Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2936(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-1122/2016

Razprave :

PV 26/10/2016 - 17
CRE 26/10/2016 - 17

Glasovanja :

PV 27/10/2016 - 8.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0424

Sprejeta besedila
PDF 275kWORD 55k
Četrtek, 27. oktober 2016 - Strasbourg
Jedrska varnost in neširjenje jedrskega orožja
P8_TA(2016)0424RC-B8-1122/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja (2016/2936(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o priporočilih konference za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja glede vzpostavitve območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja(2),

–  ob upoštevanju seminarjev EU o neširjenju orožja in razoroževanju ter rednih sej konzorcija EU za neširjenje orožja,

–  ob upoštevanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003,

–  ob upoštevanju, da se na konferenci za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2015 niso uspeli dogovoriti o končnem dokumentu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o deveti konferenci za pregled pogodbenic pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (8079/15),

–  ob upoštevanju dokumentov, sprejetih na vrhu o jedrski varnosti v Washingtonu spomladi 2016,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2310 (2016) o 20. obletnici Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT),

–  ob upoštevanju izjave iz Tbilisija iz leta 2016, ki jo je soglasno sprejela parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 66/61 z dne 13. decembra 2011 o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja v regiji Bližnjega vzhoda,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2012/422/SZVP z dne 23. julija 2012 o podpori procesu kot podlagi za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu(3),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 70/33 z dne 7. decembra 2015 o nadaljevanju večstranskih pogajanj o jedrski razorožitvi in poročila odprte delovne skupine OZN generalni skupščini OZN, ki je bilo sprejeto 19. avgusta 2016 (A/71/371),

–  ob upoštevanju členov 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se je svetovno varnostno okolje in še posebej varnostno okolje EU zelo poslabšalo ter postalo bolj nestabilno in negotovo ter manj predvidljivo; ker so grožnje konvencionalne, nekonvencionalne in hibridne ter jih ustvarjajo tako državni kot nedržavni regionalni in svetovni akterji;

B.  ker različni dogodki, tudi slabšanje odnosov med državami z jedrsko oborožitvijo – kot med Rusko federacijo in Združenimi državami Amerike ter Indijo in Pakistanom – in nadaljnji razvoj jedrskih zmogljivosti Demokratične ljudske republike Koreje (Severne Koreje), resno ogrožajo mednarodni mir, varnost in stabilnost;

C.  ker se širjenje bioloških in kemičnih oblik orožja za množično uničevanje zmanjšuje in postopoma ustavlja z učinkovitim mednarodnim izvajanjem prepovedi in obveznosti iz Konvencije o biološkem in toksičnem orožju (BTWC) iz leta 1972 ter Konvencije o kemičnem orožju (CWC); ker širjenje jedrskega orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev ostaja eden izmed najbolj resnih razlogov za zaskrbljenost v svetovni skupnosti;

D.  ker je januarja 2016 devet držav – Združene države Amerike, Rusija, Združeno kraljestvo, Francija, Kitajska, Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja – skupaj razpolagalo z okoli 15.395 kosi jedrskega orožja, v letu 2015 pa je bilo teh kosov približno 15.850;

E.  ker med prednostne naloge sodi preprečevanje terorističnim organizacijam ali dodatnim državam, da bi pridobile ali uporabile jedrsko orožje, ter zmanjšanje in uničenje vseh jedrskih arzenalov in napredovanje v smeri sveta brez jedrskega orožja;

F.  ker že obstaja več pogodb o območjih brez jedrskega orožja v nekaterih regijah sveta, in sicer v Latinski Ameriki in na Karibih, v južnem Tihem oceanu, jugovzhodni Aziji, Afriki in srednji Aziji;

G.  ker se je konferenca za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010 znova osredotočila na humanitarne posledice jedrskega orožja, za kar so poskrbele norveška, mehiška in avstrijska vlada z več zaporednimi konferencami o humanitarnih posledicah jedrskega orožja ter svojimi poročili, pa tudi mednarodna humanitarna zaveza, katere pobudnica je Avstrija in ki je bila predstavljena na konferenci za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2015, ki jo je potrdilo 127 držav članic ZN;

