Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Turčiji, zlasti z dne 15. januarja 2015 o svobodi izražanja v Turčiji: nedavne aretacije novinarjev in vodstvenih delavcev v medijskih hišah ter načrten pritisk na medije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o poročilu o Turčiji za leto 2015(2),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o Turčiji za leto 2015 z dne 10. novembra 2015 (SWD(2015)0216),

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice/visoke predstavnice Federice Mogherini in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesa Hahna z dne 16. julija 2016 o razmerah v Turčiji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Turčiji z dne 18. julija 2016,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice Federice Mogherini in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesa Hahna z dne 21. julija 2016 o razglasitvi izrednih razmer v Turčiji,

–  ob upoštevanju političnega dialoga na visoki ravni med EU in Turčijo z dne 9. septembra 2016,

–  ob upoštevanju, da je spoštovanje pravne države, vključno s svobodo izražanja, jedro vrednot EU,

–  ob upoštevanju svobode izražanja, ki je določena v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega pogodbenica je tudi Turčija;

–  ob upoštevanju priporočil v mnenju o 216., 299., 301. in 314. členu turškega kazenskega zakonika, ki ga je sprejela Beneška komisija na svojem 106. plenarnem zasedanju (11. in 12. marca 2016 v Benetkah),

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je 15. julija 2016 v Turčiji prišlo do poskusa državnega udara, v katerem je bilo ubitih več kot 250 ljudi, več kot 2 100 pa je bilo ranjenih;

B.  ker je pomembno braniti demokracijo ob popolnem spoštovanju človekovih pravic in pravne države, prav tako pa je pomembno sodelovanje med EU, Svetom Evrope in Turčijo na tem področju; ker je Turčija za Evropsko unijo ključna partnerica;

C.  ker naj bi po pričevanju Evropske zveze novinarjev in turškega društva novinarjev turška policija po poskusu prevrata, ki se je zgodil 15. julija 2016, prijela vsaj 99 novinarjev in pisateljev, proti katerim še do danes ni bila vložena obtožnica, s čimer se je število medijskih delavcev, priprtih zaradi obtožb, ki so domnevno povezane z njihovim uveljavljanjem pravice do svobode izražanja, do 20. oktobra 2016 povečalo na vsaj 130; ker je bilo 64 novinarjev, prijetih po 15. juliju 2016, izpuščenih; ker priprtim novinarjem odrekajo pravico do odvetnika in jih zadržujejo v nečloveških razmerah ter jim grozijo in z njimi grdo ravnajo; ker obstajajo očitki, da so odgovorna urednika ukinjenega dnevnika Özgür Gündem, Bilir Kaya in Inan Kizilkaya, v zaporu mučili;

D.  ker so bili pritiski na novinarje in omejevanje medijev precejšnji že pred neuspelim poskusom državnega udara; ker nevladna organizacija Committee to Protect Journalists poroča, da so turški organi po poskusu državnega udara zaprli več kot 100 prostorov radiotelevizijskih hiš, časopisov, revij, založniških hiš in distribucijskih podjetij, zaradi česar je ostalo brez službe več kot 2 300 novinarjev in drugih medijskih delavcev; ker so najmanj 330 novinarjem razveljavili novinarske izkaznice;

E.  ker so med priprtimi novinarji znana pisateljica Asli Erdoğan, ki je bila članica svetovalnega odbora in kolumnistka ukinjenega kurdskega dnevnika Özgür Gündem (Svobodna agenda), akademik in kolumnist Mehmet Altan ter njegov brat, pisatelj in nekdanji urednik tednika Taraf, Ahmet Altan;

F.  ker so bili po podatkih organizacije Human Rights Watch številni zakonodajni ukrepi sprejeti brez kakršnih koli dokazov o sodelovanju obtoženih v spodletelem državnem udaru; ker mora biti zagotovljena pravica do pravičnega sojenja in ker pravosodni sistem pri obravnavi zadev, povezanih z mediji, ni nepristranski in neodvisen;

1.  ostro obsoja poskus državnega udara v Turčiji 15. julija 2016, podpira turške legitimne institucije in obžaluje, da je prišlo do toliko žrtev; izraža solidarnost z žrtvami in njihovimi družinami;

2.  priznava pravico in odgovornost turške vlade, da se odzove na poskuse državnega udara; vendar poudarja, da turška vlada pod pretvezo spodletelega vojaškega državnega udara ne sme še bolj zatirati legitimne in miroljubne opozicije ali pa novinarjem in medijem z nesorazmernimi in nezakonitimi dejanji ter ukrepi preprečevati, da miroljubno uveljavljajo pravico do svobode izražanja;

3.  poziva turške oblasti, naj izpustijo vse novinarje in medijske delavce, vključno z znanimi novinarji, kot so Nazli Ilicak, Sahin Alpay, Asli Erdogan, Murat Aksoy, Ahmet Altan in Mehmet Altan, ki so priprti brez prepričljivih dokazov o kaznivi dejavnosti; poudarja, da novinarjev ne bi smeli pripreti na podlagi vsebine njihovega novinarskega dela ali domnevne pripadnosti, tudi kadar so proti njim vložene obtožnice, in poudarja, da je treba zagotoviti, da bo ukrep pripora v predkazenskem postopku še naprej uporabljen je v izjemnih primerih;

4.  želi spomniti, da je svoboden in pluralen tisk bistven sestavni del vsake demokracije, kot so tudi dolžno pravno postopanje, domneva nedolžnosti in neodvisnost sodstva; opozarja turške oblasti, da je treba v odnosih z mediji in novinarji ravnati izredno previdno, saj sta svoboda izražanja in svoboda medijev osrednjega pomena za delovanje demokratične in odprte družbe;

5.  obžaluje, da so bili izredni ukrepi uporabljeni tudi za nadlegovanje družinskih članov novinarjev, ki so pobegnili v tujino ali se skrivajo, celo z razveljavitvijo njihovih potnih listov ali njihovim začasnim pridržanjem namesto obtoženih;

6.  je resno zaskrbljen zaradi zaprtja več kot 150 medijskih hiš; poziva k njihovemu ponovnemu odprtju, ponovni vzpostavitvi njihove neodvisnosti in vnovični zaposlitvi odpuščenih delavcev v skladu z dolžnim pravnim postopanjem; poziva turške oblasti, naj ne zlorabljajo določb kazenskega zakonika za imenovanje skrbnikov za zasebne medijske organizacije in naj se prenehajo vmešavati v vodenje neodvisnih medijskih organizacij, vključno z uredniškimi odločitvami, odpuščanjem novinarjev in urednikov ter pritiskom na kritične poročevalske agencije in novinarje ter njihovim ustrahovanjem; obsoja, da poskušajo turške oblasti ustrahovati in izgnati tuje dopisnike;

7.  poziva turško vlado, naj omeji obseg izrednih ukrepov in jih ne uporablja za omejevanje svobode izražanja; poziva, naj se preiskave o domnevni vpletenosti v poskus državnega udara izvedejo v skladu z dolžnim pravnim postopanjem, nepristransko in na podlagi prepričljivih dokazov, ne pa na podlagi skupinske krivde, kar lahko privede do skupinskega kaznovanja;

8.  poudarja, da je Turčija dejansko soočena s teroristično grožnjo; vseeno ponavlja, da široko zastavljene protiteroristične zakonodaje ne bi smeli uporabljati za kaznovanje novinarjev, ki uveljavljajo svojo pravico do svobode izražanja; poziva k nujnemu izvajanju priporočil Beneške komisije iz marca 2016 ter k reformi protiteroristične zakonodaje;

9.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj še nadalje spremljajo praktične posledice izrednih razmer in zagotovijo spremljanje vseh sojenj novinarjem;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedniku, vladi in parlamentu Turčije.

(1) UL C 300, 18.8.2016, str.45. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0133.