Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o izvajanju bele knjige o prometu iz leta 2011: ocena in pot naprej proti trajnostni mobilnosti(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. decembra 2015 o trajnostni mobilnosti v mestih(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2012 o prihodnosti regionalnih letališč in storitev zračnega prevoza v EU(3),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 170,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1315/2013(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013(5),

–  ob upoštevanju poročila z naslovom Road Safety in the European Union (Varnost v cestnem prometu v Evropski uniji), ki ga je Komisija objavila marca 2015(6),

–  ob upoštevanju sklepov s srečanja ministrov podonavskih držav z dne 3. decembra 2014 o učinkovitih sanaciji in vzdrževanju infrastrukture na Donavi in njenih plovnih pritokih(7),

–  ob upoštevanju izjave iz Łańcuta z dne 3. marca 2016 o okrepitvi sodelovanja na področju prometa v Karpatih in nadaljevanju razvoja povezave Via Carpatia(8),

–   ob upoštevanju berlinskega procesa, konference zahodnobalkanskih držav iz leta 2014, dunajskega vrha iz leta 2015 ter pariške konference iz leta 2016,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta k strategiji Evropske unije za Podonavje (SEC(2010)1489),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta k strategiji Evropske unije za Baltik (SWD(2015)0177),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za regionalni razvoj (A8-0282/2016),

A.  ker povezanost in dostopnost prometne infrastrukture močno vplivata na gospodarsko rast in konkurenčnost gospodarstva ter na zaposlovanje in teritorialno kohezijo v EU in njenih regijah; ker sta srednja in vzhodna Evropa pomemben del enotnega evropskega trga in lahko privabita naložbe in prispevata h gospodarski rasti v celotni EU in ker bi bilo treba v okviru vseh načinov prevoza, brez izjeme, prispevati h krepitvi konkurenčnosti, intermodalnosti in k ekološkemu prehodu, da bi se bolj podprl razvoj enotnega trga;

B.  ker je izboljšanje povezanosti in dostopnosti prometne infrastrukture v srednji in vzhodni Evropi eden od načinov za uresničitev ciljev kohezijske politike, zlasti kar zadeva želeni gospodarski razvoj obmejnih regij;

C.  ker je prometna infrastruktura v večini regij osrednjega in vzhodnega dela EU v primerjavi z drugimi evropskimi regijami še vedno manj razvita in ker slabo razvita prometna infrastruktura v srednji in vzhodni Evropi obstaja vzporedno z omrežji osrednje Evrope, ki veljajo za najbolj gosta in razvita omrežja na svetu; ker državljani pričakujejo, da si bodo države članice ob podpori EU skupaj prizadevale za izboljšanje infrastrukture;

D.  ker so evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) glavni vir naložb v javni prevoz v srednji in vzhodni Evropi in ker je instrument za povezovanje Evrope (IPE) pomemben instrument financiranja nadaljnjega razvoja prometne infrastrukture v regiji, ki je del koridorjev osrednjega omrežja TEN-T; ker je lahko upravna nezmogljivost na nacionalni, regionalni in lokalni ravni vzrok za slabo črpanje sredstev EU in države članice srednje in vzhodne Evrope, pa tudi v drugih delih EU iz takšnih ali drugačnih razlogov (med drugim zaradi nezadostne priprave in učinkovitosti) niso vedno najbolje izkoristile finančnih virov EU; ker bi bilo okrepiti zmogljivosti in tehnično pomoč, da se spodbudi priprava več dobrih projektov in da se javne uprave podprejo pri upravljanju sredstev EU;

E.  ker bi intenzivnejše delo na pomembnih projektih, kot sta Via Carpatia in Rail Baltica, ter vzpostavitev koridorja Orient/vzhodno Sredozemlje in baltsko-jadranskega koridorja osrednjega omrežja, jadransko-jonskega koridorja in koridorja Evropa-Kavkaz-Azija (TRACECA) prinesla pomembno spodbudo za izboljšanje povezanosti in dostopnosti prometne infrastrukture v tem delu EU; ker bo podpora tesnejšim stikom med sosednjimi tretjimi državami ter državami članicami srednje in vzhodne Evrope, tudi na področju železniškega prometa in infrastrukture, pripomogla k izboljšanju železniških povezav med Evropsko unijo, njenimi sosednjimi državami in regijami ter Azijo;

F.  ker so dobro razvite čezmejne prometne povezave bistvene za regionalno konkurenčnost in za spodbujanje razvoja malih in srednjih podjetij na obmejnih območjih in – predvsem v zvezi z javnim prevozom – za podporo socialnemu vključevanju ekonomsko ranljivih skupin prebivalstva; ker v veliko državah članicah srednje in vzhodne Evrope še vedno ni dobrih čezmejnih prometnih povezav, zlasti ne železniških; ker zaradi neučinkovitih povezav med različnimi načini prevoza in pomanjkanja povezav med elementi osnovnega in splošnega prevoza ni dovolj interoperabilnosti med različnimi načini prevoza, pri čemer bi ta interoperabilnost pripomogla k znižanju cen potniškega in tovornega prevoza ter povečala prožnost prevoznih storitev, hkrati pa bi pripomogla tudi k obravnavanju okoljskih in socialnih vprašanj;

G.  ker bi lahko usklajene izboljšave prometne infrastrukture pozitivno vplivale na okolje in energetsko učinkovitost prometa;

Horizontalni vidiki

1.  poudarja, da je treba izboljšati povezanost in dostopnost infrastrukture za prevoz do osrednjega in vzhodnega dela EU, iz njih in znotraj njih, ob tem pa upoštevati potrebe gospodarstva in načela trajnostnega razvoja; ponovno poudarja, da je namen omrežja TEN-T vzpostaviti manjkajoče povezave, odpraviti ozka grla in zagotoviti nemotene povezave za prevoz na dolge razdalje in regionalni promet, zlasti v čezmejnih regijah, in to za potniški in tovorni promet; meni, da je treba sredstva EU uporabljati glede na realne potrebe po naložbah, da se do leta 2030 dokončno vzpostavi osrednje omrežje TEN-T; ugotavlja, da mora EU vlagati v razvoj nove infrastrukture, pa tudi v posodobitev in dokončanje že obstoječe prometne infrastrukture;

2.  poudarja, da je pomembno, da države članice same pa tudi skupaj usklajeno načrtujejo projekte in pri tem v največji možni meri upoštevajo nacionalne osrednje načrte za promet in usklajevanje z državami kandidatkami, obenem pa opravijo realistično oceno prometnih potreb v skladu z belo knjigo EU o prometu, vključno z analizo stroškov in koristi ter posvetovanjem z deležniki; ugotavlja, da je predhodna pogojenost pri pripravi osrednjih načrtov za promet državam članicam v pomoč pri razvrščanju prometnih naložb po pomembnosti; meni, da morajo pristojne službe Komisije te osrednje načrte oceniti in določiti nadaljnje ukrepanje ter tako zagotoviti, da bodo ti načrti tudi skladni s cilji in prednostnimi nalogami EU;

3.  toplo priporoča, naj se obstoječe politike in instrumenti za regionalno sodelovanje, kot so evropsko teritorialno sodelovanje, Interreg in zlasti evropska združenja za teritorialno sodelovanje, bolje izkoristijo za okrepitev čezmejnega prometa med regijami in za odpravo ozkih grl;

4.  meni, da makroregionalne strategije EU, kot so tiste, ki že obstajajo za baltsko, podonavsko in jadransko-jonsko regijo, ter morebitna prihodnja strategija za karpatsko in črnomorsko regijo, nudijo inovativen okvir upravljanja za reševanje izzivov prometne politike, ki jih države članice same ne morejo rešiti, da se zagotovijo boljši prevozni pogoji;

5.  pozdravlja, da so bili začetni delovni načrti za osrednje koridorje omrežja TEN-T leta 2015 dokončani in da so bile sprejeti novi načrti za širitev tega omrežja tudi v zahodnobalkanske države; poudarja, da bi morala izvedba osrednjega omrežja spodbuditi tudi razvoj celovitega omrežja, zlasti za povezave, ki so čezmejnega pomena in pomagajo konsolidirati koridorje; poudarja pomen urbanih vozlišč in njihovo vlogo pri izboljševanju prometnih tokov za potniški in tovorni promet;

6.  poudarja, da je mogoče razlike v razvoju infrastrukture in njeni kakovosti med srednje- in vzhodnoevropsko regijo ter preostalim delom Evrope zmanjšati samo z jasno, konkretno in integrirano vseevropsko strategijo;

7.  želi spomniti Komisijo na njeno obveznost iz bele knjige o prometu do leta 2020, ki jo je sprejela leta 2011 in v kateri je določila načrt za izvajanje 40 posebnih ukrepov za razvoj konkurenčnega in z viri gospodarnega evropskega prometnega sistema; opozarja, da je eden od njenih dolgoročnih ciljev, da bi 30 % cestnega prometa na razdaljah nad 300 km do leta 2030 prestavili na železniški ali vodni promet, do leta 2050 pa več kot 50 %, s čimer bi bistveno zmanjšali promet v srednji in vzhodni Evropi;

8.  meni, da je razvoj prometnih vozlišč osrednji element za medsebojno povezovanje prometa na dolge razdalje, regionalnega in mestnega prometa, saj se s tem spodbuja učinkovitost, intermodalnost in regionalni razvoj podjetij, pri čemer ne smemo pozabiti, da lahko digitalizacija zelo izboljša delovanje celotne logistične verige, saj med drugim omogoča, da so vsem deležnikom na voljo podatki (souporaba podatkov) za razvoj novih storitev in praks;

9.  poudarja, da bi bilo treba pri izgradnji in posodabljanju cestne infrastrukture v srednji in vzhodni Evropi upoštevati potrebe kolesarjev, kadar je to ustrezno; poudarja, kako pomembno je razviti kolesarsko infrastrukturo v državah članicah srednje in vzhodne Evrope, saj se bo s tem povečala varnost, zmanjšalo število žrtev nesreč v cestnem prometu ter izboljšala kakovost življenja in zdravja ljudi v EU; poudarja, da kolesarska mreža EuroVelo, zlasti pot št. 13 (Pot ob železni zavesi), Vzhodnoevropska pot in pot Atlantski ocean-Črno morje, v kombinaciji z železniškimi povezavami ponuja zanimive priložnosti za mala in srednja turistična podjetja v srednje- in vzhodnoevropskih makroregijah, zato jo je treba spodbujati;

10.  poudarja, da so za večjo usklajenost gospodarskega razvoja držav članic v zahodnem, osrednjem in vzhodnem delu EU potrebne velike naložbe; poudarja, da se morajo evropski in nacionalni organi bolje usklajevati, zlasti pri uresničevanju osrednjega dela omrežja TEN-T; hkrati pa želi spomniti, da je treba pri usklajevanju na evropski ravni upoštevati posebne izzive v državah članicah in razlike v njihovem gospodarstvu, sistemih socialne varnosti ter kakovosti infrastrukture, pa tudi demografske spremembe; poudarja potencial za delovna mesta v bolje delujočem železniškem sektorju; poziva k odpravi vseh arbitrarnih ovir za prosti pretok blaga in storitev ter vztraja, da se države vzdržijo uvajanja takih ovir;

11.  poziva države članice in Komisijo, naj pri izvajanju projektov prometne infrastrukture v srednji in vzhodni Evropi zagotovijo sinergijo in medsebojno dopolnjevanje sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope, evropskih strukturnih in investicijskih skladov, instrumenta za predpristopno pomoč ter instrumentov Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, da se bosta bistveno izboljšali njihova uporaba in diverzifikacija; poudarja, da sta za pripravo in uporabo projektov, če se ti financirajo prek različnih instrumentov (t. i. združevanje sredstev), potrebna izmenjava in širjenje izkušenj in znanja; opozarja, da je za spodbujanje komercialno vzdržnih tržnih projektov pomembno, da se sredstva Evropskega sklada za strateške naložbe pravočasno uporabijo; poziva Komisijo, Evropsko investicijsko banko in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, naj okrepijo svoje sodelovanje z nosilci projektov v srednji in vzhodni Evropi in tako zagotovijo, da se bodo sredstva Evropskega sklada za strateške naložbe uporabljala za kakovostne infrastrukturne projekte za inovativne in trajnostne načine prevoza; poudarja pomen Evropskega sklada za strateške naložbe pri razvijanju vseh vrst projektov za prometno infrastrukturo; poudarja, da je večina infrastrukturnih projektov, ki naj bi se financirali s sredstvi tega sklada, v zahodni Evropi; zato poziva Komisijo, naj v zvezi z Evropskim skladom za strateške naložbe vlagatelje spodbuja k temu, da podprejo projektne platforme s poudarkom na srednje- in vzhodnoevropskih prometnih projektih; poudarja, kako pomembno je financiranje v okviru kohezijske politike za razvoj prometne infrastrukture v državah srednje in vzhodne Evrope, ki je pogosto veliko manj kakovostna od prometnih omrežij v zahodni Evropi, in zato poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotovijo potrebna sredstva in raven financiranja;

12.  opozarja, da se je iz kohezijskega sklada v instrument za povezovanje Evrope preneslo 11 305 500 000 EUR, da bi jih porabili za prometni sektor v državah članicah, upravičenih do podpore iz kohezijskega sklada; poudarja, da mora – zlasti glede na sedanjo stopnjo črpanja – uporaba vseh že razpoložljivih sredstev imeti prednost pred udeležbo tretjih strani pri naložbah, pri katerih so v ozadju politični razlogi in ne poslovni interesi;

13.  poziva države članice srednje in vzhodne Evrope, naj zagotovijo visoko raven preglednosti in strog nadzor nad uporabo sredstev EU ter naj v najkrajšem možnem času objavijo informacije o njihovi dodelitvi;

14.  opozarja na priložnosti, ki jih ponujajo hibridni projekti javno-zasebnega partnerstva, saj povezujejo vire financiranja infrastrukturnih naložb z nepovratnimi sredstvi EU (do 85 % skupnih upravičenih stroškov), z javnimi sredstvi v obliki sofinanciranja, ki ga mora zagotoviti upravičenec, in s sredstvi zasebnega sektorja; obenem poudarja, da sredstva EU in proračunska sredstva prispevajo k večji zanesljivosti naložb, saj zmanjšujejo tveganje za zasebni sektor; poleg tega opozarja, da stalne dolgoročne pogodbe, ki niso odvisne od gospodarskih, političnih in proračunskih nihanj v državah, koristijo zasebnemu sektorju; zato spodbuja države članice, naj, kadar je to ustrezno, izkoristijo javno-zasebna partnerstva, ki so lahko dober način vlaganja v infrastrukturo, zlasti kar zadeva izvajanje kompleksnih infrastrukturnih projektov, pri katerih so na eni strani izdatki zelo visoki, donos pa nizek, na drugi strani pa so potrebni, če želimo dejansko zagotoviti kakovostne javne storitve; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj državam članicam v srednji in vzhodni Evropi zagotovi tehnično pomoč, saj imajo nekatere od njih malo praktičnih izkušenj s finančnimi instrumenti in vključevanjem zasebnega sektorja v večje projekte; jo poleg tega poziva, naj v sodelovanju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi upravami redno pripravlja splošni pregled prometnih projektov, ki se sofinancirajo iz različnih skladov EU, skupaj z ustreznimi zneski;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj racionalizirajo in poenostavijo postopke za oddajo javnih naročil, pripravijo smernice za projekte javno-zasebnih partnerstev, zagotovijo ustrezen okvir državne pomoči ter naj poenostavijo postopke za izdajo dovoljenj, s čimer bi pospešili izvajanje prometnih projektov, zlasti čezmejnih;

16.  poudarja, da je mogoče evropske strukturne in investicijske sklade uporabiti pri vzpostavljanju manjkajočih povezav na mejnih območjih v srednji in vzhodni Evropi in pri konsolidaciji obstoječe infrastrukture, s čimer bi zagotovili popoln dostop do enotnega trga ter dodatno spodbudili gospodarsko rast; v zvezi s tem poudarja, da je promet ključnega pomena za regionalni razvoj, zato je primerna in ustrezno financirana lokalna infrastruktura osnovna in neobhodna zahteva pri uresničevanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

17.  opozarja, da je evropske strukturne in investicijske sklade mogoče uporabiti tudi za povečanje upravne zmogljivosti posredniških organov in upravičencev, kar bi sicer lahko ogrozilo podporo EU naložbam v promet v regiji; ugotavlja, da se je doslej kot velika pomoč izkazal zlasti mehanizem pomoči JASPERS, zato bi lahko poleg preproste ohranitve mehanizma preučili tudi trajnejši, institucionalen okvir; poudarja, da bi morala tehnična podpora, nudena prek Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, nosilcem javnih in zasebnih projektov omogočati, da imajo stalen portfelj premišljenih in dobro strukturiranih projektov, da bodo finančne instrumente tako lahko dolgoročno koristili; opozarja, da imajo evropski koordinatorji za koridorje osrednjega omrežja sicer politični mandat, a nimajo zadostnih upravnih zmogljivosti; poziva države članice in Komisijo, naj pripravijo ukrepe za poenostavitev javnega upravljanja teh virov, da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi;

18.  poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj bolje sodelujeta in usklajujeta svoja prizadevanja, da bi zagotovili široko posvetovanje z vsemi deležniki o financiranju prometne infrastrukture, izmenjavo primerov najboljše prakse, spodbujanje finančnih instrumentov in zgodnje načrtovanje možnih projektov, hkrati pa naj Parlament redno obveščata o tem; poudarja, da bi bilo treba vse ukrepe, povezane s projekti za izboljšanje povezanosti in dostopnosti prometne infrastrukture, sprejeti čim prej;

19.  spodbuja regije in države članice, naj sprejmejo oz. še naprej izvajajo ukrepe za prehod na okolju bolj prijazne oblike prevoza; spodbuja k temu, da se evropski strukturni in investicijski skladi uporabijo za projekte, s katerimi bi ustvarili povpraševanje po javnih in bolj trajnostnih oblikah prevoza, na primer s preprostejšim izdajanjem čezmejnih vozovnic ter naložbami v sisteme električnih polnilnih postaj;

20.  poudarja, da je treba v okviru omrežja TEN-T enako pozornost nameniti prometnim koridorjem vzhod-zahod in sever-jug, kar bi lahko prispevalo h gospodarskemu razvoju sodelujočih držav, saj bi s tem nastale nove možnosti za zaposlovanje v malih in srednjih podjetjih in zagonskih podjetjih, podprli bi trgovinsko izmenjavo ter znanost, raziskave in tehnologijo, hkrati pa tudi izboljšali varnost v cestnem prometu in zmanjšali stroške prevoza; poudarja, kako pomembne so multimodalnost in inovacije na področju prometa za razvoj trgovine in turizma, pa tudi zaradi varstva okolja, ter podpira vključitev celinskih vodnih poti v multimodalno logistično verigo, saj bi s povezovanjem vseh načinov prevoza zagotovili gospodarski razvoj na danem območju in hkrati zmanjšali število ozkih grl v prometnem sistemu;

21.  pozdravlja širitev omrežja TEN-T na zahodnobalkanske države; poziva Komisijo, naj zagotovi vključitev zahodnobalkanskih držav pristopnic v omrežje TEN-T, glede prometnih povezav pa tudi sodelovanje z Ukrajino, Moldavijo in drugimi sosednjimi državami, vključno s tistimi, ki so del koridorja TRACECA; poudarja, da je treba sprejeti finančna merila, da bodo lahko države pristopnice in države kandidatke v večjem obsegu izkoristile finančne instrumente, zlasti za čezmejne projekte; poudarja, da bi bilo treba naložbe, zlasti prek instrumenta za predpristopno pomoč in naložbenega okvira za Zahodni Balkan, in ukrepe za optimizacijo prometa usklajevati na regionalni ravni, da bodo prispevali k širitvi osrednjega omrežja v regiji;

22.  meni, da so izboljšave na področju prometne infrastrukture in povezanosti v srednji in vzhodni Evropi pomembno orodje za krepitev stabilnosti, gospodarskega razvoja, regionalnega sodelovanja in varnosti na vzhodni meji Unije in na Zahodnem Balkanu, hkrati pa tudi podpirajo navzgor usmerjeno konvergenco prevoznih pogojev na notranjem trgu; v zvezi s tem poudarja pomen koridorja Orient/vzhodno Sredozemlje;

23.  poudarja, da je za učinkovit in stroškovno učinkovit prometni sistem v EU, temelječem na prostem pretoku blaga, storitev in oseb na notranjih mejah, nujno treba ohraniti schengenski sistem; želi spomniti, da je Komisija že junija 2011 vse države članice pozvala, naj sprejmejo odločitev o vključitvi Bolgarije in Romunije v schengensko območje;

24.  meni, da je treba izboljšati povezanost in dostopnost prometne infrastrukture za spodbujanje razvoja turističnega sektorja v EU; vztraja, da je razširjeno in učinkovito evropsko prometno omrežje bistvenega pomena za turistični sektor, saj regije zaradi njega postanejo bolj privlačne za turiste; meni, da imajo države v srednji in vzhodni Evropi ogromen potencial za razvoj svojega turističnega sektorja, ki pa bi ga lahko bolje izkoriščali, če bi bila prometna infrastruktura še bolj razvita;

25.  poudarja pozitivne okoljske in gospodarske vidike sinergije pri povezovanju različnih načinov prevoza za boljše izkoriščanje danih prednosti posameznega načina;

26.  poudarja, da je za razvoj kombiniranega prevoza v srednji in vzhodni Evropi treba izboljšati značilnosti železniških koridorjev za tovorni promet in povečati podporo pri gradnji javno dostopnih intermodalnih terminalov;

27.  meni, da lahko mednarodni infrastrukturni projekti, kot je nova svilena pot, zelo pripomorejo k temu, da bosta srednja in vzhodna Evropa bolje izkoriščali možnosti globalnega gospodarstva; meni tudi, da lahko srednja in vzhodna Evropa zaradi svoje ugodne geografske lege postaneta pomemben logistični center in komunikacijsko vozlišče med Evropo in Azijo;

28.  poudarja, da bodo dostopnejši prevoz v srednji in vzhodni Evropi in naložbe, ki so za to potrebne, spodbudili razvoj lokalnih podjetij; poudarja, da bi morali biti razpisni postopki in izvajanje projektov malim in srednjim podjetjem prijazni; poziva Komisijo, naj večjo pozornost nameni problemu, ko glavni izvajalci in podizvajalci pri projektih sklepajo nepoštene oblike sodelovanja, katerih žrtve so zelo pogosto nizkokvalificirani delavci;

29.  vztraja, da je treba pri načrtovanju infrastrukturnih rešitev v srednji in vzhodni Evropi upoštevati potrebe prebivalcev redko poseljenih in težko dostopnih regij, kot so gorska območja; vztraja tudi, da lahko pomanjkanje dostopa do prevoza povzroči socialno izključenost, in poziva Komisijo, naj upošteva potrebe uporabnikov lokalnih prevoznih poti; poudarja, da dobičkonosnost prometnih povezav ne more biti edino merilo pri ocenjevanju njihove uporabnosti;

Cestni prevoz

30.  želi spomniti, da je razvoj čezmejnih cest bistven za lažje sodelovanje med prebivalci in podjetji v obmejnih regijah; poziva države članice, naj še naprej posodabljajo ceste, še naprej vzpostavljajo manjkajoče povezave, gradijo varna in dostopna parkirišča ter krepijo regionalne in lokalne povezave z omrežjem TEN-T, saj je vključevanje v to omrežje pomembna osnova za gospodarsko rast regionalnih centrov;

31.  poudarja, da je treba v EU zagotoviti pravične cestninske sisteme; poudarja tudi, da je treba pri vzpostavljanju teh sistemov ohraniti določeno mero prožnosti za države članice zaradi njihovih posebnosti, hkrati pa ohraniti tehnično interoperabilnost na ustrezni ravni; meni, da je treba te sisteme oblikovati v sodelovanju s poslovno skupnostjo in gospodarskimi uporabniki cest ter da se od slednjih ne bi smelo zahtevati plačila dodatnih ali nesorazmerno visokih stroškov, zaradi česar bi bile njihove poslovne dejavnosti manj donosne;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj se lotijo nujno potrebne okrepitve cestnega infrastrukturnega omrežja vzdolž vzhodne meje EU, ki se začne v Estoniji, prehaja skozi Latvijo, Litvo, Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo in se konča v Grčiji; meni, da bi morala ta prizadevanja temeljiti na načrtih, ki so bili že pred časom sprejeti v okviru projekta Via Carpatia, o katerem so predstavniki posameznih držav 3. marca 2016 v Varšavi podpisali izjavo o nadaljnjem sodelovanju na področju razvoja koridorja in posodobitve ceste; meni tudi, da bodo obrobne regije EU z vzpostavitvijo povezave Via Carpatia dobile možnost za pospešeni razvoj in priložnost, da se hitreje približajo stopnji razvoja bolj razvitih regij EU; opozarja, da bo izgradnja ceste obenem spodbudila naložbe in rast podjetij ter izboljšala vsesplošno varnost EU kot celote, zlasti ob upoštevanju oboroženih spopadov v Ukrajini; meni, da bi bilo treba izkoristiti možnost uvedbe koridorja Ren–Donava na severu EU prek trase Via Carpatia; meni tudi, da bi bilo treba projektu Via Carpatia dodeliti ustrezna finančna sredstva; zato poziva, naj se ta projekt vključi v osrednje omrežje TEN-T, da bi zagotovili ustrezno financiranje s sredstvi EU; hkrati spodbuja države članice, naj vzpostavijo financiranje tega projekta z uporabo vseh možnih finančnih instrumentov, kot sta instrument za povezovanje Evrope in Evropski sklad za strateške naložbe;

33.  poudarja, da kakovost cestne infrastrukture neposredno vpliva na varnost v cestnem prometu; zato meni, da bi bilo treba pri gradnji cestne infrastrukture izvesti tudi oceno varnosti v cestnem prometu; je zaskrbljen, ker število smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb v prometu v mnogih državah članicah srednje in vzhodne Evrope ostaja relativno visoko; poudarja, da bi bilo treba na ravni držav članic in EU še naprej spodbujati ukrepe za izboljšanje prometne varnosti; meni, da je treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva za projekte sanacije infrastrukture v državah članicah srednje in vzhodne Evrope;

34.  poudarja, da sta varnost in trajnost prometnega sektorja glavni prednostni nalogi pri razvoju infrastrukture; zato poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo digitalizacijo in avtomatizacijo pri vseh načinih prevoza; poziva, naj infrastrukturni naložbeni projekti vključujejo prometne rešitve, s katerimi bi zmanjšali tveganje smrti ali resnih poškodb v cestnoprometnih nesrečah, ter naj se v teh projektih upoštevajo potrebe ljudi, ki živijo v bližini zelo prometnih cest;

Železniški prevoz

35.  poudarja, da so izgradnja, posodobitev in vzdrževanje železniških prog bistvenega pomena za skladno, trajnostno rast in kohezijo v železniškem prometu v osrednjem in vzhodnem delu EU; poudarja, da imajo železnice pomembno vlogo pri zmanjševanju učinka na podnebje, onesnaževanja zraka in števila prometnih nesreč, in pričakuje, da bodo ta prizadevanja pozitivno vplivala na industrijski razvoj, logistiko tovornega prometa, kakovost javnih storitev in zanesljivo mobilnost potnikov; poziva države članice, naj odpravijo čezmejna in nacionalna ozka grla ter povečajo operativne zmogljivosti, da bi uresničile cilje iz bele knjige o prometu iz leta 2011 glede modalnega prehoda do let 2030 in 2050;

36.  poudarja, da v nekaterih delih srednje in vzhodne Evrope obstajajo obsežna železniškega omrežja, ki pa bi jih bilo treba nujno posodobiti, preden se dodatno poslabšajo in ne bodo več delovala; kritizira, da se premalo vlaga v čezmejne železniške proge in da je raven storitev železniškega potniškega prometa na številnih obmejnih območjih tako nizka; poziva države članice, naj vzpostavijo oz. ponovno vzpostavijo manjkajoče povezave in odstranijo ozka grla; predlaga, da se s pomočjo metodologije načrtovanja za celovito in osrednje omrežje TEN-T opravi pregled železniškega omrežja, da bi ugotovili morebitne dodatne manjkajoče povezave, zlasti čezmejne, tako med državami članicami EU kot s sosednjimi državami nečlanicami EU; spodbuja države članice, naj razvijejo tesno in konstruktivno sodelovanje, da bi te vrzeli zapolnile, hkrati pa izboljšale ozemeljsko povezovanje in teritorialno kohezijo; poziva Komisijo, naj vsa takšna prizadevanja učinkovito finančno podpre;

37.  ponovno izraža podporo vzpostavitvi evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) na vseh koridorjih osrednjega omrežja TEN-T; meni, da mora biti celovito in hitro izvajanje sistema ERTMS absolutna prednostna naloga EU, da bi ustvarili povsem interoperabilen, delujoč, učinkovit in privlačen evropski železniški prostor, ki bo lahko konkurenčen drugim načinom prevoza;

38.  poziva države članice, naj sprejmejo jasne dolgoročne razvojne strategije za železniški promet ter odstranijo ovire za železniške projekte, katerih izvajanje se financira s sredstvi EU;

39.  poudarja, da je treba okrepiti naložbe v izboljševanje kakovosti železniškega prometa, da bo postal bolj dostopen in privlačen tako na področju potniškega kot tovornega prometa, ter povečati njegov delež v strukturi načinov prevoza, kar ustreza cilju št. 3 o prehodu na druge načine prevoza iz bele knjige EU o prometu;

40.  je seznanjen s pomanjkanjem cestno-železniških povezav s pristanišči; poudarja, da je večina letališč v vzhodni Evropi v bližini železniške infrastrukture in da je njihovo povezovanje tehnično še vedno izvedljivo; poziva Komisijo, naj v celoti podpre nadaljnje vključevanje multimodalnih prometnih povezav (cesta-železnica-letališče) v srednji in vzhodni Evropi;

41.  poziva Komisijo, naj še naprej podpira naložbe v tirna vozila v državah članicah srednje in vzhodne Evrope, saj bo tako lahko obnovljen potencial železnice v okviru sistemov javnega prevoza teh držav;

42.  poudarja, da se trajnostni razvoj evropske železniške infrastrukture ne sme končati po sami vzpostavitvi omrežja, temveč mora zajemati tudi vzdrževalne ukrepe, da bo dolgoročno stroškovno učinkovit; meni, da bi bilo treba vzdrževalnim ukrepov – glede na to, kako pomembni so – nameniti velik del finančnih sredstev;

43.  poudarja splošne prednosti povezave Rail Baltica kot enega od prednostnih projektov v koridorju Severno morje–Baltik in njegovo pomembno strateško vlogo za vse sodelujoče države članice, pa tudi za celotno regijo od Finske (z morebitno razširitvijo Botnijskega koridorja), prek Estonije, Latvije, Litve in Poljske vse do Nemčije, Nizozemske in južne Evrope; pozdravlja napredek, dosežen pri izgradnji in pripravi projekta v zvezi s povezavo Rail Baltica, in poudarja, da je dobro sodelovanje med zainteresiranimi in sodelujočimi državami bistvenega pomena za napredek pri uresničevanju tega projekta brez nadaljnjih zamud in zaostankov ter za to, da se prepreči, da dodeljena finančna sredstva ne bi bila namenjena temu projektu; poudarja, da bo izgubljeno sofinanciranje EU v višini približno 85 %, pogoji financiranja v prihodnosti pa ne bodo več tako ugodni, kot so zdaj, če pravila Evropske komisije ne bodo spoštovana; poziva sodelujoče države, naj priznajo in okrepijo vlogo skupnega železniškega podjetja Rail Baltica kot optimalni organ za upravljanje čezmejnega projekta takšnega obsega, za vlaganje skupnih vlog za pridobitev sredstev EU, nadaljnjo izvajanje skupnih in nacionalnih javnih naročil, usklajevanje del v okviru projekta in ne nazadnje za to, da dokaže, da sodelujoče države članice lahko sodelujejo;

44.  glede na to, da delež železniškega prometa na evropskih trgih potniškega in tovornega prometa stagnira, poudarja pomen pobude Shift2Rail, zlasti na področju tovornega prometa, za povečanje konkurenčnosti in učinkovitosti; meni, da bi treba vlagati v izboljševanje kakovosti železniškega tovornega prometa; pozdravlja skupne mednarodne pobude držav članic v regiji za razvoj in posodobitev železniške infrastrukture, kot je novi železniški koridor št. 11 za tovorni promet, tako imenovani jantarni koridor, ki povezuje trgovinska in industrijska središča Poljske, Slovaške, Madžarske in Slovenije, ki skupaj dodeljujejo prometne zmogljivosti za mednarodne tovorne vlake; poudarja, da takšni projekti spodbujajo železnico kot sredstvo za mednarodni tovorni promet in konkurenčnost železniškega prometa ter zagotavljajo boljšo uporabo obstoječih mednarodnih zmogljivosti za tovorni promet;

45.  ugotavlja, da v okviru različnih programov EU obstajajo številni viri financiranja za železniški sektor; meni, da sta črpanje in učinkovita uporaba teh virov financiranja bistvenega pomena, saj je znesek javnih sredstev, ki ga nacionalne vlade lahko vložijo v železnice, zaradi finančnih omejitev zelo omejen;

46.  opozarja na običajna doplačila za čezmejni regionalni železniški potniški promet v srednji in vzhodni Evropi, ki jih železniška podjetja pogosto zahtevajo kot del cene za mednarodne železniške vozovnice, s čimer postane uporaba čezmejnih železniških povezav manj privlačna;

47.  poudarja, da je treba poskrbeti za to, da bodo države srednje in vzhodne Evrope povezane z železniškim omrežjem za visoke hitrosti v zahodni Evropi, da se bo povečala konkurenčnost sektorja železniškega prometa in podprla gospodarska rast v regiji; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo čezmejne projekte na področju visokohitrostnih železniških povezav v vseh koridorjih omrežja TEN-T;

48.  poudarja, da je treba podpreti skupne projekte in naložbe z državami nečlanicami EU ter tako utreti pot dodatnemu izkoriščanju potenciala železniških koridorjev, ki so bili posodobljeni s sredstvi EU, na primer povezave med EU in azijskimi državami;

Celinske plovne poti

49.  poudarja, da je plovba po celinskih plovnih poteh pomembna kot stroškovno učinkovit in trajnosten način multimodalnega prevoza in logistike po vsej EU; meni, da je treba zato posodobiti infrastrukturo za plovbo po celinskih plovnih poteh za prevoz potnikov ali blaga ter izboljšati interoperabilnost z drugimi načini prevoza;

50.  ugotavlja, da imata srednja in vzhodna Evropa precejšen razvojni potencial pri celinskih plovnih poteh ter rečnih in morskih pristaniščih; meni, da se lahko ta potencial izkoristi samo ob spoštovanju pravnega reda Unije o varstvu okolja, biotske raznovrstnosti in vode ter da bi večji poudarek na uporabi pristanišč in železnic lahko prispeval k cilju izboljšanja multimodalnega prevoza v regiji;

51.  pozdravlja oblikovanje programa NAIADES in nadaljevanje programa NAIADES II do leta 2020 ter poudarja pomen evropske strategije in akcijskega načrta za celinske plovne poti;

52.  meni, da je izkoriščanje multimodalnosti pristanišč na celinskih plovnih poteh bistvenega pomena za njihov gospodarski potencial; poudarja, da je za privabljanje uporabnikov pomemben ustrezen dostop na zadnjem delu poti in železniške povezave med medsebojno povezano železniško infrastrukturo in terminali na celinskih plovnih poteh ter gravitacijskimi območji pristanišč;

53.  posebej opozarja na vlogo Donave kot ključne prometne plovne poti v podonavski makroregiji; ugotavlja, da bi bilo treba potencial regije za plovbo po celinskih plovnih poteh dodatno izkoristiti, zato opozarja tudi na to, da morajo države članice ohraniti delovanje celinskih plovnih poti, ki so v njihovi pristojnosti; poziva donavske obrežne države, naj zagotovijo stalno plovnost te reke in izvajajo svoj osrednji načrt za sanacijo in vzdrževanje plovnih poti, sprejet leta 2014, obenem pa upoštevajo okoljske vidike in posebno skrb namenijo ohranjanju naravnih habitatov, okolja, biotske raznovrstnosti in vode ter tako ohranijo in spodbujajo trajnostno kmetijstvo, ribištvo in mala in srednja podjetja na področju turizma; poudarja, da bi lahko povezava med Odro, Elbo in Donavo spodbudila prevozne in komunikacijske zmogljivosti celotne regije na osi sever-jug, kar bi privedlo do ustvarjanja delovnih mest in razvoja malih in srednjih podjetij;

54.  spodbuja države članice, naj si še bolj prizadevajo za posodobitev in dosežejo pogoje za plovbo razreda IV na drugi infrastrukturi celinskih plovnih poti, zlasti na rečnih odsekih osrednjega omrežja TEN-T; poudarja, da je treba izboljšati plovnost reke Labe, da bi omogočili popolno plovnost, ki je bistvena za koridor Orient/vzhodno Sredozemlje; poudarja, da je treba izboljšati plovnost reke Odre na razred IV; poudarja tudi pomen mednarodnih plovnih poti E40 in E70 za izboljšanje povezanosti držav srednje in vzhodne Evrope z vseevropskimi kopenskimi prometnimi potmi; poudarja, da bi bila vzpostavitev dobrih multimodalnih povezav med temi plovnimi potmi in koridorjem osrednjega omrežja TEN-T med Baltikom in Jadranom velika spodbuda naložbenemu potencialu vzhodnih regij v EU;

Morska pristanišča in letališča

55.  poudarja, da bi lahko v okviru koncepta „pomorskih avtocest“ še bolj povečali privlačnost prevoza do pristanišč v Baltskem, Črnem in Jadranskem morju; poudarja, da je treba povečati zmogljivosti na področju energetike, vključno s trajnostnimi gorivi v ladijskem prometu, in zagotoviti učinkovite železniške povezave do zaledja pristanišč;

56.  poudarja, da druga podmorska infrastruktura ne sme ovirati trajnostnega razvoja pristanišč v Baltskem, Jadranskem in Črnem morju; je zaskrbljen, ker lahko projekti, kot je Severni tok, ogrozijo in onemogočijo naložbe v tej regiji, zlasti v Baltiku; vztraja, da je treba pri vseh podmorskih plinovodih spoštovati zahteve glede ugreza ob vhodih v pristanišča;

57.  meni, da bi morska pristanišča in letališča najbolje služila razvoju gospodarstva v srednji in vzhodni Evropi, če bi postala vozlišča za integriran multimodalni prometni sistem, ki je povezan z visoko zmogljivo železniško infrastrukturo;

58.  poudarja, da morajo severnojadranska pristanišča okrepiti medsebojno sodelovanje prek regionalnega usklajevanja za skupno spodbujanje prometnih tokov za pomorsko trgovino v severnem Jadranskem morju in za popolno integracijo italijanskih pristanišč s slovenskim pristaniščem Luka Koper in hrvaškim pristaniščem Luka Reka; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj reško pristanišče vključi v koridor Baltik–Jadran, da bi omogočili polno prometno povezavo pristanišč severnega Jadrana z osrednjo Evropo in Baltskim morjem;

59.  opozarja, da je Komisija v nedavno pripravljeni letalski strategiji za Evropo izpostavila vprašanje vrzeli v povezanosti; hkrati pa ugotavlja, da imajo rešitve, ki jih je predlagala le omejen potencial, in jo poziva, naj spremlja letalske povezave v EU, zlasti v srednje- in vzhodnoevropski regiji, in pripravi nadaljnje predloge za odpravo te vrzeli pri dostopu do storitev zračnega prevoza; meni, da je treba zračne povezave v tem delu EU še bolj razviti, saj je v EU-13 povezanost 7,5-krat nižja kot v EU-15(9); je zaskrbljen, ker je – čeprav se letališka infrastruktura v tej regiji nenehno posodablja – velika večina novih letalskih linij usmerjena samo proti zahodu; poziva Komisijo, naj analizira, ali je veljavna zakonodaja ustrezna, in po potrebi predlaga nove pobude za zagotovitev zadostne povezanosti obrobnih in osrednjih območij Evrope;

60.  poudarja, da je za srednje- in vzhodnoevropsko regijo značilno, da ima v primerjavi z zahodnim delom Evrope manj in kakovostno slabše letalske povezave; poudarja, da je te vrzeli v povezanosti razkrila neodvisna analiza, ki je bila izvedena na zahtevo Komisije;

61.  poziva Komisijo, naj preuči letalske povezave v državah članicah in med njimi ter sprejme ukrepe, s katerimi bo izboljšala kakovost storitev zračnega prevoza za potrošnike;

62.  ugotavlja, da imajo mala in srednja letališča ogromen potencial za izboljšanje prometne dostopnosti srednje in vzhodne Evrope, zlasti za poslovne potnike in turiste; ponavlja, da so bila v zadnjih letih v srednji in vzhodni Evropi zgrajena in posodobljena številna regionalna letališča, a se njihov potencial zaradi pomanjkanja ustreznih povezav z večjimi prometnimi potmi ne izkorišča dovolj; poudarja, da je treba ta letališča učinkoviteje izkoristiti, tako da se zgradijo nove cestne in železniške povezave;

63.  priznava, da imajo regionalna in lokalna letališča različne vloge pri razvoju regij v srednji in vzhodni Evropi ter pri spodbujanju gospodarske rasti, trgovine, konkurenčnosti, vključujoče mobilnosti in turizma, pa tudi pri omogočanju neoviranega dostopa invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo; poudarja, da regionalna letališča prispevajo k večji privlačnosti teh regij; meni, da je treba pri vseh novih zmogljivostih skrbno oceniti prometno povpraševanje in potencial ter uporabo sredstev EU strogo omejiti na ekonomsko izvedljive in trajnostne projekte; poudarja, da bi bilo zato treba odobriti finančno podporo za razvoj obstoječih zmogljivosti; meni, da se bo vloga regionalnih letališč okrepila, če bodo imela moderno infrastrukturo in omrežje prometnih povezav (zlasti železniških), ki bo dobro povezano z regijo in državo, s čimer bodo lahko hitro dostopna iz različnih predelov bližnjih mest; poudarja, kako pomembno je razvijati obstoječa in nova regionalna in lokalna letališča, ki prispevajo h gospodarski rasti, tudi v turističnem sektorju, v manj razvitih in izoliranih regijah, in sicer z izboljševanjem dostopnosti in povezanosti, s čimer postanejo bolj privlačne za naložbe in konkurenčna, to pa pospeši njihov družbeno-gospodarski razvoj; predlaga, da Komisija preuči vzpostavitev omrežja letališč na regionalni ravni, da bi zagotovili boljšo povezanost tudi v državah članicah in med njimi;

o
o   o

64.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Odboru regij.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0310. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0423. (3) UL C 261 E, 10.9.2013, str. 1. (4) UL L 348, 20.12.2013, str. 1. (5) UL L 348, 20.12.2013, str. 129. (6) http://ec.europa.eu/transport/road_safety/pdf/vademecum_2015.pdf. (7) http://ec.europa.eu/transport/modes/inland/news/2014-12-04-danube-ministrial-meeting/conclusions.pdf. (8) http://mib.gov.pl/files/0/1796967/deklaracjalancucka.pdf. (9) Delovni dokument služb Komisije, ki spremlja sporočilo Komisije z naslovom Letalska strategija za Evropo (SWD(2015)0261).