Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 10. maj 2016 - StrasbourgKončna izdaja
Nenasprotovanje delegiranemu aktu: prehodne določbe za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo
 Zaščita proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice EU ***I
 Zaščita proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice EU ***I
 Partnerstvo o trajnostnem ribištvu med EU in Republiko Liberijo ***
 Sporazum med EU in Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju: ribolovne možnosti in finančni prispevek ***
 Sporazum o sodelovanju s Korejo na področju globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) za civilno uporabo ***
 Nova orodja teritorialnega razvoja v kohezijski politiki za obdobje 2014–2020
 Statistika glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb ***I
 Kohezijska politika v gorskih regijah EU

Nenasprotovanje delegiranemu aktu: prehodne določbe za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo
PDF 243kWORD 66k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje Delegirani uredbi Komisije z dne 8. aprila 2016 o popravku Delegirane uredbe (EU) 2016/341 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (C(2016)2002 – (2016/2656(DEA))
P8_TA(2016)0205B8-0515/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2016)2002),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 11. marca 2016, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov predsedniku konference predsednikov odborov z dne 21. aprila 2016,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije(1), zlasti členov 278, 279 in 284(5),

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 28. aprila 2016,

A.  ker se je po sprejetju Delegirane uredbe (EU) 2016/341(2) ugotovilo, da so bili iz Priloge 12 v delu o poenostavitvah napačno izpuščeni nekateri obrazci, kar bo imelo hude negativne posledice za carinske organe in trgovce, če ne bodo dodani pred 1. majem 2016, ko se bodo začele uporabljati zadevne določbe carinskega zakonika Unije in njegove izvedbene določbe;

B.  ker so bile v isti Prilogi 12 v delu o poenostavitvah ugotovljene nekatere napake tudi v zvezi z uporabljeno terminologijo v obrazcih in ker bi lahko te napake, če ne bodo popravljene, vplivale na pravno jasnost in ustreznost carinskega zakonika Unije in njegovih izvedbenih določb;

C.  ker bi zato Delegirana uredba (EU) 2016/341 morala biti ustrezno popravljena, tako da se v Prilogo 12 v del o poenostavitvah vključijo manjkajoči obrazci, v istem delu priloge pa se zamenjajo obstoječi obrazci;

D.  ker se mora delegirana uredba začeti uporabljati s 1. majem 2016, da bi zagotovili neovirano delovanje carinske unije in da ne bi prišlo do motenj v trgovinskih tokovih;

E.  ker lahko delegirana uredba začne veljati šele po koncu obdobja, ki ga Parlament in Svet namenjata pregledom, če nobeden izmed njiju ne vloži ugovora ali če pred potekom tega obdobja oba obvestita Komisijo, da ne bosta vložila ugovora; ker je v členu 284(5) Uredbe (EU) št. 952/2013 določeno, da obdobje pregledov traja dva meseca od dneva uradnega obvestila, torej traja do 9. junija 2016 in ga je mogoče podaljšati za dodatna dva meseca;

F.  ker pa je Komisija 11. marca 2016 iz nujnih razlogov prosila Parlament, naj delegirano uredbo odobri čim prej, in sicer še pred 1. majem 2016;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L 69, 15.3.2016, str. 1).


Zaščita proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice EU ***I
PDF 321kWORD 63k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (kodificirano besedilo) (COM(2014)0660 – C8-0229/2014 – 2014/0305(COD))
P8_TA(2016)0206A8-0257/2015

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0660),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0229/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(2),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0257/2015),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 10. maja 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2016/1037.)

(1) UL C 230, 14.7.2015, str. 129.
(2) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Zaščita proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice EU ***I
PDF 320kWORD 82k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (kodificirano besedilo) (COM(2014)0667 – C8-0232/2014 – 2014/0309(COD))
P8_TA(2016)0207A8-0256/2015

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0667),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0232/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(1),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0256/2015),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije obravnavani predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 10. maja 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2016/1036.)

(1) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.


Partnerstvo o trajnostnem ribištvu med EU in Republiko Liberijo ***
PDF 234kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Republiko Liberijo ter njegovega protokola o izvajanju (13015/2015 – C8-0402/2015 – 2015/0224(NLE))
P8_TA(2016)0208A8-0142/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13015/2015),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribolovu med Evropsko unijo in Republiko Liberijo (13014/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43, točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0402/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A8-0142/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma in njegovega protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Liberije.


Sporazum med EU in Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju: ribolovne možnosti in finančni prispevek ***
PDF 241kWORD 62k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za štiri leta (12773/2015 – C8-0354/2015 – 2015/0229(NLE))
P8_TA(2016)0209A8-0147/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12773/2015),

–  ob upoštevanju osnutka protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo o partnerstvu v ribiškem sektorju za obdobje štirih let (12776/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43, točko (a) drugega pododstavka členom 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0354/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A8-0147/2016),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Islamske republike Mavretanije.


Sporazum o sodelovanju s Korejo na področju globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) za civilno uporabo ***
PDF 234kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, na področju globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) za civilno uporabo (05977/2016 – C8-0116/2016 – 2015/0265(NLE))
P8_TA(2016)0210A8-0065/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05977/2016),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, na področju globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) za civilno uporabo (11516/2006),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 172 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0116/2016),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2), člena 108(7) in člena 50(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0065/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Koreje.


Nova orodja teritorialnega razvoja v kohezijski politiki za obdobje 2014–2020
PDF 367kWORD 129k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2016 o novih orodjih teritorialnega razvoja v kohezijski politiki za obdobje 2014–2020: celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (2015/2224(INI))
P8_TA(2016)0211A8-0032/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti njenega naslova XVIII,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(5),

–  ob upoštevanju teritorialne agende EU 2020, sprejete na neuradnem ministrskem zasedanju ministrov, pristojnih za prostorsko načrtovanje in teritorialni razvoj, 19. maja 2011 v Gödöllu,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 29. novembra 2012 o lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnosti (6),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. julija 2015 o izidu pogajanj o partnerskih sporazumih in operativnih programih(7),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. decembra 2014 o lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, kot instrumentu kohezijske politike za obdobje 2014–2020 za lokalni, podeželski, mestni in primestni razvoj (raziskovalno mnenje na zaprosilo grškega predsedstva Sveta EU)(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o demografskih spremembah in njihovih posledicah za prihodnjo kohezijsko politiko EU(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 o optimizaciji vloge teritorialnega razvoja v kohezijski politiki(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pripravljenosti držav članic EU za učinkovit in pravočasen začetek novega programskega obdobja kohezijske politike(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 z naslovom Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020(12),

–  ob upoštevanju briefinga Tools to support the territorial and urban dimension in cohesion policy: Integrated territorial investment (ITI) and Community-led Local Development (Orodja za podporo teritorialne in urbane razsežnosti v kohezijski politiki: celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika, Evropski parlament, oktober 2015),

–  ob upoštevanju študije Territorial governance and Cohesion Policy (Teritorialno upravljanje in kohezijska politika, Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika, Evropski parlament, julij 2015),

–  ob upoštevanju študije Strategic coherence of Cohesion Policy: comparison of the 2007-13 and 2014-20 programming periods (Strateška povezanost kohezijske politike: primerjava programskih obdobij 2007-2013 in 2014-2020, Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika, Evropski parlament, februar 2015),

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji iz julija 2014: Naložbe za delovna mesta in rast – Spodbujanje razvoja in dobrega upravljanja regij in mest v EU,

–  ob upoštevanju študije Territorial Agenda 2020 put in practice - Enhancing the efficiency and effectiveness of Cohesion Policy by a place-based approach (Izvajanje teritorialne agende – povečanje učinkovitosti in uspešnosti kohezijske politike z lokalnim pristopom, zvezek II - študije primerov, Evropska komisija, maj 2015),

–  ob upoštevanju poročila How to strengthen the territorial dimension of ‘Europe 2020’ and EU Cohesion Policy based on the Territorial Agenda 2020 (Kako okrepiti teritorialno razsežnost Evrope 2020 in kohezijske politike EU na podlagi Teritorialne agende 2020), pripravljenega na zahtevo poljskega predsedstva Sveta Evropske unije septembra 2011,

–  ob upoštevanju poročila Job Creation and Local Economic Development (Ustvarjanje delovnih mest in lokalni gospodarski razvoj) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz novembra 2014,

–  ob upoštevanju poročila Local Economic Leadership (Lokalno gospodarsko vodenje) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz leta 2015,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0032/2016),

A.  ker je teritorialna kohezija temeljni cilj Evropske unije, zapisan v Lizbonski pogodbi;

B.  ker generacija kohezijske politike za obdobje 2014–2020 omogoča in spodbuja uporabo celostnih in lokalnih pristopov za spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, hkrati pa spodbuja teritorialno upravljanje;

C.  ker so celostni in lokalni pristopi namenjeni izboljšanju uspešnosti in učinkovitosti javnih intervencij, tako da se izpolnijo posebne zahteve območij in se pripomore k povečanju njihove privlačnosti;

D.  ker sta lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe inovativna instrumenta kohezijske politike, ki ju bodo nekatere države članice v tej obliki izvajale prvič in ki lahko bistveno prispevata k uresničevanju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, ustvarjanju kakovostnih lokalnih delovnih mest, trajnostnemu razvoju in uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020;

E.  ker nove celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, predstavljajo postopne spremembe v zmožnosti lokalnih deležnikov za kombiniranje tokov financiranja in načrtovanje natančno usmerjenih lokalnih pobud;

F.  ker je opolnomočenje regionalnih in lokalnih organizacij bistveno za celovito izvajanje politike ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; ker imajo vse večji pomen inovativni pristopi, ki dajejo prednost lokalnemu znanju in lokalne probleme obravnavajo z lokalnimi rešitvami, ker participativno upravljanje, kot je participativna priprava proračuna, vključuje potrebna orodja za udeležbo javnosti, da bi odgovornost za odločitve prenesli na raven lokalne skupnosti;

G.  ker lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, temelji na izkušnjah z izvajanjem pobud LEADER, URBAN in EQUAL v prejšnjih obdobjih financiranja ter se v pretežni meri razvija na podlagi pristopa LEADER, s katerim se je od uvedbe leta 1991 eksponentno povečalo število lokalnih akcijskih skupin, hkrati pa je pomembno prispeval k izboljšanju kakovosti življenja prebivalstva, zlasti na podeželju;

H.  ker je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, obvezen le za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), medtem ko za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo obstaja kot možnost;

I.  ker imata lahko ta nova instrumenta pomembno vlogo pri prilagajanju demografskim spremembam in odpravi neuravnoteženega regionalnega razvoja;

J.  ker lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, sledi pristopu od spodaj navzgor, da bi določali cilje in financirali projekte povezane z lokalnimi potrebami skupnosti, ne pa vsiljevali cilje na nacionalni ravni;

K.  ker so celostne teritorialne naložbe orodje, ki se lahko uporablja za izvajanje celostnih ukrepov za trajnostni urbani razvoj, kot določa člen 7 Uredbe (EU) št. 1301/2013;

L.  ker med državami članicami obstajajo razlike glede na raven pri upravljavskih strukturah in izkušnjah pri razvojnih pobudah od spodaj navzgor;

M.  ker so zmogljivosti in vključenost regionalnih in lokalnih akterjev bistveni za uspeh teh orodij ne glede na opredeljene pristojnosti posamezne organizacije;

N.  ker so regionalni in lokalni organi pozvani, da sodelujejo pri odločitvah glede lastnega razvoja in spodbujajo sinergije med javnim in zasebnim sektorjem kot bistvene smernice, ki lahko zagotovijo učinkovito vodenje in upravljanje projektov ter stabilnost sprejetih zavez;

O.  ker je za lokalne in regionalne organe bistvenega pomena, da pri odločitvah o lastnem razvoju v skladu s vhodnimi podatki, ki jih prispeva skupnost, ustrezno opredelijo svoje dobre strani in strateške prednosti ter jih nadgradijo pri pripravi strategij regionalnega in lokalnega razvoja, kar bi skupaj s prispevkom njihove skupnosti povečalo kakovost življenja državljanov, saj bi se pojasnile nastale težave, določile prednostne naloge in navedle trajnostne rešitve v sodelovanju z državljani;

P.  ker člen 7(3) Uredbe (EU) št. 1301/2013 določa, da „vsaka država članica ob upoštevanju svojega posebnega ozemeljskega položaja v svojem sporazumu o partnerstvu določi načela za izbiranje mestnih območij, v katerih se bodo izvajali celostni ukrepi za trajnostni razvoj mest, in predvidena letna sredstva za te ukrepe na nacionalni ravni“;

Q.  ker pobuda RURBAN za sodelovanje med podeželskimi in mestnimi območji prispeva h krepitvi regionalne konkurenčnosti in vzpostavljanju partnerstev za razvoj;

R.  ker bi morali proračuni na ravni Evropske unije temeljiti na uspešnosti in ker je treba sredstva, dodeljena celostnim teritorialnim naložbam in lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, uporabljati učinkovito z uresničevanjem političnih ciljev in opredeljenih prednostnih nalog, da imajo najvišjo dodano vrednost za zastavljeni cilj, in ker bi morali biti rezultati doseženi z najnižjimi možnimi stroški;

Splošni premisleki

1.  ugotavlja, da so za uspeh pristopa od spodaj navzgor bistvenega pomena oprijemljiva udeležba regionalnih in lokalnih akterjev od samega začetka, njihova zavezanost strategijam teritorialnega razvoja in občutek odgovornosti zanje ter ustrezen prenos pristojnosti in sredstev na nižje ravni odločanja; meni, da lahko vključitev partnerjev tudi okrepi celosten in lokalno usmerjen pristop, zlasti tam, kjer izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb ni razširjeno; vendar poudarja, da lokalni akterji potrebujejo tehnično in finančno podporo na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU, zlasti na začetku procesa izvajanja;

2.  poziva, da se na začetku procesa izvajanja v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi akterji opredelijo strategije, zlasti na ravni posebnega in specializiranega usposabljanja ter tehnične in finančne podpore, v okviru učinkovitega partnerstva med regijami, državami članicami in EU;

3.  meni, da je treba v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov še bolj spodbujati prenos pristojnosti in sredstev na nižje ravni, odpor upravljavskih organov pri tem pa lahko omeji potencial teh dveh instrumentov; poziva države članice, naj zagovarjajo pristop od spodaj navzgor, ki daje odgovornost lokalnim skupinam; poziva Komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti pripravi priporočila in celovite smernice državam članicam, kako preseči pomanjkanje zaupanja in upravne ovire med različnimi ravni upravljanja, povezanimi z uresničevanjem lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb;

4.  poudarja, da zasnova celostnih večsektorskih inovativnih strategij visoke kakovosti predstavlja izziv za lokalno raven, zlasti če se je treba tega lotiti na participativen način;

5.  opozarja, da morajo ukrepi, sprejeti v okviru teh orodij, upoštevati prednostne naloge lokalnih akterjev ter biti dobro usklajeni s krovnimi cilji operativnih programov ter drugimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi razvojnimi strategijami ter strategijami za pametno specializacijo in takimi strategijami na ravni EU, kar daje prostor za prilagodljivost;

6.  opozarja, da morajo biti prožnejše in bolje vključene tudi uradne nacionalne in regionalne politike in ne le programi EU; poudarja, da bo ustvarjanje splošnejšega duha reforme upravljanja pripomoglo k temu, da se sredstva EU nacionalnim in regionalnim politikam ne bodo zagotavljala v „vzporednem“ okviru, ampak bodo vključena v širšo težnjo po doseganju trajnostnih gospodarskih izidov;

7.  meni, da je brezposelnost mladih skupaj s pomanjkanjem financiranja za MSP najbolj pereče vprašanje za države članice; poudarja, da morata biti ti dve vprašanji ena prednostnih nalog v strategijah lokalnega in teritorialnega razvoja; poziva lokalne in regionalne organe, naj zagotovijo davčne in druge spodbude za spodbujanje zaposlenosti mladih in njihovo medregionalno mobilnost ter dajejo prednost poklicnemu usposabljanju v partnerstvu z ustanovami za usposabljanje;

8.  priporoča lokalnim in regionalnim organom, naj namenijo posebno pozornost projektom za prilagajanje občin in regij novim demografskim razmeram in preprečevanje s tem nastalih neravnotežij, zlasti: 1. s prilagajanjem socialnih in mobilnostnih infrastruktur demografskim spremembam in migracijskim tokovom; 2. z oblikovanjem posebnega blaga in storitev za starajoče se prebivalstvo; 3. s podporo za zaposlitvene priložnosti za starejše, ženske in migrante, ki prispevajo k socialnemu vključevanju; 4. z zmogljivejšimi digitalnimi povezavami in ustvarjanjem platform, ki omogočajo in spodbujajo sodelovanje in stike državljanov iz odročnejših regij z različnimi upravnimi, socialnimi in političnimi službami organov na vseh ravneh (lokalni, regionalni, nacionalni in evropski);

9.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dodatno podporo, usposabljanje in smernice manjšim in manj razvitim občinam, ki imajo bolj omejene vire in zmogljivosti, zanje pa so morda upravno breme in kompleksnost izvajanja teh orodij težko sprejemljivi med načrtovanjem in uporabo; opozarja, da se teritorialna kohezija začenja od spodaj navzgor in mora vključevati tudi manjše upravne subjekte brez kakršnega koli izključevanja ali diskriminacije, kar zadeva dostop do celostnih teritorialnih naložb in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost; poziva Komisijo, naj sporoča rezultate najboljše prakse v vsaki državi članici, ter predlaga izmenjavo dobrih praks prek spletnega omrežja, ki bi tem subjektom zagotavljalo enake možnosti pri dostopu do orodij; spodbuja nacionalne in regionalne organe, naj predlagajo rešitve za povezovanje manjših upravnih subjektov v skupine ob upoštevanju teritorialne razsežnosti in posebnih razvojnih potreb;

10.  spodbuja države članice, naj opredelijo strategijo za večje izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb prek pristopa z več skladi, s čimer bi pripravili bolj učinkovite strategije regionalnega in lokalnega razvoja, zlasti na območjih iz člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije; poziva države članice, naj glede na potrebe uporabijo prožnost, kot je določena v členu 33(6) uredbe o splošnih določbah, da bi se tako bolje odzvale na posebnosti teh regij; spodbuja posebne ukrepe za zagotavljanje tehnične podpore in krepitve zmogljivosti za upravne organe na teh območjih glede na njihovo odročnost in delno slabši konkurenčni položaj;

11.  poudarja, da vključevanje več skladov ostaja izziv za deležnike, zlasti pri lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložbah; meni, da si je treba prizadevati za poenostavitev, da bi ustvarili pogoje za izvajanje teh orodij; zato pozdravlja ustanovitev skupine neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter prizadevanja Komisije na področju boljše priprave zakonodaje; poudarja, da je treba pri pripravi priporočil najti skupen evropski okvir;

12.  zlasti poudarja, da je treba obravnavati prakso prekomernega izvajanja postopkov, kjer se na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ustvarjajo dodatne in pogosto nepotrebne zahteve in ovire; ugotavlja, da obstajajo številne ravni revizije, ki povečujejo finančno in upravno breme za upravičence; vztraja, da se je treba izogibati podvajanju upravnih nalog, in poudarja, da je pomembno določiti pogoje za naložbe ter javno-zasebna partnerstva; priporoča, da se revizijske dejavnosti racionalizirajo, spremljanje pa naj se osredotoči na postopek in na oceno uspešnosti, hkrati pa se ohrani učinkovit nadzor;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo in izvajajo usmerjene dejavnosti usposabljanja za regionalne in lokalne akterje s poudarkom na lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložbah, ter poziva Komisijo, naj nameni pozornost programom usposabljanja, osredotočenim na lokalne upravičence; meni, da je odločilno zagotoviti vključitev in zastopanost vseh ustreznih sektorjev družbe pri teh dejavnostih; poudarja pomen učinkovite in uspešne uporabe tehnične pomoči pri podpiranju teh instrumentov, vendar brez podvajanja struktur;

14.  pozdravlja, da se Komisija osredotoča na rezultate in izide, kar bi moralo tudi lokalnim oblikovalcem politik olajšati prehod s pretirane osredotočenosti na črpanje sredstev ter popisovanja procesov izvajanja na opredeljevanje dejanskih in smiselnih ciljev, s katerimi bo prišlo do oprijemljivih sprememb za lokalna podjetja in prebivalce;

15.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja prave komunikacije med različnimi deležniki; spodbuja pobude za večjo izmenjavo informacij; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami okrepi usklajevanje in širjenje informacij o lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložbah; vztraja, da lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe povečujejo udeležbo državljanov pri lokalnem in regionalnem upravljanju, saj so neposredno vključeni v proces sprejemanja odločitev, s čimer se povečuje odgovornost za odločitve, ter poziva lokalne in regionalne organe, naj uvedejo ustrezne metode za vključevanje državljanov v javna posvetovanja, tako da spodbujajo višjo raven kulture posvetovanja in sodelovanja;

16.  spodbuja Komisijo, države članice in regije, naj po potrebi zagotovijo ustrezne mehanizme, s katerimi bi se izognili težavam med organi upravljanja in posameznimi partnerstvi, poleg tega pa naj zagotovijo, da so morebitni upravičenci ustrezno obveščeni o teh mehanizmih ter pri tem zaščiteni; je seznanjen z zamudami, ki so posledica reševanja sporov zaradi izpodbijanj, ter vztraja pri določitvi sklopa posebnih pravil za opredelitev postopkov za izpodbijanje in hitro reševanje za javna naročila;

17.  poziva Komisijo, zlasti njen generalni direktorat za regionalno in mestno politiko, naj vzpostavi okvir sodelovanja z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, da bi izkoristili njene dolgoletne izkušnje pri izvajanju programa za lokalni gospodarski razvoj in razvoj zaposlovanja, ter naj ugotovi sinergije med orodji, zlasti pri krepitvi zmogljivosti izvajanja pri lokalnih akterjih;

18.  poudarja pomen okrepljenih prizadevanj držav članic in Komisije za razširitev uporabe novih orodij v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja; poudarja, da se sosednja območja, ki jih ločuje meja, pogosto soočajo s podobnimi izzivi, ki jih je mogoče bolje reševati s skupnimi močmi, na lokalni ravni;

19.  je zaskrbljen zaradi visoke stopnje brezposelnosti v številnih državah članicah in regijah EU; spodbuja države članice, naj te instrumente uporabljajo pri projektih za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in priložnosti za MSP, za spodbujanje naložb, trajnostne in vključujoče rasti ter socialnih naložb in kot prispevek za zmanjšanje revščine in za socialno vključenost, zlasti v regijah in podregijah, ki to najbolj potrebujejo; poudarja, da je v zvezi s tem pomembno integrirano financiranje, zlasti kombinacija Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj; opozarja na potencial ponovnega vlaganja dela lokalnih davkov v dejavnosti, usmerjene v učinkovitost; poziva Komisijo, naj razvije posebno investicijsko strategijo v skladu s svežnjem o socialnih naložbah, ki bi lahko koristila regijam z najvišjo stopnjo brezposelnosti;

20.  poudarja, da ima lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zaradi pristopa od spodaj navzgor potencial za podpiranje strategij lokalnega razvoja, ustvarjanje zaposlitvenih možnosti in spodbujanje trajnega razvoja podeželja; meni, da se lahko celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, neposredno odzovejo na lokalne potrebe in izzive na bolj ciljno usmerjen in ustrezen način, vztraja pri širšem vključevanju mestnih območij v ta mehanizem in poziva Komisijo, naj to strategijo dejavno izvaja; meni, da so celostne teritorialne naložbe učinkovit izvedbeni mehanizem za izvajanje celovitih načrtov za oživljanje in razvoj mest; poziva Komisijo, naj izvaja uredbe, ki zajemajo financiranje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov kot celote, s čimer bi podprla sinergijo;

21.  opozarja Komisijo, da je treba za zagotovitev oprijemljivega napredka pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 pri pregledu strategije in večletnega finančnega okvira bolj upoštevati lokalne in regionalne razmere ter posebne okoliščine ustreznih območij;

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost

22.  pozdravlja uvedbo novega instrumenta za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ki presega pobudo LEADER in je namenjen opolnomočenju lokalnih skupnosti in zagotavljanju posebnih lokalnih rešitev, ne le prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ampak tudi prek drugih evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

23.  poudarja, da lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ponuja možnosti tudi mestnim in primestnim območjem in bi moral biti sestavni del širših strategij urbanega razvoja, tudi prek čezmejnega sodelovanja; opozarja, da mora biti razvoj mestnih območij trajnosten in skladen z razvojem okoliških, obmestnih in podeželskih območij, da se zagotovi čim večja učinkovitost strategij teritorialnega razvoja;

24.  obžaluje, da se bo v veliko državah članicah lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, izvajal po pristopu z enim skladom, kar lahko pomeni izgubljene priložnosti za pripravo učinkovitejših strategij lokalnega razvoja; opozarja na pomen celostnega pristopa in potrebo po vključitvi čim večjega števila deležnikov lokalne civilne družbe;

25.  pozdravlja ustanovitev Horizontalne delovne skupine za partnerstvo, za kar ima zasluge GD REGIO;

26.  poziva k doslednemu spoštovanju kodeksa ravnanja za partnerstvo, zlasti glede uporabe načela partnerstva pri izvajanju celostnih teritorialnih naložb in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost;

27.  spodbuja krepitev zmogljivosti in ozaveščenosti ter dejavno udeležbo socialnih in gospodarskih partnerjev, skupaj z deležniki civilne družbe, da bi lahko čim več partnerjev predlagalo strategije za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, še pred rokom za oddajo predlogov (torej do 31. decembra 2017);

28.  je zaskrbljen, da v nekaterih državah članicah pri lokalnem razvoju, ki ga vodi skupnost, včasih ni dejanskega pristopa od spodaj navzgor, temveč gre zgolj za izpolnjevanje birokratskih zahtev; zato vztraja, da morajo imeti lokalni akterji resnično moč odločanja;

29.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami spodbuja izmenjavo najboljše prakse o lokalnih akcijskih skupinah, in sicer na podlagi strategije na evropski ravni za obveščanje o njihovih uspešnih projektih, za kar naj se uporabijo obstoječi instrumenti in platforme, kot so TAIEX, REGIO PEER 2 PEER, URBACT ter mreža za urbani razvoj;

30.  poziva Komisijo in države članice, naj se zavzamejo za pobude za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ter zagotovijo več prožnosti v operativnih programih ter v okviru regionalne in nacionalne politike ter politike EU, tako da bo mogoče bolje upoštevati prednostne naloge strategij za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost; priznava uspešnost lokalnih akcijskih skupin pri vodenju projektov in poziva k bolj celovitemu financiranju, hkrati pa naj se pretehta razširitev njihovega področja uporabe; izraža obžalovanje, da nacionalni organi v nekaterih državah članicah lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, omejujejo na en sam posebni cilj politike; odločno poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi smernice za financiranje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, z več skladi, in spodbuja uporabo finančnih instrumentov;

31.  opozarja, da uredba o Evropskem socialnem skladu omogoča specifične prednostne naložbe za „strategije lokalnega razvoja, ki jih vodi skupnost“ v okviru tematskega cilja 9, in spodbuja države članice, naj to vključijo v svoje operativne programe; poudarja, da lahko sklad zagotovi bistveno podporo za teritorialne pakte za zaposlovanje, strategije za urbani razvoj in krepitev institucionalne zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni, ter poziva Komisijo, naj državam članicam zagotovi dodatno pomoč pri izvajanju teh specifičnih prednostnih naložb ter v svojih letnih poročilih o dejavnostih zagotovi informacije o obsegu takega izvajanja; poziva Komisijo, naj v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira obravnava težave, ki so že bile opredeljene pri izvajanju instrumentov, ter najde trajne rešitve;

32.  meni, da bi morala biti orodja, kot je participativna priprava proračuna, vključena v strategijo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, saj gre za demokratično prakso, ki znatno prispeva k večji vključenosti socialnih in gospodarskih partnerjev za okrepitev socialne kohezije na lokalni ravni ter izboljšanje učinkovitosti javne porabe;

33.  poudarja temeljni pomen nediskriminatornega in preglednega pristopa ter zmanjševanja možnosti za navzkrižje interesov pri stikih med posamezniki v javnem in zasebnem sektorju, da se zagotovi ravnotežje med učinkovitostjo, poenostavitvijo in preglednostjo; poleg tega pozdravlja sodelovanje širokega nabora partnerjev v lokalnih akcijskih skupinah; meni, da je ustrezna določba iz veljavnega zakonodajnega okvira, na podlagi katere niti javni organi niti katerakoli posamezna interesna skupina v lokalnih akcijskih skupinah ne more imeti več kot 49 % glasovalnih pravic, kar omogoča premik od administrativnega pristopa k pristopu, usmerjenemu v rezultate, oziroma k inovativnemu pristopu; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja in oceni izvajanje te določbe, tudi okoliščin, kjer bi bile dovoljene izjeme, ter zagotovi ciljno usmerjeno pomoč za izgradnjo zmogljivosti in tehnično pomoč;

Celostne teritorialne naložbe

34.  ugotavlja, da so pri izvajanju celostnih teritorialnih naložb možni različni pristopi upravljanja; vendar meni, da je odločilnega pomena, da lokalni partnerji prevzamejo vlogo glavnega akterja pri pripravi strategije teritorialnega razvoja pri celostnih teritorialnih naložbah ter da so v celoti vključeni v njeno vodenje, spremljanje in revizijo, s čimer bi zagotovili dejanski občutek lokalne odgovornosti pri posegih v okviru celostnih teritorialnih naložb;

35.  poudarja, da celostne teritorialne naložbe ne bi smele biti omejene zgolj na mestna območja, ampak bi morale zadevati geografska območja, kot so mestne soseske, velemestna območja, mestno-podeželska, podregionalna ali čezmejna območja; poudarja, da so celostne teritorialne naložbe najprimernejše orodje za upoštevanje posebnih potreb območja, ker omogočajo prožnejše določanje njihovega teritorialnega področja uporabe in s tem uporabo dejanskega lokalnega pristopa; meni, da celostne teritorialne naložbe zagotavljajo tudi primerno strukturo za reševanje problematike območij s slabim dostopom do storitev ter odročnih skupnosti in skupnostmi z omejenimi možnostmi; poziva Komisijo in države članice, naj čim bolje izkoristijo človeške in tehnične vire ter pogosteje uporabljajo celostne teritorialne naložbe na področju čezmejnega sodelovanja;

36.  poudarja, da sta zgodnja vključitev regionalnih in lokalnih organov in deležnikov, skupaj s civilno družbo, v strategijo teritorialnega razvoja od spodaj navzgor ter večji prenos pooblastil nanje bistvena za občutek odgovornosti v prihodnje, sodelovanje in uspeh celostne teritorialne strategije, ki se bo izvajala na lokalni in medsektorski ravni; vztraja, da je treba povečati zmogljivost izkoriščanja lastnih možnosti za razvoj v skladu z lokalnimi značilnostmi;

37.  spodbuja države članice, naj izbrani pristop k celostnim teritorialnim naložbam temelji na več skladih, s čimer bi dosegli sinergije med skladi na danem območju in celoviteje odgovorili na izzive; poudarja, da je za spodbujanje združevanja sredstev iz različnih virov potrebna ciljno usmerjena krepitev zmogljivosti;

38.  poudarja, da je pozna odločitev na nacionalni ravni za uporabo instrumenta celostnih teritorialnih naložb izpostavljena kot glavna ovira za ustrezno oblikovanje teritorialne strategije, vzpostavitev strukture za usklajevanje, določitev proračuna in pripravo nacionalne pravne podlage za celostne teritorialne naložbe;

39.  pozdravlja prizadevanja Komisije skupaj s strokovno skupino za teritorialno kohezijo in mestne zadeve (TCUM) pri pripravi scenarijev za celostne teritorialne naložbe; meni, da bi take smernice morale biti pripravljene na začetku programskega procesa; meni, da je smernice treba posodobiti z dejanskimi primeri in pridobljenimi izkušnjami pri celostnih teritorialnih naložbah, ko se bodo izvajale;

40.  poziva Komisijo, naj upošteva rezultate raziskave Odbora regij iz leta 2015 ter učinkoviteje uporablja orodja informacijske tehnologije in ustvarja manj papirne dokumentacije, uvede prožnejša pravila za države/regije z zelo malo dodeljenimi sredstvi, izboljša mehanizme sofinanciranja v državah članicah in zagotovi več usposabljanja za odgovorne za upravljanje in črpanje sredstev, vključno z izvoljenimi politiki;

Priporočila za prihodnje

41.  meni, da bi morala lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe imeti še pomembnejšo vlogo v prihodnji kohezijski politiki; poziva Komisijo, naj pred novim zakonodajnim predlogom o možnih scenarijih za obdobje po letu 2020, povezanih s temi orodji, pripravi poročilo o prednostih, slabostih, priložnostih in nevarnostih (analizo SWOT) izvajanja teh dveh instrumentov;

42.  poziva, naj se v tem poročilu preuči učinek in učinkovitost lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb ter, ali bi bil v zakonodaji o kohezijski politiki po letu 2020 glede teh instrumentov zaželen obvezen pristop, pri čemer bi se za ta instrumenta namenila sredstva v operativnih programih; predlaga, naj se preuči oblikovanje konkretnih pobud, s katerimi bi države članice spodbudili k izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb, skupaj z možnimi sredstvi za zagotavljanje večje skladnosti med operativnimi programi ter tema instrumentoma; poudarja, da bi morala ta analiza temeljiti na ustreznem sklopu kazalnikov, ki bi odražali kvalitativne in kakovostne elemente;

43.  zahteva, naj se pri celostnih teritorialnih naložbah pri naslednji generaciji kohezijske politike pristop od spodaj navzgor formalizira tako med fazo programiranja kot med fazo izvajanja;

44.  spodbuja Komisijo in države članice, naj z usklajevanjem s pristojnimi lokalnimi organi spremljajo uporabo sredstev za celostne teritorialne naložbe, saj je to zaradi njihovega združevanja količinsko pomembnejše kot prej; poudarja, da je to pomembno za zmanjšanje možnosti korupcije v državah članicah;

45.  ponovno poudarja, da je zlasti pri pripravi smernic potreben dvojen pristop, in sicer eden za države članice, ki imajo le nacionalne operativne programe, in drugi za tiste, ki imajo tudi regionalne operativne programe;

46.  vztraja, da je treba izboljšati usklajevanje pri smernicah za ta orodja med Komisijo, državami članicami in regijami; priporoča, naj se smernice pripravljajo sočasno s predlogom nove zakonodaje o kohezijski politiki za programsko obdobje po letu 2020 in se kasneje posodobijo; poudarja, da bi s tem pravočasno zagotovili dokumente s smernicami, okrepili pravno varnost za vse strani in zagotovili pojasnila, kako bi se predlagane določbe izvajale v praksi.

o
o   o

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter regionalnim in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 487.
(4) UL L 149, 20.5.2014, str. 1.
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
(6) UL C 17, 19.1.2013, str. 18.
(7) UL C 313, 22.9.2015, str. 31.
(8) UL C 230, 14.7.2015, str. 1.
(9) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 9.
(10) UL C 440, 30.12.2015, str. 6.
(11) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0015.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0419.


Statistika glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb ***I
PDF 321kWORD 72k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 184/2005 o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb v zvezi s podelitvijo delegiranih in izvedbenih pooblastil Komisiji za sprejetje nekaterih ukrepov (COM(2014)0379 – C8-0038/2014 – 2014/0194(COD))
P8_TA(2016)0212A8-0227/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0379),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0038/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 284(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 5. decembra 2014(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 24. februarja 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0227/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 10. maja 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 184/2005 o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2016/1013.)

(1) UL C 31, 30.1.2015, str. 3.


Kohezijska politika v gorskih regijah EU
PDF 375kWORD 151k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. maja 2016 o kohezijski politiki v gorskih regijah EU (2015/2279(INI))
P8_TA(2016)0213A8-0074/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju naslova III dela III Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti v zvezi s kmetijstvom,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije dne 28. aprila 2015 o novi gozdarski strategiji EU: za gozdove in gozdarski sektor(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. septembra 2010 o evropski strategiji za gospodarski in družbeni razvoj gorskih regij, otokov in redko poseljenih območij(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o ohranjanju proizvodnje mleka v gorskih območjih, območjih z neugodnim položajem in najbolj oddaljenih regijah po prenehanju veljavnosti sistema mlečnih kvot(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2013 o makroregionalni strategiji za Alpe(14),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji Evropske unije za alpsko regijo (COM(2015)0366) ter priloženega akcijskega načrta,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. decembra 2014 z naslovom "Makroregionalna strategija Evropske unije za Alpe"(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2011 o izvajanju strategije EU za Podonavje(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2010 o evropski strategiji za Podonavje(17),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. aprila 2011 o strategiji EU za Podonavje,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji Evropske unije za Podonavje (COM(2013)0181),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o strategiji Evropske unije za Podonavje (COM(2010)0715) in okvirnega akcijskega načrta, priloženega k tej strategiji (SEC(2010)1489),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. junija 2011 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Strategija Evropske unije za Podonavje(18),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 31. marca 2011 o strategiji EU za Podonavje(19),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o dodani vrednosti makroregionalnih strategij (COM(2013)0468) in zadevnih sklepov Sveta z dne 22. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju šestega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji (COM(2014)0473),

–  ob upoštevanju Alpske konvencije in njenih protokolov;

–  ob upoštevanju študije združenja Euromontana z dne 28. februarja 2013 z naslovom Toward Mountains 2020: Step 1 – capitalising on Euromontana work to inspire programming (Procesu Gore 2020 naproti: prvi korak – izkoriščanje dela združenja Euromontana kot navdiha za programsko načrtovanje),

–  ob upoštevanju študije Generalnega direktorata Parlamenta za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika, regionalni razvoj) iz februarja 2016 z naslovom "Research for REGI Committee – Cohesion in mountainous regions of the EU" (Študija za odbor REGI – Kohezija v gorskih regijah EU),

–  ob upoštevanju projekta Women/Alpnet v programu Interreg za alpski prostor (2001–2006): Omrežje lokalnih institucij in informacijskih centrov za ženske: spodbujanje sodelovanja žensk v trajnostnem razvoju alpskega prostora;

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0074/2016),

A.  ker gorske regije predstavljajo pomemben delež ozemlja EU (približno 30 %) in ker je celotna EU odvisna od storitev njihovih ekosistemov;

B.  ker v regionalni politiki EU ni jasne opredelitve gorskih regij in ker opredelitev, ki se uporablja v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ni primerna za kohezijsko politiko in je kot take ni mogoče uporabiti za učinkovito upravljanje te politike;