H.  ker je treba dodatno krepiti osrednje cilje neširjenja orožja in razoroževanja v okviru treh stebrov pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, in sicer neširjenja jedrskega orožja, razoroževanja in sodelovanja pri miroljubni uporabi jedrske energije; ker države, ki imajo jedrsko orožje in so podpisnice pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, posodabljajo in krepijo svojo jedrsko oborožitev in odlašajo z ukrepi za zmanjšanje ali uničenje svojega jedrskega orožja ter se ne odrečejo vojaški doktrini odvračanja z jedrskim orožjem;

I.  ker so vrhovna srečanja o jedrski varnosti, ki so potekala v okviru dopolnilnega postopka k pogodbi o neširjenju jedrskega orožja in so prispevala k njeni krepitvi s povečanjem verodostojnosti komponente v pogodbi, ki zadeva neširjenje orožja, uradno sicer dosegla napredek glede zaščite civilnih cepljivih snovi, vendar nedavna zavrnitev sodelovanja s strani Rusije ter poslabšanje njenih odnosov z ZDA ogrožata nadaljnja prizadevanja za zaščito in zmanjšanje količin cepljivih snovi;

J.  ker je konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala pravno zavezujoč mednarodni instrument na področju fizičnega varovanja jedrskega materiala, ki določa ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in kaznovanjem prekrškov v zvezi z jedrskim materialom;

K.  ker Rusija in ZDA še naprej izvajata novo pogodbo o omejevanju strateškega orožja (START), ki bo prenehal veljati leta 2021, razen če ga obe strani podaljšata; ker je predsednik ZDA Barack Obama v svojem govoru leta 2013 v Berlinu predstavil pomemben predlog o zmanjšanju števila jedrskih bojnih konic, ki ga je ponovil leta 2016 v Washingtonu; ker se Ruska federacija ni odzvala na te predloge za začetek pogajanj za oblikovanje dogovora, ki bi nasledil novi START, in doslej še ni bilo pogajanj o ureditvi, ki bi nasledila novo pogodbo START, za zmanjšanje števila nestrateškega in strateškega jedrskega orožja s ciljem njihovega uničenja;

L.  ker poskusne eksplozije jedrskega orožja in/ali vse druge jedrske eksplozije ogrožajo mednarodni mir in varnost ter svetovno jedrsko razoroževanje in neširjenje jedrskega orožja; ker je pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov najučinkovitejši način za prepoved poskusov jedrskega orožja; ker je bila pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov na voljo za podpis 24. septembra 1996, torej leta 2016 od tega mineva dvajset let;

M.  ker do decembra 2012 ni bila sklicana konferenca o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu, kar bi bilo v skladu s soglasnim dogovorom držav podpisnic pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, doseženim na konferenci za pregled leta 2010;

N.  ker zveza Nato v strateškem konceptu iz leta 2010 in v pregledu stališč glede obrambe in odvračanja iz leta 2012 navaja ustvarjanje pogojev za svet brez jedrskega orožja; ker je na podlagi sporazumov zveze Nato o souporabi jedrskega orožja in njegovih dvostranskih sporazumov v petih državah članicah zveze Nato, ki so države brez jedrskega orožja (Belgija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Turčija), še vedno nameščenih okoli 150 do 200 nevodenih jedrskih bomb kratkega dosega, ki so last ZDA in štejejo za taktično ali podstrateško jedrsko orožje, in ker je to orožje nameščeno v skladu s sedanjo Natovo politiko;

O.  ker se zaradi oboroženega konflikta v Siriji, ki poteka v bližini letalskega oporišča Incirlik, in dogodkov v okolici tega oporišča med neuspelim poskusom državnega udara 15. julija 2016 in po njem veliko pozornosti namenja varnosti in zaščiti jedrskega orožja ZDA, ki je nameščeno v Turčiji;

