Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta (2016/2114(REG))(1)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 226 in 227 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za pravne zadeve (A8-0344/2016),
1. se odloči spremeniti Poslovnik, kot sledi;
2. poudarja, da so pri spremembah Poslovnika dosledno upoštevane določbe Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje(2);
3. poziva generalnega sekretarja, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da se bodo informacijski sistemi Parlamenta nemudoma prilagodili revidiranemu Poslovniku in da se bodo oblikovala ustrezna elektronska orodja, med drugim za spremljanje pisnih vprašanj drugim institucijam Unije;
4. se odloči iz Poslovnika črtati člen 106(4), takoj ko bo regulativni postopek s pregledom umaknjen iz vse veljavne zakonodaje, in poziva, naj ustrezne službe temu členu medtem dodajo opombo, ki bo opozarjala na bodoče črtanje;
5. poziva konferenco predsednikov, naj pregleda kodeks ravnanja pri pogajanjih v rednem zakonodajnem postopku, da ga uskladi s členi 73 do 73d, sprejetimi na podlagi tega sklepa;
6. opozarja, da je treba priloge k Poslovniku preurediti, da bodo vsebovale samo besedila, ki imajo enako pravno veljavo in za katere velja enaka večina v postopku kot za sam Poslovnik, in Prilogo VI, ki sicer določa drugačen postopek in drugačno večino za sprejetje, čeprav vsebuje izvedbene ukrepe Poslovnika; prosi, naj se druge obstoječe priloge in vsa dodatna besedila, ki bi lahko bila pomembna za delo poslancev, prerazporedijo v zbirko, ki bo priložena Poslovniku;
7. poudarja, da bodo spremembe tega Poslovnika začele veljati prvi dan delnega zasedanja po njihovem sprejetju, razen:
(a)
sprememb člena 212(1) in (2) o sestavi medparlamentarnih delegacij, ki bo začel za obstoječe delegacije veljati ob začetku prvega delnega zasedanja po novih volitvah v Evropski parlament, ki bodo leta 2019;
(b)
sprememb člena 199 o sestavi odborov in črtanja člena 200 o namestnikih, ki bo za obstoječe delegacije začel veljati ob začetku prvega delnega zasedanja po novih volitvah v Evropski parlament, ki bodo leta 2019;
poleg tega poudarja, da bodo sedanji pogoji za imenovanje članov preiskovalnih in posebnih odborov veljali do začetka prvega delnega zasedanja po novih volitvah v Evropski parlament, ki bodo leta 2019, brez poseganja v spremembe člena 196, člena 197(1) in člena 198(3);
8. poziva k razmisleku o nadaljnji reviziji Poslovnika glede notranjih proračunskih postopkov;
9. sklene, da morajo poslanci izjavo o finančnih interesih prilagoditi, da bo upoštevala spremembe člena 4 Priloge I k Poslovniku, najpozneje šest mesecev po datumu začetka veljavnosti teh sprememb; zahteva, da predsedstvo in generalni sekretar v treh mesecih od datuma začetka veljavnosti sprejmeta ustrezne ukrepe, s katerimi bodo poslanci lahko izjavo prilagodili; sklene, da bodo izjave, predložene na podlagi določb Poslovnika, ki veljajo na dan sprejetja tega sklepa, ostale veljavne šest mesecev od navedenega datuma začetka veljavnosti; poleg tega sklene, da se bodo te določbe uporabljale tudi za poslance, ki nastopijo mandat v tem obdobju;
10. izraža nezadovoljstvo, da so na spletišču Parlamenta predstavljeni statistični podatki o obrazložitvah glasovanj, govorih na plenarnem zasedanju, parlamentarnih vprašanjih, predlogih sprememb in predlogih resolucij, saj vlada vtis, da na platformah, kot je MEPRanking, dokazujejo, kateri poslanci naj bi bili „aktivni“; poziva svoje predsedstvo, naj ne posreduje več golih številčnih statističnih podatkov ter naj za potrjevanje „aktivnosti“ poslancev poišče primernejša merila;
11. poziva Odbor za ustavne zadeve, naj pregleda člen 168a o novih opredelitvah pragov ter leto po začetku veljavnosti tega člena pregleda uporabo teh pragov za določene člene;
12. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.
Veljavno besedilo
Sprememba
Sprememba 1 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 2
Člen 2
Člen 2
Neodvisni mandat
Neodvisni mandat
Poslanci Evropskega parlamenta svoj mandat izvršujejo neodvisno. Pri tem niso vezani na nobena navodila in njihov mandat ni vezan.
V skladu s členom 6(1) Akta z dne 20. septembra 1976 ter členoma 2(1) in 3(1) Statuta poslancev Evropskega parlamenta poslanci svoj mandat izvršujejo svobodno in neodvisno, pri tem pa niso vezani na nobena navodila in njihov mandat ni vezan.
Sprememba 2 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 3
Člen 3
Člen 3
Preverjanje veljavnosti mandatov poslancev
Preverjanje veljavnosti mandatov poslancev
1. Po volitvah v Evropski parlament predsednik pozove pristojne organe držav članic, naj Parlament nemudoma obvestijo o imenih izvoljenih poslancev, tako da lahko vsi poslanci nastopijo svoj mandat v Parlamentu od začetka prve seje po volitvah.
1. Po volitvah v Evropski parlament predsednik pozove pristojne organe držav članic, naj Parlament nemudoma obvestijo o imenih izvoljenih poslancev, tako da lahko vsi poslanci nastopijo svoj mandat v Parlamentu od začetka prve seje po volitvah.
Predsednik pristojne organe hkrati opozori na ustrezne določbe Akta z dne 20. septembra 1976 in jih pozove, naj sprejmejo potrebne ukrepe v izogib morebitni nezdružljivosti s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta.
Predsednik pristojne organe hkrati opozori na ustrezne določbe Akta z dne 20. septembra 1976 in jih pozove, naj sprejmejo potrebne ukrepe v izogib morebitni nezdružljivosti s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta.
2. Vsak poslanec, o čigar izvolitvi je bil Parlament obveščen, pred nastopom mandata v Parlamentu poda pisno izjavo, da ne opravlja funkcije, ki v smislu člena 7(1) in (2) Akta z dne 20. septembra 1976 ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta. Po splošnih volitvah se izjava, če je le mogoče, poda najpozneje šest dni pred ustanovno sejo Parlamenta. Dokler se ne preveri veljavnosti mandata poslanca ali se ne odloči o morebitnem sporu, se poslanec pod pogojem, da je predhodno podpisal navedeno pisno izjavo, polnopravno udeležuje sej Parlamenta in njegovih organov.
2. Vsak poslanec, o čigar izvolitvi je bil Parlament obveščen, pred nastopom mandata v Parlamentu poda pisno izjavo, da ne opravlja funkcije, ki v smislu člena 7(1) in (2) Akta z dne 20. septembra 1976 ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta. Po splošnih volitvah se izjava, če je le mogoče, poda najpozneje šest dni pred ustanovno sejo Parlamenta. Dokler se ne preveri veljavnosti mandata poslanca ali se ne odloči o morebitnem sporu, se poslanec pod pogojem, da je predhodno podpisal navedeno pisno izjavo, polnopravno udeležuje sej Parlamenta in njegovih organov.
Če se na podlagi dejstev, ki so preverljiva v javno dostopnih virih, ugotovi, da poslanec opravlja funkcijo, ki v smislu člena 7(1) in (2) Akta z dne 20. septembra 1976 ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta, Parlament na osnovi obvestila svojega predsednika potrdi sprostitev sedeža.
Če se na podlagi dejstev, ki so preverljiva v javno dostopnih virih, ugotovi, da poslanec opravlja funkcijo, ki v smislu člena 7(1) in (2) Akta z dne 20. septembra 1976 ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta, Parlament na osnovi obvestila svojega predsednika potrdi sprostitev sedeža.
3. Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora nemudoma preveri veljavnost mandatov poslancev in odloči o veljavnosti mandatov vseh novoizvoljenih poslancev ter tudi o sporih, ki so nanj naslovljeni na podlagi določb Akta z dne 20. septembra 1976, razen tistih, ki temeljijo na nacionalni volilni zakonodaji.
3. Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora nemudoma preveri veljavnost mandatov poslancev in odloči o veljavnosti mandatov vseh novoizvoljenih poslancev ter tudi o sporih, ki so nanj naslovljeni na podlagi določb Akta z dne 20. septembra 1976, razen tistih, ki v skladu z navedenim aktom spadajo izključno v okvir nacionalnih predpisov, na katere se navedeni akt sklicuje.
Poročilo odbora temelji na uradnem obvestilu vseh držav članic o dokončnih izidih volitev, v katerem so podrobno navedeni imena izvoljenih kandidatov in morebitnih nadomestnih kandidatov ter njihov položaj glede na izide glasovanja.
Veljavnosti mandata poslanca ni mogoče potrditi, če ni podal pisnih izjav v skladu s tem členom in Prilogo I k temu poslovniku.
4. Poročilo odbora temelji na uradnem obvestilu vseh držav članic o dokončnih izidih volitev, v katerem so podrobno navedeni imena izvoljenih kandidatov in morebitnih nadomestnih kandidatov ter njihov položaj glede na izide glasovanja.
Veljavnosti mandata poslanca ni mogoče potrditi, če ni podal pisnih izjav v skladu s tem členom in Prilogo I tega poslovnika.
Na podlagi poročila odbora lahko Parlament kadar koli odloča o sporih glede veljavnosti mandatov poslancev.
4. Na podlagi predloga pristojnega odbora Parlament nemudoma preveri veljavnost mandatov posameznih poslancev, ki nadomestijo odhajajoče poslance, in lahko kadar koli odloča o sporih glede veljavnosti mandatov poslancev.
5. Kadar je imenovanje poslanca posledica odstopa kandidatov na isti listi, odbor, pristojen za preverjanje veljavnosti mandatov, zagotovi, da so navedeni odstopi potekali v skladu s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976 in člena 4(3).
5. Kadar je imenovanje poslanca posledica odstopa kandidatov na isti listi, odbor, pristojen za preverjanje veljavnosti mandatov, zagotovi, da so navedeni odstopi potekali v skladu s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976 in člena 4(3).
6. Odbor zagotovi, da organi držav članic ali Unije Parlamentu nemudoma posredujejo vse informacije, ki lahko vplivajo na opravljanje nalog poslanca Evropskega parlamenta ali na vrstni red nadomestnih kandidatov, in v primeru imenovanja navedejo dan začetka veljavnosti.
6. Odbor zagotovi, da organi držav članic ali Unije Parlamentu nemudoma posredujejo vse informacije, ki lahko vplivajo na ustreznost poslanca Evropskega parlamenta ali na ustreznost ali vrstni red nadomestnih kandidatov, in v primeru imenovanja navedejo dan začetka veljavnosti.
Če pristojni organi držav članic začnejo postopek, ki ima lahko za posledico prenehanje mandata poslanca, jih predsednik prosi, naj ga o stanju postopka redno obveščajo. Zadevo posreduje pristojnemu odboru. Na predlog tega odbora lahko Parlament sprejme ustrezno stališče.
Če pristojni organi držav članic začnejo postopek, ki ima lahko za posledico prenehanje mandata poslanca, jih predsednik prosi, naj ga o stanju postopka redno obveščajo. Zadevo posreduje pristojnemu odboru. Na predlog tega odbora lahko Parlament sprejme ustrezno stališče.
Sprememba 3 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 4
Člen 4
Člen 4
Trajanje mandata poslancev
Trajanje mandata poslancev
1. Mandat poslancu začne in preneha v skladu z Aktom z dne 20. septembra 1976. Preneha tudi v primeru smrti ali odstopa.
1. Mandat poslancu začne in preneha v skladu s členoma 5 in 13 Akta z dne 20. septembra 1976.
2. Poslanec opravlja svojo funkcijo do začetka prve seje Parlamenta po volitvah.
3. Poslanec v odstopu obvesti predsednika o svojem odstopu in dnevu, ko naj bi začel veljati, kar pa ne sme biti kasneje kot tri mesece po obvestilu. Obvestilo se sestavi v obliki uradnega zapisnika ob navzočnosti generalnega sekretarja ali njegovega predstavnika, ki ga skupaj s poslancem podpiše in nemudoma posreduje pristojnemu odboru, ta pa ga uvrsti na dnevni red svoje prve seje po prejemu dokumenta.
3. Poslanec v odstopu obvesti predsednika o svojem odstopu in dnevu, ko naj bi začel veljati, kar pa ne sme biti kasneje kot tri mesece po obvestilu. Obvestilo se sestavi v obliki uradnega zapisnika ob navzočnosti generalnega sekretarja ali njegovega predstavnika, ki ga skupaj s poslancem podpiše in nemudoma posreduje pristojnemu odboru, ta pa ga uvrsti na dnevni red svoje prve seje po prejemu dokumenta.
Če pristojni odbor meni, da odstop ni v skladu s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976, o tem obvesti Parlament, da ta lahko odloči, ali naj potrdi sprostitev sedeža.
Če pristojni odbor meni, da je odstop v skladu z Aktom z dne 20. septembra 1976, se razglasi sprostitev sedeža, ki velja od dne, ki ga poslanec v odstopu navede v uradnem zapisniku, predsednik pa o tem obvesti Parlament.
V nasprotnem primeru se potrdi sprostitev sedeža, ki velja od dneva, ki ga je poslanec v odstopu navedel v uradnem zapisniku. Parlament o tem ne glasuje.
Če pristojni odbor meni, da odstop ni v skladu z Aktom z dne 20. septembra 1976, Parlamentu predlaga, naj ne razglasi sprostitve sedeža.
Za nekatere izjemne primere je bil uveden poenostavljen postopek, predvsem kadar eno ali več delnih zasedanj poteka med dnevom, ko začne odstop veljati, in prvo sejo pristojnega odbora in kadar zato, ker sprostitev sedeža ni bila potrjena, politična skupina, ki ji poslanec v odstopu pripada, na teh delnih zasedanjih ne more najti nadomestnega poslanca. Po tem postopku je poročevalec pristojnega odbora, ki so mu omenjeni primeri zaupani, pooblaščen, da nemudoma preuči vsak pravilno sporočen odstop in zadevo v primeru, ko bi bila zamuda pri obravnavnavanju obvestila škodljiva, preda predsedniku odbora s prošnjo, da v skladu z odstavkom 3:
– bodisi v imenu odbora obvesti predsednika Parlamenta, da se lahko potrdi sprostitev sedeža;
– bodisi skliče izredno sejo odbora, da se preučijo vse posebne težave, ki jih je ugotovil poročevalec.
3a. Kadar pristojni odbor nima načrtovane seje pred naslednjim delnim zasedanjem, poročevalec pristojnega odbora takoj preuči vsak pravilno sporočen odstop. Kadar bi z zamudo pri obravnavanju obvestila nastala škoda, poročevalec zadevo preda predsedniku odbora z zahtevo, naj v skladu z odstavkom 3:
– v imenu odbora obvesti predsednika Parlamenta, da se lahko razglasi sprostitev sedeža, ali
– skliče izredno zasedanje odbora, da se preučijo posamezne težave, ki jih je ugotovil poročevalec;
4. Če pristojni organ države članice predsednika obvesti o prenehanju mandata poslanca Evropskega parlamenta na podlagi določb zakonodaje te države članice zaradi nezdružljivosti v smislu člena 7(3) Akta z dne 20. septembra 1976 ali odvzema mandata na podlagi člena 13(3) tega akta, predsednik obvesti Parlament, da je mandat prenehal na dan, ki ga je sporočila država članica, slednjo pa pozove, naj nemudoma zapolni prosti sedež.
4. Kadarbodisi pristojni organi držav članic ali Unije bodisi zadevni poslanec obvestijo predsednika o imenovanju ali izvolitvi na funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 7(1) ali (2) Akta z dne 20. septembra 1976, predsednik o tem obvesti Parlament, ta pa razglasi, da je prosti sedež na voljo od dneva nezdružljivosti.
Kadar pristojni organi držav članic ali Unije ali zadevni poslanec obvesti predsednika o imenovanju ali izvolitvi na funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 7(1) ali (2) Akta z dne 20.septembra1976, predsednik obvesti Parlament, ta pa potrdi sprostitev sedeža.
Kadar pristojni organi države članice predsednika obvestijo o prenehanju mandata poslanca Evropskega parlamenta bodisi zaradi dodatne nezdružljivosti, ugotovljene na podlagi zakonodaje te države članice v skladu s členom 7(3) Akta z dne 20. Septembra 1976, bodisi zaradi razrešitve poslanca v skladu s členom 13(3) navedenega akta, predsednik obvesti Parlament, da je mandat tega poslanca prenehal na dan, ki ga je sporočila država članica. Kadar se datum ne sporoči, se za dan prenehanja mandata šteje datum obvestila te države članice.
5. Organi držav članic ali Unije predsednika obvestijo o vseh nalogah, ki jih nameravajo dodeliti poslancu. Predsednik vprašanje združljivosti predlagane naloge s črko in duhom Akta z dne 20. septembra 1976 naslovi na pristojni odbor. O sklepih tega odbora obvesti Parlament, poslanca in pristojne organe.
5. Kadar organi držav članic ali Unije predsednika obvestijo o vseh nalogah, ki jih nameravajo dodeliti poslancu, predsednik vprašanje združljivosti predlagane naloge z Aktom z dne 20.septembra1976 naslovi na pristojni odbor. O sklepih tega odbora obvesti Parlament, poslanca in pristojne organe.
6. Za dan prenehanja mandata in dan začetka veljavnosti sprostitve sedeža se šteje:
– v primeru odstopa: dan, ko Parlament potrdi sprostitev sedeža v skladu z obvestilom o odstopu;
– v primeru imenovanja ali izvolitve na funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 7(1) ali (2) Akta z dne 20. septembra 1976: dan, ki so ga sporočili pristojni organi držav članic ali Unije ali zadevni poslanec.
7. Ko Parlament potrdi, da obstaja prost sedež, o tem obvesti državo članico in jo pozove, naj ga nemudoma zapolni.
7. Ko Parlament potrdi sprostitev sedeža, predsednik o tem obvesti državo članico in jo pozove, naj ga nemudoma zapolni.
8. Vsi spori v zvezi z veljavnostjo imenovanja poslanca, čigar mandat je bil že preverjen, se posredujejo pristojnemu odboru, ki Parlamentu poroča nemudoma in najpozneje do začetka naslednjega delnega zasedanja.
9. Kadar kaže, da sprejetje ali prenehanje mandata temelji na netočnosti ali neveljavnem soglasju, si Parlament pridržuje pravico, da obravnavano imenovanje razglasi za neveljavno oziroma zavrne potrditev sprostitve sedeža.
9. Kadar kaže, da sprejetje ali prenehanje mandata temelji na netočnosti ali neveljavnem soglasju, lahko Parlament obravnavano imenovanje razglasi za neveljavno oziroma zavrne potrditev sprostitve sedeža.
Sprememba 4 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 5
Člen 5
Člen 5
Privilegiji in imunitete
Privilegiji in imunitete
1. Poslanci uživajo privilegije in imunitete v skladu s Protokolom o privilegijih in imunitetah Evropske unije.
1. Poslanci uživajo privilegije in imunitete, ki veljajo zanje na podlagi Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.
2. Parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev.
2. Parlament pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotavlja neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog. Parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev.
3. Takoj ko je predsednik Parlamenta obveščen o izvolitvi poslancev, jim izda prepustnice, s katerimi se lahko prosto gibajo po državah članicah.
3. Evropska unija poslancu na zahtevo in po odobritvi predsednika Parlamenta izda prepustnico Evropske unije, s katero se lahko prosto giba po državah članicah in drugih državah, ki jo priznavajo kot veljavno potno listino.
3a. Za opravljanje svojih nalog imajo vsi poslanci pravico dejavno sodelovati pri delu odborov Parlamenta in delegacij v skladu z določbami tega poslovnika.
4. Poslanci imajo pravico do vpogleda v spise, ki jih hranijo Parlament ali odbori, razen v osebne spise in račune, v katere je vpogled dovoljen le poslancem, na katere se nanašajo. Izjeme k temu pravilu o ravnanju z dokumenti, do katerih se javnosti lahko zavrne dostop v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, so določene v Prilogi VII k temu poslovniku.
4. Poslanci imajo pravico do vpogleda v spise, ki jih hranijo Parlament ali odbori, razen v osebne spise in račune, v katere je vpogled dovoljen le poslancem, na katere se nanašajo. Izjeme k temu pravilu o ravnanju z dokumenti, do katerih se javnosti lahko zavrne dostop v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, so določene v členu 210a.
S soglasjem predsedstva se lahko poslancu z utemeljenim sklepom zavrne vpogled v dokument Parlamenta, če predsedstvo po zaslišanju poslanca meni, da lahko vpogled na nesprejemljiv način škoduje institucionalnim interesom Parlamenta ali javnemu interesu in da poslanec želi vpogled iz zasebnih ali osebnih razlogov. Poslanec lahko zoper takšno odločitev v roku enega meseca po njenem posredovanju vloži pisno pritožbo. Pisne pritožbe so dopustne, če so obrazložene. Parlament o pritožbi odloči brez razprave na zasedanju, ki sledi njeni vložitvi.
Sprememba 5 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 6
Člen 6
Člen 6
Odvzem imunitete
Odvzem imunitete
1. Parlament pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotoviti neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog. Vsaka zahteva za odvzem imunitete se oceni v skladu s členi 7, 8 in 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter v skladu z načeli iz tega člena.
1. Vsaka zahteva za odvzem imunitete se oceni v skladu s členi 7, 8 in 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter v skladu z načeli iz člena 5(2).
2. Kadar mora poslanec nastopiti kot priča ali izvedenec, ni treba zahtevati odvzema imunitete, pod pogojem, da:
2. Kadar mora poslanec nastopiti kot priča ali izvedenec, ni treba zahtevati odvzema imunitete, pod pogojem, da:
– poslancu ne bo treba nastopiti na dan ali ob času, ki bi mu onemogočil ali otežil opravljanje njegovih parlamentarnih obveznosti, oziroma da bo lahko izjavo posredoval v pisni ali drugačni obliki, ki mu ne otežuje izpolnjevanja njegovih parlamentarnih obveznosti; ter
– poslancu ne bo treba nastopiti na dan ali ob času, ki bi mu onemogočil ali otežil opravljanje njegovih parlamentarnih obveznosti, oziroma da bo lahko izjavo posredoval v pisni ali drugačni obliki, ki mu ne otežuje izpolnjevanja njegovih parlamentarnih obveznosti; ter
– poslancu ni treba pričati o informacijah, ki jih je pridobil zaupno pri izvrševanju svojega mandata in se mu jih ne zdi primerno razkriti.
– poslancu ni treba pričati o informacijah, ki jih je pridobil zaupno pri izvrševanju svojega mandata in se mu jih ne zdi primerno razkriti.
Sprememba 6 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 7
Člen 7
Člen 7
Zaščita privilegijev in imunitete
Zaščita privilegijev in imunitete
1. V primerih, ko se domneva, da so organi države članice kršili privilegije in imuniteto poslanca ali nekdanjega poslanca, se lahko v skladu s členom 9(1) vloži zahteva za sklep Parlamenta, da se ugotovi, ali je dejansko prišlo do kršitve teh privilegijev in imunitete.
1. V primerih, ko se domneva, da so ali bodo organi države članice kršili privilegije in imuniteto poslanca ali nekdanjega poslanca, se lahko v skladu s členom 9(1) vloži zahteva za sklep Parlamenta, da se ugotovi, ali je prišlo ali pa verjetno bo prišlo do kršitve teh privilegijev in imunitete.
2. Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete se lahko vloži zlasti, če se meni, da okoliščine predstavljajo upravno ali drugačno omejitev prostega gibanja poslancev do kraja zasedanja Parlamenta ali nazaj ali mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri izvajanju svojih dolžnosti, ali da sodijo v okvir člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.
2. Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete se lahko vloži zlasti, če se meni, da bi okoliščine predstavljale upravno ali drugačno omejitev prostega gibanja poslancev do kraja zasedanja Parlamenta ali nazaj ali mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri izvajanju svojih dolžnosti, ali da bi sodile v okvir člena 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.
3. Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca ni dopustna, če je bila v zvezi z istim sodnim postopkom že prejeta zahteva za odvzem ali zaščito imunitete omenjenega poslanca, ne glede na to, ali je bil takrat sprejet sklep.
3. Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca ni dopustna, če je bila v zvezi z istimi dejstvi že prejeta zahteva za odvzem ali zaščito imunitete omenjenega poslanca, ne glede na to, ali je bil takrat sprejet sklep.
4. Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca se ne obravnava več, če je v zvezi z istim sodnim postopkom prejeta zahteva za odvzem imunitete tega poslanca.
4. Zahteva za zaščito privilegijev in imunitete poslanca se ne obravnava več, če je v zvezi z istimi dejstvi prejeta zahteva za odvzem imunitete tega poslanca.
5. V primerih, v katerih je bila sprejeta odločitev, da se privilegiji in imuniteta poslanca ne zaščitijo, lahko poslanec ob predložitvi novih dokazov vloži zahtevo za ponovno obravnavo. Zahteva za ponovno obravnavo ni dopustna, če je bil zoper odločitev začet postopek po členu 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali če predsednik meni, da novi predloženi dokazi niso dovolj utemeljeni za ponovno obravnavo.
5. V primerih, v katerih je bila sprejeta odločitev, da se privilegiji in imuniteta poslanca ne zaščitijo, lahko poslanec s predložitvijo novih dokazov v skladu s členom 9(1) izjemoma vloži zahtevo za ponovno obravnavo. Zahteva za ponovno obravnavo ni dopustna, če je bil zoper odločitev začet postopek po členu 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali če predsednik meni, da novi predloženi dokazi niso dovolj utemeljeni za ponovno obravnavo.
Sprememba 7 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 9
Člen 9
Člen 9
Postopki v zvezi z imuniteto
Postopki v zvezi z imuniteto
1. Vsaka zahteva za odvzem imunitete poslancu, ki jo na predsednika naslovi pristojni organ države članice, ali za zaščito privilegijev in imunitete, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.
1. Vsaka zahteva za odvzem imunitete poslancu, ki jo na predsednika naslovi pristojni organ države članice, ali za zaščito privilegijev in imunitete, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.
Poslanca ali nekdanjega poslanca lahko zastopa drug poslanec. Drugi poslanec ne more podati zahteve brez soglasja zadevnega poslanca.
1a. S soglasjem zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca lahko zahtevo vloži drug poslanec, ki se mu dovoli zastopati zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca v vseh fazah postopka.
Poslanec, ki zastopa zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca, ne sodeluje pri odločitvah, ki jih sprejme odbor.
2. Odbor nemudoma preuči zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete, ob upoštevanju njihove relativne zapletenosti.
2. Odbor nemudoma preuči zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete, ob upoštevanju njihove relativne zapletenosti.
3. Odbor predlaga obrazložen sklep, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete.
3. Odbor predlaga obrazložen sklep, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete. Predlogi sprememb niso dopustni. Če je predlog zavrnjen, se šteje, da je sprejet nasprotni sklep.
4. Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi.
4. Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi.
5. Zadevni poslanec ima možnost zagovora, predloži lahko vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni, in ga lahko zastopa drug poslanec.
5. Zadevni poslanec ima možnost zagovora in lahko predloži vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni.
Poslanec ni prisoten na razpravi o zahtevi za odvzem ali zaščito njegove imunitete, razen na samem zagovoru.
Poslanec ni prisoten na razpravi o zahtevi za odvzem ali zaščito njegove imunitete, razen na samem zagovoru.
Predsednik odbora povabi poslanca na zagovor in v povabilu določi datum in uro zagovora. Poslanec se lahko odreče pravici do zagovora.
Predsednik odbora povabi poslanca na zagovor in v povabilu določi datum in uro zagovora. Poslanec se lahko odreče pravici do zagovora.
Če se poslanec ne udeleži zagovora po prejetju povabila, se šteje, da se je odrekel pravici do zagovora, razen če se opraviči za izostanek od zagovora na predlagani datum in ob predlagani uri, in za to navede razloge. Predsednik odbora odloči, ali se takšna zahteva za opravičenje sprejme na podlagi podanih razlogov; na to odločitev se ni mogoče pritožiti.
Če se poslanec ne udeleži zagovora po prejetju povabila, se šteje, da se je odrekel pravici do zagovora, razen če se opraviči za izostanek od zagovora na predlagani datum in ob predlagani uri, in za to navede razloge. Predsednik odbora odloči, ali se takšna zahteva za opravičenje sprejme na podlagi podanih razlogov; na to odločitev se ni mogoče pritožiti.
Če predsednik odbora sprejme zahtevo za opravičenje, poslanca povabi na zagovor in določi nov datum in uro zagovora. Če se poslanec ne udeleži drugega zagovora, se postopek nadaljuje brez zagovora poslanca. Nadaljnje zahteve za opravičenje ali zagovor se ne sprejmejo.
Če predsednik odbora sprejme zahtevo za opravičenje, poslanca povabi na zagovor in določi nov datum in uro zagovora. Če se poslanec ne udeleži drugega zagovora, se postopek nadaljuje brez zagovora poslanca. Nadaljnje zahteve za opravičenje ali zagovor se ne sprejmejo.
6. Kadar se zahteva za odvzem imunitete deli na več točk, je vsaka točka lahko predmet ločenega sklepa. Izjemoma je lahko v poročilu odbora predlagano, naj odvzem imunitete velja le za kazenski pregon ter da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata.
6. Kadar se zahteva za odvzem ali zaščito imunitete deli na več točk, je vsaka točka lahko predmet ločenega sklepa. Izjemoma je lahko v poročilu odbora predlagano, naj odvzem ali zaščita imunitete velja le za kazenski pregon ter da do pravnomočnosti sodbe poslancu ni mogoče odvzeti prostosti ali ga zapreti ali zoper njega uvesti ukrepe, ki mu onemogočajo izvrševanje nalog iz njegovega mandata.
7. Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.
7. Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.
8. Poročilo odbora se uvrsti na začetek dnevnega reda prve seje po dnevu, ko je bilo predloženo. K predlogu oziroma predlogom sklepa ni mogoče vlagati predlogov sprememb.
8. Predlog sklepa odbora se uvrsti na dnevni red prve seje po dnevu, ko je bil vložen. K temu predlogu ni mogoče vlagati predlogov sprememb.
Razprava je omejena na razloge, ki govorijo v prid posameznemu predlogu za odvzem ali priznanje imunitete oziroma za zaščito privilegija ali imunitete ali proti njemu.
Razprava je omejena na razloge, ki govorijo v prid posameznemu predlogu za odvzem ali priznanje imunitete oziroma za zaščito privilegija ali imunitete ali proti njemu.
Brez poseganja v člen 164 poslanec, čigar privilegiji ali imunitete so predmet primera, v razpravi nima besede.
Brez poseganja v člen 164 poslanec, čigar privilegiji ali imunitete so predmet primera, v razpravi nima besede.
O predlogu oziroma predlogih sklepa v poročilu se glasuje ob prvem glasovanju po razpravi.
O predlogu oziroma predlogih sklepa v poročilu se glasuje ob prvem glasovanju po razpravi.
Ko je Parlament zadevo obravnaval, se o vsakem predlogu v poročilu glasuje posamezno. Če je eden od predlogov zavrnjen, se nasprotni sklep šteje za sprejet.
Ko je Parlament zadevo obravnaval, se o vsakem predlogu v poročilu glasuje posamezno. Če je eden od predlogov zavrnjen, se nasprotni sklep šteje za sprejet.
9. Sklep Parlamenta predsednik nemudoma sporoči zadevnemu poslancu in pristojnemu organu države članice skupaj s prošnjo, da ga obveščajo o razvoju dogodkov pri ustreznih postopkih in o vseh nadaljnjih sodnih odločbah. Ko predsednik te informacije prejme, jih Parlamentu posreduje na najprimernejši način, po potrebi po posvetovanju s pristojnim odborom.
9. Sklep Parlamenta predsednik nemudoma sporoči zadevnemu poslancu in pristojnemu organu države članice skupaj s prošnjo, da ga obveščajo o razvoju dogodkov pri ustreznih postopkih in o vseh nadaljnjih sodnih odločbah. Ko predsednik te informacije prejme, jih Parlamentu posreduje na najprimernejši način, po potrebi po posvetovanju s pristojnim odborom.
10. Odbor obravnava te zadeve in vse prejete dokumente strogo zaupno.
10. Odbor obravnava te zadeve in vse prejete dokumente strogo zaupno. Zahteve glede postopkov v zvezi z imuniteto vedno obravnava brez navzočnosti javnosti.
11. Po posvetovanju z državami članicami lahko odbor sestavi okvirni seznam organov držav članic, ki sopristojni za vložitev zahteve za odvzem imunitete poslanca.
11. Parlament preuči le zahteve za odvzem imunitete poslanca, ki somu jih posredovali sodni organi ali stalna predstavništva držav članic.
12. Odbor določi načela za uporabo tega člena.
12. Odbor določi načela za uporabo tega člena.
13. Vsaka poizvedba pristojnega organa o obsegu privilegijev ali imunitet poslancev se obravnava v skladu z gornjimi določbami.
13. Vsaka poizvedba pristojnega organa o obsegu privilegijev ali imunitet poslancev se obravnava v skladu z gornjimi določbami.
Sprememba 8 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 10
Člen 10
črtano
Izvajanje Statuta poslancev
Parlament sprejme Statut poslancev Evropskega parlamenta in njegove spremembe na osnovi priporočila pristojnega odbora. Smiselno se uporablja člen 150(1). Za uporabo teh pravil je odgovorno predsedstvo, ki na osnovi letnega proračuna sprejema odločitve o finančnih sredstvih.
Spremembi 9 in 314 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 11
Člen 11
Člen 11
Finančni interesi poslancev, pravila ravnanja, obvezni register za preglednost in dostop do Parlamenta
Finančni interesi poslancev in pravila ravnanja
1. Parlament določi pravila preglednosti finančnih interesov poslancev v obliki kodeksa ravnanja, ki se sprejme z večino vseh poslancev v skladu s členom 232 Pogodbe o delovanju Evropske unije in se priloži temu poslovniku1.
1. Parlament določi pravila preglednosti finančnih interesov poslancev v obliki kodeksa ravnanja, ki se sprejme z večino vseh poslancev in priloži temu poslovniku1.
Pravila ravnanja nikakor ne vplivajo na poslanca ali ga omejujejo pri izvrševanju njegovega mandata ali s tem povezanih političnih ali drugih dejavnosti.
Pravila ravnanja sicer ne vplivajo na poslanca ali ga omejujejo pri izvrševanju njegovega mandata ali s tem povezanih političnih ali drugih dejavnosti.
1a. Poslanci bi se morali sistematično omejiti na sestanke samo s tistimi zastopniki interesov, ki so registrirani v registru za preglednost1a.
2. Ravnanje poslancev izhaja iz medsebojnega spoštovanja, temelji na vrednotah in načelih, določenih v temeljnih besedilih Evropske unije, ohranja dostojanstvo Parlamenta in ne sme ogroziti poteka parlamentarnega dela kakor tudi ne miru v vseh parlamentarnih stavbah. Poslanci ravnajo v skladu s pravili Parlamenta o ravnanju z zaupnimi informacijami.
2. Ravnanje poslancev izhaja iz medsebojnega spoštovanja, temelji na vrednotah in načelih, določenih v Pogodbah in zlasti v Listini o temeljnih pravicah, in ohranja dostojanstvo Parlamenta. Poleg tega ne ogroža poteka parlamentarnega dela, vzdrževanja varnosti in reda v parlamentarnih stavbah ali delovanja opreme Parlamenta.
Poslanci se v parlamentarnih razpravah vzdržijo žaljivega, rasističnega ali ksenofobičnega govorjenja ali vedenja in s tem v zvezi ne razvijajo transparentov.
Poslanci ravnajo v skladu s pravili Parlamenta o ravnanju z zaupnimi informacijami.
Nespoštovanje teh elementov in pravil lahko pripelje do uporabe ukrepov v skladu s členi 165, 166 in 167.
Nespoštovanje teh elementov in pravil lahko pripelje do uporabe ukrepov v skladu s členi 165, 166 in 167.
3. Uporaba tega člena nikakor ne vpliva na živahnost parlamentarnih razprav ali svobodo govora poslancev.
3. Uporaba tega člena ne vpliva drugače na živahnost parlamentarnih razprav ali svobodo govora poslancev.
Temelji na polnem spoštovanju pristojnosti poslancev, kakor so določene v primarni zakonodaji in statutu, ki se uporablja zanje.
Temelji na polnem spoštovanju pristojnosti poslancev, kakor so določene v primarni zakonodaji in statutu, ki se uporablja zanje.
Temelji na načelu preglednosti in zagotavlja, da so poslanci seznanjeni z vsemi določbe s tega področja ter obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih.
Temelji na načelu preglednosti in zagotavlja, da so poslanci seznanjeni z vsemi določbe s tega področja ter obveščeni o svojih pravicah in dolžnostih.
3a. Kadar oseba, ki jo zaposluje poslanec ali druga oseba, ki ji je poslanec omogočil dostop do prostorov ali opreme Parlamenta, ne spoštuje pravil ravnanja, določenih v odstavku 2, se lahko poslancu po potrebi naložijo kazni, opredeljene v členu 166.
4. Kvestorji na začetku vsakega parlamentarnega obdobja določijo najvišje število pomočnikov, ki jih vsak poslanec lahko prijavi (prijavljeni pomočniki).
4. Kvestorji določijo najvišje število pomočnikov, ki jih vsak poslanec lahko prijavi.
5. Dolgoročne izkaznice za vstop se na odgovornost kvestorjev izdajo osebam, ki niso del institucij Unije. Veljavnost teh izkaznic je največ eno leto in jo je mogoče podaljšati. Pravila glede uporabe teh izkaznic določi predsedstvo.
Te izkaznice se lahko izdajo:
osebam, ki so vpisane v register za preglednost2 ali ki zastopajo ali delajo za organizacije, vpisane v ta register, pri čemer ta vpis ne pomeni samodejne pravice do izkaznice;
osebam, ki želijo redno vstopati v prostore Parlamenta, vendar ne sodijo na področje uporabe Sporazuma o vzpostavitvi registra za preglednost3;
lokalnim pomočnikom poslancev ter osebam, ki pomagajo članom Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij.
6. Osebe, ki se vpišejo v register za preglednost, v okviru svojih odnosov s Parlamentom upoštevajo:
– pravila ravnanja, priložena sporazumu4;
– postopke in druge obveznosti, določene s sporazumom; ter
– določbe tega člena in njegove izvedbene določbe.
7. Kvestorji določijo, v kolikšni meri se pravila ravnanja uporabljajo za osebe, ki kljub dolgoročni izkaznici za vstop ne sodijo na področje uporabe Sporazuma.
8. Izkaznica za vstop se odvzame na podlagi obrazloženega sklepa kvestorjev v naslednjih primerih:
– imetnik je bil izbrisan iz registra za preglednost, razen če odvzemu nasprotujejo pomembni razlogi;
– imetnik je kriv hude kršitve obveznosti iz odstavka 6.
9. Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja sprejme potrebne ukrepe za izvedbo registra za preglednost v skladu z določbami sporazuma o vzpostavitvi tega registra.
Uporabo določb odstavkov od 5 do 8 ureja priloga5.
10. Pravila ravnanja ter pravice in privilegiji nekdanjih poslancev se določijo s sklepom predsedstva. Pri obravnavanju nekdanjih poslancev se ne dela razlik.
10. Pravila ravnanja ter pravice in privilegiji nekdanjih poslancev se določijo s sklepom predsedstva. Pri obravnavanju nekdanjih poslancev se ne dela razlik.
__________________
__________________
1 Glej Prilogo I.
1 Glej Prilogo I.
1a Register, vzpostavljen s Sporazumom med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o registru za preglednost za organizacije in samozaposlene osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU (UL L 277, 19.9.2014, str. 11).
2 Register, vzpostavljen s Sporazumom med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o vzpostavitvi registra za preglednost za organizacije in samozaposlene osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU (glej del B Priloge IX).
3 Glej del B Priloge IX.
4 Glej Prilogo 3 k sporazumu v delu B Priloge IX.
5 Glej del A Priloge IX.
Sprememba 10 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 12
Člen 12
Člen 12
Notranje preiskave, ki jih opravi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)
Notranje preiskave, ki jih opravi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)
Skupna pravila, določena v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki jih sestavljajo ukrepi, potrebni za nemoten potek preiskav urada, se uporabljajo v Parlamentu v skladu s sklepom Parlamenta, ki je priložen temu poslovniku6.
Skupna pravila, določena v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki jih sestavljajo ukrepi, potrebni za nemoten potek preiskav urada, se uporabljajo v Parlamentu v skladu s sklepom Parlamenta z dne 18. novembra 1999 o pogojih za izvajanje notranjih preiskav v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in kakršnega koli nezakonitega ravnanja, ki škoduje interesom Skupnosti.
__________________
6 Glej Prilogo XI.
Sprememba 11 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 13
Člen 13
Člen 13
Opazovalci
Opazovalci
1. Ob podpisu pogodbe o pristopu države k Evropski uniji lahko predsednik po prejetju soglasja konference predsednikov parlament države pristopnice povabi, da med svojimi poslanci imenuje toliko opazovalcev, kolikor je število sedežev, namenjenih tej državi v Evropskem parlamentu.
1. Ob podpisu pogodbe o pristopu države k Evropski uniji lahko predsednik po prejetju soglasja konference predsednikov parlament države pristopnice povabi, da med svojimi poslanci imenuje toliko opazovalcev, kolikor je število sedežev, namenjenih tej državi v Evropskem parlamentu.
2. Opazovalci se že pred začetkom veljavnosti pristopne pogodbe udeležujejo parlamentarnih postopkov in imajo pravico do besede v odborih in političnih skupinah. Nimajo pa pravice glasovati ali kandidirati za položaje v Parlamentu. Njihovo delovanje nima pravnega učinka na parlamentarne postopke.
2. Opazovalci se že pred začetkom veljavnosti pristopne pogodbe udeležujejo parlamentarnih postopkov in imajo pravico do besede v odborih in političnih skupinah. Nimajo pa pravice glasovati ali kandidirati za položaje v Parlamentu niti Parlamenta ne zastopajo navzven. Njihovo delovanje nima pravnega učinka na parlamentarne postopke.
3. Obravnavani so na enak način kot vsi drugi poslanci, kar zadeva uporabo zmogljivosti Parlamenta in povračilo stroškov, nastalih pri njihovem delu kot opazovalci.
3. Obravnavani so na enak način kot vsi drugi poslanci, kar zadeva uporabo zmogljivosti Parlamenta in povračilo potnih stroškov in dnevnic, nastalih pri njihovem delu kot opazovalci.
Sprememba 12 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 14
Člen 14
Člen 14
Poslanec, ki začasno predseduje
Poslanec, ki začasno predseduje
1. Do izvolitve predsednika predseduje seji iz člena 146(2) in vsem drugim sejam, katerih namen je izvolitev predsednika in predsedstva, odhajajoči predsednik, če to ni mogoče, eden izmed odhajajočih podpredsednikov po vrstnem redu, če to ni mogoče, pa poslanec z najdaljšim stažem.
1. Do izvolitve predsednika predseduje seji iz člena 146(2) in vsem drugim sejam, katerih namen je izvolitev predsednika in predsedstva, odhajajoči predsednik, če to ni mogoče, eden izmed odhajajočih podpredsednikov po vrstnem redu, če to ni mogoče, pa poslanec z najdaljšim stažem.
2. Med predsedovanjem poslanca, ki začasno predseduje seji v skladu z odstavkom 1, se lahko obravnavajo le zadeve, ki se nanašajo na izvolitev predsednika ali preverjanje veljavnosti mandatov poslancev.
2. Med predsedovanjem poslanca, ki začasno predseduje seji v skladu z odstavkom 1, se lahko obravnavajo le zadeve, ki se nanašajo na izvolitev predsednika ali preverjanje veljavnosti mandatov poslancev v skladu z drugim pododstavkom člena 3(2). Vse druge zadeve v zvezi s preverjanjem veljavnosti mandatov, ki se pojavijo med predsedovanjem tega poslanca, se predajo pristojnemu odboru.
Poslanec, ki začasno predseduje seji v skladu z odstavkom 1, izvršuje pooblastila predsednika iz drugega pododstavka člena 3(2). Vse druge zadeve v zvezi s preverjanjem veljavnosti mandatov poslancev, ki se pojavijo med predsedovanjem tega poslanca, se predajo odboru, pristojnemu za preverjanje veljavnosti mandatov poslancev.
Spremembi 13 in 383 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 15
Člen 15
Člen 15
Kandidature in splošne določbe
Kandidature in splošne določbe
1. Predsednik, podpredsedniki in kvestorji so izvoljeni s tajnim glasovanjem v skladu z določbami člena 182. Kandidature se predlagajo le s soglasjem kandidatov. Predlaga jih lahko le politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. V primeru, da število kandidatur ne preseže števila razpoložljivih sedežev, so kandidati lahko izvoljeni s ploskanjem.
1. Predsednik, za njim pa podpredsedniki in kvestorji, je izvoljen s tajnim glasovanjem v skladu z določbami člena 182.
Kandidature se predlagajo le s soglasjem kandidata, pri čemer jih lahko predlaga le politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Nove kandidature se lahko izročijo pred vsakim glasovanjem.
Če število kandidatur ne preseže števila razpoložljivih sedežev, so kandidati izvoljeni s ploskanjem, razen če vsaj petina vseh poslancev Parlamenta zahteva tajno glasovanje.
V primeru, da je treba pri enem glasovanju izvoliti več kot enega nosilca funkcije, je glasovnica veljavna, če je bila uporabljena več kot polovica razpoložljivih glasov.
Če je treba zamenjati enega samega podpredsednika in je kandidat samo en, se le-ta lahko izvoli s ploskanjem. Predsednik ima diskrecijsko pravico odločiti, ali se izvolitev izvede s ploskanjem ali s tajnim glasovanjem. Izvoljeni kandidat po prednostnem vrstnem redu zasede mesto podpredsednika, ki ga nadomesti.
2. Pri izvolitvi predsednika, podpredsednikov in kvestorjev je treba upoštevati potrebo po zagotovitvi celovite pravične zastopanosti držav članic in političnih usmeritev.
2. Ko se izvolijo predsednik, podpredsedniki in kvestorji, je treba upoštevati potrebo po zagotovitvi celovite pravične zastopanosti političnih stališč ter ravnovesja spolov in geografskega ravnovesja.
Sprememba 14 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 16
Člen 16
Člen 16
Izvolitev predsednika – otvoritveni nagovor
Izvolitev predsednika – otvoritveni nagovor
1. Najprej se izvoli predsednik. Pred vsakim glasovanjem se kandidature izročijo poslancu, ki začasno predseduje seji v skladu s členom 14, ki jih razglasi v Parlamentu. Če po treh glasovanjih nihče od kandidatov ne dobi absolutne večine oddanih glasov, je četrto glasovanje omejeno na tista dva poslanca, ki sta dosegla najvišje število glasov pri tretjem glasovanju. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljenega razglasi starejši kandidat.
1. Kandidature za predsednika se izročijo poslancu, ki začasno predseduje seji v skladu s členom14, ki jih razglasi v parlamentu. Če po treh glasovanjih nihče od kandidatov ne dobi absolutne večine oddanih glasov, je četrto glasovanje z odstopanjem od člena 15(1) omejeno na tista dva poslanca, ki sta dosegla najvišje število glasov pri tretjem glasovanju. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljenega razglasi starejši kandidat.
2. Po izvolitvi predsednika poslanec, ki začasno predseduje seji v skladu s členom 14, sprosti predsedniški sedež. Samo izvoljeni predsednik ima lahko otvoritveni nagovor.
2. Po izvolitvi predsednika poslanec, ki začasno predseduje seji v skladu s členom 14, sprosti predsedniški sedež. Samo izvoljeni predsednik ima lahko otvoritveni nagovor.
Sprememba 15 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 17
Člen 17
Člen 17
Izvolitev podpredsednikov
Izvolitev podpredsednikov
1. Podpredsedniki so nato izvoljeni z eno samo glasovnico. Za izvoljene so po številčnem zaporedju glasov razglašeni tisti kandidati, vendar največ štirinajst, ki so pri prvem glasovanju dobili absolutno večino oddanih glasov. Če je število izvoljenih kandidatov manjše od števila razpoložljivih sedežev, se zaradi zapolnitve preostalih sedežev pod enakimi pogoji opravi drugo glasovanje. Če je potrebno še tretje glasovanje, za izvolitev na preostale sedeže zadostuje navadna večina. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljene razglasijo najstarejši kandidati.
1. Podpredsedniki so nato izvoljeni z eno samo glasovnico. Za izvoljene so po številčnem zaporedju glasov razglašeni tisti kandidati, vendar največ štirinajst, ki so pri prvem glasovanju dobili absolutno večino oddanih glasov. Če je število izvoljenih kandidatov manjše od števila razpoložljivih sedežev, se zaradi zapolnitve preostalih sedežev pod enakimi pogoji opravi drugo glasovanje. Če je potrebno še tretje glasovanje, za izvolitev na preostale sedeže zadostuje navadna večina. Če je izid glasovanja neodločen, se za izvoljene razglasijo najstarejši kandidati.
Čeprav v tem členu, za razliko od člena 16(1), vlaganje novih kandidatur med posameznimi glasovanji za izvolitev podpredsednikov ni izrecno predvideno, pa je vseeno dovoljeno, saj mora Parlament kot suveren organ imeti možnost obravnave vseh morebitnih kandidatov, predvsem zato, ker bi bil brez take možnosti lahko moten potek volitev.
2. Ob upoštevanju določb člena 20(1) prednostni vrstni red podpredsednikov določa zaporedje, po katerem so bili izvoljeni, oziroma starost, če je izid neodločen.
2. Ob upoštevanju določb člena 20(1) prednostni vrstni red podpredsednikov določa zaporedje, po katerem so bili izvoljeni, oziroma starost, če je izid neodločen.
Kadar so podpredsedniki izvoljeni s ploskanjem, se prednostni vrstni red določi s tajnim glasovanjem.
Kadar so podpredsedniki izvoljeni s ploskanjem, se prednostni vrstni red določi s tajnim glasovanjem.
Sprememba 16 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 18
Člen 18
Člen 18
Izvolitev kvestorjev
Izvolitev kvestorjev
Po izvolitvi podpredsednikov Parlament izvoli pet kvestorjev.
Parlament po enakem postopku, ki se uporablja za izvolitev podpredsednikov, izvoli pet kvestorjev.
Kvestorji se izvolijo po enakem postopku kot podpredsedniki.
Sprememba 17 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 19
Člen 19
Člen 19
Trajanje mandata funkcionarjev
Trajanje mandata funkcionarjev
1. Mandat predsednika, podpredsednikov in kvestorjev traja dve leti in pol.
1. Mandat predsednika, podpredsednikov in kvestorjev traja dve leti in pol.
Če poslanec zamenja politično skupino, svoj sedež v predsedstvu ali kolegiju kvestorjev obdrži za preostanek svojega dve in polletnega mandata.
Če poslanec zamenja politično skupino, svoj sedež v predsedstvu ali kot kvestor obdrži za preostanek svojega dve in polletnega mandata.
2. Če se kateri od navedenih sedežev sprosti pred iztekom tega obdobja, novoizvoljeni poslanec svojo funkcijo opravlja le za preostali čas mandata svojega predhodnika.
2. Če se kateri od navedenih sedežev sprosti pred iztekom tega obdobja, novoizvoljeni poslanec svojo funkcijo opravlja le za preostali čas mandata svojega predhodnika.
Sprememba 18 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 20
Člen 20
Člen 20
Prosti sedeži
Prosti sedeži
1. Če je predsednika, podpredsednika ali kvestorja treba zamenjati, se njegov naslednik izvoli v skladu z zgoraj navedenimi pravili.
1. Če je predsednika, podpredsednika ali kvestorja treba zamenjati, se njegov naslednik izvoli v skladu z zgoraj navedenimi pravili.
Novoizvoljeni podpredsednik po prednostnem vrstnem redu zasede mesto svojega predhodnika.
Novoizvoljeni podpredsednik po prednostnem vrstnem redu zasede mesto svojega predhodnika.
2. Če se sprosti sedež predsednika, do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika opravlja prvi podpredsednik.
2. Če se sprosti sedež predsednika, do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika opravlja podpredsednik po prednostnem vrstnem redu.
Sprememba 19 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 22
Člen 22
Člen 22
Naloge predsednika
Naloge predsednika
1. Predsednik vodi delo Parlamenta in njegovih teles pod pogoji, določenimi v tem poslovniku. Predsednik ima vsa potrebna pooblastila za vodenje parlamentarnih postopkov in zagotavlja, da pravilno potekajo.
1. Predsednik vodi delo Parlamenta in njegovih teles v skladu s tem poslovnikom. Predsednik ima vsa potrebna pooblastila za vodenje parlamentarnih postopkov in zagotavlja, da pravilno potekajo.
To določbo je mogoče razlagati tako, da v njej navedene pristojnosti obsegajo tudi pravico prekiniti vlaganje nesorazmerno velikega števila predlogov, kot so vprašanja o pravilnosti postopka, postopkovni predlogi, obrazložitve glasovanja in zahteve za posamezno ali poimensko glasovanje oziroma glasovanje po delih, kadar bi ti po prepričanju predsednika lahko očitno povzročili in dejansko bi povzročili daljše in resno oviranje poteka parlamentarnih postopkov ali uveljavljanja pravic drugih poslancev
Med pristojnosti v skladu s to določbo spada tudi pooblastilo, da besedila predloži v glasovanje po drugačnem vrstnem redu, kot je bil določen v dokumentu, o katerem se glasuje. V skladu z določbami člena 174(7) lahko predsednik pred tem prosi za soglasje Parlamenta.
2. Predsednik odpre, prekine in zaključi seje; odloča o dopustnosti predlogov sprememb, vprašanjih Svetu in Komisiji ter skladnosti poročil s tem poslovnikom; skrbi za spoštovanje tega poslovnika, vzdržuje red, daje besedo razpravljavcem, zaključuje razprave, daje zadeve na glasovanje in razglaša izide glasovanja; odborom posreduje vsa sporočila, ki jih zadevajo.
2. Predsednik odpre, prekine in zaključi seje; odloča o dopustnosti predlogov sprememb in drugih besedil, o katerih se glasuje, ter o dopustnosti parlamentarnih vprašanj; skrbi za spoštovanje tega poslovnika, vzdržuje red, daje besedo razpravljavcem, zaključuje razprave, daje zadeve na glasovanje in razglaša izide glasovanja; odborom posreduje vsa sporočila, ki jih zadevajo.
3. V razpravi lahko predsednik govori le, da razpravo povzame ali poslance opomni na red. Če želi sodelovati v razpravi, mora predsedniško mesto zapustiti in se nanj vrniti šele po koncu razprave.
3. V razpravi lahko predsednik govori le, da razpravo povzame ali poslance opomni na red. Če želi sodelovati v razpravi, mora predsedniško mesto zapustiti in se nanj vrniti šele po koncu razprave.
4. Predsednik zastopa Parlament v mednarodnih odnosih, ob slavnostnih priložnostih in v upravnih, sodnih ali finančnih zadevah ter lahko ta pooblastila prenese na druge.
4. Predsednik zastopa Parlament v mednarodnih odnosih, ob slavnostnih priložnostih in v upravnih, sodnih ali finančnih zadevah ter lahko ta pooblastila prenese na druge.
4a. Predsednik je odgovoren za varnost in nedotakljivost prostorov Evropskega parlamenta.
Sprememba 20 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 23
Člen 23
Člen 23
Naloge podpredsednikov
Naloge podpredsednikov
1. Če je predsednik odsoten oziroma ne more opravljati svojih nalog ali če v skladu s členom 22(3) želi sodelovati v razpravi, ga v skladu s členom 17(2) nadomešča eden od podpredsednikov.
1. Če je predsednik odsoten oziroma ne more opravljati svojih nalog ali če v skladu s členom 22(3) želi sodelovati v razpravi, ga v skladu s členom 17(2) nadomešča eden od podpredsednikov.
2. Podpredsedniki opravljajo tudi naloge, ki so jim dodeljene v skladu s členi 25, 27(3) in (5) ter 71(3).
2. Podpredsedniki opravljajo tudi naloge, ki so jim dodeljene v skladu s členi 25, 27(3) in (5) ter 71(3).
3. Predsednik lahko na podpredsednike prenese katero koli nalogo, na primer zastopanje Parlamenta na posebnih slovesnostih ali v določenih zadevah. Predsednik lahko podpredsednika med drugim pooblasti, da prevzame pristojnosti, dodeljene predsedniku v členu 130(2) inodstavku 3 Priloge II.
3. Predsednik lahko na podpredsednike prenese katero koli nalogo, na primer zastopanje Parlamenta na posebnih slovesnostih ali v določenih zadevah. Predsednik lahko podpredsednika med drugim pooblasti, da prevzame pristojnosti, dodeljene predsedniku v členih129in 130(2).
Sprememba 21 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 25
Člen 25
Člen 25
Naloge predsedstva
Naloge predsedstva
1. Predsedstvo opravlja naloge, določene s tem poslovnikom.
1. Predsedstvo opravlja naloge, določene s tem poslovnikom.
2. Predsedstvo sprejema finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na notranjo organizacijo Parlamenta, njegovega sekretariata in teles.
2. Predsedstvo sprejema finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na notranjo organizacijo Parlamenta, njegovega sekretariata in teles.
3. Finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na poslance, sprejema predsedstvo na predlog generalnega sekretarja ali politične skupine.
3. Finančne, organizacijske in upravne odločitve o zadevah, ki se nanašajo na poslance, sprejema predsedstvo na predlog generalnega sekretarja ali politične skupine.
4. Predsedstvo odloča o zadevah, ki se nanašajo na vodenje sej.
4. Predsedstvo odloča o zadevah, ki se nanašajo na vodenje sej.
Pojem 'vodenje sej' vsebuje tudi ravnanje poslancev v vseh prostorih Parlamenta.
5. Predsedstvo sprejme ureditev iz člena 35, ki zadeva samostojne poslance.
5. Predsedstvo sprejme ureditev iz člena 35, ki zadeva samostojne poslance.
6. Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte v zvezi s pravnim in finančnim položajem uradnikov in drugih uslužbencev.
6. Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte v zvezi s pravnim in finančnim položajem uradnikov in drugih uslužbencev.
8. Predsedstvo sprejme smernice za kvestorje v skladu s členom 28.
8. Predsedstvo sprejme smernice za kvestorje in lahko od njih zahteva, da opravljajo določene naloge.
9. Predsedstvo je telo, pristojno za dovolitev sej odborov izven običajnih krajev dela, predstavitev ter študijskih in raziskovalnih obiskov poslancev poročevalcev.
9. Predsedstvo je telo, pristojno za dovolitev sej ali misij odborov izven običajnih krajev dela, predstavitev ter študijskih in raziskovalnih obiskov poslancev poročevalcev.
Pri dovolitvi takšnih sej se jezikovna ureditev določi na podlagi uporabljenih in zahtevanih uradnih jezikov s strani članov odbora in njihovih namestnikov.
Pri dovolitvi takšnih sej ali misij se jezikovna ureditev določi na podlagi Kodeksa o večjezičnosti, ki ga sprejme predsedstvo. Enako pravilo velja tudi za delegacije.
Isto velja tudi za delegacije, razen če je v soglasju z njenimi člani in njihovimi namestniki določeno drugače.
10. Predsedstvo imenuje generalnega sekretarja v skladu s členom 222.
10. Predsedstvo imenuje generalnega sekretarja v skladu s členom 222.
11. Predsedstvo sprejme izvedbene določbe v zvezi z Uredbo (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja ter prevzame naloge, podeljene s tem poslovnikom, v zvezi z izvrševanjem navedene uredbe.
11. Predsedstvo sprejme izvedbene določbe v zvezi s predpisi, ki urejajo delovanje političnih strank in temelje na evropski ravni, in pravili glede njihovega financiranja.
12. Predsedstvo določi pravila o obravnavanju zaupnih informacij v Parlamentu in njegovih telesih, s strani nosilcev funkcij in drugih poslancev, pri čemer upošteva vse medinstitucionalne dogovore, ki so bili sprejeti o tej zadevi. Ta pravila se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in se priložijo temu poslovniku7.
12. Predsedstvo določi pravila o obravnavanju zaupnih informacij v Parlamentu in njegovih telesih, s strani nosilcev funkcij in drugih poslancev, pri čemer upošteva vse medinstitucionalne dogovore, ki so bili sprejeti o tej zadevi. Ta pravila se objavijo vUradnem listu Evropske unije.
13. Predsednik in/ali predsedstvo lahko enemu ali več članom predsedstva zaupata splošne ali posebne naloge v okviru pristojnosti predsednika in/ali predsedstva. Istočasno se določijo tudi način in sredstva njihovega izvajanja.
13. Predsednik in/ali predsedstvo lahko enemu ali več članom predsedstva zaupata splošne ali posebne naloge v okviru pristojnosti predsednika in/ali predsedstva. Istočasno se določijo tudi način in sredstva njihovega izvajanja.
14. Predsedstvo imenuje dva podpredsednika, ki sta zadolžena za odnose z nacionalnimi parlamenti.
14. Predsedstvo imenuje dva podpredsednika, ki sta zadolžena za odnose z nacionalnimi parlamenti.
O svojem delu na tem področju redno poročata konferenci predsednikov.
14a. Predsedstvo imenuje podpredsednika, ki je odgovoren za izvajanje strukturiranega posvetovanja o pomembnih temah z evropsko civilno družbo.
14b. Predsedstvo je odgovorno za uporabo Statuta poslancev in na podlagi letnega proračuna sprejema odločitve o znesku nadomestil.
15. Ko je izvoljen nov Parlament, dotedanje predsedstvo opravlja svojo funkcijo do prve seje novega Parlamenta.
__________________
7 Glej del E Priloge VII.
Sprememba 22 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 26
Člen 26
Člen 26
Sestava konference predsednikov
Sestava konference predsednikov
1. Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Parlamenta in predsedniki političnih skupin. Predsednika politične skupine lahko zastopa član te skupine.
1. Konferenco predsednikov sestavljajo predsednik Parlamenta in predsedniki političnih skupin. Predsednika politične skupine lahko zastopa član te skupine.
2. Predsednik Parlamenta povabi enega od samostojnih poslancev, da se udeležuje sej konference predsednikov, vendar nima pravice glasovanja.
2. Predsednik Parlamenta samostojnim poslancem omogoči, da izrazijo svoja stališča, in nato povabi enega od njih, da se udeležuje sej konference predsednikov, vendar nima pravice glasovanja.
3. Konferenca predsednikov skuša o zadevah, ki so nanjo naslovljene, doseči soglasje.
3. Konferenca predsednikov skuša o zadevah, ki so nanjo naslovljene, doseči soglasje.
Kadar soglasja ni mogoče doseči, se o zadevi glasuje na podlagi ponderiranega števila članov v vsaki politični skupini.
Kadar soglasja ni mogoče doseči, se o zadevi glasuje na podlagi ponderiranega števila članov v vsaki politični skupini.
Spremembi 23 in 387 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 27
Člen 27
Člen 27
Naloge konference predsednikov
Naloge konference predsednikov
1. Konferenca predsednikov opravlja naloge, ki so ji dodeljene s tem poslovnikom.
1. Konferenca predsednikov opravlja naloge, ki so ji dodeljene s tem poslovnikom.
2. Konferenca predsednikov sprejema odločitve v zvezi z organizacijo dela Parlamenta in zadevami, ki se nanašajo na zakonodajno načrtovanje.
2. Konferenca predsednikov sprejema odločitve v zvezi z organizacijo dela Parlamenta in zadevami, ki se nanašajo na zakonodajno načrtovanje.
3. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose z drugimi institucijami in organi Evropske unije ter z nacionalnimi parlamenti držav članic.
3. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose z drugimi institucijami in organi Evropske unije ter z nacionalnimi parlamenti držav članic. Odločitev o mandatu in sestavi delegacije parlamenta, ki bo sodelovala pri posvetovanjih v Svetu in drugih institucijah Evropske unije o temeljnih vprašanjih razvoja Evropske unije (postopek Sherpa) se sprejme soglasno na podlagi ustreznih stališč, ki jih sprejeme Parlament, in ob upoštevanju raznolikosti političnih pogledov, zastopanih v Parlamentu. Podpredsednika, ki sta zadolžena za izvajanje odnosov z nacionalnimi parlamenti, o svojih dejavnostih na tem področju redno poročata konferenci predsednikov.
4. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose s tretjimi državami ter institucijami in organizacijami izven Evropske unije.
4. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za odnose s tretjimi državami ter institucijami in organizacijami izven Evropske unije.
5. Konferenca predsednikov je odgovorna za organiziranje strukturiranih posvetovanj z evropsko civilno družbo o pomembnih temah. To lahko vključuje organiziranje javnih razprav o temah splošnega evropskega pomena, ki se jih lahko udeležijo zainteresirani državljani. Predsedstvo imenuje podpredsednika, ki je odgovoren za potek teh posvetovanj in poroča konferenci predsednikov.
5. Konferenca predsednikov je odgovorna za organiziranje strukturiranih posvetovanj z evropsko civilno družbo o pomembnih temah. To lahko vključuje organiziranje javnih razprav o temah splošnega evropskega pomena, ki se jih lahko udeležijo zainteresirani državljani. Podpredsednik, ki je odgovoren za potek teh posvetovanj, o svojih dejavnostih na tem področju redno poroča konferenci predsednikov.
6. Konferenca predsednikov pripravlja osnutek dnevnega reda delnih zasedanj Parlamenta.
6. Konferenca predsednikov pripravlja osnutek dnevnega reda delnih zasedanj Parlamenta.
7. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za sestavo in pristojnosti odborov, preiskovalnih odborov ter skupnih parlamentarnih odborov, stalnih delegacij in ad hoc delegacij.
7. Konferenca predsednikov poda Parlamentu predloge o sestavi in pristojnosti odborov, preiskovalnih odborov, skupnih parlamentarnih odborov in stalnih delegacij. Konferenca predsednikov je pristojna za odobritev ad hoc delegacij.
8. Konferenca predsednikov v skladu s členom 36 odloča o sedežnem redu v sejni dvorani.
8. Konferenca predsednikov v skladu s členom 36 odloča o sedežnem redu v sejni dvorani.
9. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za dovolitev priprave samoiniciativnih poročil.
9. Konferenca predsednikov je telo, pristojno za dovolitev priprave samoiniciativnih poročil.
10. Konferenca predsednikov predsedstvu predloži predloge v zvezi z upravnimi in finančnimi zadevami, ki se nanašajo na politične skupine.
10. Konferenca predsednikov predsedstvu predloži predloge v zvezi z upravnimi in finančnimi zadevami, ki se nanašajo na politične skupine.
Sprememba 24 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 28
Člen 28
Člen 28
Naloge kvestorjev
Naloge kvestorjev
Kvestorji so v skladu s smernicami, ki jih določi predsedstvo, pristojni za upravne in finančne zadeve, ki se nanašajo neposredno na poslance.
Kvestorji so v skladu s smernicami, ki jih določi predsedstvo, pristojni za upravne in finančne zadeve, ki se nanašajo neposredno na poslance, ter za druge naloge, ki so jim dodeljene.
Sprememba 25 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 29
Člen 29
Člen 29
Konferenca predsednikov odborov
Konferenca predsednikov odborov
1. Konferenca predsednikov odborov je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih in začasnih odborov ter izvoli svojega predsednika.
1. Konferenca predsednikov odborov je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih in začasnih odborov ter izvoli svojega predsednika.
Če predsednik ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši poslanec, če ta ni navzoč, pa najstarejši izmed navzočih poslancev.
1a. Če predsednik ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši navzoči poslanec.
2. Konferenca predsednikov odborov lahko konferenci predsednikov daje priporočila v zvezi z delom odborov in pripravo dnevnega reda delnih zasedanj.
2. Konferenca predsednikov odborov lahko konferenci predsednikov daje priporočila v zvezi z delom odborov in pripravo dnevnega reda delnih zasedanj.
3. Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko na konferenco predsednikov odborov preneseta opravljanje določenih nalog.
3. Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko na konferenco predsednikov odborov preneseta opravljanje določenih nalog.
Sprememba 26 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 30
Člen 30
Člen 30
Konferenca predsednikov delegacij
Konferenca predsednikov delegacij
1. Konferenca predsednikov delegacij je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih medparlamentarnih delegacij in izvoli svojega predsednika.
1. Konferenca predsednikov delegacij je sestavljena iz predsednikov vseh stalnih medparlamentarnih delegacij in izvoli svojega predsednika.
Če predsednik ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši poslanec, če ta ni navzoč, pa najstarejši izmed navzočih poslancev.
1a. Če predsednik ni navzoč, sejo konference vodi najstarejši navzoči poslanec.
2. Konferenca predsednikov delegacij lahko konferenci predsednikov daje priporočila v zvezi z delom delegacij.
2. Konferenca predsednikov delegacij lahko konferenci predsednikov daje priporočila v zvezi z delom delegacij.
3. Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko na konferenco predsednikov delegacij preneseta opravljanje določenih nalog.
3. Predsedstvo in konferenca predsednikov lahko na konferenco predsednikov delegacij preneseta opravljanje določenih nalog.
Sprememba 27 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 30 a (novo)
Člen 30 a
Neprekinjenost funkcije med volilnim obdobjem
Ko je izvoljen nov Parlament, vsa telesa in nosilci funkcij dotedanjega Parlamenta še naprej opravljajo svojo funkcijo do prve seje novega Parlamenta.
Sprememba 28 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 31
Člen 31
Člen 31
Javnost dela predsedstva in konference predsednikov
Javnost dela predsedstva in konference predsednikov
1. Zapisnik predsedstva in konference predsednikov se prevede v uradne jezike, natisne in razdeli vsem poslancem ter je dostopen javnosti, razen če predsedstvo ali konferenca predsednikov izjemoma iz zaupnih razlogov, kakor je določeno v členu 4(1) do (4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, za nekatere točke zapisnika odloči drugače.
1. Zapisnik predsedstva in konference predsednikov se prevede v uradne jezike in razdeli vsem poslancem ter je dostopen javnosti, razen če predsedstvo ali konferenca predsednikov izjemoma iz zaupnih razlogov v skladu s členom 4(1) do (4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta za nekatere točke zapisnika odloči drugače.
2. Vsak poslanec lahko postavi vprašanje v zvezi z delom predsedstva, konference predsednikov in kvestorjev. Taka vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, sporočijo poslancem in skupaj z danimi odgovori objavijo na spletišču Parlamenta v tridesetih dneh od dneva predložitve.
2. Vsak poslanec lahko postavi vprašanje v zvezi z izvajanjem nalog predsedstva, konference predsednikov in kvestorjev. Taka vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, sporočijo poslancem in skupaj z danimi odgovori objavijo na spletišču Parlamenta v tridesetih dneh od dneva predložitve.
Sprememba 29 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 32
Člen 32
Člen 32
Oblikovanje političnih skupin
Vzpostavitev in razpustitev političnih skupin
1. Poslanci lahko glede na svojo politično pripadnost oblikujejo skupine.
1. Poslanci lahko glede na svojo politično pripadnost oblikujejo skupine.
Parlamentu običajno ni treba ocenjevati politične pripadnosti članov skupine. Z oblikovanjem skupine po tem členu zadevni poslanci po definiciji priznajo skupno politično pripadnost. Le kadar zadevni poslanci to zanikajo, mora Parlament oceniti, ali je bila skupina ustanovljena v skladu s tem poslovnikom.
Parlamentu običajno ni treba ocenjevati politične pripadnosti članov skupine. Z oblikovanjem skupine po tem členu zadevni poslanci po definiciji priznajo skupno politično pripadnost. Le kadar zadevni poslanci to zanikajo, mora Parlament oceniti, ali je bila skupina ustanovljena v skladu s tem poslovnikom.
2. Politično skupino sestavljajo poslanci, izvoljeni v najmanj četrtini držav članic. Najmanjše število poslancev, potrebno za oblikovanje politične skupine, je petindvajset.
2. Politično skupino sestavljajo poslanci, izvoljeni v najmanj četrtini držav članic. Najmanjše število poslancev, potrebno za oblikovanje politične skupine, je petindvajset.
3. Če število članov skupine pade pod zahtevani prag, lahko predsednik ob soglasju konference predsednikov dovoli nadaljnji obstoj skupine do naslednje ustanovne seje Parlamenta, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
3. Če število članov skupine pade pod enega od zahtevanih pragov, lahko predsednik ob soglasju konference predsednikov dovoli nadaljnji obstoj skupine do naslednje ustanovne seje Parlamenta, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– člani še vedno predstavljajo vsaj petino držav članic;
– člani še vedno predstavljajo vsaj petino držav članic;
– skupina je obstajala več kot eno leto.
– skupina je obstajala več kot eno leto.
Predsednik tega odstopanja ne uporabi, kadar obstajajo zadostni dokazi za domnevo, da se zlorablja.
Predsednik tega odstopanja ne uporabi, kadar obstajajo zadostni dokazi za domnevo, da se zlorablja.
4. Poslanec lahko pripada le eni politični skupini.
4. Poslanec lahko pripada le eni politični skupini.
5. Predsednik mora biti o ustanovitvi politične skupine obveščen z izjavo. Izjava podrobno navaja ime skupine, njene člane in njeno predsedstvo.
5. Predsednik mora biti o ustanovitvi politične skupine obveščen z izjavo. Izjava podrobno navaja ime skupine, njene člane in njeno predsedstvo. Podpišejo jo vsi člani skupine.
6. Izjava se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
6. Izjava se priloži zapisniku delnega zasedanja, na katerem se razglasi vzpostavitev politične skupine.
6a. Vzpostavitev političnih skupin v Parlamentu razglasi predsednik. Razglasitev ima retroaktivni pravni učinek od trenutka, ko je skupina predsednika obvestila o svoji vzpostavitvi v skladu s tem členom.
Predsednik razglasi tudi razpustitev političnih skupin v Parlamentu. Ta razglasitev bo imela pravni učinek na dan po tem, ko pogoji za obstoj politične skupine niso več izpolnjeni.
Spremembi 30 in 461 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 33
Člen 33
Člen 33
Dejavnosti in pravni položaj političnih skupin
Dejavnosti in pravni položaj političnih skupin
1. Politične skupine opravljajo svoje dolžnosti, vključno z nalogami, ki so jim dodeljene s tem poslovnikom, kot del dejavnosti Unije. Na razpolago imajo sekretariat na podlagi organizacijske sheme generalnega sekretariata, administrativno pomoč in v ta namen odobrena proračunska sredstva Parlamenta.
1. Politične skupine opravljajo svoje dolžnosti, vključno z nalogami, ki so jim dodeljene s tem poslovnikom, kot del dejavnosti Unije. Na razpolago imajo sekretariat na podlagi organizacijske sheme generalnega sekretariata, administrativno pomoč in v ta namen odobrena proračunska sredstva Parlamenta.
1a. Konferenca predsednikov si ob začetku vsakega parlamentarnega obdobja prizadeva sprejeti postopke, s katerimi bi se v odborih, delegacijah in organih za odločanje odražala politična raznolikost Parlamenta.
2. Predsedstvo določi pravila v zvezi z zagotavljanjem, izvrševanjem in nadzorom te pomoči in sredstev kot tudi v zvezi s tem povezanim prenosom pravic izvrševanja proračuna.
2. Predsedstvo ob upoštevanju vseh predlogov konference predsednikov določi pravila v zvezi z zagotavljanjem, izvrševanjem in nadzorom te pomoči in sredstev kot tudi v zvezi s tem povezanim prenosom pravic izvrševanja proračuna in posledicami njihovega morebitnega neupoštevanja.
3. Ta pravila urejajo tudi administrativne in finančne posledice v primeru prenehanja obstoja politične skupine.
3. Ta pravila urejajo tudi administrativne in finančne posledice v primeru prenehanja obstoja politične skupine.
Sprememba 31 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 34
Člen 34
Člen 34
Medskupine
Medskupine
1. Posamezni poslanci lahko oblikujejo medskupine ali druga neuradna združenja poslancev, v katerih si različne politične skupine izmenjavajo neformalna mnenja o določenih vprašanjih, k čemur pritegnejo člane različnih parlamentarnih odborov, da okrepijo stike med poslanci in civilno družbo.
1. Posamezni poslanci lahko oblikujejo medskupine ali druga neuradna združenja poslancev, v katerih si različne politične skupine izmenjavajo neformalna mnenja o določenih vprašanjih, k čemur pritegnejo člane različnih parlamentarnih odborov, da okrepijo stike med poslanci in civilno družbo.
2. Takšna združenja ne smejo opravljati nobenih dejavnosti, ki bi lahko povzročile nejasnosti v zvezi z uradnimi dejavnostmi Parlamenta in njegovih teles. Če se pogoji iz členov o njihovem oblikovanju, ki jih je sprejelo predsedstvo, spoštujejo, politične skupine medskupinam nudijo logistično podporo in jim tako olajšajo delo.
2. Takšna združenja svoje dejavnosti opravljajo popolnoma pregledno in ne smejo opravljati nobenih dejavnosti, ki bi lahko povzročile nejasnosti v zvezi z uradnimi dejavnostmi Parlamenta in njegovih teles. Če se pogoji iz členov o njihovem oblikovanju, ki jih je sprejelo predsedstvo, spoštujejo, politične skupine medskupinam nudijo logistično podporo in jim tako olajšajo delo.
Takšnazdruženja morajo prijaviti vsakršno pomoč, denarno ali v naravi (na primer pisarniško pomoč), ki bi morala biti prijavljena v skladu s Prilogo I, če bi bila ponujena poslancem kot posameznikom.
3. Medskupine morajo letno prijaviti vsakršno pomoč, denarno ali v naravi (na primer pisarniško pomoč), ki bi morala biti prijavljena v skladu s Prilogo I, če bi bila ponujena poslancem kot posameznikom.
Kvestorji vodijo register prijav iz drugega pododstavka. Ta register se objavi na spletni strani Parlamenta. Kvestorji sprejmejo podrobna pravila v zvezi s takimi prijavami.
4. Kvestorji vodijo register prijav iz odstavka 3. Ta register se objavi na spletni strani Parlamenta. Kvestorji sprejmejo podrobna pravila v zvezi s takimi prijavami in zagotovijo učinkovito izvrševanje tega člena.
Sprememba 32 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – naslov
ZAKONODAJNI, PRORAČUNSKI IN DRUGI POSTOPKI
ZAKONODAJNI IN PRORAČUNSKI POSTOPKI, POSTOPEK RAZREŠNICE IN DRUGI POSTOPKI
Sprememba 33 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 37
Člen 37
Člen 37
Delovni program Komisije
Letno načrtovanje
1. Parlament sodeluje s Komisijo in Svetom pri določitvi zakonodajnega programa Evropske unije.
1. Parlament sodeluje s Komisijo in Svetom pri določitvi zakonodajnega programa Evropske unije.
Parlament in Komisija sodelujeta pri pripravljanju delovnega programa Komisije – ki je prispevek Komisije k letnemu in večletnemu načrtovanju Unije – v skladu s časovnim razporedom in ureditvijo, o katerih se ti instituciji dogovorita in ki sta priložena temu poslovniku8.
Parlament in Komisija sodelujeta pri pripravljanju delovnega programa Komisije – ki je prispevek Komisije k letnemu in večletnemu načrtovanju Unije – v skladu s časovnim razporedom in ureditvijo, o katerih se ti instituciji dogovorita8.
1a. Po sprejetju delovnega programa Komisije bodo Parlament, Svet in Komisija v skladu z odstavkom 7 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje8a izmenjali mnenja in se dogovorili o skupni izjavi o letnem medinstitucionalnem načrtovanju, v kateri bodo določeni splošni cilji in prednostne naloge.
Predsednik pred pogajanji s Svetom in Komisijo o skupini izjavi izmenja mnenja o splošnih ciljih in prednostnih nalogah Parlamenta s konferenco predsednikov in konferenco predsednikov odborov.
Pred podpisom skupne izjave Predsednik pridobi soglasje konference predsednikov.
2. V nujnih in nepredvidenih primerih lahko institucija na lastno pobudo in v skladu s postopki, določenimi v Pogodbah, predlaga, da se zakonodajnim ukrepom, predlaganim v delovnem programu Komisije, doda ukrep.
3. Predsednik resolucijo, ki jo je sprejel Parlament, posreduje vsem ostalim institucijam, ki sodelujejo v zakonodajnem postopku Evropske unije, in parlamentom držav članic.
3. Predsednik vsako resolucijo o zakonodajnem programu in prednostnih nalogah, ki jo je sprejel Parlament, posreduje vsem ostalim institucijam, ki sodelujejo v zakonodajnem postopku Evropske unije, in parlamentom držav članic.
Predsednik prosi Svet za mnenje o delovnem programu Komisije in resoluciji Parlamenta.
4. Kadar se institucija ne more držati določenega časovnega razporeda, drugim institucijam sporoči razloge za zamudo in predlaga nov časovni razpored.
4a. Če namerava Komisija umakniti predlog, pristojni odbor pozove pristojnega komisarja na sejo, na kateri se razpravlja o tem namenu. Na to sejo se lahko povabi tudi predsedstvo Sveta. Če se pristojni odbor ne strinja z nameravanim umikom, lahko zahteva, da Komisija poda izjavo Parlamentu. Uporablja se člen 123.
__________________
__________________
8Glej Prilogo XIII.
8Okvirni sporazum o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo (UL L 304, 20.11.2010, str. 47).
8a UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
Sprememba 34 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 38
Člen 38
Člen 38
Spoštovanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah
Spoštovanje temeljnih pravic
1. Parlament pri vsem svojem delu v celoti spoštuje temeljne pravice, kot jih določa Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
1. Parlament pri vsem svojem delu v celoti spoštuje pravice, svoboščine in načela, priznana v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji, in vrednote iz člena 2 Pogodbe.
Parlament v celoti spoštuje tudi pravice in načela iz člena 2 ter člena 6(2) in (3) Pogodbe o Evropski uniji.
2. Če pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev meni, da predlog zakonodajnega akta ali njegovi deli niso skladni s pravicami iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, se zadeva na njihovo zahtevo posreduje odboru, pristojnemu za razlago te listine. Mnenje tega odbora se priloži poročilu pristojnega odbora.
2. Če pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev meni, da predlog zakonodajnega akta ali njegovi deli niso skladni s temeljnimi pravicami Evropske unije, se zadeva na njihovo zahtevo posreduje odboru, pristojnemu za varstvo temeljnih pravic.
2a. Zahteva se predloži v štirih delovnih tednih od razglasitve dodelitve odboru v Parlamentu.
2b. Mnenje odbora, pristojnega za varstvo temeljnih pravic, se priloži poročilu vsebinsko pristojnega odbora.
Sprememba 36 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 39
Člen 39
Člen 39
Preverjanje pravne podlage
Preverjanje pravne podlage
1. Pristojni odbor najprej preveri pravno podlago vseh predlogov zakonodajnega akta in drugih dokumentov zakonodajne narave.
1. Pristojni odbor najprej preveri pravno podlago vseh predlogov pravno zavezujočih aktov.
2. Če pristojni odbor oporeka pravilnosti ali primernosti pravne podlage, tudi v okviru preverjanja v skladu s členom 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zahteva mnenje odbora, pristojnega za pravne zadeve.
2. Če pristojni odbor oporeka pravilnosti ali primernosti pravne podlage, tudi v okviru preverjanja v skladu s členom 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zahteva mnenje odbora, pristojnega za pravne zadeve.
3. Odbor, pristojen za pravne zadeve, lahko vprašanja v zvezi s pravno podlago predlogov zakonodajnih aktov obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.
3. Odbor, pristojen za pravne zadeve, lahko vprašanja v zvezi s pravno podlago v kateri koli fazi zakonodajnega postopka obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.
4. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, sklene, da bo oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, svoje sklepe sporoči Parlamentu. Parlament o tem glasuje pred glasovanjem o vsebini predloga.
4. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, po potrebi po izmenjavi mnenj s Svetom in Komisijo na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni1a, sklene, da bo oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, svoje sklepe sporoči Parlamentu. Brez poseganja v člen 63 Parlament o tem glasuje pred glasovanjem o vsebini predloga.
5. Predlogi sprememb, vloženi na plenarnem zasedanju in namenjeni spreminjanju pravne podlage zakonodajnega akta, ne da bi pristojni odbor ali odbor, pristojen za pravne zadeve, oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, so nedopustne.
5. Predlogi sprememb, vloženi na plenarnem zasedanju in namenjeni spreminjanju pravne podlage, ne da bi pristojni odbor ali odbor, pristojen za pravne zadeve, oporekal pravilnosti ali primernosti pravne podlage, so nedopustni.
6. Če Komisija noče spremeniti svojega predloga, da bi ga uskladila s pravno podlago, ki jo je sprejel Parlament, lahko poročevalec ali predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, ali pristojnega odbora predlaga, da se glasovanje o vsebini predloga preloži na eno izmed naslednjih sej.
__________________
1a Medinstitucionalni sporazum z dne 13. Aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje, odstavek 25 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
Sprememba 37 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 40
Člen 40
Člen 40
Prenos zakonodajnih pooblastil
Prenos zakonodajnih pooblastil in prenos izvedbenih pooblastil
1. Pri preučevanju predloga zakonodajnega akta, ki prenaša pooblastila na Komisijo, kakor je določeno v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Parlament zlasti pozoren na cilje, vsebino, področje uporabe in trajanje prenesenih pooblastil ter na pogoje za prenos.
1. Pri preučevanju predloga zakonodajnega akta, ki prenaša pooblastila na Komisijo, kakor je določeno v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Parlament zlasti pozoren na cilje, vsebino, področje uporabe in trajanje prenesenih pooblastil ter na pogoje za prenos.
1a. Pri pregledu predloga zakonodajnega akta, s katerim se na podlagi člena 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesejo izvedbena pooblastila, Parlament nameni posebno pozornost dejstvu, da Komisija pri izvajanju izvedbenih pooblastil ne sme spremeniti ali dopolniti zakonodajnega akta, niti nebistvenih določb.
2. Odbor, pristojen za zadevo, lahko kadar koli zahteva mnenje odbora, pristojnega za razlago in uporabo zakonodaje Unije.
2. Odbor, pristojen za zadevo, lahko kadar koli zahteva mnenje odbora, pristojnega za razlago in uporabo zakonodaje Unije.
3. Odbor, pristojen za razlago in uporabo zakonodaje Unije, lahko na lastno pobudo obravnava vprašanja v zvezi s prenosom zakonodajnih pooblastil. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.
3. Odbor, pristojen za razlago in uporabo zakonodaje Unije, lahko na lastno pobudo obravnava vprašanja v zvezi s prenosom zakonodajnih pooblastil in prenosom izvedbenih pooblastil. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.
Sprememba 38 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 41
Člen 41
Člen 41
Preverjanje finančne združljivosti
Preverjanje finančne združljivosti
1. Če ima predlog zakonodajnega akta finančne posledice, Parlament ugotovi, ali je zagotovljenih dovolj finančnih sredstev.
1. Če ima predlog pravno zavezujočega akta finančne posledice, Parlament ugotovi, ali je zagotovljenih dovolj finančnih sredstev.
2. Ne glede na člen 47 pristojni odbor preveri finančno združljivost vsakega predloga zakonodajnega akta ali vsakega drugega dokumenta zakonodajne narave z večletnim finančnim okvirom.
2. Pristojni odbor preveri, ali je predlog pravno zavezujočega akta finančno združljiv z uredbo o večletnem finančnem okviru.
3. Kadar pristojni odbor popravi oceno finančnih sredstev akta, ki ga obravnava, zahteva mnenje odbora, pristojnega za proračunska vprašanja.
3. Kadar pristojni odbor popravi oceno finančnih sredstev akta, ki ga obravnava, zahteva mnenje odbora, pristojnega za proračunska vprašanja.
4. Odbor, pristojen za proračunska vprašanja, lahko vprašanja v zvezi s finančno združljivostjo predlogov zakonodajnih aktov obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.
4. Odbor, pristojen za proračunska vprašanja, lahko vprašanja v zvezi s finančno združljivostjo predlogov pravno zavezujočih aktov obravnava tudi na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti pristojni odbor.
5. Če odbor, pristojen za proračunska vprašanja, sklene, da bo oporekal finančni združljivosti predloga, svoje sklepe sporoči Parlamentu, ki o njih glasuje.
5. Če odbor, pristojen za proračunska vprašanja, sklene, da bo oporekal finančni združljivosti predloga, svoje sklepe sporoči Parlamentu, preden Parlament o njem glasuje.
6. Parlament lahko sprejme akt, razglašen za nezdružljivega, ob upoštevanju sklepov organa za izvrševanje proračuna.
Sprememba 39 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 42
Člen 42
Člen 42
Pregled spoštovanja načela subsidiarnosti
Pregled spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti
1. Med obravnavo predloga zakonodajnega akta Parlament posveča posebno pozornost spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti.
1. Med obravnavo predloga zakonodajnega akta Parlament posveča posebno pozornost spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti.
2. Odbor, pristojen za spoštovanje načela subsidiarnosti, se lahko odloči, da za pristojni odbor pripravi priporočila v zvezi s katerim koli predlogom zakonodajnega akta.
2. Le odbor, pristojen za spoštovanje načela subsidiarnosti, se lahko odloči, da za pristojni odbor pripravi priporočila v zvezi s predlogom zakonodajnega akta.
3. Če nacionalni parlament predsedniku pošlje obrazloženo mnenje v skladu s členom 3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in členom 6 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, se ta dokument posreduje pristojnemu odboru, v vednost pa tudi odboru, pristojnemu za spoštovanje načela subsidiarnosti.
4. Razen v nujnih primerih iz člena 4 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji odbor ne preide na končno glasovanje pred pretekom osmih tednov, kot to določa člen 6 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.
4. Razen v nujnih primerih iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji odbor ne preide na končno glasovanje pred pretekom osmih tednov, kot to določa člen 6 Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.
4a. Če nacionalni parlament predsedniku pošlje obrazloženo mnenje v skladu s členom 3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, se ta dokument posreduje pristojnemu odboru, v vednost pa tudi odboru, pristojnemu za spoštovanje načela subsidiarnosti.
5. Če obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj eno tretjino vseh glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, oziroma četrtino v primeru predloga zakonodajnega akta, predloženega na podlagi člena 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Parlament ne sprejme odločitve, dokler avtor predloga ne pove, kaj namerava storiti.
5. Če obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj eno tretjino vseh glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, oziroma četrtino v primeru predloga zakonodajnega akta, predloženega na podlagi člena 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Parlament ne sprejme odločitve, dokler avtor predloga ne pove, kaj namerava storiti.
6. Če po rednem zakonodajnem postopku obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj navadno večino glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, pristojni odbor po obravnavi obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov in Komisije ter po zaslišanju odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti, Parlamentu lahko priporoči, naj predlog zavrne na podlagi kršitve načela subsidiarnosti, ali pa Parlamentu predloži drugo priporočilo, ki lahko vključuje predloge sprememb v zvezi s spoštovanjem načela subsidiarnosti. Vsakemu takšnemu priporočilu se priloži mnenje odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti.
6. Če po rednem zakonodajnem postopku obrazložena mnenja o neskladnosti predloga zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo vsaj navadno večino glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, pristojni odbor po obravnavi obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov in Komisije ter po zaslišanju odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti, Parlamentu lahko priporoči, naj predlog zavrne na podlagi kršitve načela subsidiarnosti, ali pa Parlamentu predloži drugo priporočilo, ki lahko vključuje predloge sprememb v zvezi s spoštovanjem načela subsidiarnosti. Vsakemu takšnemu priporočilu se priloži mnenje odbora, pristojnega za spoštovanje načela subsidiarnosti.
Priporočilo se predloži Parlamentu v razpravo in glasovanje. Če je priporočilo za zavrnitev predloga sprejeto z večino oddanih glasov, predsednik razglasi, da je postopek končan. Če Parlament predloga ne zavrne, se postopek nadaljuje ob upoštevanju vseh priporočil, ki jih je odobril Parlament.
Priporočilo se predloži Parlamentu v razpravo in glasovanje. Če je priporočilo za zavrnitev predloga sprejeto z večino oddanih glasov, predsednik razglasi, da je postopek končan. Če Parlament predloga ne zavrne, se postopek nadaljuje ob upoštevanju vseh priporočil, ki jih je odobril Parlament.
Sprememba 40 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 44
Člen 44
Člen 44
Zastopanje Parlamenta na sejah Sveta
Zastopanje Parlamenta na sejah Sveta
Kadar Svet povabi Parlament, da se udeleži seje Sveta, na kateri Svet deluje kot zakonodajni organ, predsednik prosi predsednika ali poročevalca pristojnega odbora ali drugega člana, ki ga imenuje odbor, da zastopa Parlament.
Kadar Svet povabi Parlament, da se udeleži seje Sveta, predsednik prosi predsednika ali poročevalca vsebinsko pristojnega odbora ali drugega člana, ki ga imenuje odbor, da zastopa Parlament.
Sprememba 41 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 45
Člen 45
Člen 45
Pravica do pobude, prenesena na Evropski parlament s pogodbami
Pravica Parlamenta do predložitve predlogov
V primerih, ko pogodbe prenašajo pravico do pobude na Parlament, se pristojni odbor lahko odloči, da pripravi samoiniciativno poročilo.
V primerih, ko pogodbe prenašajo pravico do pobude na Parlament, se pristojni odbor lahko odloči, da pripravi samoiniciativno poročilo v skladu s členom 52.
Poročilo vsebuje:
Poročilo vsebuje:
(a) predlog resolucije;
(a) predlog resolucije;
(b) po potrebi osnutek sklepa ali osnutek predloga;
(b) osnutek predloga;
(c) obrazložitev, ki ji je po potrebi dodano finančno poročilo.
(c) obrazložitev, ki ji je po potrebi dodano finančno poročilo.
Če mora Parlament pred sprejetjem akta pridobiti privolitev ali soglasje Sveta oziroma mnenje ali soglasje Komisije, se lahko po glasovanju o predlaganem aktu in na predlog poročevalca odloči, da glasovanje o predlogu resolucije preloži do tedaj, ko bosta Svet ali Komisija sporočila svoje stališče.
Če mora Parlament pred sprejetjem akta pridobiti privolitev ali soglasje Sveta oziroma mnenje ali soglasje Komisije, se lahko po glasovanju o predlaganem aktu in na predlog poročevalca odloči, da glasovanje o predlogu resolucije preloži do tedaj, ko bosta Svet ali Komisija sporočila svoje stališče.
Sprememba 42 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 46
Člen 46
Člen 46
Pobuda v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Zahteve Komisiji, naj predloži predloge
1. Parlament lahko v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije z resolucijo, sprejeto na podlagi samoiniciativnega poročila pristojnega odbora v skladu s členom 52, od Komisije zahteva, da mu predloži ustrezne predloge za sprejetje novega ali spremembo obstoječega akta. Resolucijo sprejme večina poslancev pri končnem glasovanju. Istočasno Parlament lahko določi rok za predložitev takega predloga.
1. Parlament lahko v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije z resolucijo, sprejeto na podlagi samoiniciativnega poročila pristojnega odbora v skladu s členom 52, od Komisije zahteva, da mu predloži ustrezne predloge za sprejetje novega ali spremembo obstoječega akta. Resolucijo sprejme večina poslancev pri končnem glasovanju. Istočasno Parlament lahko določi rok za predložitev takega predloga.
2. Vsak poslanec lahko na podlagi pravice do pobude Parlamenta v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije vloži predlog za akt Unije.
2. Vsak poslanec lahko na podlagi pravice do pobude Parlamenta v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije vloži predlog za akt Unije.
Predlog lahko skupaj vloži do deset poslancev. V predlogu se navede njegova pravna podlaga, lahko pa se mu priloži obrazložitev, dolga največ 150 besed.
Predlog lahko skupaj vloži do deset poslancev. V predlogu se navede pravna podlaga, na kateri temelji, lahko pa se mu priloži obrazložitev, dolga največ 150 besed.
Predlog se vloži pri predsedniku, ki preveri, ali so izpolnjene pravne zahteve. Predsednik lahko predlog posreduje odboru, pristojnemu za preverjanje pravne podlage, ki o tem izda mnenje. Če predsednik izjavi, da je predlog sprejemljiv, to oznani na plenarnem zasedanju in ga dodeli pristojnemu odboru.
Pred to dodelitvijo pristojnemu odboru se predlog prevede v tiste uradne jezike, za katere predsednik odbora meni, da so potrebni za kratko obravnavo.
Pristojni odbor sprejme sklep o nadaljnjem ravnanju v roku treh mesecev po dodelitvi in potem, ko je dal avtorjem predloga možnost, da nagovorijo odbor.
Ime avtorjev predloga se navede v naslovu poročila.
3. Predlog se vloži pri predsedniku, ki preveri, ali so izpolnjene pravne zahteve. Predsednik lahko predlog posreduje odboru, pristojnemu za preverjanje pravne podlage, ki o tem izda mnenje. Če predsednik izjavi, da je predlog sprejemljiv, to oznani na plenarnem zasedanju in ga posreduje pristojnemu odboru.
Pred takšnim posredovanjem pristojnemu odboru se predlog prevede v tiste uradne jezike, za katere predsednik odbora meni, da so potrebni za kratko obravnavo.
Odbor lahko predsedniku priporoči, naj se predlog da na voljo za podpis vsem poslancem pod pogoji in v rokih iz členov 136(2), 136(3) in 136(7).
Kadar predlog podpiše večina poslancev Parlamenta, se šteje, da je konferenca predsednikov odobrila poročilo o predlogu. Odbor pripravi poročilo v skladu s členom 52, potem ko pripravljavci predloga predstavijo svoj predlog odboru.
Kadar se za predlog ne zbirajo dodatni podpisi ali ga ne podpiše večina poslancev Parlamenta, pristojni odbor sprejme sklep o nadaljnjem postopku v roku treh mesecev po posredovanju in po zaslišanju pripravljavcev predloga.
Ime pripravljavcev predloga se navede v naslovu poročila.
4. Resolucija Parlamenta mora navajati ustrezno pravno podlago in vsebovati podrobna priporočila glede vsebine zahtevanih predlogov, ki spoštujejo temeljne pravice in načelo subsidiarnosti.
4. Resolucija Parlamenta mora navajati ustrezno pravno podlago in vsebovati priporočila glede vsebine zahtevanih predlogov.
5. Kadar ima predlog finančne posledice, Parlament navede, kako zagotoviti zadostna finančna sredstva.
5. Kadar ima predlog finančne posledice, Parlament navede, kako zagotoviti zadostna finančna sredstva.
6. Pristojni odbor spremlja napredek pri pripravi predlaganega zakonodajnega akta na podlagi posebne zahteve Parlamenta.
6. Pristojni odbor spremlja napredek pri pripravi predlaganega pravnega akta Unije na podlagi posebne zahteve Parlamenta.
6a. Konferenca predsednikov odborov redno spremlja, ali Komisija upošteva odstavek 10 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, po katerem mora Komisija na zahteve odgovoriti v treh mesecih, tako da sprejme posebno sporočilo, v katerem navede, kako namerava ukrepati. O rezultatih spremljanja redno poroča konferenci predsednikov.
Sprememba 43 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 47
Člen 47
Člen 47
Obravnava zakonodajnih dokumentov
Obravnava pravno zavezujočih aktov
1. Predsednik pošlje predloge zakonodajnih aktov in druge dokumente zakonodajne narave v obravnavo pristojnemu odboru.
1. Predsednik pošlje predloge pravno zavezujočih aktov, ki jih prejme od drugih institucij ali držav članic, v obravnavo pristojnemu odboru.
V primeru dvoma lahko predsednik uporabi člen 201(2), preden v Parlamentu razglasi predložitev pristojnemu odboru.
Kadar je predlog naveden v delovnem programu Komisije, lahko pristojni odbor sklene, da bo imenoval poročevalca za spremljanje pripravljalne faze predloga.
Predsednik pošlje odboru, pristojnemu za obravnavo predloga, posvetovanja s strani Sveta ali prošnje Komisije za mnenje.
Ne glede na to, ali so potrebne ena, dve ali tri obravnave, se za predloge zakonodajnih aktov uporabljajo določbe za prvo obravnavo iz členov 38 do 46, 57 do 63 in 75.
1a. V primeru dvoma lahko predsednik, preden v Parlamentu razglasi dodelitev pristojnemu odboru, predloži vprašanje glede pristojnosti konferenci predsednikov, ki v skladu s členom 201a(2) sprejme odločitev na podlagi priporočila konference predsednikov odborov ali svojega predsednika.
1b. Pristojni odbor lahko kadar koli sklene, da bo imenoval poročevalca za spremljanje pripravljalne faze predloga. To možnost upošteva zlasti, kadar je predlog naveden v delovnem programu Komisije.
2. Stališča Sveta se posredujejo v obravnavo odboru, pristojnemu v prvi obravnavi.
Za stališča Sveta se uporabljajo določbe za drugo obravnavo iz členov 64 do 69 in 76.
3. V spravnem postopku med Parlamentom in Svetom po drugi obravnavi se zadeve ne vrnejo odboru.
Za spravni postopek se uporabljajo določbe za tretjo obravnavo iz členov 70, 71 in 72.
4. Med drugo in tretjo obravnavo se členi 49, 50, 53, 59(1) in (3), 60, 61 in 188 ne uporabljajo.
5. V primeru kolizije med določbo poslovnika, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo, in neko drugo določbo poslovnika prevlada določba, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo.
5. V primeru kolizije med določbo poslovnika, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo, in neko drugo določbo poslovnika prevlada določba, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo.
Sprememba 44 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 47 a (novo)
Člen 47a
Pospešitev zakonodajnih postopkov
Pristojni odbor ali odbori se lahko ob usklajevanju s Svetom in Komisijo dogovorijo o pospešitvi zakonodajnih postopkov glede določenih predlogov, zlasti tistih, ki so bili opredeljeni kot prednostne naloge v skupni izjavi o letnem medinstitucionalnem načrtovanju v skladu s členom 37(1a).
Sprememba 45 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 48
Člen 48
Člen 48
Zakonodajni postopki za pobude držav članic
Zakonodajni postopki za pobude institucij razen Komisije ali držav članic
1. Pobude držav članic v skladu s členom 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije se obravnavajo v skladu s tem členom in členi 38 do 43, 47 in 59 tega poslovnika.
1. Pri obravnavi pobud institucij, razen Komisije, ali držav članic lahko pristojni odbor pozove predstavnike institucij ali držav članic pobudnic, naj mu predstavijo svojo pobudo. Predstavnike držav članic pobudnic lahko spremlja predsedstvo Sveta.
2. Pristojni odbor lahko povabi predstavnike držav članic pobudnic, da svojo pobudo predstavijo odboru. Predstavnike lahko spremlja predsedstvo Sveta.
3. Preden pristojni odbor glasuje, vpraša Komisijo, če pripravlja mnenje o pobudi. Če je odgovor pritrdilen, odbor ne sprejme poročila pred prejetjem mnenja Komisije.
3. Preden pristojni odbor glasuje, vpraša Komisijo, če pripravlja mnenje o pobudi ali če namerava v kratkem predložiti alternativni predlog. Če je odgovor pritrdilen, odbor ne sprejme poročila pred prejetjem mnenja ali alternativnega predloga Komisije.
4. Kadar se Parlamentu istočasno ali v kratkem časovnem presledku predložita dva ali več predlogov (od Komisije in/ali držav članic) z enakim zakonodajnim ciljem, jih Parlament obravnava v enem samem poročilu. Pristojni odbor v svojem poročilu navede, za katero besedilo je predlagal spremembe, in se sklicuje na vsa druga besedila v zakonodajni resoluciji.
4. Kadar se Parlamentu istočasno ali v kratkem časovnem presledku predložita dva ali več predlogov (od Komisije in/ali druge institucije in/ali držav članic) z enakim zakonodajnim ciljem, jih Parlament obravnava v enem samem poročilu. Pristojni odbor v svojem poročilu navede, za katero besedilo je predlagal spremembe, in se sklicuje na vsa druga besedila v zakonodajni resoluciji.
Sprememba 46 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 49
Člen 49
Člen 49
Zakonodajna poročila
Zakonodajna poročila
1. Predsednik odbora, ki mu je bil poslan predlog zakonodajnega akta, odboru predlaga, kateri postopek naj uporabi.
1. Predsednik odbora, ki mu je bil poslan predlog pravno zavezujočega akta, odboru predlaga, kateri postopek naj uporabi.
2. Po sklepu o postopku, ki se bo uporabil, če se ne uporabi člen 50, odbor izmed svojih članov ali stalnih namestnikov imenuje poročevalca za predlog zakonodajnega akta, če tega ni že storil na podlagi delovnega programa Komisije, dogovorjenega v skladu s členom 37.
2. Po sklepu o postopku, ki se bo uporabil, če se ne uporabi poenostavljeni postopek v skladu s členom 50, odbor izmed svojih članov ali stalnih namestnikov imenuje poročevalca za predlog zakonodajnega akta, če tega ni že storil na podlagi člena 47(1b).
3. Poročilo odbora vsebuje:
3. Poročilo odbora vsebuje:
(a) morebitne predloge sprememb k predlogu Komisije, po potrebi s kratkimi obrazložitvami, za izdelavo katerih je odgovoren predlagatelj in se o njih ne glasuje;
(a) morebitne predloge sprememb k predlogu Komisije, po potrebi s kratkimi obrazložitvami, za izdelavo katerih je odgovoren avtor in se o njih ne glasuje;
(b) osnutek zakonodajne resolucije v skladu s členom 59(2);
(b) osnutek zakonodajne resolucije v skladu s členom 59(1c);
(c) po potrebi obrazložitev s finančnim poročilom, ki prikazuje obseg morebitnih finančnih posledic poročila in njegovo združljivost z večletnim finančnim okvirom.
(c) po potrebi obrazložitev s finančnim poročilom, kadar je to ustrezno, ki prikazuje obseg morebitnih finančnih posledic poročila in njegovo združljivost z večletnim finančnim okvirom.
(ca) če obstaja, sklic na oceno učinka Parlamenta.
Sprememba 47 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 50
Člen 50
Člen 50
Poenostavljeni postopek
Poenostavljeni postopek
1. Predsednik odbora lahko po prvi razpravi o predlogu zakonodajnega akta predlaga, da se le-ta sprejme brez sprememb. Predsednik odbora Parlamentu predloži poročilo o sprejetju predloga, razen če temu nasprotuje najmanj desetina članov odbora. Uporablja se člen 150(1), drugi pododstavek, (2) in (4).
1. Predsednik odbora lahko po prvi razpravi o predlogu zakonodajnega akta predlaga, da se le-ta sprejme brez sprememb. Predlagani postopek se šteje za odobrenega, razen če temu nasprotuje najmanj desetina članov odbora. Predsednik odbora ali poročevalec, če je imenovan, Parlamentu predloži poročilo o sprejetju predloga. Uporablja se člen 150(1), drugi pododstavek, (2) in (4).
2. Predsednik odbora lahko tudi predlaga, da on sam ali poročevalec pripravi zbir predlogov sprememb, ki odražajo razpravo v odboru. Če se odbor strinja, se predlogi sprememb pošljejo članom odbora. Če temu v dogovorjenem roku, ki ne sme biti krajši od 21 dni od dneva razdelitve poročila, ne nasprotuje najmanj desetina članov odbora, se šteje, da je odbor poročilo sprejel. V tem primeru se osnutek zakonodajne resolucije in predlogi sprememb predložijo Parlamentu brez razprave v skladu s členom 150(1), drugi pododstavek, (2) in (4).
2. Predsednik odbora lahko tudi predlaga, da on sam ali poročevalec pripravi zbir predlogov sprememb, ki odražajo razpravo v odboru. Postopek šteje za odobrenega, razen če temu nasprotuje najmanj desetina članov odbora, predlogi sprememb pa se pošljejo članom odbora.
Če predlogom sprememb v dogovorjenem roku, ki ne sme biti krajši od 10 delovnih dni od dneva razdelitve poročila, ne nasprotuje najmanj desetina članov odbora, se šteje, da je odbor poročilo sprejel. V tem primeru se osnutek zakonodajne resolucije in predlogi sprememb predložijo Parlamentu brez razprave v skladu s členom 150(1), drugi pododstavek, (2) in (4).
Če najmanj desetina članov odbora nasprotuje predlogom sprememb, se o njih glasuje na naslednji seji odbora.
3. Če najmanj desetina članov odbora nasprotuje, se o predlogih sprememb glasuje na naslednji seji odbora.
4. Prvi in drugi stavek odstavka 1, prvi, drugi in tretji stavek odstavka 2 ter odstavek 3 se smiselno uporabljajo tudi v zvezi z mnenji odborov v skladu s členom 53.
4. Z izjemo določb o predložitvi Parlamentu se ta člen smiselno uporablja tudi v zvezi z mnenji odborov v skladu s členom 53.
Sprememba 48 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 51
Člen 51
Člen 51
Nezakonodajna poročila
Nezakonodajna poročila
1. Kadar odbor pripravi nezakonodajno poročilo, imenuje poročevalca izmed svojih članov ali stalnih namestnikov.
1. Kadar odbor pripravi nezakonodajno poročilo, imenuje poročevalca izmed svojih članov ali stalnih namestnikov.
2. Poročevalec je odgovoren za pripravo poročila odbora in predstavitev poročila Parlamentu v imenu odbora.
3. Poročilo odbora vsebuje:
3. Poročilo odbora vsebuje:
(a) predlog resolucije;
(a) predlog resolucije;
(b) obrazložitev s finančnim poročilom, ki prikazuje obseg morebitnih finančnih posledic poročila in njegovo združljivost z večletnim finančnim okvirom;
(b) obrazložitev s finančnim poročilom, kadar je to ustrezno, ki prikazuje obseg morebitnih finančnih posledic poročila in njegovo združljivost z večletnim finančnim okvirom;
(c) besedila morebitnih predlogov resolucij, vključena v skladu s členom 133(4).
(c) besedila morebitnih predlogov resolucij, vključena v skladu s členom 133(4).
Sprememba 49 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 52
Člen 52
Člen 52
Samoiniciativna poročila
Samoiniciativna poročila
1. Odbor, ki namerava pripraviti poročilo in vložiti predlog resolucije Parlamentu o zadevi v okviru svojih pristojnosti, v zvezi s katero ni bil zaprošen za nasvet niti od njega ni bilo zahtevano mnenje v skladu s členom 201(1), lahko to stori le po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov. Zavrnitev takega dovoljenja mora biti vedno obrazložena. Kadar je predmet poročila predlog, ki ga je vložil poslanec v skladu s členom 46(2), se lahko dovoljenje odreče le, če niso izpolnjeni pogoji iz člena 5 Statuta poslancev ter člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
1. Odbor, ki namerava pripraviti nezakonodajno poročilo ali poročilo na podlagi člena 45 ali 46 o zadevi v okviru svojih pristojnosti, ki še ni bila dodeljena, lahko to stori le po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov.
Konferenca predsednikov odloči o prošnjah za pridobitev dovoljenja za pripravo poročila iz prvega pododstavka v skladu z izvedbenimi določbami, ki jih sama določi.
Konferenca predsednikov odloči o prošnjah za pridobitev dovoljenja za pripravo poročila iz odstavka 1 v skladu z določbami o uporabi, ki jih sama določi. Če se odboru, ki je podal pobudo za pripravo poročila, izpodbija pristojnost za poročilo, sprejme konferenca predsednikov v šestih tednih odločitev na osnovi priporočila konference predsednikov odborov ali, če ga konferenca ne poda, predsednika slednje. Če v tem obdobju konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, se šteje, da je priporočilo sprejeto.
1a. Kadar se dovoljenje zavrne, se razlogi za zavrnitev vedno obrazložijo.
Kadar poročilo glede na obravnavano temo spada v okvir pravice Parlamenta do pobude iz člena 45, se dovoljenje lahko zavrne samo, če niso izpolnjeni pogoji iz Pogodb.
1b. V primerih iz členov 45 in 46 konferenca predsednikov odloči v roku dveh mesecev.
2. Parlament preuči predloge resolucij iz samoiniciativnih poročil v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 151. Predlogi sprememb k takim predlogom resolucij so sprejemljivi za obravnavo na plenarnem zasedanju le, če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije, ali če jih vloži vsaj desetina poslancev. Politične skupine lahko vložijo alternativne predloge resolucije v skladu s členom 170(4). Člena 176 in 180 se uporabljata za predlog resolucije, ki ga vloži odbor, in za njegove predloge sprememb. Člen 180 se uporablja tudi za eno samo glasovanje o alternativnih predlogih resolucij.
2. Predlogi resolucij, predloženi Parlamentu, se preučijo v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 151. Predlogi sprememb k takim predlogom resolucij in zahteve za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje so sprejemljivi za obravnavo na plenarnem zasedanju le, če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije, ali če jih vloži vsaj desetina poslancev. Politične skupine lahko vložijo alternativne predloge resolucije v skladu s členom 170(4). Člen 180 se uporablja za predlog resolucije, ki ga vloži odbor, in za njegove predloge sprememb. Člen 180 se uporablja tudi za eno samo glasovanje o alternativnih predlogih resolucij.
Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 45 ali 46, ali kadar je bilo poročilo odobreno kot strateško poročilo9.
2a. Odstavek 2 se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 45 ali 46, ali kadar je bilo poročilo odobreno kot strateško poročilo9a.
3. Če poročilo glede na obravnavano temo spada pod pravico do pobude iz člena 45, se dovoljenje lahko zavrne samo, če niso izpolnjeni pogoji iz pogodb.
4. V primerih iz členov 45 in 46 konferenca predsednikov odloči v roku dveh mesecev.
__________________
__________________
9 Glej sklep konference predsednikov v Prilogi XVII Poslovnika.
9a Glej zadevni sklep konference predsednikov.
Sprememba 50 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 53
Člen 53
Člen 53
Mnenja odborov
Mnenja odborov
1. Če se želi odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, seznaniti z mnenjem drugega odbora ali če želi drug odbor izraziti svoje mnenje o poročilu odbora, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, lahko oba odbora prosita predsednika Parlamenta, da v skladu s členom 201(3) enega izmed njiju imenuje za pristojni odbor, drugega pa za odbor, zaprošen za mnenje.
1. Če se želi odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, seznaniti z mnenjem drugega odbora ali če želi drug odbor izraziti svoje mnenje odboru, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, lahko oba odbora prosita predsednika Parlamenta, da v skladu s členom 201(3) enega izmed njiju imenuje za pristojni odbor, drugega pa za odbor, zaprošen za mnenje.
Odbor, zaprošen za mnenje, lahko med svojimi člani ali stalnimi namestniki imenuje pripravljavca mnenja ali svoja stališča posreduje v obliki pisma predsednika.
2. V primeru dokumentov zakonodajne narave v smislu člena 47(1) mnenje odbora, zaprošenega za mnenje, sestavljajo predlogi sprememb besedila, ki je bilo dodeljeno odboru, po potrebi s kratkimi obrazložitvami. Za obrazložitve je odgovoren pripravljavec mnenja in se o njih ne glasuje. Po potrebi lahko odbor predloži kratko pisno obrazložitev za mnenje kot celoto.
2. Kadar se mnenje nanaša na predlog pravno zavezujočega akta, ga sestavljajo predlogi sprememb besedila, ki je bilo dodeljeno odboru, po potrebi s kratkimi obrazložitvami. Za obrazložitve je odgovoren avtor in se o njih ne glasuje. Po potrebi lahko odbor predloži kratko pisno obrazložitev za mnenje kot celoto. Za to kratko pisno obrazložitev je odgovoren pripravljavec mnenja.
V primeru nezakonodajnih besedil mnenje sestavljajo pobude k delom predloga resolucije pristojnega odbora.
Kadar se mnenje ne nanaša na predlog pravno zavezujočega akta, ga sestavljajo pobude k delom predloga resolucije pristojnega odbora.
Pristojni odbor glasuje o teh predlogih sprememb ali pobudah.
Pristojni odbor glasuje o teh predlogih sprememb ali pobudah.
V mnenjih se obravnavajo izključno zadeve s področij pristojnosti odbora, ki daje mnenje.
V mnenjih se obravnavajo izključno zadeve s področij pristojnosti odbora, ki daje mnenje.
3. Pristojni odbor določi rok, v katerem mora odbor, zaprošen za mnenje, svoje mnenje dati, da bi ga pristojni odbor upošteval. Pristojni odbor nemudoma sporoči odboru oziroma odborom, zaprošenim za mnenje, vse spremembe napovedanega časovnega razporeda. Pristojni odbor ne sprejme končnih sklepov pred potekom tega roka.
3. Pristojni odbor določi rok, v katerem mora odbor, zaprošen za mnenje, svoje mnenje dati, da bi ga pristojni odbor upošteval. Pristojni odbor nemudoma sporoči odboru oziroma odborom, zaprošenim za mnenje, vse spremembe napovedanega časovnega razporeda. Pristojni odbor ne sprejme končnih sklepov pred potekom tega roka.
3a. Odbor, zaprošen za mnenje, se lahko odloči tudi, da svoje stališče predstavi v obliki predlogov sprememb, ki jih po sprejetju predloži neposredno pristojnemu odboru. Te predloge sprememb v imenu odbora predloži predsednik odbora ali pripravljavec mnenja.
3b. Odbor, zaprošen za mnenje, predloge sprememb iz odstavka 3a vloži v roku za predloge sprememb, ki ga določi pristojni odbor.
4. Vsa sprejeta mnenja se priložijo poročilu pristojnega odbora.
4. Vsa mnenja in predlogi sprememb, ki jih sprejme odbor, zaprošen za mnenje, se priložijo poročilu pristojnega odbora.
5. Le pristojni odbor lahko predlaga spremembe na plenarnem zasedanju.
5. Odbori, zaprošeni za mnenje, v smislu tega člena ne morejo vložiti predlogov sprememb v obravnavo Parlamentu.
6. Predsednik in pripravljavec mnenja odbora, zaprošenega za mnenje, sta povabljena, da se v svetovalni funkciji udeležujeta sej pristojnega odbora, če te zadevajo vprašanja skupnega interesa.
6. Predsednik in pripravljavec mnenja odbora, zaprošenega za mnenje, sta povabljena, da se v svetovalni funkciji udeležujeta sej pristojnega odbora, če te zadevajo vprašanja skupnega interesa.
Sprememba 51 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 54
Člen 54
Člen 54
Postopek s pridruženimi odbori
Postopek s pridruženimi odbori
Kadar je bilo vprašanje glede pristojnosti posredovano konferenci predsednikov v skladu s členom 201(2)ali 52 oziroma na podlagi Priloge VI in konferenca predsednikov meni, da vprašanje sodi skoraj v enaki meri v pristojnost dveh ali več odborov ali da različni deli vprašanja sodijo v pristojnost dveh ali več odborov, se uporablja člen 53 z naslednjimi dodatnimi določbami:
1. Kadar je bilo vprašanje glede pristojnosti posredovano konferenci predsednikov v skladu s členom 201a oziroma na podlagi Priloge VI in konferenca predsednikov meni, da vprašanje sodi skoraj v enaki meri v pristojnost dveh ali več odborov ali da različni deli vprašanja sodijo v pristojnost dveh ali več odborov, se uporablja člen 53 z naslednjimi dodatnimi določbami:
– zadevni odbori se skupaj sporazumejo o časovnem razporedu;
– zadevni odbori se skupaj sporazumejo o časovnem razporedu;
– poročevalec in pripravljavci mnenj se medsebojno obveščajo in si prizadevajo, da bi se sporazumeli o besedilih, ki jih predlagajo svojim odborom, in o stališču glede predlogov sprememb;
– poročevalec in pripravljavci mnenj se medsebojno obveščajo in si prizadevajo, da bi se sporazumeli o besedilih, ki jih predlagajo svojim odborom, in o stališču glede predlogov sprememb;
– predsedniki, poročevalec in pripravljavci mnenj skupaj določijo dele besedila, ki so v njihovi izključni ali skupni pristojnosti, in se natančno dogovorijo o načinih sodelovanja. V primeru nestrinjanja o razmejitvi pristojnosti se zadeva na prošnjo enega od vpletenih odborov posreduje konferenci predsednikov, ki lahko sprejme odločitev o posameznih pristojnostih ali odloči, da se uporabi postopek skupnih sej odborov v skladu s členom 55; drugi pododstavek člena 201(2) se uporablja smiselno;
– predsedniki, poročevalec in pripravljavci mnenj spoštujejo načelo dobrega in lojalnega sodelovanja in skupaj določijo dele besedila, ki so v njihovi izključni ali deljeni pristojnosti, in se natančno dogovorijo o načinih sodelovanja. V primeru nestrinjanja o razmejitvi pristojnosti se zadeva na prošnjo enega od vpletenih odborov posreduje konferenci predsednikov, ki lahko sprejme odločitev o posameznih pristojnostih ali odloči, da se uporabi postopek skupnih sej odborov v skladu s členom 55. Ta odločitev se sprejme v skladu s postopkom in v rokih iz člena 201a;
– pristojni odbor brez glasovanja sprejme spremembe, ki jih predlaga pridružen odbor, kadar se te nanašajo na zadeve, ki so v izključni pristojnosti pridruženega odbora. Če pristojni odbor zavrne predloge sprememb o zadevah, ki so v skupni pristojnosti pristojnega in pridruženega odbora, jih lahko pridruženi odbor predloži neposredno na plenarnem zasedanju;
– pristojni odbor brez glasovanja sprejme spremembe, ki jih predlaga pridružen odbor, kadar se te nanašajo na zadeve, ki so v izključni pristojnosti pridruženega odbora. Če pristojni odbor ne upošteva izključne pristojnosti pridruženega odbora, lahko pridruženi odbor predloge sprememb predloži neposredno na plenarnem zasedanju. Če pristojni odbor ne sprejme predlogov sprememb o zadevah, ki so v deljeni pristojnosti pristojnega in pridruženega odbora, jih lahko pridruženi odbor predloži neposredno na plenarnem zasedanju;
– če je za predlog potreben spravni postopek, so v delegacijo Parlamenta vključeni pripravljavci mnenj vseh pridruženih odborov.
– če je za predlog potreben spravni postopek, so v delegacijo Parlamenta vključeni pripravljavci mnenj vseh pridruženih odborov.
Besedilo tega člena z ničimer ne omejuje področja njegove uporabe. Zahteve za uporabo postopka s pridruženimi odbori v zvezi z nezakonodajnimi poročili na podlagi členov 52(1) ter 132(1) in (2) so dopustne.
Postopek s pridruženimi odbori iz tega člena se ne uporablja v zvezi s priporočilom, ki ga v skladu s členom 99 sprejme pristojni odbor.
Odločitev konference predsednikov o uporabi postopka s pridruženimi odbori se nanaša na vse faze zadevnega postopka.
Odločitev konference predsednikov o uporabi postopka s pridruženimi odbori se nanaša na vse faze zadevnega postopka.
Pravice, vezane na položaj „pristojnega odbora“ izvaja odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena. Slednji mora pri izvajanju teh pravic upoštevati pristojnosti pridruženega odbora, zlasti obveznost tesnega sodelovanja pri časovnem razporedu in pravico pridruženega odbora do določitve predlogov sprememb iz izključne pristojnosti pridruženega odbora, ki se predložijo Parlamentu.
Pravice, vezane na položaj „pristojnega odbora“ izvaja odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena. Slednji mora pri izvajanju teh pravic upoštevati pristojnosti pridruženega odbora, zlasti obveznost tesnega sodelovanja pri časovnem razporedu in pravico pridruženega odbora do določitve predlogov sprememb iz izključne pristojnosti pridruženega odbora, ki se predložijo Parlamentu.
Če odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, ne priznava pristojnosti pridruženega odbora, odločitve prvega ostanejo v veljavi, pridruženi odbor pa lahko v mejah svoje izključne pristojnosti predloži predloge sprememb neposredno Parlamentu.
1a. Postopek, določen v tem členu, se ne uporablja za priporočili, ki jih sprejme pristojni odbor v skladu s členom 99.
Sprememba 52 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 55
Člen 55
Člen 55
Postopek s skupnimi sejami odborov
Postopek s skupnimi sejami odborov
1. Kadar konferenca predsednikov odloča o vprašanju pristojnosti v skladu s členom 201(2), lahko odloči, da bo uporabljen postopek s skupnimi odbori in skupnim glasovanjem, če:
1. Kadar konferenca predsednikov odloča o vprašanju pristojnosti v skladu s členom 201a, lahko odloči, da bo uporabljen postopek s skupnimi odbori in skupnim glasovanjem, če:
– vprašanje glede na Prilogo VI nedvoumno spada v pristojnost več odborov in
– vprašanje glede na Prilogo VI nedvoumno spada v pristojnost več odborov in
– meni, da gre za pomembno vprašanje.
– meni, da gre za pomembno vprašanje.
2. V tem primeru posamezni poročevalci oblikujejo en sam osnutek poročila, ki ga preučijo in o njem glasujejo odbori, ki sodelujejo na skupnih sejah pod skupnim predsedstvom zadevnih predsednikov odborov.
2. V tem primeru posamezni poročevalci oblikujejo en sam osnutek poročila, ki ga preučijo in o njem glasujejo odbori, ki sodelujejo na skupnih sejah pod skupnim predsedstvom zadevnih predsednikov odborov.
V vseh fazah postopka lahko odbori pravice, vezane na status pristojnega odbora, izvajajo samo ob skupnem nastopanju. Sodelujoči odbori lahko oblikujejo delovne skupine, ki pripravijo seje in glasovanje.
V vseh fazah postopka lahko odbori pravice, vezane na status pristojnega odbora, izvajajo samo ob skupnem nastopanju. Sodelujoči odbori lahko oblikujejo delovne skupine, ki pripravijo seje in glasovanje.
3. V drugi obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka se stališče Sveta preuči na skupni seji sodelujočih odborov, ki poteka, če se predsedniki teh odborov ne dogovorijo drugače, v sredo prvega tedna, predvidenega za seje parlamentarnih teles, potem ko je Svet sporočil svoje stališče Parlamentu. Če dogovora o sklicu prihodnje seje ni, jo skliče predsednik konference predsednikov odborov. O priporočilu za drugo obravnavo se glasuje na skupni seji na osnovi skupnega osnutka besedila, ki ga pripravijo poročevalci sodelujočih odborov, ali, če skupnega osnutka ni, na osnovi predlogov sprememb, ki so bili vloženi v sodelujočih odborih.
3. V drugi obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka se stališče Sveta preuči na skupni seji sodelujočih odborov, ki poteka, če se predsedniki teh odborov ne dogovorijo drugače, v sredo prvega tedna, predvidenega za seje parlamentarnih teles, potem ko je Svet sporočil svoje stališče Parlamentu. Če dogovora o sklicu prihodnje seje ni, jo skliče predsednik konference predsednikov odborov. O priporočilu za drugo obravnavo se glasuje na skupni seji na osnovi skupnega osnutka besedila, ki ga pripravijo poročevalci sodelujočih odborov, ali, če skupnega osnutka ni, na osnovi predlogov sprememb, ki so bili vloženi v sodelujočih odborih.
V tretji obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka so predsedniki in poročevalci sodelujočih odborov člani delegacije spravnega odbora.
V tretji obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka so predsedniki in poročevalci sodelujočih odborov člani delegacije spravnega odbora.
Ta člen se lahko uporabi za postopek za priporočilo o odobritvi ali zavrnitvi sklenitve mednarodnega sporazuma na podlagi člena 108(5) in člena 99(1), če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.
Sprememba 53 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 56
Člen 56
Člen 52a
Oblikovanje poročil
Oblikovanje poročil
-1. Poročevalec je odgovoren za pripravo poročila odbora in predstavitev poročila Parlamentu v imenu odbora.
1. Za obrazložitev je odgovoren poročevalec in se o njej ne glasuje. Mora pa biti skladna z besedilom sprejetega predloga resolucije in morebitnimi spremembami, ki jih je predlagal odbor. V nasprotnem primeru lahko predsednik odbora obrazložitev črta.
1. Za obrazložitev je odgovoren poročevalec in se o njej ne glasuje. Mora pa biti skladna z besedilom sprejetega predloga resolucije in morebitnimi spremembami, ki jih je predlagal odbor. V nasprotnem primeru lahko predsednik odbora obrazložitev črta.
2. V poročilu je naveden izid glasovanja o poročilu v celoti. Poročilo navaja tudi, kako je glasoval vsak član, če ob glasovanju to zahteva najmanj tretjina navzočih članov.
2. V poročilu je naveden izid glasovanja o poročilu v celoti in v skladu s členom 208(3) je v njem navedeno, kako je glasoval vsak član.
3. Kadar mnenje odbora ni soglasno, mora biti v poročilu predstavljeno tudi manjšinsko mnenje. Manjšinska mnenja,izražena ob glasovanju o besedilu v celoti, so lahko na zahtevo njihovih avtorjev predmet največ 200 besed dolge pisne izjave, ki je priložena obrazložitvi.
3. Manjšinska mnenja se lahko izrazijo ob glasovanju o besedilu v celoti in so lahko na zahtevo njihovih avtorjev predmet največ 200 besed dolge pisne izjave, ki je priložena obrazložitvi.
O sporih, ki izhajajo iz uporabe teh določb, odloča predsednik odbora.
O sporih, ki izhajajo iz uporabe tega odstavka, odloča predsednik odbora.
4. Odbor lahko na predlog svojega predsedstva določi rok, v katerem mora poročevalec predložiti osnutek poročila. Rok se lahko podaljša ali pa se lahko imenuje nov poročevalec.
4. Odbor lahko na predlog svojega predsednika določi rok, v katerem mora poročevalec predložiti osnutek poročila. Rok se lahko podaljša ali pa se lahko imenuje nov poročevalec.
5. Po poteku roka lahko odbor svojemu predsedniku naroči, naj zaprosi, da se zadeva, ki mu je bila dodeljena, uvrsti na dnevni red ene izmed naslednjih sej Parlamenta. V tem primeru lahko razprava poteka na podlagi ustnega poročila odbora.
5. Po poteku roka lahko odbor svojemu predsedniku naroči, naj zaprosi, da se zadeva, ki mu je bila dodeljena, uvrsti na dnevni red ene izmed naslednjih sej Parlamenta. V tem primeru lahko razprava in glasovanje potekata na podlagi ustnega poročila odbora.
(Ta člen, kot je bil spremenjen, se prestavi pred člen 53)
Sprememba 54 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 3 – naslov
POGLAVJE 3
POGLAVJE 3
PRVA OBRAVNAVA
REDNI ZAKONODAJNI POSTOPEK
Sprememba 55 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 3 – oddelek 1 (novo)
ODDELEK 1
PRVA OBRAVNAVA
Sprememba 56 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 3 – podnaslov 1
V odboru
črtano
Sprememba 57 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 57
Člen 57
črtano
Sprememba predloga zakonodajnega akta
1. Če Komisija obvesti Parlament ali če pristojni odbor kako drugače izve, da namerava Komisija svoj predlog spremeniti, pristojni odbor obravnavo zadeve preloži do prejema novega predloga ali sprememb Komisije.
2. Če Svet bistveno spremeni predlog zakonodajnega akta, se uporabljajo določbe člena 63.
Sprememba 58 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 58
Člen 58
črtano
Stališče Komisije in Sveta o predlogih sprememb
1. Preden pristojni odbor dokončno glasuje o predlogu zakonodajnega akta, Komisijo prosi, da pojasni svoje stališče do vseh predlogov sprememb k predlogu, ki jih je sprejel odbor, od Sveta pa, da poda pripombe.
2. Če Komisija svojega stališča ne more pojasniti ali izjavi, da ni pripravljena sprejeti vseh predlogov sprememb, ki jih je sprejel odbor, lahko odbor preloži končno glasovanje.
3. Stališče Komisije se vključi v poročilo, kadar je to primerno.
Sprememba 59 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 3 – podnaslov 2
Na plenarnem zasedanju
črtano
Sprememba 60 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 59
Člen 59
Člen 59
Zaključek prve obravnave
Glasovanje v Parlamentu – prva obravnava
-1. Parlament lahko odobri, spremeni ali zavrne osnutek zakonodajnega akta.
1. Parlament preuči predlog zakonodajnega akta na podlagi poročila, ki ga je pripravil pristojni odbor v skladu s členom 49.
1. Parlament najprej glasuje o vsakem predlogu takojšne zavrnitve osnutka zakonodajnega akta, ki ga pisno predloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.
Če je predlog zavrnitve sprejet, predsednik od institucije, ki je pripravila predlog, zahteva, naj umakne osnutek zakonodajnega akta.
Če institucija, ki je pripravila predlog, to naredi, predsednik razglasi, da je postopek končan.
Če institucija, ki je pripravila predlog, osnutka zakonodajnega akta ne umakne, predsednik razglasi, da je prva obravnava v Parlamentu zaključena, razen če se Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora ali politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo zadevo vrnil pristojnemu odboru v ponovno obravnavo.
Če predlog zavrnitve ni sprejet, Parlament ravna v skladu z odstavki 1a do 1c.
1a. O vsakem začasnem sporazumu, ki ga predloži pristojni odbor v skladu z členom 73d(4), se glasuje prednostno z enim samim glasovanjem, razen če se Parlament na zahtevo politične skupine ali štiridesetih poslancev odloči, da bo glasoval o predlogih sprememb v skladu z odstavkom 1b.V tem primeru se Parlament odloči tudi, če bo glasovanje o predlogih sprememb potekalo takoj. Če se Parlament ne odloči za takojšnje glasovanje, določi nov rok za predložitev predlogov sprememb, glasovanje pa poteka na naslednjem zasedanju.
Če se z enim samim glasovanjem sprejme začasni sporazum, predsednik razglasi, da je prva obravnava Parlamenta zaključena.
Če pri enem samem glasovanju o začasnem sporazumu ni dosežena večina oddanih glasov, predsednik določi nov rok za predloge sprememb k osnutku zakonodajnega akta. O teh predlogih sprememb se nato glasuje na naslednjem zasedanju, da Parlament zaključi prvo obravnavo.
1b. Razen v primeru sprejetja predloga zavrnitve v skladu z odstavkom 1 ali sprejetja začasnega sporazuma v skladu z odstavkom 1a se o vseh predlogih sprememb k osnutku zakonodajnega akta nato glasuje, po potrebi tudi o posameznih delih začasnega sporazuma, če so bile predložene zahteve za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje ali konkurenčni predlogi sprememb.
Predsednik lahko pred glasovanjem o predlogih sprememb zaprosi Komisijo za stališče in Svet za pojasnilo.
Parlament po glasovanju o teh predlogih sprememb glasuje o celotnem osnutku zakonodajnega akta, spremenjenem ali ne.
Če je celotni osnutek zakonodajnega akta, spremenjen ali ne, sprejet, predsednik razglasi, da je prva obravnava zaključena, razen če se Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo zadevo vrnil pristojnemu odboru, ki bo izvedel medinstitucionalna pogajanja v skladu s členi 59a, 73a in 73d.
Če celotni osnutek zakonodajnega akta, kakor je bil spremenjen, ne dobi večine oddanih glasov, predsednik razglasi, da je prva obravnava zaključena, razen če se Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo zadevo vrnil pristojnemu odboru v ponovno obravnavo.
1c. Po glasovanju v skladu z odstavki 1 do 1b in po kasnejšem glasovanju o predlogih sprememb k osnutku zakonodajne resolucije, ki se nanašajo na morebitne postopkovne zahteve, se šteje, da je zakonodajna resolucija sprejeta. Po potrebi se v skladu s členom 193(2) zakonodajna resolucija prilagodi izidu glasovanja v skladu z odstavki 1 do 1b.
Predsednik posreduje besedilo zakonodajne resolucije in stališča Parlamenta Svetu in Komisiji, če so osnutek zakonodajnega akta oblikovali skupina držav članic, Sodišče ali Evropska centralna banka, pa tudi njim.
2. Parlament najprej glasuje o predlogih sprememb k predlogu, ki je predmet poročila pristojnega odbora, nato o predlogu, spremenjenem ali ne, zatem o predlogih sprememb k osnutku zakonodajne resolucije in nazadnje o osnutku zakonodajne resolucije v celoti, ki vsebuje le izjavo, ali Parlament predlog zakonodajnega akta odobrava, zavrača ali predlaga spremembe, in morebitne postopkovne zahteve.
Če je osnutek zakonodajne resolucije sprejet, se prva obravnava zaključi. Če Parlament zakonodajne resolucije ne sprejme, se predlog vrne pristojnemu odboru.
Vsa poročila, predložena v zakonodajnem postopku, morajo biti v skladu z določbami členov 39, 47 in 49. Vsak predlog resolucije nezakonodajne narave, ki ga vloži odbor, mora biti v skladu s postopki predložitve iz člena 52 ali 201.
3. Predsednik posreduje Svetu in Komisiji besedilo predloga, kakor ga je sprejel Parlament, in spremljajočo resolucijo kot stališče Parlamenta.
Sprememba 61 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 59 a (novo)
Člen 59 a
Vrnitev zadeve pristojnemu odboru
Če se v skladu s členom 59 zadeva vrne pristojnemu odboru v ponovno obravnavo ali v medinstitucionalna pogajanja v skladu s členoma 73a in 73d, pristojni odbor Parlamentu ustno ali pisno poroča v roku štirih mesecev, ki ga lahko konferenca predsednikov podaljša.
Po vrnitvi zadeve odboru mora odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, še preden odloči o postopku, ki ga je treba upoštevati, pridruženemu odboru v skladu s členom 54 dopustiti, da se opredeli do predlogov sprememb, ki spadajo v izključno pristojnost pridruženega odbora, zlasti do predlogov sprememb, ki se morajo Parlamentu predložiti na novo.
Parlamentu nič ne preprečuje, da sklene imeti, po potrebi, zaključno razpravo po poročilu pristojnega odbora, kateremu je bila zadeva vrnjena.
(Zadnja pododstavka se vključita kot razlaga.)
Sprememba 62 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 60
Člen 60
črtano
Zavrnitev predloga Komisije
1. Če predlog Komisije ne dobi večine oddanih glasov ali če je sprejet predlog o njegovi zavrnitvi, ki ga lahko predloži pristojni odbor ali najmanj štirideset poslancev, predsednik pred glasovanjem Parlamenta o osnutku zakonodajne resolucije Komisijo pozove, naj predlog umakne.
2. Če Komisija to stori, predsednik razglasi, da je postopek končan, in s tem seznani Svet.
3. Če Komisija svojega predloga ne umakne, Parlament zadevo vrne pristojnemu odboru, ne da bi glasoval o osnutku zakonodajne resolucije,razen če Parlament na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev ne glasuje o osnutku zakonodajne resolucije.
V primeru vrnitve zadeve pristojni odbor določi postopek, ki ga je treba upoštevati, in Parlamentu ustno ali pisno poroča v roku, ki ga določi Parlament in ki ne sme biti daljši od dveh mesecev.
Po vrnitvi zadeve na podlagi odstavka 3 mora pristojni odbor, preden odloči o postopku, pridruženemu odboru v skladu s členom 54 dopustiti, da se opredeli do predlogov sprememb iz izključne pristojnosti pridruženega odbora, zlasti do predlogov sprememb, ki se morajo Parlamentu predložiti na novo.
Rok iz drugega pododstavka odstavka 3 se uporablja za pisno ali ustno predložitev poročila pristojnega odbora. Ta rok ne vpliva na Parlament pri določitvi primernega trenutka za nadaljevanje zadevnega postopka.
4. Če se pristojni odbor roka ne more držati, prosi, da se zadeva v skladu s členom 188(1) vrne odboru. Če je potrebno, lahko Parlament na podlagi člena 188(5) določi nov rok. Če prošnja odbora ni sprejeta, Parlament glasuje o osnutku zakonodajne resolucije.
Sprememba 63 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 61
Člen 61
črtano
Sprejetje predlogov sprememb k predlogu Komisije
1. Kadar je predlog Komisije v celoti sprejet, vendar na podlagi sprememb, ki so bile prav tako sprejete, se glasovanje o osnutku zakonodajne resolucije preloži, dokler Komisija ne pojasni svojega stališča do posameznih sprememb Parlamenta.
Če Komisija ob koncu glasovanja o njenem predlogu v Parlamentu take izjave ne more podati, obvesti predsednika ali pristojni odbor, kdaj bo to lahko naredila; predlog se nato uvrsti na osnutek dnevnega reda prvega naslednjega delnega zasedanja.
2. Kadar Komisija najavi, da ne namerava sprejeti vseh sprememb Parlamenta, poročevalec pristojnega odbora oziroma, kadar ga ni, njegov predsednik Parlamentu uradno predlaga, ali naj nadaljuje glasovanje o osnutku zakonodajne resolucije. Pred predložitvijo tega predloga lahko poročevalec ali predsednik pristojnega odbora zahteva, da predsednik obravnavo te točke prekine.
Če Parlament sklene, da se glasovanje preloži, se šteje, da je zadeva vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo.
V tem primeru pristojni odbor Parlamentu ustno ali pisno poroča v roku, ki ga določi Parlament in ki ne sme biti daljši od dveh mesecev.
Če se pristojni odbor omenjenega roka ne more držati, se uporablja postopek iz člena 60(4).
Na tej stopnji so dopustni le predlogi sprememb, ki jih vloži pristojni odbor in katerih namen je doseči dogovor s Komisijo.
Parlamentu nič ne preprečuje, da sklene imeti, po potrebi, zaključno razpravo po poročilu pristojnega odbora, kateremu je bila zadeva vrnjena.
3. Uporaba odstavka 2 ne izključuje možnosti, da drugi poslanci v skladu s členom 188 vložijo zahtevo za vrnitev zadeve pristojnemu odboru.
Odbor, ki mu je bila zadeva vrnjena na podlagi odstavka 2, mora pod pogoji te vrnitve poročati v določenem roku in, kjer je to primerno, vložiti predloge sprememb, katerih namen je doseči dogovor s Komisijo, ne sme pa ponovno obravnavati vseh določb, ki jih je sprejel Parlament.
V okviru teh pristojnosti odbor zaradi suspenzivnega učinka vrnitve zadeve uživa višjo stopnjo svobode in lahko, kadar je to potrebno za dosego dogovora, predlaga ponovno obravnavo določb, ki jih je Parlament že sprejel.
Ker so dopustni samo tisti predlogi sprememb odbora, katerih namen je doseči dogovor, in zaradi ohranitve suverenosti Parlamenta, mora poročilo iz odstavka 2 jasno navajati, katere že sprejete določbe bi v primeru sprejetja predlaganih sprememb prenehale veljati.
Sprememba 64 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 3 – podnaslov 3
Postopek spremljanja
črtano
Sprememba 65 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 62
Člen 62
črtano
Spremljanje stališča Parlamenta
1. V času po sprejetju stališča Parlamenta o predlogu Komisije predsednik in poročevalec pristojnega odbora spremljata napredek predloga v postopku za njegovo sprejetje v Svetu, zlasti zato, da bi zagotovila natančno upoštevanje s strani Sveta ali Komisije podanih zavez glede stališča Parlamenta.
2. Pristojni odbor lahko Komisijo in Svet povabi k razpravi o zadevi.
3. Pristojni odbor lahko kadar koli med postopkom spremljanja, če se mu zdi potrebno, v skladu s tem členom vloži predlog resolucije, s katerim Parlamentu priporoča, da:
– pozove Komisijo, naj umakne svoj predlog,
– pozove Komisijo ali Svet, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu v skladu s členom 63, ali Komisijo, naj predloži nov predlog, ali
– ukrepa, kakor se mu zdi primerno.
Ta predlog se uvrsti na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki sledi sklepu odbora.
Sprememba 66 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 63
Člen 63
Člen 63
Ponovno posredovanje Parlamentu
Ponovno posredovanje Parlamentu
Redni zakonodajni postopek
1. Na zahtevo pristojnega odbora predsednik Komisijo pozove, naj predlog ponovno poda Parlamentu:
1. Na zahtevo pristojnega odbora predsednik Komisijo pozove, naj predlog ponovno poda Parlamentu, kadar:
– če Komisija, potem ko je Parlament sprejel svoje stališče, svoj prvotni predlog umakne, da bi ga nadomestila z drugim besedilom, razen če to stori zato, da bi upoštevala stališče Parlamenta;
– če Komisija bistveno spremeni ali namerava spremeniti svoj prvotni predlog, razen če to stori zato, da bi upoštevala stališče Parlamenta; ali
– Komisija, potem ko je Parlament sprejel svoje stališče, svoj prvotni predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti, razen če to stori zato, da bi upoštevala stališče Parlamenta;
– če se po določenem času ali zaradi spremenjenih okoliščin narava vprašanja, ki ga predlog zadeva, bistveno spremeni;
– se narava vprašanja, ki ga predlog zadeva, bistveno spremeni zaradi preteka časaalispremenjenihokoliščinali
– če je po sprejetju stališča Parlamenta prišlo do novih volitev v Parlament in konferenca predsednikov meni, da je to zaželeno.
– je po sprejetju stališča Parlamenta prišlo do novih volitev v Parlament in konferenca predsednikov meni, da je to zaželeno.
1a. Kadar je v zvezi s predlogom predvidena sprememba pravne podlage, zaradi česar se redni zakonodajni postopek ne bi več uporabljal, si Parlament, Svet in Komisija v skladu z odstavkom 25 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje izmenjajo mnenja o tem prek svojih predsednikov ali predstavnikov.
2. Na zahtevo pristojnega odbora Parlament prosi Svet, da predlog, ki ga je Komisija predložila v skladu s členom 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vrne Parlamentu, če Svet namerava spremeniti pravno podlago predloga tako, da se redni zakonodajni postopek ne bi več uporabljal.
2. Po izmenjavi mnenj iz odstavka 1a predsednik na zahtevo pristojnega odbora prosi Svet, naj osnutek pravno zavezujočega akta vrne Parlamentu, če Komisija ali Svet namerava spremeniti pravno podlago, določeno v stališču Parlamenta v prvi obravnavi, tako, da se redni zakonodajni postopek ne bi več uporabljal.
Drugi postopki
3. Na zahtevo pristojnega odbora predsednik pozove Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom v enakih okoliščinah in pod enakimi pogoji, kot so določeni v odstavku 1, ali če Svet bistveno spremeni ali namerava spremeniti predlog, za katerega je Parlament že podal svoje mnenje, razen če to stori zato, da bi vključil v Parlamentu sprejete spremembe.
4. Na podlagi tega člena predsednik pozove, naj se predlog akta ponovno predloži Parlamentu, če Parlament tako sklene na predlog politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev.
Sprememba 67 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 4 – naslov
POGLAVJE 4
ODDELEK 2
DRUGA OBRAVNAVA
DRUGA OBRAVNAVA
Sprememba 68 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 4 – podnaslov 1
V odboru
črtano
Sprememba 69 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 64
Člen 64
Člen 64
Predložitev stališča Sveta
Predložitev stališča Sveta
1. Stališče Sveta se v skladu s členoma 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži, ko ga predsednik razglasi v Parlamentu. Predsednik predložitev stališča razglasi po prejemu dokumentov, ustrezno prevedenih v uradne jezike Evropske unije, ki vsebujejo stališče, vse izjave, zabeležene v zapisniku Sveta ob sprejetju stališča, razloge, zaradi katerih je Svet stališče sprejel, ter stališče Komisije. Predsednik predložitev stališča razglasi na delnem zasedanju po prejemu navedenih dokumentov.
1. Stališče Sveta se v skladu s členoma 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži, ko ga predsednik razglasi v Parlamentu. Predsednik predložitev stališča razglasi po prejemu dokumentov, ustrezno prevedenih v uradne jezike Evropske unije, ki vsebujejo stališče, vse izjave, zabeležene v zapisniku Sveta ob sprejetju stališča, razloge, zaradi katerih je Svet stališče sprejel, ter stališče Komisije. Predsednik predložitev stališča razglasi na delnem zasedanju po prejemu navedenih dokumentov.
Pred razglasitvijo se predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora in/ali poročevalcem prepriča, da je prejeto besedilo zagotovo stališče Sveta iz prve obravnave in da ne gre za okoliščine iz člena 63. V nasprotnem primeru predsednik skupaj s pristojnim odborom in, kjer je to mogoče, v dogovoru s Svetom poišče ustrezno rešitev.
Pred razglasitvijo se predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora in/ali poročevalcem prepriča, da je prejeto besedilo zagotovo stališče Sveta iz prve obravnave in da ne gre za okoliščine iz člena 63. V nasprotnem primeru predsednik skupaj s pristojnim odborom in, kjer je to mogoče, v dogovoru s Svetom poišče ustrezno rešitev.
1a. Na dan razglasitve stališča Sveta v Parlamentu se šteje, da je bilo stališče avtomatično dodeljeno odboru, pristojnemu v prvi obravnavi.
2. Seznam navedenih predložitev se skupaj z imenom pristojnega odbora objavi v zapisniku seje.
2. Seznam navedenih predložitev se skupaj z imenom pristojnega odbora objavi v zapisniku seje.
Sprememba 70 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 65
Člen 65
Člen 65
Podaljšanje rokov
Podaljšanje rokov
1. Predsednik na zahtevo predsednika pristojnega odbora v primeru rokov za drugo obravnavo ali na zahtevo delegacije Parlamenta v Spravnem odboru v primeru rokov za spravo omenjene roke podaljša v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
1. Predsednik na zahtevo predsednika pristojnega odbora roke za drugo obravnavo podaljša v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
2. Predsednik na pobudo Parlamenta ali Sveta obvesti Parlament o morebitnem podaljšanju rokov v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
2. Predsednik na pobudo Parlamenta ali Sveta obvesti Parlament o morebitnem podaljšanju rokov v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Sprememba 71 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 66
Člen 66
Člen 66
Posredovanje pristojnemu odboru in postopek v odboru
Postopek v pristojnem odboru
1. Na dan predložitve stališča Parlamentu v skladu s členom 69(1) se šteje, da je bilo stališče Sveta avtomatično posredovano pristojnemu odboru in odborom, zaprošenim za mnenje med prvo obravnavo.
2. Stališče Sveta se uvrsti pod prvo točko dnevnega reda prve seje pristojnega odbora po dnevu predložitve. Svet se lahko povabi, da svoje stališče predstavi.
2. Stališče Sveta se uvrsti pod prednostno točko dnevnega reda prve seje pristojnega odbora po dnevu predložitve. Svet se lahko povabi, da svoje stališče predstavi.
3. Če ni bilo odločeno drugače, je poročevalec med prvo in drugo obravnavo isti.
3. Če ni bilo odločeno drugače, je poročevalec med prvo in drugo obravnavo isti.
4. Za postopke v pristojnem odboru se uporabljajo določbe za drugo obravnavo v Parlamentu iz člena 66(2), (3) in (5); predloge zavrnitve in sprememb lahko vlagajo le člani ali stalni namestniki odbora. Odbor odloča z večino oddanih glasov.
4. Za postopke v pristojnem odboru se uporabljajo določbe o dopustnosti predlogov sprememb k stališču Sveta iz člena 69(2) in (3); predloge zavrnitve in sprememb lahko vlagajo le člani ali stalni namestniki odbora. Odbor odloča z večino oddanih glasov.
5. Odbor lahko od predsednika odbora ali poročevalca v odboru zahteva, da pred glasovanjem razpravlja o v odboru vloženih predlogih sprememb s predsednikom Sveta ali njegovim predstavnikom in navzočim pristojnim komisarjem. Poročevalec lahko po taki razpravi vloži sporazumne predloge sprememb.
6. Pristojni odbor predloži priporočilo za drugo obravnavo, v katerem predlaga sprejetje, spremembo ali zavrnitev stališča Sveta. Priporočilo vsebuje kratko obrazložitev predlaganega sklepa.
6. Pristojni odbor predloži priporočilo za drugo obravnavo, v katerem predlaga sprejetje, spremembo ali zavrnitev stališča Sveta. Priporočilo vsebuje kratko obrazložitev predlaganega sklepa.
6a. Med drugo obravnavo se členi 49, 50, 53 in 188 ne uporabljajo.
Sprememba 72 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 4 – podnaslov 2
Na plenarnem zasedanju
črtano
Sprememba 73 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 67
Člen 67
Člen 67
Zaključek druge obravnave
Predložitev Parlamentu
1. Stališče Sveta in, kadar je na voljo, priporočilo pristojnega odbora za drugo obravnavo se avtomatično uvrstita na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki pade na sredo pred dnem izteka trimesečnega oziroma, če je bilo podaljšano v skladu s členom 65, štirimesečnega obdobja in mu je najbližja, razen če se zadeva obravnava že na enem od predhodnih delnih zasedanj.
Stališče Sveta in, kadar je na voljo, priporočilo pristojnega odbora za drugo obravnavo se avtomatično uvrstita na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki pade na sredo pred dnem izteka trimesečnega oziroma, če je bilo podaljšano v skladu s členom 65, štirimesečnega obdobja in mu je najbližja, razen če se zadeva obravnava že na enem od predhodnih delnih zasedanj.
Priporočila parlamentarnih odborov za drugo obravnavo so enakovredna obrazložitvi, s katero odbor utemeljuje svoje stališče do stališča Sveta, zaradi česar se o teh besedilih ne glasuje.
2. Druga obravnava se zaključi, ko Parlament sprejme, zavrne ali spremeni stališče Sveta v rokih in v skladu s pogoji iz člena 294 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Sprememba 74 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 67 a (novo)
Člen 67a
Glasovanje v Parlamentu – druga obravnava
1. Parlament najprej glasuje o vsakem predlogu takojšnje zavrnitve stališča Sveta, ki ga pisno predloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Tovrstni predlog je sprejet le, če je zanj glasovala večina vseh poslancev Parlamenta.
Če je predlog zavrnitve sprejet, s čimer se stališče Sveta zavrne, predsednik v Parlamentu razglasi, da je zakonodajni postopek končan.
Če predlog zavrnitve ni sprejet, Parlament ravna v skladu z odstavki 2 do 5.
2. O morebitnem začasnem sporazumu, ki ga v skladu s členom 73d(4) predloži pristojni odbor, se glasuje prednostno z enim samim glasovanjem, razen če se Parlament na zahtevo politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo takoj prešel h glasovanju o predlogih sprememb v skladu z odstavkom 3.
Če za začasni sporazum z enim samim glasovanjem glasuje večina vseh poslancev Parlamenta, predsednik razglasi, da je druga obravnava v Parlamentu zaključena.
Če za začasni sporazum z enim samim glasovanjem ne glasuje večina vseh poslancev Parlamenta, Parlament ravna v skladu z odstavki 3 do 5.
3. Če ni bil sprejet predlog zavrnitve v skladu z odstavkom 1 ali začasni sporazum v skladu z odstavkom 2, se glasuje o vseh predlogih sprememb stališča Sveta, vključno s tistimi iz začasnega sporazuma, ki ga v skladu s členom 73d(4) predloži pristojni odbor. Predlog spremembe stališča Sveta je sprejet le, če je zanj glasovala večina vseh poslancev Parlamenta.
Predsednik lahko pred glasovanjem o predlogih sprememb zaprosi Komisijo za stališče in Svet za pojasnilo.
4. Parlament lahko, četudi je v skladu z odstavkom 1 glasoval proti prvotnemu predlogu zavrnitve stališča Sveta, na predlog predsednika ali poročevalca pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev obravnava nov predlog zavrnitve po glasovanju o predlogih sprememb v skladu z odstavkom 2 ali 3. Predlog je sprejet le, če je zanj glasovala večina vseh poslancev Parlamenta.
Če je stališče Sveta zavrnjeno, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je zakonodajni postopek končan.
5. Po glasovanju v skladu z odstavki 1 do 4 in glasovanju o predlogih sprememb k osnutku zakonodajne resolucije, ki se nanašajo na morebitne postopkovne zahteve, predsednik razglasi, da je druga obravnava v Parlamentu zaključena, in šteje se, da je zakonodajna resolucija sprejeta. Po potrebi se v skladu s členom 193(2) zakonodajna resolucija prilagodi izidu glasovanja v skladu z odstavki 1 do 4 ali uporabi člena 76.
Predsednik posreduje besedilo zakonodajne resolucije in morebitnega stališča Parlamenta Svetu in Komisiji.
Če ni bil vložen predlog zavrnitve ali spremembe stališča Sveta, se šteje, da je stališče sprejeto.
Sprememba 75 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 68
Člen 68
črtano
Zavrnitev stališča Sveta
1. Pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko v pisni obliki in v roku, ki ga določi predsednik, vloži predlog zavrnitve stališča Sveta. Za sprejetje navedenega predloga je potrebna večina glasov poslancev Parlamenta. O predlogu zavrnitve stališča Sveta se glasuje pred glasovanjem o predlogih sprememb.
2. Parlament lahko, četudi je glasoval proti prvotnemu predlogu zavrnitve stališča Sveta, na priporočilo poročevalca obravnava nov predlog zavrnitve po glasovanju o predlogih sprememb in izjavi Komisije v skladu s členom 69(5).
3. Če je stališče Sveta zavrnjeno, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je zakonodajni postopek končan.
Sprememba 76 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 69
Člen 69
Člen 69
Spremembe stališča Sveta
Dopustnost predlogov sprememb stališča Sveta
1. Predloge sprememb k stališču Sveta za obravnavo na plenarnem zasedanju lahko vloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.
1. Predloge sprememb k stališču Sveta za obravnavo na plenarnem zasedanju lahko vloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.
2. Predlog spremembe stališča Sveta je dopusten le, če je skladen z določbami členov 169 in 170 in je njegov namen:
2. Predlog spremembe stališča Sveta je dopusten le, če je skladen z določbami členov 169 in 170 in je njegov namen:
(a) v celoti ali delno obnoviti stališče Parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi;
(a) v celoti ali delno obnoviti stališče Parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi; ali
(b) doseči dogovor med Svetom in Parlamentom; ali
(b) doseči dogovor med Svetom in Parlamentom; ali
(c) spremeniti del besedila stališča Sveta, ki ni bil vključen ali pa je bil vključen z drugačno vsebino v predlog, podan v prvi obravnavi, in ne pomeni bistvene spremembe v smislu člena 63; ali
(c) spremeniti del besedila stališča Sveta, ki ni bil vključen ali pa je bil vključen z drugačno vsebino v predlog, podan v prvi obravnavi; ali
(d) upoštevati novo dejstvo ali pravno stanje, nastalo po prvi obravnavi.
(d) upoštevati novo dejstvo ali pravno stanje, nastalo po sprejetju stališča Parlamenta v prvi obravnavi.
Predsednikove presoje dopustnosti ali nedopustnosti predloga spremembe ni mogoče izpodbijati.
Predsednikove presoje dopustnosti ali nedopustnosti predloga spremembe ni mogoče izpodbijati.
3. Če je po prvi obravnavi prišlo do novih volitev, ne da bi bil izveden postopek iz člena 63, lahko predsednik sklene odpraviti omejitve glede dopustnosti, določene v odstavku 2.
3. Če je po prvi obravnavi prišlo do novih volitev, ne da bi bil izveden postopek iz člena 63, lahko predsednik sklene odpraviti omejitve glede dopustnosti, določene v odstavku 2.
4. Predlog spremembe je sprejet le, če je zanj glasovala večina poslancev Parlamenta.
5. Predsednik lahko pred glasovanjem o predlogih sprememb zaprosi Komisijo za stališče in Svet za pojasnilo.
Sprememba 77 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 5 – naslov
POGLAVJE 5
ODDELEK 4
TRETJA OBRAVNAVA
SPRAVA IN TRETJA OBRAVNAVA
Sprememba 78 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 5 – podnaslov 1
Sprava
črtano
Sprememba 79 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 69 b (novo)
Člen 69b
Podaljšanje rokov
1. Predsednik na zahtevo delegacije Parlamenta v Spravnem odboru roke za tretjo obravnavo podaljša v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
2. Predsednik na pobudo Parlamenta ali Sveta obvesti Parlament o morebitnem podaljšanju rokov v skladu s členom 294(14) Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Sprememba 80 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 71
Člen 71
Člen 71
Delegacija v Spravnem odboru
Delegacija v Spravnem odboru
1. Delegacija Parlamenta v Spravnem odboru je sestavljena iz toliko članov, kolikor jih je v delegaciji Sveta.
1. Delegacija Parlamenta v Spravnem odboru je sestavljena iz toliko članov, kolikor jih je v delegaciji Sveta.
2. Politična sestava delegacije ustreza sestavi Parlamenta po političnih skupinah. Konferenca predsednikov določi točno število članov iz vsake politične skupine.
2. Politična sestava delegacije ustreza sestavi Parlamenta po političnih skupinah. Konferenca predsednikov določi točno število članov iz vsake politične skupine.
3. Politične skupine imenujejo člane delegacije za vsak posamezni primer sprave, po možnosti izmed članov zadevnih odborov, razen treh članov, ki so imenovani za stalne člane sledečih si delegacij za obdobje dvanajstih mesecev. Politične skupine izmed podpredsednikov imenujejo tri stalne člane, ki zastopajo najmanj dve različni politični skupini. Predsednik in poročevalec pristojnega odbora sta v vsakem primeru člana delegacije.
3. Politične skupine imenujejo člane delegacije za vsak posamezni primer sprave, po možnosti izmed članov pristojnega odbora, razen treh članov, ki so imenovani za stalne člane sledečih si delegacij za obdobje dvanajstih mesecev. Politične skupine izmed podpredsednikov imenujejo tri stalne člane, ki zastopajo najmanj dve različni politični skupini. Predsednik in poročevalec pristojnega odbora v drugi obravnavi ter poročevalci pridruženih odborov so v vsakem primeru člani delegacije.
4. Politične skupine, zastopane v delegaciji, imenujejo namestnike.
4. Politične skupine, zastopane v delegaciji, imenujejo namestnike.
5. Politične skupine in samostojni poslanci, ki v delegaciji niso zastopani, lahko pošljejo po enega predstavnika na katero koli interno pripravljalno sejo delegacije.
5. Politične skupine, ki v delegaciji niso zastopane, lahko pošljejo po enega predstavnika na katero koli interno pripravljalno sejo delegacije. Če v delegaciji ni nobenega samostojnega poslanca, se lahko en samostojni poslanec udeleži katere koli interne pripravljalne seje delegacije.
6. Delegacijo vodi predsednik ali eden izmed treh stalnih članov.
6. Delegacijo vodi predsednik ali eden izmed treh stalnih članov.
7. Delegacija odloča z večino glasov svojih članov. Njene razprave niso javne.
7. Delegacija odloča z večino glasov svojih članov. Njene razprave niso javne.
Konferenca predsednikov določi nadaljnje postopkovne smernice za delo delegacije v Spravnem odboru.
Konferenca predsednikov določi nadaljnje postopkovne smernice za delo delegacije v Spravnem odboru.
8. Delegacija poroča Parlamentu o izidu sprave.
8. Delegacija poroča Parlamentu o izidu sprave.
Sprememba 81 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 5 – podnaslov 2
Na plenarnem zasedanju
črtano
Sprememba 82 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 72
Člen 72
Člen 72
Skupno besedilo
Skupno besedilo
1. Ko je v Spravnem odboru dosežen dogovor o skupnem besedilu, se zadeva uvrsti na dnevni red seje Parlamenta, ki bo potekala v roku šestih oziroma, če je bil rok podaljšan, osmih tednov od dneva sprejetja skupnega besedila v Spravnem odboru.
1. Ko je v Spravnem odboru dosežen dogovor o skupnem besedilu, se zadeva uvrsti na dnevni red seje Parlamenta, ki bo potekala v roku šestih oziroma, če je bil rok podaljšan, osmih tednov od dneva sprejetja skupnega besedila v Spravnem odboru.
2. Predsednik ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v Spravnem odboru poda izjavo o skupnem besedilu, ki ga spremlja poročilo.
2. Predsednik ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v Spravnem odboru poda izjavo o skupnem besedilu, ki ga spremlja poročilo.
3. K skupnemu besedilu ni dopustno vlagati predlogov sprememb.
3. K skupnemu besedilu ni dopustno vlagati predlogov sprememb.
4. Skupno besedilo v celoti je predmet enega samega glasovanja. Skupno besedilo je sprejeto, če dobi večino oddanih glasov.
4. Skupno besedilo v celoti je predmet enega samega glasovanja. Skupno besedilo je sprejeto, če dobi večino oddanih glasov.
5. Kadar v Spravnem odboru dogovor o skupnem besedilu ni dosežen, predsednik ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v Spravnem odboru poda izjavo. Izjavi sledi razprava.
5. Kadar v Spravnem odboru dogovor o skupnem besedilu ni dosežen, predsednik ali drugi imenovani član delegacije Parlamenta v Spravnem odboru poda izjavo. Izjavi sledi razprava.
5a. V spravnem postopku med Parlamentom in Svetom po drugi obravnavi se zadeve ne vrnejo odboru.
5b. Med tretjo obravnavo se členi 49, 50 in 53 ne uporabljajo.
Sprememba 83 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 6 – naslov
POGLAVJE 6
ODDELEK 5
ZAKLJUČEK ZAKONODAJNEGA POSTOPKA
ZAKLJUČEK POSTOPKA
Sprememba 84 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 3 – oddelek 3 (novo)
ODDELEK 3
MEDINSTITUCIONALNA POGAJANJA MED REDNIM ZAKONODAJNIM POSTOPKOM
(Oddelek 3 se vstavi pred oddelek 4 o spravi ter tretji obravnavi, vsebuje pa spremenjen člen 73 in člene 73a do 73d).
Sprememba 85 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 73
Člen 73
Člen 73
Medinstitucionalna pogajanja in zakonodajni postopki
Splošne določbe
1. Pogajanja z drugimi institucijami pri iskanju dogovora med zakonodajnim postopkom potekajo v skladu s kodeksom ravnanja, ki ga določi konferenca predsednikov10.
Pogajanja z drugimi institucijami pri iskanju dogovora med zakonodajnim postopkom se lahko začnejo šele po tem, ko je sprejeta odločitev v skladu s členi 73a do 73c ali ko Parlament zadevo vrne v medinstitucionalna pogajanja. Ta pogajanja potekajo v skladu s kodeksom ravnanja, ki ga določi konferenca predsednikov10.
2. S pogajanji se ne začne, dokler pristojni odbor ne sprejme odločitve o začetku pogajanj za vsak obravnavani zakonodajni postopek posebej in z večino glasov svojih članov. V tej odločitvi se določi mandat in sestava pogajalske ekipe. O taki odločitvi se obvesti predsednika, ki redno obvešča konferenco predsednikov.
Mandat obsega poročilo, sprejeto v odboru in predloženo Parlamentu v poznejšo obravnavo. Izjemoma, kadar pristojni odbor meni, da je utemeljeno, da začne s pogajanji pred sprejetjem poročila v odboru, lahko mandat obsega predloge sprememb ali jasno opredeljene cilje, prednostne naloge ali smernice.
3. Pogajalsko ekipo vodi poročevalec, predseduje pa ji predsednik pristojnega odbora ali podpredsednik, ki ga imenuje predsednik. Sestavljajo ga vsaj poročevalci v senci iz vseh političnih skupin.
4. Vsi dokumenti, namenjeni razpravi na srečanju s Svetom in Komisijo (trialog), so v obliki, ki navaja posamezna stališča sodelujočih institucij in možne kompromisne rešitve in se jih posreduje pogajalski ekipi vsaj 48 ur, v nujnih primerih pa vsaj 24 ur, pred začetkom trialoga.
Po vsakem trialogu pogajalska ekipa poroča na naslednji seji pristojnega odbora. Dokumenti, ki odražajo izid zadnjega trialoga, so na voljo odboru.
Kadar seje odbora ni mogoče sklicati pravočasno, pogajalska ekipa poroča predsedniku, poročevalcem v senci in koordinatorjem odbora, kakor je primerno.
Pristojni odbor lahko ob upoštevanju napredka pogajanj posodobi mandat.
5. Če pogajanja privedejo do kompromisa, se o tem nemudoma obvesti pristojni odbor. Dogovorjeno besedilo se posreduje pristojnemu odboru v obravnavo. Če je dogovorjeno besedilo potrjeno z glasovanjem v odboru, se ga v ustrezni obliki, vključno s kompromisnimi predlogi sprememb, predloži Parlamentu v obravnavo. Predloženo je lahko v obliki prečiščenega besedila, v katerem so jasno označene vse spremembe predloga zakonodajnega akta v obravnavi.
6. Kadar postopek vključuje pridružene odbore ali skupne seje odborov, se za odločanje o začetku pogajanj in za njihovo vodenje uporabita člena 54 in 55 Poslovnika.
V primeru nesoglasja med zadevnimi odbori o načinu začetka in vodenja teh pogajanj odloči predsednik konference predsednikov odborov v skladu z načeli iz Poslovnika.
__________________
__________________
10Glej Prilogo XX.
10Kodeks ravnanja pri pogajanjih v rednem zakonodajnem postopku
Sprememba 86 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 73 a (novo)
Člen 73a
Pogajanja pred prvo obravnavo v Parlamentu
1. Kadar je odbor sprejel zakonodajno poročilo v skladu s členom 49, lahko z večino glasov svojih članov odloči, da bo začel pogajanja na podlagi tega poročila.
2. Odločitve o začetku pogajanj se razglasijo na začetku delnega zasedanja po njihovem sprejetju v odboru. Do konca dneva, ki sledi njihovi razglasitvi v Parlamentu, lahko politične skupine ali posamezni poslanci, ki skupaj predstavljajo najmanj desetino poslancev Parlamenta, pisno zahtevajo glasovanje o odločitvi odbora o začetku pogajanj. Parlament o teh zahtevah glasuje na istem delnem zasedanju.
Če do izteka roka, določenega v prvem pododstavku, ni vložena nobena taka zahteva, predsednik o tem obvesti Parlament. Če je zahteva vložena, lahko predsednik neposredno pred glasovanjem da besedo enemu zagovorniku in enemu nasprotniku. Oba lahko podata izjavo, ki traja največ dve minuti.
3. Če Parlament zavrne odločitev odbora o začetku pogajanj, se osnutek zakonodajnega akta in poročilo pristojnega odbora uvrstita na dnevni red naslednjega delnega zasedanja, predsednik pa določi rok za vložitev predlogov sprememb. Uporablja se člen 59(1b).
4. Pogajanja se lahko začnejo kadar koli po izteku roka iz prvega pododstavka odstavka 2, če ni bila vložena nobena zahteva za glasovanje o odločitvi o začetku pogajanj v Parlamentu; če je bila taka zahteva vložena, se lahko pogajanja začnejo kadar koli po tem, ko je odločitev odbora o začetku pogajanj dobila večino oddanih glasov v Parlamentu.
Sprememba 87 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 73 b (novo)
Člen 73b
Pogajanja pred prvo obravnavo v Svetu
Kadar je Parlament sprejel svoje stališče v prvi obravnavi, to stališče predstavlja mandat za vsa pogajanja z drugimi institucijami. Pristojni odbor se lahko z večino glasov svojih članov odloči, da bo začel pogajanja kadar koli zatem. Te odločitve se razglasijo v Parlamentu na delnem zasedanju po glasovanju v odboru in se navedejo v zapisniku.
Sprememba 88 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 73 c (novo)
Člen 73c
Pogajanja pred drugo obravnavo v Parlamentu
Kadar je bilo stališče Sveta v prvi obravnavi posredovano pristojnemu odboru, predstavlja stališče Parlamenta v prvi obravnavi, ob upoštevanju člena 69 Poslovnika, mandat za vsa pogajanja z drugimi institucijami. Pristojni odbor lahko odloči, da začne pogajanja kadar koli zatem.
Kadar stališče Sveta vsebuje elemente, ki jih osnutek zakonodajnega akta ali stališče Parlamenta v prvi obravnavi ne zajema, lahko odbor sprejme smernice za pogajalsko ekipo, ki so lahko tudi v obliki predlogov sprememb stališča Sveta.
Sprememba 305 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 73 d (novo)
Člen 73d
Potek pogajanj
1. Pogajalsko ekipo Parlamenta vodi poročevalec, predseduje pa ji predsednik pristojnega odbora ali podpredsednik, ki ga imenuje predsednik odbora. Sestavljajo jo vsaj poročevalci v senci iz vsake politične skupine, ki želi sodelovati.
2. Vsi dokumenti, namenjeni razpravi na srečanju s Svetom in Komisijo (v nadaljnjem besedilu: trialog), se posredujejo pogajalski ekipi vsaj 48 ur, v nujnih primerih pa vsaj 24 ur, pred začetkom trialoga.
3. Po vsakem trialogu predsednik pogajalske ekipe in poročevalec v imenu pogajalske ekipe poročata na naslednji seji pristojnega odbora.
Kadar seje odbora ni mogoče sklicati pravočasno, predsednik pogajalske ekipe in poročevalec v imenu pogajalske ekipe poročata na seji koordinatorjev odbora.
4. Če pogajanja privedejo do začasnega sporazuma, se o tem nemudoma obvesti pristojni odbor. Dokumenti, ki odražajo izid sklepnega trialoga, so na voljo odboru in se objavijo. Začasni sporazum se predloži pristojnemu odboru, ki o njem odloči z enim samim glasovanjem z večino oddanih glasov. Če je potrjen, se predloži v obravnavo Parlamentu v obliki, v kateri so jasno označene vse spremembe osnutka zakonodajnega akta.
5. V primeru nesoglasja med zadevnimi odbori na podlagi členov 54 in 55 o podrobnih pravilih glede začetka in vodenja teh pogajanj odloči predsednik konference predsednikov odborov v skladu z načeli iz navedenih členov.
Sprememba 90 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 74
Člen 74
črtano
Odobritev odločitve o začetku medinstitucionalnih pogajanj pred sprejetjem poročila v odboru
1. Odločitev odbora o začetku pogajanj pred sprejetjem poročila v odboru se prevede v vse uradne jezike, razdeli vsem poslancem in predloži konferenci predsednikov.
Konferenca predsednikov lahko na zahtevo politične skupine odloči, da na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja po razdelitvi odločitve uvrsti točko za obravnavo z razpravo in glasovanjem in v tem primeru predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb.
Če konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, da uvrsti točko na osnutek dnevnega reda tega delnega zasedanja, predsednik razglasi odločitev o začetku pogajanj na njegovi otvoritvi.
2. Točko se uvrsti na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja po razglasitvi obravnave z razpravo in glasovanjem, ki sledi razglasitvi, predsednik pa določi rok za vložitev predlogov sprememb, če to v 48 urah po razglasitvi zahteva politična skupina ali vsaj 40 poslancev.
V ostalih primerih se šteje, da je bila odločitev o začetku pogajanj sprejeta.
Sprememba 91 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 75
Člen 75
Člen 63a
Sporazum v prvi obravnavi
Sporazum v prvi obravnavi
Kadar v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije Svet obvesti Parlament, da je njegovo stališče sprejel, predsednik, ob upoštevanju zaključka v skladu s členom 193, v Parlamentu razglasi, da je sprejeta različica predloga, ki se ujema s stališčem Parlamenta.
Kadar v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije Svet obvesti Parlament, da je njegovo stališče sprejel, predsednik, ob upoštevanju zaključka v skladu s členom 193, v Parlamentu razglasi, da je sprejeta različica zakonodajnega akta, ki se ujema s stališčem Parlamenta.
(Ta člen se prestavi na konec oddelka 1, ki se nanaša na prvo obravnavo)
Sprememba 92 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 76
Člen 76
Člen 69a
Sporazum v drugi obravnavi
Sporazum v drugi obravnavi
Če v rokih, določenih za vlaganje in glasovanje o predlogih sprememb ali zavrnitve, niso bili sprejeti ne predlog zavrnitve stališča Sveta ne predlogi sprememb k takšnemu stališču v skladu s členoma 68 in 69, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je predlagani akt dokončno sprejet. Predsednik Sveta predlagani akt podpiše in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 78.
Če v rokih, določenih za vlaganje in glasovanje o predlogih sprememb ali zavrnitve, niso bili vloženi ne predlog zavrnitve stališča Sveta ne predlogi sprememb k takšnemu stališču v skladu s členoma 67a in 69, predsednik na plenarnem zasedanju razglasi, da je predlagani akt dokončno sprejet.
(Ta člen se prestavi na konec oddelka 2, ki se nanaša na drugo obravnavo)
Sprememba 93 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 77
Člen 77
črtano
Zahteve pri pripravi zakonodajnih aktov
1. V aktih, ki jih skupaj sprejmeta Parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, se navede vrsta akta, serijska številka, datum sprejetja in navedba predmeta.
2. Akti, ki jih skupaj sprejmeta Parlament in Svet, vsebujejo:
(a) navedbo „Evropski parlament in Svet Evropske unije sta“;
(b) sklic na določbe, na podlagi katerih je bil akt sprejet, pred tem pa navedbo „ob upoštevanju“;
(c) navedbo sklicevanja na predložene predloge, pridobljena mnenja in opravljena posvetovanja;
(d) obrazložitev razlogov, na katerih akt temelji, pred tem pa navedbo „ob upoštevanju naslednjega“;
(e) navedbo "sprejela naslednjo uredbo" ali "sprejela naslednjo direktivo" ali "sprejela naslednjo odločbo" ali "sklenila", ki ji sledi besedilo akta.
3. Akti se delijo na člene, po potrebi združene v poglavja in oddelke.
4. Zadnji člen akta navaja dan začetka veljavnosti, kadar je ta pred dvajsetim dnem po objavi ali po njem.
5. Zadnjemu členu akta sledi:
– ustrezna formulacija, skladno z ustreznimi določbami pogodb, glede njegove uporabnosti;
– "V …" ter dan sprejetja akta;
– "Za Evropski parlament Predsednik", »Za Svet Predsednik" ter imeni predsednika Parlamenta in predsedujočega Svetu v času sprejetja akta.
Sprememba 94 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 78
Člen 78
Člen 78
Podpis sprejetih aktov
Podpis in objava sprejetih aktov
Ko je sprejeto besedilo dokončno oblikovano v skladu s členom 193 in ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, akte, sprejete v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, podpišeta predsednik in generalni sekretar ter jih generalna sekretarja Parlamenta in Sveta objavita v Uradnem listu Evropske unije.
Ko je sprejeto besedilo dokončno oblikovano v skladu s členom 193 inPrilogo XVIa in ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, akte, sprejete v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, podpišeta predsednik in generalni sekretar.
Generalna sekretarja Parlamenta in Sveta nato poskrbita za objavo akta v Uradnem listu Evropske unije.
Sprememba 95 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 4 (novo)
POGLAVJE 4
POSEBNE DOLOČBE ZA POSTOPEK POSVETOVANJA
(Se vstavi za členom 78)
Sprememba 96 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 78 a (novo)
Člen 78a
Spremenjeni predlog pravno zavezujočega akta
Če namerava Komisija svoj predlog pravno zavezujočega akta nadomestiti ali spremeniti, lahko pristojni odbor obravnavo zadeve odloži do prejema novega predloga ali sprememb Komisije.
Sprememba 97 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 78 b (novo)
Člen 78b
Stališče Komisije o predlogih sprememb
Preden pristojni odbor dokončno glasuje o predlogu pravno zavezujočega akta, lahko Komisijo prosi, da pojasni svoje stališče do vseh predlogov sprememb k predlogu, ki jih je sprejel odbor.
To stališče se vključi v poročilo, kadar je to primerno.
Sprememba 98 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 78 c (novo)
Člen 78c
Glasovanje v Parlamentu
Smiselno se uporablja člen 59 (-1), (1), (1b) in (1c).
Sprememba 99 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 78 d (novo)
Člen 78d
Spremljanje stališča Parlamenta
1. V času po sprejetju stališča Parlamenta o osnutku pravno zavezujočega akta predsednik in poročevalec pristojnega odbora spremljata napredek predloga akta v postopku za njegovo sprejetje v Svetu, zlasti zato, da bi zagotovila natančno upoštevanje zavez, podanih s strani Sveta ali Komisije, glede stališča Parlamenta.O tem redno poročata odboru.
2. Pristojni odbor lahko Komisijo in Svet povabi k razpravi o zadevi.
3. Pristojni odbor lahko kadar koli med postopkom spremljanja, če se mu zdi potrebno, vloži predlog resolucije, s katerim priporoča, da Parlament:
– pozove Komisijo, naj umakne svoj predlog,
– pozove Komisijo ali Svet, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu v skladu s členom 78e, oziroma pozove Komisijo, naj predloži nov predlog, ali
– ukrepa, kakor se mu zdi primerno.
Ta predlog se uvrsti na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki sledi sprejetju predloga resolucije v odboru.
Sprememba 100 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 78 e (novo)
Člen 78e
Ponovno posredovanje Parlamentu
1. Na zahtevo pristojnega odbora predsednik pozove Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom v enakih okoliščinah in pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 63(1), kot tudi kadar Svet bistveno spremeni ali namerava spremeniti osnutek pravno zavezujočega akta, za katerega je Parlament že podal svoje stališče, razen kadar to stori zato, da bi vključil v Parlamentu sprejete spremembe.
2. Predsednik pozove, naj se osnutek pravno zavezujočega akta ponovno predloži Parlamentu v okoliščinah, določenih v tem členu, kadar Parlament tako sklene na predlog politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev.
Sprememba 101 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 7 – številčenje
POGLAVJE 7
POGLAVJE 5
USTAVNE ZADEVE
USTAVNE ZADEVE
Sprememba 102 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 81
Člen 81
Člen 81
Pristopne pogodbe
Pristopne pogodbe
1. Prošnja evropske države za članstvo v Evropski uniji se da v presojo pristojnemu odboru.
1. Prošnja evropske države za članstvo v Evropski uniji, vložena v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji, se da v presojo pristojnemu odboru.
2. Parlament se lahko na predlog pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo od Komisije in Sveta zahteval, da pred začetkom pogajanj z državo prosilko sodelujeta v razpravi.
2. Parlament se lahko na predlog pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči, da bo od Komisije in Sveta zahteval, da pred začetkom pogajanj z državo prosilko sodelujeta v razpravi.
3. Med pogajanji Komisija in Svet redno in temeljito obveščata pristojni odbor o napredku pri pogajanjih, po potrebi zaupno.
3. Pristojni odbor od Komisije in Sveta zahteva, da ga temeljito in redno obveščata o napredku pri pogajanjih, po potrebi zaupno.
4. Parlament lahko na kateri koli stopnji pogajanj sprejme priporočila na podlagi poročila pristojnega odbora in zahteva, da se ta upoštevajo pred sklenitvijo pogodbe o pristopu države prosilke k Evropski uniji.
4. Parlament lahko na kateri koli stopnji pogajanj sprejme priporočila na podlagi poročila pristojnega odbora in zahteva, da se ta upoštevajo pred sklenitvijo pogodbe o pristopu države prosilke k Evropski uniji.
5. Po koncu pogajanj, vendar pred podpisom sporazuma, se osnutek sporazuma posreduje Parlamentu v odobritev v skladu s členom 99.
5. Po koncu pogajanj, vendar pred podpisom sporazuma, se osnutek sporazuma posreduje Parlamentu v odobritev v skladu s členom 99. V skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji je za odobritev Parlamenta potrebna večina glasov vseh poslancev.
Sprememba 103 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 83
Člen 83
Člen 83
Kršitev temeljnih načel s strani države članice
Kršitev temeljnih načel in vrednot s strani države članice
1. Parlament lahko na podlagi posebnega poročila pristojnega odbora, pripravljenega v skladu s členoma 45 in 52:
1. Parlament lahko na podlagi posebnega poročila pristojnega odbora, pripravljenega v skladu s členoma 45 in 52:
(a) glasuje o obrazloženem predlogu, s katerim se Svet poziva, naj ukrepa v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji;
(a) glasuje o obrazloženem predlogu, s katerim se Svet poziva, naj ukrepa v skladu s členom 7(1) Pogodbe o Evropski uniji;
(b) glasuje o predlogu, s katerim se Komisijo ali države članice poziva, naj vložijo predlog v skladu s členom 7(2) Pogodbe o Evropski uniji;
(b) glasuje o predlogu, s katerim se Komisijo ali države članice poziva, naj vložijo predlog v skladu s členom 7(2) Pogodbe o Evropski uniji;
(c) glasuje o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj ukrepa v skladu s členom 7(3) ali, naknadno, s členom 7(4) Pogodbe o Evropski uniji.
(c) glasuje o predlogu, s katerim se Svet poziva, naj ukrepa v skladu s členom 7(3) ali, naknadno, s členom 7(4) Pogodbe o Evropski uniji.
2. Vse zahteve Sveta za odobritev v zvezi s predlogom, predloženim v skladu s členom 7(1) in (2) Pogodbe o Evropski uniji, skupaj s predloženimi pripombami zadevne države članice se razglasijo v Parlamentu in pošljejo pristojnemu odboru v skladu s členom 99. Razen v nujnih in upravičenih primerih Parlament sprejme sklep na predlog pristojnega odbora.
2. Vse zahteve Sveta za odobritev v zvezi s predlogom, predloženim v skladu s členom 7(1) in (2) Pogodbe o Evropski uniji, skupaj s predloženimi pripombami zadevne države članice se razglasijo v Parlamentu in pošljejo pristojnemu odboru v skladu s členom 99. Razen v nujnih in upravičenih primerih Parlament sprejme sklep na predlog pristojnega odbora.
3. Za sklepe iz odstavkov 1 in 2 je potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov, ki predstavljajo večino poslancev.
3. V skladu s členom 354 Pogodbe o delovanju Evropske unije je za sklepe iz odstavkov 1 in 2 potrebna dvotretjinska večina oddanih glasov, ki predstavljajo večino poslancev.
4. Po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov lahko pristojni odbor vloži spremljajoči predlog resolucije. V njem navede stališče Parlamenta v zvezi s hujšo kršitvijo države članice, ustreznimi sankcijami in njihovo spremembo ali odpravo.
4. Po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov lahko pristojni odbor vloži spremljajoči predlog resolucije. V njem navede stališče Parlamenta v zvezi s hujšo kršitvijo države članice, ustreznimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti, in njihovo spremembo ali odpravo.
5. Pristojni odbor zagotavlja, da je Parlament v celoti obveščen in po potrebi zaprošen za mnenje o vseh nadaljnjih ukrepih, sprejetih na podlagi njegove odobritve v skladu z odstavkom 3. Svet je zaprošen, da ustrezno predstavi razvoj dogodkov. Na predlog pristojnega odbora, pripravljen po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov, lahko Parlament sprejme priporočila Svetu.
5. Pristojni odbor zagotavlja, da je Parlament v celoti obveščen in po potrebi zaprošen za mnenje o vseh nadaljnjih ukrepih, sprejetih na podlagi njegove odobritve v skladu z odstavkom 3. Svet je zaprošen, da ustrezno predstavi razvoj dogodkov. Na predlog pristojnega odbora, pripravljen po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov, lahko Parlament sprejme priporočila Svetu.
Sprememba 104 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 84
Člen 84
Člen 84
Sestava Parlamenta
Sestava Parlamenta
Parlament lahko v primernem času pred koncem parlamentarnega obdobja predlaga spremembo svoje sestave na podlagi poročila, ki ga njegov pristojni odbor pripravi v skladu s členom 45. Osnutek sklepa Evropskega sveta o sestavi Parlamenta se preuči v skladu s členom 99.
Parlament lahko v primernem času pred koncem parlamentarnega obdobja predlaga spremembo svoje sestave na podlagi poročila, ki ga njegov pristojni odbor pripravi v skladu s členom 14(2) Pogodbe o Evropski uniji ter členoma 45 in 52 tega poslovnika. Osnutek sklepa Evropskega sveta o sestavi Parlamenta se preuči v skladu s členom 99.
Sprememba 105 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 85
Člen 85
Člen 85
Okrepljeno sodelovanje med državami članicami
Okrepljeno sodelovanje med državami članicami
1. Predsednik pošlje v obravnavo pristojnemu odboru prošnje za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja med državami članicami v skladu s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji. Ustrezno se uporabljajo členi 39, 41, 43, 47, 57 do 63 in 99 tega poslovnika.
1. Predsednik pošlje v obravnavo pristojnemu odboru prošnje za vzpostavitev okrepljenega sodelovanja med državami članicami v skladu s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji. Uporablja se člen 99 tega poslovnika.
2. Pristojni odbor preveri skladnost s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji in členi 326 do 334 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
2. Pristojni odbor preveri skladnost s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji in členi 326 do 334 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
3. Nadaljnji akti, predlagani v okviru okrepljenega sodelovanja po njegovi vzpostavitvi, se obravnavajo v Parlamentu po enakih postopkih, kot veljajo, kadar okrepljeno sodelovanje ni vzpostavljeno. Uporablja se člen 47.
3. Nadaljnji akti, predlagani v okviru okrepljenega sodelovanja po njegovi vzpostavitvi, se obravnavajo v Parlamentu po enakih postopkih, kot veljajo, kadar okrepljeno sodelovanje ni vzpostavljeno. Uporablja se člen 47.
Sprememba 106 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 8 – številčenje
POGLAVJE 8
POGLAVJE 6
PRORAČUNSKI POSTOPKI
PRORAČUNSKI POSTOPKI
Sprememba 107 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 86
Člen 86
Člen 86
Večletni finančni okvir
Večletni finančni okvir
Če Svet od Parlamenta zahteva odobritev v zvezi s predlogom uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira, se zadeva posreduje pristojnemu odboru v skladu s postopkom iz člena 99. Za odobritev v Parlamentu je potrebna večina glasov poslancev.
Če Svet od Parlamenta zahteva odobritev v zvezi s predlogom uredbe o določitvi večletnega finančnega okvira, se zadeva obravnava v skladu s členom 99. Za odobritev v Parlamentu je v skladu s členom 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije potrebna večina glasov poslancev.
Sprememba 108 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 86 a (novo)
Člen 86a
Letni proračunski postopek
Pristojni odbor se lahko odloči, da bo v zvezi s proračunom pripravil poročilo, za katerega meni, da je ustrezno, in pri tem upošteval prilogo k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 2. decembra 2013 o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju1a.
Svoje mnenje lahko v roku, ki ga določi pristojni odbor, predloži kateri koli drugi odbor.
___________________
1a UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
Sprememba 109 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 87
Člen 87
črtano
Delovno gradivo
1. Poslancem je na voljo naslednje gradivo:
(a) predlog proračuna, ki ga predloži Komisija;
(b) povzetek razprav Sveta o predlogu proračuna;
(c) stališče Sveta o predlogu proračuna, oblikovano v skladu s členom 314(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
(d) vsi osnutki sklepov o začasnih dvanajstinah v skladu s členom 315 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
2. To gradivo se posreduje pristojnemu odboru. Vsak odbor, ki ga to zadeva, lahko poda svoje mnenje.
3. Če želijo mnenja podati tudi drugi odbori, predsednik določi rok, v katerem jih morajo poslati pristojnemu odboru.
Sprememba 110 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 88
Člen 88
Člen 88
Obravnava predloga proračuna – prva faza
Stališče Parlamenta o predlogu proračuna
1. Vsak poslanec lahko ob upoštevanju spodaj navedenih pogojev vloži in zagovarja osnutke dopolnitev predloga proračuna.
1. Osnutke dopolnitev k stališču Sveta o predlogu proračuna lahko pri pristojnem odboru vložijo posamezni poslanci.
V Parlamentu jih lahko vloži najmanj štirideset poslancev ali pa se vložijo v imenu odbora ali politične skupine.
2. Osnutki dopolnitevso dopustni le, če so predloženi v pisni obliki, če jih je podpisalo najmanj štirideset poslancev ali če so vloženi v imenu politične skupine ali odbora, če je navedena proračunska postavka, na katero se nanašajo, in če je zagotovljeno ravnotežje med prihodki in odhodki. Osnutki dopolnitev vsebujejo vse potrebne podatke o zaznamkih v zvezi z zadevno proračunsko postavko.
2. Dopolnitvese pripravijo in obrazložijo v pisni obliki, podpišejo jih njihovi avtorji, vključujejo pa navedbo proračunske vrstice, na katero se nanašajo.
Vse osnutke dopolnitev predloga proračuna je treba pisno obrazložiti.
3. Predsednik določi rok za vložitev osnutkov dopolnitev.
3. Predsednik določi rok za vložitev dopolnitev.
4. Pristojni odbor poda svoje mnenje o predloženih besedilih pred obravnavo v Parlamentu.
4. Pristojni odbor o dopolnitvah glasuje pred obravnavo v Parlamentu.
O osnutkih dopolnitev, ki jih je pristojni odbor zavrnil, se v Parlamentu ne glasuje, razen če to pred iztekom roka, ki ga določi predsednik, pisno zahteva eden od odborov ali najmanj štirideset poslancev; ta rok nikakor ne sme biti krajši od štiriindvajset ur pred začetkom glasovanja.
4a. O dopolnitvah, vloženih v Parlamentu, ki jih je pristojni odbor zavrnil, se lahko glasuje le, če to pred iztekom roka, ki ga določi predsednik, pisno zahteva eden od odborov ali najmanj štirideset poslancev; ta rok nikakor ne sme biti krajši od štiriindvajset ur pred začetkom glasovanja.
5. Osnutki dopolnitev načrta odhodkov Parlamenta, podobni tistim, ki jih je Parlament zavrnil že ob pripravi načrta odhodkov, se obravnavajo le, če je pristojni odbor o njih podal pozitivno mnenje.
5. Dopolnitve načrta odhodkov Parlamenta, podobne tistim, ki jih je Parlament zavrnil že ob pripravi načrta odhodkov, se obravnavajo le, če je pristojni odbor o njih podal pozitivno mnenje.
6. Ne glede na člen 59(2) Parlament ločeno in zaporedno glasuje o:
6. Parlament zaporedno glasuje o:
– vsakem osnutku dopolnitve,
– dopolnitvah k stališču Sveta o predlogu proračuna, po posameznih oddelkih,
– vsakem oddelku predloga proračuna,
– predlogu resolucije o predlogu proračuna.
– predlogu resolucije o predlogu proračuna.
Ne glede na to se uporablja člen174(4) do (8).
Ne glede na to se uporablja člen 174(4) do (8a).
7. Členi, poglavja, naslovi in oddelki predloga proračuna, glede katerih osnutki dopolnitev niso bili vloženi, se štejejo za sprejete.
7. Členi, poglavja, naslovi in oddelki predloga proračuna, glede katerih dopolnitve niso bile vložene, se štejejo za sprejete.
8. Za sprejetje osnutkov dopolnitev je potrebna večina glasov poslancev Evropskega parlamenta.
8. V skladu s členom 314(4)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unijeje za sprejetje dopolnitev potrebna večina glasov poslancev Evropskega parlamenta.
9. Če je Parlament predlog proračuna spremenil, se tako spremenjeni predlog skupaj z obrazložitvami pošlje Svetu in Komisiji.
9. Če je Parlament stališče Sveta o predlogu proračuna spremenil, se tako spremenjeno stališče skupaj z obrazložitvami in zapisnikom seje, na kateri so bili predlogi sprememb sprejeti, pošlje Svetu in Komisiji.
10. Zapisnik seje, na kateri je Parlament podal svoje mnenje o predlogu proračuna, se pošlje Svetu in Komisiji.
Sprememba 111 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 89
Člen 89
Člen 95a
Finančni trialog
Medinstitucionalno sodelovanje
Predsednik sodeluje na rednih sestankih predsednikov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki se skličejo na pobudo Komisije v okviru proračunskega postopka iz naslova II šestega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Da bi olajšali izvajanje omenjenih postopkov, predsednik sprejme vse potrebne ukrepe za spodbujanje posvetovanja in približevanja stališč institucij.
Predsednik v skladu s členom 324 Pogodbe o delovanju Evropske unije sodeluje na rednih sestankih predsednikov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki se skličejo na pobudo Komisije v okviru proračunskega postopka iz naslovaII šestega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Da bi olajšali izvajanje omenjenih postopkov, predsednik sprejme vse potrebne ukrepe za spodbujanje posvetovanja in približevanja stališč institucij.
Predsednik Parlamenta lahko to nalogo prenese na podpredsednika z izkušnjami na proračunskem področju ali na predsednika odbora, pristojnega za proračunske zadeve.
Predsednik Parlamenta lahko to nalogo prenese na podpredsednika z izkušnjami na proračunskem področju ali na predsednika odbora, pristojnega za proračunske zadeve.
(Ta člen se spremenjen prestavi na konec poglavja o proračunskih postopkih, za člen 95.)
Sprememba 112 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 91
Člen 91
Člen 91
Dokončno sprejetje proračuna
Dokončno sprejetje proračuna
Če se predsednik strinja s tem, da je proračun sprejet v skladu z določbami člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v Parlamentu razglasi, da je proračun dokončno sprejet, in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije.
Če predsednik meni, da je proračun sprejet v skladu z določbami člena314 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v Parlamentu razglasi, da je proračun dokončno sprejet, in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije.
Sprememba 113 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 93
Člen 93
Člen 93
Podelitev razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna
Podelitev razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna
Določbe, ki urejajo izvedbeni postopek za sklep o podelitvi razrešnice Komisiji v skladu s finančnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije in finančno uredbo, so priloga tega poslovnika11. Priloga se sprejme v skladu s členom 227(2).
Določbe, ki urejajo postopek za podelitev razrešnice Komisiji v skladu s finančnimi določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije in finančno uredbo, so priloga tega poslovnika11.
__________________
__________________
11 Glej Prilogo V.
11 Glej Prilogo V.
Sprememba 114 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 94
Člen 94
Člen 94
Drugi postopki podelitve razrešnice
Drugi postopki podelitve razrešnice
Določbe, ki urejajo postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna, se smiselno uporabljajo tudi za:
Določbe, ki v skladu s členom 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije urejajo postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna, se smiselno uporabljajo tudi za:
– postopek podelitve razrešnice predsedniku Evropskega parlamenta glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta;
– postopek podelitve razrešnice predsedniku Evropskega parlamenta glede izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta;
– postopek podelitve razrešnice osebam, odgovornim za izvrševanje proračunov drugih institucij in organov Evropske unije, kot so Svet (glede njegovega delovanja kot izvršilnega organa), Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij;
– postopek podelitve razrešnice osebam, odgovornim za izvrševanje proračunov drugih institucij in organov Evropske unije, kot so Svet, Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij;
– postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna Evropskega razvojnega sklada;
– postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna Evropskega razvojnega sklada;
– postopek podelitve razrešnice organom, odgovornim za izvrševanje proračunov pravno neodvisnih ustanov, ki izvajajo naloge Unije, če za njihove dejavnosti veljajo določbe, ki urejajo podelitev razrešnice s strani Evropskega parlamenta.
– postopek podelitve razrešnice organom, odgovornim za izvrševanje proračunov pravno neodvisnih ustanov, ki izvajajo naloge Unije, če za njihove dejavnosti veljajo določbe, ki urejajo podelitev razrešnice s strani Evropskega parlamenta.
Sprememba 115 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 95
Člen 95
Člen 92a
Parlamentarni nadzor nad izvrševanjem proračuna
Izvrševanje proračuna
1. Parlament nadzoruje izvrševanje proračuna v tekočem letu. To nalogo dodeli odboroma, pristojnima za proračun in nadzor proračuna, ter drugim zadevnim odborom.
1. Parlament nadzoruje izvrševanje proračuna v tekočem letu. To nalogo dodeli odboroma, pristojnima za proračun in nadzor proračuna, ter drugim zadevnim odborom.
2. Vsako leto pred prvo obravnavo predloga proračuna za naslednje proračunsko leto Parlament obravnava težave, ki so se pojavljale pri izvrševanju tekočega proračuna, po potrebi na podlagi predloga resolucije, ki ga vloži pristojni odbor.
2. Vsako leto pred obravnavo predloga proračuna za naslednje proračunsko leto Parlament obravnava težave, ki so se pojavljale pri izvrševanju tekočega proračuna, po potrebi na podlagi predloga resolucije, ki ga vloži pristojni odbor.
(Ta člen se spremenjen vstavi pred člen 93.)
Sprememba 116 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 9 – številčenje
POGLAVJE 9
POGLAVJE 7
NOTRANJI PRORAČUNSKI POSTOPKI
NOTRANJI PRORAČUNSKI POSTOPKI
Sprememba 117 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 98
Člen 98
Člen 98
Pooblastila glede prevzema in poravnave izdatkov
Pooblastila glede prevzema in poravnave izdatkov, potrjevanja zaključnega računa in podelitve razrešnice
1. Predsednik prevzema in poravnava izdatke ali skrbi za prevzem in poravnavo izdatkov v okviru internih finančnih aktov, ki jih izda predsedstvo po posvetovanju z ustreznim odborom.
1. Predsednik prevzema in poravnava izdatke ali skrbi za prevzem in poravnavo izdatkov v okviru internih finančnih aktov, ki jih izda predsedstvo po posvetovanju z ustreznim odborom.
2. Predsednik pošlje osnutek zaključnega računa pristojnemu odboru.
2. Predsednik pošlje osnutek zaključnega računa pristojnemu odboru.
3. Na podlagi poročila pristojnega odbora Parlament sprejme zaključni račun in odloči o razrešnici.
3. Na podlagi poročila pristojnega odbora Parlament sprejme zaključni račun in odloči o razrešnici.
Sprememba 118 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 10 – številčenje
POGLAVJE 10
POGLAVJE 8
POSTOPEK ODOBRITVE
POSTOPEK ODOBRITVE
Sprememba 119 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 99
Člen 99
Člen 99
Postopek odobritve
Postopek odobritve
1. Kadar mora Parlament dati odobritev za predlagani akt, pri sprejemanju svoje odločitve upošteva priporočilo pristojnega odbora za sprejetje ali zavrnitev akta. Priporočilo vsebuje navedbe sklicevanj, ne pa tudi uvodnih izjav. Lahko mu je dodana kratka obrazložitev, ki je v pristojnosti poročevalca in o kateri se ne glasuje. Smiselno se uporablja člen 56(1). Predlogi sprememb, vloženi v odboru, so dopustni le, če je njihov namen popolnoma spremeniti priporočilo, kot ga predlaga poročevalec.
1. Kadar mora Parlament dati odobritev za pravno zavezujoč akt, pristojni odbor Parlamentupredloži priporočilo za sprejetje ali zavrnitev predlaganega akta.
Priporočilo vsebuje navedbe sklicevanj, ne pa tudi uvodnih izjav. Predlogi sprememb v odboru so dopustni le, če je njihov namen popolnoma spremeniti priporočilo, kot ga predlaga poročevalec.
Priporočilu je lahko priložena kratka obrazložitev, ki je v pristojnosti poročevalca in o kateri se ne glasuje. Smiselno se uporablja člen 56(1).
Pristojni odbor lahko vloži predlog nezakonodajne resolucije. V pripravo resolucije se lahko vključijo tudi drugi odbori v skladu s členom 201(3) v povezavi s členi 53, 54 ali 55.
1a. Po potrebi lahko pristojni odbor vloži tudi poročilo, ki vključuje predlog nezakonodajne resolucije, v katerem navede razloge, zakaj bi Parlament predlog moral odobriti ali zavrniti in, kjer je to primerno, poda priporočila za izvajanje predlaganega akta.
1b. Pristojni odbor obravnava zahtevo za odobritev brez nepotrebnega odlašanja. Če priporočila ne sprejme v šestih mesecih od tedaj, ko mu je bila posredovana zahteva za odobritev, lahko konferenca predsednikov uvrsti zadevo na dnevni red naslednjega delnega zasedanja ali, v ustrezno utemeljenih primerih, sklene podaljšati šestmesečno obdobje.
Parlament o aktu, za katerega je po Pogodbio Evropski uniji ali Pogodbi o delovanju Evropske unije potrebna njegova odobritev, odloči z enim samim glasovanjem o odobritvi, ne glede na to, ali je priporočilo pristojnega odbora, naj se akt sprejme ali zavrne, pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb. Za sprejetje odobritve je potrebna takšna večina, kakor je navedena v členu Pogodbe o Evropski uniji ali Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je pravna podlaga za predlagani akt, kadar pa Pogodbi ne navajata nobene večine, je potrebna večina oddanih glasov. Če potrebna večina ni dosežena, se šteje, da je bil predlagani akt zavrnjen.
1c. Parlament o predlaganem aktu odloči z enim samim glasovanjem o odobritvi, ne glede na to, ali je priporočilo pristojnega odbora, naj se akt sprejme ali zavrne, pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb. Če potrebna večina ni dosežena, se šteje, da je bil predlagani akt zavrnjen.
2. Za mednarodne sporazume, pristopne pogodbe, ugotovitev hujšega in vztrajnega kršenja temeljnih načel s strani države članice, določitev sestave Parlamenta, vzpostavitev okrepljenega sodelovanja med državami članicami ali sprejetje večletnega finančnega okvira, se uporabljajo členi 108, 81, 83, 84, 85 oziroma 86.
3. Kadar je za predlog zakonodajnega akta ali predvideni mednarodni sporazum potrebna odobritev Parlamenta, lahko pristojni odbor Parlamentu predloži vmesno poročilo o predlogu s predlogom resolucije, ki vsebuje priporočila za spremembo ali izvršitev predlaganega zakonodajnega akta ali predvidenega mednarodnega sporazuma.
3. Kadar je potrebna odobritev Parlamenta, lahko pristojni odbor Parlamentu kadar koli predloži vmesno poročilo o predlogu s predlogom resolucije, ki vsebuje priporočila za spremembo ali izvršitev predlaganega akta.
4. Pristojni odbor obravnava zahtevo za odobritev brez nepotrebnega odlašanja. Če pristojni odbor odloči, da ne bo podal priporočila, ali priporočila ne sprejme v šestih mesecih od tedaj, ko mu je bila posredovana zahteva za odobritev, lahko konferenca predsednikov uvrsti zadevo na dnevni red za obravnavo na naslednjem delnem zasedanju ali, v ustrezno utemeljenih primerih, sklene podaljšati šestmesečno obdobje.
Kadar se za odobritev sklenitve predvidenega mednarodnega sporazuma zahteva soglasje Parlamenta, se Parlament lahko odloči, da glede na priporočilo pristojnega odbora začasno ustavi postopek odobritve za največ eno leto.
Sprememba 120 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 11 – številčenje
POGLAVJE 11
POGLAVJE 9
DRUGI POSTOPKI
DRUGI POSTOPKI
Sprememba 121 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 100
Člen 100
Člen 100
Postopek za pridobitev mnenj v skladu s členom 140 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Postopek za pridobitev mnenj za odstopanja pri sprejetju eura
1. Kadar je Parlament zaprošen za mnenje o priporočilih Sveta v skladu s členom 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, o tem razpravlja po predložitvi priporočil Sveta na plenarnem zasedanju na podlagi ustno ali pisno predloženega predloga pristojnega parlamentarnega odbora za sprejetje ali zavrnitev priporočil, ki so predmet posvetovanja.
1. Kadar je Parlament zaprošen za mnenje v skladu s členom 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, o tem razpravlja na podlagi poročila pristojnega parlamentarnega odbora za sprejetje ali zavrnitev predlaganega akta.
2. Parlament nato glasuje o priporočilih skupaj, pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb.
2. Parlament nato glasuje o predlaganem aktu, pri čemer ni mogoče vlagati predlogov sprememb.
Sprememba 122 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 102
1. Kadar Komisija obvesti Parlament, da namerava preučiti možnost uporabe prostovoljnih sporazumov kot alternative zakonodaji, lahko pristojni odbor sestavi poročilo o predmetni zadevi v skladu s členom 52.
1. Kadar Komisija obvesti Parlament, da namerava preučiti možnost uporabe prostovoljnih sporazumov kot alternative zakonodaji, lahko pristojni odbor sestavi poročilo o predmetni zadevi v skladu s členom 52.
2. Če Komisija razglasi, da namerava skleniti prostovoljni sporazum, pristojni odbor lahko vloži predlog resolucije, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev predloga in pogoje sprejetja oziroma zavrnitve.
2. Če Komisija razglasi, da namerava skleniti prostovoljni sporazum, pristojni odbor lahko vloži predlog resolucije, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev predloga in pogoje sprejetja oziroma zavrnitve.
Sprememba 123 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 103
Člen 103
Člen 103
Kodifikacija
Kodifikacija
1. Kadar se Parlamentu predloži predlog kodifikacije zakonodaje Unije, se predlog pošlje odboru, pristojnemu za pravne zadeve. Ta na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni12, ugotovi, ali se omejuje zgolj na kodifikacijo brez vsebinskih sprememb.
1. Kadar se Parlamentu predloži predlog kodifikacije zakonodaje Unije, se predlog pošlje odboru, pristojnemu za pravne zadeve. Ta na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni12, ugotovi, ali se omejuje zgolj na kodifikacijo brez vsebinskih sprememb.
2. Odbor, ki je bil pristojen za akte za kodifikacijo, se lahko na lastno zahtevo ali na zahtevo odbora, pristojnega za pravne zadeve, zaprosi za mnenje glede primernosti kodifikacije.
2. Odbor, ki je bil pristojen za akte za kodifikacijo, se lahko na lastno zahtevo ali na zahtevo odbora, pristojnega za pravne zadeve, zaprosi za mnenje glede primernosti kodifikacije.
3. Predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni.
3. Predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni.
Vseeno lahko predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, na zahtevo poročevalca predloži odboru v odobritev predloge sprememb, ki vsebujejo tehnične prilagoditve, pod pogojem, da so te potrebne zaradi skladnosti predloga s pravili kodifikacije in ne vsebujejo vsebinskih sprememb predloga.
Vseeno lahko predsednik odbora, pristojnega za pravne zadeve, na zahtevo poročevalca predloži odboru v odobritev tehnične prilagoditve, pod pogojem, da so te potrebne zaradi skladnosti predloga s pravili kodifikacije in ne vsebujejo vsebinskih sprememb predloga.
4. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, ugotovi, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, ga predloži Parlamentu v odobritev.
4. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, ugotovi, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, ga predloži Parlamentu v odobritev.
Če odbor ugotovi, da predlog vsebuje vsebinsko spremembo zakonodaje Unije, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga.
Če odbor ugotovi, da predlog vsebuje vsebinsko spremembo zakonodaje Unije, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga.
V obeh primerih Parlament sprejme sklep z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb in razprave.
V obeh primerih Parlament sprejme sklep z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb in razprave.
__________________
__________________
12 Medinstitucionalni sporazum z dne 20. decembra 1994, Pospešeni način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil, točka 4 (UL C 102, 4.4.1996, str. 2).
12 Medinstitucionalni sporazum z dne 20. decembra 1994, Pospešeni način dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil, točka 4 (UL C 102, 4.4.1996, str. 2).
Sprememba 124 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 104
Člen 104
Člen 104
Prenovitev pravnih aktov
Prenovitev pravnih aktov
1. Kadar se Parlamentu predloži predlog prenovitve zakonodaje Unije, se predlog posreduje odboru, pristojnemu za pravne zadeve, in pristojnemu odboru.
1. Kadar se Parlamentu predloži predlog prenovitve zakonodaje Unije, se predlog posreduje odboru, pristojnemu za pravne zadeve, in pristojnemu odboru.
2. Odbor, pristojen za pravne zadeve, na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni13, pregleda predlog, da ugotovi, ali ta ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so v predlogu opredeljene kot take.
2. Odbor, pristojen za pravne zadeve, na podlagi načinov, dogovorjenih na medinstitucionalni ravni13, pregleda predlog, da ugotovi, ali ta ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so v predlogu opredeljene kot take.
V okviru tega pregleda predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni. Vendar se drugi pododstavek člena 103(3) uporablja glede na določbe, ki pri predlogu ponovnega sprejetja pravnih aktov ostajajo nespremenjene.
V okviru tega pregleda predlogi sprememb besedila predloga niso dopustni. Vendar se drugi pododstavek člena 103(3) uporablja glede na določbe, ki pri predlogu ponovnega sprejetja pravnih aktov ostajajo nespremenjene.
3. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor.
3. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor.
V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 169 in 170, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.
V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 169 in 170, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.
Vendar, če namerava pristojni odbor predložiti tudi predloge sprememb za kodificirane dele predloga v skladu s točko 8 Medinstitucionalnega sporazuma, o tem nemudoma obvesti Svet in Komisijo, slednja pa še pred glasovanjem v skladu s členom 58 odbor obvesti o svojem stališču glede predlogov sprememb in o tem, ali namerava umakniti predlog za prenovitev.
Vendar lahko spremembe delov predloga, ki ostajajo nespremenjeni, izjemoma in posamično sprejme predsednik pristojnega odbora, če meni, da to zahtevata nujna skladnost besedila ali povezanost z drugimi dopustnimi predlogi sprememb. Razlogi morajo biti navedeni v pisni obrazložitvi predlogov sprememb.
4. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog vsebuje vsebinske spremembe, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga in o tem obvesti pristojni odbor.
4. Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog vsebuje vsebinske spremembe, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, predlaga Parlamentu zavrnitev predloga in o tem obvesti pristojni odbor.
V tem primeru predsednik Komisijo pozove, naj predlog umakne. Če Komisija to stori, predsednik ugotovi, da je postopek brezpredmeten, in s tem seznani Svet. Če Komisija svojega predloga ne umakne, Parlament zadevo vrne pristojnemu odboru, ki jo pregleda po običajnem postopku.
V tem primeru predsednik Komisijo pozove, naj predlog umakne. Če Komisija to stori, predsednik ugotovi, da je postopek brezpredmeten, in s tem seznani Svet. Če Komisija svojega predloga ne umakne, Parlament zadevo vrne pristojnemu odboru, ki jo pregleda po običajnem postopku.
__________________
__________________
13 Medinstitucionalni sporazum z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, točka 9 (UL C 77, 28.3.2002, str. 1).
13 Medinstitucionalni sporazum z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, točka 9 (UL C 77, 28.3.2002, str. 1).
Sprememba 125 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov II – poglavje 9 a (novo)
POGLAVJE 9A
Delegirani in izvedbeni akti
Sprememba 126 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 105
Člen 105
Člen 105
Delegirani akti
Delegirani akti
1. Kadar Komisija Evropskemu parlamentu posreduje delegirani akt, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval poročevalca, ki bo preučil enega ali več delegiranih aktov.
1. Kadar Komisija Evropskemu parlamentu posreduje delegirani akt, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval enega svojih članov, ki bo preučil enega ali več delegiranih aktov.
2. Predsednik sporoči Parlamentu datum, ko je prejel delegirani akt v vseh uradnih jezikih, ter rok za morebitne ugovore. Rok začne teči s tem datumom.
2. Predsednik na delnem zasedanju, ki sledi prejemu, sporoči Parlamentu datum, ko je prejel delegirani akt v vseh uradnih jezikih, ter rok za morebitne ugovore. Rok začne teči z datumom prejema.
Sporočilo in ime pristojnega odbora sta objavljena v zapisniku seje.
Sporočilo in ime pristojnega odbora sta objavljena v zapisniku seje.
3. Pristojni odbor lahko po lastni presoji v skladu z določbami temeljnega zakonodajnega akta po posvetovanju z vsemi zadevnimi odbori Parlamentu predloži obrazložen predlog resolucije. V tem predlogu resolucije so navedeni razlogi za ugovor Parlamenta, poleg tega pa lahko vsebuje tudi zahtevo Komisiji, naj predloži nov delegirani akt, ki bo upošteval priporočila Parlamenta.
3. Pristojni odbor lahko po lastni presoji v skladu z določbami temeljnega zakonodajnega akta po posvetovanju z vsemi zadevnimi odbori Parlamentu predloži obrazložen predlog resolucije, s katerim ugovarja delegiranemu aktu. Če deset delovnih dni pred začetkom delnega zasedanja, katerega sreda pade pred iztek roka in je najbližja dnevu, ko se izteče rok iz odstavka 5, pristojni odbor ne predloži predloga resolucije, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije o tej zadevi za uvrstitev na dnevni red prej navedenega delnega zasedanja.
4. Če deset delovnih dni pred začetkom delnega zasedanja, katerega sreda pade pred iztek roka in je najbližja dnevu, ko se izteče rok iz odstavka 5, pristojni odbor ne predloži predloga resolucije, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije o tej zadevi za uvrstitev na dnevni red prej navedenega delnega zasedanja.
4a. V predlogu resolucije, predloženem v skladu z odstavkom 3, so navedeni razlogi za ugovor Parlamenta, poleg tega pa lahko vključuje tudi zahtevo Komisiji, naj predloži nov delegirani akt, ki upošteva priporočila Parlamenta.
5. Parlament se v roku, ki je določen v temeljnem zakonodajnem aktu, in z večino iz člena290 Pogodbe o delovanju Evropske unije izreče o vseh vloženih predlogih resolucije.
5. Parlament sprejme predlog resolucije v roku, ki je določen v temeljnem zakonodajnem aktu, in, v skladu s členom290(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, z večino poslancev.
Če pristojni odbor meni, da je v skladu s temeljnim zakonodajnim aktom treba podaljšati rok za vložitev ugovorov glede delegiranega akta, predsednik pristojnega odbora v imenu Parlamenta o tem podaljšanju obvesti Svet in Komisijo.
Če pristojni odbor meni, da je v skladu z določbami temeljnega zakonodajnega akta treba podaljšati rok za vložitev ugovorov glede delegiranega akta, predsednik pristojnega odbora v imenu Parlamenta o tem podaljšanju obvesti Svet in Komisijo.
6. Če pristojni odbor priporoči, naj Parlament pred iztekom datuma iz temeljnega zakonodajnega akta izjavi, da delegiranemu aktu ne nasprotuje:
6. Če pristojni odbor priporoči, naj Parlament pred iztekom datuma iz temeljnega zakonodajnega akta izjavi, da delegiranemu aktu ne nasprotuje:
– tem obvesti predsednika konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu in v tem smislu vloži priporočilo;
– tem obvesti predsednika konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu in v tem smislu vloži priporočilo;
– če na naslednjem sestanku konference predsednikov odborov ali v nujnem primeru v pisnem postopku ni izražen noben ugovor, njen predsednik o tem obvesti predsednika Parlamenta, ki s tem v najkrajšem možnem času seznani poslance na plenarnem zasedanju;
– če na naslednjem sestanku konference predsednikov odborov ali v nujnem primeru v pisnem postopku ni izražen noben ugovor, njen predsednik o tem obvesti predsednika Parlamenta, ki s tem v najkrajšem možnem času seznani poslance na plenarnem zasedanju;
– če v štiriindvajsetih urah po objavi na plenarnem zasedanju priporočilu nasprotuje politična skupina ali najmanj štirideset poslancev, se o njem glasuje;
– če v štiriindvajsetih urah po objavi na plenarnem zasedanju priporočilu nasprotuje politična skupina ali najmanj štirideset poslancev, se o njem glasuje;
– če v istem roku ni izraženo nobeno nasprotovanje, se šteje, da je predlagano priporočilo sprejeto;
– če v istem roku ni izraženo nobeno nasprotovanje, se šteje, da je predlagano priporočilo sprejeto;
– sprejetje takšnega priporočila povzroči, da so vsi nadaljnji predlogi za ugovor zoper delegirani akt nedopustni.
– sprejetje takšnega priporočila povzroči, da so vsi nadaljnji predlogi za ugovor zoper delegirani akt nedopustni.
7. Pristojni odbor lahko ob upoštevanju določb temeljnega zakonodajnega akta prevzame pobudo in Parlamentu predloži obrazloženi predlog resolucije, s katerim v celoti ali delno preklicuje prenos pooblastil iz tega akta.Parlament odloča z večino, določeno v členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
7. Pristojni odbor lahko ob upoštevanju določb temeljnega zakonodajnega akta prevzame pobudo in Parlamentu predloži predlog resolucije, s katerim v celoti ali delno preklicuje prenos pooblastil iz tega akta ali nasprotuje njegovemu samodejnemu podaljšanju.
Za odločitev o preklicu prenosa pooblastil je v skladu s členom 290(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije potrebna večina glasov vseh poslancev Parlamenta.
8. Predsednik obvesti Svet in Komisijo o stališčih, ki so bila sprejeta v skladu s tem členom.
8. Predsednik obvesti Svet in Komisijo o stališčih, ki so bila sprejeta v skladu s tem členom.
Sprememba 127 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 106
Člen 106
Člen 106
Izvedbeni akti in ukrepi
Izvedbeni akti in ukrepi
1. Kadar Komisija Parlamentu predloži osnutek izvedbenega akta ali ukrepa, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval poročevalca, ki bo preučil enega ali več izvedbenih aktov ali ukrepov.
1. Kadar Komisija Parlamentu predloži osnutek izvedbenega akta ali ukrepa, ga predsednik pošlje odboru, ki je pristojen za temeljni zakonodajni akt, ta pa se lahko odloči, da bo imenoval enega svojih članov, ki bo preučil enega ali več izvedbenih aktov ali ukrepov.
2. Pristojni odbor lahko Parlamentu predloži obrazložen predlog resolucije, v katerem pokaže, da osnutek izvedbenega akta ali ukrepa presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, ali da iz drugih razlogov ni skladen s pravom Unije.
2. Pristojni odbor lahko Parlamentu predloži obrazložen predlog resolucije, v katerem pokaže, da osnutek izvedbenega akta ali ukrepa presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, ali da iz drugih razlogov ni skladen s pravom Unije.
3. Predlog resolucije lahko vsebuje poziv Komisiji, naj akt, ukrep ali osnutek akta ali ukrepa umakne, naj ga spremeni tako, da upošteva ugovore Parlamenta, ali naj pripravi nov zakonodajni predlog. Predsednik o sprejetem stališču obvesti Svet in Komisijo.
3. Predlog resolucije lahko vsebuje poziv Komisiji, naj osnutek izvedbenega akta ali ukrepa umakne, naj ga spremeni tako, da upošteva ugovore Parlamenta, ali naj pripravi nov zakonodajni predlog. Predsednik o sprejetem stališču obvesti Svet in Komisijo.
4. Če izvedbeni ukrepi, ki jih predvidi Komisija, sodijo v regulativni postopek s pregledom, določen s Sklepom Sveta 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, se uporabijo naslednje dopolnilne določbe:
4. Če izvedbeni ukrepi, ki jih predvidi Komisija, sodijo v regulativni postopek s pregledom, določen s Sklepom Sveta 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, se uporabijo naslednje dopolnilne določbe:
(a) čas za pregled začne teči, ko je osnutek ukrepov predložen Parlamentu v vseh uradnih jezikih. V primeru, da velja rok za pregled, ki je krajši od roka iz člena 5a(5)(b) Sklepa 1999/468/ES in v nujnih primerih iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES, rok za pregled začne teči od dne, ko Parlament prejme končni osnutek izvedbenih ukrepov v jezikovnih različicah, ki so bile posredovane članom odbora, ustanovljenega v skladu s Sklepom 1999/468/ES, razen v primeru, če predsedujoči parlamentarnega odbora temu ugovarja. V tem primeru se člena 158 ne uporablja;
(a) čas za pregled začne teči, ko je osnutek izvedbenega ukrepa predložen Parlamentu v vseh uradnih jezikih. V primeru, da velja rok za pregled, ki je krajši od roka iz člena 5a(5)(b) Sklepa 1999/468/ES in v nujnih primerih iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES, rok za pregled začne teči od dne, ko Parlament prejme končni osnutek izvedbenega ukrepa v jezikovnih različicah, ki so bile posredovane članom odbora, ustanovljenega v skladu s Sklepom 1999/468/ES, razen v primeru, če predsedujoči parlamentarnega odbora temu ugovarja. V obeh primerih, navedenih v prejšnjem stavku, se člen 158 ne uporablja;
(b) če osnutek izvedbenega ukrepa temelji na odstavku 5 ali 6 člena 5a Sklepa 1999/468/ES, ki predvideva skrajšan rok za nasprotovanje Parlamenta, lahko predsednik pristojnega odbora vloži predlog resolucije, ki nasprotuje sprejetju osnutka ukrepa, če se odbor ni mogel sestati v določenem roku;
(b) če osnutek izvedbenega ukrepa temelji na odstavku 5 ali 6 člena 5a Sklepa 1999/468/ES, ki predvideva skrajšan rok za nasprotovanje Parlamenta, lahko predsednik pristojnega odbora vloži predlog resolucije, ki nasprotuje sprejetju osnutka ukrepa, če se odbor ni mogel sestati v določenem roku;
(c) Parlament lahko z večino poslancev nasprotuje sprejetju osnutka izvedbenega ukrepa z navedbo, da osnutek presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, da ni skladen s ciljem ali vsebino temeljnega akta ali da ne upošteva načela subsidiarnosti ali načela sorazmernosti;
(c) Parlament lahko z večino poslancev sprejme resolucijo, s katero nasprotuje sprejetju osnutka izvedbenega ukrepa in v kateri navede, da osnutek presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, da ni skladen s ciljem ali vsebino temeljnega akta ali da ne upošteva načela subsidiarnosti ali načela sorazmernosti.
Če deset delovnih dni pred začetkom delnega zasedanja, katerega sreda je pred iztekom roka za nasprotovanje sprejetju osnutka izvedbenega ukrepa in je temu roku najbližja, pristojni odbor ne predloži predloga resolucije, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije o tej zadevi, ki se uvrsti na dnevni red tega delnega zasedanja.
(d) če pristojni odbor po ustrezno utemeljeni prošnji Komisije predsedniku konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu priporoči, da Parlament izjavlja, da predlaganemu ukrepu ne nasprotuje, se pred iztekom običajnega roka iz člena 5a(3)(c) in/ali člena 5a(4)(e) Sklepa 1999/468/ES uporabi postopek iz člena 105(6) tega poslovnika.
(d) če pristojni odbor predsedniku konference predsednikov odborov v obrazloženem pismu priporoči, da Parlament izjavlja, da predlaganemu ukrepu ne nasprotuje, se pred iztekom običajnega roka iz člena 5a(3)(c) in/ali člena 5a(4)(e) Sklepa 1999/468/ES uporabi postopek iz člena 105(6) tega poslovnika.
Sprememba 128 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 108
Člen 108
Člen 108
Mednarodni sporazumi
Mednarodni sporazumi
1. Kadar se načrtuje začetek pogajanj za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma, se pristojni odbor lahko odloči, da bo pripravil poročilo ali drugače spremljal postopek, in o svoji odločitvi obvesti konferenco predsednikov odborov. Po potrebi se druge odbore lahko zaprosi za mnenje v skladu s členom 53(1). Členi 201(2), 54 ali 55 se uporabljajo po potrebi.
1. Kadar se načrtuje začetek pogajanj za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma, se pristojni odbor lahko odloči, da bo pripravil poročilo ali drugače spremljal to pripravljalno fazo. O svoji odločitvi obvesti konferenco predsednikov odborov.
Predsedniki in poročevalci pristojnega odbora oziroma pridruženih odborov skupaj sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da se Parlamentu predložijo takojšnje, redne in popolne informacije, po potrebi zaupno, na vseh stopnjah pogajanj o mednarodnih sporazumih in njihovih sklepanj, vključno z osnutkom in končnim sprejetim besedilom pogajalskih direktiv, pa tudi informacije iz odstavka 3,
– s strani Komisije v skladu z njenimi obveznostmi po Pogodbi o delovanju Evropske unije in zavezami po Okvirnem sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, ter
– s strani Sveta v skladu z njegovimi obveznostmi po Pogodbi o delovanju Evropske unije.
1a. Pristojni odbor se pri Komisiji čim prej pozanima o izbrani pravni podlagi za sklenitev mednarodnega sporazuma iz odstavka 1. Pristojni odbor izbrano pravno podlago preveri v skladu s členom 39.
2. Parlament lahko na predlog pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev od Sveta zahteva, da ne dovoli začetka pogajanj, dokler Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora ne zavzame stališča v zvezi s predlaganim pogajalskim mandatom.
2. Parlament lahko na predlog pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev od Sveta zahteva, da ne dovoli začetka pogajanj, dokler Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora ne zavzame stališča v zvezi s predlaganim pogajalskim mandatom.
3. V trenutku, ko se načrtuje začetek pogajanj, se pristojni odbor pri Komisiji pozanima o izbrani pravni podlagi za sklenitev mednarodnega sporazuma iz odstavka 1. Pristojni odbor izbrano pravno podlago preveri v skladu s členom 39. Kadar Komisija pravne podlage ne določi ali če obstaja dvom glede njene pravilnosti, se uporabi člen 39.
4. Na kateri koli stopnji pogajanj in od konca pogajanj do sklenitve mednarodnega sporazuma lahko Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora in po obravnavanju morebitnih predlogov, vloženih v skladu s členom 134, sprejme priporočila in zahteva, da se upoštevajo pred sklenitvijo takega sporazuma.
4. Na kateri koli stopnji pogajanj in od konca pogajanj do sklenitve mednarodnega sporazuma lahko Parlament na podlagi poročila pristojnega odbora, pripravljenega na njegovo lastno pobudo, ali po obravnavanju morebitnih predlogov, ki jih je vložila politična skupina ali najmanj štirideset poslancev, sprejme priporočila Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter zahteva, da se upoštevajo pred sklenitvijo takega sporazuma.
5. Zahteve Sveta po odobritvi ali mnenju Parlamenta posreduje predsednik pristojnemu odboru v obravnavo v skladu s členom 99 ali členom 47(1).
5. Zahteve Sveta po odobritvi ali mnenju Parlamenta posreduje predsednik pristojnemu odboru v obravnavo v skladu s členom 99 ali členom 47(1).
6. Pred glasovanjem pristojni odbor, politična skupina ali vsaj desetina poslancev lahko Parlamentu predlagajo, naj pridobi mnenje Sodišča o združljivosti mednarodnih sporazumov s Pogodbami. Če Parlament sprejme takšen predlog, se glasovanje odloži, dokler Sodišče ne posreduje mnenja14.
6. Kadar koli pred glasovanjem Parlamenta o zahtevi po odobritvi ali po pridobitvi mnenja lahko pristojni odbor ali vsaj desetina vseh poslancev Parlamentu predlaga, naj pridobi mnenje Sodišča o združljivosti mednarodnih sporazumov s Pogodbami.
Pred glasovanjem Parlamenta o tem predlogu lahko predsednik zahteva mnenje odbora, pristojnega za pravne zadeve, ki o svojih sklepih poroča Parlamentu.
Če Parlament sprejme predlog, da se pridobi mnenje Sodišča, se glasovanje o zahtevi po odobritvi ali po pridobitvi mnenja odloži, dokler Sodišče ne posreduje mnenja.
7. Parlament da svoje mnenje ali odobritev za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma ali finančnega protokola s strani Evropske unije z enim samim glasovanjem z večino oddanih glasov, pri čemer niso dopustne spremembe besedila sporazuma ali protokola.
7. Kadar mora Parlament dati odobritev za sklenitev, obnovo ali spremembo mednarodnega sporazuma, o tem odloči z enim samim glasovanjem v skladu s členom 99.
Če Parlament odreče odobritev, predsednik obvesti Svet, da sklenitev, obnova ali sprememba zadevnega sporazuma ni mogoča.
Brez poseganja v člen 99(1b) se Parlament lahko odloči, da glede na priporočilo pristojnega odbora začasno prekliče svojo odločitev o postopku odobritve za največ eno leto.
8. Če je mnenje, ki ga sprejme Parlament, negativno, predsednik od Sveta zahteva, da mednarodnega sporazuma ne sklene.
8. Kadar mora Parlament dati mnenje o sklenitvi, obnovi ali spremembi mednarodnega sporazuma, spremembe besedila sporazuma niso dopustne. Brez poseganja v člen 170(1) so dopustne spremembe osnutka sklepa Sveta.
Če je mnenje, ki ga sprejme Parlament, negativno, predsednik od Sveta zahteva, da mednarodnega sporazuma ne sklene.
9. Če Parlament odreče odobritev k mednarodnemu sporazumu, predsednik obvesti Svet, da sklenitev sporazuma ni mogoča.
9a. Predsedniki odborov in poročevalci pristojnih odborov oziroma pridruženih odborov skupaj preverjajo, da Svet, Komisija in podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Parlamentu skladno s členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije predložijo takojšnje, redne in popolne informacije, po potrebi zaupno, na vseh stopnjah priprave na pogajanja ter pogajanj in sklenitvi mednarodnih sporazumih, vključno z informacijami o osnutku in končnem sprejetem besedilu pogajalskih smernic, pa tudi informacije o izvajanju teh sporazumov.
__________________
14 Glej tudi razlago člena 141.
Sprememba 129 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 109
Člen 109
Člen 109
Postopki v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije v primeru začasne uporabe ali odložitve izvajanja mednarodnih sporazumov ali določitve stališča Unije v organu, ustanovljenem s sporazumom
Začasna uporaba ali prekinitev uporabe mednarodnih sporazumov ali določitev stališča Unije v organu, ustanovljenem s sporazumom
Kadar Komisija v skladu s svojimi obveznostmi iz Pogodbe o delovanju Evropske unije in Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo obvesti Parlament in Svet o svojem namenu, da predlaga začasno uporabo ali odložitev izvajanja mednarodnega sporazuma, se na plenarnem zasedanju da izjava, ki ji sledi razprava. Parlament lahko izda priporočila v skladu s členom 108 ali 113 tega poslovnika.
Kadar Komisija ali podpredsednik/visoki predstavnik obvesti Parlament in Svet o svojem namenu, da predlaga začasno uporabo ali odložitev izvajanja mednarodnega sporazuma, lahko Parlament pozove Svet, Komisijo ali podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj poda izjavo, ki ji sledi razprava. Parlament lahko na podlagi poročila pristojnega odbora ali v skladu s členom113 izda priporočila, ki lahko vključujejo zlasti poziv Svetu, naj začasno ne uporablja sporazuma, dokler Parlament ne da soglasja.
Enak postopek se uporabi, ko Komisija obvesti Parlament o predlogu v zvezi s stališči, ki naj se v imenu Unije zagovarjajo v telesu, ustanovljenem z mednarodnim sporazumom.
Enak postopek se uporabi, ko Komisija ali podpredsednik/visoki predstavnik predlaga stališča, ki naj se v imenu Unije zagovarjajo v telesu, ustanovljenem z mednarodnim sporazumom.
Sprememba 130 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 110
Člen 110
Člen 110
Posebni predstavniki
Posebni predstavniki
1. Kadar Svet namerava imenovati posebnega predstavnika v skladu s členom 33 Pogodbe o Evropski uniji, predsednik na zahtevo pristojnega odbora povabi Svet, naj poda izjavo in odgovori na vprašanja, ki se nanašajo na mandat, cilje in druge pomembne zadeve, povezane z nalogami in vlogo posebnega predstavnika.
1. Kadar Svet namerava imenovati posebnega predstavnika v skladu s členom 33 Pogodbe o Evropski uniji, predsednik na zahtevo pristojnega odbora povabi Svet, naj poda izjavo in odgovori na vprašanja, ki se nanašajo na mandat, cilje in druge pomembne zadeve, povezane z nalogami in vlogo posebnega predstavnika.
2. Posebni predstavnik je lahko po imenovanju, vendar pred nastopom funkcije, povabljen, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja pred pristojnim odborom.
2. Posebni predstavnik je lahko po imenovanju, vendar pred nastopom funkcije, povabljen, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja pred pristojnim odborom.
3. V roku treh mesecev od predstavitve lahko odbor v skladu s členom 134 predlaga priporočilo, ki se neposredno nanaša na izjavo in odgovore.
3. V roku dveh mesecev od predstavitve lahko pristojni odbor da priporočila Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki se neposredno nanašajo na imenovanje.
4. Posebni predstavnik je povabljen, da Parlament v celoti in redno obvešča o praktičnih vidikih izvrševanja svojega mandata.
4. Posebni predstavnik je povabljen, da Parlament v celoti in redno obvešča o praktičnih vidikih izvrševanja svojega mandata.
5. Posebni predstavnik, ki ga Svet imenuje za posebna politična vprašanja, je lahko na pobudo Parlament ali na lastno pobudo pozvan, da poda izjavo pred pristojnim odborom.
Sprememba 131 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 111
Člen 111
Člen 111
Mednarodno zastopanje
Mednarodno zastopanje
1. Kadar se imenuje vodja delegacije za zunanje zadeve Unije, je lahko kandidat povabljen, da se predstavi pristojnemu telesu Parlamenta, poda izjavo in odgovarja na vprašanja.
1. Kadar se imenuje vodja delegacije za zunanje zadeve Unije, je lahko kandidat povabljen, da se predstavi pristojnemu odboru, poda izjavo in odgovarja na vprašanja.
2. V roku treh mesecev od predstavitve iz odstavka 1 lahko pristojni odbor sprejme resolucijo ali izda priporočilo, ki se neposredno nanaša na izjavo ali odgovore.
2. V roku dveh mesecev od predstavitve iz odstavka 1 lahko pristojni odbor sprejme resolucijo ali izda priporočilo, ki se neposredno nanaša na imenovanje.
Sprememba 132 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 112
Člen 112
Člen 113a
Posvetovanje s Parlamentom in obveščanje Parlamenta v okviru skupne zunanje in varnostne politike
Posvetovanje s Parlamentom in obveščanje Parlamenta v okviru skupne zunanje in varnostne politike
1. Kadar je Parlament zaprošen za mnenje v skladu s členom 36 Pogodbe o Evropski uniji, se zadeva posreduje pristojnemu odboru, ki lahko v skladu s členom 113 tega poslovnika izda priporočila.
1. Kadar je Parlament zaprošen za mnenje v skladu s členom 36 Pogodbe o Evropski uniji, se zadeva posreduje pristojnemu odboru, ki lahko v skladu s členom 113 tega poslovnika pripravi osnutek priporočil.
2. Zadevni odbori skušajo zagotoviti, da jih podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko redno in pravočasno obvešča o razvoju in izvrševanju skupne zunanje in varnostne politike Unije, o predvidenih stroških, kadar je v okviru navedene politike sprejet z izdatki povezan sklep, ter o vseh drugih finančnih vprašanjih v zvezi z izvrševanjem ukrepov v okviru navedene politike. Izjemoma lahko odbor na zahtevo podpredsednika/visokega predstavnika sklene, da bo seja potekala brez navzočnosti javnosti.
2. Zadevni odbori skušajo zagotoviti, da jih podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko redno in pravočasno obvešča o razvoju in izvrševanju skupne zunanje in varnostne politike Unije, o predvidenih stroških, kadar je v okviru navedene politike sprejet z izdatki povezan sklep, ter o vseh drugih finančnih vprašanjih v zvezi z izvrševanjem ukrepov v okviru navedene politike. Izjemoma lahko odbor na zahtevo podpredsednika/visokega predstavnika sklene, da bo seja potekala brez navzočnosti javnosti.
3. O posvetovalnem dokumentu, ki ga pripravi podpredsednik/visoki predstavnik v zvezi z glavnimi vidiki in temeljnimi usmeritvami skupne zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko ter finančnimi posledicami za proračun Unije, poteka razprava dvakrat letno. Uporabljajo se določbe člena 123.
3. O posvetovalnem dokumentu, ki ga pripravi podpredsednik/visoki predstavnik v zvezi z glavnimi vidiki in temeljnimi usmeritvami skupne zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko ter finančnimi posledicami za proračun Unije, poteka razprava dvakrat letno. Uporabljajo se določbe člena 123.
(Glej tudi razlago člena 134).
4. Podpredsednik/visoki predstavnik je povabljen na vsako plenarno razpravo, ki zadeva zunanjo, varnostno ali obrambno politiko.
4. Podpredsednik/visoki predstavnik je povabljen na vsako plenarno razpravo, ki zadeva zunanjo, varnostno ali obrambno politiko.
Spremenjeni člen se prestavi za člen 113 in posledično vključi v novo oblikovano poglavje 2a).
Sprememba 133 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov III – poglavje 2 a – naslov (novo)
POGLAVJE 2A
PRIPOROČILA O ZUNANEM DELOVANJU UNIJE
(Prestavi se pred člen 113)
Sprememba 134 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 113
Člen 113
Člen 113
Priporočila v okviru skupne zunanje in varnostne politike
Priporočila o zunanjih politikah Unije
1. Odbor, pristojen za skupno zunanjo in varnostno politiko, lahko na svojih področjih pristojnosti po pridobitvi dovoljenja konference predsednikov ali na predlog v smislu člena 134 pripravi priporočila Svetu.
1. Pristojni odbor lahko pripravi osnutke priporočil Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o temah iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji (zunanje delovanje Unije) ali v primerih, ko mednarodni sporazum, ki spada na področje uporabe člena 108, ni bil predložen Parlamentu ali Parlament o tem ni bil obveščen v skladu s členom 109.
2. V nujnih primerih lahko dovoljenje iz odstavka 1 podeli predsednik, ki prav tako lahko dovoli nujno sejo zadevnega odbora.
2. V nujnih primerih lahko predsednik dovoli nujno sejo zadevnega odbora.
3. Med postopkom sprejemanja teh priporočil, ki so v obliki pisnega besedila dana na glasovanje, se člen 158 ne uporablja, dopustni pa so ustni predlogi sprememb.
3. Med postopkom sprejemanja teh osnutkov priporočil v odboru je treba glasovati o pisnem besedilu.
Neuporaba člena 158 je možna le znotraj odbora in v nujnih primerih. Na sejah odbora, ki niso opredeljene kot nujne, in na plenarni seji se od določb člena 158 ne sme odstopati.
Določba, po kateri so dopustni ustni predlogi sprememb, pomeni, da člani ne smejo nasprotovati temu, da bi se o ustnih predlogih sprememb glasovalo v odboru.
3a. V nujnih primerih iz odstavka 2 se med postopkom sprejemanja v odboru člen 158 ne uporablja, dopustni pa so ustni predlogi sprememb. Člani ne smejo nasprotovati temu, da bi se o ustnih predlogih sprememb glasovalo v odboru.
4. Tako pripravljena priporočila se uvrstijo na dnevni red naslednjega delnega zasedanja. V nujnih primerih, o katerih odloča predsednik, se lahko priporočila uvrstijo na dnevni red tekočega delnega zasedanja. Šteje se, da so priporočila sprejeta, razen če temu pisno nasprotuje najmanj štirideset poslancev pred začetkom delnega zasedanja; v tem primeru se priporočila odbora uvrstijo na dnevni red istega delnega zasedanja za razpravo in glasovanje. Politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko vloži predloge sprememb.
4. Osnutki priporočil, ki jih pripravi odbor, se uvrstijo na dnevni red naslednjega delnega zasedanja. V nujnih primerih, o katerih odloča predsednik, se lahko priporočila uvrstijo na dnevni red tekočega delnega zasedanja.
4a. Šteje se, da so priporočila sprejeta, razen če temu pred začetkom delnega zasedanja pisno nasprotuje najmanj štirideset poslancev. V primeru pisnega nasprotovanja se osnutki priporočil odbora uvrstijo na dnevni red istega delnega zasedanja. Ta priporočila so lahko predmet razprave, o morebitnih predlogih sprememb, ki jih vloži politična skupina ali najmanj štirideset poslancev, pa se glasuje.
Sprememba 135 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 114
Člen 114
Člen 114
Kršitev človekovih pravic
Kršitev človekovih pravic
Na vsakem delnem zasedanju lahko pristojni odbori, ne da bi za to potrebovali dovoljenje, vložijo vsak po en predlog resolucije v skladu s postopkom iz člena 113(4) v zvezi s primeri kršitev človekovih pravic.
Na vsakem delnem zasedanju lahko pristojni odbori, ne da bi za to potrebovali dovoljenje, vložijo vsak po en predlog resolucije v skladu s postopkom iz člena 113(4) in (4a) v zvezi s primeri kršitev človekovih pravic.
Sprememba 136 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 115
Člen 115
Člen 115
Preglednost dejavnosti Parlamenta
Preglednost dejavnosti Parlamenta
1. Parlament zagotavlja čim večjo preglednost svojega dela v skladu z drugim odstavkom člena 1 Pogodbe o Evropski uniji, členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
1. Parlament zagotavlja čim večjo preglednost svojega dela v skladu z drugim odstavkom člena 1 Pogodbe o Evropski uniji, členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
2. Razprave Parlamenta so javne.
2. Razprave Parlamenta so javne.
3. Seje odborov so praviloma odprte za javnost. Odbori pa lahko najpozneje ob sprejetju dnevnega reda seje sklenejo, da ga za to sejo razdelijo na točke, ki so javne, in točke, ki niso. Kadar je seja zaprta za javnost, lahko odbor, ob upoštevanju člena 4(1) do (4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, kljub temu omogoči dostop javnosti do dokumentov in zapisnika seje. V primeru kršitve predpisov o zaupnosti se uporabi člen 166.
3. Seje odborov so praviloma odprte za javnost. Odbori pa lahko najpozneje ob sprejetju dnevnega reda seje sklenejo, da ga za to sejo razdelijo na točke, ki so javne, in točke, ki niso. Kadar je seja zaprta za javnost, lahko odbor kljub temu odloči, da se omogoči dostop javnosti do dokumentov seje.
4. Pristojni odbor zahteve glede postopkov v zvezi z imuniteto v skladu s členom 9 vedno obravnava brez navzočnosti javnosti.
Sprememba 137 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 116
Člen 116
Člen 116
Dostop javnosti do dokumentov
Dostop javnosti do dokumentov
1. Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico dostopa do dokumentov Parlamenta v skladu s členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, in v skladu s posebnimi določbami tega poslovnika.
1. Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico dostopa do dokumentov Parlamenta v skladu s členom 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta.
Dostop do dokumentov Parlamenta se, če je le mogoče, na enak način odobri drugim fizičnim in pravnim osebam.
Dostop do dokumentov Parlamenta se, če je le mogoče, na enak način odobri drugim fizičnim in pravnim osebam.
V obvestilo se Uredba (ES) št. 1049/2001 objavi skupaj s tem poslovnikom15.
2. Za namene dostopa do dokumentov izraz "dokumenti Parlamenta" pomeni vsako vsebino v smislu člena 3(a) Uredbe (ES) št. 1049/2001, ki so jo sestavili ali prejeli funkcionarji Parlamenta v smislu naslova I, poglavja 2, vodstvo Parlamenta, odbori ali medparlamentarne delegacije ali sekretariat Parlamenta.
2. Za namene dostopa do dokumentov izraz "dokumenti Parlamenta" pomeni vsako vsebino v smislu člena 3(a) Uredbe (ES) št. 1049/2001, ki so jo sestavili ali prejeli funkcionarji Parlamenta v smislu naslova I, poglavja 2, vodstvo Parlamenta, odbori ali medparlamentarne delegacije ali sekretariat Parlamenta.
Dokumenti, ki jih sestavijo posamezni poslanci ali politične skupine, so dokumenti Parlamenta za namene dostopa do dokumentov, če so vloženi v skladu s tem poslovnikom.
V skladu s členom 4 Statuta poslancev Evropskega parlamenta so dokumenti, ki jih sestavijo posamezni poslanci ali politične skupine, dokumenti Parlamenta za namene dostopa do dokumentov le, če so vloženi v skladu s tem poslovnikom.
Predsedstvo določi pravila, s katerimi zagotovi, da so vsi dokumenti Parlamenta zabeleženi.
Predsedstvo določi pravila, s katerimi zagotovi, da so vsi dokumenti Parlamenta zabeleženi.
3. Parlament vzpostavi svoj register dokumentov. Zakonodajni dokumenti in nekatere druge kategorije dokumentov so v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 dostopni neposredno preko registra. Kadar je mogoče, se v register vključijo napotila na druge dokumente Parlamenta.
3. Parlament vzpostavi spletišče z javnim registrom svojih dokumentov. Zakonodajni dokumenti in nekatere druge kategorije dokumentov so v skladu z Uredbo (ES) št.1049/2001 dostopni neposredno preko spletišča javnega registra Parlamenta. Kadar je mogoče, se v spletišče javnega registra vključijo napotila na druge dokumente Parlamenta.
Kategorije neposredno dostopnih dokumentov se navedejo v seznamu, ki ga sprejme predsedstvo in se objavi na spletišču Parlamenta. Seznam ne omejuje pravice dostopa do dokumentov, ki ne sodijo v navedene kategorije; ti dokumenti so na voljo na pisno prošnjo.
Kategorije dokumentov, ki so dostopni neposredno prek spletišča javnega registra Parlamenta, se navedejo v seznamu, ki ga sprejme predsedstvo in se objavi na tem spletišču. Seznam ne omejuje pravice dostopa do dokumentov, ki ne sodijo v navedene kategorije; ti dokumenti so lahko na voljo na pisno prošnjo v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001.
Predsedstvo lahko v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 sprejme pravila za ureditev dostopa, ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.
Predsedstvo v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 sprejme pravila, ki urejajo dostop do dokumentov in se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.
4. Predsedstvo določi telesa, pristojna za obravnavanje začetnih prošenj (člen 7 Uredbe (ES) št. 1049/2001), ter odloči o potrdilnih prošnjah (člen 8 uredbe) in prošnjah za dokumente občutljive narave (člen 9 uredbe).
4. Predsedstvo določi telesa, pristojna za obravnavanje začetnih prošenj (člen 7 Uredbe (ES) št. 1049/2001) ter za odločanje o potrdilnih prošnjah (člen 8 uredbe) in prošnjah za dostop do dokumentov občutljive narave (člen 9 uredbe).
5. Konferenca predsednikov imenuje predstavnike Parlamenta v medinstitucionalnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001.
6. Eden od podpredsednikov je pristojen za nadzorovanje obravnavanja prošenj za dostop do dokumentov.
6. Eden od podpredsednikov je pristojen za nadzorovanje obravnavanja prošenj za dostop do dokumentov.
6a. Predsedstvo sprejme letno poročilo iz člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001.
7. Pristojni parlamentarni odbor pripravi na podlagi informacij, ki jih dobi od predsedstva in drugih virov, letno poročilo iz člena 17 Uredbe (ES) št. 1049/2001 in ga predloži na plenarnem zasedanju.
7. Pristojni parlamentarni odbor redno preverja preglednost dejavnosti Parlamenta ter na plenarnem zasedanju predloži poročilo s svojimi ugotovitvami in priporočili.
Pristojni odbor tudi preuči in oceni poročila, ki jih sprejmejo druge institucije in agencije v skladu s členom 17 uredbe.
Pristojni odbor lahko tudi preuči in oceni poročila, ki jih sprejmejo druge institucije in agencije v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1049/2001.
7a. Konferenca predsednikov imenuje predstavnike Parlamenta v medinstitucionalnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001.
__________________
15 Glej Prilogo XIV
Sprememba 138 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 116 a (novo)
Člen 116a
Dostop do Parlamentu
1. Izkaznice za vstop se poslancem, pomočnikom poslancev in tretjim osebam izdajo na podlagi pravil, ki jih določi predsedstvo. Ta pravila urejajo tudi uporabo in odvzem izkaznic za vstop.
2. Izkaznice se ne izdajo osebam iz spremstva poslanca, za katere velja Sporazum med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o registru za preglednost za organizacije in samozaposlene osebe, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politik EU1a.
3. Subjekti, navedeni v registru za preglednost, in njihovi predstavniki z dolgoročnimi izkaznicami za vstop v Evropski parlament upoštevajo:
– pravila ravnanja za registracijske zavezance, priložena sporazumu;
– postopke in druge obveznosti, določene s sporazumom, ter
– določbe, s katerimi se izvaja ta člen.
Brez poseganja v veljavnost splošnih pravil, ki veljajo za odvzem ali začasno deaktivacijo dolgoročnih izkaznic za vstop, in razen če obstajajo pomembni razlogi proti odvzemu ali začasni deaktivaciji, generalni sekretar z dovoljenjem kvestorjev odvzame ali deaktivira dolgoročno izkaznico za vstop, če je bil njen imetnik izbrisan iz registra za preglednost zaradi kršitve pravil ravnanja za registracijske zavezance, če je zagrešil hudo kršitev obveznosti iz tega odstavka ali če je zavrnil uraden poziv na predstavitev ali sejo odbora oziroma sodelovanje s preiskovalnim odborom brez ustrezne utemeljitve.
4. Kvestorji lahko določijo, v kolikšni meri se pravila ravnanja iz odstavka 2 uporabljajo za osebe, ki kljub dolgoročni izkaznici za vstop ne sodijo na področje uporabe sporazuma.
5. Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja sprejme potrebne ukrepe za izvedbo registra za preglednost v skladu z določbami sporazuma o vzpostavitvi tega registra.
__________________
1aUL L 277, 19.9.2014, str. 11.
Sprememba 139 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 117
Člen 117
Člen 117
Izvolitev predsednika Komisije
Izvolitev predsednika Komisije
1 Ko Evropski svet predlaga kandidata za predsednika Komisije, predsednik kandidata pozove, naj poda izjavo in Parlamentu predstavi svoje politične smernice. Izjavi sledi razprava.
1. Ko Evropski svet predlaga kandidata za predsednika Komisije, predsednik kandidata pozove, naj poda izjavo in Parlamentu predstavi svoje politične smernice. Izjavi sledi razprava.
Evropski svet je vabljen k sodelovanju v razpravi.
Evropski svet je vabljen k sodelovanju v razpravi.
2. Parlament izvoli predsednika Komisije z večino svojih poslancev.
2. V skladu s členom 17(7) Pogodbe o Evropski uniji Parlament izvoli predsednika Komisije z večino svojih poslancev.
Glasuje se tajno.
Glasuje se tajno.
3. Če je kandidat izvoljen, predsednik o tem obvesti Svet ter njega in novoizvoljenega predsednika Komisije pozove, naj soglasno predlagata kandidate za različna mesta komisarjev.
3. Če je kandidat izvoljen, predsednik o tem obvesti Svet ter njega in novoizvoljenega predsednika Komisije pozove, naj soglasno predlagata kandidate za različna mesta komisarjev.
4. Če kandidat ne dobi potrebne večine, predsednik pozove Evropski svet, naj v enem mesecu po istem postopku predlaga novega kandidata za volitve.
4. Če kandidat ne dobi potrebne večine, predsednik pozove Evropski svet, naj v enem mesecu po istem postopku predlaga novega kandidata za volitve.
Sprememba 140 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 118
Člen 118
Člen 118
Izvolitev Komisije
Izvolitev Komisije
— 1. Predsednik pozove novoizvoljenega predsednika Komisije, naj Parlament obvesti o tem, kako je v skladu s svojimi političnimi smernicami znotraj predlaganega kolegija komisarjev porazdelil pristojnosti za posamezna delovna področja.
1. Po posvetovanju z novoizvoljenim predsednikom Komisije predsednik pozove kandidate, ki sta jih novoizvoljeni predsednik Komisije in Svet predlagala za različna mesta komisarjev, naj se glede na svoja predvidena področja pristojnosti predstavijo ustreznim odborom. Predstavitve so javne.
1. Po posvetovanju z novoizvoljenim predsednikom Komisije predsednik pozove kandidate, ki sta jih novoizvoljeni predsednik Komisije in Svet predlagala za različna mesta komisarjev, naj se glede na svoja predvidena področja pristojnosti predstavijo ustreznim odborom ali telesom.
1a. Predstavitve izvedejo odbori.
Predstavitev se lahko izjemoma izvede v drugačni obliki, če so pristojnosti kandidata za komisarja predvsem horizontalne narave in če na predstavitvi sodelujejo pristojni odbori. Predstavitve so javne.
2. Predsednik lahko pozove novoizvoljenega predsednika Komisije, naj Parlament obvesti o tem, kako je v skladu s svojimi političnimi smernicami znotraj predlaganega kolegija komisarjev porazdelil pristojnosti za posamezna delovna področja.
3. Ustrezni odbor ali odbori kandidata za komisarja povabijo, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja. Predstavitve so organizirane tako, da kandidati za komisarja Parlamentu lahko razkrijejo vse ustrezne informacije. Določbe o organizaciji teh predstavitev so navedene v prilogi k temu poslovniku16.
3. Ustrezni odbor ali odbori kandidata za komisarja povabijo, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja. Predstavitve so organizirane tako, da kandidati za komisarja Parlamentu lahko razkrijejo vse ustrezne informacije. Določbe o organizaciji teh predstavitev so navedene v prilogi k temu poslovniku16.
4. Novoizvoljeni predsednik Komisije predstavi kolegij komisarjev in njihov program na seji Parlamenta, na katero sta vabljena predsednik Evropskega sveta in predsednik Sveta. Izjavi sledi razprava.
4. Novoizvoljeni predsednik Komisije je povabljen, da predstavi kolegij komisarjev in njihov program na seji Parlamenta, na katero sta vabljena predsednik Evropskega sveta in predsednik Sveta. Izjavi sledi razprava.
5. Ob zaključku razprave lahko vsaka politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije. Uporablja se člen 123(3), (4) in (5).
5. Ob zaključku razprave lahko vsaka politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije. Uporablja se člen 123(3) do (5b).
Po glasovanju o predlogu resolucije Parlament Komisijo izvoli ali zavrne z večino oddanih glasov.
Glasuje se s poimenskim glasovanjem.
Parlament lahko glasovanje preloži na naslednjo sejo.
5a. Po glasovanju o predlogu resolucije Parlament Komisijo izvoli ali zavrne s poimenskim glasovanjem z večino oddanih glasov. Parlament lahko glasovanje preloži na naslednjo sejo.
6. Predsednik o izvolitvi ali zavrnitvi Komisije obvesti Svet.
6. Predsednik o izvolitvi ali zavrnitvi Komisije obvesti Svet.
7. V primeru bistvene spremembe razdelitve delovnih področij in odgovornosti med trajanjem mandata Komisije ter pri zapolnitvi prostih mest ali imenovanju novega komisarja po pristopu nove članice so zadevni komisarji povabljeni, da se predstavijo odborom, ki so pristojni za njihova področja v skladu z odstavkom 3.
7. V primeru bistvene spremembe razdelitve delovnih področij in odgovornosti ali spremembe sestave Komisije med trajanjem mandata Komisije so zadevni komisarji ali drugi kandidati za komisarje povabljeni, da se udeležijo predstavitve, ki poteka v skladu z odstavkoma 1a in 3.
7a. V primeru spremembe resorja ali finančnih interesov komisarja med njegovim mandatom Parlament pregleda novo stanje v skladu s Prilogo XVI.
Če se med mandatom komisarja ugotovi nasprotje interesov, predsednik Komisije pa ne upošteva priporočil Parlamenta za odpravo tega nasprotja interesov, lahko Parlament pozove predsednika Komisije, naj izreče svoje nezaupanje temu komisarju v skladu s odstavkom 5 Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, kadar je primerno, pa ga pozove tudi, naj ravna v skladu z drugim odstavkom člena 245 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se lahko zadevnemu komisarju odvzame pravica do pokojnine ali namesto nje odobrenih ugodnosti.
_______________
16 Glej Prilogo XVI.
Sprememba 141 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 118 a (novo)
Člen 118a
Večletno načrtovanje
Po imenovanju nove Komisije si Parlament, Svet in Komisija v skladu z odstavkom 5 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje izmenjajo mnenja in se dogovorijo o skupnih sklepih o večletnem načrtovanju.
V ta namen in pred pogajanji o skupnih sklepih o večletnem načrtovanju s Svetom in Komisijo si predsednik s konferenco predsednikov izmenja mnenja o poglavitnih ciljih in prednostnih nalogah politike za novo zakonodajno obdobje. Pri tej izmenjavi mnenj se med drugim upoštevajo prednostne naloge, ki jih predstavi novoizvoljeni predsednik Komisije, ter odgovori, ki jih predložijo kandidati za komisarje med predstavitvami iz člena 118.
Pred podpisom skupnih sklepov Predsednik pridobi soglasje konference predsednikov.
Sprememba 142 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 119
Člen 119
Člen 119
Nezaupnica Komisiji
Nezaupnica Komisiji
1. Desetina poslancev Parlamenta lahko pri predsedniku vloži predlog nezaupnice Komisiji.
1. Desetina poslancev Parlamenta lahko pri predsedniku vloži predlog nezaupnice Komisiji. Če je bilo glasovanje o predlogu nezaupnice izvedeno v predhodnih dveh mesecih, lahko nov predlog vloži le petina poslancev Parlamenta.
2. Predlog se imenuje "predlog nezaupnice" in je obrazložen. Posreduje se Komisiji.
2. Predlog se imenuje „predlog nezaupnice“ in v njem se navedejo razlogi za nezaupnico. Posreduje se Komisiji.
3. Nemudoma po prejemu predsednik obvesti poslance, da je bil vložen predlog nezaupnice.
3. Nemudoma po prejemu predsednik obvesti poslance, da je bil vložen predlog nezaupnice.
4. O nezaupnici se ne razpravlja pred potekom vsaj štiriindvajsetih ur, od trenutka, ko so bili poslanci obveščeni, da je bil prejet predlog nezaupnice.
4. O nezaupnici se ne razpravlja pred potekom vsaj štiriindvajsetih ur, od trenutka, ko so bili poslanci obveščeni, da je bil prejet predlog nezaupnice.
5. O predlogu se glasuje s poimenskim glasovanjem, vendar se glasovanje ne začne pred potekom vsaj oseminštiridesetih ur od začetka razprave.
5. O predlogu se glasuje s poimenskim glasovanjem, vendar se glasovanje ne začne pred potekom vsaj oseminštiridesetih ur od začetka razprave.
6. Razprava in glasovanje potekata najpozneje na delnem zasedanju, ki sledi vložitvi predloga.
6. Brez poseganja v odstavka 4 in 5 razprava in glasovanje potekata najpozneje na delnem zasedanju, ki sledi vložitvi predloga.
7. Predlog nezaupnice je sprejet, če je dobil dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino poslancev Parlamenta. Izid glasovanja se sporoči predsedujočemu Sveta in predsedniku Komisije.
7. V skladu s členom 234 Pogodbe o delovanju Evropske unije je predlog nezaupnice sprejet, če je dobil dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki predstavljajo večino poslancev Parlamenta. Izid glasovanja se sporoči predsedujočemu Sveta in predsedniku Komisije.
Sprememba 143 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 120
Člen 120
Člen 120
Imenovanje sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča Evropske unije
Imenovanje sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča Evropske unije
Na predlog pristojnega odbora Parlament imenuje svojega kandidata za sedemčlanski odbor, katerega naloga je pregledati ustreznost kandidatov za mesta sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča in Splošnega sodišča.
Na predlog pristojnega odbora Parlament imenuje svojega kandidata za sedemčlanski odbor, katerega naloga je pregledati ustreznost kandidatov za mesta sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča in Splošnega sodišča. Pristojni odbor odloči o izbiri kandidata z navadno večino. V ta namen pripravijo koordinatorji pristojnega odbora ožji seznam kandidatov.
Sprememba 144 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 121
Člen 121
Člen 121
Imenovanje članov Računskega sodišča
Imenovanje članov Računskega sodišča
1. Kandidati za člane Računskega sodišča so povabljeni, da podajo izjavo pred pristojnim odborom in odgovarjajo na vprašanja članov. Odbor glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.
1. Kandidati za člane Računskega sodišča so povabljeni, da podajo izjavo pred pristojnim odborom in odgovarjajo na vprašanja članov. Odbor glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.
2. Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo, ali naj kandidaturo potrdi ali ne, v obliki poročila z ločenimi predlogi sklepov za vsako kandidaturo.
2. Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo, ali naj kandidaturo potrdi ali ne.
3. Na plenarnem zasedanju se glasuje v roku dveh mesecev od prejema kandidature, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči drugače. Parlament glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej in odloči z večino oddanih glasov.
3. Na plenarnem zasedanju se glasuje v roku dveh mesecev od prejema kandidature, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči drugače. Parlament glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.
4. Če je mnenje Parlamenta o posamezni kandidaturi negativno, predsednik pozove Svet, naj kandidaturo umakne in Parlamentu predloži novo.
4. Če je mnenje Parlamenta o posamezni kandidaturi negativno, predsednik pozove Svet, naj kandidaturo umakne in Parlamentu predloži novo.
Sprememba 145 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 122
Člen 122
Člen 122
Imenovanje članov izvršilnega odbora Evropske centralne banke
Imenovanje članov izvršilnega odbora Evropske centralne banke
1. Kandidat za predsednika Evropske centralne banke je povabljen, da poda izjavo pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja članov.
1. Kandidat za predsednika, podpredsednika ali člana izvršilnega odbora Evropske centralne banke je povabljen, da poda izjavo pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja članov.
2. Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo, ali naj kandidaturo potrdi ali ne.
2. Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo, ali naj kandidaturo potrdi ali ne.
3. Glasuje se v roku dveh mesecev od prejema kandidature, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči drugače.
3. Glasuje se v roku dveh mesecev od prejema kandidature, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev odloči drugače. Parlament glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.
4. Če je mnenje Parlamenta negativno, predsednik pozove Svet, naj kandidaturo umakne in Parlamentu predloži novo.
4. Če je mnenje Parlamenta o kandidaturi negativno, predsednik pozove, naj se kandidatura umakne in Parlamentu predloži nova.
5. Enak postopek se uporablja za kandidature za podpredsednika in druge člane izvršilnega odbora Evropske centralne banke.
Sprememba 146 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 122 a (novo)
Člen 122a
Imenovanja v organe na področju ekonomskega upravljanja
1. Ta člen se uporablja za imenovanje:
– predsednika in podpredsednika nadzornega odbora enotnega mehanizma nadzora;
– predsednika, podpredsednika in polnopravnih članov enotnega odbora za reševanje v okviru enotnega mehanizma za reševanje;
– predsednikov in izvršnih direktorjev evropskega nadzornega organa (Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine); ter
– izvršnega direktorja in namestnika izvršnega direktorja Evropskega sklada za strateške naložbe.
2. Vsak kandidat je povabljen, da poda izjavo pred pristojnim odborom in odgovarja na vprašanja članov.
3. Pristojni odbor Parlamentu posreduje priporočilo za vsak predlog za imenovanje.
4. Glasuje se v roku dveh mesecev od prejema predloga za imenovanje, razen če Parlament na zahtevo pristojnega odbora, politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev ne odloči drugače. Parlament glasuje tajno o vsaki kandidaturi posebej.
5. Če je mnenje Parlamenta o predlogu za imenovanje negativno, predsednik pozove, naj se predlog za imenovanje umakne in naj se Parlamentu predloži nov predlog.
Sprememba 147 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 123
Člen 123
Člen 123
Izjave Komisije, Sveta in Evropskega sveta
Izjave Komisije, Sveta in Evropskega sveta
1. Člani Komisije, Sveta in Evropskega sveta lahko kadar koli prosijo predsednika Parlamenta za dovoljenje, da podajo izjavo. Predsednik Evropskega sveta poda izjavo po vsaki seji Sveta. Predsednik Parlamenta odloči, kdaj lahko podajo izjavo ter ali ji bo sledila poglobljena razprava ali le tridesetminutni rok za kratka in jedrnata vprašanja poslancev.
1. Člani Komisije, Sveta in Evropskega sveta lahko kadar koli prosijo predsednika Parlamenta za dovoljenje, da podajo izjavo. Predsednik Evropskega sveta poda izjavo po vsaki seji Sveta. Predsednik Parlamenta odloči, kdaj lahko podajo izjavo ter ali ji bo sledila poglobljena razprava ali le tridesetminutni rok za kratka in jedrnata vprašanja poslancev.
2. Ko na svoj dnevni red uvrsti izjavo z razpravo, Parlament odloči, ali bo razpravo zaključil z resolucijo. Tega ne bo storil, kadar je za to ali za naslednje delno zasedanje predvidena obravnava poročila o isti zadevi, razen če predsednik izjemoma predlaga drugače. Če Parlament odloči, da bo razpravo zaključil z resolucijo, lahko predlog resolucije vloži odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.
2. Ko na svoj dnevni red uvrsti izjavo z razpravo, Parlament odloči, ali bo razpravo zaključil z resolucijo. Tega ne bo storil, kadar je za to ali za naslednje delno zasedanje predvidena obravnava poročila o isti zadevi, razen če predsednik izjemoma predlaga drugače. Če Parlament odloči, da bo razpravo zaključil z resolucijo, lahko predlog resolucije vloži odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.
3. O predlogih resolucij se glasuje isti dan. O izjemah odloča predsednik. Dopustne so obrazložitve glasovanja.
3. O predlogih resolucij se glasuje ob prvem možnem času za glasovanje. O izjemah odloča predsednik. Dopustne so obrazložitve glasovanja.
4. Skupni predlog resolucije nadomesti predloge resolucij, ki so jih predhodno vložili njegovi podpisniki, ne pa tudi tistih, ki so jih vložili drugi odbori, politične skupine ali poslanci.
4. Skupni predlog resolucije nadomesti predloge resolucij, ki so jih predhodno vložili njegovi podpisniki, ne pa tudi tistih, ki so jih vložili drugi odbori, politične skupine ali poslanci.
4a. Če skupni predlog resolucije vložijo politične skupine, ki predstavljajo nedvoumno večino, lahko predsednik da na glasovanje najprej ta predlog.
5. Po sprejetju resolucije se o nadaljnjih predlogih ne sme glasovati, razen če predsednik izjemoma odloči drugače.
5. Po sprejetju resolucije se o nadaljnjih predlogih ne sme glasovati, razen če predsednik izjemoma odloči drugače.
5a. Predlagatelj oziroma predlagatelji resolucije, predložene v skladu z odstavkom 2 ali členom 135(2), lahko predlog pred končnim glasovanjem umaknejo.
5b. Umaknjeni predlog resolucije lahko nemudoma prevzame in ponovno vloži skupina, odbor ali toliko poslancev, kolikor jih ima pravico predlog vložiti. Odstavek 5a in ta odstavek se uporabljata tudi za resolucije, vložene v skladu s členoma 105 in 106.
Sprememba 148 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 124
Člen 124
Člen 124
Pojasnila sklepov Komisije
Pojasnila sklepov Komisije
Po posvetovanju s konferenco predsednikov lahko predsednik povabi predsednika Komisije, komisarja, pristojnega za odnose z Evropskim parlamentom, ali po dogovoru drugega komisarja, da Parlamentu po vsaki seji Komisije poda izjavo in pojasni glavne sprejete sklepe. Izjavi sledi najmanj tridesetminutna razprava, v kateri lahko poslanci postavljajo kratka in jedrnata vprašanja.
Predsednik povabi predsednika Komisije, komisarja, pristojnega za odnose z Evropskim parlamentom, ali po dogovoru drugega komisarja, da Parlamentu po vsaki seji Komisije poda izjavo in pojasni glavne sprejete sklepe, razen če zaradi razlogov, povezanih z načrtovanjem časovnega razporeda, ali zaradi relativne politične pomembnosti zadeve konferenca predsednikov odloči, da to ni potrebno. Izjavi sledi najmanj tridesetminutna razprava, v kateri lahko poslanci postavljajo kratka in jedrnata vprašanja.
Sprememba 149 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 125
Člen 125
Člen 125
Izjave Računskega sodišča
Izjave Računskega sodišča
1. V okviru postopka podelitve razrešnice ali dejavnosti Parlamenta na področju nadzora proračuna je lahko predsednik Računskega sodišča povabljen, da prevzame besedo in predstavi pripombe iz letnega poročila, posebnih poročil ali mnenj sodišča ali predstavi delovni program sodišča.
1. V okviru postopka podelitve razrešnice ali dejavnosti Parlamenta na področju nadzora proračuna je lahko predsednik Računskega sodišča povabljen, da poda izjavo in predstavi pripombe iz letnega poročila, posebnih poročil ali mnenj sodišča ali predstavi delovni program sodišča.
2. Parlament lahko odloči, da bo v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo v teh izjavah, potekala ločena razprava, ki se je bosta udeležila Komisija in Svet, predvsem kadar gre za nepravilnosti pri finančnem vodenju.
2. Parlament lahko odloči, da bo v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo v teh izjavah, potekala ločena razprava, ki se je bosta udeležila Komisija in Svet, predvsem kadar gre za nepravilnosti pri finančnem vodenju.
Sprememba 150 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 126
Člen 126
Člen 126
Izjave Evropske centralne banke
Izjave Evropske centralne banke
1. Predsednik Evropske centralne banke predstavi Parlamentu letno poročilo banke o delu Evropskega sistema centralnih bank in denarni politiki v preteklem in tekočem letu.
1. Predsednik Evropske centralne banke je povabljen, da predstavi Parlamentu letno poročilo banke o delu Evropskega sistema centralnih bank in denarni politiki v preteklem in tekočem letu.
2. Predstavitvi sledi splošna razprava.
2. Predstavitvi sledi splošna razprava.
3. Predsednik Evropske centralne banke je vsaj štirikrat letno povabljen na sejo pristojnega odbora, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja.
3. Predsednik Evropske centralne banke je vsaj štirikrat letno povabljen na sejo pristojnega odbora, da poda izjavo in odgovarja na vprašanja.
4. Predsednik, podpredsednik in drugi člani izvršilnega odbora Evropske centralne banke so na svojo zahtevo ali na zahtevo Parlamenta povabljeni tudi na druge seje.
4. Predsednik, podpredsednik in drugi člani izvršilnega odbora Evropske centralne banke so na svojo zahtevo ali na zahtevo Parlamenta povabljeni tudi na druge seje.
5. Dobesedni zapisi sej iz odstavkov 3 in 4 se pripravijo v uradnih jezikih.
5. Pripravijo se dobesedni zapisi sej iz odstavkov 3 in 4.
Sprememba 151 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 127
Člen 127
črtano
Priporočilo o načelnih smernicah ekonomskih politik
1. Priporočilo Komisije o načelnih smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije se posreduje pristojnemu odboru, ki Parlamentu predloži poročilo.
2. Svet je pozvan, da Parlament seznani z vsebino svojega priporočila in s stališčem Evropskega sveta.
Sprememba 152 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 128
Člen 128
Člen 128
Vprašanja za ustni odgovor z razpravo
Vprašanja za ustni odgovor z razpravo
1. Odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko Svetu ali Komisiji postavi vprašanja z zahtevo, da se jih uvrsti na dnevni red Parlamenta.
1. Odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko postavi vprašanja z zahtevo, da se jih uvrsti na dnevni red Parlamenta.
Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki jih nemudoma posreduje konferenci predsednikov.
Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki jih nemudoma posreduje konferenci predsednikov.
Konferenca predsednikov odloči, če in po kakšnem vrstnem redu bodo vprašanja uvrščena na dnevni red. Vprašanja, ki se ne uvrstijo na dnevni red Parlamenta v treh mesecih od predložitve, se štejejo za brezpredmetna.
Konferenca predsednikov odloči, če bodo vprašanja uvrščena na osnutek dnevnega reda v skladu s postopkom iz člena 149. Vprašanja, ki se ne uvrstijo na osnutek dnevnega reda Parlamenta v treh mesecih od predložitve, se štejejo za brezpredmetna.
2. Vprašanja Komisiji morajo biti tej instituciji posredovana vsaj teden dni pred sejo, na dnevnem redu katere se bodo pojavila, vprašanja Svetu pa vsaj tri tedne pred tem dnem.
2. Vprašanja Komisiji in podpredsedniku/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko morajo biti naslovniku posredovana vsaj teden dni pred sejo, na dnevnem redu katere se bodo pojavila, vprašanja Svetu pa vsaj tri tedne pred tem dnem.
3. Kadar se vprašanja nanašajo na zadeve iz člena 42 Pogodbe o Evropski uniji, rok iz odstavka 2 tega člena ne velja. Svet mora odgovoriti dovolj hitro, da bo Parlament ustrezno obveščen.
3. Kadar se vprašanja nanašajo na skupno varnostno in obrambno politiko, roka iz odstavka 2 ne veljata,odgovoriti pa je treba dovolj hitro, da bo Parlament ustrezno obveščen.
4. Eden od spraševalcev ima na voljo pet minut za predstavitev vprašanja. Odgovarja mu eden izmed članov institucije.
4. Eden od spraševalcev lahko predstavi vprašanje. Odgovarja mu naslovnik.
Spraševalec ima pravico izkoristiti ves čas, ki mu je na voljo za vprašanja.
5. Smiselno se uporablja člen 123(2) do (5).
5. Smiselno se uporablja člen 123(2) do (5b) o vlaganju in glasovanju o predlogih resolucij.
Sprememba 153 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 129
Člen 129
Člen 129
Čas za vprašanja
Čas za vprašanja
1. Čas za vprašanja Komisiji na vsakem delnem zasedanju traja 90 minut in ima določeno eno ali več horizontalnih tematik, ki jih konferenca predsednikov določi en mesec pred delnim zasedanjem.
1. Čas za vprašanja Komisiji na vsakem delnem zasedanju lahko traja največ 90 minut in ima določeno eno ali več horizontalnih tematik, ki jih konferenca predsednikov določi en mesec pred delnim zasedanjem.
2. Resor komisarjev, ki jih konferenca predsednikov povabi na zasedanje, je povezan z določeno horizontalno tematiko ali tematikami, o katerih se jim zastavlja vprašanja. Na eno delno zasedanje sta lahko povabljena dva komisarja, ob tem pa je mogoče povabiti še tretjega, glede na določeno horizontalno tematiko ali tematike, ki so bile izbrane za čas za vprašanja.
2. Resor komisarjev, ki jih konferenca predsednikov povabi na zasedanje, je povezan z določeno horizontalno tematiko ali tematikami, o katerih se jim zastavlja vprašanja. Na eno delno zasedanje sta lahko povabljena dva komisarja, ob tem pa je mogoče povabiti še tretjega, glede na določeno horizontalno tematiko ali tematike, ki so bile izbrane za čas za vprašanja.
3. Čas za vprašanja poteka v skladu s sistemom glasovanja, čigar podrobnosti so določene v prilogi tega poslovnika17.
4. V skladu s smernicami, ki jih določi konferenca predsednikov, se lahko nameni posebni čas za vprašanja Svetu, predsedniku Komisije, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsedniku Euroskupine.
4. V skladu s smernicami, ki jih določi konferenca predsednikov, se lahko nameni posebni čas za vprašanja Svetu, predsedniku Komisije, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsedniku Euroskupine.
4a. Čas za vprašanja vnaprej ni natančno določen. Predsednik v mejah mogočega zagotovi, da imajo poslanci, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, priložnost izmenično postavljati vprašanja.
4b. Poslanec ima na voljo eno minuto, da postavi svoje vprašanje, komisar pa dve minuti za odgovor. Ta poslanec ima na voljo še 30 sekund za dodatno vprašanje, ki se neposredno navezuje na glavno vprašanje. Komisar ima potem na voljo dve minuti za dodatni odgovor.
Vprašanja in dodatna vprašanja se morajo neposredno navezovati na horizontalno tematiko, določeno v skladu z odstavkom 1. O njihovi dopustnosti odloča predsednik.
__________________
17 Glej Prilogo II.
Sprememba 154 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 130
Člen 130
Člen 130
Vprašanja za pisni odgovor
Vprašanja za pisni odgovor
1. Vsak poslanec lahko predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v skladu z merili iz priloge tega poslovnika postavi vprašanja za pisni odgovor18.Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.
1. Vsak poslanec lahko predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v skladu z merili iz priloge tega poslovnika postavi vprašanja za pisni odgovor18.Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.
2. Vprašanja se predložijo predsedniku. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. Predsednikova odločitev ne temelji izključno na določbah v prilogi iz odstavka 1, ampak na določbah tega poslovnika na splošno. O predsednikovi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.
2. Vprašanja se predložijo predsedniku. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. Predsednikova odločitev ne temelji izključno na določbah v prilogi iz odstavka 1, ampak na določbah tega poslovnika na splošno. O predsednikovi obrazloženi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.
3. Vprašanja se predložijo v elektronski obliki. Vsak poslanec lahko vloži največ pet vprašanj na mesec.
3. Vprašanja se predložijo v elektronski obliki. Vsak poslanec lahko vloži največ dvajset vprašanj v treh zaporednih mesecih.
Izjemoma se lahko dodatna vprašanja vložijo v obliki papirnega dokumenta, ki ga pri ustrezni službi generalnega sekretariata Parlamenta osebno vloži in podpiše poslanec.
Konferenca predsednikov po enem letu po začetku osmega parlamentarnega obdobja oceni sistem dodatnih vprašanj.
Izraz „izjemoma“ je treba razlagati tako, da se dodatno vprašanje nanaša na nujno zadevo ter njegova vložitev ne more počakati do naslednjega meseca. Poleg tega mora biti število vloženih vprašanj v skladu z drugim pododstavkom odstavka 3 manjše od običajnih pet vprašanj na mesec.
3a. Vprašanje lahko poleg spraševalca podprejo še drugi poslanci. Tovrstno vprašanje se šteje samo spraševalcu, ne pa tudi v podpornikovo najvišje število vprašanj iz odstavka 3.
4. Če na vprašanje ni mogoče odgovoriti v predvidenem času, se na zahtevo spraševalca uvrsti na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora. Smiselno se uporablja člen 129.
4. Če naslovnik na vprašanje ne more odgovoriti v treh tednih (prednostno vprašanje) ali šestih tednih (neprednostno vprašanje) od dneva, ko je bilo posredovano naslovniku, se lahko na zahtevo spraševalca uvrsti na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora.
Glede na to, da lahko predsednik parlamentarnega odbora v skladu s členom 206(1) skliče seje odbora, je njegova naloga, da določi osnutek dnevnega reda seje, ki jo skliče, in tako omogoči dobro organizacijo dela. Ta pristojnost ne posega v obveznost iz člena 130(4), da na zahtevo spraševalca v osnutek dnevnega reda naslednje seje odbora uvrsti vprašanje za pisni odgovor. Vendar ima predsednik diskrecijsko pravico, da ob upoštevanju političnih prednostnih nalog predlaga dnevni red seje in pravila o postopku delovanja (na primer postopek brez razprave, po možnosti s sprejetjem odločitve o nadaljnjih ukrepih ali, po potrebi, priporočila, da se razprava o točki prestavi na prihodnjo sejo).
5. Na vprašanja, ki zahtevajo takojšen odgovor, ne pa tudi podrobnega poizvedovanja (prednostna vprašanja), se odgovori v treh tednih od dneva, ko so bila posredovana naslovnikom. Vsak poslanec lahko vloži eno samo prednostno vprašanje na mesec.
5. Vsak poslanec lahko vloži eno samo prednostno vprašanje na mesec.
Na druga vprašanja (neprednostna vprašanja) se odgovori v šestih tednih od dneva, ko so bila poslana naslovnikom.
6. Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Evropskega parlamenta.
6. Vprašanja in odgovori se skupaj s povezanimi prilogami objavijo na spletišču Evropskega parlamenta.
__________________
__________________
18 Glej Prilogo III.
18 Glej Prilogo III.
Sprememba 295 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 130 a (novo)
Člen 130a
Manjše interpelacije za pisni odgovor
1. Pri manjših interpelacijah, sestavljenih iz vprašanj za pisni odgovor, lahko odbor, politična skupina ali najmanj pet odstotkov vseh poslancev Parlamenta Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko postavi vprašanja z zahtevo, naj posredujejo informacije o določenih zadevah.
Ta vprašanja se posredujejo predsedniku, ki – pod pogojem, da so v splošnem v skladu s Poslovnikom in izpolnjujejo merila iz priloge k Poslovniku1a – naslovnika zaprosi, naj odgovori v dveh tednih. Predsednik lahko po posvetovanju s spraševalci ta rok podaljša.
2. Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Parlamenta.
____________
1a Glej Prilogo III.
Sprememba 296 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 130 b (novo)
Člen 130b
Večje interpelacije za pisni odgovor z razpravo
1. Pri večjih interpelacijah, sestavljenih iz vprašanj za pisni odgovor z razpravo, se lahko odbor, politična skupina ali najmanj pet odstotkov vseh poslancev Parlamenta z vprašanji obrne na Svet, Komisijo ali podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Vprašanja lahko vključujejo kratek obrazložitveni memorandum.
Ta vprašanja se v pisni obliki posredujejo predsedniku, ki – pod pogojem, da so v splošnem v skladu s Poslovnikom in izpolnjujejo merila iz priloge k Poslovniku1a – naslovnika nemudoma seznani z vprašanjem in ga zaprosi, naj navede, ali in kdaj bo odgovoril nanj.
2. Večje interpelacije se ob prejemu pisnega odgovora uvrstijo na osnutek dnevnega reda Parlamenta v skladu s postopkom iz člena 149. Na zahtevo odbora, politične skupine ali vsaj petih odstotkov poslancev Parlamenta je treba organizirati razpravo.
3. Če naslovnik ne želi odgovoriti na vprašanje ali nanj ne odgovori v treh tednih, se vprašanje uvrsti na osnutek dnevnega reda. Na zahtevo odbora, politične skupine ali vsaj petih odstotkov poslancev Parlamenta je treba organizirati razpravo. Pred razpravo je mogoče dati besedo kateremu od spraševalcev, da navede dodatne razloge za vprašanje.
4. Eden od spraševalcev lahko natančneje predstavi vprašanje. Odgovarja mu eden izmed članov institucije.
Smiselno se uporablja člen 123(2) do (5) o vlaganju in glasovanju o predlogih resolucij.
5. Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Parlamenta.
_____________
1a Glej Prilogo III.
Sprememba 155 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 131
Člen 131
Člen 131
Vprašanja Evropski centralni banki za pisni odgovor
Vprašanja Evropski centralni banki za pisni odgovor
1. Vsak poslanec lahko Evropski centralni banki v skladu z merili iz priloge tega poslovnika postavi največ šest vprašanj za pisni odgovor mesečno19. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.
1. Vsak poslanec lahko Evropski centralni banki v skladu z merili iz priloge tega poslovnika postavi največ šest vprašanj za pisni odgovor mesečno19. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.
2. Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku pristojnega odbora, ki jih sporoči Evropski centralni banki. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. O predsednikovi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.
2. Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku pristojnega odbora, ki jih sporoči Evropski centralni banki. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. O predsednikovi odločitvi se uradno obvesti spraševalca.
3. Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Evropskega parlamenta.
3. Vprašanja in odgovori se objavijo na spletišču Evropskega parlamenta.
4. Če na vprašanje ni bilo odgovora v predpisanem roku, se vprašanje na zahtevo spraševalca vključi na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora s predsednikom Evropske centralne banke.
4. Če na vprašanje ni bilo odgovora v šestih tednih, se lahko vprašanje na zahtevo spraševalca vključi na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora s predsednikom Evropske centralne banke.
__________________
_________________
19 Glej Prilogo III.
19 Glej Prilogo III.
Sprememba 156 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 131 a (novo)
Člen 131a
Vprašanja za pisni odgovor o enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje
1. Za vprašanja za pisni odgovor o enotnem mehanizmu nadzora in enotnem mehanizmu za reševanje se smiselno uporablja člen 131(1), (2) in (3). Število teh vprašanj se odšteje od največ šestih vprašanj za pisni odgovor iz člena 131(1).
2. Če na vprašanje ni bilo odgovora v petih tednih, se lahko na zahtevo spraševalca vključi na dnevni red naslednje seje pristojnega odbora s predsednikom upravnega odbora naslovnika.
Sprememba 157 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov V – poglavje 4 – naslov
POROČILA DRUGIH INSTITUCIJ
POROČILA DRUGIH INSTITUCIJ IN ORGANOV
Sprememba 158 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 132
Člen 132
Člen 132
Letna in ostala poročila drugih institucij
Letna in ostala poročila drugih institucij ali organov
1. Letna in ostala poročila drugih institucij, glede katerih Pogodbe predvidevajo posvetovanje z Evropskim parlamentom ali glede katerih se po drugih predpisih zahteva mnenje Evropskega parlamenta, se obravnavajo v obliki poročila, predloženega na plenarnem zasedanju.
1. Letna in ostala poročila drugih institucij ali organov, glede katerih Pogodbe predvidevajo posvetovanje z Evropskim parlamentom ali glede katerih se po drugih predpisih zahteva mnenje Evropskega parlamenta, se obravnavajo v obliki poročila, predloženega na plenarnem zasedanju.
2. Letna in ostala poročila drugih institucij, ki niso zajeta v odstavku 1, se posredujejo pristojnemu odboru, ki lahko predlaga pripravo poročila v skladu s členom 52.
2. Letna in ostala poročila drugih institucij ali organov, ki niso zajeta v odstavku 1, se posredujejo pristojnemu odboru, ki jih preuči in lahko Parlamentu predloži kratek predlog resolucije ali predlaga pripravo poročila v skladu s členom 52, če meni, da bi moral Parlament zavzeti stališče o pomembni zadevi, obravnavani v poročilih.
Sprememba 159 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 133
Člen 133
Člen 133
Predlogi resolucij
Predlogi resolucij
1. Predlog resolucije v zvezi z zadevo v okviru dejavnosti Evropske unije lahko vloži vsak poslanec.
1. Predlog resolucije v zvezi z zadevo v okviru dejavnosti Evropske unije lahko vloži vsak poslanec.
Predlog lahko vsebuje največ 200 besed.
Predlog lahko vsebuje največ 200 besed.
1a. Vsebina predloga resolucije ne sme:
– vsebovati odločitve o zadevah, ki jih urejajo drugi posebni postopki in pristojnosti, določeni v tem poslovniku, zlasti člen 46, ali
– obravnavati vsebine postopkov v teku v Parlamentu.
1b. Vsak poslanec lahko vloži samo en tak predlog resolucije na mesec.
1c. Predlog resolucije se vloži pri predsedniku, ki preveri, ali izpolnjuje veljavna merila. Če predsednik izjavi, da je predlog dopusten, to oznani na plenarnem zasedanju in ga dodeli pristojnemu odboru.
2. Pristojni odbor odloči, po katerem postopku bo predlog obravnavan.
2. Pristojni odbor odloči, po katerem postopku bo predlog obravnavan, kar lahko vključuje združitev predloga resolucije z drugimi predlogi resolucij ali poročil, sprejetje mnenja, ki je lahko v obliki dopisa, ali pripravo poročila v skladu s členom 52. Odloči se lahko tudi, da predloga resolucije ne bo obravnaval.
Predlog resolucije lahko združi z drugimi predlogi resolucij ali poročili.
Sprejme lahko mnenje, ki je lahko v obliki pisma.
Lahko se odloči, da sestavi poročilo v skladu s členom 52.
3. Predlagatelji resolucije se seznanijo s sklepi odbora in konference predsednikov.
3. Predlagatelji resolucije se seznanijo s sklepi predsednika, odbora in konference predsednikov.
4. Poročilo vsebuje besedilo predloga resolucije.
4. Poročilo vsebuje besedilo predloga resolucije.
5. Mnenje v obliki pisma, naslovljenega na druge institucije Evropske unije, pošlje predsednik.
5. Mnenje v obliki pisma, naslovljenega na druge institucije Evropske unije, pošlje predsednik.
6. Predlagatelj oziroma predlagatelji resolucije, predložene v skladu s členom 123(2), 128(5) ali 135(2), lahko predlog pred končnim glasovanjem umaknejo.
7. Predlagatelj oziroma predlagatelji ali prvi podpisnik lahko predlog resolucije, predložen na podlagi odstavka 1, umakne, dokler pristojni odbor ne sklene, da bo v skladu z odstavkom 2 o njem pripravil poročilo.
7. Predlagatelj oziroma predlagatelji ali prvi podpisnik lahko predlog resolucije, predložen na podlagi odstavka 1, umakne, dokler pristojni odbor ne sklene, da bo v skladu z odstavkom 2 o njem pripravil poročilo.
Po prevzemu predloga s strani odbora ga ima pred začetkom končnega glasovanja pravico umakniti le odbor sam.
Po prevzemu predloga s strani odbora ga ima pred začetkom končnega glasovanja pravico umakniti le odbor sam.
8. Umaknjeni predlog resolucije lahko nemudoma prevzame in ponovno vloži skupina, odbor ali toliko poslancev, kolikor jih ima pravico predlog vložiti.
Odbori morajo zagotoviti, da se predlogi resolucij, ki so vloženi v skladu s tem členom in ustrezajo predpisanim zahtevam, nadalje obravnavajo in so ustrezno navedeni v dokumentih, ki iz tega izhajajo.
Sprememba 160 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 134
Člen 134
črtano
Priporočila Svetu
1. Politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko vloži predlog priporočila Svetu v zvezi z zadevami, ki spadajo pod naslov V Pogodbe o Evropski uniji, ali v primeru, da Parlament ni bil zaprošen za mnenje v zvezi z mednarodnim sporazumom v okviru člena 108 ali 109 tega poslovnika.
2. Taki predlogi se pošljejo v obravnavo pristojnemu odboru.
Po potrebi odbor v skladu s postopki, določenimi v tem poslovniku, zadevo posreduje Parlamentu.
3. V svojem poročilu pristojni odbor Parlamentu predloži predlog priporočila Svetu, skupaj s kratko obrazložitvijo in, kjer je potrebno, z mnenji odborov, s katerimi se je posvetoval.
Za uporabo tega odstavka ni potrebno predhodno dovoljenje konference predsednikov.
4. Uporabljajo se določbe člena 113.
Sprememba 161 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 135
Člen 135
Člen 135
Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države
Razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države
1. Odbor, medparlamentarna delegacija, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko v pisni obliki od predsednika zahteva razpravo o nujnem primeru kršitve človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (člen 149(3)).
1. Odbor, medparlamentarna delegacija, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko v pisni obliki od predsednika zahteva razpravo o nujnem primeru kršitve človekovih pravic, demokracije in načela pravne države.
2. Konferenca predsednikov sestavi na podlagi zahtev iz odstavka 1 in v skladu z določbami Priloge IV seznam zadev, ki bodo vključene v končni osnutek dnevnega reda naslednje razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države. Na dnevnem redu so lahko največ tri zadeve, vključno s podpoglavji.
2. Konferenca predsednikov sestavi na podlagi zahtev iz odstavka 1 in v skladu z določbami Priloge IV seznam zadev, ki bodo vključene v končni osnutek dnevnega reda naslednje razprave o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države. Na dnevnem redu so lahko največ tri zadeve, vključno s podpoglavji.
Parlament lahko v skladu z določbami člena 152 opusti zadevo, o kateri bi bilo treba razpravljati, in jo v razpravi nadomesti z nenačrtovano zadevo. Predlogi resolucij v zvezi z izbranimi zadevami se vlagajo do večera tistega dne, ko je sprejet dnevni red. Natančni rok za vlaganje predlogov takšnih resolucij določi predsednik.
Parlament lahko v skladu z določbami člena 152 opusti zadevo, o kateri bi bilo treba razpravljati, in jo v razpravi nadomesti z nenačrtovano zadevo. Predloge resolucij v zvezi z izbranimi temami lahko vložijo odbori, politične skupine ali najmanj štirideset poslancev do večera tistega dne, ko je sprejet dnevni red. Natančni rok za vlaganje predlogov takšnih resolucij določi predsednik.
3. Skupni čas za govor političnih skupin in samostojnih poslancev se razdeli v skladu s postopkom iz člena 162(4) in (5) v okviru časa za razprave, ki na posameznem delnem zasedanju ne sme presegati 60 minut.
3. Skupni čas za govor političnih skupin in samostojnih poslancev se razdeli v skladu s postopkom iz člena 162(4) in (5) v okviru časa za razprave, ki na posameznem delnem zasedanju ne sme presegati 60 minut.
Čas, ki ostane po upoštevanju časa za predstavitev in glasovanje o predlogih resolucij ter morebitnega časa za govor Komisije ali Sveta, se razdeli med politične skupine in samostojne poslance.
Čas, ki ostane po upoštevanju časa za predstavitev o predlogih resolucij ter morebitnega časa za govor Komisije ali Sveta, se razdeli med politične skupine in samostojne poslance.
4. Na koncu razprave se nemudoma glasuje. Člen 183 se ne uporablja.
4. Na koncu razprave se nemudoma glasuje. Člen 183 o obrazložitvi glasovanja se ne uporablja.
Glasovanja v skladu s tem členom se lahko v okviru pristojnosti predsednika in konference predsednikov opravijo skupaj.
Glasovanja v skladu s tem členom se lahko v okviru pristojnosti predsednika in konference predsednikov opravijo skupaj.
5. Če je za isto zadevo vloženih dva ali več predlogov resolucij, se uporablja postopek iz člena 123(4).
5. Če je za isto zadevo vloženih dva ali več predlogov resolucij, se uporablja postopek iz člena 123(4) in (4a).
6. Predsednik in predsedniki političnih skupin lahko sklenejo, da se o predlogu resolucije glasuje brez razprave. Za tak sklep je potrebna privolitev vseh predsednikov političnih skupin.
6. Predsednik in predsedniki političnih skupin lahko sklenejo, da se o predlogu resolucije glasuje brez razprave. Za tak sklep je potrebna privolitev vseh predsednikov političnih skupin.
Določbe členov 187, 188 in 190 se za predloge resolucij, ki so uvrščeni na dnevni red za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države, ne uporabljajo.
Določbe členov 187 in 188 se za predloge resolucij, ki so uvrščeni na dnevni red za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države, ne uporabljajo.
Predlogi resolucij se za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države vlagajo šele po sprejetju seznama zadev. Predlogi resolucij, ki jih ni mogoče obravnavati v času, namenjenemu razpravi, se štejejo za brezpredmetne. Enako velja za predloge resolucij, za katere se po zahtevi v skladu s členom 168(3) ugotovi, da seja ni sklepčna. Poslanci imajo pravico, da take predloge ponovno vložijo za obravnavo v odboru v skladu s členom 133 ali za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države na naslednjem delnem zasedanju.
Predlogi resolucij se za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države vlagajo šele po sprejetju seznama zadev. Predlogi resolucij, ki jih ni mogoče obravnavati v času, namenjenemu razpravi, se štejejo za brezpredmetne. Enako velja za predloge resolucij, za katere se po zahtevi v skladu s členom 168(3) ugotovi, da seja ni sklepčna. Avtorji imajo pravico, da take predloge ponovno vložijo za obravnavo v odboru v skladu s členom 133 ali za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države na naslednjem delnem zasedanju.
Zadeve ni mogoče uvrstiti na dnevni red razprave o kršitvah človekovih pravic, demokracije in načela pravne države, če je že uvrščena na dnevni red istega delnega zasedanja.
Zadeve ni mogoče uvrstiti na dnevni red razprave o kršitvah človekovih pravic, demokracije in načela pravne države, če je že uvrščena na dnevni red istega delnega zasedanja.
V tem poslovniku ni določb, ki bi dopuščale skupno razpravo o predlogu resolucije, vloženem v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2, in poročilu odbora o istem vprašanju.
V tem poslovniku ni določb, ki bi dopuščale skupno razpravo o predlogu resolucije, vloženem v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2, in poročilu odbora o istem vprašanju.
* * *
Kadar je v skladu s členom 168(3) vložena zahteva za ugotavljanje sklepčnosti, velja le za predlog resolucije, o katerem se bo glasovalo, ne pa za predloge, ki sledijo.
Kadar je v skladu s členom 168(3) vložena zahteva za ugotavljanje sklepčnosti, velja le za predlog resolucije, o katerem se bo glasovalo, ne pa za predloge, ki sledijo.
Sprememba 162 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 136
Člen 136
črtano
Pisne izjave
1. Najmanj deset poslancev iz najmanj treh političnih skupin lahko predloži največ 200 besed obsegajočo pisno izjavo izključno v zvezi z zadevo, ki spada v okvir prisojnosti Evropske unije. Vsebina pisne izjave ne sme presegati oblike izjave. Zlasti ne sme pozivati k zakonodajnemu delovanju, vsebovati odločitev o zadevah, za sprejem katerih obstajajo v poslovniku posebni postopki in pristojnosti, ali obravnavati postopke v teku v Parlamentu.
2. Nadaljnji postopek se odobri z obrazloženo odločitvijo predsednika v skladu z odstavkom 1 in za vsak primer posebej. Pisne izjave se objavijo v uradnih jezikih na spletišču Parlamenta in se elektronsko razdelijo vsem poslancem. Skupaj z imeni podpisnikov se zabeležijo v elektronski register. Ta je javen in dostopen prek spletišča Parlamenta. Pisne izjave v fizični obliki s podpisi hrani tudi predsednik.
3. Vsak poslanec lahko podpiše izjavo, zabeleženo v registru. Podpis se lahko umakne kadar koli pred pretekom treh mesecev od vpisa izjave v register. V primeru umika zadevni poslanec izjave ne sme ponovno podpisati.
4. Kadar izjavo po preteku treh mesecev od njenega vpisa v register podpiše večina poslancev, predsednik s tem seznani Parlament. Izjava se z imeni podpisnikov objavi v zapisniku in Parlamenta ne zavezuje.
5. Kadar izjavo podpiše večina poslancev, predsednik s tem seznani Parlament in objavi imena podpisnikov v zapisniku, izjavo pa objavi kot sprejeto besedilo.
6. Kadar institucije, na katere je naslovljena sprejeta izjava, v treh mesecih od prejema izjave ne obvestijo Parlamenta o načrtovanih nadaljnjih ukrepih, se zadeva na zahtevo enega od avtorjev izjave uvrsti na dnevni red naslednjega zasedanja pristojnega odbora.
7. Pisna izjava, ki je bila v registru več kot tri mesece in je ni podpisala najmanj polovica poslancev, se šteje za brezpredmetno brez možnosti za podaljšanje trimesečnega obdobja.
Sprememba 163 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov V – poglavje 5 a (novo)
POGLAVJE 5A
POSVETOVANJE Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI IN ORGANI
(Prestavi se za člen 136)
Sprememba 164 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 137
Člen 137
Člen 137
Posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom
Posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom
1. Če Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, predsednik začne postopek posvetovanja in o tem obvesti Parlament.
1. Če Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, predsednik začne postopek posvetovanja in o tem obvesti Parlament.
2. Vsak odbor lahko v zvezi z zadevami splošne narave ali posebnimi točkami zahteva posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.
2. Vsak odbor lahko v zvezi z zadevami splošne narave ali posebnimi točkami zahteva posvetovanje z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom.
Odbor določi rok, v katerem mora Evropski ekonomsko-socialni odbor podati svoje mnenje.
Odbor določi rok, v katerem mora Evropski ekonomsko-socialni odbor podati svoje mnenje.
Parlament sprejme zahtevo po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom brez razprave.
Zahteva o posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom se v Parlamentu razglasi na njegovem naslednjem delnem zasedanju in šteje se, da je odobrena, če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev v 24 urah od razglasitve ne zahteva glasovanja o njej.
3. Mnenja, ki jih posreduje Evropski ekonomsko-socialni odbor, se pošljejo pristojnemu odboru.
3. Mnenja, ki jih posreduje Evropski ekonomsko-socialni odbor, se pošljejo pristojnemu odboru.
Sprememba 165 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 138
Člen 138
Člen 138
Posvetovanje z Odborom regij
Posvetovanje z Odborom regij
1. Če Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Odborom regij, predsednik začne postopek posvetovanja in o tem obvesti Parlament.
1. Če Pogodba o delovanju Evropske unije predvideva posvetovanje z Odborom regij, predsednik začne postopek posvetovanja in o tem obvesti Parlament.
2. Vsak odbor lahko v zvezi z zadevami splošne narave ali posebnimi točkami zahteva posvetovanje z Odborom regij.
2. Vsak odbor lahko v zvezi z zadevami splošne narave ali posebnimi točkami zahteva posvetovanje z Odborom regij.
Odbor določi rok, do katerega mora Odbor regij podati svoje mnenje.
Odbor določi rok, do katerega mora Odbor regij podati svoje mnenje.
Parlament sprejme zahtevo po posvetovanju z Odborom regij brez razprave.
Zahteva o posvetovanju z Odborom regij se v Parlamentu razglasi na njegovem naslednjem delnem zasedanju in šteje se, da je odobrena, če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev v 24 urah od razglasitve ne zahteva glasovanja o njej.
3. Mnenja, ki jih posreduje Odbor regij, se pošljejo pristojnemu odboru.
3. Mnenja, ki jih posreduje Odbor regij, se pošljejo pristojnemu odboru.
Sprememba 166 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 140
Člen 140
Člen 140
Medinstitucionalni sporazumi
Medinstitucionalni sporazumi
1. Parlament lahko v okviru izvajanja Pogodb oziroma za izboljšanje ali pojasnitev postopkov sklene sporazume z drugimi institucijami.
1. Parlament lahko v okviru izvajanja Pogodb oziroma za izboljšanje ali pojasnitev postopkov sklene sporazume z drugimi institucijami.
Sporazumi so lahko v obliki skupnih izjav, izmenjave pisem, pravil ravnanja ali drugih ustreznih instrumentov. Podpiše jih predsednik, potem ko jih je pregledal odbor, pristojen za ustavne zadeve, in odobril Parlament. V obvestilo so lahko priloženi temu poslovniku.
Sporazumi so lahko v obliki skupnih izjav, izmenjave pisem, pravil ravnanja ali drugih ustreznih instrumentov. Podpiše jih predsednik, potem ko jih je pregledal odbor, pristojen za ustavne zadeve, in odobril Parlament.
2. Kadar taki sporazumi pomenijo spremembo obstoječih postopkovnih pravic ali obveznosti ali določajo nove postopkovne pravice ali obveznosti za poslance ali telesa Parlamenta ali kadar kako drugače pomenijo spremembo ali razlago poslovnika, se pred podpisom sporazuma zadeva posreduje odboru, pristojnemu za pregled v skladu s členom 226(2) do (6).
2. Kadar taki sporazumi pomenijo spremembo obstoječih postopkovnih pravic ali obveznosti ali določajo nove postopkovne pravice ali obveznosti za poslance ali telesa Parlamenta ali kadar kako drugače pomenijo spremembo ali razlago poslovnika, se pred podpisom sporazuma zadeva posreduje odboru, pristojnemu za pregled v skladu s členom 226(2) do (6).
Sprememba 167 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 141
Člen 141
Člen 141
Postopek pred Sodiščem Evropske unije
Postopek pred Sodiščem Evropske unije
1. Parlament v rokih, navedenih v Pogodbah ter v Statutu Sodišča Evropske unije za tožbe institucij Unije in fizičnih ali pravnih oseb, preveri zakonodajo Unije in izvedbene določbe, da bi zagotovil, da so bile Pogodbe, zlasti če gre za njegove pravice, v celoti spoštovane.
1. Parlament v rokih, navedenih v Pogodbah ter v Statutu Sodišča Evropske unije za tožbe institucij Unije in fizičnih ali pravnih oseb, preveri zakonodajo Unije in njeno izvajanje, da bi zagotovil, da so bile Pogodbe, zlasti če gre za njegove pravice, v celoti spoštovane.
2. Pristojni odbor, po potrebi ustno, poroča Parlamentu, kadar sumi, da je prišlo do kršitve zakonodaje Unije.
2. Odbor, pristojen za pravne zadeve, po potrebi ustno, poroča Parlamentu, kadar sumi, da je prišlo do kršitve prava Unije. Po potrebi se lahko seznani z mnenjem vsebinsko pristojnega odbora.
3. Predsednik vloži tožbo v imenu Parlamenta v skladu s priporočilom pristojnega odbora.
3. Predsednik vloži tožbo v imenu Parlamenta v skladu s priporočilom odbora, pristojnega za pravne zadeve.
Na začetku naslednjega delnega zasedanja lahko na plenarnem zasedanju predloži v odločitev sklep o nadaljevanju tožbe. Če se na plenarnem zasedanju sprejme odločitev proti tožbi z večino oddanih glasov, jo predsednik umakne.
Na začetku naslednjega delnega zasedanja lahko Parlamentu predloži v odločitev sklep o nadaljevanju tožbe. Če se Parlamentodloči proti tožbi z večino oddanih glasov, jo predsednik umakne.
Če predsednik vloži tožbo v nasprotju s priporočilom pristojnega odbora, na naslednjem delnem zasedanju Parlamentu predloži sklep o nadaljevanju tožbe.
Če predsednik vloži tožbo v nasprotju s priporočilom pristojnega odbora, na začetku naslednjega delnega zasedanja Parlamentu predloži v odločanje sklep o nadaljevanju tožbe.
4. Predsednik predloži ugotovitve ali se v imenu Parlamenta pridruži postopkom pred sodiščem po tem, ko se posvetuje spristojnim odborom.
4. Predsednik predloži ugotovitve ali se v imenu Parlamenta pridruži postopkom pred sodiščem po tem, ko se posvetuje z odborom, pristojnim za pravne zadeve.
Če predsednik ne namerava upoštevati mnenja pristojnega odbora, o tem obvesti odbor in zadevo preda konferenci predsednikov ter navede razloge.
Če predsednik ne namerava upoštevati mnenja odbora, pristojnega za pravne zadeve, o tem obvesti odbor in zadevo preda konferenci predsednikov ter navede razloge.
Če konferenca predsednikov sprejme stališče, da Parlamentu izjemoma ni treba predložiti ugotovitev ali se pridružiti postopkom pred Sodiščem Evropske unije, ko gre za sodbo o pravni veljavnosti akta Parlamenta, se zadeva nemudoma predloži plenarnemu zasedanju.
Če konferenca predsednikov sprejme stališče, da Parlamentu izjemoma ni treba predložiti ugotovitev ali se pridružiti postopkom pred Sodiščem Evropske unije, ko gre za sodbo o pravni veljavnosti akta Parlamenta, se zadeva nemudoma predloži Parlamentu.
Predsednik lahko v nujnih primerih zaradi spoštovanja časovnih rokov, ki jih zahteva sodišče, sprejme previdnostne ukrepe. V takih primerih se čim prej izvrši postopek, ki je predviden v tem odstavku.
Nobena določba tega poslovnika ne preprečuje pristojnemu odboru, da se odloči o primerni ureditvi postopkov za pravočasen prenos svojega priporočila v nujnih primerih.
Nobena določba tega poslovnika ne preprečuje pristojnemu odboru, da se odloči o primerni ureditvi postopkov za pravočasen prenos svojega priporočila v nujnih primerih.
Člen 108(6) določa poseben postopek za sklep Parlamenta v zvezi z izvajanjem pravice, da v skladu s členom 218(11) Pogodbe o delovanju Evropske unije zaprosi za mnenje Sodišča glede združljivosti mednarodnega sporazuma s Pogodbama. Ta določba je "lex specialis", ki prevlada nad splošnim pravilom iz člena 141.
Kadar gre za izvrševanje pravic Parlamenta pred Sodiščem Evropske unije in zadevni akt ni zajet s členom 141, se po analogiji uporabi postopek iz tega člena.
Kadar gre za izvrševanje pravic Parlamenta pred Sodiščem Evropske unije in zadevni akt ni zajet s členom 141, se po analogiji uporabi postopek iz tega člena.
4a. V nujnih primerih lahko predsednik, če je to mogoče po posvetovanju s predsednikom in poročevalcem odbora, pristojnega za pravne zadeve, sprejme previdnostne ukrepe zaradi spoštovanja časovnih rokov. V teh primerih se čim prej izvrši postopek iz odstavka 3 oziroma 4, kot je ustrezno.
4b. Odbor, pristojen za pravne zadeve, določi načela, ki jih bo uporabljal pri uporabi tega člena.
Sprememba 168 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 143
Člen 143
Člen 143
Konferenca odborov za evropske zadeve (COSAC)
Konferenca odborov parlamentov za zadeve Unije (COSAC)
1. Konferenca predsednikov na predlog predsednika imenuje člane parlamentarne delegacije pri COSAC in ji lahko dodeli mandat. Delegacijo vodita podpredsednik Evropskega parlamenta, pristojen za odnose z nacionalnimi parlamenti, in predsednik odbora, pristojnega za institucionalne zadeve.
1. Konferenca predsednikov na predlog predsednika imenuje člane parlamentarne delegacije pri COSAC in ji lahko dodeli mandat. Delegacijo vodita podpredsednik Evropskega parlamenta, pristojen za odnose z nacionalnimi parlamenti, in predsednik odbora, pristojnega za ustavne zadeve.
2. Drugi člani delegacije so izbrani na podlagi zadev, ki bodo obravnavane na srečanju COSAC, in so v čim večji meri predstavniki odborov, pristojnih za te zadeve. Po vsakem srečanju delegacija predloži poročilo.
2. Drugi člani delegacije so izbrani na podlagi zadev, ki bodo obravnavane na srečanju COSAC, in so v čim večji meri predstavniki odborov, pristojnih za te zadeve.
3. Ustrezno se upošteva splošno politično ravnotežje v Parlamentu.
3. Ustrezno se upošteva splošno politično ravnotežje v Parlamentu.
3a. Delegacija po vsaki seji COSAC predloži poročilo konferenci predsednikov.
Sprememba 169 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 146
Člen 146
Člen 146
Sklic Parlamenta
Sklic Parlamenta
1. Brez sklica Parlament zaseda vsako leto drugi torek v marcu in sam določi trajanje prekinitev zasedanja.
1. V skladu s prvim odstavkom člena 229 Pogodbe o delovanju Evropske unije Parlament zaseda brez sklica vsako leto drugi torek v marcu. Sam določi trajanje prekinitev zasedanja.
2. Prav tako brez sklica Parlament zaseda prvi torek po preteku enega meseca od konca obdobja iz člena 10(1) Akta z dne 20. septembra 1976.
2. Prav tako brez sklica Parlament zaseda prvi torek po preteku enega meseca od konca obdobja iz člena 10(1) Akta z dne 20. septembra 1976.
3. Konferenca predsednikov lahko trajanje prekinitev, določeno v skladu z odstavkom 1, z obrazložitvijo spremeni vsaj dva tedna pred dnevom, ki ga je Parlament določil za nadaljevanje zasedanja; dan nadaljevanja se ne sme preložiti za več kot dva tedna.
3. Konferenca predsednikov lahko trajanje prekinitev, določeno v skladu z odstavkom 1, z obrazložitvijo spremeni vsaj dva tedna pred dnevom, ki ga je Parlament določil za nadaljevanje zasedanja; dan nadaljevanja se ne sme preložiti za več kot dva tedna.
4. Izjemoma predsednik po posvetovanju s konferenco predsednikov skliče Parlament na zahtevo večine poslancev ali na zahtevo Komisije ali Sveta.
4. Izjemoma predsednik po posvetovanju s konferenco predsednikov skliče Parlament na zahtevo večine poslancev ali na zahtevo Komisije ali Sveta.
Izjemoma lahko predsednik po privolitvi konference predsednikov skliče Parlament v nujnih primerih.
Izjemoma lahko predsednik po privolitvi konference predsednikov skliče Parlament v nujnih primerih.
Sprememba 170 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 148
Člen 148
Člen 148
Navzočnost poslancev na sejah
Navzočnost poslancev na sejah
1. Na vsaki seji je poslancem za podpis na voljo seznam navzočih.
1. Na vsaki seji je poslancem za podpis na voljo seznam navzočih.
2. Imena navzočih poslancev, vpisana v seznam navzočih, se zabeležijo v zapisnik vsake seje kot "navzoči". Imena poslancev, ki imajo opravičilo predsednika, se zabeležijo v zapisniku vsake seje kot "opravičeni".
2. Imena poslancev, zabeležena na seznamu navzočih, se označijo v zapisniku vsake seje kot „navzoči“. Imena poslancev, ki imajo opravičilo predsednika, se v zapisniku vsake seje označijo kot „opravičeni“.
Sprememba 171 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 149
Člen 149
Člen 149
Osnutek dnevnega reda
Osnutek dnevnega reda
1. Pred vsakim delnim zasedanjem konferenca predsednikov pripravi osnutek dnevnega reda na podlagi priporočil konference predsednikov odborov in ob upoštevanju dogovorjenega delovnega programa Komisije iz člena 37.
1. Pred vsakim delnim zasedanjem konferenca predsednikov pripravi osnutek dnevnega reda na podlagi priporočil konference predsednikov odborov.
Komisija in Svet se lahko na povabilo predsednika udeležita razprav konference predsednikov o osnutku dnevnega reda.
Komisija in Svet se lahko na povabilo predsednika udeležita razprav konference predsednikov o osnutku dnevnega reda.
2. V osnutku dnevnega reda je lahko naveden čas glasovanja za določene točke v obravnavi.
2. V osnutku dnevnega reda je lahko naveden čas glasovanja za določene točke v obravnavi.
3. Osnutek dnevnega reda lahko predvideva eno ali dve obdobji, ki skupaj trajata največ 60 minut, za razpravo o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v skladu s členom 135.
4. Končni osnutek dnevnega reda se razdeli poslancem vsaj tri ure pred začetkom delnega zasedanja.
4. Končni osnutek dnevnega reda se poslancem da na voljo vsaj tri ure pred začetkom delnega zasedanja.
Sprememba 172 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 150
Člen 150
Člen 150
Postopek na plenarnem zasedanju brez predlogov sprememb in razprave
Postopek na plenarnem zasedanju brez predlogov sprememb in razprave
1. Vsak predlog zakonodajnega akta (prva obravnava) in vsak nezakonodajni predlog resolucije, ki ga je odbor sprejelinje proti njemu glasovala manj kot desetina članov, se uvrsti na osnutek dnevnega reda Parlamenta za glasovanje brez predlogov sprememb.
1. Kadar odbor sprejme poročilo proti kateremu je glasovala manj kot desetina članov, se poročilo uvrsti na osnutek dnevnega reda Parlamenta za glasovanje brez predlogov sprememb.
O točki se nato glasuje z enim samim glasovanjem, razen če pred oblikovanjem končnega osnutka dnevnega reda politične skupine ali posamezni poslanci, ki skupaj predstavljajo desetino vseh poslancev, pisno zahtevajo, da se dopustijo spremembe k točki; v tem primeru predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb.
O točki se nato glasuje z enim samim glasovanjem, razen če pred oblikovanjem končnega osnutka dnevnega reda politične skupine ali posamezni poslanci, ki skupaj predstavljajo desetino vseh poslancev, pisno zahtevajo, da se dopustijo spremembe k točki; v tem primeru predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb.
2. O točkah, uvrščenih na končni osnutek dnevnega reda za glasovanje brez predlogov sprememb, se tudi ne razpravlja, razen če Parlament pri sprejemanju dnevnega reda na začetku delnega zasedanja na predlog konference predsednikov, zahtevo politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev sklene drugače.
2. O točkah, uvrščenih na končni osnutek dnevnega reda za glasovanje brez predlogov sprememb, se tudi ne razpravlja, razen če Parlament pri sprejemanju dnevnega reda na začetku delnega zasedanja na predlog konference predsednikov, zahtevo politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev sklene drugače.
3. Konferenca predsednikov lahko pri oblikovanju končnega osnutka dnevnega reda delnega zasedanja predlaga, da se tudi druge točke obravnavajo brez predlogov sprememb ali razprave. Pri sprejemanju dnevnega reda Parlament ne sme sprejeti nobenega takega predloga, če temu pisno nasprotuje politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vsaj eno uro pred začetkom delnega zasedanja.
3. Konferenca predsednikov lahko pri oblikovanju končnega osnutka dnevnega reda delnega zasedanja predlaga, da se tudi druge točke obravnavajo brez predlogov sprememb ali razprave. Pri sprejemanju dnevnega reda Parlament ne sme sprejeti nobenega takega predloga, če temu pisno nasprotuje politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vsaj eno uro pred začetkom delnega zasedanja.
4. Kadar se točka obravnava brez razprave, lahko poročevalec ali predsednik pristojnega odbora neposredno pred glasovanjem poda izjavo, ki traja največ dve minuti.
4. Kadar se točka obravnava brez razprave, lahko poročevalec ali predsednik pristojnega odbora neposredno pred glasovanjem poda izjavo, ki traja največ dve minuti.
Sprememba 173 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 152
Člen 152
Člen 149a
Sprejemanje in spreminjanje dnevnega reda
Sprejemanje in spreminjanje dnevnega reda
1. Na začetku vsakega delnega zasedanja Parlament odloča o končnem osnutku dnevnega reda. Spremembe lahko predlaga odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Take predloge mora predsednik prejeti vsaj uro pred začetkom delnega zasedanja. Predsednik lahko da besedo predlagatelju, enemu zagovorniku in enemu nasprotniku, vsak od njih pa lahko govori največ eno minuto.
1. Na začetku vsakega delnega zasedanja Parlament sprejme dnevni red. Spremembe končnega osnutka dnevnega reda lahko predlaga odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Take predloge mora predsednik prejeti vsaj uro pred začetkom delnega zasedanja. Predsednik lahko da besedo predlagatelju in enemu nasprotniku, vsak od njiju pa lahko govori največ eno minuto.
2. Ko je dnevni red sprejet, ga ni več mogoče spremeniti, razen v primerih iz členov 154 in 187 do 191 ali na predlog predsednika.
2. Ko je dnevni red sprejet, ga ni več mogoče spremeniti, razen v primerih iz členov 154 in 187 do 191 ali na predlog predsednika.
Če je postopkovni predlog spremembe dnevnega reda zavrnjen, ga na istem delnem zasedanju ni mogoče ponovno vložiti.
Če je postopkovni predlog spremembe dnevnega reda zavrnjen, ga na istem delnem zasedanju ni mogoče ponovno vložiti.
3. Pred zaključkom seje predsednik naznani dan, uro in dnevni red naslednje seje.
3. Pred zaključkom seje predsednik naznani dan, uro in dnevni red naslednje seje. Ta člen se vstavi takoj po členu 149, saj se nanaša na osnutek dnevnega reda.
Sprememba 174 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 153 a (novo)
Člen 153a
Tematska razprava na zahtevo politične skupine
1. Na vsakem delnem zasedanju se za razpravo o temi, ki je politično zelo pomembna za politiko Evropske unije, rezervirata eno ali dve obdobji, vsako dolgo najmanj 60 minut.
2. Vsaka politična skupina lahko predlaga temo po lastni izbiri za vsaj eno tako razpravo na leto. Konferenca predsednikov zagotovi, da je uveljavljanje te pravice v tekočem obdobju enega leta pravično razporejeno med političnimi skupinami.
3. Politične skupine temo po lastni izbiri predložijo predsedniku v pisni obliki preden konferenca predsednikov pripravi končni osnutek dnevnega reda. V celoti se spoštujejo člen 38(1) o pravicah, svoboščinah in načelih, priznanih v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji, in vrednote iz člena 2 Pogodbe.
4. Konferenca predsednikov določi uro razprave.Z večino, ki predstavlja štiri petine poslancev Parlamenta, lahko odloči, da zavrne temo, ki jo predlaga skupina.
5. Razpravo začne predstavnik politične skupine, ki je predlagala temo. Po tem uvodu se čas za govor razporedi v skladu s členom 162(4) in (5).
6. Razprava se zaključi brez sprejetja resolucije.
Sprememba 175 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 154
Člen 154
Člen 154
Nujni postopek
Nujni postopek
1. Predsednik, odbor, politična skupina, najmanj štirideset poslancev, Komisija ali Svet lahko od Parlamenta po opravljenem posvetu z njim v skladu s členom 47(1) zahtevajo, da razpravo o predlogu izvede po nujnem postopku. Zahteva mora biti predložena v pisni obliki in obrazložena.
1. Predsednik, odbor, politična skupina, najmanj štirideset poslancev, Komisija ali Svet lahko od Parlamenta v skladu s členom 47(1) zahtevajo, da razpravo o predlogu, ki mu je bil predložen, izvede po nujnem postopku. Zahteva mora biti predložena v pisni obliki in obrazložena.
2. Takoj ko predsednik prejme zahtevo za nujni postopek, o tem obvesti Parlament. O zahtevi se glasuje na začetku naslednje seje po seji, na kateri je bila naznanjena, pod pogojem, da je bil predlog, na katerega se zahteva nanaša, razdeljen v uradnih jezikih. Kadar obstaja več zahtev za nujno razpravo v zvezi z istim vprašanjem, velja sprejetje ali zavrnitev zahteve za nujno razpravo za vse zahteve v zvezi s tem vprašanjem.
2. Takoj ko predsednik prejme zahtevo za nujni postopek, o tem obvesti Parlament. O zahtevi se glasuje na začetku naslednje seje po seji, na kateri je bila naznanjena, pod pogojem, da je bil predlog, na katerega se zahteva nanaša, razdeljen v uradnih jezikih. Kadar obstaja več zahtev za nujno razpravo v zvezi z istim vprašanjem, velja sprejetje ali zavrnitev zahteve za nujno razpravo za vse zahteve v zvezi s tem vprašanjem.
3. Pred glasovanjem imajo besedo le predlagatelj zahteve, en zagovornik, en nasprotnik ter predsednik in/ali poročevalec pristojnega odbora, vsak od njih pa lahko govori največ tri minute.
3. Pred glasovanjem imajo besedo le predlagatelj zahteve, en nasprotnik ter predsednik in/ali poročevalec pristojnega odbora, vsak od njih pa lahko govori največ tri minute.
4. Vprašanja, o katerih se razpravlja po nujnem postopku, imajo prednost pred ostalimi točkami dnevnega reda. Predsednik določi čas izvedbe razprave in glasovanja.
4. Vprašanja, o katerih se razpravlja po nujnem postopku, imajo prednost pred ostalimi točkami dnevnega reda. Predsednik določi čas izvedbe razprave in glasovanja.
5. Nujna razprava lahko poteka brez poročila ali, izjemoma, na podlagi ustnega poročila pristojnega odbora.
5. Nujni postopek lahko poteka brez poročila ali, izjemoma, na podlagi ustnega poročila pristojnega odbora.
Kadar se uporabi nujni postopek in opravijo medinstitucionalna pogajanja, se člena 73 in 73a ne uporabljata. Smiselno se uporablja člen 73d.
Sprememba 176 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 156
Člen 156
Člen 156
Roki
Roki
Razen v nujnih primerih iz členov 135 in 154 se o besedilu lahko razpravlja in glasuje le, če je bilo razdeljeno vsaj štiriindvajset ur vnaprej.
Razen v nujnih primerih iz členov 135 in 154 se o besedilu lahko razpravlja in glasuje le, če je bilo dano na voljo vsaj štiriindvajset ur vnaprej.
Sprememba 177 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 157
Člen 157
Člen 157
Dostop do sejne dvorane
Dostop do sejne dvorane
1. Dostop do sejne dvorane je dovoljen le poslancem, članom Komisije ali Sveta, generalnemu sekretarju Parlamenta, članom osebja, ki morajo biti v dvorani navzoči zaradi narave svojega dela, in strokovnjakom ali uradnikom Evropske unije.
1. Dostop do sejne dvorane je dovoljen le poslancem, članom Komisije ali Sveta, generalnemu sekretarju Parlamenta, članom osebja, ki morajo biti v dvorani navzoči zaradi narave svojega dela, in osebam, ki jih povabi predsednik.
2. Dostop na balkone je dovoljen le imetnikom dovolilnic, ki jih v ta namen izda predsednik ali generalni sekretar Parlamenta.
2. Dostop na balkone je dovoljen le imetnikom dovolilnic, ki jih v ta namen izda predsednik ali generalni sekretar Parlamenta.
3. Predstavniki javnosti, ki jim je dovoljen dostop na balkone, morajo ostati na svojih mestih in molčati. Pristojno osebje takoj odstrani vsakogar, ki izraža pritrjevanje ali neodobravanje.
3. Predstavniki javnosti, ki jim je dovoljen dostop na balkone, morajo ostati na svojih mestih in molčati. Pristojno osebje takoj odstrani vsakogar, ki izraža pritrjevanje ali neodobravanje.
Sprememba 178 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 158
Člen 158
Člen 158
Jeziki
Jeziki
1. Vsi dokumenti Parlamenta se pripravijo v uradnih jezikih.
1. Vsi dokumenti Parlamenta se pripravijo v uradnih jezikih.
2. Vsi poslanci imajo pravico v Parlamentu govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri. Govori v enem izmed uradnih jezikov se simultano prevajajo v ostale uradne jezike in v vsak drug jezik, za katerega predsedstvo meni, da je to potrebno.
2. Vsi poslanci imajo pravico v Parlamentu govoriti v uradnem jeziku po svoji izbiri. Govori v enem izmed uradnih jezikov se simultano prevajajo v ostale uradne jezike in v vsak drug jezik, za katerega predsedstvo meni, da je to potrebno.
3. Na sejah odborov ali delegacij se zagotovi tolmačenje iz in v uradne jezike, ki jih uporabljajo in zahtevajo člani zadevnega odbora ali zadevne delegacije in njihovi namestniki.
3. Na sejah odborov ali delegacij se zagotovi tolmačenje iz in v uradne jezike, ki jih uporabljajo in zahtevajo člani zadevnega odbora ali zadevne delegacije in njihovi namestniki.
4. Na sejah odborov ali delegacij izven običajnih krajev dela se zagotovi simultano tolmačenje iz in v jezike članov, ki so potrdili svojo navzočnost na seji. Ta ureditev se lahko omili v izjemnih primerih s soglasjem članov zadevnega telesa. V primeru nesoglasja odloči predsedstvo.
4. Na sejah odborov ali delegacij izven običajnih krajev dela se zagotovi simultano tolmačenje iz in v jezike članov, ki so potrdili svojo navzočnost na seji. Ta ureditev se lahko omili v izjemnih primerih. Predsedstvo sprejme potrebne določbe.
Kadar se po razglasitvi izida glasovanja ugotovi, da obstaja neskladnost med jezikovnimi različicami besedila, predsednik na podlagi člena 184(5) odloči, ali je razglašeni izid veljaven. Če ga razglasi za veljavnega, odloči, katera različica se šteje za sprejeto. Vseeno pa se besedilo izvirne različice ne more na splošno šteti za uradno besedilo, saj se lahko zgodi, da se vsi drugi jeziki razlikujejo od izvirnega besedila.
4a. Po razglasitvi izida glasovanja predsednik odloči o morebitnih zahtevah v zvezi z domnevnimi neskladnostmi med različnimi jezikovnimi različicami.
Sprememba 179 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 159
Člen 159
Člen 159
Prehodna določba
Prehodna določba
1. V prehodnem obdobju, ki traja do konca osmega parlamentarnega obdobja20, so odstopanja od člena 158 dovoljena, če kljub ustreznim postopkom ni na voljo zadostno število tolmačev ali prevajalcev za enega od uradnih jezikov.
1. V prehodnem obdobju, ki traja do konca osmega parlamentarnega obdobja20, so odstopanja od člena 158 dovoljena, če kljub ustreznim postopkom ni na voljo zadostno število tolmačev ali prevajalcev za enega od uradnih jezikov.
2. Na predlog generalnega sekretarja predsedstvo potrdi, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 za vsak zadevni uradni jezik, in na podlagi poročila generalnega sekretarja o napredku vsakih šest mesecev pregleda svoj sklep. Predsedstvo sprejme potrebne izvedbene določbe.
2. Na predlog generalnega sekretarja in ob ustreznem upoštevanju ureditve iz odstavka 3 predsedstvo potrdi, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 za vsak zadevni uradni jezik, in na podlagi poročila generalnega sekretarja o napredku vsakih šest mesecev pregleda svoj sklep. Predsedstvo sprejme potrebne izvedbene določbe.
3. V zvezi s pripravo pravnih aktov, z izjemo uredb, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet, se uporablja začasna posebna ureditev, ki jo Svet sprejme na podlagi Pogodb.
3. V zvezi s pripravo pravnih aktov se uporablja začasna posebna ureditev, ki jo Svet sprejme na podlagi Pogodb.
4. Na obrazloženo priporočilo predsedstva lahko Parlament kadar koli odloči o prenehanju veljavnosti tega člena ali v primeru poteka roka iz odstavka 1 o podaljšanju njegove veljavnosti.
4. Na obrazloženo priporočilo predsedstva lahko Parlament kadar koli odloči o prenehanju veljavnosti tega člena ali v primeru poteka roka iz odstavka 1 o podaljšanju njegove veljavnosti.
__________________
__________________
20 Podaljšano s sklepom Parlamenta z dne 26. februarja 2014.
20 Podaljšano s sklepom Parlamenta z dne 26. februarja 2014.
Sprememba 180 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 160
Člen 160
Člen 160
Razdelitev dokumentov
Razdelitev dokumentov
Dokumenti, ki so podlaga za parlamentarne razprave in odločitve, se natisnejo in razdelijo poslancem. Seznam teh dokumentov se objavi v zapisniku sej Parlamenta.
Dokumenti, ki so podlaga za parlamentarne razprave in odločitve, se dajo na voljo poslancem.
Ne glede na uporabo prvega odstavka imajo poslanci in politične skupine neposreden dostop do internega računalniškega sistema Evropskega parlamenta, kjer si lahko ogledajo vse pripravljalne dokumente, ki niso zaupne narave (osnutek poročila, osnutek priporočila, osnutek mnenja, delovni dokument, predlogi sprememb, vloženi v odboru).
Ne glede na uporabo prvega odstavka imajo poslanci in politične skupine neposreden dostop do internega računalniškega sistema Evropskega parlamenta, kjer si lahko ogledajo vse pripravljalne dokumente, ki niso zaupne narave (osnutek poročila, osnutek priporočila, osnutek mnenja, delovni dokument, predlogi sprememb, vloženi v odboru).
Sprememba 181 in ustna sprememba Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 162
Člen 162
Člen 162
Dodelitev časa za govor in seznam govornikov
Dodelitev časa za govor in seznam govornikov
1. Konferenca predsednikov lahko Parlamentu predlaga, da se dodeli čas za govor za določeno razpravo. Parlament o tem odloča brez razprave.
1. Konferenca predsednikov lahko Parlamentu predlaga, da se dodeli čas za govor za določeno razpravo. Parlament o tem odloča brez razprave.
2. Poslanec sme govoriti le, če mu predsednik da besedo. Poslanci govorijo s svojih mest in se obračajo na predsednika. Če se govornik oddalji od teme, ga predsednik opomni na red.
2. Poslanec sme govoriti le, če mu predsednik da besedo. Poslanci govorijo s svojih mest in se obračajo na predsednika. Če se govornik oddalji od teme, ga predsednik opomni na red.
3. Predsednik lahko za prvi del razprave pripravi seznam govornikov, na katerega uvrsti enega ali več krogov govornikov iz političnih skupin, ki so želele razpravljati, po vrstnem redu glede na velikost skupine, ter enega samostojnega poslanca.
3. Predsednik lahko za prvi del razprave pripravi seznam govornikov, na katerega uvrsti enega ali več krogov govornikov iz političnih skupin, ki so želele razpravljati, po vrstnem redu glede na velikost skupine.
4. Čas za govor za ta del razprave se dodeli v skladu z naslednjimi merili:
4. Čas za govor za ta del razprave se dodeli v skladu z naslednjimi merili:
(a) prvi del časa za govor se enakomerno porazdeli med vse politične skupine;
(a) prvi del časa za govor se enakomerno porazdeli med vse politične skupine;
(b) naslednji del se porazdeli med politične skupine sorazmerno s skupnim številom njihovih članov;
(b) naslednji del se porazdeli med politične skupine sorazmerno s skupnim številom njihovih članov;
(c) samostojnim poslancem se dodeli splošni čas za govor, ki temelji na delih, dodeljenih vsaki politični skupini v skladu s točkama (a) in (b).
(c) samostojnim poslancem se dodeli splošni čas za govor, ki temelji na delih, dodeljenih vsaki politični skupini v skladu s točkama (a) in (b);
(ca) pri dodelitvi časa za govor na zasedanju se upošteva, da invalidni poslanci morda potrebujejo več časa.
5. Kadar je za več točk dnevnega reda dodeljen skupni čas za govor, politične skupine predsednika obvestijo, kako bodo svoj čas porazdelile med posamezne točke. Predsednik skrbi, da se čas za govor spoštuje.
5. Kadar je za več točk dnevnega reda dodeljen skupni čas za govor, politične skupine predsednika obvestijo, kako bodo svoj čas porazdelile med posamezne točke. Predsednik skrbi, da se čas za govor spoštuje.
6. Ostali del časa za razpravo ni posebej dodeljen vnaprej. Namesto tega predsednik pozove poslance, naj načeloma ne govorijo dlje kot minuto. Koliko je to mogoče, predsednik zagotovi, da govorniki, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, govorijo izmenično.
6. Ostali del časa za razpravo ni posebej dodeljen vnaprej. Namesto tega lahko predsednik pozove poslance, naj načeloma ne govorijo dlje kot minuto. Koliko je to mogoče, predsednik zagotovi, da govorniki, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, govorijo izmenično.
7. Na zahtevo se lahko da prednost predsedniku ali poročevalcu pristojnega odbora in predsednikom političnih skupin, ki želijo govoriti v imenu svojih skupin, ali govornikom, ki jih nadomeščajo.
7. Na zahtevo lahko predsednik da prednost predsedniku ali poročevalcu pristojnega odbora in predsednikom političnih skupin, ki želijo govoriti v imenu svojih skupin, ali govornikom, ki jih nadomeščajo.
8. Predsednik lahko da besedo poslancem, ki z dvigom modrega kartončka pokažejo, da želijo drugemu poslancu med njegovim govorom postaviti vprašanje, ki ni daljše od pol minute, če se govornik s tem strinja in je predsednik prepričan, da zaradi tega ne bo motena razprava.
8. Predsednik lahko da besedo poslancem, ki z dvigom modrega kartončka pokažejo, da želijo drugemu poslancu med njegovim govorom postaviti vprašanje, ki ni daljše od pol minute in se navezuje na to, kar je ta poslanec povedal, pod pogojem, da se govornik s tem strinja in je predsednik prepričan, da zaradi tega ne bo motena razprava niti ne bo zaradi zaporednih vprašanj, nakazanih z dvigom modrega kartončka, prišlo do velikega neravnovesja v pripadnosti političnim skupinam poslancev, ki govorijo.
9. Poslanec sme govoriti največ minuto o zapisniku, postopkovnih predlogih, spremembah končnega osnutka dnevnega reda ali dnevnega reda.
9. Poslanec sme govoriti največ minuto o zapisniku, postopkovnih predlogih, spremembah končnega osnutka dnevnega reda ali dnevnega reda.
10. Ne glede na druga pooblastila za vzdrževanje reda lahko da predsednik iz zapisnikov sej izbrisati govore tistih poslancev, katerim ni dal besede ali ki govorijo dlje od dodeljenega jim časa.
11. Komisija in Svet sodelujeta v razpravi o poročilu praviloma takoj zatem, ko je poročevalec poročilo predstavil. Komisija, Svet in poročevalec lahko ponovno govorijo, zlasti da odgovorijo na izjave poslancev.
11. Komisija in Svet sodelujeta v razpravi o poročilu praviloma takoj zatem, ko je poročevalec poročilo predstavil. Komisija, Svet in poročevalec lahko ponovno govorijo, zlasti da odgovorijo na izjave poslancev.
12. Poslanci, ki v razpravi niso govorili, lahko največ enkrat na delno zasedanje predložijo pisno izjavo, ki obsega največ 200 besed in se priloži dobesednemu zapisu seje.
12. Poslanci, ki v razpravi niso govorili, lahko največ enkrat na delno zasedanje predložijo pisno izjavo, ki obsega največ 200 besed in se priloži dobesednemu zapisu seje.
13. Ne glede na člen 230 Pogodbe o delovanju Evropske unije si predsednik prizadeva doseči dogovor s Komisijo, Svetom in predsednikom Evropskega sveta o ustrezni dodelitvi časa za njihov govor.
13. Predsednik si ob ustreznem upoštevanju člena 230 Pogodbe o delovanju Evropske unije prizadeva doseči dogovor s Komisijo, Svetom in predsednikom Evropskega sveta o ustrezni dodelitvi časa za njihov govor.
Sprememba 182 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 164 a (novo)
Člen 164a
Preprečevanje obstrukcije
Predsednik lahko prekine vlaganje nesorazmerno velikega števila predlogov, kot so vprašanja o pravilnosti postopka, postopkovni predlogi ali obrazložitve glasovanja, zahteve za posamezno ali poimensko glasovanje oziroma glasovanje po delih, kadar so ti predlogi po njegovem prepričanju očitno namenjeni in bi povzročili daljšo in resno obstrukcijo parlamentarnih postopkov ali pravic poslancev.
(V poglavju 3: Splošna pravila o poteku sej)
Sprememba 183 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 165
Člen 165
Člen 165
Takojšnji ukrepi
Takojšnji ukrepi
1. Predsednik na red opomni vsakega poslanca, ki moti nemoten potek seje ali katerega ravnanje ni v skladu z določbami iz člena 11.
1. Predsednik na red opomni vsakega poslanca, ki moti nemoten potek seje ali katerega ravnanje ni v skladu z določbami iz člena 11.
2. Če se kršitev ponovi, predsednik ponovno opomni poslanca na red, kar pa se zabeleži v zapisnik.
2. Če se kršitev ponovi, predsednik ponovno opomni poslanca na red, kar pa se zabeleži v zapisnik.
3. Če se motenje nadaljuje ali ob novi kršitvi reda, lahko predsednik kršitelju vzame besedo in ga da za preostanek seje odstraniti iz sejne dvorane. Tak ukrep lahko uporabi tudi takoj in brez drugega poziva k redu, če gre za izjemno moteče ravnanje. Generalni sekretar nemudoma poskrbi, da se disciplinski ukrep izvrši s pomočjo pristojnega osebja in, če je to potrebno, varnostne službe Parlamenta.
3. Če se motenje nadaljuje ali ob novi kršitvi reda, lahko predsednik kršitelju vzame besedo in ga da za preostanek seje odstraniti iz sejne dvorane. Tak ukrep lahko uporabi tudi takoj in brez drugega poziva k redu, če gre za izjemno moteče ravnanje. Generalni sekretar nemudoma poskrbi, da se disciplinski ukrep izvrši s pomočjo pristojnega osebja in, če je to potrebno, varnostne službe Parlamenta.
4. Če motenje v sejni dvorani ovira delo Parlamenta, predsednik sejo zaključi ali prekine za določen čas, da se ponovno vzpostavi red. Če njegovi pozivi niso uspešni, zapusti predsedniško mesto, s čimer je seja prekinjena. Sejo ponovno skliče predsednik.
4. Če motenje v sejni dvorani ovira delo Parlamenta, predsednik sejo zaključi ali prekine za določen čas, da se ponovno vzpostavi red. Če njegovi pozivi niso uspešni, zapusti predsedniško mesto, s čimer je seja prekinjena. Sejo ponovno skliče predsednik.
4a. V primeru klevetniškega, rasističnega ali ksenofobnega izražanja ali obnašanja poslanca se predsednik lahko odloči za prekinitev neposrednega prenosa seje.
4b. Predsednik lahko odloči, da se deli govora poslanca, v katerih je uporabljen klevetniški, rasistični ali ksenofoben jezik, izbrišejo iz avdiovizualnega zapisa postopka.
Ta odločitev začne veljati takoj. Predsedstvo jo mora potrditi najpozneje štiri tedne po njenem sprejetju ali, če v tem obdobju ne zaseda, na svoji naslednji seji.
5. Pooblastila, predvidena v odstavkih 1 do 4, se smiselno podelijo predsedujočim sejam organov, odborov in delegacij, kakor so opredeljeni v tem poslovniku.
5. Pooblastila, predvidena v odstavkih 1 do 4b, se smiselno podelijo predsedujočim sejam organov, odborov in delegacij, kakor so opredeljeni v tem poslovniku.
6. Kjer je to primerno in glede na resnost kršitve pravil ravnanja lahko predsedujoči seje od predsednika zahteva uporabo člena 166 najpozneje do začetka naslednjega delnega zasedanja ali naslednje seje zadevnega organa, odbora ali delegacije.
6. Kjer je to primerno in glede na resnost kršitve pravil ravnanja lahko predsedujoči seje od predsednika zahteva uporabo člena 166 najpozneje do začetka naslednjega delnega zasedanja ali naslednje seje zadevnega organa, odbora ali delegacije.
Sprememba 184 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 166
Člen 166
Člen 166
Kazni
Kazni
1. V primerih izjemno hude kršitve reda ali motenja Parlamenta, s čimer se kršijo načela iz člena 11, predsednik, potem ko je prisluhnil zadevnemu poslancu, sprejme obrazložen sklep, s katerim izreče primerno kazen, o čemer obvesti tega poslanca in predsednike organov, odborov in delegacij, katerim poslanec pripada, nakar ju razglasi na plenarnem zasedanju.
1. V primerih hude kršitve reda ali motenja Parlamenta, s čimer se kršijo načela iz člena 11, predsednik sprejme obrazložen sklep, s katerim izreče primerno kazen.
Pred sprejetjem sklepa predsednik poslanca povabi, naj predloži pisne pripombe. V izjemnih primerih se lahko odloči, da poslanca ustno zasliši.
Poslanec je o sklepu obveščen s priporočenim pismom, v nujnih primerih pa preko pristojnega osebja.
Po obvestilu poslancu o kazni, ki mu je naložena, jo predsednik razglasi še v Parlamentu, obvestijo pa se tudi predsedniki organov, odborov in delegacij, katerim poslanec pripada.
Ko kazen postane dokončna, se objavi na vidnem mestu na spletišču Parlamenta za preostanek parlamentarnega obdobja.
2. Ocena opaženega ravnanja mora upoštevati njegovo izjemnost, ponavljanje ali trajnost in resnost na temelju smernic, ki so priložene temu poslovniku21.
2. Ocena opaženega ravnanja mora upoštevati njegovo izjemnost, ponavljanje ali trajnost in resnost.
Razlikovati je treba med vidnimi dejanji, ki so dopustna, pod pogojem, da niso žaljiva, klevetniška, rasistična ali ksenofobna ter ostajajo v razumnem obsegu, ter med tistimi, ki aktivno motijo parlamentarne dejavnost.
3. Kazen je lahko sestavljena iz enega ali več naslednjih ukrepov:
3. Kazen je lahko sestavljena iz enega ali več naslednjih ukrepov:
(a) graja;
(a) graja;
(b) izguba pravice do izplačila dnevnic za obdobje od dveh do desetih dni;
(b) izguba pravice do izplačila dnevnic za obdobje od dveh do tridesetih dni;
(c) začasna izključitev za obdobje od dveh do desetih zaporednih dni s sej Parlamenta ali katerega koli od njegovih organov, odborov ali delegacij oziroma izključitev iz vseh ali nekaterih dejavnosti Parlamenta, ne glede na pravico do glasovanja na plenarnem zasedanju in v tem primeru ob strogem spoštovanju pravil ravnanja;
(c) začasna izključitev za obdobje od dveh do tridesetih dni s sej Parlamenta ali katerega koli od njegovih organov, odborov ali delegacij oziroma izključitev iz vseh ali nekaterih dejavnosti Parlamenta, ne glede na pravico do glasovanja na plenarnem zasedanju in v tem primeru ob strogem spoštovanju pravil ravnanja;
(d) posredovanje predloga za začasno izključitev ali prenehanje enega ali več mandatov v Parlamentu konferenci predsednikov v skladu s členom 21.
(da) prepoved poslancu, da predstavlja Parlament v medparlamentarni delegaciji, na medparlamentarni konferenci ali drugem medinstitucionalnem forumu, za največ eno leto;
(db) v primeru kršitve obveznosti o zaupnosti, iz omejitev pravice do dostopa do zaupnih in tajnih podatkov za največ eno leto.
3a. Ukrepi iz odstavka 3(b) do (db) se lahko podvojijo, če se kršitve ponavljajo ali če poslanec noče izpolniti ukrepa, sprejetega na podlagi člena 165(3).
3b. Predsednik lahko poleg tega konferenci predsednikov predlaga začasen ali dokončen odvzem enega ali več notranjih mandatov, ki jih ima poslanec v Parlamentu, v skladu s postopkom iz člena 21.
__________________
21 Glej Prilogo XV.
Sprememba 185 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 167
Člen 167
Člen 167
Notranji postopki pritožbe
Notranji postopki pritožbe
Poslanec lahko v roku največ dveh tednov od prejema obvestila o kazni, ki jo je izrekel predsednik, pri predsedstvu sproži notranji postopek pritožbe, s katerim se prekine njena uporaba. Predsedstvo lahko najpozneje v štirih tednih po vložitvi pritožbe naloženo kazen razveljavi, potrdi ali ublaži, ne glede na pravico poslanca do zunanje pritožbe. Če v tem roku predsedstvo ne sprejme nobenega sklepa, se kazen šteje za nično.
Poslanec lahko v roku največ dveh tednov od prejema obvestila o kazni, ki jo je izrekel predsednik, pri predsedstvu sproži notranji postopek pritožbe na podlagi člena 166(1) in (3a), s katerim se prekine njena uporaba. Predsedstvo lahko najpozneje v štirih tednih po vložitvi pritožbe ali, če v tem obdobju ne zaseda, na svoji naslednji seji, naloženo kazen razveljavi, potrdi ali spremeni, ne glede na pravico poslanca do zunanje pritožbe. Če v tem roku predsedstvo ne sprejme nobenega sklepa, kazen velja za nično.
Sprememba 186 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov VII – poglavje 5 – naslov
SKLEPČNOST IN GLASOVANJE
SKLEPČNOST, PREDLOGI SPREMEMB IN GLASOVANJE
Sprememba 187 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 168
Člen 168
Člen 168
Sklepčnost
Sklepčnost
1. Parlament lahko razpravlja, usklajuje dnevni red in sprejema zapisnik ne glede na število navzočih poslancev.
1. Parlament lahko razpravlja, usklajuje dnevni red in sprejema zapisnik ne glede na število navzočih poslancev.
2. Parlament je sklepčen, kadar je v sejni dvorani navzoča tretjina poslancev.
2. Parlament je sklepčen, kadar je v sejni dvorani navzoča tretjina poslancev.
3. Glasovanje je veljavno ne glede na število glasujočih, razen če predsednik na zahtevo, ki jo pred začetkom glasovanja vloži najmanj štirideset poslancev, v trenutku glasovanja ugotovi, da Parlament ni sklepčen. Če glasovanje pokaže, da Parlament ni sklepčen, se glasovanje uvrsti na dnevni red naslednje seje.
3. Glasovanje je veljavno ne glede na število glasujočih, razen če predsednik na zahtevo, ki jo pred začetkom glasovanja vloži najmanj štirideset poslancev, ugotovi, da Parlament ni sklepčen. Če Parlament ni sklepčen, ker ni navzočega potrebnega števila poslancev, predsednik razglasi, da Parlament ni sklepčen, glasovanje pa se uvrsti na dnevni red naslednje seje.
Zahtevo za ugotavljanje sklepčnosti mora vložiti najmanj štirideset poslancev. Zahteva v imenu politične skupine ni dopustna.
Ob ugotavljanju izida glasovanja je treba v skladu z odstavkom 2 upoštevati vse v sejni dvorani navzoče poslance, v skladu z odstavkom 4 pa vse poslance, ki so zahtevali ugotavljanje sklepčnosti. V ta namen se ne more uporabljati elektronski sistem glasovanja. Vrata v sejno dvorano se ne smejo zapreti.
Elektronski sistem glasovanja se lahko uporablja za preverjanje praga štiridesetih poslancev, ne more pa se uporabljati za preverjanje sklepčnosti. Vrata v sejno dvorano se ne smejo zapreti.
Če zaradi premajhnega števila navzočih poslancev seja ni sklepčna, predsednik izida glasovanja ne razglasi, ampak izjavi, da seja ni sklepčna.
Zadnji stavek odstavka 3 se ne uporablja za glasovanje o postopkovnih predlogih, ampak zgolj za glasovanje o vsebinskih vprašanjih.
4. Poslanci, ki so zahtevali ugotavljanje sklepčnosti, se v smislu odstavka 2 štejejo za navzoče, tudi če niso več v sejni dvorani.
4. Poslanci, ki zahtevajo ugotavljanje sklepčnosti, morajo biti v sejni dvorani navzoči, ko se ta zahteva vloži, ter se v smislu odstavkov 2 in 3 štejejo za navzoče, tudi če nato zapustijo sejno dvorano.
Poslanci, ki so vložili zahtevo za ugotavljanje sklepčnosti, morajo biti navzoči v sejni dvorani, ko se ta zahteva vloži.
5. Če je navzočih manj kot štirideset poslancev, lahko predsednik odloči, da seja ni sklepčna.
5. Če je navzočih manj kot štirideset poslancev, lahko predsednik odloči, da seja ni sklepčna.
Sprememba 188 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 168 a (novo)
Člen 168 a
Pragi
1. Za namene tega člena in če ni drugače določeno, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) „nizek prag“ pomeni dvajsetino vseh poslancev ali politično skupino;
(b) „srednji prag“ pomeni desetino vseh poslancev, ki jo sestavlja ena ali več političnih skupin ali posameznih poslancev ali kombinacija obojega;
(c) „visok prag“ pomeni desetino poslancev, ki jo sestavlja ena ali več političnih skupin ali posameznih poslancev ali kombinacija obojega.
2. Kadar je za ugotavljanje zadostnega praga potreben podpis poslanca, je podpis lahko lastnoročen ali v elektronski obliki, ustvarjen s sistemom Parlamenta za elektronsko podpisovanje. Poslanec lahko v ustreznem roku umakne svoj podpis, vendar ga pozneje ne more obnoviti.
3. Kadar je za dosego praga potrebna podpora politične skupine, skupina ukrepa preko svojega predsednika ali osebe, ki jo predsednik imenuje v ta namen.
4. Za uporabo srednjih in visokih pragov se podpora politične skupine šteje, kakor sledi:
– kadar med zasedanjem ali sejo pride do sklicevanja na člen, ki določa tak prag: vsi poslanci, ki so člani podporne skupine in so fizično navzoči,
– v drugih primerih: vsi poslanci, ki pripadajo podporni skupini.
Sprememba 189 Poslovnik Evropskega parlamenta Horizontalna uskladitev
Horizontalna uskladitev členov in predlogov sprememb novih opredelitvam pragov iz člena 168a
A. V naslednjih členih ali predlogih sprememb v zvezi z naslednjimi členi se besede „politična skupina ali najmanj štirideset poslancev“ v katerem koli sklonu nadomesti z besedilom „politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag“ z vsemi potrebnimi slovničnimi prilagoditvami:
Člen 15(1)
Člen 38(2)
Člen 38a(1) (novo)
Člen 59(1), pododstavek 1
Člen 59(1), pododstavek 4 (novo)
Člen 59(1a), pododstavek 1 (novo)
Člen 59(1b), pododstavek 4 (novo)
Člen 59(1b), pododstavek 5 (novo)
Člen 63(4) in člen 78e(2)
Člen 67a(1), pododstavek 1 (novo) in člen 68(1)
Člen 67a(2), pododstavek 1 (novo)
Člen 67a(4), pododstavek 1 (novo)
Člen 69(1)
Člen 81(2)
Člen 88(1), pododstavek 2
Člen 105(3) in (4)
člen 105(6), tretja alinea
Člen 106(4c), pododstavek 2 (novo)
Člen 108(2)
Člen 108(4)
Člen 113(4a) (novo)
Člen 118(5), pododstavek 1
Člen 121(3)
Člen 122(3)
Člen 122a(4) (novo)
Člen 123(2)
Člen 128(1), pododstavek 1
Člen 135(1)
Člen 135(2)
Člen 137(2), pododstavek 3
Člen 138(2), pododstavek 3
Člen 150(2)
Člen 150(3) Člen 152(1) Člen 153(1)
Člen 154(1)
Člen 169(1), pododstavek 1
Člen 170(4), pododstavek 1 Člen 174(5)
Člen 174(6) Člen 176(1)
Člen 180(1)
Člen 187(1), pododstavek 1
Člen 188(1), pododstavka 1 in 2
Člen 189(1), pododstavek 1
Člen 190(1), pododstavek 1
Člen 190(4)
Člen 226(4) Člen 231(4) Priloga XVI, odstavek 1c, pododstavek 7 V členih 88(4) in 113(4a) se besedilo „najmanj štirideset poslancev“ v katerem koli sklonu nadomesti z besedilom „politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.
B. V členih 50(1) in 50(2), pododstavek 1, se besedilo „vsaj desetina članov odbora“ v katerem koli sklonu nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.
V členih 73a(2) in 150(1), pododstavek 2, se besedilo „politične skupine ali posamezni poslanci, ki skupaj predstavljajo najmanj desetino poslancev Parlamenta“ v katerem koli sklonu nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki skupaj dosegajo vsaj srednji prag“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.
V členu 210a(4) se besedilo „trije člani odbora“ nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki skupaj dosegajo vsaj srednji prag v odboru“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.
C. V členu 15(1) se besedilo „petina vseh poslancev Parlamenta“ nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki skupaj dosegajo vsaj visoki prag“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.
V členu 182(2) se besedilo „najmanj petina vseh poslancev“ nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki skupaj dosegajo vsaj visoki prag“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.
V členu 191(1) se besedilo „politična skupina ali najmanj štirideset poslancev“ nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki skupaj dosegajo vsaj visoki prag“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.
V členu 204(2), pododstavek 1, in členu 208(2) se besedilo „vsaj šestina članov odbora“ v katerem koli sklonu nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj visoki prag v odboru“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.
V členu 208(3) se besedilo „četrtina članov odbora“ nadomesti z besedilom „poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki skupaj dosegajo vsaj visoki prag v odboru“, z vsemi potrebnimi slovničnimi spremembami.
D. Ta horizontalna uskladitev pragov ne posega v sprejetje, zavrnitev ali spremembo zgoraj navedenih členov in predlogov sprememb o vidikih, ki se razlikujejo od pragov.
(Sprememba velja za celotno besedilo; če bo sprejeta, bodo potrebne ustrezne prilagoditve v celotnem besedilu.)
Sprememba 190 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 169
Člen 169
Člen 169
Vložitev in obrazložitev predlogov sprememb
Vložitev in obrazložitev predlogov sprememb
1. Predloge sprememb za obravnavo na plenarnem zasedanju lahko vloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev.
1. Predloge sprememb za obravnavo na plenarnem zasedanju lahko vloži pristojni odbor, politična skupina ali najmanj štirideset poslancev. Imena sopodpisnikov se objavijo.
Predlogi sprememb se vlagajo v pisni obliki in jih predlagatelji podpišejo.
Predlogi sprememb se vlagajo v pisni obliki in jih predlagatelji podpišejo.
Predloge sprememb zakonodajnih dokumentov v smislu člena 47(1) lahko spremlja kratka obrazložitev. Za izdelavo takšnih obrazložitev je odgovoren predlagatelj in se o njih ne glasuje.
Predloge sprememb k predlogom pravno zavezujočih aktov lahko spremlja kratka obrazložitev. Za izdelavo takšnih obrazložitev je odgovoren predlagatelj in se o njih ne glasuje.
2. S pridržkom omejitev iz člena 170 se lahko predlog spremembe nanaša na kateri koli del besedila in lahko vključuje črtanje, dodajanje ali zamenjavo besed ali številk.
2. S pridržkom omejitev iz člena 170 se lahko predlog spremembe nanaša na kateri koli del besedila in lahko vključuje črtanje, dodajanje ali zamenjavo besed ali številk.
V tem členu in členu 170 "besedilo" pomeni celovit predlog resolucije/osnutek zakonodajne resolucije, predlog sklepa ali predlog zakonodajnega akta.
V tem členu in členu 170 „besedilo“ pomeni celovit predlog resolucije/osnutek zakonodajne resolucije, predlog sklepa ali predlog pravno zavezujočega akta.
3. Predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb.
3. Predsednik določi rok za vložitev predlogov sprememb.
4. Med razpravo lahko predlog spremembe obrazloži njegov predlagatelj ali kateri koli poslanec, ki ga predlagatelj imenuje za svojega namestnika.
4. Med razpravo lahko predlog spremembe obrazloži njegov predlagatelj ali kateri koli poslanec, ki ga predlagatelj imenuje za svojega namestnika.
5. Kadar predlagatelj predlog spremembe umakne, se ta šteje za brezpredmetnega, razen če ga nemudoma ne prevzame drug poslanec.
5. Kadar predlagatelj predlog spremembe umakne, se ta šteje za brezpredmetnega, razen če ga nemudoma ne prevzame drug poslanec.
6. O predlogih sprememb se glasuje po njihovi objavi in razdelitvi v vseh uradnih jezikih, razen če Parlament odloči drugače. Parlament ne more odločiti drugače, če temu nasprotuje najmanj štirideset poslancev. Parlament se izogiba sprejemanju odločitev, s katerimi bi bili poslanci, ki uporabljajo določen jezik, nesprejemljivo diskriminirani.
6. O predlogih sprememb se glasuje, ko so na voljo v vseh uradnih jezikih, razen če Parlament odloči drugače. Parlament ne more odločiti drugače, če temu nasprotuje najmanj štirideset poslancev. Parlament se izogiba sprejemanju odločitev, s katerimi bi bili poslanci, ki uporabljajo določen jezik, nesprejemljivo diskriminirani.
Če je navzočih manj kot sto poslancev, Parlament ne more odločiti drugače, če temu nasprotuje vsaj desetina navzočih poslancev.
Če je navzočih manj kot sto poslancev, Parlament ne more odločiti drugače, če temu nasprotuje vsaj desetina navzočih poslancev.
Na predlog predsednika se ustni predlog spremembe ali vsak drugi ustni popravek obravnava na isti način kot predlog spremembe, ki ni razdeljen v vseh uradnih jezikih. Če ga predsednik na podlagi člena 170(3) obravnava kot dopustnega in če se mu ne nasprotuje v skladu s členom 169(6), se o njem glasuje v skladu z vzpostavljenim vrstnim redom glasovanja.
Na predlog predsednika se ustni predlog spremembe ali vsak drugi ustni popravek obravnava na isti način kot predlog spremembe, ki ni na voljo v vseh uradnih jezikih. Če ga predsednik na podlagi člena 170(3) obravnava kot dopustnega in če se mu ne nasprotuje v skladu s členom 169(6), se o njem glasuje v skladu z vzpostavljenim vrstnim redom glasovanja.
V odboru se število glasov, potrebnih za nasprotovanje glasovanju o takem predlogu spremembe ali popravku, določi na podlagi člena 209 proporcionalno glede na število, ki velja za plenarno sejo, in se po potrebi zaokroži navzgor.
V odboru se število glasov, potrebnih za nasprotovanje glasovanju o takem predlogu spremembe ali popravku, določi na podlagi člena 209 proporcionalno glede na število, ki velja za plenarno sejo, in se po potrebi zaokroži navzgor.
Sprememba 191 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 170
Člen 170
Člen 170
Dopustnost predlogov sprememb
Dopustnost predlogov sprememb
1. Predlog spremembe ni dopusten, če:
1. Brez poseganja v dodatne pogoje iz člena 52(2) o samoiniciativnih poročilih in člena 69(2) o spremembah stališča Sveta predlog spremembe ni dopusten, če:
(a) se ne nanaša neposredno na besedilo, ki ga namerava spremeniti;
(a) se ne nanaša neposredno na besedilo, ki ga namerava spremeniti;
(b) namerava črtati ali zamenjati besedilo v celoti;
(b) namerava črtati ali zamenjati besedilo v celoti;
(c) namerava spremeniti več kot posamezni člen ali odstavek besedila, na katerega se nanaša; ta določba ne velja za sporazumne predloge sprememb ali predloge sprememb, katerih namen je na enak način spremeniti določeno besedno obliko, ki se pojavlja skozi vse besedilo;
(c) namerava spremeniti več kot posamezni člen ali odstavek besedila, na katerega se nanaša; ta določba ne velja za sporazumne predloge sprememb ali predloge sprememb, katerih namen je na enak način spremeniti določeno besedno obliko, ki se pojavlja skozi vse besedilo;
(ca) namerava spremeniti predlog kodifikacije zakonodaje Unije; vendar se smiselno uporablja drugi pododstavek člena 103(3);
(cb) namerava spremeniti tiste dele predloga prenovitve zakonodaje Unije, ki v predlogu ostajajo nespremenjeni; vendar se smiselno uporabljata drugi pododstavek člena 104(2) in tretji pododstavek člena 104(3);
(d) se ugotovi, da pri vsaj enem izmed uradnih jezikov besedila, na katerega se nanaša predlog spremembe, spremembe niso potrebne; v tem primeru predsednik skupaj s sodelujočimi poišče primerno jezikovno rešitev.
(d) je njegov namen samo zagotavljanje jezikovne pravilnosti ali obravnavanje terminološke usklajenosti besedila v jeziku, v katerem je predlog spremembe vložen; v tem primeru predsednik skupaj s sodelujočimi poišče primerno jezikovno rešitev.
2. Če predlog spremembe ni skladen z odločitvami, ki so bile glede besedila že sprejete med istim glasovanjem, se šteje za brezpredmetnega.
3. O dopustnosti predlogov sprememb odloča predsednik.
3. O dopustnosti predlogov sprememb odloča predsednik.
Predsednikova odločitev v skladu z odstavkom 3 v zvezi z dopustnostjo predlogov sprememb ne temelji izključno na določbah iz odstavkov 1 in 2 tega člena, ampak na določbah tega poslovnika na splošno.
Predsednikova odločitev v skladu z odstavkom 3 v zvezi z dopustnostjo predlogov sprememb ne temelji izključno na določbah iz odstavka 1 tega člena, ampak na določbah tega poslovnika na splošno.
4. Politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko vloži nadomestni predlog resolucije k nezakonodajnemu predlogu resolucije, vsebovanemu v poročilu odbora.
4. Politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko vloži nadomestni predlog resolucije k nezakonodajnemu predlogu resolucije, vsebovanemu v poročilu odbora.
V takem primeru ta skupina ali poslanci ne smejo vložiti predlogov sprememb k predlogu resolucije pristojnega odbora. Alternativni predlog resolucije ne sme biti daljši od predloga resolucije, ki ga vloži odbor. Parlament o njem glasuje z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb.
V takem primeru ta skupina ali poslanci ne smejo vložiti predlogov sprememb k predlogu resolucije pristojnega odbora. Alternativni predlog resolucije ne sme biti daljši od predloga resolucije, ki ga vloži odbor. Parlament o njem glasuje z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb.
Smiselno se uporablja člen 123(4).
Smiselno se uporablja člen 123(4) in (4a) o skupnih predlogih resolucij.
4a. V soglasju s predsednikom se lahko predlogi sprememb izjemoma vložijo po koncu roka za vložitev predlogov sprememb, če gre za sporazumne predloge sprememb ali če se pojavijo tehnične težave. O dopustnosti takih predlogov sprememb odloča predsednik. Za glasovanje o teh predlogih sprememb mora predsednik pridobiti soglasje Parlamenta.
Za sporazumne predloge sprememb se lahko uporabljajo naslednja splošna merila dopustnosti:
– sporazumni predlogi sprememb se praviloma nanašajo na dele besedila, h katerim so bile predlagane spremembe pred koncem roka za vlaganje predlogov sprememb;
– sporazumne predloge sprememb praviloma vlagajo politične skupine, ki imajo večino v Parlamentu, predsedniki odborov, poročevalci ali pripravljavci osnutkov zadevnih odborov ali predlagatelji drugih sprememb;
– sporazumni predlogi sprememb imajo praviloma za posledico umik drugih predlogov sprememb, ki se nanašajo na isti del besedila.
Samo predsednik lahko predlaga obravnavanje sporazumnega predloga spremembe. Za glasovanje o sporazumnih predlogih sprememb mora predsednik pridobiti soglasje Parlamenta, tako da vpraša, ali kdo nasprotuje takemu glasovanju. Če kdo nasprotuje, Parlament o zadevi odloča z večino oddanih glasov.
Sprememba 192 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 171
Člen 171
Člen 171
Postopek glasovanja
Postopek glasovanja
1. Za glasovanje o poročilih se uporabi naslednji postopek:
1. Če v tem poslovniku ni izrecno določeno drugače, se za glasovanje o besedilih, predloženih Parlamentu, uporabi naslednji postopek:
(a) najprej se glasuje o predlogih sprememb besedila, na katerega se nanaša poročilo pristojnega odbora,
(a) najprej se po potrebi glasuje o predlogih sprememb k predlogu pravno zavezujočega akta,
(b) zatem se glasuje o besedilu v celoti, ne glede na to, ali je bilo spremenjeno ali ne,
(b) zatem se po potrebi glasuje o predlogu v celoti, ne glede na to, ali je bil spremenjen ali ne,
(c) nato se glasuje o predlogih sprememb predloga resolucije ali osnutka zakonodajne resolucije,
(c) nato se glasuje o vseh predlogih sprememb k predlogu resolucije ali osnutka zakonodajne resolucije,
(d) nazadnje se glasuje o predlogu resolucije ali osnutku zakonodajne resolucije v celoti (končno glasovanje).
(d) nazadnje se glasuje o predlogu resolucije v celoti (končno glasovanje).
Parlament ne glasuje o obrazložitvi v poročilu.
Parlament ne glasuje o morebitni obrazložitvi v poročilu.
2. Za drugo obravnavo se uporablja naslednji postopek:
(a) če ni bil vložen predlog zavrnitve ali spremembe stališča Sveta, se v skladu s členom 76 šteje, da je stališče sprejeto;
(b) o predlogu zavrnitve stališča Sveta se glasuje pred glasovanjem o morebitnih predlogih sprememb (glej člen 68(1));
(c) če je bilo vloženih več predlogov sprememb stališča Sveta, se o njih glasuje po vrstnem redu iz člena 174;
(d) če je Parlament glasoval o spremembi stališča Sveta, se lahko o besedilu v celoti nadalje glasuje le v skladu s členom 68(2).
3. Za tretjo obravnavo se uporablja postopek iz člena 72.
4. Pri glasovanju o zakonodajnih besedilih in nezakonodajnih predlogih resolucij se najprej glasuje o vsebinskih delih ter nato o navedbah sklicevanja in uvodnih izjavah. Predlogi sprememb se štejejo za brezpredmetne, če so v nasprotju z enim od prejšnjih glasovanj.
4. Pri glasovanju o predlogih pravno zavezujočih aktov in nezakonodajnih predlogih resolucij se najprej glasuje o vsebinskih delih ter nato o navedbah sklicevanja in uvodnih izjavah.
4a. Predlog spremembe se šteje za brezpredmetnega, če ni skladen z odločitvami, ki so bile glede besedila že sprejete med istim glasovanjem.
5. Med glasovanjem sme govoriti le poročevalec, ki lahko na kratko izraziti mnenje svojega odbora v zvezi s predlaganimi spremembami, o katerih se glasuje.
5. Med glasovanjem sme govoriti le poročevalec, ki ga lahko nadomesti le predsednik odbora. Na kratko lahko izrazi mnenje svojega odbora v zvezi s predlaganimi spremembami, o katerih se glasuje.
Sprememba 193 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 172
Člen 172
črtano
Izenačenost glasov
1. V primeru enakega števila glasov pri glasovanju v skladu s členom 171(1)(b) ali (d) se besedilo v celoti vrne odboru. To velja tudi za glasovanje v skladu s členoma 3 in 9 ter končno glasovanje v skladu s členoma 199 in 212, pri čemer se pri slednjih dveh zadeva vrne konferenci predsednikov.
2. V primeru enakega števila glasov pri glasovanju o dnevnem redu v celoti (člen 152), zapisniku v celoti (člen 192) ali besedilu, o katerem se v skladu s členom 176 glasuje po delih, se šteje, da je besedilo sprejeto.
3. Ne glede na člene, ki predpisujejo kvalificirano večino, se v vseh drugih primerih enakega števila glasov šteje, da je besedilo ali predlog zavrnjen.
Člen 172(3) je treba razlagati v smislu, da enako število glasov pri glasovanju o osnutku priporočila na podlagi člena 141(4), da se ne pridruži postopku pred Sodiščem Evropske unije, ne pomeni, da je sprejeto priporočilo, da se temu postopku pridruži. V takem primeru je treba šteti, da se pristojni odbor ni izrekel o priporočilu.
Sprememba 194 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 173
Člen 173
črtano
Načela glasovanja
1. O poročilu se glasuje na podlagi priporočila pristojnega odbora. Odbor lahko to nalogo prenese na svojega predsednika in poročevalca.
2. Odbor lahko priporoči, da se o vseh ali nekaterih predlogih sprememb glasuje skupaj, da se sprejmejo ali zavrnejo ali razglasijo za neveljavne.
Lahko predlaga tudi sporazumne predloge sprememb.
3. Kadar pristojni odbor priporoči skupno glasovanje, se najprej glasuje o teh predlogih sprememb skupaj.
4. Kadar odbor predlaga sporazumno spremembo, se o njej glasuje prednostno.
5. O predlogih sprememb, za katere se zahteva poimensko glasovanje, se glasuje ločeno.
6. Kadar se glasuje skupaj ali o sporazumnih predlogih sprememb, glasovanje po delih ni dopustno.
Sprememba 195 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 174
Člen 174
Člen 174
Vrstni red glasovanja o predlogih sprememb
Vrstni red glasovanja o predlogih sprememb
1. Predlogi sprememb imajo prednost pred besedilom, na katerega se nanašajo, in se o njih glasuje pred tem besedilom.
1. Predlogi sprememb imajo prednost pred besedilom, na katerega se nanašajo, in se o njih glasuje pred tem besedilom.
2. Če sta bila k istemu delu besedila vložena dva medsebojno izključujoča se predloga sprememb ali več takih predlogov, ima prednost tisti, ki se najbolj oddaljuje od izvirnega besedila, in se najprej glasuje o njem. Če je sprejet, veljajo drugi predlogi sprememb za zavrnjene. Če je zavrnjen, se glasuje o predlogu spremembe, ki je po prednosti takoj za njim, enako pa velja tudi za preostale predloge sprememb. Kadar obstajajo dvomi glede prednosti, odloča predsednik. Če so vsi predlogi sprememb zavrnjeni, se šteje, da je sprejeto izvirno besedilo, razen če je bilo v določenem časovnem roku zahtevano ločeno glasovanje.
2. Če sta bila k istemu delu besedila vložena dva medsebojno izključujoča se predloga sprememb ali več takih predlogov, ima prednost tisti, ki se najbolj oddaljuje od izvirnega besedila, in se najprej glasuje o njem. Če je sprejet, veljajo drugi predlogi sprememb za zavrnjene. Če je zavrnjen, se glasuje o predlogu spremembe, ki je po prednosti takoj za njim, enako pa velja tudi za preostale predloge sprememb. Kadar obstajajo dvomi glede prednosti, odloča predsednik. Če so vsi predlogi sprememb zavrnjeni, se šteje, da je sprejeto izvirno besedilo, razen če je bilo v določenem časovnem roku zahtevano ločeno glasovanje.
3. Predsednik lahko da na glasovanje najprej izvirno besedilo ali pa pred predlogom spremembe, ki se najbolj oddaljuje od izvirnega besedila, predlog spremembe, ki je izvirnemu besedilu bližji.
3. Predsednik lahko da na glasovanje najprej izvirno besedilo ali pa pred predlogom spremembe, ki se najbolj oddaljuje od izvirnega besedila, predlog spremembe, ki je izvirnemu besedilu bližji, kadar meni, da bo to olajšalo glasovanje.
Če kateri koli od njiju dobi večino, se štejejo vsi ostali predlogi sprememb k besedilu za brezpredmetne.
Če kateri koli od njiju dobi večino, se štejejo vsi ostali predlogi sprememb k istemu delu besedila za brezpredmetne.
4. Izjemoma se lahko na predlog predsednika glasuje o predlogih sprememb, vloženih po zaključku razprave, če gre za sporazumne predloge sprememb ali če pride do tehničnih težav. Za glasovanje o takih predlogih sprememb mora predsednik pridobiti soglasje Parlamenta.
Predsednik v skladu s členom 170(3) odloča o dopustnosti predlogov sprememb. V primeru sporazumnih predlogov sprememb, vloženih po koncu razprave v skladu z zgornjim odstavkom, predsednik o njihovi dopustnosti odloča posamično, pri čemer se prepriča, da so dejansko sporazumni.
Samo predsednik lahko predlaga obravnavanje sporazumnega predloga spremembe. Za glasovanje o sporazumnih predlogih sprememb mora predsednik pridobiti soglasje Parlamenta, tako da vpraša, ali kdo nasprotuje takemu glasovanju. Če kdo nasprotuje, Parlament o zadevi odloča z večino oddanih glasov.
4a. Kadar se glasuje o sporazumnih predlogih sprememb, imajo ti prednost pri glasovanju.
4b. V primerih glasovanja o sporazumnih predlogih sprememb glasovanje po delih ni dopustno.
5. Kadar pristojni odbor vloži skupino predlogov sprememb k besedilu, na katerega se poročilo nanaša, jih predsednik da na glasovanje skupaj, razen če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva ločeno glasovanje ali če so bili vloženi nadaljnji predlogi sprememb.
5. Kadar pristojni odbor vloži skupino predlogov sprememb k besedilu, na katerega se poročilo nanaša, jih predsednik da na glasovanje skupaj, razen če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev za določene točke zahteva ločeno glasovanje ali glasovanje po delih ali če so bili vloženi nadaljnji konkurenčni predlogi sprememb.
6. Predsednik lahko da na glasovanje skupaj tudi druge predloge sprememb, če se med seboj dopolnjujejo. V tem primeru ravna v skladu s postopkom iz odstavka 5. Predlagatelji takih sprememb lahko predlagajo skupno glasovanje, če se njihovi predlogi medsebojno dopolnjujejo.
6. Predsednik lahko da na glasovanje skupaj tudi druge predloge sprememb, če se med seboj dopolnjujejo, razen če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva ločeno glasovanje ali glasovanje po delih. Tudi predlagatelji sprememb lahko predlagajo skupno glasovanje, če se njihovi predlogi medsebojno dopolnjujejo.
7. Predsednik lahko po sprejetju ali zavrnitvi določenega predloga spremembe odloči, da se o več predlogih sprememb s podobno vsebino ali podobnimi nameni glasuje skupaj. Pred tem lahko zaprosi Parlament za soglasje.
7. Predsednik lahko po sprejetju ali zavrnitvi določenega predloga spremembe odloči, da se o več predlogih sprememb s podobno vsebino ali podobnimi nameni glasuje skupaj. Pred tem lahko zaprosi Parlament za soglasje.
Taka skupina predlogov sprememb se lahko nanaša na različne dele izvirnega besedila.
Taka skupina predlogov sprememb se lahko nanaša na različne dele izvirnega besedila.
8. Kadar različni predlagatelji vložijo dva ali več enakih predlogov sprememb, se o njih glasuje kot o enem samem predlogu.
8. Kadar različni predlagatelji vložijo dva ali več enakih predlogov sprememb, se o njih glasuje kot o enem samem predlogu.
8a. O predlogih sprememb, za katere se zahteva poimensko glasovanje, se glasuje ločeno.
Sprememba 196 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 175
Člen 175
Člen 175
Obravnavanje predlogov sprememb za plenarno zasedanje v odborih
Izbiranje predlogov sprememb za plenarno zasedanje v odborih
Kadar je k poročilu za obravnavo na plenarnem zasedanju vloženih več kot petdeset predlogov sprememb in zahtev za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje, lahko predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora od tega odbora zahteva, da se sestane in obravnava te predloge sprememb ali zahteve. Na plenarnem zasedanju se ne glasuje o predlogu spremembe ali zahtevi za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje, za katerega ni glasovala najmanj desetina članov odbora.
Kadar je v zvezi z besedilom, ki ga je odbor vložil za obravnavo na plenarnem zasedanju, vloženih več kot petdeset predlogov sprememb ali zahtev za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje, lahko predsednik po posvetovanju s predsednikom pristojnega odbora od tega odbora zahteva, da se sestane in glasuje o vsakem od teh predlogov sprememb ali zahtev. Na plenarnem zasedanju se ne glasuje o predlogu spremembe ali zahtevi za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje, za katerega ni glasovala najmanj tretjina članov odbora.
Sprememba 197 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 176
Člen 176
Člen 176
Glasovanje po delih
Glasovanje po delih
1. Kadar besedilo, ki je predmet glasovanja, vsebuje dve ali več določb, se nanaša na dve ali več točk ali bi lahko bilo razdeljeno na dva ali več delov, ki imajo ločen pomen in/ali normativno vrednost, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva, da se o njem glasuje po delih.
1. Kadar besedilo, ki je predmet glasovanja, vsebuje dve ali več določb, se nanaša na dve ali več točk ali bi lahko bilo razdeljeno na dva ali več delov, ki imajo ločen pomen in/ali normativno vrednost, lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva, da se o njem glasuje po delih.
2. Zahtevo je treba vložiti na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok. O njej odloča predsednik.
2. Zahtevo je treba vložiti najpozneje na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok. O njej odloča predsednik.
Spremembi 198 in 347 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 178
Člen 178
Člen 178
Glasovanje
Glasovanje
1. Parlament običajno glasuje z vzdigovanjem rok.
1. Parlament običajno glasuje z vzdigovanjem rok.
Vendar lahko predsednik kadar koli sklene, da bo glasovanje potekalo s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.
1a. Predsednik naznani začetek in konec glasovanja.
Od naznanitve začetka do naznanitve konca glasovanja ne sme govoriti nihče razen predsednika.
1b. Pri ugotavljanju, ali je bilo besedilo sprejeto ali zavrnjeno, se upoštevajo le glasovi za in proti, razen kadar je s Pogodbo določena posebna večina.
2. Če predsednik odloči, da je izid dvomljiv, se ponovno glasuje z elektronskim sistemom glasovanja, če ta ne deluje, pa z usedanjem in vstajanjem.
2. Če predsednik odloči, da je izid glasovanja z vzdigovanjem rok dvomljiv, se ponovno glasuje z elektronskim sistemom glasovanja, če ta ne deluje, pa z usedanjem in vstajanjem.
2a. Predsednik ugotovi izid glasovanja in ga razglasi.
3. Izid glasovanja se zabeleži.
3. Izid glasovanja se zabeleži.
Sprememba 199 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 179
Člen 179
Člen 179
Končno glasovanje
Končno glasovanje
Parlament pri odločanju na podlagi poročila vsakršno eno samo glasovanje in/ali končno glasovanje izvede poimensko v skladu s členom 180(2). O predlogih sprememb glasuje poimensko le na podlagi zahteve v skladu s členom 180.
Parlament pri odločanju na podlagi poročila vsakršno eno samo glasovanje in/ali končno glasovanje izvede poimensko v skladu s členom 180(2).
Določbe člena 179 o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.
Določbe člena 179 o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.
Sprememba 200 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 179 a (novo)
Člen 179a
Izenačenost glasov
1. V primeru enakega števila glasov pri glasovanju v skladu s členom 171(1)(b) ali (d) se besedilo v celoti vrne odboru. To velja tudi za glasovanje v skladu s členoma 3 in 9.
2. V primeru enakega števila glasov pri glasovanju o besedilu, o katerem se v skladu s členom 176 glasuje po delih, se šteje, da je besedilo sprejeto.
3. Ne glede na člene, ki predpisujejo kvalificirano večino, se v vseh drugih primerih enakega števila glasov šteje, da je besedilo ali predlog zavrnjen.
Člen 179a(3) je treba razlagati v smislu, da enako število glasov pri glasovanju o osnutku priporočila na podlagi člena 141(4) o pridružitvi postopku pred Sodiščem Evropske unije ne pomeni, da je sprejeto priporočilo, da se temu postopku pridruži. V takem primeru je treba šteti, da se pristojni odbor ni izrekel o priporočilu.
Predsednika lahko glasuje, vendar njegov glas ni odločilen.
(Zadnja pododstavka se vključi kot razlaga.)
Sprememba 201 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 180
Člen 180
Člen 180
Poimensko glasovanje
Poimensko glasovanje
1. Poleg primerov iz členov 118(5), 119(5) in 179, se poimensko glasuje tudi, kadar to pisno zahteva politična skupina ali najmanj štirideset poslancev na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok.
1. Poleg primerov, določenih v tem poslovniku, se poimensko glasuje tudi, kadar to pisno zahteva politična skupina ali najmanj štirideset poslancev najpozneje na predvečer glasovanja, razen če predsednik določi drugačen rok.
Določbe člena 180(1) o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.
Določbe člena 180 o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.
1a. Posamezna politična skupina lahko vloži največ sto zahtev za poimensko glasovanje na eno delno zasedanje.
2. Poimensko glasovanje poteka s pomočjo elektronskega sistema glasovanja. Če uporaba tega sistema ni mogoča zaradi tehničnih razlogov, poimensko glasovanje poteka po abecednem vrstnem redu, začenši z imenom poslanca, ki ga določi žreb.
2. Poimensko glasovanje poteka s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.
Če uporaba tega sistema ni mogoča zaradi tehničnih razlogov, lahko poimensko glasovanje poteka po abecednem vrstnem redu, začenši z imenom poslanca, ki ga določi žreb. Glasuje se ustno z izrekanjem besede „da“, „ne“ ali „vzdržan“.
Glasuje se ustno z izrekanjem besede "da", "ne" ali "vzdržan". Pri ugotavljanju, ali je bil predlog sprejet ali zavrnjen, se upoštevajo le glasovi za in proti. Predsednik ugotovi izid glasovanja in ga razglasi.
Glasovi se zabeležijo v zapisnik seje, pri čemer se imena poslancev zapišejo po abecednem vrstnem redu po politični skupini, zraven pa je navedba o tem, kako so glasovali.
2a. Glasovi se zabeležijo v zapisnik seje, pri čemer se imena poslancev zapišejo po abecednem vrstnem redu po politični skupini, zraven pa je navedba o tem, kako so glasovali.
Sprememba 202 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 180 a (novo)
Člen 180a
Tajno glasovanje
1. Brez poseganja v člen 15(1) in drugi pododstavek člena 204(2) se o imenovanjih glasuje tajno.
Za ugotavljanje števila oddanih glasov se upoštevajo le glasovnice z imeni predlaganih kandidatov.
2. Tajno se glasuje tudi, če tako zahteva najmanj petina vseh poslancev. Taka zahteva mora biti podana pred začetkom glasovanja.
3. Zahteva za tajno glasovanje ima prednost pred zahtevo za poimensko glasovanje.
4. Dva do osem poslancev, določenih z žrebom, prešteje glasove, oddane pri tajnem glasovanju, razen v primeru elektronskega glasovanja.
V primeru glasovanja v skladu z odstavkom 1 kandidati ne smejo preštevati glasov.
Imena poslancev, ki so sodelovali pri tajnem glasovanju, se zabeležijo v zapisnik seje, na kateri je glasovanje potekalo.
Sprememba 203 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 181
Člen 181
Člen 181
Elektronsko glasovanje
Uporaba sistema za elektronsko glasovanje
1. Predsednik lahko kadar koli sklene, da bo glasovanje, navedeno v členih 178, 180 in 182, potekalo s pomočjo elektronskega sistema.
Kadar uporaba elektronskega sistema glasovanja zaradi tehničnih razlogov ni možna, glasovanje poteka v skladu s členom 178, 180(2) ali 182.
Predsedstvo sprejme navodila, ki urejajo tehnično uporabo elektronskega sistema glasovanja.
1. Predsedstvo sprejme navodila, ki urejajo tehnično uporabo elektronskega sistema glasovanja.
2. Kadar se glasuje z uporabo elektronskega sistema glasovanja, se zabeleži le številčni izid glasovanja.
2. Kadar se glasuje z uporabo elektronskega sistema glasovanja, se zabeleži le številčni izid glasovanja, razen v primeru poimenskega glasovanja.
Če pa se v skladu s členom 180(1) zahteva poimensko glasovanje, se glasovi zabeležijo v zapisnik seje po političnih skupinah po abecednem vrstnem redu imen poslancev.
3. Poimensko se glasuje v skladu s členom 180(2), če to zahteva večina navzočih poslancev. Sistem iz odstavka 1 tega člena se lahko uporablja, da bi se ugotovilo, ali obstaja večina.
3a. Predsednik se lahko za preverjanje praga kadar koli odloči, da bo glasovanje potekalo s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.
Sprememba 204 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 182
Člen 182
črtano
Tajno glasovanje
1. Ne glede na člena 15(1) in 199(1) ter drugi pododstavek člena 204(2) se o imenovanjih glasuje tajno.
Za ugotavljanje števila oddanih glasov se upoštevajo le glasovnice z imeni predlaganih kandidatov.
2. Tajno se glasuje tudi, če tako zahteva najmanj petina vseh poslancev. Taka zahteva mora biti podana pred začetkom glasovanja.
Če pred začetkom glasovanja najmanj petina poslancev, ki sestavljajo Parlament, zahteva tajno glasovanje, je Parlament dolžan glasovati na ta način.
3. Zahteva za tajno glasovanje ima prednost pred zahtevo za poimensko glasovanje.
4. Dva do osem poslancev, določenih z žrebom, prešteje glasove, oddane pri tajnem glasovanju, razen v primeru elektronskega glasovanja.
V primeru glasovanja v skladu z odstavkom 1 kandidati ne smejo preštevati glasov.
Imena poslancev, ki so sodelovali pri tajnem glasovanju, se zabeležijo v zapisnik seje, na kateri je glasovanje potekalo.
Sprememba 205 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 182 a (novo)
Člen 182a
Spori glede glasovanja
1. Vprašanja pravilnosti postopka, ki se nanašajo na veljavnost glasovanja, se lahko sprožijo potem, ko je predsednik naznanil konec glasovanja.
2. Po razglasitvi izida glasovanja lahko poslanci z vzdigovanjem rok zahtevajo, da se ta izid preveri s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.
3. Predsednik odloči, ali je razglašeni izid veljaven. Njegova odločitev je dokončna.
Sprememba 206 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 183
Člen 183
Člen 183
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
1. Po koncu splošne razprave lahko vsak poslanec poda največ minuto dolgo ustno ali največ 200 besed dolgo pisno obrazložitev končnega glasovanja, ki se vključi v dobesedni zapis seje.
1. Po koncu glasovanja lahko vsak poslanec poda največ minuto dolgo ustno obrazložitev enega samega glasovanja in/ali končnega glasovanja o točki, predloženi Parlamentu. Vsak poslanec lahko poda največ tri ustne obrazložitve glasovanja na delno zasedanje.
Vsak poslanec lahko poda največ 200 besed dolgo pisno obrazložitev glasovanja, ki se vključi na stran poslanca na spletišču Parlamenta.
Vsaka politična skupina lahko poda največ dve minuti dolgo obrazložitev glasovanja.
Vsaka politična skupina lahko poda največ dve minuti dolgo obrazložitev glasovanja.
Ko se začne prva obrazložitev, se nadaljnje zahteve za obrazložitev glasovanja ne sprejemajo več.
Ko se začne prva obrazložitev glasovanja o prvi točki, se nadaljnje zahteve za obrazložitev glasovanja ne sprejemajo več.
Obrazložitve glasovanja so dopustne pri končnem glasovanju v zvezi s katerim koli vprašanjem, predloženim Parlamentu. Pojem "končno glasovanje" se ne nanaša na vrsto glasovanja, ampak pomeni zadnje glasovanje o določeni točki.
Obrazložitve glasovanja so dopustne pri enem samem glasovanju in/ali končnem glasovanju v zvezi s katero koli točko, predloženo Parlamentu. Pojem "končno glasovanje" se ne nanaša na vrsto glasovanja, ampak pomeni zadnje glasovanje o določeni točki.
2. Obrazložitve glasovanja niso dopustne v primeru glasovanja o postopkovnih vprašanjih.
2. Obrazložitve glasovanja niso dopustne v primeru tajnega glasovanja ali glasovanja o postopkovnih vprašanjih.
3. Kadar je v skladu s členom 150 na dnevni red Parlamenta vključen predlog zakonodajnega akta ali poročilo, lahko poslanci v skladu z odstavkom 1 podajo pisno obrazložitev glasovanja.
3. Kadar je na dnevni red Parlamenta vključena točka brez predlogov sprememb ali razprave, lahko poslanci v skladu z odstavkom 1 podajo samo pisno obrazložitev glasovanja.
Ustne ali pisne obrazložitve glasovanja se morajo neposredno nanašati na besedilo, o katerem se glasuje.
Ustne ali pisne obrazložitve glasovanja se morajo neposredno nanašati na točko, predloženo Parlamentu.
Sprememba 207 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 184
Člen 184
črtano
Spori glede glasovanja
1. Predsednik naznani začetek in konec glasovanja.
2. Od naznanitve začetka do naznanitve konca glasovanja ne sme govoriti nihče razen predsednika.
3. Vprašanja pravilnosti postopka, ki se nanašajo na veljavnost glasovanja, se lahko sprožijo potem, ko je predsednik naznanil konec glasovanja.
4. Po razglasitvi izida glasovanja lahko poslanci z vzdigovanjem rok zahtevajo, da se ta izid preveri s pomočjo elektronskega sistema glasovanja.
5. Predsednik odloči, ali je razglašeni izid veljaven. Njegova odločitev je dokončna.
Sprememba 208 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov VII – poglavje 6 – naslov
POGLAVJE 6
POGLAVJE 6
PRIGLASITVE V ZVEZI S POSTOPKOM
VPRAŠANJA PRAVILNOSTI POSTOPKA IN POSTOPKOVNI PREDLOGI
Sprememba 209 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 185
Člen 185
Člen 185
Postopkovni predlogi
Postopkovni predlogi
1. Priglasitve v zvezi s postopkovnimi predlogi, ki se nanašajo na:
1. Priglasitve v zvezi s postopkovnimi predlogi, ki se nanašajo na:
(a) zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti zadeve (člen 187),
(a) zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti zadeve (člen 187),
(b) vrnitev zadeve odboru (člen 188),
(b) vrnitev zadeve odboru (člen 188),
(c) zaključek razprave (člen 189),
(c) zaključek razprave (člen 189),
(d) preložitev razprave in glasovanja (člen 190), ali
(d) preložitev razprave in glasovanja (člen 190), ali
(e) prekinitev ali zaključek seje (člen 191),
(e) prekinitev ali zaključek seje (člen 191),
imajo prednost pred drugimi priglasitvami.
imajo prednost pred drugimi priglasitvami.
Poleg predlagatelja imajo v zvezi s temi predlogi besedo le: en zagovornik in en nasprotnik predloga ter predsednik ali poročevalec pristojnega odbora.
Poleg predlagatelja imajo v zvezi s temi predlogi besedo le: en nasprotnik predloga ter predsednik ali poročevalec pristojnega odbora.
2. Čas za govor je omejen na eno minuto.
2. Čas za govor je omejen na eno minuto.
Sprememba 210 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 186
Člen 186
Člen 184a
Vprašanje pravilnosti postopka
Vprašanje pravilnosti postopka
1. Poslanec lahko dobi besedo, da opozori predsednika na nespoštovanje poslovnika Parlamenta. Poslanec najprej pojasni, na kateri člen se sklicuje.
1. Poslanec lahko dobi besedo, da opozori predsednika na nespoštovanje poslovnika Parlamenta. Poslanec najprej pojasni, na kateri člen se sklicuje.
2. Priglasitev v zvezi z vprašanji pravilnosti postopka ima prednost pred drugimi priglasitvami.
2. Priglasitev v zvezi z vprašanji pravilnosti postopka ima prednost pred drugimi priglasitvami ali postopkovnimi predlogi.
3. Čas za govor je omejen na eno minuto.
3. Čas za govor je omejen na eno minuto.
4. O vprašanju pravilnosti postopka predsednik odloči nemudoma v skladu s poslovnikom in svojo odločitev razglasi takoj po sprožitvi vprašanja pravilnosti postopka. O predsednikovi odločitvi se ne glasuje.
4. O vprašanju pravilnosti postopka predsednik odloči nemudoma v skladu s poslovnikom in svojo odločitev razglasi takoj po sprožitvi vprašanja pravilnosti postopka. O predsednikovi odločitvi se ne glasuje.
5. Izjemoma lahko predsednik izjavi, da bo svojo odločitev razglasil kasneje, vendar najkasneje štiriindvajset ur, potem ko je bilo vprašanje pravilnosti postopka zastavljeno. Preložitev odločitve ne povzroči preložitve tekoče razprave. Predsednik lahko zadevo posreduje pristojnemu odboru.
5. Izjemoma lahko predsednik izjavi, da bo svojo odločitev razglasil kasneje, vendar najkasneje štiriindvajset ur, potem ko je bilo vprašanje pravilnosti postopka zastavljeno. Preložitev odločitve ne povzroči preložitve tekoče razprave. Predsednik lahko zadevo posreduje pristojnemu odboru.
Priglasitev v zvezi z vprašanji pravilnosti postopka se nanaša na obravnavano točko dnevnega reda. Predsednik lahko priglasitev glede druge zadeve upošteva ob ustreznem času, npr. potem, ko je obravnavana točka dnevnega reda zaključena, ali pred prekinitvijo zasedanja.
Priglasitev v zvezi z vprašanji pravilnosti postopka se nanaša na obravnavano točko dnevnega reda. Predsednik lahko priglasitev glede druge zadeve upošteva ob ustreznem času, npr. potem, ko je obravnavana točka dnevnega reda zaključena, ali pred prekinitvijo zasedanja.
(Ta člen se spremenjen vstavi pred člen 185.)
Sprememba 211 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 187
Člen 187
Člen 187
Zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti zadeve
Zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti zadeve
1. Na začetku razprave o določeni točki dnevnega reda se lahko predlaga, da zaradi nedopustnosti zadeve razprava ne bi potekala. O takem predlogu se glasuje nemudoma.
1. Na začetku razprave o določeni točki dnevnega reda lahko politična skupina ali štirideset poslancev predlaga, da zaradi nedopustnosti zadeve razprava ne bi potekala. O takem predlogu se glasuje nemudoma.
O nameri, da bi predlagali zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.
O nameri, da bi predlagali zavrnitev razprave zaradi nedopustnosti, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.
2. Če je predlog sprejet, Parlament takoj preide k naslednji točki dnevnega reda.
2. Če je predlog sprejet, Parlament takoj preide k naslednji točki dnevnega reda.
Sprememba 212 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 188
Člen 188
Člen 188
Vrnitev zadeve odboru
Vrnitev zadeve odboru
1. Ob določitvi dnevnega reda ali pred začetkom razprave lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva vrnitev zadeve odboru.
1. Ob določitvi dnevnega reda ali pred začetkom razprave lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva vrnitev zadeve odboru.
O nameri, da bi predlagali vrnitev zadeve odboru, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.
O nameri, da bi predlagali vrnitev zadeve odboru, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.
2. Tudi pred glasovanjem ali med njim lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva vrnitev zadeve odboru. O takem predlogu se glasuje nemudoma.
2. Tudi pred glasovanjem ali med njim lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev zahteva vrnitev zadeve odboru. O takem predlogu se glasuje nemudoma.
3. Zahteva za vrnitev zadeve odboru se sme predložiti le enkrat na vsaki stopnji postopka.
3. Zahteva za vrnitev zadeve odboru se sme predložiti le enkrat na vsaki stopnji postopka.
4. Vrnitev zadeve odboru ima za posledico prekinitev razprave o tej točki.
4. Vrnitev zadeve odboru ima za posledico prekinitev obravnave te točke.
5. Parlament lahko določi rok, v katerem mora odbor poročati o svojih sklepih.
5. Parlament lahko določi rok, v katerem mora odbor poročati o svojih sklepih.
Sprememba 213 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 190
Člen 190
Člen 190
Preložitev razprave in glasovanja
Preložitev razprave ali glasovanja
1. Na začetku razprave o določeni točki dnevnega reda lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev predlaga, da se razprava preloži na določen dan in uro. O takem predlogu se glasuje nemudoma.
1. Na začetku razprave o določeni točki dnevnega reda lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev predlaga, da se razprava preloži na določen dan in uro. O takem predlogu se glasuje nemudoma.
O nameri, da bi predlagali preložitev, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.
O nameri, da bi predlagali preložitev, je treba vsaj štiriindvajset ur vnaprej obvestiti predsednika, ki nemudoma obvesti Parlament.
2. Če je predlog sprejet, Parlament preide k naslednji točki dnevnega reda. Preložena razprava se znova začne na določeni dan ob določeni uri.
2. Če je predlog sprejet, Parlament preide k naslednji točki dnevnega reda. Preložena razprava se znova začne na določeni dan ob določeni uri.
3. Če je predlog zavrnjen, med istim delnim zasedanjem ne sme biti ponovno vložen.
3. Če je predlog zavrnjen, med istim delnim zasedanjem ne sme biti ponovno vložen.
4. Pred glasovanjem ali med njim lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev predlaga, da se glasovanje preloži. O takem predlogu se glasuje nemudoma.
4. Pred glasovanjem ali med njim lahko politična skupina ali najmanj štirideset poslancev predlaga, da se glasovanje preloži. O takem predlogu se glasuje nemudoma.
V vsakem sklepu Parlamenta o preložitvi razprave na poznejše delno zasedanje je treba navesti delno zasedanje, na dnevni red katerega bo razprava uvrščena, pri čemer se dnevni red omenjenega delnega zasedanja pripravi v skladu s členoma 149 in 152.
Sprememba 214 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 191
Člen 191
Člen 191
Prekinitev ali zaključek seje
Prekinitev ali zaključek seje
Seja se lahko prekine ali zaključi med razpravo ali glasovanjem, če tako odloči Parlament na predlog predsednika ali na zahtevo politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev. O takem predlogu ali zahtevi se glasuje nemudoma.
Seja se lahko prekine ali zaključi med razpravo ali glasovanjem, če tako odloči Parlament na predlog predsednika ali na zahtevo politične skupine ali najmanj štiridesetih poslancev. O takem predlogu ali zahtevi se glasuje nemudoma.
Če je vložena zahteva za prekinitev ali zaključek seje, se o tem glasuje brez nepotrebnega odlašanja. Uporabiti bi bilo treba običajni postopek napovedovanja plenarnega glasovanja, v skladu z obstoječo prakso pa bi bilo treba poslancem dati na voljo dovolj časa, da se vrnejo v sejno dvorano.
Če je vložena zahteva za prekinitev ali zaključek seje, se o tem glasuje brez nepotrebnega odlašanja. Uporabiti bi bilo treba običajni postopek napovedovanja plenarnega glasovanja, v skladu z obstoječo prakso pa bi bilo treba poslancem dati na voljo dovolj časa, da se vrnejo v sejno dvorano.
Če je zahteva zavrnjena, je po analogiji z drugim pododstavkom člena 152(2) istega dne ni mogoče ponovno vložiti. V skladu z razlago člena 22(1) ima predsednik pravico prekiniti vlaganje nesorazmerno velikega števila zahtev v skladu s tem členom
Če je zahteva zavrnjena, je po analogiji z drugim pododstavkom člena 149a(2) istega dne ni mogoče ponovno vložiti. V skladu s členom 164a ima predsednik pravico prekiniti vlaganje nesorazmerno velikega števila zahtev v skladu s tem členom.
Sprememba 215 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 192
Člen 192
Člen 192
Zapisnik
Zapisnik
1. Zapisnik vsake seje, v katerem so podrobno povzeti postopki in sklepi Parlamenta ter imena govornikov, se razdeli vsaj pol ure pred začetkom popoldanskega dela naslednje seje.
1. Zapisnik vsake seje, v katerem so podrobno povzeti postopki, imena govornikov in sklepi Parlamenta, vključno z izidom morebitnega glasovanja o predlogu spremembe, se da na voljo vsaj pol ure pred začetkom popoldanskega dela naslednje seje.
V okviru zakonodajnega postopka se tudi vsi predlogi sprememb, ki jih sprejme Parlament, štejejo za sklepe v smislu tega člena, četudi je predlog Komisije ali stališče Sveta na koncu zavrnjeno v skladu s členom 60(1) oziroma 68(3).
1a. Seznam dokumentov, ki so podlaga za parlamentarne razprave in odločitve, se objavi v zapisniku.
2. Na začetku popoldanskega dela vsake seje predsednik predloži zapisnik prejšnje seje v sprejetje Parlamentu.
2. Na začetku popoldanskega dela vsake seje predsednik predloži zapisnik prejšnje seje v sprejetje Parlamentu.
3. Če se kdo z zapisnikom ne strinja, Parlament po potrebi odloči, ali naj se zahtevane spremembe upoštevajo. Poslanci lahko o tem govorijo največ minuto.
3. Če se kdo z zapisnikom ne strinja, Parlament po potrebi odloči, ali naj se zahtevane spremembe upoštevajo. Poslanci lahko o tem govorijo največ minuto.
4. Zapisnik podpišeta predsednik in generalni sekretar, hrani pa se v arhivu Parlamenta. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.
4. Zapisnik podpišeta predsednik in generalni sekretar, hrani pa se v arhivu Parlamenta. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.
Sprememba 216 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 194
Člen 194
Člen 194
Dobesedni zapis
Dobesedni zapis
1. Za vsako sejo se pripravi dobesedni zapis kot večjezični dokument, v katerem se vsi govorni prispevki pojavijo v izvirnem jeziku.
1. Za vsako sejo se pripravi dobesedni zapis kot večjezični dokument, v katerem se vsi govorni prispevki pojavijo v izvirnem uradnem jeziku.
1a. Brez poseganja v druga disciplinska pooblastila lahko predsednik zahteva, da se iz dobesednih zapisnikov izbrišejo govori poslancev, katerim ni bila dana beseda ali ki govorijo dlje od dodeljenega jim časa.
2. Govorniki lahko vnesejo popravke k zapisu svojih govornih prispevkov v petih delovnih dneh. Popravki se v tem roku pošljejo sekretariatu.
2. Govorniki lahko vnesejo popravke k zapisu svojih govornih prispevkov v petih delovnih dneh. Popravki se v tem roku pošljejo sekretariatu.
3. Večjezični dobesedni zapis seje se objavi kot priloga k Uradnemu listu Evropske unije in se shrani v arhivu Parlamenta.
3. Večjezični dobesedni zapis seje se objavi kot priloga k Uradnemu listu Evropske unije in se shrani v arhivu Parlamenta.
4. Na prošnjo poslanca se naredi prevod izvlečka dobesednega zapisa v kateri koli uradni jezik. Po potrebi se prevod zagotovi v čim krajšem času.
4. Na prošnjo poslanca se naredi prevod izvlečka dobesednega zapisa v kateri koli uradni jezik. Po potrebi se prevod zagotovi v čim krajšem času.
Sprememba 217 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 195
Člen 195
Člen 195
Avdiovizualni zapis sej
Avdiovizualni zapis sej
1. Na spletišču Parlamenta se v realnem času predvajajo postopki v tistih jezikih, v katerih se izvajajo, skupaj z večjezičnimi zvočnimi posnetki iz vseh dejavnih tolmaških kabin.
1. Na spletišču Parlamenta se v realnem času predvajajo postopki v tistih jezikih, v katerih se izvajajo, skupaj z večjezičnimi zvočnimi posnetki iz vseh dejavnih tolmaških kabin.
2. Takoj po seji se indeksirani avdiovizualni zapis postopkov v tistih jezikih, v katerih so bili izvedeni, kakor tudi večjezični zvočni posnetki iz vseh dejavnih tolmaških kabin, presnamejo in objavijo na spletišču Parlamenta v tekočem in naslednjem parlamentarnem obdobju, potem pa se shranijo v arhivu Parlamenta. Avdiovizualni zapis je povezan z večjezičnimi dobesednimi zapisi sej takoj, ko so na voljo.
2. Takoj po seji se indeksirani avdiovizualni zapis postopkov v tistih jezikih, v katerih so bili izvedeni, kakor tudi večjezični zvočni posnetki iz vseh dejavnih tolmaških kabin, presnamejo in objavijo na spletišču Parlamenta za preostanek parlamentarnega obdobja in med naslednjim parlamentarnim obdobjem, potem pa se shranijo v arhivu Parlamenta. Avdiovizualni zapis je povezan z večjezičnimi dobesednimi zapisi sej takoj, ko so na voljo.
Sprememba 218 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov VIII – poglavje 1 – naslov
ODBORI – USTANOVITEV IN PRISTOJNOSTI
ODBORI
Sprememba 219 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 196
Člen 196
Člen 196
Ustanovitev stalnih odborov
Ustanovitev stalnih odborov
Na predlog konference predsednikov Parlament ustanovi stalne odbore, katerih pristojnosti so določene v prilogi tega poslovnika22. Njihovi člani se izvolijo med prvim delnim zasedanjem novoizvoljenega Parlamenta in ponovno čez dve leti in pol.
Na predlog konference predsednikov Parlament ustanovi stalne odbore.Njihove pristojnosti so določene v prilogi tega poslovnika 22, ki se sprejme z večino oddanih glasov. Njihovi člani se imenujejo med prvim delnim zasedanjem novoizvoljenega Parlamenta in ponovno čez dve leti in pol.
Pristojnosti stalnih odborov je mogoče določiti tudi pozneje.
Pristojnosti stalnih odborov je mogoče opredeliti tudi pozneje.
__________________
__________________
22 Glej Prilogo VI.
22 Glej Prilogo VI.
Sprememba 220 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 197
Člen 197
Člen 197
Ustanovitev posebnih odborov
Posebni odbori
Na predlog konference predsednikov lahko Parlament kadar koli ustanovi posebne odbore, katerih pristojnosti, sestava in mandatna doba se določijo ob sprejetju sklepa o njihovi ustanovitvi; njihova mandatna doba ne sme biti daljša od dvanajstih mesecev, razen če jo Parlament po izteku podaljša.
1. Na predlog konference predsednikov lahko Parlament kadar koli ustanovi posebne odbore, katerih pristojnosti, številčna sestava in mandatna doba se določijo ob sprejetju sklepa o njihovi ustanovitvi.
Ker se pristojnosti, sestava in mandatna doba posebnih odborov določijo ob sprejetju sklepa o njihovi ustanovitvi, Parlament njihovih pristojnosti ne more naknadno spremeniti tako, da bi jih povečal ali zmanjšal.
1a. Mandatna doba posebnih odborov ne sme biti daljša od dvanajstih mesecev, razen kadar jo Parlament po izteku podaljša. Če v sklepu Parlamenta o ustanovitvi posebnega odbora ni določeno drugače, se mandatna doba začne z datumom njegove ustanovitvene seje.
1b. Posebni odbori nimajo pravice dajati mnenj drugim odborom.
Spremembi 221 in 307 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 198
Člen 198
Člen 198
Preiskovalni odbori
Preiskovalni odbori
1. Parlament lahko na zahtevo četrtine poslancev ustanovi preiskovalni odbor zaradi preverjanja domnevnih kršitev zakonodaje Unije ali nepravilnosti pri njenem izvajanju, očitanih instituciji ali organu Unije, organu javne uprave države članice ali osebam, ki so po zakonodaji Unije pooblaščene za njeno izvajanje.
1. Parlament lahko v skladu s členom 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 2 Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o podrobnih določbah glede izvrševanja pravice Evropskega parlamenta do preiskovanja na zahtevo četrtine poslancev ustanovi preiskovalni odbor zaradi preverjanja domnevnih kršitev zakonodaje Unije ali nepravilnosti pri njenem izvajanju, očitanih instituciji ali organu Unije, organu javne uprave države članice ali osebam, ki so po zakonodaji Unije pooblaščene za njeno izvajanje.
Sklep o ustanovitvi preiskovalnega odbora se v roku enega meseca objavi v Uradnem listu Evropske unije. Poleg tega Parlament sprejme vse potrebne ukrepe, da o tem sklepu obvesti javnost.
Predlogi sprememb v zvezi s predmetom preiskave, kot ga določi četrtina poslancev Parlamenta, in rokom iz odstavka 10 niso dopustni.
1a. Sklep o ustanovitvi preiskovalnega odbora se v roku enega meseca po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Način delovanja preiskovalnega odbora urejajo določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na odbore, razen če je drugače določeno v tem členu in Sklepu Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta, ki je priloga tega poslovnika23.
2. Način delovanja preiskovalnega odbora urejajo določbe Poslovnika, ki se nanašajo na odbore, razen če je drugače določeno v tem členu in Sklepu 95/167/ES, Euratom, ESPJ.
3. V zahtevi za ustanovitev preiskovalnega odbora mora biti natančno naveden predmet preiskave in priložena podrobna obrazložitev. Na predlog konference predsednikov Parlament odloči o ustanovitvi odbora in, če sklene odbor ustanoviti, o njegovi sestavi v skladu z določbami člena 199.
3. V zahtevi za ustanovitev preiskovalnega odbora mora biti natančno naveden predmet preiskave in priložena podrobna obrazložitev. Na predlog konference predsednikov Parlament odloči o ustanovitvi odbora in, če sklene odbor ustanoviti, o številu njegovih članov.
4. Preiskovalni odbor konča delo s predložitvijo poročila v roku dvanajstih mesecev. Parlament lahko ta rok dvakrat podaljša za tri mesece.
V preiskovalnem odboru lahko glasujejo le polnopravni člani ali, v primeru njihove odsotnosti, njihovi stalni namestniki.
4a. Preiskovalni odbori nimajo pravice dajati mnenj drugim odborom.
4b. V preiskovalnem odboru lahko v kateri koli fazi njegovega postopka glasujejo le polnopravni člani ali, če so ti odsotni, njihovi namestniki.
5. Preiskovalni odbor izvoli predsednika in dva podpredsednika ter imenuje enega ali več poročevalcev. Svojim članom lahko podeli tudi pristojnosti, dolžnosti ali posebne naloge, člani pa mu morajo o tem naknadno izčrpno poročati.
5. Preiskovalni odbor izvoli predsednika in podpredsednike ter imenuje enega ali več poročevalcev. Svojim članom lahko podeli tudi pristojnosti, dolžnosti ali posebne naloge, člani pa mu morajo o tem naknadno izčrpno poročati.
Med dvema sejama lahko predsedstvo odbora v nujnih primerih ali po potrebi izvaja pristojnosti odbora, s pridržkom odobritve na naslednji seji.
5a. Med dvema sejama lahko koordinatorji odbora v nujnih primerih ali po potrebi izvajajo pristojnosti odbora, s pridržkom odobritve na naslednji seji.
6. Kadar preiskovalni odbor meni, da je bila kršena ena izmed njegovih pravic, predlaga predsedniku, da sprejme ustrezne ukrepe.
7. Preiskovalni odbor lahko vzpostavi stik z institucijami ali osebami iz člena 3 sklepa iz odstavka 2 tega člena, da bi jih zaslišal ali pridobil dokumentacijo.
Potne stroške in stroške namestitve članov in uradnikov institucij in organov Unije krijejo institucije in organi sami. Potne stroške in stroške namestitve drugih oseb, ki so poklicane pred preiskovalni odbor, povrne Evropski parlament v skladu s pravili, ki veljajo za zaslišanja izvedencev.
Vsakdo, ki nastopi kot priča pred preiskovalnim odborom, lahko uveljavlja pravice, ki bi jih imel kot priča pred sodiščem v matični državi. O teh pravicah mora biti poučen, preden poda izjavo pred odborom.
Glede jezikov preiskovalni odbor uporablja določbe člena 158. Vseeno predsedstvo odbora:
7. Glede jezikov preiskovalni odbor uporablja določbe člena 158. Vseeno predsedstvo odbora:
– lahko tolmačenje omeji na uradne jezike sodelujočih, če se mu to zdi potrebno iz razlogov zaupnosti,
– lahko tolmačenje omeji na uradne jezike sodelujočih, če se mu to zdi potrebno iz razlogov zaupnosti,
– odloči o prevajanju prejetih dokumentov tako, da lahko delo odbora poteka učinkovito in hitro ter da se spoštujeta zahtevani tajnost in zaupnost.
– odloči o prevajanju prejetih dokumentov tako, da lahko delo odbora poteka učinkovito in hitro ter da se spoštujeta zahtevani tajnost in zaupnost.
8. Predsednik preiskovalnega odbora skupaj s predsedstvom skrbi za spoštovanje tajnosti ali zaupnosti dela in o tem ustrezno obvesti člane.
Izrecno se sklicuje tudi na določbe člena 2(2) zgoraj navedenega sklepa. Uporablja se Priloga VII(A) tega poslovnika.
9. Posredovani tajni ali zaupni dokumenti se pregledajo s tehničnimi ukrepi, s katerimi je zagotovljeno, da imajo do njih dostop le člani, zadolženi za določen primer. Ti slovesno zaprisežejo, da v skladu s tem členom nikomur drugemu ne bodo dovolili dostopa do tajnih ali zaupnih informacij in da bodo omenjene informacije uporabili izključno za pripravo svojega poročila za preiskovalni odbor. Seje potekajo v prostorih, opremljenih tako, da je nepooblaščenim osebam spremljanje postopka onemogočeno.
9a. Kadar domnevne kršitve ali slabo upravljanje pri izvajanju prava Unije nakazujejo na odgovornost organa države članice, lahko preiskovalni odbor parlament te države članice zaprosi za sodelovanje pri preiskavi.
10. Po zaključku dela preiskovalni odbor Parlamentu predloži poročilo o ugotovitvah svojega dela, ki po potrebi vsebuje manjšinska mnenja v skladu s pogoji iz člena 56. Poročilo se objavi.
10. Preiskovalni odbor konča delo tako, da Parlamentu predstavi poročilo o rezultatih svojega dela v roku dvanajstih mesecev od svoje ustanovne seje. Parlament lahko ta rok dvakrat podaljša za tri mesece. Poročilo lahko po potrebi vsebuje manjšinska mnenja v skladu s pogoji iz člena56. Poročilo se objavi.
Na zahtevo preiskovalnega odbora Parlament razpravlja o poročilu na naslednjem delnem zasedanju po predložitvi poročila.
Na zahtevo preiskovalnega odbora Parlament razpravlja o poročilu na naslednjem delnem zasedanju po predložitvi poročila.
Odbor lahko Parlamentu predloži tudi osnutek priporočila, naslovljenega na institucije in organe Evropske unije ali držav članic.
10a. Odbor lahko Parlamentu predloži tudi osnutek priporočila, naslovljenega na institucije in organe Evropske unije ali držav članic.
11. Predsednik naroči odboru, pristojnemu v skladu s Prilogo VI, naj spremlja nadaljnje dogajanje v zvezi z ugotovitvami dela preiskovalnega odbora in po potrebi o njem poroča. Predsednik sprejme vse nadaljnje ukrepe za zagotovitev praktičnega izvajanja sklepov preiskave.
11. Predsednik naroči odboru, pristojnemu v skladu s Prilogo VI, naj spremlja nadaljnje dogajanje v zvezi z ugotovitvami dela preiskovalnega odbora in po potrebi o njem poroča. Predsednik sprejme vse nadaljnje ukrepe za zagotovitev praktičnega izvajanja sklepov preiskave.
V skladu s členom 199(2) je dopustno predlagati le spremembe predloga konference predsednikov o sestavi preiskovalnega odbora (odstavek 3).
Predlogi sprememb v zvezi s predmetom preiskave, kot ga določi četrtina poslancev Parlamenta (odstavek 3), in rokom iz odstavka 4 niso dopustni.
__________________
23 Glej Prilogo VIII.
(Drugi pododstavek odstavka 1 se vključi zaradi razlage.)
Sprememba 222 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 199
Člen 199
Člen 199
Sestava odborov
Sestava odborov
1. Člani odborov in preiskovalnih odborov se volijo potem, ko politične skupine in samostojni poslanci vložijo kandidature. Konferenca predsednikov predloži Parlamentu predloge. Sestava odborov skuša čimbolj odražati sestavo Parlamenta.
1. Člane odborov, posebnihodborov in preiskovalnih odborov imenujejo politične skupine.
Konferenca predsednikov določi rok, do katerega politične skupine in samostojni poslanci imena imenovanih članov sporočijo predsedniku, ki jih nato razglasi v Parlamentu.
Kadar poslanec zamenja politično skupino, za preostanek svojega dveinpolletnega mandata obdrži svoja mesta v parlamentarnih odborih. Če pa zamenjava politične skupine poslanca ovira pravično zastopanje političnih usmeritev v odboru, konferenca predsednikov pripravi nove predloge za sestavo odbora v skladu s postopkom iz drugega stavka odstavka 1, pri čemer so zagotovljene individualne pravice poslanca.
Sorazmernost porazdelitve sedežev v odboru med političnimi skupinami ne sme odstopati od najbližjega ustreznega celega števila. Če se skupina odloči, da ne bo zasedla sedežev v odboru, ti sedeži ostanejo prazni, velikost odbora pa se zmanjša za ustrezno število. Izmenjave sedežev med političnimi skupinami niso dovoljene.
1a. Sestava odborov skuša čimbolj odražati sestavo Parlamenta. Porazdelitev sedežev v odboru med političnimi skupinami in samostojnimi poslanci mora ustrezati najbližjemu celemu številu nad ali pod sorazmernim izračunom.
Kadar se politične skupine ne dogovorijo o sorazmernem številu sedežev v enem ali več posebnih odborih, ga določi konferenca predsednikov.
1b. Če se politična skupina odloči, da ne bo zasedla sedežev v odboru, ali ne imenuje svojih članov do roka, ki ga je določila konferenca predsednikov, ti sedeži ostanejo prazni. Izmenjave sedežev med političnimi skupinami niso dovoljene.
1c. Kadar zamenjava politične skupine poslanca ovira sorazmerno porazdelitev sedežev v odboru, kot je opredeljena v odstavku 1a, politične skupine pa se niso dogovorile o zagotavljanju skladnosti z načeli, opredeljenimi v navedenem odstavku, potrebne odločitve sprejme konferenca predsednikov.
1d. Vse sprejete spremembe imenovanj političnih skupin in samostojnih poslancev se sporočijo predsedniku, ki jih razglasi v Parlamentu najpozneje na začetku naslednje seje. Ti sklepi začnejo veljati z dnem razglasitve.
1e. Politične skupine in samostojni poslanci lahko za vsak odbor imenujejo namestnike, katerih število ne presega števila polnopravnih članov, ki jih lahko politična skupina ali samostojni poslanec imenuje v odboru. O tem ustrezno obvestijo predsednika. Namestniki imajo pravico do udeležbe in besede na sejah odborov ter, v primeru odsotnosti polnopravnih članov, do sodelovanja pri glasovanju.
1f. Polnopravni član lahko v primeru svoje odsotnosti in v primeru neimenovanja ali odsotnosti namestnikov uredi, da ga na sejah zastopa drug član iz njegove politične skupine ali drug samostojni poslanec, ki ima pravico glasovanja. Predsednika odbora je treba o tem obvestiti najpozneje do začetka glasovanja.
Vnaprejšnje sporočilo iz zadnjega stavka odstavka 1f mora biti posredovano pred koncem razprave ali pred začetkom glasovanja o točki ali točkah, pri katerih je polnopravni član nadomeščan.
2. Predlogi sprememb k predlogom konference predsednikov so dopustni le, če jih vloži najmanj štirideset poslancev. O teh predlogih Parlament glasuje tajno.
3. Za izvoljene se štejejo poslanci, katerih imena so bila navedena v predlogih konference predsednikov, ki so bili lahko spremenjeni v skladu z odstavkom 2.
4. Če politična skupina v roku, ki ga določi konferenca predsednikov, ne predloži kandidatur za članstvo v preiskovalnem odboru v skladu z odstavkom 1, konferenca predsednikov Parlamentu predloži le kandidature, sporočene v tem roku.
5. Konferenca predsednikov lahko prosto mesto v odboru začasno zapolni s privolitvijo imenovanih in ob upoštevanju odstavka 1.
6. Vsaka taka sprememba se predloži Parlamentu v potrditev na naslednji seji.
V skladu s tem členom:
– je položaj polnopravnih članov ali namestnikov v odboru odvisen izključno od članstva v določeni politični skupini,
– kadar se v odboru spremeni število polnopravnih članov, ki pripadajo določeni politični skupini, se ustrezno spremeni tudi najvišje možno število stalnih namestnikov, ki jih lahko imenuje politična skupina,
– poslanci, ki zamenjajo politično skupino, ne morejo ohraniti položaja polnopravnega člana ali namestnika v odboru, ki so ga imeli kot člani prvotne politične skupine,
– član odbora v nobenem primeru ne sme nadomeščati poslanca, ki pripada drugi politični skupini.
(Zadnja dva neoštevilčena odstavka tega člena se vključita kot razlagi.)
Sprememba 223 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 200
Člen 200
črtano
Namestniki
1. Politične skupine in samostojni poslanci lahko za vsak odbor imenujejo toliko stalnih namestnikov, kolikor je polnopravnih članov, ki jih v odboru zastopajo. O tem ustrezno obvestijo predsednika. Stalni namestniki imajo pravico do udeležbe in besede na sejah odborov ter, v primeru odsotnosti polnopravnih članov, do sodelovanja pri glasovanju.
V primeru sprostitve mesta polnopravnega člana odbora ima stalni namestnik iz iste politične skupine namesto njega pravico začasno sodelovati pri glasovanju do začasne zapolnitve mesta polnopravnega člana v skladu s členom 199(5) ali, v primeru, da do začasne zapolnitve ne pride, do imenovanja novega polnopravnega člana. Ta pravica izhaja iz sklepa Parlamenta o številčni sestavi odbora in ima namen zagotoviti, da pri glasovanju sodeluje enako število članov zadevne politične skupine, kot pred sprostitvijo mesta.
2. Poleg tega lahko polnopravni član odbora v primeru odsotnosti in neimenovanja ali odsotnosti stalnih namestnikov uredi, da ga na sejah zastopa drug član iz njegove politične skupine, ki ima pravico glasovanja. Ime namestnika se sporoči predsedniku odbora pred začetkom glasovanja.
Odstavek 2 se smiselno uporablja tudi za samostojne poslance.
Vnaprejšnje sporočilo iz zadnjega stavka odstavka 2 mora biti posredovano pred koncem razprave ali pred začetkom glasovanja o točki ali točkah, pri katerih je polnopravni član nadomeščan.
* * *
Določbe tega člena vsebujejo dve jasno opredeljeni dejstvi:
– politična skupina v odboru ne more imeti več stalnih namestnikov kot polnopravnih članov;
– samo politične skupine imajo pravico imenovati stalne namestnike, pod edinim pogojem, da o tem obvestijo predsednika.
Iz česar sledi:
– položaj stalnih namestnikov je odvisen izključno od članstva v določeni politični skupini;
– kadar se v odboru spremeni število polnopravnih članov, ki pripadajo določeni politični skupini, se ustrezno spremeni tudi najvišje možno število stalnih namestnikov, ki jih politična skupina lahko imenuje;
– kadar poslanec zamenja politično skupino, ne more ohraniti položaja stalnega namestnika, ki ga je imel kot član prvotne politične skupine;
– v nobenem primeru ne sme član odbora nadomeščati poslanca, ki pripada drugi politični skupini.
Sprememba 224 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 201
Člen 201
Člen 201
Naloge odborov
Naloge odborov
1. Stalni odbori obravnavajo vprašanja, ki jih nanje naslovi Parlament ali, med prekinitvijo zasedanja, predsednik v imenu konference predsednikov. Naloge posebnih in preiskovalnih odborov se določijo ob njihovi ustanovitvi; ti odbori nimajo pravice dajati mnenj drugim odborom.
1. Stalni odbori obravnavajo vprašanja, ki jih nanje naslovi Parlament ali, med prekinitvijo zasedanja, predsednik v imenu konference predsednikov.
(Glej razlago člena 197.)
2. Če stalni odbor izjavi, da ni pristojen za obravnavo vprašanja, ali če pride do spora glede pristojnosti dveh ali več stalnih odborov, se vprašanje pristojnosti predloži konferenci predsednikov v štirih delovnih tednih od razglasitve predložitve odboru na plenarnem zasedanju.
Konferenca predsednikov sprejme odločitev v šestih tednih na osnovi priporočila konference predsednikov odborov ali, če takšnega priporočila ni, priporočila njenega predsednika. Če v tem obdobju konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, se šteje, da je priporočilo sprejeto.
Predsedniki odborov lahko sklenejo dogovore z drugimi predsedniki odborov v zvezi z dodelitvijo zadeve določenemu odboru, če je, kadar je to potrebno, odobren postopek s pridruženimi odbori v skladu s členom 54.
3. Če sta za obravnavo določenega vprašanja pristojna dva ali več odborov, se eden izmed njih določi za pristojni odbor, ostali pa za odbore, zaprošene za mnenje.
3. Če sta za obravnavo določenega vprašanja pristojna dva ali več odborov, se eden izmed njih določi za pristojni odbor, ostali pa za odbore, zaprošene za mnenje.
Isto vprašanje se ne more istočasno dodeliti v obravnavo več kot trem odborom, razen če se v utemeljenih primerih sklene, da se od tega pravila odstopi pod pogoji iz odstavka 1.
Isto vprašanje se ne more istočasno dodeliti v obravnavo več kot trem odborom, razen če se sklene, da se od tega pravila odstopi pod pogoji iz odstavka 1.
4. Dva ali več odborov ali pododborov lahko skupaj obravnava zadeve iz svojih pristojnosti, vendar ne sme sprejemati odločitev.
4. Dva ali več odborov ali pododborov lahko skupaj obravnavata zadeve iz svojih pristojnosti, vendar skupaj ne smeta sprejemati odločitev, razen kadar se uporablja člen 55.
5. Odbor lahko s privolitvijo predsedstva Parlamenta naroči enemu ali več svojim članom, da pripravijo študijo ali zberejo informacije.
5. Odbor lahko s privolitvijo ustreznih organov Parlamenta naroči enemu ali več svojim članom, da pripravijo študijo ali zberejo informacije.
Sprememba 225 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 201 a (novo)
Člen 201a
Vprašanja glede pristojnosti
1. Če stalni odbor izjavi, da ni pristojen za obravnavo točke, ali če pride do spora glede pristojnosti dveh ali več stalnih odborov, se vprašanje pristojnosti predloži konferenci predsednikov odborov v štirih tednih od razglasitve dodelitve odboru v Parlamentu.
2. Konferenca predsednikov sprejme odločitev v šestih tednih na osnovi priporočila konference predsednikov odborov ali, če takšnega priporočila ni, priporočila njenega predsednika. Če v tem obdobju konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, se šteje, da je priporočilo sprejeto.
3. Predsedniki odborov lahko sklenejo dogovore z drugimi predsedniki odborov v zvezi z dodelitvijo zadeve določenemu odboru, če je, kadar je to potrebno, odobren postopek s pridruženimi odbori v skladu s členom 54.
Sprememba 226 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 202
Člen 202
črtano
Odbor, pristojen za preverjanje veljavnosti mandatov poslancev
Eden izmed odborov, ustanovljenih v skladu z določbami tega poslovnika, je pristojen za preverjanje veljavnosti mandatov poslancev in pripravo odločitev o ugovorih glede veljavnosti volitev.
Sprememba 227 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 203
Člen 203
Člen 203
Pododbori
Pododbori
1. Po predhodni pridobitvi dovoljenja konference predsednikov lahko stalni ali posebni odbor v interesu svojega dela ustanovi enega ali več pododborov, hkrati pa določi njihovo sestavo v skladu s členom 199 in področje pristojnosti. Pododbori poročajo odboru, ki jih je ustanovil.
1. Pododbori se lahko ustanovijo v skladu s členom 196. Stalni ali posebni odbor lahko v interesu svojega dela in po predhodni pridobitvi dovoljenja konference predsednikov tudi ustanovi enega ali več pododborov, hkrati pa določi njihovo sestavo v skladu z ustreznimi določbami iz člena 199 in področje pristojnosti, ki sodi v okvir področja pristojnosti krovnega odbora. Pododbori poročajo svojemu krovnemu odboru.
2. Postopek, ki se uporablja za odbore, velja tudi za pododbore.
2. Če v tem poslovniku ni določeno drugače, postopek, ki se uporablja za odbore, velja tudi za pododbore.
2a. Polnopravni člani pododbora so izbrani izmed članov krovnega odbora.
3. Namestniki lahko sodelujejo v pododborih pod enakimi pogoji kot v odborih.
3. Namestniki lahko sodelujejo v pododborih pod enakimi pogoji kot v odborih.
4. Uporaba teh določb mora zagotavljati odvisnost med pododborom in odborom, ki ga je ustanovil. Zato so vsi polnopravni člani pododbora izbrani izmed članov krovnega odbora.
4a. Predsednik krovnega odbora lahko predsednike pododborov vključi v uradno delovanje koordinatorjev ali jim dovoli predsedovati razpravam, ki zadevajo vprašanja, s katerimi se podrobneje ukvarjajo ti pododbori, če je s takim ravnanjem seznanjeno predsedstvo odbora in ga je odobrilo.
Sprememba 228 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 204
Člen 204
Člen 204
Predsedstva odborov
Predsedstva odborov
Na prvi seji odbora po izvolitvi članov odbora v skladu s členom 199 odbor izvoli predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki, izvoljeni na ločenih glasovanjih. Število izvoljenih podpredsednikov določi Parlament na predlog konference predsednikov.
1. Na prvi seji odbora po imenovanju članov odbora v skladu s členom 199 odbor izvoli predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki, izvoljeni izmed polnopravnih članov tega odbora na ločenih glasovanjih. Število izvoljenih podpredsednikov določi Parlament na predlog konference predsednikov. Sestava predsedstva vsakega odbora mora odražati raznolikost Parlamenta; ni dovoljeno, da predsedstvo sestavljajo samo moški ali ženske ali da so vsi podpredsedniki iz iste države članice.
Samo polnopravni člani odbora, izvoljeni v skladu s členom 199, se lahko izvolijo v predsedstvo tega odbora.
Kadar je število kandidatur enako številu razpoložljivih mest, se lahko glasuje s ploskanjem.
2. Kadar je število kandidatur enako številu razpoložljivih mest, se glasuje s ploskanjem. Če pa se glasuje o več kandidatih kot je razpoložljivih mest oziroma je glasovanje zahtevala vsaj šestina članov odbora, je glasovanje tajno.
V nasprotnem primeru ali na zahtevo šestine članov odbora je glasovanje tajno.
Če je kandidat samo eden, za izvolitev zadostuje absolutna večina oddanih glasov, ki vključujejo glasove za in proti.
Če je kandidat samo eden, za izvolitev zadostuje absolutna večina oddanih glasov, ki vključujejo glasove za in proti.
Kadar je pri prvem glasovanju več kandidatov, je izvoljen kandidat, ki je dobil absolutno večino oddanih glasov, kakor je določeno v prejšnjem pododstavku. Pri drugem glasovanju je izvoljen kandidat, ki je dobil najvišje število glasov. Če je izid glasovanja neodločen, je izvoljen najstarejši kandidat.
Kadar je kandidatov več, je izvoljen kandidat, ki je pri prvem glasovanju dobil absolutno večino oddanih glasov. Pri drugem glasovanju je izvoljen kandidat, ki je dobil najvišje število glasov. Če je izid glasovanja neodločen, je izvoljen najstarejši kandidat.
Kadar je potrebno drugo glasovanje, se lahko predlagajo novi kandidati.
Ta člen predsedniku krovnega odbora ne prepoveduje, da predsednike pododborov vključi v uradno delovanje predsedstva ali jim dovoli predsedovati razpravam, ki zadevajo vprašanja, s katerimi se podrobneje ukvarjajo pododbori, če je s takšnim postopanjem seznanjeno celotno predsedstvo in to soglasno podpira.
2a. Za odbore se smiselno uporabljajo naslednji členi v zvezi funkcionarji Parlamenta: člen 14 (Poslanec, ki začasno predseduje odboru), člen 15 (Kandidature in splošne določbe), člen 16 (Izvolitev predsednika – otvoritveni nagovor), člen 19 (Trajanje mandata funkcionarjev) in člen 20 (Prosti sedeži).
Sprememba 229 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 205
Člen 205
Člen 205
Koordinatorji odborov in poročevalci v senci
Koordinatorji odborov
1. Politične skupine lahko za koordinatorja imenujejo enega od svojih poslancev.
1. Politične skupine lahko za koordinatorja imenujejo enega od svojih poslancev v vsakem odboru.
2. Predsednik po potrebi skliče koordinatorje odborov, da pripravijo odločitve, ki jih mora sprejeti odbor, zlasti odločitve glede postopka in imenovanja poročevalcev. Odbor lahko prenese pooblastilo za sprejemanje nekaterih odločitev na koordinatorje, z izjemo odločitev glede sprejemanja poročil, mnenj ali predlogov sprememb. Podpredsedniki so lahko povabljeni, da v posvetovalni vlogi sodelujejo pri sejah koordinatorjev odborov. Koordinatorji skušajo doseči soglasje. Če soglasja ni mogoče doseči, lahko glede na različno moč posameznih skupin odločajo le z večino, ki jasno predstavlja veliko večino v odboru.
2. Predsednik po potrebi skliče koordinatorje odborov, da pripravijo odločitve, ki jih mora sprejeti odbor, zlasti odločitve glede postopka in imenovanja poročevalcev. Odbor lahko prenese pooblastilo za sprejemanje nekaterih odločitev na koordinatorje, z izjemo odločitev glede sprejemanja poročil, predlogov resolucij, mnenj ali predlogov sprememb.
Podpredsedniki so lahko povabljeni, da v posvetovalni vlogi sodelujejo pri sejah koordinatorjev odborov.
Če soglasja ni mogoče doseči, lahko koordinatorji glede na različno moč posameznih političnih skupin odločajo le z večino, ki jasno predstavlja veliko večino v odboru.
Predsednik odbora razglasi vse sklepe in priporočila koordinatorjev, ki se štejejo za sprejete, če se jim ne nasprotuje, in ki se ustrezno navedejo v zapisniku zasedanja odbora.
3. Predsednik odbora skliče koordinatorje odborov, da pripravijo organizacijo predstavitev kandidatov za komisarje. Po predstavitvah se koordinatorji sestanejo, da v skladu s postopkom iz Priloge XVI pripravijo oceno kandidatov.
4. Politične skupine lahko za vsako poročilo imenujejo poročevalca v senci, ki spremlja napredek tega poročila in v imenu skupine išče kompromise v odboru. Njegovo ime sporočijo predsedniku. Odbor na predlog koordinatorjev lahko zlasti odloči, da poročevalce v senci vključi v proces iskanja dogovora s Svetom v rednih zakonodajnih postopkih.
Samostojni poslanci niso politična skupina v smislu člena 32, zato ne morejo imenovati koordinatorjev, ki so edini poslanci, ki se lahko udeležujejo sestankov koordinatorjev.
Samostojni poslanci niso politična skupina v smislu člena 32, zato ne morejo imenovati koordinatorjev, ki so edini poslanci, ki se lahko udeležujejo sestankov koordinatorjev.
Sestanki koordinatorjev so namenjeni pripravi odločitev odbora, sej odbora pa razen z izrecnim pooblastilom ne morejo nadomestiti. Zato morajo biti odločitve, sprejete na sestanku koordinatorjev, predmet predhodnega pooblastila. Koordinatorji lahko brez takega pooblastila sprejmejo le priporočila, ki jih mora odbor naknadno formalno odobriti.
V vseh primerih je treba samostojnim poslancem zagotoviti pravico do dostopa do informacij v skladu z načelom nediskriminacije, tako da se zagotovi prenos informacij in prisotnost člana sekretariata samostojnih poslancev na sestankih koordinatorjev.
V vseh primerih je treba samostojnim poslancem zagotoviti pravico do dostopa do informacij v skladu z načelom nediskriminacije, tako da se zagotovi prenos informacij in prisotnost člana sekretariata samostojnih poslancev na sestankih koordinatorjev.
Sprememba 230 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 205 a (novo)
Člen 205a
Poročevalci v senci
Politične skupine lahko za vsako poročilo imenujejo poročevalca v senci, ki spremlja napredek tega poročila in v imenu skupine išče kompromise v odboru. Njegovo ime sporočijo predsedniku.
Sprememba 231 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov VIII – poglavje 2 – naslov
POGLAVJE 2
črtano
ODBORI - DELOVANJE
Sprememba 232 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 206
Člen 206
Člen 206
Seje odborov
Seje odborov
1. Odbor se sestane po sklicu svojega predsednika ali na zahtevo predsednika Parlamenta.
1. Odbor se sestane po sklicu svojega predsednika ali na zahtevo predsednika Parlamenta.
Ko predsednik skliče sejo, predloži osnutek dnevnega reda. Odbor o dnevnem redu odloča na začetku seje.
2. Komisija in Svet se lahko udeležita sej odbora, če ju v imenu odbora povabi njegov predsednik.
2. Komisija, Svet in druge institucije Unije lahko prevzamejo besedo na sejah odbora, če jih v imenu odbora povabi njegov predsednik.
S posebnim sklepom odbora so lahko k udeležbi in besedi na seji vabljene tudi druge osebe.
S sklepom odbora so lahko k udeležbi in prevzemu besede na seji vabljene tudi druge osebe.
Temu ustrezno je tudi odločitev o udeležbi osebnih pomočnikov članov prepuščena presoji posameznega odbora.
Pristojni odbor lahko s soglasjem predsedstva Parlamenta organizira predstavitev mnenj strokovnjakov, če meni, da je to bistveno za učinkovit potek njegovega dela v zvezi z določeno zadevo.
Pristojni odbor lahko s soglasjem predsedstva Parlamenta organizira predstavitev mnenj strokovnjakov, če meni, da je to bistveno za učinkovit potek njegovega dela v zvezi z določeno zadevo.
Odbori, zaprošeni za mnenje, se predstavitve lahko udeležijo na lastno željo.
Določbe tega odstavka se razlagajo v skladu s točko 50 Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo24.
3. Ne glede na člen 53(6) in razen če odbor odloči drugače, se lahko poslanci udeležujejo sej drugih odborov, čeprav niso njihovi člani, vendar ne morejo sodelovati v njihovih razpravah.
3. Ne glede na člen 53(6) in razen če odbor odloči drugače, poslanci, ki se udeležujejo sej drugih odborov, čeprav niso njihovi člani, ne morejo sodelovati v njihovih razpravah.
Lahko pa odbor takim poslancem dovoli, da sodelujejo pri njegovem delu v svetovalni funkciji.
Odbor jim lahko dovoli, da pri njegovih sejah sodelujejo v svetovalni funkciji.
3a. Za odbore se smiselno uporablja člen 162(2) o dodelitvi časa za govor.
3b. Kadar je pripravljen dobesedni zapis, se smiselno uporablja člen 194(1a), (2) in (4).
___________________________
24 Glej Prilogo XIII.
Sprememba 233 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 207
Člen 207
Člen 207
Zapisnik sej odbora
Zapisnik sej odbora
Zapisnik vsake seje odbora se razdeli vsem članom in posreduje odboru v potrditev.
Zapisnik vsake seje odbora se da na voljo vsem članom in se posreduje odboru v potrditev.
Sprememba 234 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 208
Člen 208
Člen 208
Glasovanje v odboru
Glasovanje v odboru
1. Vsak poslanec lahko vloži predloge sprememb v obravnavo odboru.
1. Brez poseganja v člen 66(4) o drugi obravnavi predloge sprememb ali osnutke predlogov zavrnitve, predložene v obravnavo odboru, vedno podpiše polnopravni član odbora ali njegov namestnik oziroma sopodpiše vsaj en polnopravni član ali njegov namestnik.
2. Odbor veljavno glasuje, kadar je dejansko navzoča četrtina njegovih članov. Če pa to pred glasovanjem zahteva šestina članov odbora, je glasovanje veljavno le, če se ga je udeležila večina članov odbora.
2. Odbor veljavno glasuje, kadar je dejansko navzoča četrtina njegovih članov. Če pa to pred glasovanjem zahteva šestina članov odbora, je glasovanje veljavno le, če se ga je udeležila večina njegovih članov.
3. Vsakršno eno samo glasovanje in/ali končno glasovanje o poročilu v odboru se izvede poimensko v skladu s členom 180(2). Glasovanje o predlogih sprememb in druga glasovanja se izvedejo z vzdigovanjem rok, razen če se predsednik odbora odloči za elektronsko glasovanje ali če četrtina članov odbora zahteva poimensko glasovanje.
3. Vsakršno eno samo glasovanje in/ali končno glasovanje o poročilu ali mnenju v odboru se izvede poimensko v skladu s členom 180(2) in (2a). Glasovanje o predlogih sprememb in druga glasovanja se izvedejo z vzdigovanjem rok, razen če se predsednik odbora odloči za elektronsko glasovanje ali če četrtina članov odbora zahteva poimensko glasovanje.
Določbe člena 208(3) o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.
Določbe člena 208(3) o poimenskem glasovanju se ne uporabljajo za poročila iz člena 8(2) ter člena 9(3), (6) in (8) v okviru postopkov glede imunitete poslanca.
4. Predsednik odbora se lahko udeleži razprave in glasuje, vendar njegov glas ne odloča.
5. Glede na predlagane spremembe lahko odbor namesto glasovanja zahteva od poročevalca, da predloži nov osnutek, upoštevajoč čimveč predlogov sprememb. Za vložitev predlogov sprememb k temu osnutku se določi nov rok.
5. Glede na predlagane spremembe lahko odbor namesto glasovanja zahteva od poročevalca, da predloži nov osnutek, upoštevajoč čimveč predlogov sprememb. Za vložitev predlogov sprememb se določi nov rok.
Sprememba 235 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 209
Člen 209
Člen 209
Določbe o poteku plenarnih sej, ki se uporabljajo v odborih
Določbe o poteku plenarnih sej, ki se uporabljajo v odborih
Za seje odbora se smiselno uporabljajo členi 14, 15, 16, 19, 20, 38 do 48, 160, 162(2) in(10), 165, 167, 169 do 172, 174, 176(1), 177, 178, 181, 182, 184 do 187, 190 in 191 in se smiselno uporabljajo v zvezi s sejami odborov.
Za odbore se smiselno uporabljajo naslednji členi v zvezi z glasovanjem in priglasitvami v zvezi s postopkom: člen 164a (Preprečevanje obstrukcije), člen 168a (Pragi), člen 169 (Vložitevinobrazložitev predlogov sprememb), člen 170 (Dopustnost predlogov sprememb), člen 171 (Postopek glasovanja), člen 174 (Vrstni red glasovanja o predlogih sprememb), člen 176(1) (Glasovanje po delih), člen 177 (Pravica do glasovanja), člen 178 (Glasovanje), člen 179a (Izenačenost glasov), člen 180(2) in (2a) (Poimensko glasovanje), člen 180a (Tajno glasovanje), člen 181 (Elektronsko glasovanje), člen 182a (Spori glede glasovanja), člen 184a (Vprašanje pravilnosti postopka), člen 190 (Preložitev razprave ali glasovanja) in člen 191 (Prekinitev ali zaključek seje).
Sprememba 236 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 210 a (novo)
Člen 210a
Postopek za posvetovanje z odborom o zaupnih podatkih, ki jih prejme Parlament
1. Kadar je Parlament pravno obvezan, da prejete podatke obravnava kot zaupne, predsednik pristojnega odbora po uradni dolžnosti uporabi postopek zaupne obravnave, določen v odstavku 3.
2. Če pravne obveznosti o tem, da se prejeti podatki obravnavajo kot zaupni, ni, lahko vsak odbor brez poseganja v odstavek 1 na lastno pobudo uporabi postopek zaupne obravnave iz odstavka 3 za podatke ali dokumente, ki jih navede eden od njegovih članov v pisni ali ustni zahtevi. V tem primeru je za odločitev o uporabi postopka zaupne obravnave potrebna dvotretjinska večina navzočih članov.
3. Ko predsednik odbora razglasi, da se uporablja postopek zaupne obravnave, so na seji navzoči le člani odbora ter uradniki in strokovnjaki, ki jih je predsednik odbora predhodno imenoval in katerih navzočnost je nujno potrebna.
Dokumenti se razdelijo na začetku seje, na koncu pa poberejo. Biti morajo oštevilčeni. Zabeležke in fotokopije niso dovoljene.
V zapisniku seje se podrobnosti razprave o točki, obravnavani po zaupnem postopku, ne navedejo. Zapiše se lahko le morebitna odločitev v zvezi s tem.
4. Preučitev kršitve zaupnosti lahko zahtevajo trije člani odbora, ki je uporabil postopek zaupne obravnave. Ta zahteva se lahko uvrsti na dnevni red naslednje seje odbora. Odbor se lahko z večino glasov svojih članov odloči, da bo zadevo predložil predsedniku v nadaljnjo obravnavo v skladu s členoma 11 in 166.
Sprememba 237 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 211
Člen 211
Člen 211
Javne predstavitve o državljanskih pobudah
Javne predstavitve o državljanskih pobudah
1. Ko je Komisija državljansko pobudo objavila v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi, predsednik Evropskega parlamenta na predlog predsednika konference predsednikov odborov:
1. Ko je Komisija državljansko pobudo objavila v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi, predsednik Evropskega parlamenta na predlog predsednika konference predsednikov odborov:
(a) zakonodajnemu odboru, pristojnemu za vsebino pobude v skladu s Prilogo VI, naloži, naj organizira javno predstavitev iz člena 11 Uredbe (EU) št. 211/2011; odbor, pristojen za peticije, je samodejno pridružen zakonodajnemu odboru v skladu s členom 54;
(a) odboru, pristojnemu za vsebino pobude v skladu s Prilogo VI, naloži, naj organizira javno predstavitev iz člena 11 Uredbe (EU) št. 211/2011; odbor, pristojen za peticije, je samodejno pridružen v skladu s členom 54;
(b) lahko, kadar dve ali več državljanskih pobud, objavljenih v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011, obravnava podobno vsebino, po posvetovanju z organizatorji sklene, da se organizira skupna javna predstavitev, v kateri se enako obravnavajo vse državljanske pobude.
(b) lahko, kadar dve ali več državljanskih pobud, objavljenih v ustreznem registru v skladu s točko (a) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011, obravnava podobno vsebino, po posvetovanju z organizatorji sklene, da se organizira skupna javna predstavitev, v kateri se enako obravnavajo vse državljanske pobude.
2. Pristojni odbor:
2. Pristojni odbor:
(a) preveri, ali je Komisija sprejela organizatorje na ustrezni ravni, v skladu s točko (b) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011;
(a) preveri, ali je Komisija sprejela organizatorje na ustrezni ravni, v skladu s točko (b) člena 10(1) Uredbe (EU) št. 211/2011;
(b) zagotovi (po potrebi ji pri tem pomaga konferenca predsednikov odborov), da Komisija ustrezno sodeluje pri pripravi javne predstavitve in da je na predstavitvi zastopana na ustrezni ravni.
(b) zagotovi (po potrebi ji pri tem pomaga konferenca predsednikov odborov), da Komisija ustrezno sodeluje pri pripravi javne predstavitve in da je na predstavitvi zastopana na ustrezni ravni.
3. Predsednik pristojnega odbora skliče javno predstavitev na ustrezen datum v treh mesecih po predložitvi pobude Komisiji v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 211/2011.
3. Predsednik pristojnega odbora skliče javno predstavitev na ustrezen datum v treh mesecih po predložitvi pobude Komisiji v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 211/2011.
4. Pristojni odbor pripravi javno predstavitev v Parlamentu, po potrebi skupaj z drugimi institucijami in organi Unije, ki morda želijo sodelovati. Povabi lahko druge zainteresirane strani.
4. Pristojni odbor pripravi javno predstavitev v Parlamentu, po potrebi skupaj z drugimi institucijami in organi Unije, ki morda želijo sodelovati. Povabi lahko druge zainteresirane strani.
Pristojni odbor povabi predstavniško skupino organizatorjev, v kateri je vsaj ena od kontaktnih oseb iz drugega pododstavka člena 3(2) Uredbe (EU) št. 211/2011, naj na predstavitvi predstavi pobudo.
Pristojni odbor povabi predstavniško skupino organizatorjev, v kateri je vsaj ena od kontaktnih oseb iz drugega pododstavka člena 3(2) Uredbe (EU) št. 211/2011, naj na predstavitvi predstavi pobudo.
5. Predsedstvo v skladu z dogovorom s Komisijo sprejme pravila o povračilu nastalih stroškov.
5. Predsedstvo v skladu z dogovorom s Komisijo sprejme pravila o povračilu nastalih stroškov.
6. Pooblastila iz tega člena lahko predsednik Parlamenta in predsednik konference predsednikov odborov preneseta na podpredsednika oziroma na drugega predsednika odbora.
6. Pooblastila iz tega člena lahko predsednik Parlamenta in predsednik konference predsednikov odborov preneseta na podpredsednika oziroma na drugega predsednika odbora.
7. Če so izpolnjeni pogoji iz členov 54 in 55 se te določbe smiselno uporabljajo tudi za druge odbore. Uporablja se tudi člen 201.
7. Če so izpolnjeni pogoji iz členov 54 in 55 se te določbe smiselno uporabljajo tudi za druge odbore. Uporabljata se tudi člena 201 in 201a.
Člen 25(9) se za javne predstavitve o državljanskih pobudah ne uporablja.
Člen 25(9) se za javne predstavitve o državljanskih pobudah ne uporablja.
7a. Če Komisija predloga pravnega akta o uspešno predloženi državljanski pobudi v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 211/2011 ne predloži v dvanajstih mesecih po tem, ko je objavila pozitivno mnenje o njej in v sporočilu opredelila ukrep, ki ga namerava sprejeti, lahko pristojni odbor po posvetovanju z organizatorji državljanske pobude organizira predstavitev in po potrebi začne postopek iz člena 46, da bi uveljavili pravico Parlamenta, da od Komisije zahteva predložitev ustreznega predloga.
Sprememba 238 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 212
Člen 212
Člen 212
Ustanovitev in naloge medparlamentarnih delegacij
Ustanovitev in naloge medparlamentarnih delegacij
1. Na predlog konference predsednikov Parlament ustanovi stalne medparlamentarne delegacije ter odloči o njihovi naravi in številu njihovih članov ob upoštevanju njihovih nalog. Člani delegacij se izvolijo na prvem ali drugem delnem zasedanju novoizvoljenega Parlamenta za čas parlamentarnega obdobja.
1. Na predlog konference predsednikov Parlament ustanovi stalne medparlamentarne delegacije ter odloči o njihovi naravi in številu njihovih članov ob upoštevanju njihovih nalog. Člane delegacij imenujejo politične skupine in samostojni poslanci na prvem ali drugem delnem zasedanju novoizvoljenega Parlamenta za čas parlamentarnega obdobja.
2. Člani delegacij se izvolijo potem, ko politične skupine in samostojni poslanci predložijo kandidature konferenci predsednikov. Ta Parlamentu predloži predloge, s katerimi se skuša zagotoviti čimbolj pravično zastopanje držav članic in političnih usmeritev. Uporablja se člen 199(2), (3), (5) in (6).
2. Politične skupine zagotovijo čim bolj pravično zastopanje držav članic, političnih usmeritev in spolov. Ne sme se biti dovoljeno, da ima več kot tretjina članov delegacije isto državljanstvo.Smiselno se uporablja člen 199.
3. Predsedstva delegacij se sestavijo po postopku v skladu s členom 204, ki velja za stalne odbore.
3. Predsedstva delegacij se sestavijo po postopku v skladu s členom 204, ki velja za stalne odbore.
4. Parlament določi splošne pristojnosti posameznih delegacij. Kadar koli jih lahko poveča ali omeji.
4. Parlament določi splošne pristojnosti posameznih delegacij. Kadar koli jih lahko poveča ali omeji.
5. Na predlog konference predsednikov delegacij konferenca predsednikov sprejme izvedbene določbe, ki so potrebne, da delegacije lahko opravljajo svoje delo.
5. Na predlog konference predsednikov delegacij konferenca predsednikov sprejme izvedbene določbe, ki so potrebne, da delegacije lahko opravljajo svoje delo.
6. Predsednik delegacije predloži poročilo o dejavnostih delegacije odboru, pristojnemu za skupno zunanjo in varnostno politiko.
6. Predsednik delegacije redno poroča o dejavnostih delegacije odboru, pristojnemu za zunanje zadeve.
7. Predsedniku delegacije se omogoči, da govori pred posebnim odborom, ko je na dnevnem redu zadeva, ki je povezana s področjem pristojnosti delegacije. Enako velja za predsednika ali poročevalca posebnega odbora na sejah delegacije.
7. Predsedniku delegacije se omogoči, da govori pred posebnim odborom, ko je na dnevnem redu zadeva, ki je povezana s področjem pristojnosti delegacije. Enako velja za predsednika ali poročevalca posebnega odbora na sejah delegacije.
Sprememba 239 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 213
Člen 213
Člen 214a
Sodelovanje s parlamentarno skupščino Sveta Evrope
Sodelovanje s parlamentarno skupščino Sveta Evrope
1. Organi Evropskega parlamenta, predvsem odbori, sodelujejo z enakovrednimi telesi parlamentarne skupščine Sveta Evrope na področjih skupnega interesa, predvsem da se poveča učinkovitost in prepreči podvajanje dela.
1. Organi Evropskega parlamenta, predvsem odbori, sodelujejo z enakovrednimi telesi parlamentarne skupščine Sveta Evrope na področjih skupnega interesa, predvsem da se poveča učinkovitost in prepreči podvajanje dela.
2. Konferenca predsednikov v dogovoru s pristojnimi organi parlamentarne skupščine Sveta Evrope določi način izvrševanja teh določb.
2. Konferenca predsednikov v dogovoru s pristojnimi organi parlamentarne skupščine Sveta Evrope določi način tega sodelovanja.
(Ta člen se spremenjen vstavi za člen 214.)
Sprememba 240 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 214
Člen 214
Člen 214
Skupni parlamentarni odbori
Skupni parlamentarni odbori
1. Evropski parlament lahko ustanovi skupne parlamentarne odbore s parlamenti pridruženih držav Uniji ali držav, s katerimi so bila začeta pogajanja o pristopu.
1. Evropski parlament lahko ustanovi skupne parlamentarne odbore s parlamenti pridruženih držav Uniji ali držav, s katerimi so bila začeta pogajanja o pristopu.
Ti odbori lahko izdelajo priporočila, naslovljena na sodelujoče parlamente. V primeru Evropskega parlamenta se ta priporočila posredujejo pristojnemu odboru, ki predlaga nadaljnje ukrepe.
Ti odbori lahko izdelajo priporočila, naslovljena na sodelujoče parlamente. V primeru Evropskega parlamenta se ta priporočila posredujejo pristojnemu odboru, ki predlaga nadaljnje ukrepe.
2. Splošne pristojnosti posameznih skupnih parlamentarnih odborov določajo Evropski parlament in sporazumi s tretjimi državami.
2. Splošne pristojnosti posameznih skupnih parlamentarnih odborov določa Evropski parlament v skladu s sporazumi s tretjimi državami.
3. Za skupne parlamentarne odbore veljajo postopki iz ustreznih sporazumov. Ti postopki temeljijo na načelu enakovrednosti med delegacijo Evropskega parlamenta in delegacijo sodelujočega parlamenta.
3. Za skupne parlamentarne odbore veljajo postopki iz ustreznih sporazumov. Ti postopki temeljijo na načelu enakovrednosti med delegacijo Evropskega parlamenta in delegacijo sodelujočega parlamenta.
4. Skupni parlamentarni odbori sprejmejo svoje poslovnike in jih pošljejo predsedstvu Evropskega parlamenta in predsedstvu sodelujočega parlamenta v odobritev.
4. Skupni parlamentarni odbori sprejmejo svoje poslovnike in jih pošljejo predsedstvu Evropskega parlamenta in ustreznemu organu sodelujočega parlamenta tretje države v odobritev.
5. Izvolitev članov delegacij Evropskega parlamenta v skupne parlamentarne odbore in določitev sestave predsedstev teh delegacij potekata v skladu s postopkom, določenim za medparlamentarne delegacije.
5. Izvolitev članov delegacij Evropskega parlamenta v skupne parlamentarne odbore in določitev sestave predsedstev teh delegacij potekata v skladu s postopkom, določenim za medparlamentarne delegacije.
Sprememba 241 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 215
Člen 215
Člen 215
Pravica do peticije
Pravica do peticije
1. Vsak državljan Evropske unije ter vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico, da samostojno ali skupaj z drugimi državljani ali osebami naslovi na Parlament peticijo glede vprašanj, ki sodijo na področje delovanja Evropske unije in ki jih neposredno zadevajo.
1. V skladu s členom 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije ima vsak državljan Evropske unije ter vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da samostojno ali skupaj z drugimi državljani ali osebami naslovi na Parlament peticijo glede vprašanj, ki sodijo na področje delovanja Evropske unije in ki jih neposredno zadevajo.
2. Peticije, predložene Parlamentu, morajo vsebovati ime, državljanstvo in stalni naslov vsakega predlagatelja peticije.
2. Peticije, predložene Parlamentu, morajo vsebovati ime in stalni naslov vsakega predlagatelja peticije.
.
2a. Če so Parlamentu predloženi zahtevki, kjer očitno ne gre za peticijo, se ne registrirajo kot peticije, temveč se takoj posredujejo v nadaljnjo obravnavo ustrezni službi.
3. Kadar peticijo podpiše več fizičnih ali pravnih oseb, podpisniki določijo predstavnika in njegovega namestnika, ki pri izvajanju tega naslova štejeta kot predlagatelja peticije.
3. Kadar peticijo podpiše več fizičnih ali pravnih oseb, podpisniki določijo predstavnika in njegovega namestnika, ki pri izvajanju tega naslova štejeta kot predlagatelja peticije.
Če predstavnik in njegov namestnik nista bila določena, se kot predlagatelj peticije šteje prvi podpisnik ali druga ustrezna oseba.
Če predstavnik in njegov namestnik nista bila določena, se kot predlagatelj peticije šteje prvi podpisnik ali druga ustrezna oseba.
4. Vsak predlagatelj peticije lahko kadarkoli umakne svojo podporo peticiji
4. Vsak predlagatelj peticije lahko kadarkoli umakne svoj podpis s peticije.
Če podporo peticiji umaknejo vsi predlagatelji, postane nična.
Če podpise s peticije umaknejo vsi predlagatelji, postane nična.
5. Peticije morajo biti sestavljene v uradnem jeziku Evropske unije.
5. Peticije morajo biti sestavljene v uradnem jeziku Evropske unije.
Peticije, sestavljene v drugih jezikih, se upoštevajo le, če predlagatelj priloži prevod v uradnem jeziku. Dopisovanje Parlamenta s predlagateljem poteka v tem uradnem jeziku.
Peticije, sestavljene v drugih jezikih, se upoštevajo le, če predlagatelj priloži prevod v uradnem jeziku. Dopisovanje Parlamenta s predlagateljem poteka v tem uradnem jeziku.
Predsedstvo lahko odloči, da se peticije in dopisovanje s predlagatelji lahko pripravijo v drugih jezikih, ki se uporabljajo v državi članici.
Predsedstvo lahko odloči, da se peticije in dopisovanje s predlagatelji lahko pripravijo v drugih jezikih, ki v skladu z ustavnim redom držav članic uživajo status uradnega jezika na njihovem celotnem ozemlju ali delu tega ozemlja.
5a. Peticije se lahko vložijo po pošti ali prek portala za peticije, ki je dostopen prek spletišča Parlamenta in ki predlagatelja peticije usmerja tako, da odda peticijo v skladu z odstavkoma 1 in 2.
5b. Kadar je prejetih več peticij s podobno vsebino, se lahko obravnavajo skupaj.
6. Peticije se vpišejo v register po vrstnem redu, po katerem so prispele, če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2; tiste, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, se arhivirajo, predlagatelj peticije pa je obveščen o razlogih za to.
6. Peticije se vpišejo v register po vrstnem redu, po katerem so prispele, če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 2; tiste, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, se arhivirajo, predlagatelj peticije pa je obveščen o razlogih za to.
7. Predsednik posreduje v register vpisane peticije pristojnemu odboru, ki najprej ugotovi dopustnost ali nedopustnost peticije v skladu s členom 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
7. Predsednik posreduje v register vpisane peticije pristojnemu odboru, ki najprej ugotovi dopustnost peticije v skladu s členom 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Če pristojni odbor ne doseže soglasja glede dopustnosti peticije, se ta označi za dopustno na zahtevo vsaj četrtine članov odbora.
Če pristojni odbor ne doseže soglasja glede dopustnosti peticije, se ta označi za dopustno na zahtevo vsaj tretjine članov odbora.
8. Peticije, ki jih odbor označi za nedopustne, se arhivirajo; predlagatelj peticije je obveščen o taki odločitvi in razlogih zanjo. Če je mogoče, se lahko predlagajo druga pravna sredstva.
8. Peticije, ki jih odbor označi za nedopustne, se arhivirajo; predlagatelj peticije je obveščen o taki odločitvi in razlogih zanjo. Če je mogoče, se lahko predlagajo druga pravna sredstva.
9. Ko so peticije registrirane, postanejo praviloma javni dokument in Parlament lahko zaradi preglednosti objavi ime predlagatelja peticije in njeno vsebino.
9. Ko so peticije registrirane, postanejo javni dokument in Parlament lahko zaradi preglednosti objavi ime predlagatelja ter morebitnih sopredlagateljev in podpornikov peticije in njeno vsebino. Predlagatelja, sopredlagatelje in podpornike peticije je treba o tem ustrezno obvestiti.
10. Predlagatelj peticije lahko ne glede na določbe odstavka 9 zahteva, da se njegovo ime zaradi varovanja zasebnosti ne objavi, Parlament pa mora tej zahtevi ugoditi.
10. Predlagatelj, sopredlagatelj ali podpornik peticije lahko ne glede na določbe odstavka 9 zahteva, da se njegovo ime zaradi varovanja zasebnosti ne objavi, Parlament pa mora tej zahtevi ugoditi.
Kadar pritožba predlagatelja peticije ne dopušča preiskave zaradi anonimnosti, se s predlagateljem peticije dogovori o nadaljnjih korakih.
Kadar pritožba predlagatelja peticije ne dopušča preiskave zaradi anonimnosti, se s predlagateljem peticije dogovori o nadaljnjih korakih.
10a. Parlament lahko zaradi zaščite pravic tretjih oseb na lastno pobudo ali na zahtevo udeležene tretje osebe anonimizira peticijo in/ali druge podatke, ki jih vsebuje, če se mu to zdi primerno.
11. Predlagatelj peticije lahko zahteva, da se njegova peticija obravnava zaupno, Parlament pa mora v tem primeru uvesti ustrezne varnostne ukrepe ter s tem zagotoviti, da se vsebina ne objavi. Predlagatelj peticije se obvesti o natančnih pogojih uporabe te določbe.
12. Odbor lahko zadevo posreduje varuhu človekovih pravic, če se mu to zdi potrebno.
13. Peticije, ki jih na Parlament naslovijo fizične ali pravne osebe, ki niso niti državljani Evropske unije niti ne prebivajo ali nimajo statutarnega sedeža v eni izmed držav članic, se zabeležijo in arhivirajo ločeno. Predsednik vsak mesec pošlje seznam v preteklem mesecu prejetih peticij, skupaj z navedbo njihove vsebine, odboru, pristojnemu za peticije, ki lahko zahteva tiste, ki jih želi obravnavati.
13. Peticije, ki jih na Parlament naslovijo fizične ali pravne osebe, ki niso niti državljani Evropske unije niti ne prebivajo ali nimajo statutarnega sedeža v eni izmed držav članic, se zabeležijo in arhivirajo ločeno. Predsednik vsak mesec pošlje seznam v preteklem mesecu prejetih peticij, skupaj z navedbo njihove vsebine, odboru, pristojnemu za peticije, ki lahko zahteva tiste, ki jih želi obravnavati.
Sprememba 242 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 216
Člen 216
Člen 216
Obravnava peticij
Obravnava peticij
1. Pristojni odbor obravnava dopustne peticije med opravljanjem svojih običajnih dejavnosti, in sicer med razpravo na redni seji ali s pisnim postopkom. Predlagatelji peticije so lahko vabljeni na seje odbora, če se razpravlja o njihovi peticiji, ali lahko zahtevajo, da so prisotni. Predsednik po svoji presoji da besedo predlagateljem peticije.
1. Pristojni odbor obravnava dopustne peticije med opravljanjem svojih običajnih dejavnosti, in sicer med razpravo na redni seji ali s pisnim postopkom. Predlagatelji peticije so lahko vabljeni na seje odbora, če se razpravlja o njihovi peticiji, ali lahko zahtevajo, da so prisotni. Predsednik po svoji presoji da besedo predlagateljem peticije.
2. Pristojni odbor lahko v skladu s členom 52(1) pripravi samoiniciativno poročilo o peticiji, ki je bila označena za dopustno, ali predloži Parlamentu kratek in jedrnat predlog resolucije, pod pogojem, da konferenca predsednikov temu ne ugovarja. Ti predlogi resolucije se uvrstijo na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki je najkasneje osem tednov po njihovem sprejemu v odboru. O njih se glasuje z enim samim glasovanjem brez razprave, razen če se konferenca predsednikov izjemoma odloči za uporabo člena 151.
2. Pristojni odbor lahko o peticiji, ki je bila označena za dopustno, predloži Parlamentu kratek in jedrnat predlog resolucije, pod pogojem, da je konferenca predsednikov odborov o tem predhodno obveščena in temu ne ugovarja. Ti predlogi resolucije se uvrstijo na osnutek dnevnega reda delnega zasedanja, ki je najkasneje osem tednov po njihovem sprejemu v odboru. O njih se glasuje z enim samim glasovanjem.Konferenca predsednikov lahko predlaga uporabo člena 151, če ne, se sprejmejo brez razprave.
Odbor lahko v skladu členom 53 in Prilogo VI prosi za mnenja drugih odborov, ki so posebej pristojni za vprašanje.
3. Če poročilo obravnava zlasti uporabo ali razlago prava Unije ali predlagane spremembe obstoječe zakonodaje, se v skladu s členom 53(1) ter prvo in drugo alineo člena 54 pridruži odbor, pristojen za zadevo. Pristojni odbor brez glasovanja sprejme predloge za dele predloga resolucije, ki jih je prejel od odbora, pristojnega za zadevo, in ki obravnavajo uporabo ali razlago prava Unije ali spremembe obstoječega prava. Če pristojni odbor ne sprejme teh predlogov, jih pridruženi odbor lahko vloži neposredno na plenarnem zasedanju.
3. Če odbor namerava v skladu s členom 52(1) pripraviti samoiniciativno poročilo o dopustni peticiji, ki obravnava zlasti uporabo ali razlago prava Unije ali predlagane spremembe obstoječe zakonodaje, se v skladu s členom53 in členom 54 pridruži odbor, pristojen za zadevo. Pristojni odbor brez glasovanja sprejme predloge za dele predloga resolucije, ki jih je prejel od odbora, pristojnega za zadevo, in ki obravnavajo uporabo ali razlago prava Unije ali spremembe obstoječega prava. Če pristojni odbor ne sprejme teh predlogov, jih pridruženi odbor lahko vloži neposredno na plenarnem zasedanju.
4. Vzpostavi se elektronski register, v katerem lahko državljani izrazijo ali umaknejo svojo podporo predlagatelju peticije, tako da dodajo svoj elektronski podpis k peticijam, ki so bile označene za dopustne in vpisane v register.
4. Podpisniki lahko izrazijo ali umaknejo svojo podporo dopustni peticiji na portalu za peticije, ki je na voljo na spletišču Parlamenta.
5. Pri preiskovanju peticij, ugotavljanju dejstev ali iskanju rešitev lahko odbor organizira raziskovalne obiske države članice ali regije, ki jo peticija zadeva.
Poročila o obiskih pripravijo njihovi udeleženci. Ko odbor poročila odobri, se jih posreduje predsedniku.
Namen obiskov za ugotavljanje dejstev in poročil o navedenih obiskih je zgolj zagotoviti odboru zahtevane informacije, ki mu omogočajo nadaljnjo obravnavo peticije. Priprava osnutkov takšnih poročil spada v izključno pristojnost udeležencev obiska, ki si prizadevajo doseči soglasje. Če ni doseženo soglasje, mora poročilo izpostaviti različne ugotovitve dejstev ali ocene. Poročilo se predloži odboru v odobritev z enim samim glasovanjem, razen če predsednik izjavi, kadar je primerno, da se lahko predlagajo spremembe k delom poročila. Člen 56 se ne uporablja za ta poročila, ne neposredno ne smiselno. V primeru, da ni odobritve s strani odbora, se poročila ne posredujejo predsedniku.
6. Odbor lahko prosi Komisijo, da mu pomaga, še posebej v zvezi s podrobnostmi glede uporabe prava Unije in njegovega izpolnjevanja ter pri posredovanju vseh informacij in dokumentov, povezanih s temo peticije. Predstavniki Komisije so vabljeni, da sodelujejo na sejah odbora.
6. Odbor lahko prosi Komisijo, da mu pomaga, še posebej v zvezi s podrobnostmi glede uporabe prava Unije in njegovega izpolnjevanja ter pri posredovanju vseh informacij in dokumentov, povezanih s temo peticije. Predstavniki Komisije so vabljeni, da sodelujejo na sejah odbora.
7. Odbor lahko prosi predsednika, da njegovo mnenje ali priporočilo posreduje Komisiji, Svetu ali ustreznemu organu države članice za ukrepanje ali odgovor.
7. Odbor lahko prosi predsednika, da njegovo mnenje ali priporočilo posreduje Komisiji, Svetu ali ustreznemu organu države članice za ukrepanje ali odgovor.
8. Odbor vsakih šest mesecev obvešča Parlament o izidu svojih posvetovanj.
8. Odbor vsako leto poroča Parlamentu o izidu svojih posvetovanj in po potrebi o ukrepih, ki jih sprejme Svet ali Komisija v zvezi s peticijami, ki jima jih je posredoval Parlament.
Odbor obvešča Parlament predvsem o ukrepih, ki jih sprejme Svet ali Komisija v zvezi s peticijami, ki jih je posredoval Parlament.
Predlagatelji peticije so obveščeni o sprejetih odločitvah odbora in o razlogih, ki odločitev utemeljujejo.
Ko je obravnava dopustne peticije končana, se naznani, da je peticija zaključena, in o tem obvesti predlagatelja peticije.
Ko je obravnava dopustne peticije končana, se s sklepom odbora naznani, da je peticija zaključena.
9a. Predlagatelja peticije je treba obvestiti o vseh ustreznih odločitvah odbora in razlogih zanje.
9b. Odbor lahko sklene, da bo peticijo ponovno obravnaval, če je bil v zvezi z njo opozorjen na pomembna nova dejstva in če tako zahteva predlagatelj peticije.
9c. Odbor z večino glasov svojih članov sprejme smernice za obravnavanje peticij v skladu s tem poslovnikom.
Sprememba 243 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 216 a (novo)
Člen 216a
Obiski za ugotavljanje dejstev
1. Pri preiskovanju peticij, ugotavljanju dejstev ali iskanju rešitev lahko odbor organizira obiske za ugotavljanje dejstev v državi članici ali regiji, ki jo zadevajo dopustne peticije, o katerih je odbor že razpravljal. Obiski za ugotavljanje dejstev načeloma obravnavajo vprašanja, ki so bila izpostavljena v več peticijah. Uporabljajo se pravila predsedstva, ki urejajo delegacije odborov v Evropski uniji.
2. Poslanci, izvoljeni v namembni državi članici, niso del delegacije, delegacijo pa lahko na obisku za ugotavljanje dejstev spremljajo po uradni dolžnosti.
3. Uradni člani delegacije po vsakem obisku pripravijo poročilo o misiji. Pripravo poročila usklajuje vodja delegacije, ki si prizadeva za dosego soglasja o njegovi vsebini med uradnimi člani pod enakimi pogoji. Če soglasje ni doseženo, se v poročilu o misiji izpostavijo različne ocene.
Člani, ki spremljajo delegacijo po uradni dolžnosti, ne sodelujejo pri pripravi poročila.
4. Poročilo o misiji, vključno z morebitnimi poročili, se predloži odboru. Člani lahko vložijo predloge sprememb k priporočilom, vendar ne k delom poročila v zvezi z dejstvi, ki jih je ugotovila delegacija.
Odbor najprej glasuje o morebitnih predlogih sprememb k priporočilom, nato o celotnem poročilu o misiji.
Če se poročilo o misiji odobri, se posreduje v vednost predsedniku.
Sprememba 244 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 217
Člen 217
Člen 217
Objava peticij
Objava peticij
1. Peticije, vpisane v register iz člena 215(6), in najpomembnejše odločitve glede postopka obravnave posameznih peticij se razglasijo na plenarnem zasedanju. Objave se vpišejo v zapisnik.
1. Peticije, vpisane v register iz člena 215(6), in najpomembnejše odločitve glede postopka obravnave posameznih peticij se razglasijo na plenarnem zasedanju. Objave se vpišejo v zapisnik.
2. Naslov in povzetek besedil peticij, vpisanih v register, ter besedila mnenj in najpomembnejših odločitev, posredovanih v zvezi z obravnavo peticij, so javnosti na voljo v podatkovni bazi, če se predlagatelj peticije s tem strinja. Zaupne peticije se hranijo v arhivu Parlamenta, kjer so vsem poslancem na voljo za preučitev.
2. Naslov in povzetek besedil peticij, vpisanih v register, ter besedila mnenj in najpomembnejših odločitev, posredovanih v zvezi z obravnavo peticij, so javnosti na voljo na portalu za peticije na spletišču Parlamenta.
Sprememba 245 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 218
Člen 218
Člen 218
Državljanska pobuda
Državljanska pobuda
Ko je Parlament obveščen, da je bila Komisija vabljena, naj v skladu s členom 11(4) Pogodbe EU in Uredbo (EU) št. 211/2011 predloži predlog pravnega akta, odbor, pristojen za peticije, preveri, ali bo to vplivalo na njegovo delo in po potrebi o tem obvesti predlagatelje peticij, ki se nanašajo na sorodno temo.
1. Ko je Parlament obveščen, da je bila Komisija vabljena, naj v skladu s členom 11(4) Pogodbe EU in Uredbo (EU) št. 211/2011 predloži predlog pravnega akta, odbor, pristojen za peticije, preveri, ali bo to vplivalo na njegovo delo in po potrebi o tem obvesti predlagatelje peticij, ki se nanašajo na sorodno temo.
Predlagane državljanske pobude, ki so bile prijavljene v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 211/2011, vendar Komisiji v skladu s členom 9 navedene uredbe ne morejo biti predložene, ker niso bili izpolnjeni vsi ustrezni postopki in pogoji, lahko preuči odbor, pristojen za peticije, če oceni, da je primerno, da se jih obravnava. Smiselno se uporabljajo členi 215, 216 in 217.
2. Predlagane državljanske pobude, ki so bile prijavljene v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 211/2011, vendar Komisiji v skladu s členom 9 navedene uredbe ne morejo biti predložene, ker niso bili izpolnjeni vsi ustrezni postopki in pogoji, lahko preuči odbor, pristojen za peticije, če oceni, da je primerno, da se jih obravnava. Smiselno se uporabljajo členi 215, 216a in 217.
Sprememba 246 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 219
Člen 219
Člen 219
Izvolitev varuha človekovih pravic
Izvolitev varuha človekovih pravic
1. Na začetku vsakega parlamentarnega obdobja predsednik takoj po svoji izvolitvi ali v primerih iz odstavka 8 pozove k vložitvi kandidatur za izvolitev na funkcijo varuha človekovih pravic in določi rok za njihovo vložitev. Poziv se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
1. Na začetku vsakega parlamentarnega obdobja ali v primeru smrti, odstopa ali razrešitve varuha človekovih pravic predsednik pozove k vložitvi kandidatur za izvolitev na funkcijo varuha človekovih pravic in določi rok za njihovo vložitev. Poziv se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Kandidature mora podpreti najmanj štirideset poslancev iz najmanj dveh držav članic.
2. Kandidature mora podpreti najmanj štirideset poslancev iz najmanj dveh držav članic.
Vsak poslanec lahko podpre le eno kandidaturo.
Vsak poslanec lahko podpre le eno kandidaturo.
Kandidaturi morajo biti priloženi vsi dokumenti, na podlagi katerih je mogoče dejansko ugotoviti, da kandidat izpolnjuje pogoje, navedene v predpisih za opravljanje nalog varuha človekovih pravic.
Kandidaturi morajo biti priloženi vsi dokumenti, na podlagi katerih je mogoče dejansko ugotoviti, da kandidat izpolnjuje pogoje iz člena 6(2) Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic.
3. Kandidature se posredujejo pristojnemu odboru, ki lahko zahteva predstavitev kandidatov.
3. Kandidature se posredujejo pristojnemu odboru. Popoln seznam poslancev, ki so podprli kandidate, se objavi v ustreznem času.
Predstavitve so odprte za vse poslance.
3a. Pristojni odbor lahko zahteva predstavitev kandidatov. Predstavitve so odprte za vse poslance.
4. Seznam sprejemljivih kandidatur po abecednem vrstnem redu se predloži v glasovanje Parlamentu.
4. Seznam sprejemljivih kandidatur po abecednem vrstnem redu se predloži v glasovanje Parlamentu.
5. Glasovanje je tajno in se odloči na podlagi večine oddanih glasov.
5. Varuh človekovih pravic se izvoli z večino oddanih glasov.
Če po prvih dveh glasovanjih ni izvoljen noben kandidat, lahko naprej kandidirata le kandidata, ki sta prejela najvišje število glasov pri drugem glasovanju.
Če po prvih dveh glasovanjih ni izvoljen noben kandidat, lahko naprej kandidirata le kandidata, ki sta prejela najvišje število glasov pri drugem glasovanju.
Če je izid glasovanja neodločen, ima prednost starejši kandidat.
Če je izid glasovanja neodločen, ima prednost starejši kandidat.
6. Predsednik se pred začetkom glasovanja prepriča, ali je navzoča najmanj polovica poslancev Parlamenta.
6. Predsednik se pred začetkom glasovanja prepriča, ali je navzoča najmanj polovica poslancev Parlamenta.
7. Izvoljeni kandidat je nemudoma pozvan, da zapriseže pred Sodiščem.
8. Varuh človekovih pravic opravlja svoje naloge, dokler ne nastopi funkcije njegov naslednik, razen v primeru smrti ali razrešitve.
8. Varuh človekovih pravic opravlja svoje naloge, dokler ne nastopi funkcije njegov naslednik, razen v primeru smrti ali razrešitve.
Sprememba 247 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 220
Člen 220
Člen 220
Dejavnosti varuha človekovih pravic
Dejavnosti varuha človekovih pravic
1. Sklep o predpisih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje nalog varuha človekovih pravic, ter izvedbene določbe k temu sklepu, kakor jih sprejme varuh človekovih pravic, so v obvestilo priloženi poslovniku24.
2. Varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) in (7) tega sklepa obvesti Parlament o nepravilnostih, o katerih lahko pristojni odbor pripravi poročilo. V skladu s členom 3(8) sklepa Parlamentu ob koncu vsakega letnega zasedanja predloži tudi poročilo o ugotovitvah svojih preiskav. Pristojni odbor o tem pripravi poročilo in ga predloži Parlamentu v razpravo.
2. Pristojni odbor preuči primere nepravilnosti, o katerih ga je obvestil varuh človekovih pravic v skladu s členom 3(6) in (7) Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom, in lahko v skladu s členom 52 pripravi poročilo.
Pristojni odbor preuči poročilo, ki mu ga v skladu s členom 3(8) Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom na koncu vsakega letnega zasedanja predloži varuh človekovih pravic o izidih svojih preiskav, in lahko Parlamentu poda predlog resolucije, če meni, da mora Parlament v zvezi s katerim od vidikov iz tega poročila sprejeti stališče.
3. Varuh človekovih pravic lahko obvesti tudi pristojni odbor, če ta to zahteva, ali na lastno pobudo nastopi pred njim.
3. Varuh človekovih pravic lahko obvesti tudi pristojni odbor, če ta to zahteva, ali na lastno pobudo nastopi pred njim.
__________________
25 Glej Prilogo X.
Sprememba 248 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 221
Člen 221
Člen 221
Razrešitev varuha človekovih pravic
Razrešitev varuha človekovih pravic
1. Razrešitev varuha človekovih pravic lahko zahteva desetina poslancev Parlamenta, če varuh ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje svojih nalog ali če je zagrešil hujšo kršitev.
1. Razrešitev varuha človekovih pravic lahko zahteva desetina poslancev Parlamenta, če varuh ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje svojih nalog ali če je zagrešil hujšo kršitev. Če je glasovanje o zahtevi za razrešitev potekalo v predhodnih dveh mesecih, lahko novo zahtevo predloži le petina vseh poslancev Parlamenta.
2. Zahteva se pošlje varuhu človekovih pravic in pristojnemu odboru, ki Parlamentu predloži poročilo, če večina njegovih članov sklene, da so razlogi utemeljeni. Varuh človekovih pravic se lahko na lastno zahtevo pred glasovanjem izreče o poročilu. Po razpravi Parlament odloča s tajnim glasovanjem.
2. Zahteva se pošlje varuhu človekovih pravic in pristojnemu odboru, ki Parlamentu predloži poročilo, če večina njegovih članov sklene, da so razlogi utemeljeni. Varuh človekovih pravic se lahko na lastno zahtevo pred glasovanjem izreče o poročilu. Po razpravi Parlament odloča s tajnim glasovanjem.
3. Predsednik se pred glasovanjem prepriča, ali je navzoča najmanj polovica poslancev Parlamenta.
3. Predsednik se pred glasovanjem prepriča, ali je navzoča najmanj polovica poslancev Parlamenta.
4. Če je izglasovana razrešitev varuha človekovih pravic in ta ne odstopi, predsednik najpozneje do delnega zasedanja, ki sledi zasedanju, na katerem je potekalo glasovanje, prosi Sodišče Evropske unije, da varuha človekovih pravic nemudoma razreši z odločbo.
4. Če je izglasovana razrešitev varuha človekovih pravic in ta ne odstopi, predsednik najpozneje do delnega zasedanja, ki sledi zasedanju, na katerem je potekalo glasovanje, prosi Sodišče Evropske unije, da varuha človekovih pravic nemudoma razreši z odločbo.
S prostovoljnim odstopom varuha človekovih pravic se postopek zaključi.
S prostovoljnim odstopom varuha človekovih pravic se postopek zaključi.
Sprememba 249 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 222
Člen 222
Člen 222
Generalni sekretariat Parlamenta
Generalni sekretariat Parlamenta
1. Parlament ima generalnega sekretarja, ki ga imenuje predsedstvo.
1. Parlament ima generalnega sekretarja, ki ga imenuje predsedstvo.
Generalni sekretar se pred predsedstvom slovesno zaveže, da bo vestno in popolnoma nepristransko opravljal svoje naloge.
Generalni sekretar se pred predsedstvom slovesno zaveže, da bo vestno in popolnoma nepristransko opravljal svoje naloge.
2. Generalni sekretar vodi sekretariat, čigar sestavo in organizacijo določi predsedstvo.
2. Generalni sekretar vodi sekretariat, čigar sestavo in organizacijo določi predsedstvo.
3. Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte, ki urejajo vprašanja v zvezi s položajem in plačami uradnikov in drugih uslužbencev.
3. Predsedstvo sprejme kadrovski načrt generalnega sekretariata in akte, ki urejajo vprašanja v zvezi s položajem in plačami uradnikov in drugih uslužbencev.
Predsedstvo tudi določi, za katere kategorije uradnikov in uslužbencev se v celoti ali delno uporabljajo členi 11 do 13 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.
Predsednik Parlamenta o tem ustrezno obvesti pristojne institucije Evropske unije.
Predsednik Parlamenta o tem ustrezno obvesti pristojne institucije Evropske unije.
Sprememba 250 Poslovnik Evropskega parlamenta Naslov 12 – naslov
NASLOV XII
NASLOV XII
PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOSTI V ZVEZI S POLITIČNIMI STRANKAMI NA EVROPSKI RAVNI
PRISTOJNOSTI IN ODGOVORNOSTI V ZVEZI Z EVROPSKIMI POLITIČNIMI STRANKAMI IN EVROPSKIMI POLITIČNIMI FUNDACIJAMI
Sprememba 251 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 223
Člen 223
črtano
Pristojnosti in odgovornosti predsednika Parlamenta
Predsednik zastopa Parlament pri njegovih stikih s političnimi strankami na evropski ravni v skladu s členom 22(4) tega poslovnika.
Sprememba 252 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 223 a (novo)
Člen 223a1a
Pristojnosti in odgovornosti v zvezi z evropskimi političnimi strankami in evropskimi političnimi fundacijami
1. Kadar se Parlament v skladu s členom 65(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, odloči, da si bo pridržal pravico do odobritve odhodkov, to stori preko predsedstva.
Na tej podlagi je predsedstvo pristojno za sprejemanje odločitev po členih 17, 18, 24, 27(3) in 30 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij.
Posamezne odločitve, ki jih predsedstvo sprejme na podlagi tega odstavka, v njegovem imenu podpiše predsednik. O njih se v skladu s členom 297 Pogodbe o delovanju Evropske unije uradno obvestijo prosilci ali upravičenci. V odločitvah so v skladu z drugim odstavkom člena 296 te pogodbe navedeni razlogi, na katerih temeljijo.
Predsedstvo se lahko kadar koli posvetuje s konferenco predsednikov.
2. Parlament na zahtevo četrtine poslancev Parlamenta, ki zastopajo najmanj tri politične skupine, glasuje o odločitvi, da se v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 od organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije zahteva, naj preveri, ali registrirana evropska politična stranka ali registrirana evropska politična fundacija izpolnjuje pogoje iz točke (c) člena 3(1) in točke (c) člena 3(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.
3. Parlament na zahtevo četrtine vseh poslancev, ki zastopajo najmanj tri politične skupine, glasuje o predlogu utemeljene odločitve, da v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 v roku treh mesecev od uradnega obvestila nasprotuje odločitvi organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije, da iz registra izbriše evropsko politično stranko ali evropsko politično fundacijo.
Predlog o utemeljeni odločitvi vloži pristojni odbor. Če je ta predlog zavrnjen, se šteje, da je sprejeta nasprotna odločitev.
4. Konferenca predsednikov na podlagi predloga pristojnega odbora imenuje dve neodvisni ugledni osebi za člana odbora v skladu s členom 11(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014.
__________________
1a Vstavljeni člen 223a se uporablja le za evropske politične stranke in evropske politične fundacije v smislu člena 2(3) in (4) Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014. Sedanji člen 224 se še naprej uporablja za akte in zaveze v zvezi s financiranjem političnih strank in političnih fundacij na evropski ravni za proračunska leta 2014, 2015, 2016 in 2017, ki jih v skladu s členom 40 Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014 še naprej ureja Uredba (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni, in pravilih glede njihovega financiranja. Sedanji člen 225 se še naprej uporablja za politične stranke in politične fundacije na evropski ravni v smislu člena 2 Uredbe (ES) št. 2004/2003, če v okviru izvajanja omenjene uredbe prejemajo finančna sredstva za proračunska leta 2014, 2015, 2016 in 2017.
Sprememba 253 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 224
Člen 224
črtano
Pristojnosti in odgovornosti predsedstva
1. Predsedstvo odloča o vsaki prošnji za finančno podporo, ki jo vloži politična stranka na evropski ravni, in razdelitvi sredstev med upravičene politične stranke. Sestaviti mora seznam upravičencev in dodeljenih sredstev.
2. Predsedstvo odloča o ukinitvi ali zmanjšanju finančne podpore in vrnitvi zmotno izplačanih zneskov.
3. Po koncu proračunskega leta predsedstvo odobri poročilo o finančnih dejavnostih in končni izkaz stanja upravičenih političnih strank.
4. Pod pogoji iz Uredbe (ES) št. 2004/2003 Evropskega parlamenta in Sveta lahko predsedstvo političnim strankam na evropski ravni odobri tehnično pomoč v skladu z njihovimi predlogi. Predsedstvo lahko v nekaterih primerih na generalnega sekretarja prenese pristojnost za sprejetje sklepov o tehnični pomoči.
5. V vseh primerih, navedenih v prejšnjih odstavkih, predsedstvo ukrepa na predlog generalnega sekretarja. Z izjemo primerov iz odstavkov 1 in 4 predsedstvo pred sprejetjem sklepa zasliši predstavnike zadevne politične stranke. Predsedstvo se lahko kadar koli posvetuje s konferenco predsednikov.
6. Kadar Parlament po preveritvi ugotovi, da politična stranka na evropski ravni ne spoštuje načel svobode, demokracije, varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države, predsedstvo sklene, da ta politična stranka ne bo več prejemala finančne podpore.
Sprememba 254 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 225
Člen 225
črtano
Pristojnosti in odgovornosti pristojnega odbora in Parlamenta
1. Na zahtevo četrtine poslancev Parlamenta, ki zastopajo najmanj tri politične skupine, predsednik po razpravi v konferenci predsednikov pozove pristojni odbor, naj preveri, ali politična stranka na evropski ravni še nadalje, zlasti v svojem programu in s svojimi dejavnostmi, spoštuje temeljna načela, na katerih temelji Evropska unija, in sicer načelo svobode, demokracije, varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravne države.
2. Preden pristojni odbor predloži Parlamentu predlog sklepa, zasliši predstavnike zadevne politične stranke ter pridobi in oceni stališče odbora, sestavljenega iz neodvisnih uglednih oseb v skladu z Uredbo (ES) št. 2004/2003.
3. Parlament z večino oddanih glasov sprejme predlog sklepa o tem, ali zadevna politična stranka spoštuje ali krši temeljna načela iz odstavka 1. Ni dopustno vlagati predlogov sprememb. Če predlog sklepa ne prejme večine, se šteje nasprotni sklep za sprejet.
4. Sklep Parlamenta pravno učinkuje od dneva vložitve zahteve iz odstavka 1.
5. Predsednik zastopa Parlament v odboru neodvisnih uglednih oseb.
6. Pristojni odbor pripravi poročilo, predvideno v Uredbi (ES) št. 2004/2003, o uporabi te uredbe in dejavnostih, ki se financirajo, ter ga predloži Parlamentu na plenarnem zasedanju.
Sprememba 255 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 226
Člen 226
Člen 226
Uporaba tega poslovnika
Uporaba tega poslovnika
1. V primeru dvoma v zvezi z uporabo ali razlago tega poslovnika lahko predsednik zadevo pošlje pristojnemu odboru v obravnavo.
1. V primeru dvoma v zvezi z uporabo ali razlago tega poslovnika lahko predsednik zadevo pošlje pristojnemu odboru v obravnavo.
Predsedniki odborov to lahko naredijo, ko se tak dvom pojavi med delom odbora in je s tem povezan.
Predsedniki odborov to lahko naredijo, ko se tak dvom pojavi med delom odbora in je s tem povezan.
2. Odbor odloči, ali je treba predlagati spremembo tega poslovnika. V tem primeru ravna v skladu s členom 227.
2. Odbor odloči, ali je treba predlagati spremembo tega poslovnika. V tem primeru ravna v skladu s členom 227.
3. Če odbor sklene, da zadošča razlaga obstoječega poslovnika, pošlje svojo razlago predsedniku, ki s tem seznani Parlament na njegovem naslednjem delnem zasedanju.
3. Če odbor sklene, da zadošča razlaga obstoječega poslovnika, pošlje svojo razlago predsedniku, ki s tem seznani Parlament na njegovem naslednjem delnem zasedanju.
4. Če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev nasprotuje razlagi odbora, se o zadevi glasuje v Parlamentu. Besedilo je sprejeto z večino oddanih glasov, pod pogojem, da je navzoča najmanj tretjina poslancev Parlamenta. V primeru zavrnitve se zadeva vrne odboru.
4. Če politična skupina ali najmanj štirideset poslancev nasprotuje razlagi odbora v roku 24 ur po njegovi objavi, se o zadevi glasuje v Parlamentu. Besedilo je sprejeto z večino oddanih glasov, pod pogojem, da je navzoča najmanj tretjina poslancev Parlamenta. V primeru zavrnitve se zadeva vrne odboru.
5. Nesporne razlage in razlage, ki jih je sprejel Parlament, se v poševni pisavi dodajo kot pojasnila ustreznemu členu ali členom.
5. Nesporne razlage in razlage, ki jih je sprejel Parlament, se v poševni pisavi dodajo kot pojasnila ustreznemu členu ali členom.
6. Razlage morajo biti upoštevane pri prihodnji uporabi in razlagi zadevnih členov.
6. Razlage morajo biti upoštevane pri prihodnji uporabi in razlagi zadevnih členov.
7. Pristojni odbor redno pregleduje ta poslovnik in razlage.
7. Pristojni odbor redno pregleduje ta poslovnik in razlage.
8. Kadar ta poslovnik podeljuje pravice določenemu številu poslancev, se to število v primeru povečanega skupnega števila sedežev v Parlamentu, zlasti pa po širitvi Evropske unije, avtomatično uskladi z najbližjim celim številom, ki najbolj ustreza enakemu odstotku poslancev.
8. Kadar ta poslovnik podeljuje pravice določenemu številu poslancev, se to število v primeru spremenjenega skupnega števila sedežev v Parlamentu, zlasti pa po širitvi Evropske unije, avtomatično uskladi z najbližjim celim številom, ki najbolj ustreza enakemu odstotku poslancev.
Sprememba 256 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 227
Člen 227
Člen 227
Sprememba tega poslovnika
Sprememba tega poslovnika
1. Vsak poslanec lahko predlaga spremembo poslovnika in njegovih prilog, po potrebi s kratko obrazložitvijo.
1. Vsak poslanec lahko predlaga spremembo poslovnika in njegovih prilog, po potrebi s kratko obrazložitvijo.
Predlagane spremembe se prevedejo, natisnejo, razdelijo in pošljejo pristojnemu odboru, ki jih preuči in odloči, ali jih bo predložil Parlamentu.
Pristojni odbor predlagane spremembe preuči in odloči, ali jih bo predložil Parlamentu.
Za namen uporabe členov 169, 170 in 174 pri obravnavi predlaganih sprememb v Parlamentu velja, da se sklic na "izvirno besedilo" ali "predlog zakonodajnega akta" v navedenih členih nanaša na takrat veljavno določbo.
Za namen uporabe členov 169, 170 in 174 pri obravnavi predlaganih sprememb v Parlamentu velja, da se sklic na "izvirno besedilo" ali "predlog zakonodajnega akta" v navedenih členih nanaša na takrat veljavno določbo.
2. Predlagane spremembe poslovnika so sprejete le, če zanje glasuje večina poslancev Parlamenta.
2. V skladu s členom 232 Pogodbe o delovanju Evropske unije so predlagane spremembe poslovnika sprejete le, če zanje glasuje večina poslancev Parlamenta.
3. Če ob glasovanju ni drugače določeno, spremembe poslovnika in njegovih prilog začnejo veljati prvi dan delnega zasedanja po njihovem sprejetju.
3. Če ob glasovanju ni drugače določeno, spremembe poslovnika in njegovih prilog začnejo veljati prvi dan delnega zasedanja po njihovem sprejetju.
Sprememba 257 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 230
Člen 230
črtano
Struktura prilog
Priloge k temu poslovniku so razdeljene na naslednje štiri kategorije:
(a) določbe o uporabi postopkov po tem poslovniku, sprejete z večino oddanih glasov (Priloga VI);
(b) določbe, sprejete v zvezi z uporabo posebnih določb poslovnika in v skladu s postopki ter večinskimi pravili, ki jih te določajo (priloge I, II, III, IV, V, Priloga VII, deli A, C, E in F, ter Priloga IX, del A);
(c) medinstitucionalni sporazumi ali druge določbe, sprejete v skladu s Pogodbami, ki se uporabljajo v Parlamentu ali vplivajo na njegovo delovanje; sklep, da se te določbe priložijo poslovniku, sprejme Parlament z večino oddanih glasov na predlog pristojnega odbora (Priloga VII, dela B in D, Priloga VIII, Priloga IX, del B, ter priloge X, XI, XII, XIII, XIV, XVIII, XIX in XXI);
(d) smernice in pravila ravnanja, ki so jih sprejeli ustrezni organi Parlamenta (priloge XV, XVI, XVII in XX).
Sprememba 258 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 231
Člen 231
Člen 231
Popravki
Popravki
1. Ko se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament, ugotovi napaka, predsednik, kjer je to primerno, pristojnemu odboru predloži osnutek popravka.
1. Ko se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament, ugotovi napaka, predsednik, kjer je to primerno, pristojnemu odboru predloži osnutek popravka.
2. Ko se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament v dogovoru z drugimi institucijami, ugotovi napaka, predsednik zagotovi soglasje teh institucij o potrebnih popravkih, preden nadaljuje postopek v skladu z odstavkom 1.
2. Ko se v besedilu, ki ga je sprejel Parlament v dogovoru z drugimi institucijami, ugotovi napaka, predsednik zagotovi soglasje teh institucij o potrebnih popravkih, preden nadaljuje postopek v skladu z odstavkom 1.
3. Pristojni odbor pregleda osnutek popravka in ga, če se strinja, da se ugotovljena napaka lahko popravi na predlagani način, predloži Parlamentu.
3. Pristojni odbor pregleda osnutek popravka in ga, če se strinja, da se ugotovljena napaka lahko popravi na predlagani način, predloži Parlamentu.
4. Popravek se objavi na naslednjem delnem zasedanju. Če politična skupina ali vsaj štirideset poslancev najkasneje v štiriindvajsetih urah po objavi ne zahteva glasovanja o popravku, se šteje, da je sprejet. Če popravek ni sprejet, se ga ponovno predloži pristojnemu odboru, ki lahko predlaga spremenjen popravek ali konča postopek.
4. Popravek se objavi na naslednjem delnem zasedanju. Če politična skupina ali vsaj štirideset poslancev najkasneje v štiriindvajsetih urah po objavi ne zahteva glasovanja o popravku, se šteje, da je sprejet. Če popravek ni sprejet, se ga ponovno predloži pristojnemu odboru, ki lahko predlaga spremenjen popravek ali konča postopek.
5. Odobreni popravek se objavi na enak način kot besedilo, na katerega se nanaša. Smiselno se uporabljajo členi 76, 77 in 78.
5. Odobreni popravek se objavi na enak način kot besedilo, na katerega se nanaša. Smiselno se uporablja člen 78.
Sprememba 259 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I – člen 2
Člen 2
Člen 2
Glavne dolžnosti poslancev
Glavne dolžnosti poslancev
Poslanci Evropskega parlamenta v okviru svojega mandata:
Poslanci Evropskega parlamenta v okviru svojega mandata:
(a) ne sklenejo nikakršnega dogovora, na podlagi katerega bi delovali ali glasovali v interesu tretjih fizičnih ali pravnih oseb, ki bi lahko ogrozil njihovo svobodo glasovanja iz člena 6 Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976 in iz člena 2 Statuta poslancev Evropskega parlamenta;
(a) ne sklenejo nikakršnega dogovora, na podlagi katerega bi delovali ali glasovali v interesu tretjih fizičnih ali pravnih oseb, ki bi lahko ogrozil njihovo svobodo glasovanja iz člena 6 Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976 in iz člena 2 Statuta poslancev Evropskega parlamenta;
(b) ne zahtevajo, ne sprejmejo oziroma nimajo nikakršne neposredne ali posredne finančne koristi ali drugačne nagrade v zameno za izvrševanje pritiska ali za glas v zvezi z zakonodajo, predlogi resolucij, pisnimi izjavami ali vprašanji, vloženimi v Parlamentu ali enem od njegovih odborov, in vestno skrbijo za to, da se izognejo vsakršnemu položaju, ki bi lahko nakazoval na korupcijo.
(b) ne zahtevajo, ne sprejmejo oziroma nimajo nikakršne neposredne ali posredne koristi v denarju ali naravi v zameno za posebno vedenje v okviru parlamentarnega dela poslancev in vestno skrbijo za to, da se izognejo vsakršnemu položaju, ki bi lahko nakazoval na podkupovanje, korupcijo ali neprimerno vplivanje.
(ba) se poklicno ne ukvarjajo z dejavnostjo lobiranja, ki je neposredno povezano s postopkom odločanja Unije.
Sprememba 260 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I – člen 4
Člen 4
Člen 4
Izjava poslancev
Izjava poslancev
1. Zaradi preglednosti poslanci Evropskega parlamenta predsedniku pred koncem prvega zasedanja po volitvah v Evropski parlament (če je to med zakonodajnim obdobjem, pa v 30 dneh po prevzemu poslanske funkcije) v skladu s svojo osebno odgovornostjo predložijo izjavo o finančnih interesih na obrazcu, ki ga v skladu s členom 9 sprejme predsedstvo. Predsednika obvestijo o vsakršni spremembi, ki vpliva na izjavo, v 30 dneh po nastopu take spremembe.
1. Zaradi preglednosti poslanci Evropskega parlamenta predsedniku pred koncem prvega zasedanja po volitvah v Evropski parlament (če je to med zakonodajnim obdobjem, pa v 30 dneh po prevzemu poslanske funkcije) v skladu s svojo osebno odgovornostjo predložijo izjavo o finančnih interesih na obrazcu, ki ga v skladu s členom 9 sprejme predsedstvo. Predsednika obvestijo o vsakršni spremembi, ki vpliva na izjavo, do konca meseca po nastopu take spremembe.
2. Izjava o finančnih interesih vsebuje naslednje natančno navedene podatke:
2. Izjava o finančnih interesih vsebuje naslednje natančno navedene podatke:
(a) poklicne dejavnosti poslanca v treh letih pred nastopom funkcije v Parlamentu, pa tudi sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb v istem obdobju,
(a) poklicne dejavnosti poslanca v treh letih pred nastopom funkcije v Parlamentu, pa tudi sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb v istem obdobju,
(b) vsako nadomestilo, ki ga poslanec prejema za opravljanje mandata v drugem parlamentu,
(b) vsako nadomestilo, ki ga poslanec prejema za opravljanje mandata v drugem parlamentu,
(c) vsaka redna plačana dejavnost, ki jo poslanec opravlja ob svoji poslanski funkciji, ne glede na to, ali gre za zaposlitev ali samostojen poklic,
(c) vsaka redna plačana dejavnost, ki jo poslanec opravlja ob svoji poslanski funkciji, ne glede na to, ali gre za zaposlitev ali samostojen poklic,
(d) sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb ali izvajanje drugih zunanjih dejavnosti, ki se jim posveča poslanec, ne glede na to, ali sta plačana,
(d) sodelovanje v upravnih odborih ali nadzornih svetih družb, nevladnih organizacij, združenj ali drugih pravnih oseb ali izvajanje drugih zunanjih dejavnosti, ki se jim posveča poslanec, ne glede na to, ali sta plačana,
(e) vsaka druga občasna plačana zunanja dejavnost (vključno s pisanjem, konferencami ali izvedenskimi storitvami), če skupno plačilo presega 5 000 EUR v koledarskem letu,
(e) vsaka druga občasna plačana zunanja dejavnost (vključno s pisanjem, konferencami ali izvedenskimi storitvami), če skupno plačilo za vse občasne zunanje dejavnosti poslanca presega 5 000 EUR v koledarskem letu,
(f) sodelovanje v družbi ali partnerstvu, če ima to možne posledice na javno politiko ali če ima poslanec zaradi takega sodelovanja vpliv na delovanje te pravne osebe,
(f) sodelovanje v družbi ali partnerstvu, če ima to možne posledice na javno politiko ali če ima poslanec zaradi takega sodelovanja vpliv na delovanje te pravne osebe,
(g) kakršna koli podpora, bodisi finančna bodisi v obliki osebja ali dobrin, ki jo prejema poleg sredstev, ki jih zagotavlja Parlament, in mu jo v zvezi z njegovo politično dejavnostjo nudijo tretje osebe, katerih identiteta se razkrije,
(g) kakršna koli podpora, bodisi finančna bodisi v obliki osebja ali dobrin, ki jo prejema poleg sredstev, ki jih zagotavlja Parlament, in mu jo v zvezi z njegovo politično dejavnostjo nudijo tretje osebe, katerih identiteta se razkrije,
(h) drugi finančni interesi, ki bi lahko vplivali na izvrševanje poslanske funkcije.
(h) drugi finančni interesi, ki bi lahko vplivali na izvrševanje poslanske funkcije.
Redna plačila, ki jih poslanec prejema v zvezi z vsako točko prvega pododstavka, se razvrstijo v eno od naslednjih kategorij:
Poslanec za vsako postavko, ki jo je treba prijaviti v skladu s prvim pododstavkom, po potrebi navede, ali zanjo prejema plačilo ali ne; za točke (a), (c), (d), (e) in (f) poslanec navede tudi eno od naslednjih kategorij plačil:
– neplačano
– 1 EUR do 499 EUR na mesec;
– 500 do 1 000 EUR na mesec;
– 500 do 1 000 EUR na mesec;
– 1 001 do 5 000 EUR na mesec;
– 1001 do 5 000 EUR na mesec;
– 5 001 do 10 000 EUR na mesec;
– 5001 do 10 000 EUR na mesec;
– več kot 10 000 EUR na mesec.
– nad 10 000 EUR na mesec z navedbo najbližje deset tisočice.
Vsa druga plačila, ki jih poslanec prejema, prijavljena v skladu z vsako točko prvega pododstavka, se izračunajo na letni ravni, delijo z dvanajst in nato uvrstijo v eno od kategorij iz drugega pododstavka.
Vsa plačila, ki jih poslanec prejema, prijavljena v skladu z vsako točko prvega pododstavka, vendar neredno, se izračunajo na letni ravni, delijo z dvanajst in nato uvrstijo v eno od kategorij iz drugega pododstavka.
3. Podatki, ki jih na podlagi tega člena dobi predsednik, se na lahko dostopen način objavijo na spletni strani Parlamenta.
3. Podatki, ki jih na podlagi tega člena dobi predsednik, se na lahko dostopen način objavijo na spletni strani Parlamenta.
4. Če poslanec ni oddal izjave o finančnih interesih, ne more biti izvoljen za opravljanje položaja v Parlamentu ali njegovih telesih in ne more biti imenovan za poročevalca ali sodelovati v uradni delegaciji.
4. Če poslanec ni oddal izjave o finančnih interesih, ne more biti izvoljen za opravljanje položaja v Parlamentu ali njegovih telesih in ne more biti imenovan za poročevalca ali sodelovati v uradni delegaciji ali pri medinstitucionalnih pogajanjih.
4a. Če predsednik na podlagi prejetih informacij meni, da bi bila lahko izjava o finančnih interesih poslanca vsebinsko napačna ali zastarana, se lahko posvetuje s svetovalnim odborom iz člena 7 in od poslanca po potrebi zahteva, da jo v 10 dneh popravi. Če poslanec ne upošteva predsednikove zahteve za popravek, lahko predsedstvo sprejme odločitev o uporabi člena 4(4).
4b. Poročevalci lahko v svojih obrazložitvah prostovoljno navedejo zunanje interese, s katerimi so se posvetovali o vprašanjih, povezanih s temo poročila1a.
1a Glej slep predsedstva z dne 12. septembra 2016 o izvajanju medinstitucionalnega sporazuma o registru za preglednost.
Sprememba 261 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I – člen 6
Člen 6
Člen 6
Dejavnosti nekdanjih poslancev
Dejavnosti nekdanjih poslancev
Nekdanji poslanci Evropskega parlamenta, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnostmi lobiranja ali zastopanja, ki so v neposredni zvezi s postopkom odločanja Unije, med opravljanjem te dejavnosti ne morejo koristiti ugodnosti, ki v skladu s pravili, ki jih je določilo predsedstvo, pripadajo nekdanjim poslancem26.
Nekdanji poslanci Evropskega parlamenta, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnostmi lobiranja ali zastopanja, ki so v neposredni zvezi s postopkom odločanja Unije, bi morali o tem obvestiti Evropski parlament in med opravljanjem te dejavnosti ne morejo koristiti ugodnosti, ki v skladu s pravili, ki jih je določilo predsedstvo, pripadajo nekdanjim poslancem26.
__________________
__________________
26 Sklep predsedstva z dne 12. aprila 1999.
26 Sklep predsedstva z dne 12. aprila 1999 o ugodnostih, dodeljenih nekdanjim poslancem Evropskega parlamenta.
Sprememba 262 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I – člen 7
Člen 7
Člen 7
Posvetovalni odbor o ravnanju poslancev
Posvetovalni odbor o ravnanju poslancev
1. Ustanovi se posvetovalni odbor o ravnanju poslancev („posvetovalni odbor“).
1. Ustanovi se posvetovalni odbor o ravnanju poslancev („posvetovalni odbor“).
2. Posvetovalni odbor sestavlja pet članov, ki jih med člani predsedstva in koordinatorji Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravne zadeve na začetku svojega mandata imenuje predsednik, ob upoštevanju izkušenj poslancev in političnega ravnotežja.
2. Posvetovalni odbor sestavlja pet članov, ki jih med člani Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravne zadeve na začetku svojega mandata imenuje predsednik, ob upoštevanju izkušenj poslancev in političnega ravnotežja.
Člani posvetovalnega odbora se vsakih 6 mesecev po rotacijskem sistemu izmenjajo pri predsedovanju odboru.
Člani posvetovalnega odbora se vsakih 6 mesecev po rotacijskem sistemu izmenjajo pri predsedovanju odboru.
3. Predsednik na začetku svojega mandata imenuje tudi nadomestne člane posvetovalnega odbora, in sicer enega za vsako politično skupino, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru.
3. Predsednik na začetku svojega mandata imenuje tudi nadomestne člane posvetovalnega odbora, in sicer enega za vsako politično skupino, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru.
V primeru domnevne kršitve kodeksa ravnanja s strani člana politične skupine, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru, postane zadevni nadomestni član za preiskavo te domnevne kršitve šesti redni član posvetovalnega odbora.
V primeru domnevne kršitve kodeksa ravnanja s strani člana politične skupine, ki nima svojega predstavnika v posvetovalnem odboru, postane zadevni nadomestni član za preiskavo te domnevne kršitve šesti redni član posvetovalnega odbora.
4. Posvetovalni odbor poslancu na njegovo zahtevo zaupno in 30 dneh da smernice o razlagi in izvajanju določb tega kodeksa ravnanja. Poslanec se na te smernice lahko zanese.
4. Posvetovalni odbor poslancu na njegovo zahtevo zaupno in 30 dneh da smernice o razlagi in izvajanju določb tega kodeksa ravnanja. Poslanec se na te smernice lahko zanese.
Na zahtevo predsednika posvetovalni odbor tudi presodi o domnevnih kršitvah kodeksa ravnanja in predsedniku svetuje v zvezi z ukrepi, ki bi jih bilo morebiti potrebno sprejeti.
Na zahtevo predsednika posvetovalni odbor tudi presodi o domnevnih kršitvah kodeksa ravnanja in predsedniku svetuje v zvezi z ukrepi, ki bi jih bilo morebiti potrebno sprejeti.
5. Po posvetovanju s predsednikom se posvetovalni odbor lahko posvetuje tudi z zunanjimi strokovnjaki.
5. Po posvetovanju s predsednikom se posvetovalni odbor lahko posvetuje tudi z zunanjimi strokovnjaki.
6. Posvetovalni odbor objavi tudi letno poročilo o svojih dejavnostih.
6. Posvetovalni odbor objavi tudi letno poročilo o svojih dejavnostih.
Sprememba 263 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga I – člen 8
Člen 8
Člen 8
Postopek v primeru kršitev kodeksa ravnanja
Postopek v primeru kršitev kodeksa ravnanja
1. V primeru domneve, da je poslanec Evropskega parlamenta kršil kodeks ravnanja, predsednik lahko s tem seznani posvetovalni odbor.
1. V primeru domneve, da je poslanec Evropskega parlamenta kršil kodeks ravnanja, predsednik s tem seznani posvetovalni odbor, razen v očitno nadležnih primerih.
2. Posvetovalni odbor preuči okoliščine domnevne kršitve in lahko zasliši poslanca, ki ga to zadeva. Na podlagi svojih dognanj oblikuje priporočila predsedniku glede morebitne odločitve.
2. Posvetovalni odbor preuči okoliščine domnevne kršitve in lahko zasliši poslanca, ki ga to zadeva. Na podlagi svojih dognanj oblikuje priporočila predsedniku glede morebitne odločitve.
Če stalni ali nadomestni član posvetovalnega odbora domnevno krši kodeks ravnanja, ne sodeluje v postopkih posvetovalnega odbora v zvezi z domnevnim kršenjem.
3. Če na podlagi tega priporočila predsednik sklene, da je zadevni poslanec kršil kodeks ravnanja, po razgovoru s poslancem sprejme obrazložen sklep, ki določa kazen, s katero seznani poslanca.
3. Če na podlagi tega priporočila in po tem, ko je zadevnega poslanca povabil k predložitvi pisnih pripomb, predsednik sklene, da je zadevni poslanec kršil kodeks ravnanja, sprejme obrazložen sklep, ki določa kazen, s katero seznani poslanca.
Izrečena kazen lahko vsebuje enega ali več ukrepov iz člena 166(3) Poslovnika.
Izrečena kazen lahko vsebuje enega ali več ukrepov iz člena 166(3) do (3b) Poslovnika.
4. Poslanec ima možnost za notranjo pritožbo v skladu s členom 167 Poslovnika.
4. Poslanec ima možnost za notranjo pritožbo v skladu s členom 167 Poslovnika.
5. Po preteku roka iz člena 167 Poslovnika predsednik na plenarnem zasedanju razglasi kazen, izrečeno poslancu, ki se tudi objavi na vidnem mestu spletne strani Parlamenta do konca zakonodajnega obdobja.
Sprememba 264 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga II
[...]
črtano
Spremembi 265 in 297 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga III – naslov
Merila za vprašanja za pisni odgovor v skladu s členoma 130 in 131
Merila za vprašanja in interpelacije za pisni odgovor v skladu s členi 130, 130a, 130b, 131 in131a
Sprememba 266 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga III – odstavek 1
1. Vprašanja za pisni odgovor:
1. Vprašanja za pisni odgovor:
– jasno navajajo naslovnika, ki mu jih je treba posredovati po običajnih medinstitucionalnih kanalih;
– jasno navajajo naslovnika, ki mu jih je treba posredovati po običajnih medinstitucionalnih kanalih;
– spadajo izključno v okvir pristojnosti institucij, kot je določeno v ustreznih Pogodbah, in v okvir področja odgovornosti naslovnikov ter so splošnega interesa;
– spadajo izključno v okvir pristojnosti naslovnikov, kot je določeno v ustreznih Pogodbah ali v pravnih aktih Unije, ali v okvir področja njihovega delovanja;
– so splošnega interesa;
– so jedrnata in vsebujejo razumljivo vprašanje;
– so jedrnata in vsebujejo razumljivo vprašanje;
– niso daljša od 200 besed;
– niso daljša od 200 besed;
– ne vsebujejo žaljive vsebine;
– ne vsebujejo žaljive vsebine;
– se ne nanašajo na strogo osebne zadeve;
– se ne nanašajo na strogo osebne zadeve;
– vsebujejo največ tri podvprašanja.
– vsebujejo največ tri podvprašanja.
Sprememba 267 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga III – odstavek 1 a (novo)
1a. Vprašanja Svetu ne smejo obravnavati zadev v rednem zakonodajnem postopku ali proračunskih funkcij Sveta.
Sprememba 268 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga III – odstavek 3
3. Če je bilo enako ali podobno vprašanje zastavljeno v predhodnih šestih mesecih in je nanj že prispel odgovor, ali v primeru, da zahteva le take informacije o nadaljnjih ukrepih po določeni resoluciji Parlamenta, ki jih je Komisija že dala v pisnem sporočilu o nadaljnjih ukrepih, sekretariat pošlje avtorju kopijo predhodnega vprašanja in odgovora. Ponovno vprašanje se pošlje naprej naslovnikom samo, če tako odloči predsednik glede na pomembna nova dejstva in na obrazloženo prošnjo avtorja.
3. Če je bilo enako ali podobno vprašanje zastavljeno v predhodnih šestih mesecih in je nanj že prispel odgovor, ali v primeru, da zahteva le take informacije o nadaljnjih ukrepih po določeni resoluciji Parlamenta, ki jih je Komisija že dala v pisnem sporočilu o nadaljnjih ukrepih v predhodnih šestih mesecih, sekretariat pošlje avtorju kopijo predhodnega vprašanja in odgovora ali sporočila o nadaljnjih ukrepih. Ponovno vprašanje se pošlje naprej naslovnikom samo, če tako odloči predsednik glede na pomembna nova dejstva in na obrazloženo prošnjo avtorja.
Sprememba 269 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VII
[...]
črtano
Sprememba 270 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga VIII
[...]
črtano
Sprememba 271 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga IX
[...]
črtano
Sprememba 272 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga X
[...]
črtano
Sprememba 273 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga XI
[...]
črtano
Sprememba 274 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga XII
[...]
črtano
Sprememba 275 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga XIII
[...]
črtano
Sprememba 276 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga XIV
[...]
črtano
Sprememba 277 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga XV
[...]
črtano
Sprememba 278 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga XVI
Smernice za potrditev Komisije
Potrditev Komisije in spremljanje zavez, sprejetih med predstavitvami
1. Naslednja načela, merila in ukrepi se uporabljajo za to, da se celoten kolegij Komisije potrdi z glasovanjem Parlamenta:
Del I – Potrditev celotnega kolegija Komisije z glasovanjem Parlamenta
Člen 1
(a) Podlaga za ocenjevanje
Podlaga za ocenjevanje
Parlament oceni kandidate za komisarje na podlagi njihove splošne usposobljenosti, evropske zavezanosti in osebne neodvisnosti. Oceni znanje o njihovem predvidenem delovnem področju in njihove komunikacijske sposobnosti.
1. Parlament oceni kandidate za komisarje na podlagi njihove splošne usposobljenosti, evropske zavezanosti in osebne neodvisnosti. Oceni znanje o njihovem predvidenem delovnem področju in njihove komunikacijske sposobnosti.
Parlament posveti posebno pozornost uravnoteženi zastopanosti spolov. Lahko se izreče o razporeditvi odgovornosti za posamezna delovna področja, ki jo določi novoizvoljeni predsednik.
2. Parlament posveti posebno pozornost uravnoteženi zastopanosti spolov. Lahko se izreče o razporeditvi odgovornosti za posamezna delovna področja, ki jo določi novoizvoljeni predsednik.
Parlament lahko poišče vse informacije, pomembne za sprejetje odločitve glede sposobnosti kandidata za komisarja. Pričakuje popolno razkritje podatkov, ki se nanašajo na njihove finančne interese. Izjave o interesih kandidatov za komisarje se pošljejo v pregled odboru, pristojnemu za pravne zadeve.
3. Parlament lahko poišče vse informacije, pomembne za sprejetje odločitve glede sposobnosti kandidata za komisarja. Pričakuje popolno razkritje podatkov, ki se nanašajo na njihove finančne interese. Izjave o interesih kandidatov za komisarje se pošljejo v pregled odboru, pristojnemu za pravne zadeve.
Pregled izjave o finančnih interesih kandidata za komisarja s strani odbora, pristojnega za pravne zadeve, ne vključuje samo preverjanja, ali je izjava pravilno izpolnjena, temveč tudi oceno, ali je na podlagi vsebine izjave mogoče sklepati o navzkrižju interesov. Odbor, zadolžen za predstavitev, se odloči, ali bo od kandidata za komisarja zahteval nadaljnje informacije.
Člen 1a
Pregled izjav o finančnih interesih
1. Odbor, pristojen za pravne zadeve, pregleda izjave o finančnih interesih in oceni, ali je vsebina izjave kandidata za komisarja točna in popolna ter ali navaja na nasprotje interesov.
2. Neobstoj nasprotja interesov, ki ga potrdi odbor, pristojen za pravne zadeve, je nujen pogoj za izvedbo predstavitve pred pristojnim odborom. Postopek imenovanja kandidata za komisarja se brez te potrditve prekine in se sledi postopku iz odstavka 3(c).
3. Odbor, pristojen za pravne zadeve, pri pregledu izjav o finančnih interesih uporablja naslednje smernice:
(a) če odbor pri pregledu izjave o finančnih interesih na podlagi predloženih dokumentov ugotovi, da je izjava o finančnih interesih točna, popolna in ne vsebuje podatkov, ki bi lahko nakazovali obstoj že prisotnega ali možnega nasprotja interesov v zvezi z delovnim področjem kandidata za komisarja, njegov predsednik pošlje potrdilo o tej ugotovitvi odborom, pristojnim za predstavitev, oziroma ustreznim odborom v primeru postopka med mandatom;
(b) če odbor meni, da izjava o interesih kandidata za komisarja vsebuje nepopolne oziroma protislovne informacije ali da so potrebna dodatna pojasnila, od kandidata za komisarja v skladu z Okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo zahteva, da brez nepotrebnega odlašanja predloži potrebne dodatne informacije, ter te informacije pred sprejetjem svoje odločitve prouči in ustrezno analizira; odbor, pristojen za pravne zadeve, se lahko po potrebi odloči, da kandidata za komisarja povabi na razpravo;
(c) če odbor na podlagi izjave o finančnih interesih ali dodatnih informacij, ki jih predloži kandidat za komisarja, ugotovi, da obstaja nasprotje interesov, pripravi priporočila za njegovo odpravo; ta priporočila lahko vključujejo odpoved tem finančnim interesom ali menjavo delovnega področja kandidata za komisarja, ki jo določi predsednik Komisije;v resnejših primerih, če ne najde rešitve za odpravo nasprotja interesov, lahko odbor, pristojen za pravne zadeve, uporabi zadnjo možnost, tj. sklene, da kandidat za komisarja ne more opravljati svoje funkcije v skladu s Pogodbama in kodeksom ravnanja; predsednik Parlamenta nato pozove predsednika Komisije, naj pojasni, kakšne nadaljnje ukrepe namerava sprejeti.
Člen 2
(b) Predstavitve
Predstavitve
Vsak kandidat za komisarja je povabljen, da pred ustreznim odborom ali odbori nastopi s predstavitvijo. Predstavitve so javne.
1. Vsak kandidat za komisarja je povabljen, da pred ustreznim odborom ali odbori nastopi s predstavitvijo.
Predstavitve organizira konferenca predsednikov na priporočilo konference predsednikov odborov. Za podrobnosti pri organizaciji so pristojni predsednik in koordinatorji vsakega odbora. Imenujejo se lahko poročevalci.
2. Predstavitve organizira konferenca predsednikov na priporočilo konference predsednikov odborov. Za podrobnosti pri organizaciji so pristojni predsednik in koordinatorji vsakega odbora. Imenujejo se lahko poročevalci.
Kjer se delovna področja prekrivajo, se primerno uredi pridružitev ustreznih odborov. Obstajajo tri možnosti:
3. Kjer se delovna področja prekrivajo, se primerno uredi pridružitev ustreznih odborov. Obstajajo tri možnosti:
(a) če se delovno področje kandidata za komisarja ujema s pristojnostmi enega odbora, se kandidat predstavi le pred tem odborom (pristojni odbor);
(a) če se delovno področje kandidata za komisarja ujema s pristojnostmi enega odbora, se kandidat predstavi le pred tem odborom (pristojni odbor);
(b) če se delovno področje kandidata za komisarja v podobnem razmerju ujema s pristojnostmi več odborov, se kandidat predstavi pred vsemi temi odbori hkrati (skupni odbori); ter
(b) če se delovno področje kandidata za komisarja v podobnem razmerju ujema s pristojnostmi več odborov, se kandidat predstavi pred vsemi temi odbori hkrati (skupni odbori); ter
(c) če se delovno področje kandidata za komisarja pretežno ujema s pristojnostmi enega parlamentarnega odbora in le v manjši meri s pristojnostmi enega ali več drugih odborov, se kandidat predstavi pred glavnim pristojnim odborom ob vključitvi drugega odbora ali drugih odborov (pridruženi odbori).
(c) če se delovno področje kandidata za komisarja pretežno ujema s pristojnostmi enega parlamentarnega odbora in le v manjši meri s pristojnostmi enega ali več drugih odborov, se kandidat predstavi pred glavnim pristojnim odborom ob vključitvi drugega odbora ali drugih odborov (pridruženi odbori).
O ukrepih se v celoti posvetuje z novoizvoljenim predsednikom Komisije.
4. O ukrepih se v celoti posvetuje z novoizvoljenim predsednikom Komisije.
Odbori kandidatom za komisarja pred predstavitvijo pravočasno predložijo pisna vprašanja. Vsakemu kandidatu sta zastavljeni dve vprašanji, ki sta splošni in ju pripravi konferenca predsednikov odborov; prvo se nanaša na splošno usposobljenost, evropsko zavezanost in osebno neodvisnost, drugo pa na upravljanje delovnega področja in sodelovanje s Parlamentom. Pristojni odbor pripravi tri druga vprašanja. V primeru skupnih odborov lahko vsak pripravi po dve vprašanji.
5. Odbori kandidatom za komisarja pred predstavitvijo pravočasno predložijo pisna vprašanja. Vsakemu kandidatu sta zastavljeni dve vprašanji, ki sta splošni in ju pripravi konferenca predsednikov odborov; prvo se nanaša na splošno usposobljenost, evropsko zavezanost in osebno neodvisnost, drugo pa na upravljanje delovnega področja in sodelovanje s Parlamentom. Pristojni odbor predloži pet drugih vprašanj, pri čemer niso dovoljena podvprašanja. V primeru skupnih odborov lahko vsak predloži tri vprašanja.
Življenjepisi kandidatov za komisarja in njihovi odgovori na pisna vprašanja se objavijo na spletišču Parlamenta pred predstavitvijo.
Za vsako predstavitev se predvidijo tri ure. Predstavitve se izvedejo v okoliščinah in pod pogoji, ki nudijo kandidatom za komisarja enako in pošteno priložnost za predstavitev sebe in svojih mnenj.
6. Za vsako predstavitev se predvidijo tri ure. Predstavitve se izvedejo v okoliščinah in pod pogoji, ki nudijo kandidatom za komisarja enako in pošteno priložnost za predstavitev sebe in svojih mnenj.
Kandidate za komisarja se povabi, da podajo uvodno ustno izjavo, ki ne traja več kot petnajst minut. Če je to mogoče, so vprašanja, ki so zastavljena med predstavitvijo, združena po temah. Političnim skupinam se čas govora dodeli smiselno v skladu s členom 162. Namen izvajanja predstavitev je razvoj pluralnega političnega dialoga med kandidati za komisarja in poslanci. Pred koncem predstavitve lahko kandidati za komisarja podajo kratko sklepno izjavo.
7. Kandidate za komisarja se povabi, da podajo uvodno ustno izjavo, ki ne traja več kot petnajst minut. Med predstavitvijo se zastavi do 25 vprašanj, ki so po možnosti združena po temah. V okviru postavljene časovne omejitve se lahko takoj zastavi eno dodatno vprašanje. Političnim skupinam se čas govora dodeli smiselno v skladu s členom 162. Namen izvajanja predstavitev je razvoj pluralnega političnega dialoga med kandidati za komisarja in poslanci. Pred koncem predstavitve lahko kandidati za komisarja podajo kratko sklepno izjavo.
Predstavitve potekajo v neposrednem avdio-vizualnem prenosu. Indeksiran posnetek predstavitev je javnosti na voljo v štiriindvajsetih urah.
8. Predstavitve potekajo v neposrednem avdio-vizualnem prenosu, ki se brezplačno zagotovi javnosti in medijem. Indeksiran posnetek predstavitev je javnosti na voljo v štiriindvajsetih urah.
Člen 3
(c) Ocena
Ocena
Predsednik in koordinatorji se sestanejo takoj po predstavitvi, da pripravijo oceno posameznih kandidatov za komisarja. Te seje so zaprte za javnost. Koordinatorji so pozvani, da izjavijo, ali so kandidati za komisarja po njihovem mnenju primerni za člane kolegija in za izvajanje posebnih nalog, ki so jim bile dodeljene. Konferenca predsednikov odborov v pomoč pri ocenjevanju pripravi posebno predlogo.
1. Predsednik in koordinatorji se sestanejo takoj po predstavitvi, da pripravijo oceno posameznih kandidatov za komisarja. Te seje so zaprte za javnost. Koordinatorji so pozvani, da izjavijo, ali so kandidati za komisarja po njihovem mnenju primerni za člane kolegija in za izvajanje posebnih nalog, ki so jim bile dodeljene. Konferenca predsednikov odborov v pomoč pri ocenjevanju pripravi posebno predlogo.
V primeru skupnih odborov delujejo predsednik in koordinatorji ustreznih odborov skupno skozi celotni postopek.
2. V primeru skupnih odborov delujejo predsednik in koordinatorji ustreznih odborov skupno skozi celotni postopek.
Za vsakega kandidata za komisarja se pripravi po ena ocena. Vanjo se vključijo mnenja vseh odborov, ki so bili vključeni v predstavitev.
3. Za vsakega kandidata za komisarja se pripravi po eno pismo o oceni. Vanj se vključijo mnenja vseh odborov, ki so bili vključeni v predstavitev.
Če odbori prosijo za dodatne informacije, da bi lahko pripravili svojo oceno, predsednik Parlamenta v njihovem imenu piše novoizvoljenemu predsedniku Komisije. Koordinatorji upoštevajo ta odgovor.
Če koordinatorji ne dosežejo soglasja pri oceni, ali na zahtevo ene od političnih skupin, predsednik skliče sejo celotnega odbora. Predsednik odbora kot zadnjo rešitev predlaga tajno glasovanje o teh dveh odločitvah.
3a. Ocena koordinatorjev temelji na naslednjih načelih:
(a) Če koordinatorji soglasno potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo o potrditvi.
(b) Če koordinatorji soglasno zavrnejo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo o zavrnitvi.
(c) Če koordinatorji, ki tvorijo vsaj dvotretjinsko večino članstva odbora, potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo, v katerem je navedeno, da velika večina potrjuje kandidata za komisarja. Mnenje manjšine se omeni na njeno prošnjo.
(d) Če koordinatorji ne morejo doseči vsaj dvotretjinske večine članstva odbora, da bi potrdili kandidata, naredijo naslednje:
– najprej z nadaljnjimi pisnimi vprašanji zaprosijo za dodatne informacije;
– če odgovor po mnenju koordinatorjev še vedno ni zadovoljiv, zaprosijo za dodatno enoinpolurno predstavitev, ki jo odobri konferenca predsednikov.
(e) Če po uporabi točke (d) koordinatorji, ki tvorijo vsaj dvotretjinsko večino članstva odbora, potrdijo kandidata za komisarja, predsednik v njihovem imenu predloži pismo, v katerem je navedeno, da velika večina potrjuje kandidata za komisarja. Mnenje manjšine se omeni na njeno prošnjo.
(f) Če po uporabi točke (d) koordinatorji še vedno ne tvorijo vsaj dvotretjinske večine članstva odbora, da bi potrdili kandidata za komisarja, predsednik skliče sejo odbora in organizira glasovanje o dveh vprašanjih, omenjenih v členu 3(1). Predsednik predloži pismo, v katerem poda oceno odbora.
Poročila o oceni odborov se sprejmejo in objavijo 24 ur po predstavitvi. Poročila prouči konferenca predsednikov odborov, za tem pa so posredovana konferenci predsednikov. Če se konferenca predsednikov odloči, da ne potrebuje nadaljnjih informacij, po izmenjavi mnenj razglasi, da so predstavitve zaključene.
3b. Pisma o oceni odborov se podajo 24 ur po koncu postopka ocenjevanja. Pisma prouči konferenca predsednikov odborov, za tem pa so posredovana konferenci predsednikov. Če se konferenca predsednikov odloči, da ne potrebuje nadaljnjih informacij, po izmenjavi mnenj razglasi, da so predstavitve zaključene, in dovoli objavo vseh pisem o oceni.
Člen 4
Predstavitev kolegija
Novoizvoljeni predsednik Komisije predstavi celoten kolegij kandidatov za komisarje in njihov program na seji Parlamenta, na katero sta vabljena predsednik Evropskega sveta in predsednik Sveta. Predstavitvi sledi razprava. Ob zaključku razprave lahko vsaka politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije. Uporablja se člen 123(3), (4) in (5).
1. Novoizvoljeni predsednik Komisije je povabljen, da predstavi celoten kolegij kandidatov za komisarje in njihov program na seji Parlamenta, na katero sta vabljena predsednik Evropskega sveta in predsednik Sveta. Predstavitvi sledi razprava. Ob zaključku razprave lahko vsaka politična skupina ali najmanj štirideset poslancev vloži predlog resolucije. Uporablja se člen 123(3) do (5b).
Po glasovanju o predlogu resolucije Parlament glasuje o tem, ali naj da soglasje k imenovanju ekipe novoizvoljenega predsednika in kandidatov za komisarja kot celote. Parlament odloča z večino oddanih glasov, s poimenskim glasovanjem. Parlament lahko glasovanje preloži na naslednjo sejo.
2. Po glasovanju o predlogu resolucije Parlament glasuje o tem, ali naj da soglasje k imenovanju ekipe novoizvoljenega predsednika in kandidatov za komisarja kot celote. Parlament odloča z večino oddanih glasov, s poimenskim glasovanjem. Parlament lahko glasovanje preloži na naslednjo sejo.
Člen 5
Spremljanje zavez, sprejetih med predstavitvami
Sprejete zaveze in prednostne naloge, dodeljene kandidatom za komisarje med predstavitvami, ves čas mandata pregleduje pristojni odbor v okviru letnega strukturiranega dialoga s Komisijo, ki se izvaja v skladu z odstavkom 1 Priloge 4 k okvirnemu sporazumu o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo.
2. V primeru spremembe sestave ali bistvene spremembe razporeditve delovnih področij Komisije v času njenega mandata se izvedejo naslednji ukrepi:
Del II – Bistvena sprememba razporeditve delovnih področjih ali sprememba sestave kolegija komisarjev v času mandata
Člen 6
Prosto mesto
(a) Če je treba zapolniti mesto, ki se je izpraznilo zaradi odstopa, razrešitve ali smrti, Parlament v najkrajšem času povabi kandidata za komisarja, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v odstavku 1.
Če je treba zapolniti mesto, ki se je izpraznilo zaradi odstopa, razrešitve ali smrti, Parlament v najkrajšem času povabi kandidata za komisarja, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v Delu I.
Člen 7
Pristop nove države članice
(b) V primeru pristopa nove države članice, Parlament povabi kandidata za komisarja iz te države, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v odstavku 1.
V primeru pristopa nove države članice, Parlament povabi kandidata za komisarja iz te države, da se udeleži predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v Delu I.
Člen 8
Bistvena sprememba razporeditve delovnih področij
(c) V primeru bistvene prerazporeditve delovnih področij se zadevne komisarje povabi, da se predstavijo ustreznim odborom, preden prevzamejo svoje nove odgovornosti.
V primeru bistvene prerazporeditve delovnih področij v času mandata Komisije se zadevne komisarje povabi, da se udeležijo predstavitve pod enakimi pogoji, kot so določeni v Delu I, preden prevzamejo svoje nove odgovornosti.
Člen 9
Glasovanje na plenarnem zasedanju
Z odstopanjem od postopka, določenega v odstavku 1(c), osmi pododstavek, je glasovanje na plenarnem zasedanju, ko zadeva imenovanje enega komisarja, tajno.
Z odstopanjem od postopka, določenega v členu 118(5a), je glasovanje na plenarnem zasedanju, ko zadeva imenovanje enega komisarja, tajno.
Sprememba 279 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga XVI a (novo)
PRILOGA XVI A
Zahteve v zvezi s pripravo aktov, sprejetih v skladu z rednim zakonodajnim postopkom
1. V aktih se navede vrsta akta, referenčna številka, ime obeh institucij, ki sta ga sprejeli, datum njihovega podpisa in navedba predmeta.
2. Akti vsebujejo naslednje:
(a) navedbo „Evropski parlament in Svet Evropske unije sta“;
(b) sklic na določbe, na podlagi katerih je bil akt sprejet, pred tem pa navedbo „ob upoštevanju“;
(c) navedbo sklicevanja na predložene predloge, pridobljena mnenja in opravljena posvetovanja;
(d) obrazložitev razlogov, na katerih akt temelji, pred tem pa navedbo „ob upoštevanju naslednjega“;
(e) navedbo „sprejela naslednjo uredbo“ ali „sprejela naslednjo direktivo“ ali „sprejela naslednji sklep“, ki ji sledi besedilo akta.
3. Akti se delijo na člene, po potrebi združene v dele, naslove, poglavja in oddelke.
4. Zadnji člen akta navaja dan začetka veljavnosti, kadar je ta pred dvajsetim dnem po objavi ali po njem.
5. Zadnjemu členu akta sledi:
– ustrezna formulacija, skladno z ustreznimi določbami pogodb, glede njegove uporabnosti;
– „V …“ ter dan podpisa akta;
– „Za Evropski parlament Predsednik“, „Za Svet Predsednik“ ter imeni predsednika Parlamenta in predsedujočega Svetu v času podpisa akta.
Sprememba 280 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga XVII
[...]
črtano
Sprememba 281 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga XVIII
[...]
črtano
Sprememba 282 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga XIX
[...]
črtano
Sprememba 283 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga XX
[...]
črtano
Sprememba 284 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga XXI
* Za prečiščeno različico Poslovnika Parlamenta, kakor je bil spremenjen, glej http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+RULES-EP+20170116+TOC+DOC+XML+V0//SL