C.  ker so te regije zaradi ekstremnih pogojev in oddaljenosti strukturno v slabšem položaju v taki meri, da se številne gorske regije soočajo z upadanjem in staranjem prebivalstva, kar lahko poruši naravni generacijski krog ter vodi k zniževanju socialnih standardov in kakovosti življenja; ker to pogosto vodi do večje stopnje brezposelnosti, socialne izključenosti in preseljevanja v mesta;

D.  ker gorske regije ponujajo številne priložnosti za doseganje ciljev EU glede zaposlovanja, kohezije in varovanja okolja na podlagi trajnostne rabe njihovih naravnih virov;

E.  ker se gorske regije precej razlikujejo, zaradi česar je potrebno usklajevanje politik in sektorjev, tako med različnimi gorskimi regijami (horizontalno) kakor tudi znotraj posameznih gorskih regij (vertikalno);

F.  ker bi se morala podpora za gorske regije iz različnih instrumentov EU, kot so EKSRP in evropski strukturni in investicijski (ESI) skladi, dopolnjevati, da bi tako ustvarili sinergije, ki bi omogočale boljši in bolj vključujoč razvoj;

G.  ker imajo gorske regije pomembno vlogo v gospodarskem, socialnem in trajnostnem razvoju držav članic in zagotavljajo številne ekosistemske storitve; ker enakost spolov pomembno vpliva na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v Evropi; ker gorsko čezmejno sodelovanje predstavlja trajnosten način za spodbujanje gospodarskega in socialnega razvoja teh regij;

H.  ker lahko gorske regije zaradi svojih posebnosti, zlasti obilja in raznolikosti obnovljivih virov ter odvisnosti od učinkovite rabe virov in energijske učinkovitosti, prispevajo k razvoju novih tehnologij in inovacij nasploh;

I.  ker gorska območja pozitivno prispevajo k trajnostnemu razvoju, boju proti podnebnim spremembam, ohranjanju in varovanju regionalnih ekosistemov in biotske raznovrstnosti; ker je na gorskih območjih veliko površin zaščitenih v okviru ekološkega omrežja Natura 2000 in drugih oblik zaščite naravnih vrednot, kar na eni strani omejuje gospodarsko dejavnost, na drugi strani pa spodbuja h krepitvi bolj trajnostnih oblik kmetovanja in k intenzivnejšemu povezovanju kmetijske dejavnosti z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi; ker sta kmetovanje in gospodarjenje z zemljišči na gorskih območjih velikega pomena za njihovo hidrogeološko stabilnost;

J.  ker se gorske regije soočajo z resnimi izzivi v zvezi s socialnim in gospodarskim razvojem, podnebnimi spremembami, prometom ter demografskimi vprašanji, ki jih je treba reševati z vzpostavitvijo ustreznih povezav z mestnimi in nižje ležečimi območji in zagotovitvijo dostopa do digitalnih storitev;

K.  ker gorska območja z ohranjenimi ekosistemi in njihovimi storitvami lahko nudijo osnovo številnim gospodarskim dejavnostim s poudarkom na kmetijstvu, gozdarstvu, turizmu in energetiki ob upoštevanju kulturne in naravne dediščine teh območij in diverzifikacije kmetij; ker je mogoče te dejavnosti spobujati z usklajenimi ukrepi in/ali čezmejnim sodelovanjem in ker se na gorskih območjih ohranjajo edinstvene razmere in tradicionalno znanje ter ker ta območja ponujajo velik potencial za preoblikovanje v kakovostne kmetijske sisteme;

L.  ker so ledeniki posebnost evropskih gora in so bistvenega pomena tako za gorske ekosisteme kot za njihove vodne sisteme, njihovo krčenje in tanjšanje od sredine 19. stoletja pa je doseglo zaskrbljujočo raven, in ker so številni evropski ledeniki že izginili ali jim to grozi do leta 2050;

M.  ker dodatni stroški zaradi podnebnih in zemljepisnih pogojev, oddaljenosti od gospodarskih središč in odročnosti negativno vplivajo na gospodarski, socialni in kulturni razvoj gorskih območij; ker pomanjkanje zadostne infrastrukture, tudi širokopasovne pokritosti, ter naložb v gorska območja prispeva k povečevanju razlik med temi in drugimi regijami; ker je treba prizadevanja za ohranitev kmetijske ekonomske proizvodnje na gorskih območjih EU podpreti s fizično in digitalno dostopnostjo in infrastrukturo ter dostopom do javnih storitev in storitev splošnega pomena, kot so izobraževanje, socialne storitve, zdravstvena oskrba, promet in poštne storitve, za prebivalce teh regij;

N.  ker so v Evropi različne vrste gorskih regij, ki pa jih združuje soočanje s temeljnimi skupnimi izzivi, kot so slaba dostopnost, majhno število delovnih mest, starajoče se prebivalstvo, pomanjkljive povezave, posledice zaradi podnebnih sprememb in intenzifikacija antropogenih proizvodnih dejavnosti; ker je treba za obravnavo teh vidikov narediti dejavne korake;

O.  ker je glede na nestanovitne trge in cene, vse višje stroške proizvodnje, vse večjo konkurenco, ukinitev mlečnih kvot in okoljske izzive nujno treba zaščititi pridelavo hrane in večfunkcionalno vlogo kmetijstva, da bi ohranili dodano vrednost na gorskih območjih, spodbudili trajnostna delovna mesta in omogočili dostop do drugih virov dohodka;

P.  ker se gorske regije, ki ležijo na zunanjih mejah EU, soočajo z dodatnimi težavami, nanje pa v večji meri vplivajo negativni trendi, skupni vsem gorskim regijam;

Q.  ker so v Evropi gorske verige, ki se raztezajo čez več držav članic in segajo tudi države nečlanice, na primer Karpati, ki so po zadnji širitvi EU postali vzhodna meja EU, danes pa je to izjemno pomembno geopolitično področje, kjer se srečujejo izredno pomembni strateški politični interesi za stabilnost Unije;

R.  ker je v številnih gorskih regijah ni osnovne infrastrukture, javnih storitev in stalnega dostopa do storitev splošnega pomena, zlasti na področjih sezonske dejavnosti;

S.  ker je gorsko kmetijstvo pomembno za identiteto in kulturo gorskih regij in še naprej prispeva k zaposlenosti in posebnim sektorjem gospodarstva v teh regijah, kot sta gozdni viri in turizem, pri čemer je treba upoštevati, da se nadaljujeta diverzifikacija gospodarstva in zaposlovanja v teh sektorjih ter da imata sektorja osrednjo vlogo v krožnem gospodarstvu;

T.  ker tudi nekatere najbolj oddaljene regije veljajo za gorske regije vulkanskega izvora (z dejavnimi ali spečimi vulkani, vulkanskimi masivi ali verigami vulkanov in vulkanskimi otoki) z ugreznjenim in vidnim delom in ker se soočajo s težavami, povezanimi s topologijo pokrajine;

U.  ker se ženske, ki živijo v gorskih regijah, zlasti v regijah z omejenimi možnostmi, pogosto soočajo s težavami pri dostopu do višjih ravni izobraževanja in možnostmi za dostojno delo;

V.  ker je treba poiskati odgovor na razne izzive, ki jih predstavljajo upadanje prebivalstva, učinek podnebnih sprememb, pomanjkanje razpoložljivih kmetijskih zemljišč, njihovo opuščanje in s tem zaraščanje z grmičevjem ali gozdom ter potreba po ohranitvi travišč v gorah;

W.  ker ima živinoreja (mlečna in ekstenzivna mesna reja) pomembno vlogo na gorskih območjih v številnih državah EU; ker imajo zahtevni tržni pogoji in velike stroškovne neugodnosti velik učinek na majhne kmetije na teh območjih;

X.  ker člen 174(3) PDEU izrecno omenja, da je treba posebno pozornost med drugim namenjati gorskim regijam; ker veliko politik, programov in strategij EU posredno vpliva na gorske regije;

Usklajen pristop in splošne opombe

1.  poziva Komisijo, naj začne postopek priprave delovne opredelitve za funkcionalna gorska območja v okviru kohezijske politike, naj dopolni opredelitev gorskih območij, ki se uporablja v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, da bi izboljšali usklajevanje med zadevnimi politikami in ukrepi; meni, da mora biti tovrstna opredelitev široko zastavljena in vključujoča ter da mora upoštevati različne dejavnike, kot so nadmorska višina, dostopnost in naklon; poziva Komisijo, naj pripravi celovito opredelitev, ki bo vključevala tudi vulkanske regije na otokih in v najbolj oddaljenih regijah, pa tudi področja, ki sicer niso gorska, a so v veliki meri vključena v gorska območja; v tem okviru poudarja, da je zamisel iz strategije EU za alpsko regijo (EUSALP), da se vanjo vključijo območja, ki niso gorska, dobra pobuda;

2.  meni, da bi morale politike EU oblikovati poseben pristop za gorske regije, saj so zanje značilne očitne strukturne omejitve; opozarja, da te regije potrebujejo dodatno podporo pri premagovanju izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe, pri zagotavljanju zaposlitev skozi vse leto, in ne samo v času sezone, gospodarskem razvoju, preprečevanju in obvladovanju naravnih nesreč in varovanju okolja ter pri prizadevanjih za uresničitev ciljev EU na področju obnovljive energije; zato meni, da bi bilo treba gorske regije vključiti v vse vidike politik EU, vključno s kohezijsko politiko, in sicer z uvedbo ocene teritorialnega učinka;

3.  priznava, da EU nima posebne politike za gorske regije, in poudarja, da so lahko obstoječe politike, programi in strategije, ki posredno vplivajo na tovrstna območja, osnova za agendo za gorske regije EU, na podlagi katere bi bilo treba oblikovati strategijo EU, katere namen bi bil doseči dolgoročni razvoj gorskih regij in območij, odvisnih od njih;

4.  poziva Komisijo, naj pripravi agendo za gorske regije EU, ki bi morala predstavljati okvir, iz katerega bi črpale nadnacionalne, čezmejne in medregionalne politike; meni, da bi bilo treba v tej prihodnji agendi določiti prednostne naloge razvoja teh regij, da bi lahko bolje prilagodili sektorske politike in v skladih EU poiskali možnosti za njihovo financiranje ter oblikovali dolgoročne trajnostne politike za vključevanje;

5.  v okviru tega programa poziva Komisijo, naj vzpostavi specifičen in podroben program za zaščito evropskih ledenikov, ki naj bi do leta 2050 izginili;

6.  poziva k povečanju sinergij s pomočjo usklajevanja politik, strategij in programov EU, ki posredno vplivajo na gorske regije, kot so Obzorje 2020, COSME, LIFE, Natura 2000, strategija EU za širokopasovne povezave, strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, okoljski akcijski program EU, instrument za povezovanje Evrope, evropsko teritorialno sodelovanje, evropski strukturni in investicijski skladi in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) ter pobude za makroregionalno strategijo; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi bilo mogoče te programe uporabiti in izvajati v gorskih regijah;

7.  poudarja, da je pomembno ustvariti sinergije med politikami, instrumenti in sektorji, za kar je treba uporabiti celosten pristop; poudarja dragocene izkušnje, pridobljene pri izvajanju Alpske konvencije, ki združuje gospodarske, socialne in okoljske interese;

8.  opozarja na pomanjkanje uporabnih zemljišč v gorskih regijah, kar lahko povzroči konflikte zaradi razhajajočih ali prekrivajočih se interesov pri kategorizaciji in uporabi zemljišč; zato poziva države članice, naj razvijejo in uporabljajo orodja za prostorsko načrtovanje, ki bodo olajšala usklajevanje in javno udeležbo pri teritorialnem razvoju; meni, da je protokol Urejanje prostora in trajnostni razvoj k Alpski konvenciji pomemben primer, ki ga je treba še bolj izkoristiti;

9.  poziva naravne parke držav članic, ki mejijo na eno ali več drugih držav, naj oblikujejo skupne pristope za upravljanje, razvoj in zaščito teh naravnih parkov;

10.  ugotavlja, da nedavne reforme skupne kmetijske in regionalne politike omogočajo, da upravljanje evropskih kohezijskih sredstev poteka na regionalni ravni;

11.  poziva organe upravljanja, naj razmislijo o povečanju obsega dodeljenih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov na nacionalni ravni v podporo nerazvitim gorskim regijam in pri tem po možnosti uporabijo večsektorski politični pristop; poziva države članice, naj spodbujajo naložbe v gorska območja, tako da dajo prednost financiranju operativnih programov za taka območja;

12.  poudarja, da je treba teritorialno razsežnost kohezijske politike obravnavati prednostno, in sicer s ciljno usmerjenimi pobudami za teritorialni razvoj in dodatno podporo za teritorialno sodelovanje na evropski ravni;

13.  poudarja, da lahko države članice in regije v skladu z uredbo za razvoj podeželja oblikujejo tematske podprograme s poudarkom na potrebah gorskih območij, ki so upravičena do večje stopnje javnega financiranja; jih spodbuja, naj te priložnosti izkoristijo; ugotavlja, da tega doslej ni storil še noben pristojni organ; hkrati meni, da to ne pomeni nujno, da za te regije ni predvidena posebna pomoč;

14.  spodbuja države članice, naj prispevajo k razvoju gorskih območij, njihovemu razvojnemu potencialu in ciljem, tako da uporabljajo orodja, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost; spodbuja podporo lokalnih akcijskih skupin za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, da bi spodbudili nadnacionalna omrežja in delovne metode sodelovanja;

15.  poudarja potencial ter pomen dosedanjega in prihodnjega razvoja makroregionalnih strategij za trajnostni razvoj gorskih regij EU z močno razsežnostjo čezmejnega sodelovanja, kjer je to mogoče; poziva k upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri izvajanju drugih makroregionalnih strategij EU;

16.  pozdravlja sedanje pobude za Karpatsko gorovje v strategiji EU za Podonavje, pa tudi napredek, dosežen pri makroregionalni strategiji EU za Alpe; ugotavlja, da je slednja dober primer celostnega pristopa k teritorialnemu razvoju, ki upošteva gorska območja in regije, vključene v njih;

17.  meni, da instrument evropskega teritorialnega sodelovanja ponuja odlično priložnost za izmenjavo primerov najboljše prakse in znanja med gorskimi regijami, ki v številnih primerih ležijo na nacionalnih mejah, in poziva, da se v prihodnje evropsko teritorialno sodelovanje vključi posebna gorska razsežnost; pozdravlja pobude, kot so politike proti upadanju števila prebivalstva na gorskih območjih (PADIMA), katerih namen je obravnavati specifične težave, s katerimi se soočajo gorske regije; poudarja pomen programov Interreg in drugih pobud za sodelovanje, kot sta evropsko združenje za teritorialno sodelovanje in evropsko gospodarsko interesno združenje, pri skupnem in usklajenem razvijanju skupnih področij in gorovij v regijah, ki zajemajo čezmejna gorska območja;

18.  poziva Komisijo, naj objavi sporočilo, ki bo vsebovalo agendo za gorske regije EU, in nato še belo knjigo o razvoju gorskih regij, ki bo osnovana na primerih najboljše prakse in bo vključevala lokalne, regionalne in nacionalne organe ter druge relevantne akterje, vključno z gospodarskimi in socialnimi partnerji ter predstavniki civilne družbe;

19.  vztraja, da bi morala Komisija in drugi deležniki temeljito in redno ocenjevati razmere v gorskih regijah EU ter analizirati podatke, kot so rezultati izvajanja operativnih programov kohezijske politike ter kazalniki sprememb kakovosti življenja in demografske slike, da bi lahko pravilno usmerjali financiranje in izvajanje politik EU;

20.  poudarja, da so potrebni zanesljivi razčlenjeni statistični podatki, na katerih bodo lahko osnovane politične pobude;

21.  poziva k sodelovanju s tretjimi državami ter regionalnimi in lokalnimi organi pri izvajanju politike za gorske regije;

22.  poziva Komisijo, naj za dosego konkretnih rezultatov spodbuja uporabo finančnih instrumentov v gorskih regijah;

23.  pozdravlja tekočo razpravo o poenostavitvi kohezijske politike; upa, da bosta okretnejši okvir ter razpoložljivost instrumentov, ki jih bodo deležniki in upravičenci lažje uporabljali, prispevala k razvoju gorskih regij EU; poziva, naj se posebna pozornost nameni poenostavitvi in prizadevanjem za spodbujanje naložb v gorskih regijah;

24.  poziva Komisijo, naj predlaga razglasitev evropskega leta otokov in gora;

Delovna mesta in gospodarska rast v gorskih regijah

25.  ugotavlja, da se MSP v gorskih regijah soočajo z resnimi težavami, ki so posledica pomanjkanja dostopnosti, infrastrukture, povezljivosti in človeških virov; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni razvoju MSP v gorskih regijah, zlasti na gorskih območjih, ki so jih prizadele naravne in klimatske nesreče, zato poziva države članice, naj dajo prednost naložbam v infrastrukturo in storitve na gorskih območjih; poziva k sinergijam med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter ostalimi programi in pobudami, ki jih subvencionira EU, za oblikovanje celostnega in učinkovitega političnega pristopa, da bi MSP in podjetništvu tako zagotovili čim večjo podporo; poudarja, da bi bilo treba razviti celostne lokalne strategije za gorske regije, da bi opredelili konkretne priložnosti za razvoj, vključevati pa bi morale ukrepe, s katerimi bi povečali povezljivosti lokalnih MSP ter okrepili odnose in usklajevanje v posameznih sektorjih in med sektorji;

26.  poudarja, da je v zvezi z dejavnostmi razvijanja turizma in varstva okolja pomembno zagotoviti raznoliko kmetijsko proizvodnjo ter strukturirati prehranske verige na gorskih območjih, bodisi znotraj združenj organizacij proizvajalcev, s čimer bodo imeli kmetje večjo pogajalsko moč, bodisi z vzpostavljanjem lokalnih trgov in kratkih dobavnih verig; poudarja, da je treba zagotoviti dostop do večjih trgov ter uvesti ukrepe za kakovost, promocijo in zaščito proizvodov, s čimer bi izboljšali trženje kmetijskih proizvodov in njihovo vključenost v splošno ponudbo turističnih proizvodov na danem geografskem območju; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj sprožijo razpravo o uvedbi posebnega označevanja za kmetijske proizvode z gorskih območij na ravni EU, saj imajo gorske regije velik potencial za proizvajanje visokokakovostnih prehrambenih proizvodov;

27.  v zvezi s tem priznava, da treba kmetijsko proizvodnjo na gorskih območjih podpreti s sredstvi iz EKSRP in si prizadevati za zagotovitev dodane vrednosti prek sinergij z drugimi skladi in pobudami EU, pa tudi z zasebnimi finančnimi instrumenti, da bi se ustvaril pozitiven učinek na gorska območja;

28.  pozdravlja napredek, dosežen pri strategiji EU za gozdove; podpira trajnostni razvoj gozdov na ravni Unije, zlasti kar zadeva prispevek gozdov k varstvu okolja in biotske raznovrstnosti ter uresničevanju ciljev na področju obnovljive energije; ugotavlja, da bi lahko znotraj strategije poudarili gospodarsko razsežnost gozdarstva;

29.  meni, da lahko gozdarstvo omogoči zaposlitev in gospodarski razvoj v gorskih regijah in da bi bilo zato treba gozdne vire s trajnostnim izkoriščanjem trajno ohraniti; poudarja, da so gozdovi izredno pomembni za ekosistem in imajo v gorskih regijah pomembno vlogo pri preprečevanju snežnih in zemeljskih plazov ter poplav; poziva k podpiranju MSP, zlasti tistih, ki so bila ustanovljena na gorskih območjih in so vključena v gozdarski sektor ter v celoti spoštujejo načelo okoljske trajnosti; poudarja, da ima gozdarstvo na gorskih območjih posebno gospodarsko in socialno vlogo in da so za učinkovito rabo gozdnih virov pomembne naložbe v te regije; opozarja na pomembno vlogo, ki jo imajo gozdovi pri zagotavljanju primarnih in sekundarnih surovin, ki se uporabljajo v farmacevtski, kozmetični in živilski industriji, s čimer prispevajo k ustvarjanju delovnih mest; v zvezi s tem poziva, naj se v okviru kohezijske politike večja pozornost nameni trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi;

30.  poziva k dodatnim spodbudam za ohranitev malih predelovalnih obratov ter malih in srednjih gorskih kmetij na gorskih območjih, ki so pomemben vir zaposlitev in proizvajajo proizvode s posebnimi lastnostmi glede kakovosti, vendar so njihovi stroški v povprečju višji, donosnost pa manjša od intenzivnih pridelovalnih ali živinorejskih kmetij; poziva Komisijo, naj spodbuja pilotne projekte za oživljanje tradicionalnih (med drugim kmetijskih in obrtniških) gospodarskih dejavnosti na gorskih območjih, za katera je značilno upadanje števila prebivalstva; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo poenostavljene upravne postopke za prijavo za sredstva in njihovo upravljanje ter malim skupnostim tako omogočijo boljši dostop do financiranja, s čimer bi spodbudili dolgoročni razvoj, dostopnost trgov in ustanavljanje organizacij proizvajalcev na gorskih območjih;

31.  poziva upravičence evropskih strukturnih in investicijskih skladov na gorskih območjih, naj ocenijo potencial in potrebe po ustanovitvi lokalnih tehnoloških in trajnostnih industrijskih parkov ter naj po ustreznih študijah izvedljivosti in analizi stroškov in koristi razmislijo o gradnji teh parkov s pomočjo evropskih in nacionalnih sredstev;

32.  poudarja, da so za krepitev potenciala, ki ga ponujajo gorske regije, potrebne strategije pametne specializacije;

33.  poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko imajo socialna podjetja in alternativni poslovni modeli, kot so zadruge in vzajemne družbe, pri vključujočem in trajnostnem razvoju gorskih regij, vključno z odpravljanjem izključenosti marginaliziranih skupin in neenakosti spolov;

34.  podpira uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za gospodarske sektorje, ki ne onesnažujejo in so usmerjeni v prihodnost, kot so trajnostni turizem, kulturna dediščina, trajnostno gozdarstvo, razvoj hitrega interneta, obrtništvo in obnovljiva energija; opozarja na pomen razvoja novih inovativnih in spodbujanja obstoječih uspešnih oblik turistične dejavnosti;

Socialno-gospodarska razsežnost gorskih regij

35.  ugotavlja, da bi lahko v kohezijski politiki poudarili podporo za prehod na nizkoogljično, na podnebne spremembe odporno, z viri gospodarno in okoljsko trajnostno gospodarstvo;

36.  meni, da bi morala biti izboljšanje kvalifikacij delovne sile in ustvarjanje novih delovnih mest v zelenem gospodarstvu med prednostnimi naložbami evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ter poudarja, da bi morale politike EU podpirati usposabljanje na področjih, kot so gorsko kmetijstvo, trajnostni turizem, obrtništvo, trajnostno gozdarstvo in tehnologije obnovljive energije;

37.  pozdravlja pobude, s katerimi bi mlade pritegnili v kmetijski sektor, ter poziva Komisijo, naj razvije podobne programe tudi za gorska območja; poziva k sprejetju ukrepov, da bi mlade podjetnike spodbudili, da se podajo na področja, ki so povezana s kulturno dediščino in niso omejena zgolj na sezonsko dejavnost; poudarja vlogo znanstvenih inštitutov in drugih izobraževalnih ustanov, ki obravnavajo gorsko kmetijstvo; spodbuja udeležbo mladih kmetov v programih izmenjave in platformah e-učenja;

38.  poudarja, kako pomembno je izobraževanje za ženske in dekleta ter povečanje stopnje vključenosti žensk na področjih, kot so znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika in podjetništvo, vključno s sektorji zelenega gospodarstva; meni, da je treba posebno pozornost nameniti podpiranju in spodbujanju kmetic in samozaposlenih žensk, ki so dejavne na področju neposrednega trženja, turizma, obrtnišva in z njim povezanih projektov; poudarja, kako pomembni sta aktivna udeležba in vloga žensk na gorskih območjih, zlasti pri spodbujanju inovacijskih procesov in procesov sodelovanja ter pri ohranjanju ustreznega delovanja teh področij; zato poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo vire in postopke, ki so na voljo v okviru Evropskega socialnega sklada in nadnacionalnih projektov, za pobude mikrofinanciranja in mikroposojil za ženske ter za ustvarjanje poklicnih priložnosti zanje;

39.  poudarja, da so v najnovejšo reformo skupne kmetijske politike vključeni pomen gorskih območij in učinkoviti ukrepi v EU; meni, da bi si morala skupna kmetijska politika prizadevati za ublažitev neugodnih naravnih in gospodarskih razmer, s katerimi se soočajo kmetje, hkrati pa bi jim morala nuditi tudi sredstva, s pomočjo katerih bi lahko izkoristili svoje prednosti;

40.  poudarja pomen pomoči iz prvega stebra skupne kmetijske politike pri ohranjanju kmetijske proizvodnje in prihodka za kmete na gorskih območjih; opozarja, da lahko države članice za uresničitev teh ciljev uvedejo posebno neposredno pomoč in vezana plačila; opozarja tudi, da je nevezana pomoč iz prvega stebra v mnogih državah članicah zaradi nezadostne notranje konvergence precej nižja kot na kmetijsko ugodnih legah, kar še dodatno omejuje konkurenčnost kmetij;

41.  meni, da morajo ukrepi iz drugega stebra skupne kmetijske politike zagotavljati trajnost, konkurenčnost in diverzifikacijo kmetijske proizvodnje in predelovalne industrije na gorskih območjih; hkrati meni tudi, da bi taki ukrepi lahko pripomogli k „renesansi podeželja“, in sicer s podpiranjem razvoja projektov s področja večfunkcijskega razvoja kmetij, ki bi ustvarjali dodano vrednost in inovacije, ter s spodbujanjem naložb v kmetijstvo (v stavbe, posebno opremo, posodobitev itd.) in ohranjanja avtohtonih pasem;

42.  meni, da bi moral biti sektorski pristop v sektorju mleka usmerjen v zagotavljanje trajnostne proizvodnje mleka na gorskih območjih, ter poziva Komisijo, države članice in regionalne organe, naj predvsem v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike zagotovijo spremljevalne ublažitvene ukrepe za proizvodnjo mleka na prikrajšanih območjih, da bi v teh regijah ohranili in okrepili kmetovanje ter učinkovito delovanje kmetij, zlasti majhnih;

43.  poudarja potencial dualnega izobraževanju v gorskih regijah; izpostavlja spodbudne rezultate, ki so jih dosegle nekatere države članice; pozdravlja obstoječe projekte dualnega izobraževanja po vsej Uniji;

44.  meni, da ustrezna fizična infrastruktura ter infrastruktura IKT ustvarjata priložnosti za gospodarske, izobraževalne, socialne in kulturne dejavnosti, hkrati pa zmanjšujeta posledice obrobne lege in izoliranosti; poziva Komisijo, naj pripravi posebna priporočila za odpravo pomanjkanja usposobljene delovne sile v turističnem sektorju, pri čemer naj posebej obravnava problematiko neprivlačnih delovnih mest in nezadostnega plačila, pa tudi spodbujanje možnosti za strokovni poklicni razvoj; poziva Komisijo in države članice, naj prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov dodelijo naložbe v infrastrukturo na gorskih območjih za povečanje njihove privlačnosti za gospodarske dejavnosti;

45.  podpira inovativne rešitve, tudi tiste, ki temeljijo na informacijskih tehnologijah, za dostop do kakovostnega splošnega izobraževanja ter formalnega in neformalnega izobraževanja in priložnosti za vseživljenjsko učenje na oddaljenih gorskih območjih, na primer prek sodelovanja med gorskimi regijami, mesti in univerzami; poudarja, da je potrebno visokokakovostno terciarno izobraževanje, in opozarja na potencial sistemov izobraževanja na daljavo, ki omogočajo poučevanje in učenje tudi z oddaljenih območij; poudarja, da je treba za ustavitev negativnih demografskih trendov v teh regijah obravnavati pomembni vprašanji enakega dostopa do storitev izobraževanja in otroškega varstva ter nadaljnjega usposabljanja in prekvalifikacije za starejše, da se omogoči aktivna vključitev na trg dela;

46.  poziva k vzpostavitvi in izboljšanju zdravstvenih ustanov in storitev v gorskih regijah, med drugim prek čezmejnih pobud za sodelovanje, vključno z razvojem čezmejnih zdravstvenih ustanov, kjer je to potrebno; se zavzema za razvijanje prostovoljskih dejavnosti na področju javnih storitev ob upoštevanju primerov najboljše prakse nekaterih držav;

47.  opozarja na načelo o zagotavljanju univerzalnega dostopa do javnih storitev na vseh območjih EU, pri čemer poudarja, da morajo države članice in regije spodbujati alternativne in inovativne rešitve za gorska območja, vključno z rešitvami po meri, prilagojenimi lokalnim in regionalnim potrebam, če so potrebne;