P.  ker je 5. decembra 2015 minilo 20 let od podpisa memoranduma iz Budimpešte; ker Ukrajina spoštuje vse njegove določbe in je sprejela proaktivna stališča do vprašanj jedrskega razoroževanja in neširjenja jedrskega orožja, za razliko od Ruske federacije, ki je kršila svoje zaveze z zasedbo dela ukrajinskega ozemlja (Krim) in oboroženo agresijo na vzhodu Ukrajine; ker je to privedlo do nevarnega precedensa, saj je država, ki je v odziv na odločitev Ukrajine, da pristopi k pogodbi o neširjenju jedrskega orožja kot država brez jedrskega orožja, jamčila za njeno varnost, kršila ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost ter ogrozila verodostojnost in na splošno resno škodila instrumentu negativnih varnostnih jamstev, ki jih nudi država z jedrsko oborožitvijo, škodovala pa je tudi pogodbi o neširjenju jedrskega orožja in ideji nadaljevanja svetovnega jedrskega razoroževanja in neširjenja jedrskega orožja na podlagi mednarodnega prava in večstranskih pogodb; je globoko zaskrbljen zaradi grozečih izjav visokih ruskih uradnikov, da ima Rusija pravico razmestiti in imeti jedrsko orožje na Krimu, saj bi to imelo svetovne posledice; je zaskrbljen nad novo rusko vojaško doktrino iz decembra 2014, ki dovoljuje uporabo jedrskega orožja proti državi, ki takega orožja nima;

Q.  ker je Rusija v Kaliningradu namestila rakete kratkega dosega Iskander z jedrsko zmogljivostjo, izvaja vojaške vaje in prelete s sistemi z jedrsko zmogljivostjo in ker se je zaradi izjav ruskega vodstva o pomenu jedrskega odvračanja ter odločitve Rusije, da preneha izvajati sporazum o odstranjevanju plutonija in njegovem upravljanju, ki ga je leta 2000 sklenila z ZDA, povečala zaskrbljenost, da se Rusija bolj opira na jedrsko orožje;

R.  ker ima EU pomembno vlogo kot stranka pri celovitem načrtu ukrepanja, ki je bil sklenjen z Iranom, med drugim je polnopravna članica skupne komisije, ki nadzira izvajanje sporazuma;

S.  ker je Severna Koreja 9. septembra 2016 opravila peti jedrski poskus, le nekaj mesecev po poskusu 6. januarja 2016; ker je bil ta poskus, za katerega ta država trdi, da je bil uspešen preizkus vodikove bombe, v očitnem nasprotju z njenimi obveznostmi na podlagi resolucij varnostnega sveta ZN in s skupno medkorejsko izjavo iz leta 1992 o denuklearizaciji, v kateri obe Koreji izjavljata, da ne bosta razvijali jedrskega orožja ali ga posedovali; ker vsako širjenje orožja za množično uničevanje, še zlasti pa jedrskega orožja in njegovih nosilcev, pomeni grožnjo mednarodnemu miru in varnosti; ker je Severna Koreja leta 2003 napovedala, da bo odstopila od pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, od leta 2006 izvaja jedrske poskuse in je leta 2009 uradno izjavila, da je razvila jedrsko orožje za odvračanje, kar pomeni, da sedaj občutno bolj ogroža svoje sosede v severovzhodni Aziji ter regionalni in mednarodni mir in varnost;

T.  ker je v evropski varnostni strategiji iz leta 2003 navedeno, da je širjenje orožja za množično uničevanje morda največja grožnja naši varnosti, vključno z možnostjo tekme v oboroževanju z orožjem za množično uničevanje, ter da se EU zavezuje doseganju univerzalnega spoštovanja večstranskih pogodbenih režimov in krepitvi pogodb in njihovih določb o preverjanju; ker v globalni strategiji EU nikjer niso omenjeni orožje za množično uničevanje, neširjenje in nadzor orožja;

U.  ker se EU med pripravami na konferenco za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2015 na žalost ni mogla dogovoriti o skupnem stališču glede jedrske razorožitve in je prvič priznala, da so bili izraženi „različni pogledi“ glede posledic jedrskega orožja; ker tej konferenci ni uspelo sprejeti končnega dokumenta zaradi nesoglasij pri regionalnih prizadevanjih, da bi se na Bližnjem vzhodu vzpostavilo območje brez orožja za množično uničevanje;

V.  ker se je Evropska unija obvezala, da bo uporabila vse razpoložljive instrumente za preprečevanje, odvračanje, ustavitev in, če bo mogoče, ukinitev programov širjenja jedrskega orožja, ki povzročajo zaskrbljenost na svetovni ravni, ter to jasno izrazila v svoji strategiji proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003, in ker je zagotovila tesnejše sodelovanje evropskih možganskih trustov za neširjenje orožja v okviru konzorcija EU za neširjenje orožja;

W.  ker je pomembno, da se na pregleden način podpira in krepi sodelovanje civilne družbe v mednarodnem procesu;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja varnostnih razmer v Evropski uniji in v širšem sosedstvu, kar bi lahko povzročilo ponoven pojav jedrskega orožja kot sredstva za aktivno odvračanje in njegovo morebitno širjenje med državnimi in nedržavnimi akterji, zaskrbljen pa je tudi zaradi neučinkovitega razoroževanja in ukrepov za neširjenje;

2.  poziva vse države z jedrskim orožjem, naj sprejmejo konkretne začasne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti detonacij jedrskega orožja, med drugim omejijo njegov operativni status, že nameščeno jedrsko orožje uskladiščijo, skrčijo njegovo vlogo v vojaških doktrinah in hitro zmanjšajo količino vseh vrst jedrskega orožja;

3.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi morebitnih kršitev pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega;

4.  je močno zaskrbljen, ker je jedrska grožnja zaradi ruskih stališč vse večja in vpliva na varnost, stabilnost in predvidljivost na svetovni ravni in ker so odnosi z Natom vse slabši, vključno z morebitnimi kršitvami pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega, izjavami glede večje pripravljenosti za uporabo jedrskega orožja ter izjavami, ki kažejo na morebitno namestitev jedrskega orožja na nova območja v Evropi; opozarja na ruske vojaške vaje, ki simulirajo uporabo jedrskega orožja proti Poljski, in izraža globoko zaskrbljenost zaradi uporabe raketnih sistemov Iskander z jedrsko zmogljivostjo v Kaliningrajski oblasti, ki meji na Poljsko in Litvo, državi članici EU; želi opozoriti, da je Meddržavno sodišče v svetovalnem mnenju iz leta 1996 razsodilo, da v okviru veljavnega mednarodnega prava ni moglo sprejeti dokončne odločitve o tem, ali je zakonito ali nezakonito, če država v izrednih okoliščinah samoobrambe uporabi jedrsko orožje;

5.  podpira vrh o jedrski varnosti leta 2016, priznava, da nedovoljena trgovina z jedrskim materialom in njegova uporaba pomenita neposredno in hudo grožnjo za svetovno varnost, in zanimanjem pričakuje uvedbo popolne sledljivosti in fizičnega varovanja vseh materialov za izdelavo jedrskega orožja;

6.  pozdravlja, da je odprta delovna skupina OZN končala delo glede nadaljevanja večstranskih pogajanj o jedrskem razoroževanju v skladu z resolucijo generalne skupščine OZN št. 70/33; pozdravlja priporočilo generalni skupščini OZN iz končnega poročila odprte delovne skupine (A/71/371), ki je bilo s široko podporo sprejeto 19. avgusta 2016, in sicer da bi leta 2017 sklicali konferenco, ki bi bila odprta za vse države in kjer bi se pogajali o pravno zavezujočem instrumentu za prepoved jedrskega orožja, ki bo vodila k njegovi popolni odpravi; se zaveda, da bo to okrepilo cilje neširjenja orožja in razoroževanja ter obveznosti iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, pa tudi prispevalo k ustvarjanju ustreznih razmer za svetovno varnost in svet brez jedrskega orožja;

7.  poziva države članice EU, naj podprejo sklic takšne konference leta 2017 in naj konstruktivno sodelujejo pri njenem delu; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Federico Mogherini in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj konstruktivno prispevata k poteku pogajalske konference leta 2017;

8.  želi spomniti, da je preteklo 20 let, odkar se je 24. septembra 1996 začelo podpisovanje pogodbe o celoviti prepovedi izvajanja jedrskih poskusov, in poudarja, da je univerzalna, mednarodna in dejansko preverljiva tovrstna pogodba najučinkovitejši način za prepoved poskusnih eksplozij jedrskega orožja in drugih jedrskih eksplozij;

9.  poziva preostale države iz priloge II k tej pogodbi, katerih ratifikacija je potrebna za začetek veljavnosti, naj se znova zavejo nujnosti in jo podpišejo in/ali ratificirajo, da bo ta ključni mednarodni instrument brez odlašanja postal v celoti veljaven; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje resolucije varnostnega sveta OZN št. 2310(2016);

10.  izraža pohvalo za znaten napredek, ki ga je dosegla pripravljalna komisija za pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov pri dopolnjevanju in izvajanju učinkovitega mednarodnega sistema spremljanja, ki prispeva k regionalni stabilnosti in je pomemben ukrep za povečanje zaupanja, utrjuje režim neširjenja jedrskega orožja in razorožitve ter prinaša dodatne znanstvene in civilne koristi, četudi pogodba ne bo začela veljati; je prepričan, da se bo pripravljalna komisija za pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov za nemoteno delovanje sistema spremljanja še naprej zanašala na finančne prispevke držav;

11.  obžaluje, da se jedrsko orožje kljub pričakovanjem vrača v strateško načrtovanje držav z jedrskim orožjem; poziva k poglobitvi dialoga z vsemi državami z jedrskim orožjem, da bi skupaj oblikovali časovni načrt za postopno zmanjšanje zalog jedrskih bojnih konic; zlasti podpira ukrepe ZDA in Rusije za zmanjšanje že nameščenega jedrskega orožja, kot je dogovorjeno v novi pogodbi START;

12.  obžaluje, da od začetka veljavnosti nove pogodbe START v letu 2011 ni bilo nadaljnjih pogajanj o nujno potrebnem zmanjšanju števila nameščenih in nenameščenih jedrskih bojnih konic, vključno z ukrepi za zmanjšanje in odpravo jedrskega orožja kratkega dosega in taktičnega jedrskega orožja, ki šteje za podstrateško oziroma nestrateško jedrsko orožje, kar je bilo med ZDA in Rusijo v preteklosti že dogovorjeno;

13.  priznava, da bi lahko vzajemna in sočasna odstranitev bojnih konic jedrskega orožja kratkega dosega, taktičnega in podstrateškega jedrskega orožja z evropskega ozemlja pozitivno prispevala k ustvarjanju ugodnih razmer za vzpostavljanje dodatnih območij brez jedrskega orožja, kar bi pripomoglo k izpolnjevanju obveznosti o neširjenju in razoroževanju iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja ter služilo tudi kot zgled za nadaljnje jedrsko razoroževanje;

14.  pozdravlja vzpostavitev območij brez jedrskega orožja, kar je pozitiven korak v smeri sveta brez jedrskega orožja; v zvezi s tem meni, da bi bilo območje brez jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu na osnovi prostovoljnih dogovorov bistvenega pomena za trajen in celovit mir v tej regiji; glede tega izraža globoko razočaranje, da leta 2012 ni bilo konference o vzpostavitvi območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu, ki naj bi izhajala iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja;

15.  podpira nadaljnja prizadevanja za okrepitev mandata Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), tudi tako, da dodatni protokoli k sporazumom o nadzornih ukrepih te agencije dobijo splošno veljavnost in se sprejmejo drugi ukrepi za krepitev zaupanja; si prizadeva zagotoviti, da bi agenciji dali na voljo dovolj sredstev, da bo lahko izpolnjevala svoje pomembno poslanstvo pri zagotavljanju varnih jedrskih dejavnosti; poziva k napredku glede pripravljalne komisije pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2017 in glede konference na visoki ravni o jedrski razorožitvi leta 2018;

16.  pozdravlja dogovor med skupino P5+1 in Iranom o njegovih jedrskih ambicijah ter spodbuja nadaljnje sodelovanje obeh strani, da bi zagotovili polno izvajanje skupnega celovitega načrta ukrepanja; meni, da je bil celoviti skupni načrt ukrepanja, znan tudi kot jedrski dogovor z Iranom, še posebej lep dosežek večstranske diplomacije, zlasti evropske, in bi moral ne samo občutno izboljšati odnose med EU in Iranom, ampak tudi spodbujati stabilnost v vsej regiji; meni, da so zdaj za zagotavljanje doslednega in celovitega izvajanja tega dogovora odgovorne vse strani; pozdravlja ustanovitev skupne komisije, sestavljene iz predstavnikov Irana in E3/EU+3 (Kitajske, Francije, Nemčije, Ruske federacije, Združenega kraljestva in ZDA skupaj s podpredsednico Komisije/visoko predstavnico); popolnoma podpira podpredsednico Komisije/visoko predstavnico v njeni vlogi koordinatorice skupne komisije, ustanovljene v okviru celovitega skupnega načrta ukrepanja, ter meni, da je dosledno in celovito izvajanje tega načrta še vedno bistvenega pomena;

17.  obsoja najnovejše jedrske poskuse v Severni Koreji in njeno zavrnitev različnih resolucij varnostnega sveta OZN, vključno z najnovejšo z dne 2. marca 2016 (2070); poziva Severno Korejo, naj se vzdrži nadaljnjih provokativnih ukrepov in naj popolnoma, preverljivo in nepovratno ustavi svoje jedrske in balistične programe, opusti vse s tem povezane dejavnosti ter naj nemudoma izpolni vse svoje mednarodne obveznosti, vključno z resolucijami varnostnega sveta OZN in sveta guvernerjev IAEA in drugimi mednarodnimi standardi za razoroževanje in neširjenje orožja, ter naj se vrne za pogajalsko mizo; poziva jo tudi, naj nemudoma podpiše in ratificira pogodbo o celoviti prepovedi izvajanja jedrskih poskusov; ponovno izraža željo, da bi jedrsko vprašanje Severne Koreje rešili po diplomatski in politični poti, ter podpira obnovitev šeststranskih pogovorov; poziva Kitajsko, naj poveča pritisk na Severno Korejo;

18.  pozdravlja vključitev klavzul o neširjenju orožja za množično uničevanje v sporazume med EU in tretjimi državami ter v akcijske načrte; poudarja, da je treba take ukrepe brez izjeme izvajati v vseh državah partnericah EU;

19.  pozdravlja predstavitev globalne strategije EU ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj kot spremljevalni ukrep posodobi in razširi strategijo EU iz leta 2003 proti širjenju orožja za množično uničevanje in nove smernice za ukrepanje iz leta 2009, ob upoštevanju zgoraj opisanih vprašanj in težav, s čimer naj bi EU postala gonilna sila pri krepitvi in nadaljevanju večstranskih sporazumov o jedrskem razoroževanju in neširjenju orožja;

20.  pozdravlja redno obravnavo teh tem v konzorciju EU za neširjenje orožja in drugih organizacijah civilne družbe in možganskih trustih ter poziva omenjeni konzorcij, ki ga vodi glavni svetovalec in posebni odposlanec EU za neširjenje orožja in razoroževanje, naj razširi svoj program in vanj vključi tudi razoroževanje;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje državam članicam, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju OZN, visokemu komisarju OZN za razorožitev, Organizaciji pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, generalnemu direktorju Mednarodne agencije za atomsko energijo ter parlamentom petih stalnih članic varnostnega sveta OZN.

(1) UL C 440, 30.12.2015, str. 97.
(2) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 77.
(3) UL L 196, 24.7.2012, str. 67.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov