejanjem.
 3.  Države članice zagotovijo, da kakršno koli dejanje pristojnega organa, ki se sporoči zadevni osebi in je povezano s preiskavo ali pravnimi postopki v zvezi s carinsko kršitvijo, ali dejanje osebe, odgovorne za kršitev, prekine zastaralni rok. Zastaralni rok začne znova teči na dan, ko se prekinitev s tem dejanjem konča.
4.  Države članice zagotovijo, da se po preteku osmih let od dneva iz odstavka 1 ali 2 prepreči začetek ali nadaljnje izvajanje kakršnih koli postopkov v zvezi s carinskimi kršitvami iz členov 3 do 6.
 4.  Brez poseganja v člen 14(2) države članice zagotovijo, da vsi postopki v zvezi s carinskimi kršitvami iz člena 3 ali 6 zastarajo, ne glede na vse prekinitve zastaralnega roka iz odstavka 3 tega člena, po preteku osmih let od dneva iz odstavka 1 ali 2 tega člena.
5.  Države članice zagotovijo, da je zastaralni rok za izvršitev odločbe o uporabi sankcije tri leta. Ta rok začne teči na dan, na katerega odločba postane dokončna.
 5.  Države članice zagotovijo, da je zastaralni rok za izvršitev odločbe o uporabi sankcije tri leta. Ta rok začne teči na dan, na katerega odločba postane dokončna.
6.  Države članice določijo primere, v katerih se zastaralni roki iz odstavkov 1, 4 in 5 zadržijo.
 6.  Države članice določijo primere, v katerih se zastaralni roki iz odstavkov 1, 4 in 5 zadržijo.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 1
Države članice sodelujejo in si izmenjujejo kakršne koli informacije, ki so potrebne za postopke v zvezi z dejanjem ali opustitvijo dejanja, ki pomeni carinsko kršitev iz členov 3 do 6, zlasti če je postopke zoper isto osebo v zvezi z istimi dejstvi začela več kot ena država članica.
 Države članice sodelujejo in si izmenjujejo kakršne koli informacije, ki so potrebne za postopke v zvezi z dejanjem ali opustitvijo dejanja, ki pomeni carinsko kršitev iz členov 3 in 6, zlasti v primerih, ko je postopke zoper isto osebo v zvezi z istimi dejstvi začela več kot ena država članica. Namen sodelovanja med državami članicami je povečati učinkovitost carinskih pregledov blaga in harmonizirati postopke znotraj Unije.
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 16 – odstavek 1 a (novo)
Komisija nadzoruje sodelovanje med državami članicami za oblikovanje ključnih kazalnikov uspešnosti za carinske kontrole in sankcije, širjenje najboljše prakse in usklajevanje usposabljanja za carinske uradnike.
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 17
Člen 17
 Člen 17
Zaseg
 Zaseg
Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi začasno zasežejo kakršno koli blago, prevozna sredstva in druge instrumente, ki so se uporabili pri povzročitvi carinskih kršitev iz členov 3 do 6.
 Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi začasno zasežejo vse blago, prevozna sredstva ali druge instrumente, ki so se uporabili pri povzročitvi carinskih kršitev iz členov 3 in 6. Če država članica po naloženi sankciji to blago trajno zaseže, ga lahko uniči, ponovno uporabi ali reciklira, kakor je primerno.
Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 1 a (novo)
Komisija do 31. decembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o drugih elementih izvajanja carinske zakonodaje Unije, kot so nadzor, kontrola in preiskave, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog v dopolnitev te direktive.
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 18 a (novo)
Člen 18a
Poročanje držav članic
Države članice pošljejo Komisiji statistične podatke o kršitvah in naloženih sankcijah zanje ter ji tako omogočijo, da oceni uporabo te direktive. Te informacije se pošiljajo vsako leto po začetku veljavnosti te direktive. Komisija lahko te podatke uporabi pri reviziji te direktive, da bi bolje približala nacionalne sisteme sankcij.

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 61(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A8-0239/2016).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov