Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 121(2) in člena 136,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. maja 2016 o priporočilih za posamezne države za leto 2016 (COM(2016)0321),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2016 (EUCO 26/16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2016(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. aprila 2016 z naslovom Evropski semester 2016: Ocena napredka pri strukturnih reformah in preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij ter rezultati poglobljenih pregledov v skladu z uredbo (EU) št. 1176/2011 (COM(2016)0095),

–  ob upoštevanju poročil Komisije z naslovi Letni pregled rasti za leto 2016 (COM(2015)0690), Poročilo o mehanizmu opozarjanja 2016 (COM(2015)0691) ter Osnutek skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju (COM(2015)0700), priporočila Komisije za Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2015)0692) ter predloga Komisije z dne 26. novembra 2015 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 (COM(2015)0701),

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 z naslovom Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 18. februarja 2015 z naslovom „Oblikovanje unije kapitalskih trgov“ (COM(2015)0063),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 17. junija 2015 z naslovom Pravičen in učinkovit sistem obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji: pet ključnih področij za ukrepanje (COM(2015)0302),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. februarja 2013(5) in 15. septembra 2016(6) o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0309/2016),

A.  ker naj bi po podatkih iz spomladanske napoved Komisije iz leta 2016 stopnja rasti v letu 2016 v evroobmočju znašala 1,6 %, v EU pa 1,8 %;

B.  ker se Evropa še vedno sooča z velikim naložbenim primanjkljajem, zato je treba povečati notranje povpraševanje in odpraviti makroekonomska neravnotežja, hkrati pa povečevati naložbe v EU;

C.  ker brezposelnost na splošno (in zlasti strukturna brezposelnost) v EU ostaja eden glavnih izzivov, s katerimi se srečujejo države članice, saj je trenutno zelo velika (10,5 milijona dolgotrajno brezposelnih v EU); ker sta se stopnji brezposelnosti mladih in splošne brezposelnosti na obrobju EU sicer nekoliko znižali v primerjavi s prejšnjimi leti, a sta še vedno precej višji od povprečja v EU na splošno;

D.  ker kaže, da sta znižanje cen nafte in počasna gospodarska rast v začetku leta 2016 prispevala k znižanju stopnje inflacije na raven pod nič;

E.  ker se je negotovost še povečala zaradi političnih dogodkov, kot so izid referenduma v Združenem kraljestvu, odnosi z Rusijo in negotovosti pri razvoju gospodarstva na svetovni ravni, in še dodatno zavira naložbe;

F.  ker so zaradi pritoka beguncev v države članice omejene tudi naložbe v teh državah;

G.  ker je stopnja upoštevanja priporočil državam članicam v okviru evropskega semestra podobna kot pri enostranskih priporočilih OECD (29 % oz. 30 % v letu 2014);

H.  ker je Evropski parlament v svoji resoluciji o letnem pregledu rasti za leto 2016 poudaril, da je treba posebno pozornost nameniti euroobmočju, pozdravil pa je izboljšano kombinacijo politik; poudaril je tudi pomen večjih naložb, trajnostne reforme in fiskalne odgovornosti pri nadaljnjem spodbujanju višjih stopenj rasti in okrevanja v Evropi;

Evropski izzivi v okolju upočasnjene svetovne gospodarske rasti

1.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bo gospodarska rast EU nižja, kot je bilo pričakovati na podlagi spomladanske gospodarske napovedi za Evropo iz leta 2016, saj se bo BDP v euroobmočju po napovedih povečal samo za 1,6 % in do leta 2017 dosegel 1,8 %;

2.  poudarja, da so izzivi v EU povezani s slabšanjem mednarodnega okolja, neizvajanjem trajnostnih reform ter razlikami v gospodarski in socialni uspešnosti v posameznih delih Unije; poudarja potrebo po izboljšanju rasti, kohezije, produktivnosti in konkurenčnosti; meni, da zaradi pomanjkanja trajnostnih naložb ter pomanjkljivosti pri dokončanju enotnega trga EU ne more v celoti izkoristiti svojega potenciala za rast;

3.  pozdravlja, da se Komisija v svojih priporočilih za posamezne države za leto 2016 osredotoča na tri glavne prednostne naloge za nadaljnje povečanje gospodarske rasti: podpiranje naložb za inovacije, rast in ustvarjanje delovnih mest, socialno uravnotežene strukturne reforme in odgovorne javne finance; poudarja pa, da bi morala Komisija storiti več, da bi okrepila fiskalno vzdržnost v skladu s Paktom za stabilnost in rast, hkrati pa v celoti izkoristiti njegove določbe o prožnosti v skladu s sporočilom Komisije z dne 13. januarja 2015 (COM(2015)0012);

4.  priznava, da morajo biti instrumenti kohezijske politike usklajeni s širšim okvirom gospodarskega upravljanja, da bi podprli prizadevanja za okrevanje, ki so potrebna za doseganje skladnosti s pravili evropskega semestra; priznava pa, da legitimnost kohezijske politike sloni na Pogodbah in da je ta politika izraz evropske solidarnosti, njen glavni namen pa je krepitev gospodarske, socialne in teritorialne kohezije v EU z zmanjševanjem razlik med regijami v razvitosti, in sicer s financiranjem naložb, povezanih s cilji strategije Evropa 2020, ter s približevanjem Unije državljanom; zato meni, da bi bilo treba ukrepe, ki povezujejo učinkovitost evropskih strukturnih in investicijskih skladov z dobrim gospodarskih upravljanjem, uporabljati preudarno, uravnoteženo in le v skrajni sili ter da bi bilo treba o njihovih učinkih poročati; poleg tega opozarja, da je treba pri uporabi teh ukrepov vedno upoštevati socialne in ekonomske razmere v posamezni državi članici, da ne bi omejevali regionalnih in lokalnih naložb, ki so za gospodarstvo držav članic nujno potrebne, zlasti za mala in srednja podjetja, saj povečujejo rast in ustvarjanje delovnih mest ter spodbujajo konkurenčnost in produktivnost, še posebno ob velikem pritisku na javno porabo; v primeru dveh držav članic, o katerih je Svet 12. julija 2016 sprejel sklepe, kar je sprožilo sankcije v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem na podlagi člena 126(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), želi spomniti na predlog Komisije z dne 27. julija 2016 in z njim povezani sklep Sveta z dne 8. avgusta 2016, da se odpravi morebitne naložene globe, ob upoštevanju utemeljenih zahtevkov teh držav članic, težavnih gospodarskih razmer, njunih prizadevanj za reforme in njune zaveze o spoštovanju pravil Pakta za stabilnost in rast; glede tega meni, da bi bilo treba pri predlogu o začasni ustavitvi dela obveznosti za evropske strukturne in investicijske sklade za leto 2017 v okviru ukrepov, ki povezujejo učinkovitost z dobrim gospodarskim upravljanjem, upoštevati mnenja Parlamenta, ki bodo med drugim izražena v strukturiranem dialogu;

5.  pozdravlja nadaljnji pristop Komisije za omejitev števila priporočil in njeno prizadevanje za poenostavitev semestra, tako da bi pri določanju ciljev politik za naslednjih 18 mesecev zajela predvsem ključna prednostna področja, ki so pomembna v makroekonomskem in socialnem smislu; ponovno poudarja, da se s tem olajša izvajanje priporočil glede na obširen in pomemben niz gospodarskih in socialnih meril; poudarja, da bi zmanjšanje števila priporočil moralo privesti tudi do boljše tematske osredotočenosti; poudarja, da je treba zmanjšati gospodarske razlike in doseči konvergenco navzgor med državami članicami;

6.  v celoti podpira prizadevanja za večjo nacionalno odgovornost pri oblikovanju in izvajanju priporočil za posamezne države kot proces reforme, ki je v teku; meni, da bi morala biti ta priporočila razumljiva in temeljiti na jasno opredeljenih in strukturiranih prednostnih nalogah na evropski ravni, pri katerih bi morali po potrebi sodelovati nacionalni parlamenti ter lokalni in regionalni organi, da bi povečali nacionalno lastništvo in spodbujali učinkovito izvajanje priporočil za posamezne države ob upoštevanju dejstva, da morajo lokalne in regionalne oblasti izvajati več kot polovico teh priporočil; poudarja, da bi se glede na delitev oblasti in pristojnosti v posameznih državah članicah izvajanje priporočil za posamezne države lahko izboljšalo z dejavnim sodelovanjem lokalnih in regionalnih organov, ter v ta namen podpira predlog kodeksa ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih organov v evropski semester, kot je predlagal Odbor regij; poziva države članice, naj v svojih nacionalnih parlamentih zagotovijo ustrezen demokratični nadzor nad nacionalnimi programi reform in njihovo odobritev;

7.  poudarja, da je dolga evropska gospodarska kriza pokazala, kako pomembno je spodbujati naložbe na področjih, kot so izobraževanje, inovacije, raziskave in razvoj, hkrati pa povečati konkurenčnost EU z izvajanjem vzdržnih strukturnih reform, da bi spodbudili ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter izvajanje odgovorne fiskalne politike za ustvarjanje boljšega okolja za delovna mesta, podjetja (zlasti MSP) in naložbe; je seznanjen z učinkom Evropskega sklada za strateške naložbe po enem letu delovanja; poudarja, da je treba povečati uporabo Evropskega sklada za strateške naložbe v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, da imajo naložbe tega sklada resnično dopolnilni značaj ter da je treba hkrati pospešiti prizadevanja za razvoj naložbenih platform, tudi na regionalni ravni;

8.  poudarja, da so stopnje brezposelnosti še vedno previsoke, zlasti med mladimi, kar kaže, da so zmogljivosti za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v več državah članicah še vedno omejene, ter poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami, da bi povečali naložbe v znanja in spretnosti, oblikovali bolj vključujoče trge dela ter zmanjšali socialno izključenost in vse večje neenakosti pri prihodkih in premoženju, pri tem pa ohranili dobro proračunsko upravljanje; ugotavlja, da so za učinkovito odpravljanje visoke brezposelnosti v več državah članicah potrebni podporni ukrepi, povezani z lažjim dostopom do financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja;

9.  poudarja, da je treba glede na trenutne gospodarske razmere, za katere so značilni likvidnostni presežek pri obrestnih merah na ničelni spodnji meji („zero lower bound“), slabi obeti glede povpraševanja ter omejene naložbe in poraba gospodinjstev in podjetij, izvajati prenovljeno kombinacijo politik, ki jo je predlagala Komisija, če naj se ustvari rast; ugotavlja, da ob pomanjkanju naložb in vzdržnih strukturnih reform monetarna politika ne zadostuje za spodbujanje rasti;

Prednostne naloge in cilji priporočil za leto 2016

10.  poudarja priporočilo Komisije trem državam članicam, naj zaključijo postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem; se strinja s Komisijo, da veliki in stalni presežki tekočega računa kažejo na potrebo po spodbujanju povpraševanja in naložb, zlasti dolgoročnih, da bi lahko obvladovali prihodnje izzive na področjih prometa in komunikacij, digitalnega gospodarstva, izobraževanja, inovacij in raziskav, podnebnih sprememb, energetike, varstva okolja ter staranja prebivalstva; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja odgovorne in trajnostne proračunske politike, ki omogočajo rast in okrevanje v vseh državah članicah z večjim poudarkom na naložbah in učinkoviti javni porabi, ter podpirajo trajnostne in socialno uravnotežene strukturne reforme;

11.  ugotavlja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za povečanje možnosti financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja, in zmanjšanje slabih posojil v euroobmočju v skladu z zakonodajo EU, da se bodo izboljšale bilance stanja bank in se bo na ta način povečala sposobnost bank, da posojajo realnemu sektorju; poudarja, da je pomembno postopno dokončati in izvajati bančno unijo ter razviti unijo kapitalskih trgov, da bi ustvarili stabilno okolje za naložbe in rast in preprečili razdrobljenost finančnega trga euroobmočja;

12.  poudarja, da so bile naložbe doslej premalo učinkovite in niso povzročile trajnostne in vključujoče rasti v EU ter niso pripomogle k izboljšanju poslovnega okolja; meni, da morajo monetarno politiko spremljati ustrezne fiskalne politike za povečanje rasti v EU, in sicer v skladu s pravili Pakta za stabilnost in rast, vključno z določbami o prožnosti; ugotavlja, da so se v zadnjih letih močno zmanjšale naložbe na podnacionalni ravni upravljanja, vendar vseeno predstavljajo približno 60 % javnih naložb v EU; poudarja, da je treba instrumente naložbene politike, kot sta EFSI in ESIF, uravnoteženo kombinirati in medsebojno dopolnjevati, da bi povečali dodano vrednost porabe Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev; zato poudarja, da bi moral program za podporo strukturnim reformam pri oblikovanju teh projektov strukturnih reform vključevati tudi lokalne in regionalne organe;

Odzivi politik in sklepi

13.  poudarja, da je treba izboljšati splošno sposobnost EU za rast ter ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest, s čimer bi rešili vprašanje visoke stopnje brezposelnosti, in sicer z vzpostavitvijo regulativnega okvira, ki podpira rast; meni, da lahko migracije prispevajo k izravnavanju negativnih učinkov staranja prebivalstva, kar pa je odvisno od zmožnosti držav članic za boljše izkoriščanje znanj in spretnosti migrantov in prilagoditev sistemov upravljanja delovnih migracij potrebam trga dela;

14.  poudarja pomen vključujočih izobraževalnih sistemov, ki spodbujajo inovacije in ustvarjalnost in ki učijo znanja in spretnosti, potrebne na trgu dela, s posebnim poudarkom na poklicnem izobraževanju; ugotavlja, da je treba ohranjati ustrezno ravnotežje med gospodarskimi, družbenimi in človeškimi stroški v skladu z evropskimi vrednotami solidarnosti in subsidiarnosti, tako da se prepreči tekmovanje v zniževanju standardov pri plačah in zaposlovanju, pri tem pa ohraniti osredotočenost na naložbe v človeški kapital, raziskave in razvoj ter izboljšanje izobraževalnih sistemov in poklicnega izobraževanja, vključno z vseživljenjskim učenjem; meni, da so za spodbujanje inovacij, raziskav in razvoja potrebne dobro zasnovane politike, ki bi spodbudile produktivnost, ustvarile stabilno in trajno rast ter pripomogle k odpravi sedanjih strukturnih izzivov, s čimer bi na področju inovativnosti dohiteli druga gospodarstva;

15.  poziva Komisijo, naj da prednost ukrepom za zmanjšanje ovir za večje naložbene tokove in trgovino, ki se pojavijo na ravni EU zaradi nejasnosti glede strategij, ki jih je treba izvajati, zlasti na naslednjih področjih: energija, promet, komunikacije in digitalno gospodarstvo; ugotavlja, da zapleteni pravni sistemi, korupcija, nepreglednosti v finančnem sektorju, zastarela birokracija, neustrezna digitalizacija javnih storitev, neustrezno razporejanje virov, ovire za notranji trg v bančnem in zavarovalniškem sektorju, izobraževalni sistemi, ki niso v skladu z zahtevami trga dela, in dokončanje enotnega trga vplivajo na posojanje bank po sprejetju bančne unije ter na nacionalni ravni;

16.  obžaluje, da cilj zmanjšanja stopnje revščine v Uniji iz strategije Evropa 2020, s katero je boj proti revščini prvič postal del programa EU, ne bo dosežen; meni, da bi moral biti boj proti revščini vključen že pri začetku oblikovanja politik EU;

17.  poudarja, da se je treba izogniti visoki davčni obremenitvi dela, saj ta zmanjšuje spodbude za ponovno zaposlitev nedejavnih oseb, brezposelnih, prejemnikov drugega dohodka v gospodinjstvu in prejemnikov nizkih dohodkov;

18.  ugotavlja, da potekajo razprave med Komisijo in državami članicami o metodologiji za izračun proizvodne vrzeli;

19.  poudarja, da bi si morali prizadevati za odpravo preostalih ovir za naložbe v državah članicah in omogočiti ustreznejšo kombinacijo politik v smeri spodbujanja trajnostne rasti, vključno z resnično osredotočenostjo na porabo za raziskave in razvoj; meni, da je javna in zasebna podpora raziskovanju in visokošolskim ustanovam ključni dejavnik za bolj konkurenčno evropsko gospodarstvo ter da so nekatere države zaradi šibkosti ali pomanjkanja te infrastrukture v bistveno slabšem položaju; poudarja, da ni enega samega idealnega recepta za inovacijsko politiko EU, da pa so za odpravo razlike v inovacijski zmogljivosti v EU priporočljive dovolj raznolike inovacijske politike v državah članicah na podlagi že realiziranih uspešnih modelov;

20.  pozdravlja dogovor, sprejet na konferenci o podnebnih spremembah (COP 21) v Parizu decembra 2015, ter poziva države članice in Komisijo, naj ga udejanjijo.

Sektorski prispevek k evropskemu semestru 2016

Zaposlovanje in socialna politika

21.  meni, da bi si morala Svet in Komisija prizadevati, da bodo postopke fiskalne konsolidacije spremljali ukrepi za zmanjšanje neenakosti, ter poudarja, da bi moral proces evropskega semestra pomagati poiskati odgovore na obstoječe in nastajajoče socialne izzive in tako zagotoviti učinkovitejše gospodarstvo; poudarja, da morajo biti socialne naložbe v človeški kapital osnovni dodatni ukrep, saj je človeški kapital eden od dejavnikov za rast ter gonilo za konkurenčnost in razvoj; zahteva, da se vzporedno z večjimi strukturnimi reformami na podlagi priporočil za posamezne države članice opravi ocena socialnega učinka njihovih kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih posledic, da bi bolje razumeli socialne, ekonomske in zaposlitvene posledice, zlasti učinek na ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast;

22.  poudarja, da je brezposelnost, zlasti brezposelnost mladih, še vedno prevladujoč evropski družbeni problem in da se po podatkih Komisije brezposelnost sicer postopno zmanjšuje, vendar je še vedno višja kot leta 2008 (aprila 2016 je bilo brezposelnih 21,2 milijona ljudi), pri čemer obstajajo velike razlike med državami članicami; izpostavlja potrebo po kvalitativni in kvantitativni oceni ustvarjenih delovnih mest, da bi se izognili povečanju stopnje zaposlenosti, ki bo zgolj posledica prekarnih zaposlitev ali zmanjšanja delovne sile; ugotavlja, da sistemi izobraževanja in usposabljanja v nekaterih državah članicah sicer dajejo rezultate na področju znanja in spretnosti, vendar niso mednarodno uspešni in da obstaja čedalje večje pomanjkanje spretnosti, kar prispeva k temu, da ima 39 % podjetij še vedno težave s pridobivanjem delavcev s potrebnimi znanji in spretnostmi; vztraja, da se je treba v priporočilih za posamezne države bolj osredotočiti na premagovanje strukturnih neravnovesij na trgu dela, vključno z dolgoročno brezposelnostjo in neusklajenostjo med ponudbo spretnosti in njihovim povpraševanjem, in poudarja, da je treba v sisteme izobraževanja in usposabljanja še naprej vlagati in jih razvijati, da se bo družba lahko prilagodila novim zahtevam na trgu dela;

23.  poudarja, da se je med leti 2008 in 2014 število ljudi v EU, ki jim grozi revščina in socialna izključenost, povečalo za 4,2 milijona na skupaj več kot 22 milijonov (22,3 %); ugotavlja, da se po navedbah Komisije večina držav članic še vedno sooča s hudimi socialnimi posledicami krize; poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za zmanjšanje revščine, socialne izključenosti in vse večje neenakosti, da bi odpravili gospodarske in socialne razlike med državami članicami in znotraj družb; meni, da mora biti boj proti revščini in socialni izključenosti ter zmanjševanje neenakosti najpomembnejša prednostna naloga, kar bi se moralo odražati v priporočilih za posamezne države, saj je bistvena za doseganje dolgotrajne gospodarske rasti in socialno trajnostnega ritma izvajanja;

24.  želi opomniti, kot je Parlament že izjavil, da morajo družbeno odgovorne reforme temeljiti na solidarnosti, vključevanju, socialni pravičnosti in pošteni porazdelitvi bogastva, saj je to model, ki zagotavlja enakost in socialno zaščito, ščiti ranljive skupine in izboljšuje življenjski standard vseh državljanov;

25.  meni, da bi morala gospodarska rast imeti pozitiven socialni učinek; pozdravlja uvedbo treh novih zaposlitvenih kazalcev v makroekonomski preglednici; ponovno poziva, naj bodo ti kazalniki izenačeni z obstoječimi ekonomskimi kazalniki, da bodo notranja neravnovesja bolje ocenjena, strukturne reforme pa učinkovitejše; v zvezi s tem poziva, naj se za preprečitev selektivne uporabe omogoči izvedba poglobljenih analiz s pomočjo teh kazalnikov ter poziva k boljšemu razumevanju vzročne povezave med politikami in ukrepi; predlaga, da se v priporočila za posamezne države vključi postopek za spremljanje družbenih neravnovesij, da bi preprečili tekmovanje v zniževanju socialnih standardov ter učinkovito uporabili socialne in zaposlitvene kazalnike pri makroekonomskem nadzoru; meni, da bi morala izenačitev zaposlitvenih in ekonomskih kazalnikov sovpadati z okrepitvijo vloge, ki jo ima Svet EPSCO v okviru evropskega semestra;

26.  meni, da je uvedba treh zaposlitvenih kazalnikov pokazala, da ima evropska strategija zaposlovanja, vključno s smernicami za zaposlovanje, pomembno vlogo v procesu gospodarskega upravljanja v EU, vendar so potrebna dodatna prizadevanja, zlasti z uvedbo socialnih kazalnikov;

27.  priznava, da je Komisija začela z vzpostavitvijo evropskega stebra socialnih pravic, vendar opozarja, da je treba predstaviti rezultate postopka posvetovanja ter preiti na nove učinkovite ukrepe za bolj poglobljeno in pravičnejšo EU in ki bi imeli pomembno vlogo pri odpravljanju neenakosti; v zvezi s tem izpostavlja poročilo petih predsednikov, ki poziva k večji ekonomski in socialni konvergenci, vendar priznava, da ni enotnih rešitev za vse; zato meni, da bi bilo treba vsako skupno politiko prilagoditi vsaki državi članici; meni, da bi morali evropski ukrepi obravnavati tudi neenakosti in razlike v dohodkih znotraj držav članic in ne le poskrbeti za tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč;

28.  priznava, da evropski semester zdaj daje večji poudarek uspešnosti na področju zaposlovanja in socialnem področju; spoštuje pristojnosti držav članic, vendar jih poziva, naj sprejmejo nujne ukrepe za zagotavljanje dostojnega dela za dostojno plačo, dostopa do ustreznega minimalnega dohodka in socialne zaščite (kar je že zmanjšalo stopnjo revščine s 26,1 % na 17,2 %) in kakovostnih javnih storitev, ter zagovarja razvoj in vzpostavitev ustreznega trajnostnega sistema socialnega varstva; poziva Komisijo, naj ponudi pomoč in si izmenjuje primere dobre prakse z državami članicami ter tako izboljša upravne zmogljivosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, kar je ključni izziv za oživitev dolgoročnih naložb in zagotavljanje ustvarjanja delovnih mest in trajnostne rasti;

29.  poudarja, da je zagotavljanje in upravljanje sistemov socialne varnosti v pristojnosti držav članic in da Unija te sisteme usklajuje, vendar jih ne harmonizira;

30.  priznava, da so za določanje plač pristojne posamezne države članice, kar je treba spoštovati v skladu z načelom subsidiarnosti;

31.  je seznanjen s tem, da se je stopnja brezposelnosti mladih znižala, vendar opozarja, da je še vedno zelo visoka, saj je v EU več kot štiri milijone brezposelnih do 25 let, od tega 2 885 000 v euroobmočju; obžaluje, da so več kot tri leta po začetku izvajanja pobude za zaposlovanje mladih rezultati izvajanja jamstva za mlade neenakomerni in deloma neučinkoviti; poziva Komisijo, naj oktobra 2016 predloži temeljito analizo izvajanja te pobude, kar bo osnova za nadaljevanje programa;

32.  opozarja, da je nadomestilo za brezposelnost v mnogih državah članicah iz leta v leto nižje, med drugim zaradi dolgotrajne brezposelnosti, zato vse več ljudi živi pod pragom revščine in socialne izključenosti; poziva k zagotavljanju ustreznih nadomestil za brezposelnost, da bi ljudem omogočili dostojno življenje, in k sprejetju ukrepov za vključitev teh oseb na trg dela;

33.  poudarja, da so neravnovesja v pokojninskih sistemih predvsem posledica brezposelnosti, devalvacije plač in prekarizacije dela; zato poziva k reformam, ki bodo zagotovile ustrezno financiranje za trden prvi pokojninski steber za zagotovitev dostojnih pokojnin, ki bodo presegale vsaj prag revščine;

34.  ponovno opozarja, da je prosti pretok ljudi bistvenega pomena za večjo konvergenco in povezovanje med evropskimi državami;

35.  ugotavlja, da se je povečalo število priporočil (za pet držav članic) glede sistemov minimalnega dohodka; ob upoštevanju, da velike dohodkovne neenakosti ne škodijo samo socialni koheziji, ampak tudi trajnostni gospodarski rasti (kot sta nedavno izjavila tako MDS kot OECD), poziva Komisijo, naj izpolni obljubo, ki jo je predsednik Juncker dal v svojem nastopnem govoru, in sicer, da bodo imeli vsi Evropejci prek evropskega okvira za minimalni dohodek zagotovljen ustrezen dohodek za kritje osnovnih življenjskih stroškov, ob upoštevanju nacionalnih praks in načela subsidiarnosti;

36.  izraža zaskrbljenost zaradi povečanja dohodkovnih neenakosti, ki so delno povezane z neučinkovitimi reformami trga dela; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za izboljšanje kakovosti delovnih mest, da bi zmanjšali razdrobljenosti trga dela, hkrati pa tudi ukrepe za zvišanje minimalnih plač na dostojno raven ter ukrepe za krepitev kolektivnih pogajanj in položaja delavcev v sistemih določanja plač, da bi zmanjšali razpršenost plač; opozarja, da so v zadnjih desetletjih uprave družb prejemale večji del ekonomskih koristi, medtem ko so plače delavcev stagnirale ali pa so se znižale; meni, da ta prekomerna razpršenost plač povečuje neenakosti ter škoduje produktivnosti in konkurenčnosti podjetij;

37.  je zaskrbljen, ker je dolgotrajna brezposelnost še vedno visoka in znaša 10,5 milijona v EU, ter opozarja, da je vključevanje dolgotrajno brezposelnih na trg dela bistvenega pomena za zagotovitev vzdržnosti sistemov socialne zaščite ter za njihovo samozavest; zato obžaluje, da države članice še niso sprejele ukrepov glede izvajanja priporočila Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela; ponovno poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja za to, da se ustvarijo priložnosti za vključujoče vseživljenjsko učenje za delavce in iskalce zaposlitve vseh starosti, in naj čim prej sprejme ukrepe za izboljšanje dostopa do financiranja EU in, kadar je to mogoče, zagotovi dodatna sredstva;

38.  meni, da je socialna zaščita, vključno s pokojninami in storitvami, kot so zdravstveno in otroško varstvo ter dolgotrajna oskrba, še vedno pomembna za uravnoteženo in vključujočo rast, podaljševanje delovne dobe, ustvarjanje delovnih mest in zmanjševanje neenakosti; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo politike, s katerimi bodo zagotovile zadostnost, ustreznost, učinkovitost in kakovost sistemov socialne zaščite skozi življenjski krog posameznika ter tako zagotovijo dostojno življenje, se borijo proti neenakostim in spodbujajo vključevanje, da bi izkoreninile revščino, zlasti med tistimi, ki so izključeni s trga dela, ter najranljivejšimi skupinami;

39.  ponovno opozarja na fizične in digitalne ovire in prepreke, s katerimi se še vedno srečujejo invalidi; upa, da bo akt o dostopnosti, ki ga je predlagala Komisija, začel čim prej veljati ter da se bo učinkovito osredotočil na konkretne ukrepe za spodbujanje vključenosti in dostopnosti;

Notranji trg

40.  pozdravlja številna priporočila za posamezne države, ki podpirajo dobro delujoč in integriran enotni trg, vključno s finančnimi in naložbenimi priložnostmi v podporo podjetjem, zlasti malim in srednjim, ki tudi prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest, e-upravi, javnim naročilom in vzajemnemu priznavanju, vključno z vzajemnim priznavanjem kvalifikacij; poudarja, da je izvrševanje odločilnega pomena, če želimo, da bi bil učinek na teh področjih opazen; glede tega meni, da bi morala Komisija v okviru priporočil za posamezne države posvetiti vso pozornost uvedbi dolgoročnih reform z znatnim vplivom, zlasti na področju socialnih naložb, zaposlovanja in usposabljanja;

41.  zatrjuje, da je enotni trg temelj gospodarstva EU, in poudarja, da je vključujoč enotni trg z okrepljenim upravljanjem, ki daje prednost boljši pripravi zakonodaje in konkurenci, ključni instrument za izboljšanje rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti ter da se ohrani zaupanje poslovnega sektorja in potrošnikov; zato poziva Komisijo, naj spremlja napredek držav članic, in ponavlja, kako pomembno je formalno vključiti steber enotnega trga v evropski semester ter tako omogočiti neprekinjeno spremljanje kazalnikov enotnega trga, na podlagi katerih bi se lahko sistematično spremljal in ocenjeval napredek držav članic pri izvajanju priporočil za posamezne države;

42.  pozdravlja, da je Komisija odločena odpraviti premajhno davčno usklajenost v EU, zlasti težave, s katerimi se zaradi zapletenosti različnih nacionalnih ureditev za DDV spoprijemajo mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj oceni izvedljivost nadaljnjega usklajevanja, zlasti pa možnost poenostavljenega pristopa k DDV na enotnem digitalnem trgu;

43.  kritizira, da dobro delovanje in povezanost enotnega trga še vedno ovirajo že obstoječe ali novonastale prepreke; opozarja zlasti na delni prenos in izvajanje direktive o storitvah v mnogih državah članicah ter poziva Komisijo, naj učinkoviteje izvršuje zaveze, ki so jih države članice sprejele z evropsko zakonodajo; želi spomniti na obljubo Komisije, da bo po potrebi uporabila postopke za ugotavljanje kršitev in tako zagotovila popolno izvajanje zakonodaje o enotnem trgu proizvodov in storitev ter enotnem digitalnem trgu;

44.  želi spomniti, da sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij temelji na načelih vzajemnega zaupanja med pravnimi sistemi in skupnega preverjanja kakovosti kvalifikacij; ugotavlja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za boljše izvajanje vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij; poudarja, da je enotni trg razdrobljen, kar ustvarja ovire v gospodarskih dejavnostih in pri potrošniški izbiri, zato sta pravilno izvrševanje in boljša ureditev bistvenega pomena in morata zajeti vse poslovne sektorje ter veljati tako za obstoječo kot za prihodnjo zakonodajo; pozdravlja evidentiranje reguliranih kvalifikacij, na podlagi katerega bo oblikovana interaktivna javna zbirka podatkov, ki bo lahko podpirala nacionalne akcijske načrte držav članic;

45.  obžaluje, da priporočila za posamezne države še naprej kažejo na pomanjkljivosti pri javnih naročilih, na primer premajhno konkurenco in preglednost, saj 21 držav članic ni v celoti preneslo zakonodajnega svežnja, kar povzroča izkrivljanje trga; poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa, da bodo države članice izpolnile svoje pravne obveznosti, tako da začne potrebne postopke za ugotavljanje kršitev; poziva Komisijo, naj učinkovito, pregledno in sistematično nadzoruje, da upravni postopki ne bodo nesorazmerno obremenjevali malih in srednjih podjetij ali jim onemogočali potegovanje za javna naročila;

46.  podpira države članice pri njihovem prizadevanju za posodobitev javnih upravnih storitev, zlasti z e-upravo, ter poziva k boljšemu čezmejnemu sodelovanju, poenostavitvi upravnih postopkov in interoperabilnosti javnih uprav v korist vseh podjetij in državljanov, obenem pa poziva Komisijo, naj v primerih, ko se digitalizacija javnih storitev financira iz proračuna EU, učinkoviteje nadzira, ali se sredstva porabljajo pregledno in ustrezno;

o
o   o

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsednikom Sveta, Komisije, Euroskupine in ECB ter nacionalnim parlamentom.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0058. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0238. (3) UL C 165 E, 11.6.2013, str. 24. (4) UL L 169, 1.7.2015, str. 1. (5) UL C 24, 22.1.2016, str. 2. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0358.