48.  poudarja pomen pobude za zaposlovanje mladih in učinkovitejšega izvajanja jamstva za mlade kot dobre priložnosti za zaustavitev odseljevanja mladih iz gorskih regij v odziv na demografsko krizo in težavo starajočega se prebivalstva; poziva k pobudam za zaposlovanje mladih, ki bodo posebej osredotočene na potrebe manj razvitih gorskih regij;

49.  poudarja, da v gorskih regijah še vedno obstajajo razlike med spoloma, zlasti med pripadniki marginaliziranih skupnosti in ranljivih skupin; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za horizontalno in vertikalno vključevanje načela enakosti spolov za vsa politična področja, zlasti za financiranje politike povezljivosti v teh regijah; poziva k izvedbi analize, v kateri bodo primerjane posebnosti položaja žensk v gorskih regijah, zlasti na prikrajšanih gorskih območjih;

50.  spodbuja in poziva k podpori, tudi prek uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov, za pobude za izboljšanje socialne in kulturne kohezije ter vključenosti v gorskih skupnostih in za premagovanje njihove fizične izoliranosti in pomanjkanja kulturne raznolikosti, zlasti s pomočjo dostopa in neposrednega sodelovanja v umetnosti in kulturnem življenju;

51.  poudarja pomen celostnih teritorialnih pobud za vključevanje migrantov v zvezi s postopki za demografsko in socialno-gospodarsko obnovo in oživitev na gorskih območjih, tudi tistih, ki se soočajo z upadanjem števila prebivalstva; poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira razširjanje takih pobud;

Varstvo okolja in boj proti podnebnim spremembam v gorskih regijah

52.  želi spomniti na izjemno bogastvo in raznolikost obnovljivih virov energije na gorskih območjih; meni, da bi morala ta območja prevzeti vodilno vlogo pri uresničevanju ciljev EU na področju obnovljive energije; poziva Komisijo, naj se osredotoči na politike, ki spodbujajo in poenostavljajo uporabo obnovljivih virov energije v gorskih regijah;

53.  poudarja, da je treba na evropski ravni zaščititi emblematične visokogorske živalske vrste, ki lahko živijo v čezmejnih gorovjih, kot so gamsi, kozorogi, ujede, medvedi, volkovi in risi; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo načrt za zaščito in ponovno naselitev emblematičnih visokogorskih vrst;

54.  poudarja tudi potencial vulkanskih gorskih regij in vulkanov, zlasti kar zadeva prispevek vulkanologije k uresničevanju ciljev na področju obnovljive energije, ter prispevek teh območij k preprečevanju in obvladovanju naravnih nesreč, kot je izbruh vulkana;

55.  poziva države članice in Komisijo, naj opredelijo vsa visokogorska območja, na katerih bi prepoved vožnje z avtomobili pozitivno prispevala k boju proti taljenju ledenikov;

56.  vztraja, da je treba pri uresničevanju ciljev EU na področju obnovljive energije in izkoriščanju obnovljive energije upoštevati naravno ravnovesje in varstvo okolja; opozarja, da lahko pridobivanje hidroenergije in biomase v nekaterih primerih ogroža ekosisteme, vetrne in sončne elektrarne pa lahko kazijo krajino, hkrati pa so vir lokalnega razvoja;

57.  poudarja, da so gorske regije, vključno z vulkanskimi regijami in njihovimi ekosistemi, še posebej občutljive na podnebne spremembe in hidrogeološka tveganja in da so posledice v teh regijah še posebej hude, tudi zaradi vse večjega števila naravnih nesreč, ki lahko prizadenejo tudi okolje na sosednjih območjih ter negativno vplivajo na gospodarski razvoj in turizem; v zvezi s tem verjame, da morajo biti varstvo okolja, boj proti podnebnim spremembam in sprejemanje ustreznih ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam v središču prihodnje agende za gorske regije EU, vključno z akcijskim načrtom o podnebnih spremembah; poleg tega poudarja, da je treba vzpostaviti mrežo za analizo in izmenjavo primerov dobre prakse na teh področjih;

58.  opozarja, da je pomembno ohranjati in varovati edinstveni habitat gorskih regij ter ga trajnostno razvijati, skupaj z obnavljanjem biotske raznovrstnosti in tal, promoviranjem naravne dediščine in ekosistemskih storitev ter zagotavljanjem zelene infrastrukture, kar hkrati nudi možnosti za zaposlitev v teh sektorjih; želi spomniti na osrednji pomen kmetovanja ter trajnostnega upravljanja zemljišč in gozdov na gorskih območjih za ohranitev biotske raznovrstnosti ter za to, da bi jo zaščitili pred vplivi na okolje in krajino;

59.  poudarja, da se v gorskih regijah nahajajo pomembni vodni viri, ki jih je treba zaščiti in s katerimi je treba trajnostno upravljati; ugotavlja, da so nekatera mestna območja odvisna od ekosistemskih storitev gorskih regij in da te regije zanje pogosto ne prejmejo pravičnega povračila; poziva lokalne organe, naj razmislijo o partnerstvih v obliki projektov sodelovanja, da bi zbrali in zaščitili vodne vire za mestne skupnosti v bližini gorskih območij; podpira financiranje ukrepov za skladiščenje vode za zagotovitev trajnostnega in učinkovitega namakanja kmetijskih površin in ohranjanje vsaj minimalnega vodostaja rek;

60.  podpira razvoj trajnostnega turizma kot pozitivno priložnost za zagotavljanje delovnih mest in spodbujanje trajnostnega razvoja teh območij; poudarja, da je za podlago za trajnostni turizem treba razviti širokopasovni internet;

61.  poudarja, da je potrebno aktivno sinergijsko sodelovanje kmetijstva z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi na območjih Natura 2000 in drugih zaščitenih območjih (nacionalni parki, krajinski parki itd.), ki se nahajajo v gorskih regijah;

Dostopnost in povezljivost v gorskih regijah

62.  meni, da imajo internet in zlasti tehnologije dostopovnih omrežij naslednje generacije ključno vlogo pri premagovanju izzivov, s katerimi se soočajo gorske regije; opozarja, da je internet povezan s storitvami splošnega pomena in da lahko pomanjkljiv dostop do tovrstnih storitev pripelje do upada števila prebivalstva;

63.  poziva države članice, da pripravijo spodbude za aktivnejše oblikovanje javno-zasebnih partnerstev na področju prometne, komunikacijske in energetske infrastrukture v gorskih regijah, saj zagotavljanje teh storitev zaradi pomanjkanja ekonomije obsega z gospodarskega vidika ni zanimivo; poudarja, da lahko samo boljša prometna in druga dovolj kakovostna infrastruktura zagotovi gospodarsko rast in nova delovna mesta na gorskih območjih;

64.  ugotavlja, da na turizem v veliki meri vpliva infrastruktura in dostop do storitev splošnega pomena; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za vzpostavitev infrastrukture v podporo turizmu v gorskih regijah;

65.  ugotavlja, da nove informacijske in komunikacijske tehnologije nudijo številne priložnosti za zaposlitev, socialno vključevanje in opolnomočenje v razvijajočem se digitalnem gospodarstvu; zato meni, da je za spodbujanje takih priložnosti potrebna posebna podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poziva države članice, naj za učinkovitejše obvladovanje stroškov podjetij promovirajo delo na daljavo, e-trgovanje in uporabo digitalnih kanalov trženja na teh območjih; meni, da bi lažji dostop do novih informacijskih tehnologij lahko privedel do razvoja izobraževalnih programov na daljavo za območja, kjer je premalo učiteljev, pa tudi e-zdravstvenih storitev, kar bi lahko pripomoglo k preprečevanju upadanja števila prebivalstva na gorskih območjih; poziva, naj se predlagajo in izmenjujejo primeri dobre prakse, kar bi prispevalo h gospodarski diverzifikaciji gorskih regij;

66.  pozdravlja evropski sistem bonov za satelitsko povezavo, ki s pomočjo satelitske povezave nudi koristno alternativo za območja z nezadostno infrastrukturo ali območja, kjer ni dovolj interesa vlagateljev;

67.  poziva Komisijo, naj pri razvijanju politik za širokopasovni dostop upošteva pomanjkanje infrastrukture in interesa vlagateljev, ki je posledica redke poseljenosti in oddaljenosti gorskih regij; poziva Komisijo, naj razvije posebne politike za premostitev digitalnega razkoraka v teh regijah, tudi s potrebnimi javnimi naložbami;

68.  opozarja, da sta socialni in gospodarski razvoj gorskih regij, ki so v nekaterih državah članicah tudi oddaljene regije, odvisna od prometnih povezav med njimi in drugimi regijami v posamezni državi članici ali s čezmejnimi regijami; poziva nacionalne organe, naj v sodelovanju s Komisijo pospešijo uresničevanje projektov za prometno povezanost gorskih regij z glavnimi nacionalnimi in čezevropskimi cestami in cestnimi koridorji, zlasti prometne infrastrukture TEN-T, pri tem pa naj uporabijo različne sklade in finančne instrumente EU, tudi naložbe Evropske investicijske banke;

69.  poziva evropske gorske regije, naj prek sredstev iz sklada ESRR vlagajo v razvoj učinkovitejših in med seboj bolje povezanih železniških in tramvajskih omrežij;

o
o   o

70.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Odboru regij ter vladam in nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 470.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 487.
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 608.
(6) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
(7) UL L 317, 4.11.2014, str. 56.
(8) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
(9) UL L 347, 20.12.2013, str. 303.
(10) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0109.
(12) UL C 50 E, 21.2.2012, str. 55.
(13) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0577.
(14) UL C 55, 12.2.2016, str. 117.
(15) UL C 19, 21.1.2015, str. 32.
(16) UL C 188 E, 28.6.2012, str. 30.
(17) UL C 305 E, 11.11.2010, str. 14.
(18) UL C 248, 25.8.2011, str. 81.
(19) UL C 166, 7.6.2011, str. 23.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov