Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 26. maj 2016 - BruseljKončna izdaja
Virtualne valute
 Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2015/010 FR/MoryGlobal
 Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2015/011 GR/Supermarket Larissa
 Zahteva za odvzem imunitete Gianluci Buonannu
 Začasni ukrepi na področju mednarodne zaščite v korist Švedske *
 Čezatlantski pretok podatkov
 Nov dogovor za odjemalce energije
 Revščina: vidik spola
 Netarifne ovire na enotnem trgu
 Strategija za enotni trg

Virtualne valute
PDF 270kWORD 102k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2016 o virtualnih valutah (2016/2007(INI))
P8_TA(2016)0228A8-0168/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju dokumenta Banke za mednarodne poravnave o digitalnih valutah iz novembra 2015(1),

–  ob upoštevanju publikacije banke Bank of England o ekonomiki digitalnih valut (3. četrtletje 2014)(2),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega bančnega organa o virtualnih valutah iz julija 2014(3),

–  ob upoštevanju analize sistemov virtualnih valut, ki jo je Evropska centralna banka objavila februarja 2015(4),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za okrepitev boja proti financiranju terorizma z dne 2. februarja 2016(5),

–  ob upoštevanju študije Komisije o primanjkljaju DDV v EU iz maja 2015(6),

–  ob upoštevanju študije Skupnega raziskovalnega središča Komisije o digitalni agendi virtualnih valut(7),

–  ob upoštevanju smernic projektne skupine za finančno ukrepanje za pristop do virtualnih valut na podlagi tveganja z junija 2015,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o boju proti financiranju terorizma z dne 12. februarja 2016(8),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča v zvezi z obravnavo DDV pri menjavi virtualne valute (C-264/14)(9) ter mnenja generalne pravobranilke Kokott, predstavljenih 16. julija 2015(10),

–  ob upoštevanju posvetovanja z organom ESMA o naložbah z uporabo virtualne valute ali tehnologije distribuirane knjige transakcij iz julija 2015(11),

–  ob upoštevanju poročila službe EPRS o trgu, ekonomiki in ureditvi digitalne valute bitcoin(12),

–  ob upoštevanju poročila Europola o spremembah v načinu delovanja terorističnih napadov Islamske države z dne 18. januarja 2016(13),

–  ob upoštevanju Evropskega bančnega organa o virtualnih valutah iz junija 2014(14),

–  ob upoštevanju študije OECD o vprašanju digitalne valute bitcoin – gotovina ali tehnologija za prenos brez zaupanja?(15),

–  ob upoštevanju dokumenta za razpravo Mednarodnega denarnega sklada o virtualnih valutah in širšem okviru iz januarja 2016(16),

–  ob upoštevanju poročila glavnega znanstvenega svetovalca vladnega urada Združenega kraljestva za znanost o tehnologiji distribuirane knjige transakcij: onkraj blokovne verige, iz 2016(17),

–  ob upoštevanju predstavitve Odbora za ekonomske in monetarne zadeve o virtualnih valutah z dne 25. januarja 2016,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0168/2016),

A.  ker še ni splošno sprejete opredelitve za virtualno valuto, občasno imenovano tudi digitalna gotovina, in jo Evropski bančni organ obravnava kot digitalno predstavitev vrednosti, ki je ni izdala centralna banka ali javni organ in ni nujno vezana na knjižni denar brez kritja, vendar jo fizične ali pravne osebe uporabljajo kot plačilno sredstvo in jo je mogoče prenašati, hraniti ali z njo elektronsko trgovati; ker virtualne valute temeljijo zlasti na tehnologiji distribuirane knjige transakcij (tehnologije DLT), ki je tehnološka osnova za več kot 600 sistemov virtualnih valut(18), ki lajšajo medsebojno izmenjavo in med katerimi je najvidnejša bitcoin; ker je bil ta prvič uporabljen leta 2009 in ima med virtualnimi valutami, ki temeljijo na tehnologiji DLT, skoraj 90-odstotni tržni delež, pri čemer tržna vrednost neplačanih bitcoinov znaša približno 5 milijard EUR(19) in s tem še ni dosegla sistemskih razsežnosti;

B.  ker tehnologija DLT zajema decentralizirane zbirke podatkov z različnimi ravnmi zaupanja in odpornosti, omogoča hitro obdelavo velikega števila transakcij in ima zmogljivost za velike spremembe ne le na področju virtualnih valut, temveč tudi v širši finančni tehnologiji, kjer bi se lahko prvenstveno uporabila v kliringu in poravnavah, poleg področja financ pa jo je mogoče uporabiti tudi pri dokazovanju identitete in lastnine;

C.  ker so naložbe v tehnologijo DLT sestavni del tekočega inovacijskega cikla finančnih tehnologij in so do danes presegle milijardo evrov, tako od naložb tveganega kapitala kot naložb podjetij(20);

Priložnosti in tveganja virtualnih valut in tehnologije DLT v hitro razvijajočem se tehnološkem okolju plačil

1.  poudarja, da lahko virtualne valute in tehnologija DLT pozitivno prispevajo k blaginji državljanov in gospodarskemu razvoju, tudi v finančnem sektorju, tako da se:

   (a) znižajo transakcijski in operativni stroški za plačila in zlasti čezmejni prenos sredstev, verjetno precej pod 1 % v primerjavi z običajnimi 2 % – 4 % za spletne plačilne sisteme(21), ter v povprečju za več kot 7 % za čezmejni prenos nakazil(22), s čimer bi po optimistični oceni lahko zmanjšali skupne globalne stroške nakazil tudi za 20 milijard EUR;
   (b) bolj na splošno zmanjšajo stroški dostopa do financiranja tudi brez tradicionalnega bančnega računa, kar bi bil velik prispevek k finančni vključenosti in doseganju cilja „5x5“, ki sta ga zastavila G20 in G8(23);
   (c) poveča odpornost in – odvisno od zgradbe sistema – hitrost plačilnih sistemov ter trgovine z blagom in storitvami na podlagi privzete decentralizirane strukture tehnologije DLT, ki bi lahko zanesljivo delovala naprej, tudi če pride do okvar ali vdora na delu njenega omrežja;
   (d) omogoči vzpostavitev sistemov, ki bodo združevali preprosto uporabo, nizke transakcijske in operativne stroške in visoko raven zasebnosti, vendar brez popolne anonimnosti, tako da je mogoče transakcijam v primeru prekrškov do neke mere slediti in povečati preglednost za udeležence na trgu;
   (e) ti sistemi uporabijo za razvoj varnih spletnih rešitev za mikroplačila, pri katerih se spoštuje zasebnost posameznikov, s čimer bi lahko potencialno nadomestili nekatere od obstoječih spletnih poslovnih modelov, ki so pomemben izziv za zasebnost posameznikov;
   (f) potencialno omogoči združitev različnih vrst tradicionalnih in inovativnih plačilnih mehanizmov, od kreditnih kartic do mobilnih rešitev, v eno samo varno in uporabniku prijazno aplikacijo, ki bi lahko pospešila nekatere vidike e-trgovine v Evropi in poglobila enotni trg;

2.  ugotavlja, da virtualne valute in sistemi tehnologije DLT vključujejo tveganja, ki jih je treba ustrezno obravnavati, da bi se njihova verodostojnost povečala tudi v sedanjih okoliščinah, to so:

   (a) neobstoj prožnih, a odpornih in zanesljivih struktur upravljanja ali prave opredelitve teh struktur, zlasti za nekatere aplikacije na osnovi tehnologije DLT, kot je bitcoin, kar povzroča negotovost in težave v zvezi z varstvom potrošnikov ali – širše – uporabnikov, zlasti v primeru izzivov, ki jih prvotni razvijalci programske opreme niso predvideli;
   (b) velika nestanovitnost virtualnih valut in možnosti za špekulativne balone ter pomanjkanje tradicionalnih oblik regulativnega nadzora, varoval in zaščite, vprašanja, ki so poseben izziv za potrošnike;
   (c) včasih omejena zmogljivost regulativnih organov na področju novih tehnologij, zaradi česar je občasno težko pravočasno določiti ustrezne zaščitne ukrepe, da bi zagotovili pravilno in zanesljivo delovanje aplikacij na osnovi tehnologije DLT, preden ali ko njihova uporaba tako naraste, da postanejo sistemsko pomembne;
   (d) pravna negotovost glede novih aplikacij na osnovi tehnologije DLT;
   (e) poraba energije za obtok nekaterih virtualnih valut, za katero je bilo v primeru bitcoina po poročilu glavnega znanstvenega svetovalca britanske vlade o tehnologiji DLT ocenjeno, da presega 1 GW, zaradi česar bi bile potrebne naložbe v raziskave in podporo učinkovitejših oblik mehanizmov za preverjanje transakcij;
   (f) pomanjkanje dovolj pregledne in lahko dostopne tehnične dokumentacije o delovanju določenih virtualnih valut in drugih sistemov tehnologije DLT;
   (g) morebitni izvor finančne nestabilnosti, ki bi jo lahko povezali z izvedenimi finančnimi instrumenti zaradi slabo razumljenih lastnosti virtualnih valut;
   (h) morebitne dolgoročne omejitve učinkovitosti monetarne politike v prihodnosti, če bi sisteme virtualnih valut široko uporabljali kot nadomestilo za uradni knjižni denar brez kritja;
   (i) potencial za transakcije na črnem trgu, pranje denarja, financiranje terorizma(24), davčne goljufije in izogibanje davkom ter druga kazniva dejanja, ki temeljijo na „psevdonimnosti“ in „storitvah mešanja“, ki jih nudijo nekatere tovrstne storitve, in decentraliziran značaj virtualnih valut, ob upoštevanju, da je sledljivost gotovinske transakcije običajno še precej nižja;

3.  meni, da bo za obravnavanje teh tveganj potrebna okrepljena regulativna zmogljivost, vključno s tehničnim znanjem, in oblikovanje trdnega pravnega okvira, ki bo šel v korak z inovacijami in s katerim se bo mogoče pravočasno in ustrezno odzvati, če in ko bo uporaba nekaterih aplikacij na osnovi tehnologije DLT postala sistemsko pomembna;

4.  vendar poudarja, da se uredba, če bi bila zelo hitro sprejeta, ne bi mogla prilagoditi dejanskemu stanju, ki se še vedno nenehno spreminja, in bi lahko javnosti dali napačno sporočilo o prednostih ali varnosti virtualnih valut;

Uporaba tehnologije DLT na drugih področjih razen plačil

5.  ugotavlja, da je zaradi zmogljivosti tehnologije DLT, da se podatkovni procesi pospešijo, decentralizirajo, avtomatizirajo in standardizirajo po nižji ceni mogoče temeljito spremeniti način prenosa sredstev in knjigovodstva, kar bi vplivalo tako na zasebni kot na javni sektor, na slednjega v treh razsežnostih: kot ponudnika storitev, nadzornika in zakonodajalca;

6.  poudarja, da kliring, poravnava in drugi postopki upravljanja po transakciji trenutno stanejo finančno industrijo več kot 50 milijard EUR letno(25) in da so prav ti, pa tudi postopki bank za uskladitev računov, področja, ki bi jih lahko z uporabo tehnologije DLT preoblikovali v smislu učinkovitosti, hitrosti in odpornosti, kar pa bi prineslo tudi nove regulativne izzive;

7.  poudarja, da so akterji v zasebnem sektorju v zvezi s tem uvedli več pobud, in poziva pristojne oblasti, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, naj te pobude spremljajo;

8.  poleg tega ugotavlja, da bi lahko tehnologijo DLT uporabili za povečanje izmenjave podatkov, preglednosti in zaupanja, ne le med vlado in državljani, temveč tudi med zasebnim sektorjem in strankami;

9.  priznava, da se potencial tehnologije DLT še razvija in daleč presega finančni sektor, na primer na področjih, kot so množično financiranje s šifriranimi sredstvi (ang. crypto-equity crowdfunding), mediacijske storitve v sporih, zlasti v finančnem in pravosodnem sektorju, ter potencial pametnih pogodb v povezavi z digitalnim podpisom, aplikacije, ki omogočajo večje varstvo podatkov in sinergije z razvojem interneta stvari;

10.  poudarja dinamiko, ki jo v poslovnem okolju ustvarjajo tehnologije blokovnih verig, ter njihov potencial za dolgoročne spremembe v realnem gospodarstvu;

11.  priznava, da lahko tehnologija DLT pomaga vladam pri zmanjševanju pranja denarja, goljufij in korupcije;

12.  spodbuja vladne agencije, naj po ustreznih analizah učinka preizkusijo sisteme tehnologije DLT, da bi se izboljšalo zagotavljanje storitev državljanom in rešitve e-uprave, ob tem pa spoštovala pravila EU o varstvu podatkov; spodbuja vladne agencije, naj preprečujejo učinke vezave, ki bi jih lahko povezovali z vezanostjo na zasebne sisteme tehnologije DLT; posebej priznava potencial tehnologije DLT za izboljšave na področju zemljiškoknjižnih sistemov;

13.  priporoča, naj vladne agencije in pristojni organi, zadolženi za analizo velikih količin podatkov, preučijo uporabo nadzora nad tehnologijo DLT v realnem času in orodij za poročanje v okviru agende RegTech v finančnem sektorju in zunaj njega, tudi zato, da bi zmanjšali vsaj znatne razlike med DDV v Uniji(26);

Pametna pravna ureditev za spodbujanje inovacij in zaščito celovitosti

14.  poziva k sorazmernemu regulativnemu pristopu na ravni EU, da ne bi zavrli inovativnosti ali dodajali nepotrebnih stroškov v zgodnji fazi, hkrati pa je treba resno upoštevati regulativne izzive, ki bi lahko nastali zaradi široke uporabe virtualnih valut in tehnologije DLT;

15.  opozarja na podobnosti med tehnologijo DLT, ki temelji na množici vozlišč, ki so povezana v sistem in imajo skupno zbirko podatkov, ter svetovnim spletom, pojmovanim kot globalna množica virov, logično povezanih prek hiperpovezav; ugotavlja, da tako tehnologija DLT kot svetovni splet temeljita na internetu, globalnem sistemu povezanih osrednjih, osebnih in brezžičnih računalniških omrežij;

16.  opozarja, da internet kljub poskusom, da bi uveljavili pristop z več deležniki, še vedno upravlja nacionalna agencija za telekomunikacije in informacije, ki spada pod Ministrstvo ZDA za trgovino;

17.  pozdravlja ustanovitev dinamične koalicije za tehnologije na področju blokovne verige (blockchain) v okviru foruma o upravljanju interneta ter poziva Komisijo, naj spodbuja skupne in vključujoče upravljanje tehnologije DLT, da bi preprečili težave, ki so nastale ob razvoju interneta;

18.  poudarja, da bi lahko ključna zakonodaja EU, kot so EMIR, uredba o CSD, direktiva o dokončnosti poravnave, MiFID/MiFIR, KNPVP in direktiva o upravljavcih skladov alternativnih naložb, tvorila regulativni okvir v skladu z opravljenimi dejavnostmi, ne glede na osnovno tehnologijo, celo če se bodo virtualne valute in aplikacije na osnovi tehnologije DLT razširile na nove trge in prevzele nove dejavnosti; vendar opozarja, da bi lahko bila potrebna bolj prilagojena zakonodaja;

19.  pozdravlja predloge Komisije za vključitev platforme za izmenjavo virtualnih valut v direktivo o preprečevanju pranja denarja, da bi odpravili anonimnost, povezano s temi platformami; pričakuje, da bodo vsi tozadevni predlogi ciljni in bodo temeljili na obsežni analizi tveganj, povezanih z virtualnimi valutami, ter podrobno oceno učinka;

20.  priporoča Komisiji, naj opravi celovito analizo virtualnih valut in na podlagi te ocene razmisli o tem, da bi po potrebi spremenila veljavno zakonodajo EU o plačilih, vključno z direktivo o plačilnih računih, direktivo o plačilnih storitvah in direktivo o elektronskem denarju, glede na nove možnosti, ki jih ponuja novi tehnološki razvoj, vključno z virtualnimi valutami in tehnologijo DLT, da bi dodatno okrepili konkurenčnost in znižali stroške transakcij, tudi s povečano interoperabilnostjo in morda celo s spodbujanjem splošne in nelastniške elektronske denarnice;

21.  opozarja, da je bilo v Evropi več virtualnih in lokalnih valut nenazadnje ustvarjenih kot odziv na finančno krizo in z njo povezanimi problemi kreditnega krča; poziva, naj se v vseh prihodnjih zakonodajnih predlogih nameni posebna pozornost opredelitvam virtualnih valut, da bi primerno upoštevali obstoj „lokalnih valut“ nepridobitnega značaja, ki imajo pogosto omejeno nadomestljivost ter zagotavljajo pomembne družbene in okoljske koristi, in se izognili nesorazmerni ureditvi tega področja, dokler se s tem ne izogiba obdavčenju ali ga zaobide;

22.  poziva k vzpostavitvi horizontalne projektne skupine za tehnologijo DLT, ki bi jo vodila Komisija, sestavljali pa tehničnih in zakonodajni strokovnjaki in ki bi:

   (i) zagotavljala potrebno tehnično in zakonodajno strokovno znanje v različnih sektorjih ustreznih aplikacij na osnovi tehnologije DLT, združevala deležnike in podpirala ustrezne javne akterje na ravni EU in držav članic pri njihovih prizadevanjih, da nadzorujejo uporabo tehnologije DLT na evropski in svetovni ravni;
   (ii) spodbujali ozaveščenost ter preučevali koristi in tveganja aplikacij tehnologije DLT, tudi za končne uporabnike, da bi čim bolje izkoristili njihove zmogljivosti, tudi z opredelitvijo niza najpomembnejših lastnosti sistemov tehnologije DLT, ki služijo splošnemu interesu, kot so nelastniški odprti standardi, ali z opredelitvijo standardov najboljše prakse, ko se ti standardi pojavijo;
   (iii) podpirali pravočasen, utemeljen in sorazmeren odziv na nove priložnosti in izzive, ki se bodo pojavili z uvedbo pomembnih aplikacij na osnovi tehnologije DLT, na primer s časovnim načrtom bodočih ukrepov na ravni EU in držav članic, ki bi vključeval oceno obstoječe evropske pravne ureditve, da bi jo po potrebi posodobili zaradi pomembne in sistemske uporabe tehnologije DLT, pri tem pa obravnavali tudi varstvo potrošnikov in sistemske izzive;
   (iv) razvijali teste izjemnih situacij za vse pomembne vidike virtualnih valut in drugih sistemov tehnologije DLT, ki dosegajo tako raven uporabe, da postanejo sistemsko pomembni za stabilnost;

23.  poudarja, da so pri uporabi virtualnih valut pomembni ozaveščenost potrošnikov, preglednost in zaupanje; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in panogo virtualnih valut oblikuje smernice, da bi obstoječim in prihodnjim uporabnikom teh valut zagotovili pravilne, jasne in celovite informacije, tako da se bodo lahko ozaveščeno odločali, s tem pa se bo okrepila preglednost sistemov virtualnih valut v zvezi s tem, kako so organizirani in vodeni in kako se z vidika varstva potrošnikov razlikujejo od reguliranih in nadzorovanih plačilnih sistemov;

o
o   o

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) http://www.bis.org/cpmi/publ/d137.pdf
(2)  http://www.bankofengland.co.uk/publications/Documents/quarterlybulletin/2014/qb14q3digitalcurrenciesBitcoin2.pdf
(3) https://www.eba.europa.eu/documents/10180/657547/EBA-Op-2014-08+Opinion+on+Virtual+Currencies.pdf
(4) https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/other/virtualcurrencyschemesen.pdf
(5) http://ec.europa.eu/justice/newsroom/criminal/news/160202_en.htm
(6) http://europa.eu/rapid/press-release_IP-15-5592_en.htm
(7)  http://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC97043/the%20digital%20agenda%20of%20virtual%20currencies_final.pdf
(8) http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2016/02/12-conclusions-terrorism-financing/
(9)  http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1463564584935&uri=CELEX:62014CJ0264
(10) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:62014CC0264
(11) https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2015/11/2015-532_call_for_evidence_on_virtual_currency_investment.pdf
(12)  http://www.europarl.europa.eu/RegData/bibliotheque/briefing/2014/140793/LDM_BRI(2014)140793_REV1_EN.pdf
(13)  https://www.europol.europa.eu/sites/default/files/publications/changes_in_modus_operandi_of_is_in_terrorist_attacks.pdf
(14) http://www.fatf-gafi.org/media/fatf/documents/reports/virtual-currency-key-definitions-and-potential-aml-cft-risks.pdf
(15) http://www.oecd.org/daf/fin/financial-markets/The-Bitcoin-Question-2014.pdf
(16) https://www.imf.org/external/pubs/ft/sdn/2016/sdn1603.pdf
(17) https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/492972/gs-16-1-distributed-ledger-technology.pdf
(18) http://www.bis.org/cpmi/publ/d137.pdf
(19) http://coinmarketcap.com/
(20) Glej, med drugim: http://www.coindesk.com/state-of-Bitcoin-blockchain-2016/
(21) https://www.eba.europa.eu/documents/10180/657547/EBA-Op-2014-08+Opinion+on+Virtual+Currencies.pdf
(22) https://remittanceprices.worldbank.org/sites/default/files/rpw_report_december_2015.pdf
(23)  http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/TOPICS/EXTFINANCIALSECTOR/0,,contentMDK:22383199~pagePK:210058~piPK:210062~theSitePK:282885,00.html
(24) Čeprav obstaja potencial za uporabo virtualnih valut za financiranje terorizma, je Europol nedavno (18. januarja 2016) poudaril, da „kljub poročanju tretjih strani o domnevni uporabi anonimnih valut, kot je bitcoin, za financiranje terorističnih dejavnosti, organi kazenskega pregona tega niso potrdili“.
(25) https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/492972/gs-16-1-distributed-ledger-technology.pdf
(26) http://europa.eu/rapid/press-release_IP-15-5592_en.htm


Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2015/010 FR/MoryGlobal
PDF 341kWORD 82k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga Francije – EGF/2015/010 FR/MoryGlobal) (COM(2016)0185 – C8-0136/2016 – 2016/2043(BUD))
P8_TA(2016)0229A8-0182/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0185 – C8-0136/2016),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1309/2013 z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (Uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), in zlasti točke 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), in zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0182/2016),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali posledice svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C.  ker je bila Uredba o ESPG sprejeta ob upoštevanju dogovora Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo sklada zaradi krize, da se finančni prispevek Unije določi kot 60 % vseh ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se vloge za sredstva iz ESPG v Komisiji, Parlamentu in Svetu obravnavajo učinkoviteje in se tako skrajša postopek ocene in odobritve, da se z vključitvijo samozaposlenih in mladih razširi obseg upravičenih ukrepov in upravičencev ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja;

D.  ker je Francija vložila vlogo EGF/2015/010 FR/MoryGlobal za finančni prispevek iz ESPG zaradi odpuščanja presežnih delavcev v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 49 NACE po reviziji 2 (kopenski promet in cevovodni transport) in v oddelek 52 (skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti), na celotnem ozemlju celinske Francije, in ker naj bi v ukrepih sodelovalo 2132 presežnih delavcev, upravičenih do prispevka iz ESPG; ker prošnja sledi prisilni likvidaciji podjetja MoryGlobal ter se navezuje na vlogo EGF/2014/017 FR/Mory-Ducros;

E.  ker je bila vloga predložena na podlagi merila za pomoč iz člena 4(1)(a) Uredbe o ESPG, ki zahteva, da je v referenčnem obdobju štirih mesecev odpuščenih najmanj 500 presežnih delavcev podjetja v državi članici, vključno z delavci, ki so postali presežni pri njegovih dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi, in/ali samozaposlenimi osebami, ki so opustile dejavnost;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1)(a) Uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Francija na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 5 146 800 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 8 528 000 EUR;

2.  ugotavlja, da je Komisija spoštovala rok dvanajstih tednov od prejema vloge francoskih organov 19. novembra 2015, saj je oceno skladnosti vloge s pogoji za finančni prispevek dokončala 7. aprila 2016 in jo še isti dan posredovala Parlamentu;

3.  meni, da je odpuščanje presežnih delavcev v podjetju MoryGlobal povezano s splošnim upadanjem fizične proizvodnje v Evropi, kar je privedlo do zmanjšanja količine, ki jo je treba prepeljati, in sprožilo cenovno vojno v sektorju cestnega prevoza blaga, zaradi česar so se v Franciji od leta 2007 v tem sektorju stalno zniževale marže in nastajale vrste izgub, čemur je sledil val stečajev, vključno s stečajem podjetja Mory-Ducros in pozneje podjetja MoryGlobal, ki je zaposlilo 2107 nekdanjih delavcev podjetja Mory-Ducros;

4.  poudarja, da podpora iz ESPG za 2513 nekdanjih delavcev podjetja Mory-Ducros, ki je bila odobrena aprila 2015(4), znaša 6 052 200 EUR;

5.  ugotavlja, da sta bili do zdaj za sektor kopenskega prometa in cevovodnega transporta vloženi dve drugi vlogi za sredstva iz ESPG: vloga EGF/2014/017 FR/Mory-Ducros in vloga EGF/2011/001 AT/Spodnja in Zgornja Avstrija, ki temeljita na svetovni finančni in gospodarski krizi in se nanašata na 2804 presežne delavce v tem sektorju; ugotavlja, da je več ukrepov v obeh vlogah podobnih;

6.  ugotavlja, da so začeli francoski organi prilagojene ukrepe za prizadete delavce izvajati 23. aprila 2015, precej pred odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj;

7.  je zadovoljen, da je Francija, preden je zaprosila za dodatna sredstva iz ESPG, uvedla socialni načrt, v katerem je s sredstvi udeležena tudi družba MoryGlobal; ceni, da pomoč iz ESPG ne vključuje ukrepov iz člena 7(1)(b) Uredbe o ESPG, tj. nadomestil, temveč se osredotoča na ukrepe z dejansko dodano vrednostjo za ponovno zaposlitev odpuščenih delavcev v prihodnosti;

8.  ugotavlja, da so se iz ESPG sofinancirale prilagojene storitve, tj. svetovanje in usmerjanje za presežne delavce, ki ju zagotavlja skupina strokovnih svetovalcev in ki dopolnjujeta socialni načrt in Contrat de Sécurisation Professionnelle, ki ju financira Francija, da bi delavcem pomagala pri ponovnem zaposlovanju; ugotavlja, da trije izvajalci, ki upravljajo skupino svetovalcev, nudijo tudi storitve odpuščenim delavcem podjetja Mory-Ducros; pričakuje, da bodo Komisija in francoski organi dosledno sledili načelu, po katerem se plačila agencijam opravijo na podlagi doseženih rezultatov;

9.  ugotavlja, da je naloga pogodbenih izvajalcev (BPI, Sodie in AFPA Transitions) zagotavljati pomoč presežnim delavcem in jim pomagati poiskati rešitve, ki bi jim omogočale ostati na trgu dela in najti nova delovna mesta, s prilagojenimi storitvami, kot so skupna in individualna informativna srečanja, poklicni prehod in spremljanje na poti k novim zaposlitvam;

10.  meni, da je tveganje dolgotrajne brezposelnosti in izključitve s trga dela, kar lahko privede tudi k socialni izključenosti, za delavce v starostnih skupini od 55 do 64 let večje; zato meni, da imajo ti delavci, ki predstavljajo več kot 19 % upravičencev, ki naj bi sodelovali v predlaganih ukrepih, posebne potrebe po prilagojenih storitvah v skladu s členom 7 Uredbe o ESPG;

11.  ugotavlja, da je bil po navedbah Francije usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen v posvetovanju s predstavniki upravičencev, ki bodo prejeli pomoč, in socialnimi partnerji;

12.  opozarja, da bilo treba v skladu s členom 7 Uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne veščine ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire. Pozdravlja, da je Francija dala vsa potrebna zagotovila, da bodo predlagani ukrepi dopolnili ukrepe, ki se financirajo iz strukturnih skladov, ter tako tvorili kombinirani ukrep za prilagoditev svetovnim izzivom in trajnostno gospodarsko rast, kot je poudarjeno v oceni o izvajanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v obdobju 2007–2014(5);

13.  ugotavlja, da pogodbeni izvajalci, ki upravljajo skupino svetovalcev, nudijo storitve tudi odpuščenim delavcem podjetja Mory-Ducros; poziva Komisijo, naj opravi oceno stroškovne učinkovitosti potekajoče podpore za delavce, ki so postali presežni v podjetju Mory-Ducros, saj je ta vloga nadaljevanje vloge EGF/2014/017 FR/Mory-Ducros, prilagojene storitve pa ponuja isti izvajalec;

14.  je seznanjen z občutljivo naravo specifičnega trga dela, saj ima Francija v sektorju transporta največji delež dodane vrednosti v EU-28;

15.  ugotavlja, da so francoski organi potrdili, da se za predlagane ukrepe ne črpa finančna podpora iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije ter da se dopolnjujejo z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov;

16.  ponovno poudarja, da pomoč iz ESPG dopolnjuje nacionalne ukrepe in ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorne države članice ali podjetja;

17.  ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev; je seznanjen, da utegne zaradi novega urnika nastati časovna stiska, kar bi lahko vplivalo na učinkovitost dajanja navodil v posameznih primerih;

18.  znova poziva Komisijo, naj javnosti omogoči vpogled v vse dokumente, povezane z vlogami za sredstva ESPG;

19.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

20.  naroči svojemu predsedniku, da podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

(vloga, ki jo je podala Francija – EGF/2015/010 FR/MoryGlobal)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2016/989.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) Sklep (EU) 2015/738 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga EGF/2014/017 FR/Mory-Ducros iz Francije) (UL L 117, 8.5.2015, str. 47).
(5) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2016/558763/EPRS_IDA(2016)558763_EN.pdf


Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2015/011 GR/Supermarket Larissa
PDF 342kWORD 83k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga Grčije – EGF/2015/011 GR/Supermarket Larissa) (COM(2016)0210 – C8-0149/2016 – 2016/2050(BUD))
P8_TA(2016)0230A8-0181/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0210 – C8-0149/2016),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 1309/2013 z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (Uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), in zlasti točke 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), in zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju petih predhodnih vlog ESPG, povezanih z maloprodajnim sektorjem,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2016/000 TA 2016 – tehnična pomoč na pobudo Komisije)(4),

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0181/2016),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali posledice svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela; ker Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (v nadaljnjem besedilu: ESPG) koristi delavcem, ki so bili odpuščeni iz malih in srednjih podjetij in multinacionalk, neodvisno od politik ali interesov, ki so privedli do sklepa o zaprtju, zlasti za slednje; ker bi se morali Uredba o ESPG in trgovinska politika Unije dodatno osredotočiti na to, kako ohraniti delovna mesta, proizvodnjo in strokovno znanje v Uniji;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za delavce, ki jo potrebujejo, dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev ESPG;

C.  ker je Grčija vložila vlogo EGF/2015/011 GR/Supermarket Larissa za finančni prispevek iz ESPG zaradi odpuščanj v gospodarskem sektorju v oddelku 47 NACE po reviziji 2 (trgovina na drobno, razen z motornimi vozili) v regijah na ravni 2 NUTS Osrednja Makedonija (Κεντρική Μακεδονία) (EL12) in Tesalija (Θεσσαλία) (EL14), in ker naj bi v ukrepih sodelovalo 557 odpuščenih delavcev in tudi 543 mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET) in so mlajši od 30 let ter prihajajo iz istih regij; ker so bili delavci odpuščeni po stečaju in zaprtju podjetja Supermarket Larissa ABEE;

D.  ker je bila vloga predložena na podlagi merila za pomoč iz člena 4(1)(a) Uredbe o ESPG, ki zahteva, da je v referenčnem obdobju štirih mesecev odpuščenih najmanj 500 delavcev podjetja v državi članici, vključno z delavci, ki so jih odpustili njegovi dobavitelji ali proizvajalci v poproizvodni fazi, in/ali samozaposlenimi osebami, ki so opustile dejavnost;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1)(a) Uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Grčija na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 6 468 000 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 10 780 000 EUR;

2.  ugotavlja, da je finančni prispevek namenjen 557 presežnim delavcem, od katerih je 194 moških in 363 žensk;

3.  ugotavlja, da naj bi bile tudi za 543 mladih, ki so mlajši od 30 let in niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo ter prihajajo iz iste regije, na voljo prilagojene storitve, kot je poklicno usmerjanje iz pobude za zaposlovanje mladih;

4.  ugotavlja, da je Komisija spoštovala rok dvanajstih tednov od prejema vloge grških organov 26. novembra 2015, saj je oceno skladnosti vloge s pogoji za finančni prispevek dokončala 14. aprila 2016, Parlament pa je obvestila 15. aprila 2016;

5.  ugotavlja, da naj bi v ukrepih poleg 557 odpuščenih delavcev sodelovalo tudi 543 mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET) in so mlajši od 30 let ter prihajajo iz istih regij, prav tako pa naj bi bili deležni prilagojenih storitev, sofinanciranih iz ESPG; ugotavlja, da so grški organi za vključitev NEET v te ukrepe zaprosili zaradi pomanjkanja delovnih mest v regiji, če jih primerjamo z visokim številom iskalcev zaposlitve, saj je v Tesaliji 73,5 % brezposelnih oseb brezposelnih že več kot 12 mesecev (Eurostat);

6.  ugotavlja, da je bila posledica globoke recesije v grškem gospodarstvu upad porabe v gospodinjstvih in kupne moči, pri čemer je bil obseg trgovine na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki leta 2015 za več kot 30 % manjši od obsega v letu 2008 ob začetku krize; ugotavlja, da je prodaja v podjetju Supermarket Larissa sledila temu upadu;

7.  zato ugotavlja, da podjetje Supermarket Larissa, zadruga manjših trgovin z živili, ki je bilo ustanovljeno leta 1986, je imelo 42 trgovin in je zaposlovalo 600 delavcev, ni moglo preseči izgub in je moralo svoje trgovine zapreti v drugem četrtletju leta 2014; opozarja, da tega niso mogli preprečiti niti varčevalni ukrepi, zlasti znižanje plač (-30 %), ponovno pogajanje o najemninah in prestavljanje datuma zapadlosti računov; ugotavlja, da je to stanje tudi posledica drastičnega zmanjšanja posojil podjetjem v času, ko kvantitativno rahljanje Evropske centralne banke ni uspelo oživiti posojil; ugotavlja, da je ta primer dramatična posledica nenehnega pritiska upnikov na Grčijo in evropskih varčevalnih politik;

8.  pozdravlja dejstvo, da so grški organi prilagojene ukrepe za prizadete delavce začeli izvajati 26. februarja 2016, precej pred dokončno odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj;

9.  ugotavlja tudi, da bodo ukrepi za podporo dohodku strogo omejeni na največ 35 % skupnih stroškov za usklajeni sveženj prilagojenih ukrepov, kakor je določeno v Uredbi o ESPG, in da so ti ukrepi pogojeni s tem, da upravičenci do pomoči dejavno iščejo zaposlitev oziroma se usposabljajo;

10.  ugotavlja, da je zadruga morala, četudi je uporabila nekatere varčevalne ukrepe, kot so znižanje plač, ponovno pogajanje o najemninah, prestavljanje datumov zapadlosti računov, ponudba cenejših izdelkov in zmanjšanje operativnih stroškov, začeti zapirati trgovine eno za drugo;

11.  ugotavlja, da načrtovani ukrepi Grčije za odpuščene delavce in za NEET spadajo v naslednje kategorije: poklicno usmerjanje; usposabljanje, preusposabljanje in poklicno usposabljanje; prispevek za ustanovitev podjetja; nadomestilo za udeležbo in usposabljanje; nadomestilo za mobilnost;

12.  je seznanjen z razmeroma visokim zneskom (15 000 EUR), ki naj bi ga kot del prilagojenih storitev prejeli delavci oziroma NEET, ki bodo ustanovili svoje podjetje; hkrati ugotavlja, da ima veliko število presežnih delavcev podjetniške izkušnje, kar povečuje njihove možnosti za uspeh v tem sektorju;

13.  je seznanjen z možnostjo, da bodo nekatera nova podjetja prevzela obliko socialnih zadrug, in v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja grških oblasti za izboljšanje sektorja socialnega gospodarstva v Grčiji;

14.  ugotavlja, da je pomembno začeti izvajati informacijsko kampanjo, da bi dosegli NEET, ki bi bili lahko upravičeni do teh ukrepov; opozarja na svoje stališče, da je treba NEET pomagati na stalen in trajnosten način;

15.  pozdravlja dejstvo, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen po dodatnih posvetovanjih s predstavniki upravičencev in socialnimi partnerji;

16.  opozarja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 Uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne veščine ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

17.  poudarja, da je treba izboljšati zaposljivost vseh delavcev s prilagojenim usposabljanjem, in pričakuje, da bo usposabljanje, ponujeno v okviru usklajenega svežnja, zadovoljilo potrebe tako delavcev kot poslovnega okolja;

18.  poziva Komisijo, naj zagotovi več podrobnosti v prihodnjih predlogih o sektorjih, ki imajo potencial za rast, in v ta namen zaposli ljudi, kakor tudi zbere utemeljene podatke o vplivu financiranja iz ESPG, vključno s kakovostjo delovnih mest in stopnjo ponovne vključitve na trg dela, dosežene s pomočjo ESPG;

19.  ugotavlja, da so grški organi potrdili, da se za upravičene ukrepe ne črpa pomoč iz drugih finančnih instrumentov Unije;

20.  ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev; ugotavlja, da utegne zaradi novega urnika nastati časovna stiska, kar bi lahko vplivalo na učinkovitost dajanja navodil v posameznih primerih;

21.  ponavlja svoj poziv Komisiji, naj javnosti omogoči vpogled v vse dokumente, povezane z vlogami za sredstva ESPG;

22.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

(vloga Grčije – EGF/2015/011 GR/Supermarket Larissa)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2016/990.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0112.


Zahteva za odvzem imunitete Gianluci Buonannu
PDF 164kWORD 72k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2016 o zahtevi za odvzem imunitete Gianluci Buonannu (2016/2003(IMM))
P8_TA(2016)0231A8-0180/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je dne 20. novembra 2015 posredoval namestnik javnega tožilca rednega sodišča v Vercelliju, Italiji, in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 14. decembra 2015, da se od telekomunikacijskih podjetij pridobijo podatki o telefonskem prometu številke, ki jo uporablja Gianluca Buonanno, in sicer v povezavi s kazenskim postopkom, ki je bil pred rednim sodiščem v Vercelliju sprožen v imenu Gianluce Buonanna v zvezi s telefonskimi grožnjami, ki naj bi jih 14. aprila 2015 od neznanega klicatelja prejel na svoj mobilni telefon (Ref. št. 2890/15 R.G.N.R. mod. 44),

–  po zaslišanju Gianluce Buonanna v skladu s členom 9(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 68 ustave Italijanske republike,

–  ob upoštevanju člena 4 italijanskega zakona št. 140 z dne 20. junija 2003 o sprejetju določb za izvajanje člena 68 ustave in v zvezi s pregonom oseb na visokih državnih funkcijah(2),

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0180/2016),

A.  ker je namestnik javnega tožilca rednega sodišča v Vercelliju posredoval zahtevo za odobritev, da se od telekomunikacijskih podjetij pridobijo podatki o telefonskem prometu številke, ki jo uporablja v Italiji izvoljeni poslanec Evropskega parlamenta Gianluca Buonanno, v zvezi s kazenskim postopkom, ki je bil v njegovem imenu sprožen pred rednim sodiščem v Vercelliju v zvezi s telefonskimi grožnjami, ki naj bi jih 14. aprila 2015 od neznanega klicatelja prejel na svoj mobilni telefon;

B.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države članice imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.  ker člen 68 ustave Italijanske republike določa, da pri poslancu brez odobritve skupščine, katere član je, ni mogoče izvesti osebne preiskave ali preiskave na domu, niti se ga ne sme aretirati ali mu drugače odvzeti prostosti, niti pridržati, razen ob izvršitvi pravnomočne sodbe ali če je poslanec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja (in flagrante delicto), za katerega je prijetje obvezno. Tako dovoljenje je obvezno tudi za spremljanje pogovorov ali komunikacij poslanca ali za zaseg njegovih elektronskih sporočil;

D.  ker člen 4 zakona št. 140 z dne 20. junija 2003 o sprejetju določb za izvajanje člena 68 ustave in v zvezi s pregonom oseb na visokih državnih funkcijah med drugim določa, da mora pristojni organ za pridobitev podatkov o telefonskem prometu poslanca zaprositi za odobritev skupščino, katere član je poslanec;

E.  ker zahteva za odvzem imunitete Gianluci Buonannu zadeva dostop preiskovalnih organov do evidence telefonskih pogovorov poslančevega mobilnega telefona na datum, ko zatrjuje, da je prejel telefonske grožnje;

F.  ker v svoji zahtevi po odvzemu imunitete namestnik javnega tožilca rednega sodišča v Vercelliju priznava, da ni jasno, ali ta poslanski privilegij velja tudi za primere, kjer je poslanec domnevna žrtev kaznivega dejanja; ker kljub temu ugotavlja, da bi po najboljši razlagi nacionalne zakonodaje privilegij moral za poslance veljati ne glede na njihov procesni položaj; ker pa v prid svojemu sklepu ne navaja ustrezne nacionalne sodne prakse;

G.  ker Evropski parlament ni pristojen za razlago nacionalnih pravil o privilegijih in imunitetah poslancev; ker se zdi pomembno opozoriti, da je namen člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije predvsem zagotoviti neodvisnost poslancev Parlamenta, s tem da se med zasedanji Parlamenta prepreči izvrševanje pritiskov, ki zajemajo grožnje glede odvzema prostosti ali sodnih postopkov, na poslance; ker je v tem primeru nedvomno jasno, da nad zadevnim poslancem ni bil izvršen pritisk, saj je kazenski postopek povezan z domnevnimi telefonskimi grožnjami, ki jih je kot žrtev prijavil poslanec sam;

H.  ker je na podlagi navedenega razvidno, da namestniku javnega tožilca rednega sodišča v Vercelliju ni bilo treba zahtevati odobritve Evropskega parlamenta za pridobitev podatkov o telefonskem prometu Gianluce Buonanna na dan 14. aprila 2015;

I.  ker se kljub navedenemu zdi primerno, da se zaradi zagotavljanja pravne varnosti ad cautelam ugodi zahtevi za odobritev, ki jo je posredoval namestnik javnega tožilca rednega sodišča v Vercelliju;

1.  se odloči, da odvzame imuniteto Gianluci Buonannu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje namestniku javnega tožilca splošnega sodišča v Vercelliju, Italiji, in Gianluci Buonannu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrman in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI: EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.
(2) Legge n. 140, disposizioni per l’attuazione dell’articolo 68 della Costituzione nonché in materia di processi penali nei confronti delle alte cariche dello Stato, z dne 20. junija 2003 (GURI No 142, z dne 21. junija 2003).


Začasni ukrepi na področju mednarodne zaščite v korist Švedske *
PDF 318kWORD 71k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2016 o predlogu sklepa Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa Sveta (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (COM(2015)0677 – C8-0017/2016 – 2015/0314(NLE))
P8_TA(2016)0232A8-0170/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2015)0677),

–  ob upoštevanju člena 78(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0017/2016),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0170/2016),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5
(5)  Švedska se sooča z izrednimi razmerami zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav na njeno ozemlje, ki je posledica drastičnih sprememb migracijskih tokov. Švedska je dne 8. decembra uradno zaprosila za odložitev njenih obveznosti iz sklepov Sveta (EU) 2015/1523 in (EU) 2015/1601.
(5)  Švedska se sooča z izrednimi razmerami zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav na njeno ozemlje, ki je posledica drastičnih sprememb migracijskih tokov. Švedska je dne 8. decembra 2015 uradno zaprosila za odložitev njenih obveznosti iz sklepov Sveta (EU) 2015/1523 in (EU) 2015/1601, saj se sooča z dvema izzivoma kot država prvega prihoda in namembna država.
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 9
(9)  Na Švedskem je v letu 2015 daleč največ prosilcev za mednarodno zaščito na prebivalca v EU (11 503 prosilcev na milijon prebivalcev).
(9)  Na Švedskem je bilo v letu 2015 daleč največ prosilcev za mednarodno zaščito na prebivalca v EU (11.503 prosilcev na milijon prebivalcev), marca 2016 pa je sprejela skupno 170 104 prosilcev, od tega 73 331 otrok, med njimi 36 181 mladoletnikov brez spremstva.
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 10
(10)  Poleg tega se Švedska sooča s težkimi razmerami zaradi nedavnega občutnega porasta števila mladoletnikov brez spremstva – eden od štirih prosilcev navaja, da je mladoletnik brez spremstva.
(10)  Poleg tega se Švedska sooča s težkimi razmerami zaradi nedavnega občutnega porasta števila mladoletnikov brez spremstva – eden od štirih prosilcev navaja, da je mladoletnik brez spremstva, ti pa imajo posebne potrebe in so zanje potrebna dodatna sredstva, da se jim zagotovi dostop do zdravstvene oskrbe, dostojne nastanitve in izobraževanja v skladu s predpisi Unije o azilu.

Čezatlantski pretok podatkov
PDF 261kWORD 84k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2016 o čezatlantskem pretoku podatkov (2016/2727(RSP))
P8_TA(2016)0233RC-B8-0623/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter členov 6, 7, 8, 11, 16, 47 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(1) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o varstvu podatkov),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov)(3) ter Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(4),

–  ob upoštevanju Odločbe Komisije 2000/520/ES z dne 26. julija 2000 (odločba o varnem pristanu),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 27. novembra 2013 o obnovitvi zaupanja v pretok podatkov med EU in ZDA (COM(2013)0846),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 27. novembra 2013 o delovanju varnega pristana z vidika državljanov EU in družb, ustanovljenih v EU (COM(2013)0847) (sporočilo o varnem pristanu) ,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča z dne 6. oktobra 2015 v zadevi C-362/14, Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner (EU:C:2015:650),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 6. novembra 2015 o prenosu osebnih podatkov iz EU v Združene države Amerike v skladu z Direktivo 95/46/ES po sodbi Sodišča v zadevi C-362/14 (Schrems) (COM(2015)0566),

–  ob upoštevanju izjave delovne skupine iz člena 29 z dne 3. februarja 2016 o posledicah sodbe v zadevi Schrems,

–  ob upoštevanju ameriškega zakona o sodnem varstvu (Judicial Redress Act) iz leta 2015, ki ga je 24. februarja 2016 s podpisom sprejel predsednik Obama (H.R.1428),

–  ob upoštevanju ameriškega zakona o svobodi (Freedom Act) iz leta 2015(5),

–  ob upoštevanju reform obveščevalnih dejavnosti ZDA pri zaznavanju signalov iz predsedniške politične direktive 28 (PPD-28)(6),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 29. februarja 2016 „Čezatlantski pretok podatkov: povrnitev zaupanja z močnimi zaščitnimi ukrepi“ (COM(2016)0117),

–  ob upoštevanju mnenja delovne skupine iz člena 29 št. 01/2016 z dne 13. aprila 2016 o osnutku sklepa o ustreznosti zasebnostnega ščita EU-ZDA,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev(7) ter resolucije z dne 29. oktobra 2015 o nadaljnjem ukrepanju na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2014 o elektronskem množičnem nadzoru državljanov EU(8),

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Sodišče Evropske unije v svoji sodbi z dne 6. oktobra 2015 v zadevi C-362/14 Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner razglasilo, da je odločba o varnem pristanu neveljavna, ter pojasnilo, da je treba ustrezno raven varstva v tretji državi razumeti kot „v bistvenem enako“ ravni varstva, zagotovljeni v Uniji, zaradi česar je nujno treba zaključiti pogajanja o zasebnostnem ščitu EU-ZDA, da bo zagotovljena pravna varnost glede tega, kako bi moral potekati prenos osebnih podatkov iz EU v ZDA;

B.  ker varstvo podatkov pomeni varstvo ljudi, na katere se nanašajo informacije, ki se obdelujejo, in ker je to varstvo ena od temeljnih pravic, ki jih priznava Unija (člen 8 Listine o temeljnih pravicah in člen 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije);

C.  ker so varstvo osebnih podatkov, spoštovanje zasebnega življenja in komunikacij, pravica do varnosti, pravica do prejemanja in prenašanja podatkov ter svoboda gospodarske pobude temeljne pravice, ki jih je treba spoštovati in zagotavljati njihovo medsebojno ravnovesje;

D.  ker mora Komisija pri preučitvi ravni varstva, ki jo zagotavlja tretja država, oceniti vsebino pravil, ki se uporabljajo v tej državi in izhajajo iz domače zakonodaje ali mednarodnih zavez, pa tudi prakso za zagotavljanje skladnosti s temi pravili, saj mora na podlagi člena 25(2) iz direktive o varstvu podatkov upoštevati vse okoliščine, ki se lahko pojavijo pri prenosu osebnih podatkov v tretjo državo; ker se ta ocena ne sme nanašati le na zakonodajo in prakso glede varstva osebnih podatkov za poslovne in zasebne namene, temveč mora zajemati tudi vse vidike okvira, ki se uporablja za to državo ali sektor, zlasti, a ne izključno, kazenski pregon, nacionalno varnost in spoštovanje temeljnih pravic;

E.  ker so mala in srednja podjetja najhitrejše rastoči sektor gospodarstva EU in so čedalje bolj odvisna od prostega pretoka podatkov; ker mala in srednja podjetja predstavljajo 60 % podjetij, ki se zanašajo na dogovor o varnem pristanu, v skladu s katerim so lahko izkoristila poenostavljene in stroškovno učinkovite postopke zagotavljanja skladnosti;

F.  ker gospodarstvi ZDA in EU predstavljata več kot 50 % svetovnega BDP, 25 % svetovnega izvoza in več kot 30 % svetovnega uvoza; ker gospodarski odnos med ZDA in EU dosega največjo vrednost na svetu, pri čemer je skupna vrednost čezatlantske trgovine leta 2014 znašala 1,09 bilijona USD v primerjavi z vrednostjo skupne trgovine ZDA s Kanado in Kitajsko, ki je znašala 741 milijard USD oziroma 646 milijard USD;

G.  ker je čezmejni pretok podatkov med ZDA in Evropo najobsežnejši na svetu (50 % več kot med ZDA in Azijo ter skoraj dvakrat več kot med ZDA in Latinsko Ameriko) in ker sta prenos in izmenjava osebnih podatkov bistveni element, na katerem temeljijo tesne vezi med Evropsko unijo in ZDA na poslovnem področju in področju kazenskega pregona;

H.  ker je delovna skupina iz člena 29 v svojem mnenju št. 01/2016 pozdravila bistvene izboljšave, ki jih prinaša zasebnostni ščit v primerjavi z odločbo o varnem pristanu, zlasti vključitev ključnih opredelitev pojmov, mehanizmov, vzpostavljenih za zagotavljanje nadzora nad seznamom zasebnostnega ščita, ter sedaj obvezne zunanje in notranje preglede skladnosti, navedla pa je tudi resne pomisleke glede gospodarskih vidikov in dostopa javnih organov do podatkov, prenesenih v okviru zasebnostnega ščita;

I.  ker je bilo doslej priznano, da naslednje države oziroma ozemlja, tj. Andora, Argentina, Kanada, Ferski otoki, Guernsey, Otok Man, Jersey, Urugvaj, Izrael, Švica in Nova Zelandija, zagotavljajo ustrezne ravni varstva podatkov ter imajo prednostni dostop do trga EU;

1.  pozdravlja prizadevanja Komisije in administracije ZDA za znatno izboljšanje zasebnostnega ščita glede na odločbo o varnem pristanu, zlasti z vključitvijo ključnih opredelitev, kot so osebni podatki, obdelava in upravljavec, z mehanizmi, vzpostavljenimi za zagotovitev nadzora nad seznamom zasebnostnega ščita, in s sedaj obveznim izvajanjem zunanjih in notranjih pregledov skladnosti;

2.  opozarja, da so čezatlantski odnosi izjemno pomembni in še naprej ključni za obe partnerici; poudarja, da bi bilo treba pri celoviti rešitvi med ZDA in EU spoštovati pravico do varstva podatkov in pravico do zasebnosti; opozarja, da je med temeljnimi cilji EU varstvo osebnih podatkov, tudi ko so preneseni v njeno glavno mednarodno trgovinsko partnerico;

3.  vztraja, da mora ureditev zasebnostnega ščita spoštovati primarno in sekundarno zakonodajo EU ter ustrezne sodbe Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice;

4.  je seznanjen, da je v Prilogi VI (dopis Roberta S. Litta, urad direktorja nacionalne obveščevalne službe) pojasnjeno, da je v skladu s predsedniško politično direktivo št. 28 množično zbiranje osebnih podatkov in komunikacij nedržavljanov ZDA v šestih primerih še vedno dovoljeno; poudarja, da mora biti to množično zbiranje zgolj „čim bolj prilagojeno“ in „razumno“, kar pa ne izpolnjuje strožjih meril nujnosti in sorazmernosti iz Listine;

5.  opozarja, da so pravna varnost ter zlasti jasna in enotna pravila med ključnimi elementi razvoja in rasti podjetij, zlasti malih in srednjih, zato je treba preprečiti, da bi se soočala s pravno negotovostjo in da bi to resno vplivalo na njihovo poslovanje in sklepanje čezatlantskih poslov;

6.  pozdravlja uvedbo pravnega sredstva za posameznike v okviru zasebnostnega ščita; poziva Komisijo in administracijo ZDA, naj odpravita sedanjo zapletenost postopka, da bi ta postal uporabniku prijazen in učinkovit;

7.  poziva Komisijo, naj zahteva pojasnitev o pravnem statusu pisnih zagotovil ZDA;

8.  pozdravlja imenovanje varuha človekovih pravic v okviru ministrstva ZDA za zunanje zadeve, ki bo v sodelovanju z neodvisnimi organi odgovarjal na posamezne prošnje v zvezi z vladnim nadzorom, ki jih bodo posredovali nadzorni organi EU; meni pa, da ta nova institucija ni dovolj neodvisna in nima dovolj pooblastil za učinkovito izvajanje in izvrševanje svojih dolžnosti;

9.  pozdravlja, da je v okviru zasebnostnega ščita pomembna vloga dodeljena organom držav članic za varstvo podatkov v zvezi s preučevanjem in preiskovanjem pritožb, povezanih z varstvom osebnih podatkov na podlagi Listine EU o temeljnih pravicah, in preklicem prenosa podatkov, ter obveznost ministrstva ZDA za trgovino, da reši te pritožbe;

10.  priznava, da je zasebnostni ščit del širšega dialoga med EU in tretjimi državami, vključno z ZDA, v zvezi z varstvom podatkov, trgovino, varnostjo in povezanimi pravicami ter cilji v skupnem interesu; zato poziva vse strani, naj sodelujejo, da bi vzpostavile izvedljive skupne mednarodne okvire in domačo zakonodajo ter jih stalno izboljševale, da bi te cilje dosegli;

11.  vztraja, da je pravna varnost pri prenosu osebnih podatkov med EU in ZDA bistven element za zaupanje potrošnikov, razvoj čezatlantskega poslovanja in sodelovanje na področju kazenskega pregona, zato je za učinkovitost in dolgoročnost instrumentov, ki omogočajo prenos, izredno pomembno, da spoštujejo primarno in sekundarno zakonodajo EU;

12.  poziva Komisijo, naj v celoti izvede priporočila iz mnenja št. 01/2016 delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29 o osnutku sklepa o ustreznosti zasebnostnega ščita EU–ZDA;

13.  poziva Komisijo, naj v celoti izpolnjuje svojo odgovornost v okviru zasebnostnega ščita ter izvaja redne in temeljite preglede svojega sklepa o ustreznosti in pravne utemeljitve v zvezi z njim, zlasti v luči začetka uporabe nove splošne uredbe o varstvu podatkov čez dve leti;

14.  poziva Komisijo, naj nadaljuje dialog z administracijo ZDA in si prizadeva za dodatno izboljšanje ureditve zasebnostnega ščita glede na njene sedanje pomanjkljivosti;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in kongresu ZDA.

(1) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(2) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
(3) UL L 119, 4.5.2016, str.1.
(4) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
(5) https://www.congress.gov/114/plaws/publ23/PLAW-114publ23.pdf
(6) https://www.whitehouse.gov/the-press-office/2014/01/17/presidential-policy-directive-signals-intelligence-activities
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0388.


Nov dogovor za odjemalce energije
PDF 260kWORD 112k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2016 o novem dogovoru za odjemalce energije (2015/2323(INI))
P8_TA(2016)0234A8-0161/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2015 z naslovom "Nov dogovor za odjemalce energije" (COM(2015)0339),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2015 z naslovom "Začetek javnega posvetovanja o novi zasnovi energetskega trga" (COM(2015)0340),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. februarja 2016 z naslovom "Strategija EU za ogrevanje in hlajenje" (COM(2016)0051),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2015 z naslovom "Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost" (COM(2015)0080),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom "Naložbeni načrt za Evropo" (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2012 z naslovom "Za boljše delovanje notranjega energetskega trga" (COM(2012)0663),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2011 z naslovom "Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050" (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom "Energetski načrt za leto 2050" (COM(2011)0885),

–  ob upoštevanju tretjega energetskega svežnja,

–  ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb,

–  ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu osebnih podatkov,

–  ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije 2012/148/EU z dne 9. marca 2012 o pripravah za uvedbo pametnih merilnih sistemov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008 z naslovom "Evropski listini o pravicah odjemalcev energije naproti"(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2013 o boljšem delovanju notranjega energetskega trga(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o energetskem načrtu za leto 2050, prihodnosti z energijo(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o lokalnih in regionalnih posledicah razvoja pametnih omrežij(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 o varstvu potrošnikov pri storitvah zagotavljanja javnih dobrin(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 z naslovom "Evropski energetski uniji naproti"(6),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0161/2016),

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom "Nov dogovor za odjemalce energije";

2.  poudarja, da je to poročilo osredotočeno izključno na odjemalce energije v gospodinjstvih v okviru preoblikovanja energetskega sistema; poudarja, da je treba industrijske odjemalce obravnavati ločeno;

3.  poudarja, da se s sedanjim preoblikovanjem energetskega sistema odmikamo od sistema, ki temelji na tradicionalni centralizirani proizvodnji, na sistem, ki je bolj decentraliziran in prožen ter pretežno temelji na energiji iz obnovljivih virov;

4.  opozarja na stroške prehoda na novo zasnovo trga v nekaterih državah članicah; poziva Komisijo, naj te stroške ustrezno upošteva v smislu cenovne dostopnosti in konkurenčnosti;

5.  opozarja, da bi moral biti končni cilj gospodarstvo, ki bi temeljilo na polni uporabi načela, da je energetska učinkovitost na prvem mestu/najpomembnejše gorivo, in dajanjem prednosti prihrankom energije in ukrepom, povezanim s povpraševanjem, pred tistimi, povezanimi s ponudbe, s čimer bi dosegli podnebne cilje v skladu s ciljem 1,5° iz pariškega sporazuma, energetsko varnostjo, konkurenčnostjo in zlasti znižanjem stroškov za odjemalce;

6.  meni, da bi morali biti pri tem interesi sedanjih in prihodnjih generacij državljanov v središču energetske unije, ta pa bi morala:

   (a) zagotoviti državljanom stabilne, cenovno dostopne, učinkovite in trajnostne energijsko učinkovite izdelke, storitve in stanovanja visoke kakovosti;
   (b) državljanom omogočiti, da posamično ali kolektivno proizvajajo, trošijo, shranjujejo ali trgujejo z lastno obnovljivo energijo, sprejemajo ukrepe za varčno ravnanje z energijo, dejavno sodelujejo na energetskem trgu, ker imajo kot odjemalci izbiro, in imajo možnost varno in samozavestno sodelovati pri prilagajanju odjema; meni, da je treba zato sprejeti praktičen skupni dogovor o opredelitvi proizvajalca-odjemalca na ravni EU, in sicer v participativnem postopku, ki bi ga vodila Komisija;
   (c) prispevati k odpravljanju energijske revščine;
   (d) zaščititi odjemalce pred nepoštenim, nekonkurenčnim in nepravičnim ravnanjem akterjev na trgu in jim omogočiti, da svoje pravice v celoti uveljavijo;
   (e) ustvariti primerne pogoje, da se zagotovi dobro delujoč in konkurenčen notranji energetski trg, ki odjemalcem zagotavlja izbiro ter pregleden in jasen dostop do informacij;

7.  meni, da je treba pri postopni odpravi reguliranih cen energije za odjemalce v okviru strategije za energetsko unijo upoštevati dejansko raven konkurence na trgu, s tem pa zagotoviti, da imajo odjemalci dostop do varnih cen energije;

8.  meni, da bi moral biti rezultat preoblikovanja energetskega sistema načeloma bolj učinkovit, pregleden, trajnosten, konkurenčen, stabilen, decentraliziran in vključujoč energetski sistem, ki bi koristil vsej družbi, povečal vključenost državljanov ter lokalnih in regionalnih akterjev in skupnosti ter jim omogočil lastništvo ali delež v proizvodnji, distribuciji in shranjevanju obnovljive energije, obenem pa zaščitil najbolj ranljive in zagotovil, da bodo imeli korist od ukrepov energetske učinkovitosti in obnovljive energije;

Za dobro delujoč energetski trg v korist državljanov

9.  meni, da namen tretjega energetskega svežnja, da bi zagotovili resnično konkurenčen, pregleden in odjemalcem prijazen maloprodajni energetski trg, kljub določenemu napredka še ni bil dosežen v vseh državah članicah EU, kar dokazujejo stalno visoke stopnje tržne koncentracije in to, da se vse nižji veleprodajni stroški ne odražajo v maloprodajnih cenah ter nizke stopnje pri zamenjavi dobaviteljev in zadovoljstvu odjemalcev;

10.  zato meni, da mora Komisija opredeliti ali oblikovati dodatne kazalnike za dobro delujoče energetske trge po meri odjemalcev; poudarja, da bi morali ti kazalniki upoštevati tudi ekonomski učinek zamenjave dobaviteljev za odjemalce energije, tehnične ovire za tako zamenjavo ali načrt dobave in stopnje ozaveščenosti odjemalcev;

11.  poudarja, da so odprti, pregledni in konkurenčni dobro urejeni trgi pomembni za vzdrževanje nizkih cen, spodbujanje inovacij, izboljšanje storitev za odjemalce in odstranjevanje ovir za inovativne poslovne modele, ki lahko državljanom ponudijo dobro razmerje med ceno in storitvijo ter prispevajo k preprečevanju energetske revščine;

12.  opozarja, da je izbira odjemalcev v distribucijskih omrežjih omejena, ker so po naravi monopoli, kar pomeni, da odjemalci ne morejo zamenjati upravljavca distribucijskega sistema; poudarja, da je treba ustrezno spremljati trg upravljavcev distribucijskih omrežij in odjemalce zaščititi pred nenadnim porastom distribucijskih cen;

13.  meni, da bi morala Komisija in države članice z vsemi sredstvi preprečiti, da bi se korist vse višje ravni medsebojne povezanosti nacionalnih omrežij prenesle na upravljavce distribucijskih omrežij, ampak bi morale biti neposredno v korist končnega odjemalca; meni tudi, da mora raven povezanosti nacionalnih omrežij pozitivno vplivati na ceno energije za odjemalce in je treba zato preprečiti, da bi imeli korist samo upravljavci distribucijskih omrežij;

14.  zato poziva Komisijo in države članice, naj dosledno skrbijo za popolno izvajanje tretjega energetskega svežnja, in poziva, naj se pri njegovem pregledu v obliki nove zasnove energetskega trga upoštevajo naslednja priporočila v zvezi z domačimi odjemalci:

   (a) priporoča, da bi izboljšali pogostost pošiljanja računov za energijo ter preglednost in jasnost računov in pogodb, da bi bili lažje razumljivi in primerljivi; vztraja, da mora biti izražanje jasno in se je treba izogibati preveč strokovnim izrazom; poziva Komisijo, naj opredeli minimalne zahteve glede teh informacij, vključno z najboljšo prakso; poudarja, da je treba v računih jasno navesti fiksne stroške, davke in dajatve, da jih odjemalec zlahka loči od spremenljivih stroškov, povezanih s porabo; opozarja na obstoječe zahteve za dobavitelje, da na računu ali njegovi prilogi na razumljiv in zlahka primerljiv način navedejo prispevek posameznega vira energije k skupni mešanici goriv dobavitelja v predhodnem letu ter vključijo podatek, kje je mogoče najti informacije o okoljskem vplivu v smislu emisij CO2 in radioaktivnih odpadkov;
   (b) priporoča, da se vzpostavi enotna kontaktna točka za vse ustrezne informacije, da se odjemalcu omogoči premišljena odločitev;
   (c) priporoča, naj upravitelji distribucijskih sistemov, ki imajo dostop do podatkov o preteklem odjemu gospodinjstva, ter upravitelji neodvisnih orodij za primerjavo skupaj z energetskimi regulatorji ugotovijo, kako odjemalcem proaktivno zagotoviti primerjavo ponudb, da bi lahko vsi, tudi tisti, ki nimajo internetnega dostopa ali znanja, lažje ugotovili, ali bodo z zamenjavo prihranili denar;
   (d) priporoča, da bi oblikovali smernice za orodja za primerjavo cen in odjemalcem tako omogočili dostop do neodvisnih, aktualnih in razumljivih primerjalnih orodij; meni, da bi morale države članice v skladu s smernicami Sveta evropskih energetskih regulatorjev razmišljati o vzpostavitvi sistemov akreditacije, ki bi zajemali vsa tovrstna orodja;
   (e) priporoča vzpostavitev novih platform, ki bi služile kot orodja za primerjavo cen in iz katerih bi bilo potrošnikom obračunavanje bolj jasno; priporoča, da bi na teh neodvisnih platformah zagotavljali odjemalcem primerljive informacije o odstotkovnem deležu uporabljenih virov energije in različnih davkih, dajatvah in dodatnih nadomestilih iz energetskih tarif, da bi z lahkoto iskali primernejše ponudbe v smislu cene, kakovosti in trajnostnosti; predlaga, da bi to vlogo prevzel že obstoječi organ, kot so nacionalni oddelki za energetiko, regulatorji ali organizacije potrošnikov; priporoča, da se oblikuje vsaj eno tako neodvisno orodje za primerjavo cen na državo članico;
   (f) priporoča, da bi države članice v posvetovanju z upravljavci orodij za primerjavo cen in skupinami odjemalcev oblikovale smernice, s katerimi bi zagotovile, da so različne tarife, ki jih oblikujejo dobavitelji, zlahka primerljive in odjemalcev ne begajo;
   (g) priporoča, da bi odjemalce na računih za energijo ali njihovih prilogah obveščali o najprimernejših in najugodnejših tarifah zanje glede na minule vzorce porabe ter da bi morali imeti odjemalci možnost spremeniti tarifo na čim bolj preprost način, če bi to želeli; glede na to, da so stopnje zamenjave dobavitelja v mnogih državah članicah nizke, ugotavlja, da mnoga gospodinjstva, zlasti najbolj ranljiva, na energetskem trgu niso dejavna in ostajajo pri neprimernih, zastarelih in visokih tarifah;
   (h) priporoča, da se preuči, kako bi maloprodajne cene bolje odražale veleprodajne in tako obrnili trend, da se na računih za energijo veča delež fiksnih elementov, zlasti davkov in dajatev in v nekaterih primerih omrežnin; poudarja neskladnost med ravnmi dajatev in davkov, ki jih plačujejo gospodinjstva in industrijski odjemalci;

15.  je trdno prepričan, da bi morale biti vse spletne strani dobaviteljev energije in elektronski računi v celoti dostopni invalidom in izpolnjevati ustrezne zahteve po evropskem standardu EN 301 549;

16.  vztraja, da bi morale države članice v celoti izvajati določbe o zamenjavi dobavitelja, kot je določeno v tretjem energetskem svežnju, in da bi morala nacionalna zakonodaja odjemalcem zagotoviti pravico, da dobavitelja zamenjajo hitro, preprosto in brezplačno ter da te možnosti ne bi smela ovirati plačila odstopnine ali kazni; vztraja, da je uveljavljanje te pravice s tržnim nadzorom ter učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi bistveno in podpira priporočila o zamenjavi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev „Most do leta 2025“;

17.  meni, da bi morali spodbujati sisteme in kampanje kolektivne zamenjave in tako odjemalcem pomagati poiskati boljšo ponudbo v smislu cene in kakovosti; poudarja, da morajo biti ti programi neodvisni, zanesljivi, pregledni, celoviti in vključujoči, priti pa bi morali tudi do manj dejavnih odjemalcev; meni, da imajo lokalni organi, regulatorji in potrošniške organizacije ter druge nepridobitne organizacije dobro izhodišče za to vlogo, da se preprečijo vse možne zlorabe v praksi;

18.  vztraja, da je treba zaradi varstva zlasti najbolj ranljivih odjemalcev energije v državah članicah ustrezno izvajati in izvrševati določbe direktiv o nepoštenih poslovnih praksah in pravicah potrošnikov v zvezi s prodajo od vrat do vrat, nepoštenimi pogoji ali praksami in agresivnimi načini trženja; ugotavlja, da se je število pritožb na prodajo od vrat do vrat v več državah članicah povečalo;

19.  pozdravlja namero Komisije, da bo razmislila o vključitvi zakonodaje, ki izrecno zadeva energijo, v prilogo uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov(7);

Zagotavljanje vključujočega energetskega sistema, tako da se državljanom omogoči, da prevzamejo več odgovornosti za preoblikovanje energetskega sistema, proizvajajo lastno obnovljivo energijo in postanejo energijsko učinkoviti

20.  meni, da imajo lokalni organi, skupnosti, zadruge, gospodinjstva in posamezniki v dobro delujočem energetskem sistemu ključno vlogo in bi morali v veliki meri prispevati k preoblikovanju energetskega sistema ter jih je treba spodbujati, da sami proizvajajo in dobavljajo energijo, če to želijo; poudarja, da je zato pomembno, da Evropska unija sprejme enotno operativno opredelitev proizvajalca-odjemalca;

21.  poziva države članice, naj uvedejo sisteme neto merjenja, da podprejo lastno in zadružno proizvodnjo energije;

22.  meni, da bodo za čim boljše preoblikovanje energetskega sistema pomembne večje spremembe v ravnanju državljanov; meni, da so pri tem ključne pobude in dostop do kakovostnih informacij, ter poziva Komisijo, naj to obravnava v prihodnjih predlogih; meni, da so kampanje izobraževanja, usposabljanja in informiranja pomembni dejavniki sprememb v ravnanju;

23.  meni, da omejen dostop do kapitala in strokovnega znanja o financah, precejšnji vnaprejšnji stroški pri naložbah in podaljšana obdobja odplačevanja ovirajo začetek lastne proizvodnje in ukrepe za energetsko učinkovitost; spodbuja k novim poslovnim modelom, sistemom kolektivnega nakupa in inovativnim finančnim instrumentom, s katerimi bi spodbujali lastno proizvodnjo, lasten odjem in ukrepe energetske učinkovitosti za vse odjemalce; predlaga, da to postane pomemben cilj Evropske investicijske banke, Evropskega sklada za strateške naložbe, programa Obzorje 2020 in strukturnih skladov, ki bi jih morali javni organi in akterji na trgu v celoti uporabljati; ponavlja, da bi bilo treba projekte financirati na osnovi primerljive stroškovne učinkovitosti, hkrati pa upoštevati nacionalne in evropske podnebne in energetske cilje in obveznosti;

24.  poziva k stabilnim, zadovoljivim in stroškovno učinkovitim sistemom nadomestil, s katerimi bi zagotovili naložbeno varnost in povečali število manjših in srednje velikih projektov na področju obnovljivih virov energije, hkrati pa po možnosti preprečili izkrivljanje trga; pri tem države članice poziva, naj v celoti uporabljajo izjeme de minimis, ki so določene v smernicah državne pomoči 2014; meni, da bi morale biti omrežne tarife in druge pristojbine pregledne in nediskriminatorne ter bi morale pravilno odražati vpliv odjemalcev na omrežje, preprečevati dvojno zaračunavanje, obenem pa zagotavljati zadostna finančna sredstva za vzdrževanje in razvoj distribucijskih omrežij; obžaluje retroaktivne spremembe shem pomoči za obnovljive vire energije ter uvedbo nepoštenih in kazenskih davkov ali pristojbin, ki ovirajo nadaljnjo širitev lastne proizvodnje; poudarja pomen dobro oblikovanih sistemov pomoči, ki bodo učinkoviti tudi v prihodnosti, da bi povečali zaupanje vlagateljev in ugodnost ponudb ter preprečili take spremembe v prihodnosti; poudarja, da je treba proizvajalce-odjemalce, ki omrežju zagotavljajo skladiščne zmogljivosti, nagraditi;

25.  priporoča, da bi upravne ovire za nove zmogljivosti lastne proizvodnje zmanjšali na najmanjšo možno mero, zlasti z odpravo omejitev na trgu in pri dostopu do omrežja; predlaga skrajšanje in poenostavitev postopkov odobritve, na primer s prehodom na zahtevo po preprostem obvestilu, pri čemer bi se še vedno spoštovale vse zakonite zahteve in zagotovilo, da so upravljavci distribucijskih omrežij obveščeni; predlaga, da bi pri pregledu direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov vključili posebne določbe za odstranitev ovir in spodbujanje energetskih sistemov skupnosti/zadrug z obravnavo projektnih dovoljenj na enotni kontaktni točki, zagotavljanjem finančnega in tehničnega strokovnega znanja in/ali namenskimi informacijskimi kampanjami na lokalni ravni in ravni skupnosti ter z zagotavljanjem dostopa proizvajalcev-odjemalcev do mehanizmov za alternativno reševanje sporov;

26.  poudarja, da je treba oblikovati ugoden, stabilen in pošten okvir za najemnike in tiste, ki živijo v večstanovanjskih stavbah, da bi jim omogočili korist tudi od solastništva, lastne proizvodnje in ukrepov za energetsko učinkovitost;

27.  poziva Komisijo, naj okrepi podporo konvenciji županov, pobudi Pametna mesta in pametne občine ter skupnostim, ki v celoti uporabljajo obnovljive vire energije, da bi se razširile in nadalje razvile kot orodje za spodbujanje ukrepov za lastno proizvodnjo in energetsko učinkovitost, boj proti energijski revščini, lažjo izmenjavo najboljše prakse med vsemi lokalnimi organi, regijami in državami članicami, ter bi zagotovili, da so vsi lokalni organi obveščeni o finančni pomoči, ki jim je na voljo;

Spodbujanje nastanka upravljanja prilagajanja odjema

28.  poudarja, da je treba za spodbujanje prilagajanja odjema pri cenah energije razlikovati med konicami in drugimi obdobji, zato podpira dinamično določanje cen na prostovoljni osnovi, katerega učinek na vse odjemalce bi morali natančno oceniti; poudarja, da je treba uvajati tehnologije, ki dajejo cenovne signale in nagrajujejo prožen odjem, na katerega se odjemalci bolje odzivajo; meni, da morajo biti tarife pregledne, primerljive in jasno obrazložene; priporoča nadaljnjo analizo vzpostavitve in izvajanja sistemov progresivnih in spremenljivih tarif, da bi spodbudili energetske prihranke, lastno proizvodnjo, prilagajanje odjema in energetsko učinkovitost; opozarja Komisijo, da bi bilo treba pri oblikovanju prihodnjih zakonodajnih predlogov zagotoviti, da bi uvedba dinamičnih cen prinesla tudi boljšo obveščenost odjemalcev;

29.  meni, da bi morali imeti odjemalci enostaven in pravočasen dostop do podatkov o svoji porabi in s tem povezanimi stroški, da bi lažje sprejemali premišljene odločitve; ugotavlja, da se je doslej le 16 držav članic zavezalo, da bodo do leta 2020 na svojem celotnem ozemlju uvedle pametne števce; meni, da bi morale države članice, kjer se pametni števci že uvajajo, zagotoviti trden pravni okvir, s katerim bi odpravili neupravičene poračune za nazaj in zagotovili, da bo uvedba pametnih števcev učinkovita in cenovno dostopna za vse odjemalce, zlasti tiste, ki jih pesti energijska revščina; vztraja, da bi morali korist uporabe pametnih števcev pravično porazdeliti med upravljavce in uporabnike omrežij;

30.  poudarja, da je razvoj pametnih tehnologij bistven za preoblikovanje energetskega sistema in lahko odjemalcem pomaga znižati stroške energije ter izboljšati energetsko učinkovitost; poziva k hitri uvedbi informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno z mobilnimi aplikacijami, spletnimi platformami in spletno izdajo računov; vendar poudarja, da pri tem razvoju ne smemo zapostaviti najbolj ranljivih ali manj dejavnih odjemalcev niti dovoliti, da bi se računi brez neposredne koristi zvišali; ugotavlja, da je treba tem skupinam ponuditi posebno pomoč in da se je treba izogibati kakršnemu koli učinku vezave, ki bi odjemalcem onemogočal, da prosto izbirajo med tarifami in dobavitelji;

31.  poudarja, da je treba omogočiti razvoj pametnih omrežij in naprav, ki bodo samodejno uravnavale povpraševanje po energiji kot odziv na cenovne signale; ugotavlja, da morajo pametne naprave zagotavljati visoke ravni varstva podatkov in biti interoperabilne, zasnovane v korist končnega odjemalca in opremljene s funkcijami, ki povečujejo prihranke energije in podpirajo razvoj trgov energetskih storitev in upravljanja povpraševanja;

32.  poudarja, da bi morali imeti odjemalci možnost, prosto izbirati agregatorje in energetska podjetja ne glede na ponudnika;

33.  poudarja, da bi morali zbiranje, obdelavo in shranjevanje podatkov državljanov izvajati subjekti, ki nediskriminatorno upravljajo dostop do njih, in bi moralo potekati v skladu z veljavnim okvirom EU o zasebnosti in varstvu podatkov, ki določa, da mora imeti odjemnik ves čas nadzor nad svojimi osebnimi podatki in se lahko ti posredujejo tretjim stranem, samo če s tem izrecno soglaša; poleg tega meni, da bi morali imeti državljani možnost uveljavljati svojo pravico do popravka in izbrisa osebnih podatkov;

Odpravljanje vzrokov za energijsko revščino

34.  poziva k boljši usklajenosti boja proti energijski revščini na ravni EU, in sicer z izmenjavo najboljše prakse med državami članicami ter oblikovanjem široke, skupne opredelitve energijske revščine, ki bi se oprla na to, da je dostop do cenovno dostopne energije temeljna socialna pravica;

35.  vztraja, da sta boljša razpoložljivost in zbiranje podatkov bistvena za čim bolj učinkovito oceno razmer in ciljno usmerjeno pomoč za državljane, gospodinjstva in skupnosti, ki jih pesti energijska revščina;

36.  poudarja, da je treba spodbujati sinergije na tem področju, tudi tiste, ki morebiti obstajajo med lokalnimi organi in upravljavci distribucijskih sistemov, ki lahko zagotavljajo največ informacij o stopnjah energijske revščine in odkrijejo tveganja, pri tem pa v celoti spoštovati evropska in nacionalna pravila o varstvu podatkov;

37.  meni, da bi moral okvir energetske unije za upravljanje zajemati tudi cilje držav članic o energijski revščini ter poročanje o tem, in da bi bilo treba oblikovati sklop orodij dobre prakse;

38.  meni, da so za strategije za reševanje energijske revščine osrednjega pomena ukrepi za energetsko učinkovitost, s katerimi se obravnavata energijska revščina in ranljivost potrošnikov in ki dopolnjujejo politike socialne varnosti; poziva k ukrepanju, s katerim bi v okviru pregleda direktive o energetski učinkovitosti stavb in zlasti člena 7 direktive o energetski učinkovitosti zagotovili, da bo pri energetsko učinkoviti obnovi obstoječih stavb namenjenega večja pozornost državljanom, ki jih pesti energijska revščina; predlaga, da bi razmislili o cilju, da se do leta 2030 zmanjša število energetsko neučinkovitih stanovanj, s poudarkom na nepremičninah za oddajo v najem in socialnih stanovanjih; meni, da bi morale biti stavbe, ki jih imajo v lasti in imajo v njih svoje prostore javni organi, na tem področju za zgled;

39.  poziva, naj se sredstva EU za energetsko učinkovitost in podpora za lastno proizvodnjo usmerijo bolj na odjemalce z nizkimi dohodki, ki jih pesti energijska revščina, ter naj se obravnava vprašanje pobud, namenjenih tako najemnikom kot lastnikom nepremičnin;

40.  meni, da so ob upoštevanju različne prakse v državah članicah dobro usmerjene socialne tarife ključnega pomena za ranljive državljane z nizkimi dohodki, in jih je zato treba spodbujati; meni, da bi morale biti vse te socialne tarife v celoti pregledne;

o
o   o

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 286 E, 27.11.2009, str. 24.
(2) UL C 93, 9.3.2016, str. 8.
(3) UL C 36, 29.1.2016, str. 62.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0065.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0342.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0444.
(7) Uredba (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L 364, 9.12.2004, str. 1).


Revščina: vidik spola
PDF 385kWORD 158k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola (2015/2228(INI))
P8_TA(2016)0235A8-0153/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 8, 9, 151, 153 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih določb o socialnih pravicah in enakosti med moškimi in ženskami,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju strategije EU za rast Evropa 2020, zlasti cilja, da bi do leta 2020 za 25 % zmanjšali število Evropejcev, ki živijo pod nacionalno mejo revščine, s čimer bi iz revščine rešili več kot 20 milijonov ljudi, in da je treba v celoti izkoristiti sisteme socialnega varstva in pokojninske sisteme držav članic ter tako zagotoviti ustrezno dohodkovno podporo,

–  ob upoštevanju svežnja Komisije o socialnih naložbah iz leta 2013,

–  ob upoštevanju izkustvene skupnosti za vključevanje načela enakosti spolov pri Evropskem socialnem skladu (GenderCop), zlasti delovne skupine GenderCopa o revščini in vključevanju,

–  ob upoštevanju člena 7 uredbe o skupnih določbah za strukturne sklade za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju letne konvencije Evropske platforme za boj proti revščini in socialni izključenosti leta 2014,

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES,

–  ob upoštevanju načrta Komisije iz avgusta 2015 za nov začetek za reševanje izzivov usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, s katerimi se srečujejo delovno aktivne družine,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 z naslovom "Strategic engagement for gender equality 2016-2019" (Strateška prizadevanja za enakost spolov 2016–2019) (SWD(2015)0278),

–  ob upoštevanju rezultatov raziskave EU o lezbijkah, gejih, biseksualcih in transspolnih osebah v Evropski uniji, ki jo je izvedla Agencija za temeljne pravice in ki je bila objavljena 17. maja 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o ženskah in revščini v Evropski uniji(1) ter resolucije z dne 3. februarja 2009 o nediskriminaciji na podlagi spola in solidarnosti med generacijami(2),

–  ob upoštevanju stališča, sprejetega v prvi obravnavi dne 20. oktobra 2010(3), z namenom sprejetja Direktive 2011/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive o porodniškem dopustu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o pojavni obliki revščine žensk v Evropski uniji(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2011 o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o razmerah žensk, ki se približujejo upokojitveni starosti(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o položaju mater samohranilk(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2013 o 57. zasedanju Komisije Združenih narodov za položaj žensk o odpravi in preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o vplivu gospodarske krize na enakost spolov in pravice žensk(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(13),

–  ob upoštevanju študije, objavljene aprila 2014, ki jo je naročila Komisija, z naslovom Starši samohranilci in zaposlovanje v Evropi,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o izpolnjevanju ciljev boja proti revščini ob upoštevanju vedno višjih stroškov gospodinjstev ter priloženega mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0040/2016),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0153/2016),

A.  ker najnovejši podatki Eurostata kažejo, da je število žensk, ki živijo v revščini, še vedno višje kot pri moških, s približno 64,6 milijona žensk v primerjavi s 57,6 milijona moških(14); ker to kaže, da revščina na ženske in moške vpliva različno; ker je v EU-28 v letu 2014 revščina še posebej ogrožala ženske, saj je stopnja ogroženosti znašala 46,6 % pred socialnimi transferji in 17,7 % po teh transferjih; ker se stopnja revščine med ženskami močno razlikuje med državami članicami; ker je ne glede na to, kako specifične so ogrožene skupine, kot so starejše ženske, samske ženske, matere samohranilke, lezbijke, biseksualke, transspolne ženske in invalidke, stopnja revščine med migrantkami in pripadnicami etničnih manjšin enaka po vsej EU; ker 38,9 % prebivalstva in 48,6 % samskih žensk v EU-28 ne more kriti nepredvidenih izdatkov; ker visoki komisar OZN za človekove pravice poroča, da ženske predstavljajo večino najrevnejših ljudi na svetu in da se je število žensk, ki živijo v revščini na podeželju, od leta 1975 povečalo za 50 %, da ženske opravijo dve tretjini delovnih ur na svetu in proizvedejo polovico svetovne hrane, pri tem pa zaslužijo le 10 % svetovnega dohodka in imajo v lasti manj kot 1 % svetovne lastnine;

B.  ker enakost spolov na trgu dela, dosežena z večjo socialno in gospodarsko blaginjo, ne prinaša koristi samo ženskam, temveč tudi gospodarstvu in celotni družbi; ker je bil cilj zagotoviti enakost med moškimi in ženskami opredeljen že leta 1957 v Rimski pogodbi;

C.  ker so se vlade v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah in Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 zavezale, da bodo vsem fantom in dekletom omogočile, da v celoti dokončajo primarno izobraževanje; ker je Parlament maja 2015 na mednarodni dan žena pripravil dogodek o opolnomočenju deklet in žensk z izobraževanjem; ker sta formalna in neformalna izobrazba bistveni za premostitev marginalizacije in različnih oblik diskriminacije, saj ustvarjata dialog, odprtost in razumevanje med skupnostmi ter omogočata opolnomočenje marginaliziranih skupnosti;

D.  ker so v časih gospodarske recesije ljudje, ki že živijo na robu revščine, – kar so precej verjetneje ženske – v ranljivem položaju na trgu dela in na področju socialne varnosti, zlasti pripadniki skupin, ki se srečujejo z večplastno diskriminacijo; ker raziskava o položaju lezbijk, gejev, biseksualcev in transspolnih oseb v Evropski uniji ugotavlja, da se lezbijke in transspolne ženske soočajo z nesorazmernim tveganjem diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete pri zaposlovanju (19 %), izobraževanju (19 %), nastanitvi (13 %), zdravstveni oskrbi (10 %) in dostopu do socialnih storitev (8 %); ker to povzroča nesorazmerno tveganje za njihovo ekonomsko in socialno blaginjo;

E.  ker so se z varčevalnimi politikami, ki jih je zahtevala Komisija in jih izvajajo države članice, skupaj z gospodarsko krizo v zadnjih letih povečale neenakosti in so prizadete zlasti ženske, saj se je revščina med njimi še povečala in so vse bolj izključene iz trga dela; ker se je zmanjšala mreža javnih storitev in infrastrukture za varstvo otrok, starejših in bolnih ter zagotavljanje tovrstnih kakovostnih brezplačnih javnih storitev;

F.  ker so enostarševske družine bolj izpostavljene revščini ali socialni izključenosti (49,8 % v primerjavi s 25,2 % povprečnih gospodinjstev z vzdrževanimi otroki, čeprav obstajajo velike razlike med državami članicami)(15); ker so po podatkih Eurostata leta 2014 ženske predstavljale 56,6 % enostarševskih gospodinjstev v Uniji; ker revščina močno vpliva na osebni razvoj in izobraževanje otrok, posledice pa se lahko kažejo vse življenje; ker so se povečale razlike v izobrazbi med otroki iz različnih družbenoekonomskih okolij (v 11 državah zagotavljanje predšolske vzgoje in varstva za otroke v starosti od 0 do 3 let dosega zgolj 15-odstotno pokritost); ker obstaja velika verjetnost prenašanja revščine med več generacijami; ker je pomanjkanje kakovostnega izobraževanja dejavnik, ki znatno povečuje možnosti revščine in socialne izključenosti otrok, številni dejavniki, povezani z družinskim življenjem, kot so pomanjkanje stabilnosti, nasilje ali slabe bivalne razmere, pa bistveno povečujejo tveganje za zgodnjo opustitev šolanja;

G.  ker revščina še posebej prizadene ženske, ki živijo na podeželju; ker številne ženske, ki živijo na podeželju, niso registrirane na trgu dela ali prijavljene kot brezposelne; ker je stopnja brezposelnosti žensk na podeželju zelo visoka, zaposlene pa imajo zelo nizke dohodke; ker imajo ženske na podeželju omejen dostop do izobraževanja, zgodnjega odkrivanja raka in zdravstvenega varstva na splošno;

H.  ker življenje na robu revščine vodi v socialno izključenost in neudeležbo v družbenem življenju, kar zadeva dostop do izobraževanja, pravnega varstva, vseživljenjskega učenja, osnovnih zdravstvenih storitev, dostojnih bivalnih razmer in prehrane, vode in energije, dostop do kulture in sodelovanje pri njej ter dostop do informacij, športa in javnega prevoza; ker se z naložbami v politike, ki podpirajo ženske, izboljšujejo tudi življenjske razmere njihovih družin, zlasti otrok;

I.  ker razlika v plačilu med spoloma znaša 16,3 % in se ženske bolj kot moški soočajo z atipičnimi in negotovimi pogodbami o delu;

J.  ker imajo ženske, ki želijo ustanoviti podjetje, zelo pogosto težave pri dostopu do kreditov, saj tradicionalni finančni posredniki le stežka odobrijo posojila, saj menijo, da so podjetnice bolj izpostavljene tveganju in manj pripravljene širiti podjetje in uresničevati donosne naložbe;

K.  ker so ženske pogosto zaposlene v gospodinjstvih in jih področje uporabe nacionalne delovne zakonodaje pogosto ne vključuje; ker zlasti ženskam brez dokumentov grozi prisilno delo in izkoriščanje na tem področju;

L.  ker ženske pogosteje kot moški prevzemajo odgovornost za oskrbo starejših, bolnih ali vzdrževanih družinskih članov in otrok ter pogosteje začasno prekinejo svojo poklicno pot, posledica tega pa sta nizka vključenost na trg dela in dolga obdobja neaktivnosti na tem trgu; ker se tveganje revščine zmanjša z uvedbo zelo kakovostnih, cenovno dostopnih socialnih storitev in infrastrukture za predšolsko vzgojo in varstvo ter oskrbo za druge vzdrževane osebe, na primer starejše; ker je le nekaj držav članic doseglo ali preseglo barcelonske cilje, ki bi morali biti bistveni za napredek pri enaki delitvi obveznosti glede oskrbe;

M.  ker je zaradi medgeneracijske razsežnosti revščine obravnavanje položaja deklet in mladih žensk, ki se soočajo s socialno izključenostjo in revščino, bistvenega pomena za boj proti feminizaciji revščine;

N.  ker je, gledano za celo EU-27, 34 % mater samohranilk v aktivni starosti izpostavljenih tveganju revščine v primerjavi s 17 % za druge družine v aktivni starosti z otroki;

O.  ker razlika pri pokojninskih pravicah povprečno znaša 39 % in je nastala z neravnovesjem zaradi trajnih neenakosti pri plačah in dostopu do zaposlitve, diskriminacije ter razlike v plačah med ženskami in moškimi na trgu dela; ker razlika v pokojninah onemogoča ekonomsko neodvisnost žensk in je eden od razlogov za to, da se ženske v starosti znajdejo pod pragom revščine; ker so potrebni ukrepi za zagotovitev enakega dostopa do dostojnih pokojninskih sistemov za ženske; ker se je v obdobju 2006–2012 razlika v pokojninah zmanjšala v tistih državah članicah, ki so izvajale Direktivo 2006/54/ES;(16)

P.  ker je povečanje tveganja za revščino tesno povezano z zmanjšanjem proračunskih sredstev na področju izobraževanja, sistemov socialnega varstva in storitev nege in oskrbe; ker so kriza in varčevalni ukrepi, sprejeti v številnih evropskih državah, najbolj prizadeli ženske in otroke;

Q.  ker so ženske glavno gonilo gospodarskega in družbenega razvoja, dobra izobrazba pa je ena najbolj učinkovitih razpoložljivih strategij za uspeh na trgu dela in prekinitev kroga revščine; ker veliko finančno breme plačljivega izobraževanja glede na s tem povezane neposredne in posredne stroške močno ovira ljudi, ki živijo v revščini, pri pridobivanju kvalifikacij; ker so deklice v šoli boljše od dečkov, vendar se pogosto srečujejo z večjimi težavami ali zaradi družinskega ali drugega pritiska učnega uspeha ne morejo prenesti v poklicne dosežke;

R.  ker stereotipi, ki se na široko izražajo v družbi, temeljijo na patriarhalnosti in ženskam namenjajo podrejeno vlogo v družbi, s čimer prispevajo k feminizaciji revščine; ker se ti stereotipi razvijajo že v otroštvu in se kažejo pri izbiri možnosti v izobraževanju in usposabljanju ter tudi na trgu dela; ker so ženske še vedno prepogosto omejene na „ženskam prijazne“ naloge, za katere še vedno niso ustrezno plačane, hkrati pa so še vedno preslabo zastopane na področjih matematike, znanosti, gospodarstva, informacijske in komunikacijske tehnologije in inženirstva, pa tudi na odgovornih položajih; ker ti stereotipi v povezavi z normativno vlogo sektorjev, kjer prevladujejo moški, pri določanju plač vodijo do diskriminacije na podlagi spola;

S.  ker strategija Evropa 2020 za pametno, trajno in vključujoče gospodarstvo Unije vsebuje visoko zastavljene cilje, kot so 75-odstotna stopnja zaposlenosti in zmanjšanje števila ljudi pod pragom ali na robu revščine za najmanj 20 milijonov ter zmanjšanje socialne izključenosti do leta 2020; ker cilji strategije predvidevajo zmanjšanje zgodnjega šolskega osipa pod 10 %;

T.  ker je eden od ciljev strategije Evropa 2020 zagotoviti, da 40 % mladih med 30. in 34. letom doseže univerzitetno izobrazbeno raven v primerjavi s sedanjih 37,9 %; ker povprečje pri ženskah presega 42,3 %, pri moških pa znaša 33,6 %;

U.  ker uresničevanje cilja strategije Evropa 2020 za boj proti revščini kot enega od petih merljivih ciljev strategije zahteva tudi pomemben nov politični zagon; ker teh ciljev ni mogoče doseči, ne da bi politika za boj proti revščini vključevala močno razsežnost spola, in brez sprejetja nacionalnih politik za zaščito žensk, zlasti pred tveganjem revščine;

V.  ker so lahko revščina in socialna izključenost ter ekonomska odvisnost žensk dejavniki, ki poslabšujejo položaj žensk žrtev nasilja, ter obratno, saj ima nasilje posledice za zdravje žensk in pogosto vodi v izgubo delovnega mesta, brezdomstvo, socialno izključenost in revščino; ker to vključuje nesorazmerno izpostavljenost trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju; ker poleg tega veliko žensk, ki trpijo zaradi te oblike nasilja, še naprej živi s tistimi, ki jih zlorabljajo, saj so od njih ekonomsko odvisne;

W.  ker je enakost spolov orodje za boj proti revščini med ženskami, saj pozitivno vpliva na produktivnost in gospodarsko rast ter vodi k večji udeležbi žensk na trgu dela, kar prinaša številne socialne in ekonomske koristi;

Revščina ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

1.  poudarja, da so pri preprečevanju revščine, zlasti med ženskami, ključnega pomena kakovostne javne storitve, od katerih so ženske bolj odvisne;

2.  poudarja, da je treba moške spodbujati in jih obvezati k promociji enakosti spolov na vseh področjih in na vseh ravneh trga dela;

3.  meni, da bi države članice morale med prednostne naloge postaviti vprašanje usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja in v ta namen skleniti delovne dogovore, ki bodo prijazni za družinsko življenje, npr. prilagodljiv delavnik in možnost dela na daljavo; ugotavlja, da pomanjkanje cenovno dostopnega kakovostnega varstva otrok, oskrbe vzdrževanih oseb in starejših, zlasti pa jasli, vrtcev in struktur za dolgotrajno nego, prispeva k socialni izključenosti ter neenakostim med spoloma v zaposlitvi, plači in pri pokojninah; poudarja, da je enakopraven dostop do brezplačne kakovostne predšolske vzgoje in cenovno dostopnega varstva, do formalnega in neformalnega izobraževanja ter priložnostnega učenja in do storitev za pomoč družinam osrednjega pomena za spodbujanje žensk, naj vstopijo na trg dela in tam ostanejo, za zagotavljanje enakih možnosti in prekinitev kroga revščine, saj to ženskam pomaga, da postanejo neodvisne in si pridobijo kvalifikacije za varno zaposlitev;

4.  obžaluje varčevalne politike, ki skupaj z gospodarsko krizo prispevajo k naraščajoči stopnji revščine, zlasti med ženskami;

5.  poziva države članice in Komisijo, naj za izpolnitev barcelonskih ciljev razvijejo in uporabijo obstoječe politike in finančne instrumente, med drugim tudi sveženj „socialnih naložb“; v zvezi s tem poziva, naj se optimalno izkoristita Evropski socialni sklad (ESS) in Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), pri socialnih naložbah in uporabi uredbe o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI) naj se prednost nameni zagotovitvi javnih in zasebnih struktur za nego in pomoč otrokom in drugim vzdrževanim osebam, predlaga, naj Komisija v obliki mehanizma za sofinanciranje nameni specifične vire za spodbujanje ukrepov za območja, kjer ni dovolj struktur za predšolsko vzgojo in varstvo ter kjer vlada izredno nizka stopnja zaposlenosti žensk;

6.  poziva države članice, naj izvajajo politike, ki bodo varovale in zagotavljale bolj kakovostne in brezplačne javne storitve, še zlasti na področju zdravstva, izobraževanja, socialne varnosti in sodstva; opozarja, da je morajo javne službe obvezno razpolagati s potrebnimi finančnimi in človeškimi viri, če naj izpolnijo zadane cilje;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujeno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, da bi na ta način ženskam, zlasti tistim med njimi, ki jih revščina najbolj ogroža, omogočile nadaljevanje poklicne poti na temelju polnega delovnega časa oziroma, če jim je to ljubše, na temelju skrajšanega oziroma gibljivega delovnega časa;

8.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami sproži obsežno pobudo, kako izpolniti potrebe mater in očetov glede različnih vrst dopusta – porodniškega, očetovskega, dopusta za nego in varstvo otroka in dopusta za nego –, zlasti da bi lahko moški dejavno nastopili kot očetje, kar bi omogočilo pravičnejšo porazdelitev družinskih obveznosti, ženske pa bi na ta način imele enake možnosti za udeležbo na trgu dela, s čimer bi bile tudi ekonomsko bolj neodvisne; se zaveda, da je zakonodaja s tega področja v nekaterih državah članicah že naprednejša od določb v predpisih EU; poziva države članice, naj razmislijo o sprejetju zakonodaje, ki bo zavarovala ali spodbudila materinske, očetovske in starševske pravice; poudarja, da je bilo leta 2010 med osebami, ki so uveljavljale pravico do dopusta za nego in varstvo otroka, le 2,7 % moških, kar kaže na potrebo po konkretnem ukrepanju za to, da se zagotovijo pravice do koriščenja dopusta za nego in varstvo otroka;

9.  ponovno izraža razočaranje, ker je bila po mnogih letih prizadevanj za premik z mrtve točke umaknjena direktiva o porodniškem dopustu, ki bi zagotovila boljšo zaščito evropskih državljanov; poziva Komisijo, naj pripravi nov predlog in predlaga obvezno pravico do plačanega očetovskega dopusta; je prepričan, da morajo vse države članice sprejeti specifične ukrepe zato, da bodo ženske lažje usklajevale poklicno in zasebno življenje; poziva Komisijo, naj v proces evropskega semestra vključi cilj doseganja močne socialne dimenzije in enakosti spolov na delovnem mestu;

10.  pozdravlja predlog za uvedbo dopusta za nego, kot je predstavljen v načrtu Komisije za nov začetek pri obravnavi izzivov, povezanih z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, s katerimi se soočajo družine zaposlenih,

Revščina in delo

11.  poziva Komisijo in države članice, naj ob upoštevanju ciljev strategije Evropa 2020 pripravijo ukrepe, s katerimi bodo spodbujale zaposlovanje žensk in vključevanje socialno ogroženih skupin žensk na trg dela, naj okrepijo in izboljšajo izobraževanje, več sredstev vlagajo v usposabljanje in obveščanje, da bodo kvalifikacije zagotovljeno prevladale pri kasnejšem vključevanju žensk na trg dela, s poudarkom na vseživljenjskem učenju, s katerim lahko ženske pridobijo potrebne veščine za dostop do kakovostnih delovnim mest oziroma se na spreminjajočem se trgu dela prekvalificirajo; poziva k temu, naj se med deklicami bolj promovirajo predmeti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi se na ta način spopadli z izobraževalnimi stereotipi, na dolgi rok pa tudi z razlikami v zaposlovanju in plači; poziva k razvoju cenovno dostopnih in kakovostnih javnih storitev nege in oskrbe, k prilagodljivi, a ne prekarni ureditvi delovnega časa v korist tako žensk kot moških in k ukrepom za boj proti segregaciji žensk in moških po poklicu in sektorju, vključno s poslovnim svetom in na odgovornih položajih;

12.  poudarja, da je dostop do posojil, finančnih storitev in svetovanja ključnega pomena za krepitev vloge žensk, ki jim grozi socialna izključenost na področju podjetništva, ter poziva k njihovi večji zastopanosti v tem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za izboljšanje dostopa do financiranja za ženske, ki želijo ustanoviti lastno podjetje ali začeti naložbene projekte, ter za spodbujanje ženskega podjetništva, saj to prispeva k splošnemu gospodarskemu in socialnemu razvoju, olajšuje dostop do posojil, tudi preko instrumentov za mikroposojila, zlasti kar zadeva ogrožene ženske, ki so izpostavljene večplastni diskriminaciji, ter neprekarno razvija in širi programe samozaposlovanja; v zvezi s tem poudarja pomen izmenjave in spodbujanja najboljših praks, mentorstva, vzornic in drugih oblik podpore za brezposelne ženske;

13.  poudarja, da je bistvenega pomena, da se makroekonomske, socialne politike in politike trga dela reformirajo in uskladijo s politikami enakosti spolov, s čimer bi se zagotovila ekonomska in socialna pravičnost za ženske, preučijo metode, uporabljene za določanje stopnje revščine, razvijejo strategije za spodbujanje pravične porazdelitve bogastva;

14.  ugotavlja, da ženske pogosteje opravljajo prekarno in slabo plačano delo oziroma delo po nestandardnih pogodbah o zaposlitvi; ugotavlja, da je eden od vidikov prekarnosti dela tudi razširjenost neprostovoljnega dela s skrajšanim delovnim časom, kar prispeva k tveganju za revščino, njegov odstotek pa se je s 16,7 % povečal na 19,6 % vseh zaposlenih; poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja v boju proti delu na črno, prekarnemu delu in zlorabi nestandardnih pogodb o zaposlitvi, vključno s pogodbami brez določenega delovnega časa v nekaterih državah članicah; opozarja na visoko stopnjo dela na črno, ki ga opravljajo ženske, kar negativno vpliva na njihove prihodke, socialno varnost in zaščito, pa tudi na raven BDP v EU; poziva države članice, naj preučijo možnost uveljavitve priporočil Mednarodne organizacije dela (ILO) za zmanjšanje deleža prekarnega dela(17), na primer analiziranja in omejevanja primerov, v katerih se lahko uporabljajo prekarne pogodbe, ter omejevanja trajanja zaposlitve po takšni pogodbi, po izteku katere je treba delavcu ponuditi možnost sklenitve pogodbe za nedoločen čas;

15.  poziva države članice, naj spremljajo pravice delavk, ki pogosto delujejo na slabo plačanih delovnih mestih in so žrtve diskriminacije;

16.  opozarja na nove kategorije žensk, ki živijo v revščini, tvorijo pa jih mlade, strokovno usposobljene ženske, zaradi česar je velik delež mladih diplomiranih žensk obsojenih na prekarno poklicno življenje in na prejemanje tako nizkih dohodkov, da jim le redko uspe preseči prag revščine („novi reveži“);

17.  ponovno poziva Komisijo, naj pregleda veljavno zakonodajo, da bi odpravili razlike med spoloma v plači in pokojninah; ugotavlja, da so ukrepi za povečanje preglednosti plač bistvenega pomena za odpravo razlike v plačilu med spoloma, in poziva države članice, naj izvajajo priporočila Komisije z dne 7. marca 2014 o krepitvi načela enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo, vključno z obrnjenim dokaznim bremenom pri boju proti diskriminaciji na delovnem mestu;

18.  poziva Komisijo, naj izvede študijo o tem, kako postopki v zvezi z uradnim priznavanjem spremembe spola oziroma nerazpoložljivost teh postopkov vplivajo na položaj transspolnikov na trgu dela, zlasti v zvezi z njihovim dostopom do zaposlitve, višino dohodka, poklicnim napredovanjem in pokojninami;

19.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ženske pogosto prejemajo pokojnine, ki znašajo le nekaj več od eksistenčnega minimuma, za kar je več razlogov: vmes so npr. prekinile ali ustavile poklicno življenje, da bi skrbele za družino, ali so skozi celotno poklicno življenje delale s skrajšanim delovnim časom oziroma so brez plačila delale za zakonca, zlasti v trgovini ali na kmetiji, ter niso vplačevale v sistem socialne varnosti;

20.  pozdravlja dejstvo, da Komisija meni, da je „enako plačilo za delo enake vrednosti“ eno ključnih področij ukrepanja v novi strategiji za enakost spolov; poziva Komisijo, naj sprejme sporočilo o novi strategiji za enakost spolov in pravice žensk po letu 2015, da se bodo vključeni cilji in politike dejansko lahko izvajali;

21.  poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo lahko vsak, ki bo začasno prekinil svoje poklicno delovanje, da bi se posvetil vzgoji otrok ali skrbi za starejše, ponovno vključil na trg dela in se vrnil na svoje staro delovno mesto ter da bo lahko poklicno napredoval;

22.  poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka shem minimalnega dohodka v EU in preuči nadaljnje ukrepe, ki bi upoštevali tudi gospodarske in socialne okoliščine v vsaki državi članici ter oceni, ali te sheme omogočajo gospodinjstvom, da bi izpolnile osnovne osebne potrebe; ponovno poziva države članice, naj uvedejo minimalno nacionalno pokojnino, ki ne sme biti nižja od praga tveganja revščine;

23.  ugotavlja, da so upokojene ženske najbolj ranljiva skupina, ki mnogokrat živi v revščini ali tik nad njenim pragom; poziva države članice, naj zmanjšanje razlike v pokojninah obravnavajo kot gospodarski cilj; poziva države članice, na izvedejo reforme pokojninskih sistemov, da bodo vedno in vsem zagotovile ustrezne pokojnine ter odpravile razlike v pokojninah med moškimi in ženskami; meni, da instrumenti za odpravo razlike v pokojninah vključujejo prilagoditev pokojninskih sistemov za zagotavljanje enakosti med ženskami in moškimi, prilagoditve na področju izobraževanja, načrtovanja poklicne poti, sistema ureditve dopusta za nego in varstvo otroka ter drugih storitev v podporo starševstva; poziva države članice, naj v skladu z načelom subsidiarnosti preučijo možnosti zagotovitve skupnih pokojninskih pravic v primeru razveze ali prenehanja življenjske skupnosti; ugotavlja, da se sistemi poklicnega pokojninskega zavarovanja čedalje bolj upravljajo v skladu z zavarovalnimi načeli, zaradi česar lahko pride do številnih razlik na področju socialnega varstva(18); poudarja, da je Sodišče Evropske unije jasno določilo, da je treba sheme poklicnega pokojninskega zavarovanja obravnavati kot plače in da se zato tudi zanje uporablja načelo enakega obravnavanja;

Revščina: splošna priporočila

24.  poudarja, da so stroški na enoto, ki jih plačujejo osebe, ki živijo v prekarnosti, pogosto višji od stroškov, ki jih za isto blago in storitve, potrebne za družbeno in finančno preživetje, zlasti na področju telekomunikacij, energije in vode, plačujejo prebivalci z višjimi dohodki; poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju z dobavitelji in operaterji razvijejo sheme podpore in socialnih cen za najbolj prikrajšane v družbi, zlasti v zvezi z vodo in dobavo elektrike, da se izkorenini energijska revščina v gospodinjstvih;

25.  ponovno opozarja na vlogo izobraževanja pri odpravljanju spolnih stereotipov, opolnomočenju žensk in deklet v družbenem, gospodarskem, kulturnem, političnem in znanstvenem življenju ter pri prekinitvi kroga revščine z vključevanjem žensk v sektorje, v katerih so od nekdaj premalo zastopane, npr. v znanost, tehnologijo, inženirstvo in podjetništvo, ter poziva Komisijo, naj cilje poklicnega usposabljanja za ženske vključi v priporočila za posamezne države; poudarja pomen neformalnega izobraževanja; poziva države članice, naj naložbe v izobraževanje deklet in žensk za večanje njihovega potenciala vključijo v domače gospodarske programe in načrte za oživitev gospodarstva; spodbuja države članice, naj pripravijo pomoč mladim ženskam pri prehodu s formalnega izobraževanja na trg dela; poudarja, da morajo vse izobraževalne ustanove posredovati demokratične vrednote z namenom spodbujanja strpnosti, dejavnega državljanstva, socialne odgovornosti in spoštovanja razlik, povezanih s spolom, manjšinami ter etničnimi in verskimi skupinami; poudarja, da sta šport in telesna vzgoja pomembna za premagovanje predsodkov in stereotipov, saj v sebi potencialno nosita moč, ki lahko socialno ranljivim mladim pomaga vrniti se na pravo pot;

26.  je zaskrbljen, ker so ženske z otroki na delovnem mestu diskriminirane zato, ker so matere in ne zato, ker bi slabše opravljale delo kot njihovi kolegi; poziva države članice, naj dejavno spodbujajo pozitivno podobo zaposlenih mater in se borijo proti t. i. kaznovanju materinstva, na katerega opozarjajo številne raziskave;

27.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se sredstva iz strukturnih in investicijskih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada ter Evropskega sklada za strateške naložbe, uporabijo za izboljšanje izobraževanja in usposabljanja za boljši dostop do trga dela in boj proti brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti žensk; poudarja, da bi bilo primerno 20-odstotni delež Evropskega socialnega sklada, namenjen ukrepom proti socialni izključenosti in socialno inovativnim projektom, bolj dejavno uporabiti za podporo pobudam, kot so na primer majhni lokalni projekti za opolnomočenje žensk, ki trpijo zaradi revščine in socialne izključenosti; poziva države članice, naj dosledneje obveščajo o priložnostih za sodelovanje v projektih, ki jih financira EU;

28.  poziva k uvedbi mehanizmov financiranja, ki bodo spodbujali uravnoteženo zastopanost na področjih, kjer je prisotna neuravnoteženost med spoloma, in poudarja, da je treba podatke razčleniti po spolu, da bi bolje razumeli položaj deklet, fantov, moških in žensk ter bi se lahko učinkoviteje odzvali na neravnovesja; poziva Komisijo, naj posreduje ločene podatke po spolu in starosti o sodelovanju v programih evropske mobilnosti na področju izobraževanja, kot so Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane;

29.  zlasti opozarja, da imajo otroci migrantov in beguncev, tako fantje kot dekleta, pravico dostopa do izobraževanja, kar je ena od prednostnih nalog evropskih družb; zato poudarja, da bi bilo treba zaradi migracijske krize sprejeti nujne ukrepe na ravni EU in nacionalni ravni na področju izobraževanja migrantov; opozarja, da je izobraževanje migrantov nadvse pomembno za njihovo vključevanje v družbo in zaposljivost ter da se lahko kulturna segregacija in socialne razlike še povečajo, če se nacionalni izobraževalni sistemi ne bodo spopadli s tem izzivom; opozarja, da dostopa do izobraževanja v begunskih centrih ali krajih prihoda, z ustreznimi kakovostnimi standardi, jezikovno in psihološko pomočjo, ne smejo ovirati birokratska in upravna vprašanja, povezana s priznavanjem statusa begunca;

30.  opozarja na prispevek prostovoljskih organizacij in terciarnega sektorja na tem področju ter poziva države članice, naj podpirajo njihova prizadevanja; opozarja na množično udejstvovanje žensk v prostovoljnem izobraževanja in drugih dejavnostih, pa tudi na njihovo podporo in večanje izobraževalnih možnosti, na primer begunskih in revnih otrok;

31.  poudarja, da lahko otroci vse življenje trpijo posledice revščine in socialne izključenosti, ki lahko privedeta do medgeneracijskega prenašanja revščine; poudarja, da sta revščina in socialna izključenost, ki grozita otrokom v vseh državah članicah, v veliki meri odvisni od stopnje izobrazbe njihovih staršev, zlasti mater, in od položaja njihovih staršev na trgu dela, socialnih razmer, v katerih živijo, in od oblik družinske podpore, ki jo zagotavljajo države članice; priporoča državam članicam, naj vsem mladim v vseh starostnih obdobjih, tudi že v ranem otroštvu, zagotovijo dostop do kakovostnega, brezplačnega javnega šolstva; poudarja pomen šolskega svetovanja za otroke, saj jim omogoča, da v celoti uresničijo svoj potencial; poudarja, da je treba s ciljno usmerjenimi programi podpirati redno izobraževanje najstniških mater, za katere zgodnja opustitev šolanja pomeni prvi korak v revščino; poudarja, da je treba vzpostaviti celovit sklop ukrepov za reševanje problematike revščine med otroki in za spodbujanje njihove blaginje, ki mora biti osnovana na treh temeljih: na dostopu do ustreznih sredstev in usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, na dostopu do kakovostnih storitev in na udeležbi otrok pri sprejemanju odločitev, ki jih zadevajo, pa tudi na kulturnih, prostočasnih in športnih dejavnostih; poudarja, da je treba zagotoviti lažji dostop do informacij na enakopravni osnovi, zlasti glede socialne varnosti, izobraževanja odraslih, zdravstvenega varstva in razpoložljive gospodarske podpore;

32.  poudarja, da je nepriznavanje družin LGBTI v številnih državah članicah razlog za nižje dohodke in višje življenjske stroške za osebe LGBTI, kar pomeni večjo grožnjo revščine in socialne izključenosti; meni, da je zakonodaja o enakem obravnavanju ključni instrument za boj proti revščini, ki je posledica marginalizacije in diskriminacije spolnih manjšin; ob tem poziva Svet, naj sprejme predlagano direktivo iz leta 2008 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; prav tako poziva, naj se v vse morebitne prenove direktiv o enakosti spolov izrecno vključi prepoved diskriminacije na podlagi spolne identitete; je še vedno zaskrbljen, ker ni prave ozaveščenosti o pravicah na tem področju in ker ljudje ne vedo, da obstajajo organi in organizacije, ki zagotavljajo podporo žrtvam diskriminacije; poziva Komisijo, naj natančno spremlja učinkovitost nacionalnih pritožbenih organov in postopkov;

33.  poziva, naj se dosledno izvaja Direktiva 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu, ter naj se pri njenem pregledu doda zahteva, da morajo podjetja sprejeti ukrepe ali načrte o enakosti med spoloma, vključno z načrti za odpravo segregacije, ter razviti plačni sistem in ukrepe za podporo žensk na njihovi karierni poti;

34.  ponovno opozarja na pomen zgodnjega ekonomskega in finančnega izobraževanja že v otroštvu, saj je dokazano, da to omogoča boljše ekonomske odločitve pozneje v življenju, vključno z upravljanjem stroškov in prihodkov; priporoča izmenjavo dobrih praks in spodbujanje izobraževalnih programov, namenjenih ženskam in dekletom v ranljivih skupinah in marginaliziranih skupnostih, izpostavljenih revščini in socialni izključenosti;

35.  ugotavlja, da lahko dejstvo, da je partner brez prihodka, bistveno prispeva k tveganju revščine in socialne izključenosti; opozarja na pogosto prekaren položaj vdov, razvezanih žensk in mater samohranilk, ki so jim sodniki dodelili skrbništvo nad otroki, za katere bi bilo treba opredeliti ustrezno preživnino; ugotavlja, da lahko neplačevanje preživnine matere samohranilke pahne v revščino; opozarja na to, da revščina in diskriminacija pogosto ogrožata razvezane ženske, kar dokazuje, da ženske še vedno niso ekonomsko neodvisne, torej so potrebni nadaljnji ukrepi na področju trga dela in pri odpravljanju razlik v plačilu med spoloma;

36.  poudarja, da je treba zbrane podatke o gospodinjskih odhodkih in prihodkih dopolniti z osebnimi podatki, če naj se upoštevajo neenakosti med spoloma v gospodinjstvih;

37.  vztraja, da mora biti makroekonomska politika združljiva s politiko socialne enakosti; ponovno poudarja, da morajo finančne institucije, kot so Evropska in domače centralne banke, pri pripravi in sprejemanju odločitev o makroekonomskih denarnih politikah ali politikah s področja finančnih storitev upoštevati njihove socialne učinke;

38.  ponovno izraža svojo podporo pobudi za nekakšen usmerjevalni referenčni proračun in poziva Komisijo, naj vanj vključi po spolu ločene preudarke, vključno z neenakostjo spolov, ki obstaja znotraj gospodinjstev;

39.  ponovno poudarja, da so potrebne raziskave o brezdomstvu med ženskami in vzrokih zanj, saj pojav ni ustrezno zajet v tekočih podatkih; ugotavlja, da bi morali po spolu ločeni elementi, ki bi jih bilo treba upoštevati, vključevati s spolom povezano ekonomsko odvisnost, začasno stanovanje in izogibanje socialnim službam;

40.  poudarja, da je nasilje nad ženskami še vedno velik in za žrtve žgoč problem v EU in da je nujno treba, da se storilce vključi v ukrepe proti nasilju nad ženskami, ne glede na njihovo starost, izobrazbo, dohodek ali položaj v družbi, saj tovrstno nasilje vse bolj vpliva na možnost marginalizacije, revščine in socialne izključenosti; opozarja, da je ekonomska neodvisnost žensk ključni dejavnik, ki jim omogoča, da se s proaktivnimi ukrepi izognejo nasilju po spolu; poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo sisteme socialne zaščite, kjer bodo zajamčene socialne pravice žensk-žrtev kakršnega koli nasilja, naj bo to nasilje v družini, trgovina z ljudmi ali prostitucija, in naj sprejmejo ukrepe za njihovo ponovno vključitev na trg dela, tudi z uporabo instrumentov, kot je Evropski socialni sklad; poudarja potrebo po bolj dostopnih informacijah s področja pravnih storitev za žrtve nasilja;

41.  poudarja, da se je treba odločno boriti proti nasilju v družini, zlasti nad ženskami; ugotavlja, da je ekonomska neodvisnost žensk osrednjega pomena za njihovo življenje in zmožnost, da ubežijo družinskemu nasilju, in da ženske, ki so izčrpale vse možnosti plačanega dopusta, tvegajo izgubo službe in ekonomske neodvisnosti; ugotavlja, da je nedavna uvedba dopusta zaradi družinskega nasilja v Avstraliji in ZDA mnogim delavcem, soočenim z nasiljem v družini, omogočila, da so ohranili zaposlitev, saj jim je npr. omogočen čas za obisk zdravstvenih služb, za prisotnost na sodišču ali za druga opravila, ki so povezana s takšnimi razmerami; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, če bi bilo možno uvesti sistem plačanega izrednega dopusta za žrtve in preživele po primerih nasilja v družini tedaj, ko žrtve zaradi premalo dni plačanega dopusta ne uspejo ohraniti zaposlitve, in kako bi bilo možno to izvesti, brez da bi prišlo do posegov v njihovo zasebnost; poleg tega jih poziva, naj uvedejo dodatne ukrepe za ozaveščanje o problemu nasilja v družini in o pomoči žrtvam, pa ukrepe, da bodo žrtve tega nasilja bolje seznanjene s svojimi pravicami in možnostmi njihovega uveljavljanja, in za zaščito njihove ekonomske neodvisnosti;

42.  ponovno poziva EU in vse države članice, naj podpišejo in ratificirajo Istanbulsko konvencijo, in se zavzema za nujno pobudo za pripravo direktive EU o boju proti nasilju nad ženskami; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi evropsko strategijo za boj proti nasilju na podlagi spola in razglasi evropsko leto boja proti nasilju na podlagi spola;

43.  meni, da je potrebno proaktivno prizadevanje za odpravo nasilja nad ženskami tako, da se ciljno opozarja na norme, ki poveličujejo nasilje; poudarja, da se je treba s stereotipi in strukturami, ki so temelj za nasilje moških nad ženskami, spopasti s proaktivnimi ukrepi v obliki kampanj in stalnega izobraževanja o vprašanju mačističnih kultur na nacionalni ravni;

44.  poudarja, da bi bilo treba nove tehnologije obravnavati kot temeljno sredstvo za ustvarjanje novih delovnih mest in kot priložnost za ženske, da se rešijo revščine;

45.  spodbuja države članice, naj si v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi prizadevajo za boljšo kakovost življenja žensk na podeželju in za manjše tveganje revščine zanje, hkrati pa naj si prizadevajo za kakovostne izobraževalne programe za krepitev vloge podeželskih žensk ter kakovostne delovne razmere in dostojne dohodke za to skupino; spodbuja države članice, naj zagotovijo kakovostno, socialni in javno infrastrukturo za boljše splošne življenjske pogoje na podeželju;

46.  meni, da številni vidiki revščine, zlasti med ženskami, ostajajo neopaženi, kot je na primer dejstov, da ženske nimajo dostopa do kulture in družbene udeležbe, zato poziva države članice, naj zagotovijo potrebno podporo, da bo vsem ženskam zagotovljen dostop do kulture, športa in prostočasnih dejavnosti, pri čemer naj posebno pozornost namenijo ženskam, ki živijo v revščini, invalidkam in migrantkam; meni, da med obstoječimi kazalniki hudega materialnega pomanjkanja ne vključujejo dejavnikov dostopa do kulture in družbene udeležbe, in torej ponujajo nepopolno razumevanje revščine; poziva, naj se pripravijo kazalniki za ocenjevanje izključitve v smislu socialne, kulturne in politične udeležbe, in zlasti njenega vpliva na začarani krog revščine, pa tudi, kakšni so medgeneracijski učinki tovrstne njihove neudeležbe;

47.  opozarja, da so invalidne ženske pogosto žrtve diskriminacije v družinskem okolju in izobraževanju, da so njihove zaposlitvene možnosti omejene, socialna pomoč, ki jo prejemajo, pa je premajhna za to, da bi ne zapadle v revščino; v zvezi s tem poudarja, da bi morale države članice ter regionalne in lokalne oblasti invalidkam zagotoviti specialistično oskrbo, ki jo potrebujejo, da uveljavljajo svoje pravice, zato bi morale predlagati dodatne ukrepe za podporo pri njihovem vključevanju na trg dela, zlasti kar zadeva izobraževanje in usposabljanje;

48.  poziva k bolj ambicioznemu ukrepanju za reševanje energijske revščine, ki nesorazmerno prizadeva samske ženske, enostarševska gospodinjstva in gospodinjstva, ki jih vodijo ženske; poziva Komisijo in države članice, naj določijo opredelitev energijske revščine, ki bo upoštevala s spolom zaznamovane vidike tega pojava, ter jo vključijo v prihodnjo prenovitev direktive o energetski učinkovitosti stavb; opozarja na pomembno vlogo skupnih energetskih pobud, npr. zadrug, pri opolnomočenju ranljivih odjemalcev energije in zlasti žensk, ki jim grozi revščina, socialna izključenost in marginalizacija;

49.  ponavlja svoj poziv Komisiji, naj si prizadeva za evropsko jamstvo za otroke, po katerem bo imel vsak evropski otrok, ogrožen zaradi revščine, dostop do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnega stanovanja in ustrezne prehrane; poudarja, da mora tovrstna obravnavati položaj žensk in deklet, zlasti v ranljivih in marginaliziranih skupinah; ugotavlja, da je treba v pobudo za jamstvo za mlade vključiti vidik enakosti spolov;

50.  spodbuja države članice in Komisijo, naj zbirajo statistike, razčlenjene po spolu, in naj uvedejo nove kazalnike v zvezi z ženskami in revščino kot sredstvo za spremljanje učinka širših socialnih, gospodarskih in zaposlitvenih politik na ženske in revščino, kar bo omogočilo izmenjavo najboljše prakse o zakonodajnih in proračunskih instrumentih za boj proti revščini, s poudarkom na skupinah, ki jih revščina še posebej ogroža, in ne glede na spolno usmerjenost ali spolno identiteto;

51.  opozarja na vlogo socialnih podjetij za opolnomočenje in vključevanje žensk, ki so izpostavljene revščini, socialni izključenosti in večplastni diskriminaciji;

52.  poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za to, da se bodo lahko neposredno prizadeti, tj. osebe, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zlasti ženske in dekleta, lahko brez težav in neposredno vključevali v procese sprejemanja političnih odločitev s področja socialne izključenosti na vseh ravneh;

53.  poziva Komisijo in države članice, naj pri načrtovanju proračuna upoštevajo načelo enakosti spolov kot orodja za zagotavljanje, da se bo pri odločitvah o proračunu upoštevala razsežnost spola in obravnavali različni učinki glede na spol;

54.  poziva države članice, naj v boju proti revščini sodelujejo z nevladnimi organizacijami, ki uspešno delujejo na skrajno revnih območjih in imajo neprecenljivo znanje ter izkušnje v lokalnih skupnostih; poziva jih tudi, naj podprejo učinkovito sodelovanje na lokalni ravni;

55.  poziva države članice in Komisijo, naj za krepitev enakega obravnavanja v dejavnosti za uresničitev enakosti spolov vključi socialne partnerje (sindikate in delodajalce) in civilno družbo, vključno z organi za enakost spolov; poudarja, da mora socialni dialog vključevati nadzor nad enako obravnavo spolov na delovnem mestu in njeno spodbujanje, vključno s prožnimi oblikami dela za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; poudarja pomen kolektivnih pogodb v boju proti diskriminaciji in pri spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi na delovnem mestu ter drugih instrumentov, kot so kodeksi ravnanja, raziskave in izmenjave izkušenj in dobre prakse na področju enakosti spolov;

o
o   o

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 233 E, 28.9.2006, str. 130.
(2) UL C 67 E, 18.3.2010, str. 31.
(3) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 162.
(4) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 77.
(5) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 26.
(6) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 9.
(7) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 60.
(8) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 75.
(9) UL C 24, 22.1.2016, str. 8.
(10) UL C 36, 29.1.2016, str. 6.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0050.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0218.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0351.
(14) http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/refreshTableAction.do?tab=table&plugin=1&pcode=t2020_50&language=fr
(15) Child Poverty and Social Exclusion in Europe (Revščina otrok in socialna izključenost v Evropi), Organizacija Save the Children, Bruselj, 2014, str. 14.
(16) http:\\www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2015/547546/EPRS_STU(2015)547546_EN.pdf, str. 11
(17) Mednarodna organizacija dela, Policies and regulations to combat precarious employment (Politike in uredbe za boj proti prekarnemu zaposlovanju), 2011.
(18) http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/files/conference_sept_2011/dgjustice_oldagepensionspublication3march2011_en.pdf.


Netarifne ovire na enotnem trgu
PDF 192kWORD 108k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2016 o netarifnih ovirah na enotnem trgu (2015/2346(INI))
P8_TA(2016)0236A8-0160/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom „Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo“ (COM(2015)0550),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom „Strategija za enotni trg za Evropo – Analiza in dokazi“ (SWD(2015)0202),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom „Poročilo o povezovanju enotnega trga in konkurenčnosti v EU in njenih državah članicah“ (SWD(2015)0203),

–  ob upoštevanju študije službe Evropskega parlamenta za raziskave iz septembra 2014 z naslovom „The Cost of Non-Europe in the Single Market“ (Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2013 o notranjem trgu storitev: sedanje stanje in nadaljnje ukrepanje(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o evropskem akcijskem načrtu za maloprodajni sektor v korist vseh udeležencev(2),

–  ob upoštevanju spletnega pregleda enotnega trga, objavljenega oktobra 2015,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0160/2016),

A.  ker evropski enotni trgi pomembno prispeva k evropskemu gospodarstvu;

B.  ker bi dokončna vzpostavitev enotnega trga na področju prostega pretoka blaga, storitev, javnega naročanja, digitalne ekonomije in večine zakonodaje o varstvu potrošnikov po ocenah prinesla gospodarske koristi med 651 milijard in 1,1 bilijonov EUR na leto, kar ustreza od 5 % do 8,63 % BDP EU;

C.  ker več kot 20 let po vzpostavitvi enotnega trga prosti pretok blaga in storitev med državami članicami še naprej otežujejo neupravičene netarifne ovire; ker je lahko vzgib za netarifne ovire protekcionizem in ker jih lahko spremljajo birokratski izzivi, ki pogosto niso sorazmerni z njihovim namenom;

D.  ker se ocenjuje, da enotni trg za storitev predstavlja 70 % evropskega gospodarstva, vendar šteje le za približno 20 % trgovine znotraj EU;

E.  ker je 25 % reguliranih poklicev reguliranih v le eni državi članici;

F.  ker bi potencialne koristi od delujočega enotnega digitalnega trga po ocenah lahko znašale približno 415 milijard EUR na leto, povečanje BDP pa približno 0,4 % v letu 2020 in ker številne vrzeli v zakonodaji EU otežujejo njegovo pravilno delovanje;

G.  ker sta se zaenkrat za čezmejno širitev preko tujih neposrednih naložb odločila le 2 % novih malih in srednjih podjetij(MSP), mikropodjetij ter zagonskih podjetij;

H.  ker so vrzeli v enotnem trgu, vključno z nepopolnim izvajanjem prava EU ali izvajanjem, ki ni skladno s cilji enotnega trga, v mnogih primerih povzročili slabšo izbiro proizvodov ter dražje blago in storitve;

I.  ker se stroški za podjetja kažejo v dražjih dobavnih verigah, zaradi česar so dražji njihovi proizvodi, ali pa v omejenem dostopu do poslovnih storitev, kar škoduje njihovi konkurenčnosti; ker je konkurenčni trg spodbuda za inovacije;

J.  ker tudi zapletenost sedanje ureditve DDV lahko šteje kot netarifna ovira;

K.  ker protikonkurenčni davčni dogovori med državami članicami in velikimi multinacionalnimi podjetji lahko štejejo kot neupravičena netarifna ovira;

L.  ker se podjetja in posamezniki srečujejo z velikimi ovirami pri čezmejnih dejavnostih na enotnem trgu, ker ni na voljo informacij, podpornih storitev in spletnih postopkov ali ti niso kakovostni, kar povzroča veliko upravno breme in znatne stroške zaradi usklajevanja;

M.  ker je spremljanje ovir in stroškov razdrobljeno in nesistematično in ker ni količinske opredelitve in jasnega ugotavljanja ovir in stroškov, kar otežuje razvrščanje prednostnih ukrepov politike;

I. Kontekst in cilji politike

1.  se zaveda, da kljub temu, da so bile tarifne ovire odpravljene že 1. julija 1968, prost pretok blaga in storitev še vedno ovirajo netarifne ovire, kot so neupravičeni nacionalni tehnični predpisi ter regulativni ali neregulativni pogoji, ki veljajo za dobavitelje proizvodov, ponudnike storitev in določbe o zagotavljanju storitev, ali birokracija; poudarja, da je za krepitev enotnega trga potrebno nujno ukrepanje na ravni Unije in držav članic, da bi odpravili te netarifne ovire;

2.  netarifne ovire razume kot nesorazmeren ali diskriminatoren regulativni ukrep, ki nazadnje pomeni breme ali strošek za podjetje, ki želi vstopiti na trg, ne velja pa za podjetja, ki so na trgu že prisotna, oziroma kot strošek, ki bremeni tuja podjetja, ne pa domačih, ne da bi to posegalo v pravico države članice, da ureja in izpolnjuje legitimne cilje javne politike, kot je varstvo okolja in pravic potrošnikov ali pravica do zaposlitve;

3.  priznava, da razlike na nacionalni ravni lahko nastopijo zaradi upravljanja na več ravneh; meni, da bi morala biti potreba po tem, da so ukrepi sorazmerni in v podporo ciljem javne politike, dobro razumljena na vseh ravneh regulativnega odločanja; meni, da lahko doslednost in skladnost politične in regulativne prakse znatno pripomore k zmanjšanju netarifnih ovir;

4.  meni, da bi bilo prav, da so v primerih, ko je netarifne ovire lahko upravičiti kot sorazmerne, informacije o drugačnih nacionalnih regulativnih zahtevah enostavno dostopne in da je s tem povezano zagotavljanje informacij in izvajanje postopkov čimbolj prijazno za uporabnika; meni, da se sedanji sistem, ki temelji na različnih vrstah kontaktnih točk, kamor med drugim sodijo kontaktne točke za proizvode in enotne kontaktne točke, izvaja po državah članicah nedosledno in je prezapleten; opozarja na pomen krepitve in racionalizacije obstoječih orodij enotnega trga za MSP, da se poenostavi njihova čezmejna širitev; poziva Komisijo in države članice, naj dajo večji poudarek usklajevanju in izboljšavi teh sistemov, zlasti potrebi po hitrem izboljšanju enotnih kontaktnih točk, in poziva Komisijo, naj do konca leta 2016 poroča Parlamentu o napredku in naslednjih korakih; poudarja, da je bolj odprta in glede regulativnih zahtev dostopnejša država članica bolj privlačna za naložbe od zunaj;

5.  pozdravlja pobudo za enotni digitalni portal, ki jo je Komisija napovedala v sporočilu o enotnem digitalnem trgu, kot pozitiven korak v to smer; poziva Komisijo, naj vzpostavi enotno kontaktno točko za podjetja in potrošnike za vse informacije, ki se nanašajo na enotni trg, pomoč in reševanje problemov ter nacionalne postopke in postopke na ravni EU, ki so potrebni za čezmejno delovanje v EU;

6.  meni, da je za odpravo netarifnih ovir pomembno, da Komisija in države članice sodelujejo pri izboljšanju delovanja SOLVIT, zlasti na geografskih območjih in v sektorjih industrije, kjer podjetja sistema SOLVIT ne uporabljajo pogosto in pristojni organ ne sprejme vseh predloženih zadev;

7.  poudarja, da za mnoga podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, ki želijo poslovati v drugi državi članici, ta širitev z njihovega zornega kota še vedno pomeni „poslovati mednarodno“; poudarja, da bi bilo treba malim in srednjim podjetjem ter zagonskim in inovativnim podjetjem, zlasti podjetjem ekonomije delitve, v celoti omogočiti, da rastejo s pomočjo čezmejne trgovine;

8.  meni, da bi morala biti ena od nalog Unije in posameznih njenih držav članic, da po potrebi odpravijo netarifne ovire, če jih ni mogoče utemeljiti ali ne podpirajo ciljev iz člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, ki navaja, da Evropa temelji na visokokonkurenčnem socialno tržnem gospodarstvu;

9.  poudarja, da strategija za enotni digitalni trg in strategija za enotni digitalni trg za Evropo obsegata pobude, ki bi jih bilo treba izvajati hitro in ambiciozno, da bi zmanjšali netarifne ovire na enotnem trgu; poudarja, da je za te pobude bistveno, da temeljijo na načelih boljšega pravnega urejanja in na najučinkovitejših orodjih, kot so harmonizacija in vzajemno priznavanje;

II. Horizontalne netarifne ovire

10.  meni, da zaradi razlik v hitrosti prenosa in natančnosti izvajanja veljavnih direktiv na nacionalni ravni prihaja do pravne negotovosti za podjetja in do neenakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu;

11.  meni, da bi morale države članice povsod tam, kjer je Komisija razveljavila nepotrebno zakonodajo EU, hitro ukrepati in razveljaviti ustrezne notranje predpise;

12.  meni, da obsežno nespoštovanje prava Unije v državah članicah škoduje enotnemu trgu in potrošnikom; meni tudi, da počasen prenos vodi do tega, da imajo nekatere države članice koristi od neupravičenega podaljševanja roka za uskladitev; poziva, naj se pri sodelovanju med Komisijo in državami članicami nadalje spodbuja kultura skladnosti, kot je predvidena v strategiji o enotnem trgu; poudarja, da je treba hitro obravnavati vprašanje neskladnosti v državah članicah;

13.  opozarja Komisijo in države članice na problematiko nekaterih nacionalnih vlad, ki prenesene direktive pri izvajanju prava EU dopolnjujejo z dodatnimi predpisi, to je tako imenovano „čezmerno prenašanje“;

14.  opozarja, da v zadnjem času naraščata intenzivnost in število pregledov tujih izvajalcev storitev; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo ti pregledi sorazmerni, upravičeni in nediskriminatorni;

15.  opozarja, da je za enotni trg enako škodljivo, da države članice nedosledno izvršujejo veljavna, pravilno prenesena pravila, kot če bi jih prenesle z zamudo; meni, da postaneta spoštovanje in izvrševanje pravil še večji izziv tedaj, ko se splošno uporabljenim opredelitvam, na primer sledljivosti ali dajanju na trg, v različnih predpisih pripisujejo različni pomeni;

16.  meni, da to, da se v različnih državah članicah ista pravila uporabljajo neenako, lahko privede do nastanka novih neupravičenih netarifnih ovir; poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi čim prej čimbolj zmanjšala razlike;

17.  meni, da bi morala Komisija zagotoviti, da bi se bolj uporabljale smernice v zvezi z izvajanjem direktiv, ker je to lahko koristno orodje za zagotavljanje enotnejšega izvajanja;

18.  ugotavlja, da na nacionalni ravni ostajajo razlike pri regulaciji proizvodnih trgov, s katerimi se morajo še vedno ukvarjati podjetja, ki delujejo čezmejno, tako glede stopnje omejitev kot tudi razlik med državami članicami; meni, da morajo zaradi tega podjetja po nepotrebnem prilagajati svoje proizvode in storitve, da ustrezajo različnim standardom in ponavljajočim se testiranjem, kar omejuje trgovanje znotraj EU, zmanjšuje rast in ovira ustvarjanje delovnih mest;

19.  meni, da na ekonomijo obsega negativno vpliva to, da je treba izdelovati različne linije proizvodov, posledica pa je, da breme tega, najsibo pravno, finančno ali drugačno, nesorazmerno nosijo mala in srednja ter mikro podjetja;

20.  opozarja na nizke stopnje dosedanjih čezmejnih javnih naročil, saj je le 20 % vseh javnih naročil v Uniji, objavljenih na vseevropskih platformah, in samo 3,5 % pogodb oddanih podjetjem iz drugih držav članic; poudarja težave, ki jih imajo predvsem mala in srednja podjetja pri udeležbi v čezmejnih postopkih javnih naročil; v zvezi s tem poudarja pomen novih direktiv EU o javnih naročilih in podeljevanju koncesij, ki so jih morale države članice do aprila 2016 prenesti v nacionalno zakonodajo; poziva države članice, naj v celoti izvajajo to zakonodajo, ki vključuje popolnoma elektronske postopke javnih naročil;

21.  poudarja, da so stroški zagotavljanja skladnosti, ki izhajajo iz zahtev za DDV, ena največjih netarifnih ovir; zahteva praktične predloge za poenostavitev DDV;

22.  priznava, da je mogoče različne ureditve DDV v Uniji razumeti kot netarifno oviro; poudarja, da je majhna enotna točka za DDV (VAT MOSS) dober način za odpravljanje ovire in zlasti za podporo MSP pri njihovi čezmejni dejavnosti; priznava, da še ostajajo nekatera vprašanja v zvezi s sistemom te kontaktne točke odprta; poziva Komisijo, naj podjetjem v EU še olajša plačevanje obveznosti DDV;

23.  meni, da neupravičene netarifne ovire sprožajo tudi mnoge nacionalne upravne prakse, vključno z zahtevami po tem, da dokumente urejajo nacionalna telesa ali uradi; poziva države članice, naj uporabijo rešitve e-upravljanja, ki vključujejo dajanje prednosti interoperabilnosti in digitalnim podpisom, da posodobijo svoje javne uprave, pri čemer naj se zgledujejo npr. po Estoniji in Danski, z zagotavljanjem več in dostopnejših digitalnih storitev za državljane in podjetja ter s spodbujanjem lažjega čezmejnega sodelovanja in interoperabilnosti javnih uprav, ne da bi to vplivalo na varstvo osebnih podatkov; meni, da je uporaba e-upravljanja pomembno orodje za podjetja, kar pa ne bi smelo izključevati drugačnega dostopanja do informacij ali zapostavljenim državljanom, ki ne morejo dostopati do digitalnih storitev;

24.  poziva Komisijo, naj sprejme odločen pristop pri izvajanju v praksi in zagotovi ustrezno uporabo in izvajanje pravil o enotnem trgu v državah članicah; meni, da bi bilo proces izvajanja prenesenih direktiv bolje uskladiti, na primer z delavnicami o prenosu, ki bi jih organizirala Komisija, ter izmenjavo najboljše praksi, da bi že v zgodnji fazi čimbolj zmanjšali razlike med pravnimi sistemi posameznih držav članic;

III. Sektorske netarifne ovire

Enotni trg za blago

25.  poudarja pomen načela vzajemnega priznavanja pri zagotavljanju dostopa do enotnega trga za blago, ki ni harmonizirano na ravni Unije, in v primerih, ko imajo države članice notranja, pogosto zelo različna pravila za proizvode, ki so sicer zasnovana na istem cilju;

26.  poudarja, da mnoga podjetja ne poznajo vzajemnega priznavanja in mislijo, da se morajo pri trgovanju na enotnem trgu ravnati po nacionalnih zahtevah v namembni državi članici;

27.  poziva Komisijo, naj ukrepa, da bi se izboljšala uporaba načela vzajemnega priznavanja; ob tem pričakuje, da bo Komisija predstavila načrte za boljše poznavanje vzajemnega priznavanja in pregled uredbe o vzajemnem priznavanju; meni, da je harmonizacija tudi učinkovito orožje za zagotovitev enakopravnega dostopa do blaga in storitev na enotnem trgu;

Enotni trg za storitve

28.  opozarja na probleme ponudnikov storitev, zlasti poslovnih, in storitev v prevoznem sektorju in gradbeništvu, ki so posledica številnih in raznolikih neupravičenih in nesorazmernih zahtev po dovoljenjih, registraciji, vnaprejšnjem obveščanju ali zahtev glede dejanskega sedeža; poudarja, da bi to lahko vodilo v diskriminacijo tujih ponudnikov storitev, kar bi bilo v nasprotju z načelom prostega pretoka storitev; v zvezi s tem zahteva bolj razvit sistem e-uprave in elektronske registracije, da bi poenostavili postopek za ponudnike storitev;

29.  poudarja, da enotni trg ovirata zlasti pomanjkljivo izvajanje direktive o storitvah in njena različna uporaba;

30.  poudarja, da je potrebno jasno in enotno regulativno okolje, tako da se bodo lahko razvijale storitve in trg, da bodo delavci zaščiteni, da se obstoječi in novi gospodarski subjekti na enotnem trgu EU ne bodo spopadali z nesmiselnimi regulativnimi ovirami, ne glede na vrsto dejavnosti, ki jo opravljajo;

31.  opozarja tudi na neupravičene ali nesorazmerne omejitve v nekaterih državah članicah glede pravne oblike ponudnikov storitev in njihove delniške in vodstvene strukture, pa tudi glede omejitev, ki veljajo za skupno opravljanje poklica; poudarja, da so nekatere omejitve lahko nesorazmerna ali neupravičena ovira za čezmejno opravljanje storitev; poudarja, da je treba zagotoviti dosledno oceno sorazmernosti regulativnih zahtev in omejitev za storitve;

32.  poudarja, da bi lahko obveznost predhodnega obveščanja, predpisana v direktivi o storitvah, uspešno prispevala k omejitvi ali odpravi neupravičenih netarifnih ovir, vendar so jo države članice in Komisija zanemarile; zato pozdravlja, da je ta obveznost ponovno v središču strategije za enotni trg, saj se lahko skozi zgodnjo obvezo nacionalni ukrepi pregledajo in problemi odpravijo, še preden nastanejo; poleg tega meni, da bi bilo treba od držav članic zahtevati natančnejše utemeljitve, kadar uvajajo nove regulativne ukrepe; poudarja pozitivne izkušnje s postopkom priglasitve za proizvode in predlaga, naj se uporablja kot primer za izboljšanje postopka za storitve;

33.  poudarja, da je sektor javnih storitev zaradi opravljanja nalog splošnega pomena posebej zaščiten, kar zadeva pravila enotnega trga, zato pravila, ki so jih določili javni organi za dobro delovanje teh storitev, niso netarifne ovire; v zvezi s tem opozarja, da se za socialne in zdravstvene storitve ne uporablja direktiva o storitvah;

34.  opozarja, da morajo včasih ponudniki gradbenih storitev že v matični državi izpolnjevati nekatere organizacijske zahteve, vključno glede organizacijskih shem certificiranja, zaradi katerih svoje storitve težko ponudijo čez mejo, kar odvrača od prostega pretoka gradbenih storitev in strokovnjakov;

35.  poziva Komisijo, naj se posveti obravnavi teh ovir, če je smiselno tudi z izboljšanim vzajemnim priznavanjem, po potrebi pa tudi z zakonodajnim ukrepanjem; poudarja, da prihodnji ukrepi, kot je predlagani potni list za storitve, ne bi smeli povzročati dodatnih upravnih bremen, temveč bi morali odpravljati netarifne ovire;

36.  poziva Komisijo, naj se posveti obremenitvam v zvezi z razdrobljenim bančnim sektorjem v Evropi, ki nerezidentom, zlasti MSP, povzroča težave pri odpiranju bančnega računa v drugi državi članici;

37.  poudarja, da so nekateri predpisi držav članic o dostopu do reguliranih poklicev in njihovem opravljanju včasih nesorazmerni in lahko povzročajo nepotrebne regulativne ovire, s katerimi omejujejo dostop do nekaterih poklicev ter mobilnost ponudnikov storitev v reguliranih poklicih; vendar priznava pomen zagotavljanja poštene konkurenčnosti, kakovosti usposabljanja in podpiranja uspešnih sistemov kvalifikacije

38.  se strinja s stališčem Komisije, da bi bilo treba dualne sisteme izobraževanja priporočiti kot primere dobre prakse v Evropski uniji;

39.  pozdravlja vzajemno vrednotenje, ki je bilo opravljeno v preteklih dveh letih; meni, da so lahko postopki vzajemnega strokovnega pregleda, če so dobro pripravljeni in spodbujajo odprto razpravo med državami članicami, učinkovito sredstvo pri spodbujanju sprememb; spodbuja države članice in Komisijo, naj to prakso še razširijo, zlasti na druga področja predpisov o enotnem trgu;

40.  poziva Komisijo, naj reformo prednostnih nalog držav članic na področju strokovnih storitev začne obravnavati v kontekstu evropskega semestra in specifičnih priporočil o deregulaciji določenih poklicev v državah članicah;

Enotni trg za maloprodajo

41.  opozarja na vzajemni strokovni pregled pogojev ustanavljanja v maloprodajnem sektorju, ki je bil izveden v letih 2014–2015 in je pokazal, da se trgovci pri ustanavljanju in delovanju podjetij na skupnem trgu pogosto soočajo z nesorazmernimi in neustreznimi pogoji in postopki;

42.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo postopek sproščanja potenciala za dokončanje enotnega digitalnega trga in izvajanje digitalne agende EU;

43.  poudarja, da nekatere države članice uvajajo pravila, ki diskriminirajo trgovino na drobno in debelo na podlagi površin, kjer se izvaja gospodarska dejavnost, velikosti podjetja ali izvora kapitala, kar ni skladno s konceptom svobodnega trga in načeli svobodne konkurence ter omejuje razvoj trga dela;

44.  poudarja, da predpisi, ki uvajajo omejitve v zvezi z dejavnostmi prodaje na drobno in debelo in so v nasprotju s pravom EU in nesorazmerne, lahko ustvarijo velike ovire za dostop na trg, kar vodi v manjše število novih trgovin, oviranje razvoja konkurence in visoke cene za potrošnike; ob tem poudarja, da nekateri ukrepi, vključno s pristojbinami in stroški inšpekcij, morda res delujejo kot netarifna ovira, če niso upravičene zaradi legitimnih ciljev javne politike; meni, da nobena operativna omejitev, ki se uveljavi za dejavnosti prodaje na drobno ali debelo, ne bi smela teh dejavnosti omejevati neupravičeno ali nesorazmerno in ne sme voditi do dejanske diskriminacije udeležencev na trgu;

45.  poziva Komisijo, naj opredeli najboljšo prakso pri ustanavljanju maloprodajnih podjetij in pri omejitvah glede njihovega delovanja na enotnem trgu, ob spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

46.  poziva Komisijo, naj preuči operativne omejitve za maloprodajo in veleprodajo na enotnem trgu, po potrebi predstavi predloge reform in poroča o rezultatih analize spomladi 2017;

47.  poudarja, da je dostopna, cenovno sprejemljiva, učinkovita in kakovostna dostava paketov bistven pogoj za cvetočo čezmejno e-trgovanje ki bo zlasti koristila MSP in potrošnikom;

IV. Sklepi

48.  poziva Komisijo, naj v letu 2016 pripravi celovit pregled netarifnih ovir na enotnem trgu in analizo sredstev za njihovo odpravo, pri tem pa jasno sorazmerno razlikuje med netarifnimi ovirami in predpisi za izvajanje legitimnih ciljev javne politike držav članic, vključno z ambicioznim predlogom za čimprejšnjo odpravo teh netarifnih ovir, da bi sprostili še vedno neizkoriščeni potencial enotnega trga;

49.  poziva Komisijo, naj začne pravočasno pregledovati politiko in zakonodajne ukrepe EU na novih področjih z obsežnim posvetovanjem deležnikov, zlasti MSP in organizacijami civilne družbe;

50.  poziva Komisijo, naj najprej zagotovi, da bodo države članice spoštovale obstoječa pravila o enotnem trgu, namesto da bi ustvarjala nove, dodatne zakonodajne akte o zadevah, ki jih zajemajo obstoječa pravila;

51.  poziva Komisijo, naj poglobi svoje delo v zvezi z izvrševanjem in načeli, na katerih je osnovan enotni trg; meni, da je lahko zgodnje posredovanje v primeru nacionalnih ukrepov ali izvedbenih postopkov, ki pomenijo neupravičene netarifne ovire, učinkovitejše in hitrejše za doseganje rezultatov kot pa postopki za ugotavljanje kršitev; vseeno poudarja, da mora Komisija uporabiti vse razpoložljive ukrepe, vključno z dajanjem prednosti postopkom za ugotavljanje kršitev, v primeru resnih ali vztrajnih kršitev ali neustrezne uporabe prava Unije, da bi zagotovila dosledno izvajanje zakonodaje EU o enotnem trgu;

52.  obžaluje, da je dostop Parlamenta do ustreznih informacij v zvezi s postopki pred ugotavljanjem kršitev in postopki za njihovo ugotavljanje še vedno omejen, in v zvezi s tem poziva k večji preglednosti ob ustreznem upoštevanju pravil zaupnosti;

53.  poziva države članice, naj na enotni trg gledajo kot na skupno pobudo, ki zahteva usklajeno in kolektivno vzdrževanje ter je pogoj, da je gospodarstvo EU konkurenčno; meni, da konec koncev posledice neupravičenih netarifnih ovir nosijo domači potrošniki, ki jim je onemogočen dostop do novih udeležencev na domačem trgu in ki se morajo sprijazniti z višjimi stroški, slabšo kakovostjo in omejeno ponudbo; meni, da bi morale države članice nameniti več časa horizontalnim vprašanjem enotnega trga in opredeliti, na katerih področjih mora ena ali več držav članic ukrepati prvenstveno, da se enotni trg ohrani in še poglobi;

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 93, 9.3.2016, str. 84.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0580.


Strategija za enotni trg
PDF 311kWORD 182k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. maja 2016 o strategiji za enotni trg (2015/2354(INI))
P8_TA(2016)0237A8-0171/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom "Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo" (COM(2015)0550),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom "Strategija za enotni trg za Evropo – Analiza in dokazi" (SWD(2015)0202),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom Poročilo o povezovanju enotnega trga in konkurenčnosti v EU in njenih državah članicah (SWD(2015)0203),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom "Strategija za enotni digitalni trg za Evropo" (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom "Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – Skupaj za novo rast" (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom "Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast" (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju poročila Maria Montija z dne 9. maja 2010 za predsednika Komisije z naslovom Nova strategija za enotni trg – v službi evropskega gospodarstva in družbe,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2015(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2013 o evropskem akcijskem načrtu za maloprodajni sektor v korist vseh udeležencev(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom "Aktu za enotni digitalni trg naproti" (4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih inšpekcijah dela kot strategiji za izboljšanje pogojev dela v Evropi(5),

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2014 o stroških neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu, ki jo je naročil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2015 o strategiji za dokončanje enotnega trga: bonus v bilijonih evrov, ki jo je naročil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju študije z 20. novembra 2015 o naknadni oceni direktive o zamudah pri plačilih, ki jo je naročila Komisija,

–  ob upoštevanju študije iz novembra 2014 o razmerah na evropskem trgu pohištva in možni pobudi za pohištvene izdelke, ki jo je naročila Komisija,

–  ob upoštevanju spletnega pregleda enotnega trga, objavljenega oktobra 2015,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0171/2016),

A.  ker je enotni trg bil in še vedno je steber povezovanja EU in gonilo za trajnostno rast in delovna mesta, saj spodbuja trgovino v EU in hkrati zagotavlja visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo v skladu s členom 3(3) PEU;

B.  ker je poglabljanje notranjega evropskega trga še vedno osrednji ekonomski izziv, zlasti na področju razvoja novih tehnologij, kjer je potreben trg kritične velikosti, da bi spodbujali prihod inovativnih in konkurenčnih akterjev na svetovno prizorišče;

C.  ker je enotni trg v zadnjih letih doživel znaten pozitiven razvoj, če pa bi odpravili neupravičene fizične, pravne in tehnične ovire, pa bi lahko dosegel še več na na skoraj vseh področjih – pri spodbujanju digitalnega trga, podpiranju zagonskih podjetij, povezovanju globalnih dobavnih verig, izboljšanju mobilnosti delavcev in socialnih pravic, obravnavi novih poslovnih modelov in zagotavljanju pospeševanja trga ter vzajemnem priznavanju, standardizaciji in izdajanju poklicnih dovoljenj;

D.  ker bi v skladu z raziskavo Parlamenta dokončanje enotnega trga po ocenah lahko prineslo dobiček v višini bilijona EUR (v skladu s potencialnim dobičkom zaradi učinkovitosti v višini 615 milijard EUR na leto); ker je razdrobljenost enotnega trga ena od glavnih ovir za večjo strukturno gospodarsko rast;

E.  ker je za nadaljnje povezovanje enotnega trga potreben resničen strateški pristop in ker bi se morali na izzive odzvati tako politično in kot tehnično, zlasti v primeru neupravičenih necarinskih ovir znotraj enotnega trga;

F.  ker bi morala EU doseči resničen enotni trg in ga obravnavati kot skupno dobrino vseh državljanov, delavcev, gospodarskih subjektov in držav članic ter ker bo enotni trg svoj polni potencial lahko dosegel le, če ga bodo v celoti podpirale vse države članice in pri tem sodelovale med seboj;

G.  ker bi morali biti predpisi in ukrepi na ravni EU vključeni v skupno strateško vizijo ter bi morali biti zato medsebojno usklajeni in ne protislovni; ker se morajo države članice vzdržati diskriminatornih ukrepov, kot so trgovinski in davčni zakoni, ki vplivajo le na nekatere sektorje ali poslovne modele in izkrivljajo konkurenco, zaradi česar se v posamezni državi članici podjetja težko uveljavijo, kar pomeni jasno kršitev načel notranjega trga;

H.  ker se enotni trg ne sme obravnavati ločeno od drugih horizontalnih področij politike, zlasti od enotnega digitalnega trga, varovanja zdravja, socialne zaščite in varstva potrošnikov, delovnega prava in mobilnosti državljanov, okolja, trajnostnega razvoja, energije, prometa in zunanje politike;

I.  ker sta dokončanje enotnega trga v sektorju proizvodov in storitev ter odprava ovir glavni prednostni nalogi, pri katerih morajo države članice in institucije EU sprejeti pospešeni pristop;

J.  ker ovire na enotnem trgu prinašajo manjšo izbiro ter dražje proizvode in storitve za potrošnike;

K.  ker podjetja socialnega gospodarstva na evropski ravni niso uveljavljena in ker večina teh podjetij ni priznana s pravnim okvirom na evropski ravni, temveč samo na nacionalni ravni nekaterih držav članic v različnih pravnih oblikah; ker pomanjkanje pravnega okvira EU ovira možnosti teh podjetij za čezmejno delovanje znotraj notranjega trga;

L.  ker ponarejanje resno ogroža javno zdravje in varnost in ker se je skupna vrednost trgovine s ponarejenim blagom v zadnjih letih znatno povečala, zaradi česar se je še poslabšal uničujoč učinek ponarejanja na inovacije, zaposlovanje in blagovne znamke evropskih podjetij;

M.  ker bi vzpostavitev enotnega kapitalskega trga spodbujala večjo čezmejno delitev tveganj ter večjo likvidnost trgov;

N.  ker zbirno poročilo o posvetovanju Komisije glede geografskega blokiranja kaže, da potrošniki močno podpirajo zakonodajne ukrepe za preprečevanje geografskega blokiranja;

O.  ker se ekonomske posledice finančne krize še vedno občutijo in je BDP v več državah članicah še vedno pod ravnjo iz leta 2008;

P.  ker so na enotnem trgu stopnje brezposelnosti vztrajno visoke; ker se je zaradi finančne krize število brezposelnih povečalo za več kot 6 milijonov; ker je bilo konec leta 2015 v Uniji brez dela več kot 22 milijonov ljudi;

Cilji politike

1.  podpira splošne cilje strategije Komisije za enotni trg za blago in storitve z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo ter podpira njene ukrepe na ključnih področjih, da bi izkoristili ves potencial enotnega trga v korist potrošnikov in podjetij, zlasti zagonskih, povečali število trajnostnih delovnih mest ter krepili in razvijali mala in srednja podjetja; spodbuja Komisijo, naj oblikuje medsektorske politike, s katerimi bi v skladu s splošnimi določbami iz Naslova II PDEU dosegli pravičnejši in konkurenčnejši enotni trg;

2.  se zaveda, da je eden od poglavitnih ciljev Unije vzpostavitev notranjega trga, na katerem bo zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala;

3.  pozdravlja, da je cilj strategije dopolniti prizadevanja z drugih področij; meni, da bi lahko strategija z izboljšanjem že sprejetih pobud pripomogla zagotoviti gospodarsko blaginjo, povečati ustvarjanje delovnih mest in rasti ter s konkretnimi ukrepi izboljšati blaginjo Evropejcev, Evropska unija pa bi z njo postala bolj privlačna za naložbe in dosegla svetovno konkurenčnost evropskih podjetij; poudarja pa, da je treba pri izvajanju te strategije preprečiti neskladnosti in prekrivanja med različnimi pobudami; poudarja, da bi morali predlogi temeljiti na dokazih in upoštevati načela boljšega pravnega urejanja;

4.  poudarja, da je treba na enotnem trgu nujno odpraviti neupravičene ovire, da bi dosegli konkretne in hitre rezultate na področju konkurenčnosti, rasti, raziskav, inovacij, ustvarjanja delovnih mest, izbire potrošnikov in novih poslovnih modelov; meni, da bi si morali za uresničitev teh ciljev prizadevati za bolj harmonizirano zakonodajo, ko je to potrebno in ustrezno, pri čemer bi morali ohraniti kar najvišjo raven varstva potrošnikov, in sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo neupravičenih ovir, ki so jih ustvarile države članice;

5.  meni, bi morali biti v vmesnem pregledu strategije Evropa 2020 določeni ambiciozni cilji za doseganje visokokonkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva in trajnostne rasti do leta 2020; poudarja, da bi moral biti pri doseganju teh ciljev enotni trg osrednjega pomena;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj bodo pri izvajanju zakonodaje o enotnem trgu inovativne; opozarja na velik potencial delovno intenzivnih sektorjev, kot sta maloprodaja in gostinstvo, za ustvarjanje delovnih mest, povezovanje in odpravljanje brezposelnosti mladih;

7.  meni, da bi bilo treba Montijevo poročilo iz leta 2010 z naslovom "Nova strategija za enotni trg" v celoti izvajati in upoštevati pri pripravi strategije za enotni trg;

8.  poudarja, da v strategiji za enotni trg ne smemo spregledati potenciala industrijskega sektorja za trajnostno rast in kakovostno zaposlovanje v Evropi;

9.  meni, da je notranje povpraševanje – in še posebej povečanje kupne moči, sprejetje inovativnih ukrepov in naložbe v zeleno gospodarstvo – bistveno, če želimo v celoti izkoristiti potencial enotnega trga in spodbuditi trajnostno rast;

Sodoben in bolj inovativen enotni trg

10.  pozdravlja, da se strategija osredotoča na vidike, na podlagi katerih bodo lahko podjetja, zlasti mala in srednja, mikro ter zagonska, razširila svoje dejavnosti, rasla in ostala na enotnem trgu, s tem pa bodo lažje ustvarjala inovacije in odpirala delovna mesta; poudarja, da je treba v zvezi s pobudami za mala in srednja ter zagonska podjetja nemudoma ukrepati in jih obravnavati prednostno, vendar opozarja, da te pobude ne bi smele omogočiti nepoštenim podjetjem, da zaobidejo obstoječa pravila ter znižajo potrošniške in delavske standarde, pa tudi ne povečati tveganj za goljufije v podjetjih, kriminalne dejavnosti in ustanavljanje družb „poštni nabiralnik“;

11.  meni, da lahko strategija enotnega trga ponudi nove priložnosti malim in srednjim podjetjem, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva, pa tudi mikropodjetjem in inovativnim zagonskim podjetjem; meni, da bi rast in ustvarjanje delovnih mest lahko podprli z vzpostavitvijo pravega poslovnega okolja, kar je ključnega pomena, in sicer z boljšimi okviri za zasebni tvegani kapital za mala in srednja podjetja in popolnim upoštevanjem načela „najprej pomisli na male“ na vsem enotnem trgu;

12.  meni, da je za uresničitev ciljev strategije za enotni trg bistveno zmanjšati upravno breme in stroške zaradi spoštovanja predpisov za podjetja, zlasti mala in srednja, ter razveljaviti nepotrebno zakonodajo, hkrati pa ohraniti visoke standarde na področju varstva potrošnikov, zaposlenih, zdravja in okolja;

13.  meni, da je treba razmisliti o sklopu možnih objektivnih meril in kazalnikov za opredelitev „inovativnih“ zagonskih, malih in srednjih podjetij ter podjetij socialnega gospodarstva, ki bi se lahko uporabila kot podlaga pri sprejetju ustreznih ukrepov; poziva Komisijo, naj predlaga ta merila in kazalnike;

14.  poudarja, da je treba v okviru politike notranjega trga spodbujati podjetja socialnega gospodarstva in pri tem upoštevati, da je v EU približno 2 milijona podjetij socialnega gospodarstva, ki predstavljajo približno 10–12 % vseh evropskih podjetij; poleg tega poudarja, da socialno gospodarstvo hitro raste, zagotavlja kakovostne proizvode in storitve ter ustvarja visokokakovostna delovna mesta;

15.  poziva Komisijo, naj platformi REFIT naroči, da obravnava ovire za inovacije in da poleg predloga za ustanovitev evropskega sveta za inovacije pripravi predloge, kako te ovire zmanjšati ali odstraniti; poudarja, da ta proces ne sme privesti do zmanjšanja zaposlovanja, manjšega varstva potrošnikov in nižanja okoljskih standardov; meni, da je treba za zagotovitev boljše pravne ureditve pregledati obstoječo zakonodajo in jo po potrebi poenostaviti, da bo ustrezala svojemu namenu, vsa nova zakonodaja pa bi morala biti primerna za prihodnost in temeljiti na privzeti digitalnosti, poleg tega pa bi morala upoštevati načelo „najprej pomisli na male“;

16.  ker lahko dobro pravno urejanje koristi tako podjetjem kot delavcem ter pomaga pri spodbujanju gospodarske rasti in kakovostnem zaposlovanju na enotnem trgu; je seznanjen z agendo Komisije za boljše pravno urejanje, vključno z okrepljenim sodelovanjem deležnikov, na primer prek platforme REFIT in okrepljenih ocen učinka; poudarja, da je treba oceniti ne le kratkoročne učinke, temveč tudi dolgoročno vrednost zakonodaje ter posledice pomanjkanja zakonodaje; meni, da bo boljša, učinkovitejša in poenostavljena zakonodaja zmanjšala upravno breme ter spodbudila rast in ustvarjanje delovnih mest, obenem pa še naprej zagotavljala visoke standarde varstva potrošnikov, zaposlenih, zdravja in okolja;

17.  meni, da je treba za nadaljnji razvoj enotnega trga odpraviti trgovinske ovire med državami članicami; podpira evropsko izjavo o konkurenčnosti iz februarja 2016, zlasti zavezanost poenostavitvi zakonodaje in zmanjšanju bremen, prizadevanjem za zmanjšanje celotnega bremena zakonodaje EU, še posebej za mala in srednja ter mikro podjetja, ter določitvi ciljev za zmanjšanje bremena v posameznih sektorjih, kadar je to mogoče; priporoča, da se tovrstni cilji za zmanjšanje bremen začnejo določati takoj;

18.  meni, da mora EU za izpolnitev ciljev enotnega trga ter za ustvarjanje rasti in delovnih mest okrepiti konkurenčnost, kot je navedel Evropski svet v izjavi o konkurenčnosti;

19.  pozdravlja, da je Komisija odločena odpraviti pomanjkanje davčne usklajenosti v EU in zlasti težave, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja zaradi zapletenosti različnih nacionalnih ureditev DDV; v celoti podpira Komisijo v zvezi z reformo DDV; jo poziva, naj preuči, kako bi lahko spremenili nova pravila v zvezi s krajem opravljanja digitalnih storitev za namene DDV, da bi zadovoljili posebne potrebe malih in mikro podjetij; jo tudi poziva, naj oceni izvedljivost dodatnega usklajevanja in zlasti možnost poenostavljenega pristopa k DDV (za isti razred blaga) v sektorju elektronskega trgovanja;

20.  podpira prizadevanja Komisije, da bi zagotovila pravično obdavčevanje v Evropski uniji ter ukrepala proti agresivnemu davčnemu načrtovanju in izogibanju davkom; poziva Komisijo, naj si prizadeva za uvedbo obveznosti poročanja po posameznih državah za nadnacionalne družbe;

21.  opozarja na težave, s katerimi se soočajo podjetja, zlasti mala in srednja ter zagonska, pri pridobivanju finančnih sredstev; poudarja, da so zaradi različnih zunanjih dejavnikov, na primer dostopnosti posojil, sistemov obdavčitve in delovne zakonodaje, mala in srednja podjetja v slabšem položaju kot druga; poziva Komisijo, naj poleg tega, da tem podjetjem še naprej zagotavlja dragoceno podporo prek Evropskega sklada za strateške naložbe, programov, kot sta Obzorje 2020 in COSME, ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov preuči tudi, kako jim lahko dodatno olajša dostop do teh programov in instrumentov, zlasti za mikro podjetja, na primer s skrajšanjem razpisnih obdobij na šest mesecev, dodatno poenostavitvijo ustreznih postopkov in večjo vidnostjo evropskega financiranja; pozdravlja namero Komisije, da bi sredstva programa COSME uporabila za financiranje kampanj za obveščanje, ki so namenjene mladim inovativnim malim in srednjim podjetjem; poziva, naj se v kampanje vključijo vsi regionalni in lokalni organi, zadolženi za podporo podjetjem, zlasti tisti, ki sodelujejo v Evropski podjetniški mreži; meni, da je poenostavitev ključna pri omogočanju dostopa do financiranja za mala in srednja ter zagonska podjetja; poziva Komisijo, naj zagotovi nemoteno izvajanje čezmejnega množičnega financiranja;

22.  jo poziva tudi, naj razmisli o okrepitvi mreže odposlancev za mala in srednja podjetja, tako da sprejme vrsto ukrepov – a hkrati prepreči dodatno birokracijo –, da bodo ta podjetja bolje obveščena o tem orodju in bo njegova prepoznavnost večja, s čimer bi okrepili izmenjavo med posameznimi nacionalnimi odposlanci za mala in srednja podjetja in ustreznimi predstavniki teh podjetij, Parlamentu pa naj enkrat na leto predstavi dejavnosti mreže;

23.  poudarja, da gre v Evropi vsako leto na tisoče malih in srednjih ter zagonskih podjetij v stečaj, medtem ko čakajo na plačila računov, tudi na plačila nacionalne javne uprave, čeprav je Evropski parlament februarja 2011 sprejel direktivo o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za lažjo uporabo in izvrševanje direktive o zamudah pri plačilih; poleg tega poziva države članice, naj v primeru nezadovoljivega izvajanja te direktive razmislijo o primernem varstvu za podjetja, ki jim javna uprava dolguje denar, da zaradi tega ne bi bila prisiljena iti v stečaj;

24.  odobrava zakonodajno pobudo v zvezi z insolventnostjo podjetij, vključno z zgodnjo fazo prestrukturiranja in novo priložnostjo, ki bo zagotovila, da bodo države članice vzpostavile regulativno okolje, v katerem bo sprejemljivo, da včasih pride do neuspeha, in v katerem se bodo spodbujale inovacije, vendar opozarja, da stroški in posledice propadajočih podjetij ne zadevajo le njihovih lastnikov in delničarjev, ampak tudi njihove upnike in zaposlene ter davkoplačevalce; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo s to pobudo postopki zaradi insolventnosti v EU uskladili in skrajšali, njihovi stroški pa znižali;

25.  obžaluje, da Komisija ni dovolj poudarila posebne vloge tradicionalne proizvodnje obrtnikov ter malih in srednjih podjetij, ki pomembno prispeva h konkurenčnosti in gospodarski stabilnosti v Evropi; spodbuja Komisijo, naj v celoti izkoristi potencial digitalizacije in inovacij v predelovalni industriji, zlasti pri mikro in malih proizvajalcih ter zagonskih podjetjih, pa tudi v manj industrializiranih regijah, da bi prispevali k zmanjšanju regionalnih razlik in oživitvi lokalnih gospodarstev; meni, da mora v prihodnjih letih močnejša politika za mala in srednja podjetja ter obrtnike postati ena od glavnih prednostnih nalog vseh evropskih institucij in držav članic;

26.  pozdravlja enotni digitalni portal Komisije, ki naj bi v skladu z direktivo o storitvah temeljil na obstoječi ureditvi enotnih kontaktnih točk in slednje povezoval z drugimi podobnimi omrežji enotnega trga; poziva Komisijo, naj razišče, kako bi lahko s tem portalom najbolje pomagala evropskim zagonskim podjetjem za širitev po vsej Evropi in internacionalizacijo, in sicer z zagotavljanjem točnih in jasnih informacij v različnih jezikih o vseh potrebnih postopkih in formalnostih za delovanje doma ali v drugih državah EU; poziva Komisijo, naj vzpostavi enotno kontaktno točko za dostop podjetij in potrošnikov do vseh informacij v zvezi z enotnim trgom, do pomoči in reševanja težav ter nacionalnih postopkov in postopkov na ravni EU, ki so potrebni za čezmejno delovanje v EU; odločno poziva Komisijo, naj zagotovi njihovo hitro uvajanje;

27.  ugotavlja, da podjetja, zlasti mala in srednja, bodisi ne poznajo pravil, ki se uporabljajo v drugih državah članicah, bodisi imajo težave z iskanjem in razumevanjem informacij o pravilih in postopkih, ki se uporabljajo pri njihovem poslovanju; poziva Komisijo, naj vse različne portale, točke dostopa in informacijska spletna mesta poveže v enotni portal, ki bo malim in srednjim ter zagonskim podjetjem zagotavljal uporabnikom prijazne informacije, da se bodo lahko informirano odločala ter prihranila čas in stroške;

28.  poziva Komisijo, naj iz regulativnega portala enotnih kontaktnih točk razvije sistem pravih spletnih poslovnih portalov, ki bodo spodbujali redno izmenjavo informacij s predstavniki podjetij in med njimi ter nacionalnim podjetjem ali državljanom pomagali pri konkuriranju v drugih državah članicah EU;

29.  opozarja, kako pomembno je okrepiti in poenostaviti obstoječa orodja enotnega trga za mala in srednja podjetja, da bi poenostavili njihovo čezmejna širitev; poziva Komisijo in države članice, naj se bolj osredotočijo na poenostavitev in izboljšanje kontaktnih točk za proizvode in enotnih kontaktnih točk;

30.  opozarja, da je treba potrošnikom nujno zagotoviti enako raven varstva tako v spletnem kot nespletnem okolju; poudarja, da morajo vsi gospodarski subjekti, ki delujejo v spletnem in nespletnem okolju znotraj enotnega trga, sprejeti vse razumne in ustrezne ukrepe za boj proti ponarejanju, da bi zagotovili varstvo potrošnikov in varnost proizvodov;

31.  poudarja, da ekonomija delitve hitro raste in spreminja načine zagotavljanja in uporabe številnih storitev in dobrin, pri tem pa lahko usmerja inovacije in prinese dodatne koristi in priložnosti za podjetja in potrošnike na enotnem trgu; poudarja, da ekonomija delitve prinaša gospodarske, družbene in okoljske koristi in izzive; poziva Komisijo, naj usklajuje prizadevanja držav članic pri iskanju kratko- in dolgoročnih zakonodajnih rešitev na področju ekonomije delitve; poziva Komisijo in države članice, naj predstavijo predloge za preprečevanje zlorab pri zaposlovanju in obdavčevanju v ekonomiji delitve;

32.  pozdravlja napovedano pobudo Komisije v zvezi z ekonomijo delitve in njeno namero, da bo preučila podjetja, ustanovljena v tem sektorju, ter v obliki smernic razjasnila medsebojno povezanost določb iz obstoječe zakonodaje EU za uporabo in delovanje poslovnih modelov ekonomije delitve; meni, da bi morala biti za regulativno ukrepanje na tem področju značilna prožnost, ki bi omogočila hitro prilagoditev in uporabo pravil v sektorju, v katerem je zaradi hitrega spreminjanja potrebno hitro in učinkovito prilagajanje; poudarja, da je treba sedanje standarde za varstvo potrošnikov uporabljati in uveljavljati tudi v digitalnem gospodarstvu; poziva Komisijo, naj zagotovi najboljše možne pogoje za razvoj in razcvet ekonomije delitve;

33.  poudarja, da nove varnostne značilnosti, ki jih prinaša ekonomija delitve, kot so varnost plačil, geolociranje in zavarovanje, krepijo moč potrošnikov, zato je treba oceniti, kje bi lahko bilo naknadno ukrepanje učinkovitejše od predhodne regulacije; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, da bi odpravili sedanje ovire v ekonomiji delitve, zlasti ovire za širšo uporabo digitalne identitete, s katero bi se ustvarilo zaupanje potrošnikov pri spletnih transakcijah, za oblikovanje digitalnih rešitev za plačilo davkov, za vzpostavljanje čezmejnih shem zavarovanja in za posodobitev delovne zakonodaje;

34.  meni, da bi morali pri ekonomiji delitve spodbujati razvoj novih poslovnih modelov, inovativne storitve in začasno uporabo sredstev, vendar tako, da bi za podobne storitve uporabljati podobna pravila, s čimer bi ohranili visoko kakovost storitev ne glede na to, kako je zasnovan dostop do njih in njihovo izvajanje, zagotovili enake konkurenčne pogoje in varnost potrošnikov, hkrati pa preprečili razdrobljenost, ki bi ovirala razvoj novih poslovnih modelov; verjame, da se lahko pri ekonomiji delitve uporabi le pristop enotnega trga, saj razdrobljenost enotnega trga zaradi lokalnih in nacionalnih pravil evropskim podjetjem v ekonomiji delitve preprečuje, da bi se razširila na evropsko raven;

35.  opozarja na pomembno vlogo, ki jo imajo tehnični standardi EU za inovacije, konkurenčnost in napredek na enotnem trgu; meni, da je nujno pravočasno oblikovati več evropskih standardov za kakovost, interoperabilnost in varnost, kar bi koristilo industrijski politiki EU, ter te standarde spodbujati tudi na mednarodni ravni; poziva Komisijo, naj podpre in okrepi standarde EU, kot so že opredeljeni v Uredbi (EU) št. 1025/2012, in zagotovi bolj učinkovit in namensko ustrezen okvir za standardizacijo, in sicer tudi z izkoriščanjem priložnosti, ki jih ponujajo mednarodna trgovinska pogajanja; poudarja, da bi morali standarde določati na tržno naravnan, odprt, vključujoč in konkurenčen način, da bi jih mala in srednja podjetja lahko enostavno izvajala in da bi preprečili tveganje zaprtih vrednostnih verig, pri čemer pa bi morali preprečiti zamude pri objavi standardov;

36.  opozarja na pomembno vlogo sistema standardizacije v prostem prometu proizvodov in vse bolj tudi storitev; ugotavlja, da je prostovoljna uporaba standardov BDP v Evropi povečala za 0,3 % do 1 % in pozitivno vpliva na produktivnost dela;

37.  želi spomniti, da se velika večina standardov razvije kot odziv na potrebo, ki je ugotovljena v industriji, pri čemer se tržno ustreznost standardov zagotavlja s pristopom od spodaj navzgor; podpira zavezo iz strategije za enotni trg, da bo Evropa ohranila vodilno vlogo pri razvoju standardov na globalni ravni; spodbuja standardizacijo, ki je združljiva z mednarodnim pristopom, bodisi tako, da se mednarodni standardi oblikujejo na globalni ravni, ali pa s priznavanjem enakovrednih mednarodnih standardov, kjer je to ustrezno; je seznanjen z namero, da se v okviru skupne pobude za standardizacijo vzpostavi okvir in prednostne naloge za dejavnosti na področju standardizacije; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo skupna pobuda še naprej temeljila na takšnih potrebah, ki so ugotovljene v industriji in po načelu od spodaj navzgor, da bo tako prednostno obravnavala in oblikovala samo standarde, ki ustrezajo ugotovljenim potrebam in so tržno ustrezni, in ne bo vodila k oblikovanju nepotrebnih standardov ali zahtev, neskladnih z drugimi povezanimi standardi;

38.  ugotavlja, da bo predlog za skupno pobudo o evropski standardizaciji temeljil na neodvisnem pregledu evropskega sistema standardizacije, in podpira njen cilj, da evropska skupnost za standardizacijo razvije ukrepe, ki bodo izboljšali sistem kot celoto, vključno s priporočili glede vključenosti in podpiranja konkurenčnosti evropskega podjetništva;

39.  poziva Komisijo, naj v okviru sodelovanja z evropskimi organizacijami za standardizacijo podpira te organizacije in sodelujoče organizacije na nacionalni ravni pri prizadevanjih za večjo vključenost malih in srednjih podjetij tako v postopek določanja standardov kot tudi pri izvajanju že vzpostavljenih standardov; nadalje spodbuja Komisijo, naj pri izvajanju zavez iz delovnega programa za evropsko standardizacijo za leto 2016 in osnovne uredbe tesno sodeluje z evropskimi organizacijami za standardizacijo, nacionalnimi organi za standardizacijo in drugimi, da bi dosegli večjo preglednost postopka v zvezi standardi;

40.  meni, da bi morale biti skupne pobude osredotočene na nenehne izboljšave delovnih praks, zlasti tako, da bi vzpostavljale postopke za pregled sestave tehničnih odborov in ukrepe za spodbujanje odprtosti in vključenosti, kar bi omogočilo širokemu naboru deležnikov, da bi prispevali k razpravam v tehničnih odborih;

41.  meni, da bi s preglednejšim in dostopnejšim pritožbenim mehanizmom okrepili zaupanje in izboljšali postopke za določanje standardov; meni, da bi v primerih, ko standard zahteva Komisija na podlagi zakonodaje, ki jo je sprejela Evropska unija, ustrezen odbor Parlamenta lahko sodeloval v okviru javnega nadzora in razprave kot dela tega postopka, preden se po potrebi odloči za uradni ugovor; poudarja, da je treba pri določanju zahtev glede standardizacije, namenjenih organom za standardizacijo, vključiti načeli sorazmernosti in pristopa na podlagi tveganja;

42.  meni, da večje ozaveščanje javnosti o predlaganih standardih v obliki osnutka pred končno odobritvijo lahko prispeva k večji odgovornosti in preglednosti ter zagotovi zanesljivejši postopek, kot kažejo obstoječi primeri dobre prakse v evropski skupnosti za standardizacijo;

43.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2016 poroča Parlamentu o svojem izvajanju skupne pobude o evropski standardizaciji in o napredku, doseženem v sodelovanju z evropsko skupnostjo za standardizacijo glede priporočil iz letnega delovnega programa Unije za leto 2016;

44.  poziva Komisijo, ki je pristojna za konkurenco na notranjem trgu EU, naj v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi zagotovi enake konkurenčne pogoje za igralce na trgu;

45.  pozdravlja nedavne pobude za učinkovitejša in preglednejša javna naročila z boljšo uporabo podatkov o naročilih in z več prostovoljnega ocenjevanja naročil pri nekaterih obsežnejših infrastrukturnih projektih; poziva države članice, naj s Komisijo sodelujejo pri izvajanju teh pobud;

46.  upa, da bo Komisija še naprej izvajala proces reforme sistema javnih naročil, ki ga je začela z direktivami iz leta 2014, ter si prizadevala za vse bolj kvalificirano povpraševanje na področju javnega naročanja, s ciljem nagrajevanja tehnoloških inovacij in energetske učinkovitosti;

47.  ugotavlja, da je nova ureditev javnega naročanja iz leta 2014 manj okorna in vključuje prožnejša pravila, ki so skladnejša z drugimi politikami javnega sektorja ter bolje služijo državam članicam in lokalnim specializiranim podjetjem; poudarja, da je javno naročanje v državah članicah še vedno precej neučinkovito, kar omejuje čezmejno širitev in rast na domačih trgih;

48.  načeloma pozdravlja pobude za boljšo preglednost, učinkovitost in odgovornost pri oddaji javnih naročil, ki jih je napovedala Komisija; poudarja pa, da bi morala imeti izvajanje in uporaba novih direktiv EU prednost pred uvedbo novih instrumentov, kot je register naročil; v zvezi s tem poudarja, da morebitna uvedba orodij za analizo podatkov ne sme povzročiti novih ali dodatnih obveznosti poročanja; opozarja, da bi moral biti mehanizem za predhodno ocenjevanje za velike infrastrukturne projekte zgolj prostovoljen;

49.  poudarja, da je potreben popolnoma elektronski sistem javnega naročanja; opozarja, da je treba direktivo o javnem naročanju kot celoto hitro in celovito izvajati; poudarja, da je treba razširiti uporabo elektronskega javnega naročanja, da bi odprli trge za mala in srednja podjetja;

50.  poudarja pomen enotnega patenta; podpira, da namerava Komisija odpraviti nejasnosti glede vprašanja, kako bo enotni patent soobstajal z nacionalnimi in dodatnimi varstvenimi certifikati, pa tudi glede morebitne uvedbe enotnega dodatnega varstvenega certifikata, pri čemer je treba upoštevati javno zdravje in interese pacientov;

51.  poziva Komisijo, naj do leta 2019 uvede in izvede opustitev dodatnega varstvenimi certifikata za proizvodnjo, da bi okrepili konkurenčnost evropske industrije generičnih in biološko podobnih zdravil v globalnem okolju, pa tudi ohranili in ustvarjali dodatna delovna mesta in rast v EU, pri tem pa ne bi smeli ogroziti tržne ekskluzivnosti, ki jo zagotavlja ureditev z dodatnim varstvenim certifikatom na zaščitenih trgih; meni, da bi takšne določbe lahko pozitivno vplivale na dostop do visokokakovostnih zdravil v državah v razvoju in v manj razvitih državah ter pripomogle k preprečevanju oddaje proizvodnih del v zunanje izvajanje;

52.  poziva, naj se sprejmejo ukrepi za lažji dostop do patentnega sistema v Evropi za vsa mikro, mala in srednja ter zagonska podjetja, ki želijo uporabiti evropski patent z enotnim učinkom pri inovacijah svojih proizvodov in procesov, vključno z znižanjem pristojbin za prijavo in podaljšanje ter s podporo pri prevajanju; poudarja, da so pomembni tako standardni patenti kot inovativne rešitve odprtega licenciranja, ki so v nekaterih primerih primernejše za podpiranje inovacij; opozarja na pomen licenciranja patentov v okviru omejitev konkurenčnega prava EU in po poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih (FRAND), da bi ohranili spodbude na področju raziskav, razvoja in standardizacije ter zagotovili pravične pogoje licenciranja;

53.  poziva Komisijo, naj brez odlašanja predloži zakonodajni predlog za enotni evropski sistem za zaščito geografskih označb za nekmetijske proizvode v EU – k čemur je Parlament že pozval –, da bi vzpostavili enotni evropski sistem in tako odpravili neustrezen in izredno razdrobljen položaj v Evropi ter državljanom, potrošnikom, proizvajalcem ter vsej evropski gospodarski in socialni strukturi zagotovili številne in različne pozitivne učinke; poudarja, da bi s takšnim instrumentom izrecno poudarili dodano vrednost številnih lokalnih proizvodov, kar bi prineslo nedvomne koristi za proizvajalce, njihove regije in ozaveščenost potrošnikov;

54.  ugotavlja, da potencial javno-zasebnih partnerstev v večini držav članic EU še ni izkoriščen v celoti; poziva k uskladitvi okvirnih standardov o javno-zasebnem partnerstvu med državami članicami, širjenju dobre prakse in spodbujanju tega modela;

55.  poziva države članice, naj vzpostavijo strukture za svetovanje in pomoč čezmejnim delavcem glede ekonomskih in socialnih posledic dela v drugi državi članici;

56.  ugotavlja, da lahko poglabljanje enotnega trga in enotnega digitalnega trga prinese nove priložnosti in izzive ter bo odprlo vprašanja, ki jih bo treba reševati, namreč o spretnostih in znanjih, novih oblikah zaposlovanja, finančnih strukturah, socialni zaščiti, pa tudi o zdravju in varnosti pri delu, pri čemer bodo morale rešitve koristiti tako delavcem kot podjetjem in potrošnikom;

57.  obžaluje, da v strategiji za enotni trg ni namenjena posebna pozornost neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti ter delovnimi mesti, saj to še vedno ovira rast na enotnem trgu; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da med 40 % in 47 % prebivalstva v EU ni ustrezno digitalno usposobljenih in da povpraševanje po digitalno usposobljenih delavcih vsako naraste za 4 %, kljub temu pa so se javni odhodki za izobraževanje od leta 2010 zmanjšali za 3,2 %, kar srednjeročno ogroža konkurenčni položaj EU in zaposljivost njene delovne sile; spodbuja države članice, naj vlagajo v digitalno izobraževanje, znanja in spretnosti;

58.  opozarja, da je namen svežnja o mobilnosti delavcev prispevati k poglobljenemu in bolj pravičnemu enotnemu trgu; vendar poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bodo ukrepi iz tega svežnja sorazmerni in da bodo upoštevane posledice obsežne mobilnosti za nekatere regije;

59.  poudarja, da Komisija podpira sisteme dualnega izobraževanja, ki poleg osebnega razvoja prispeva tudi k temu, da so znanja in spretnosti ter kvalifikacije evropskih delavcev bolj prilagojeni dejanskim potrebam na trgu dela; poudarja, da je pomembno zagotoviti, da strategija za enotni trg v nobenem primeru ne bo omajala tovrstnih izobraževalnih sistemov in da bo obenem zagotavljala kakovost vajeništva, še posebej pa varstvo zaposlitve; opozarja na pomembno vlogo socialnih partnerjev pri razvoju dualnih izobraževalnih sistemov; meni, da čeprav tovrstnega sistema izobraževanja ne moremo kar prenesti iz ene države članice v drugo, bi se vendarle morali na evropski ravni osredotočiti na tesno povezanost med dualnim izobraževanjem in zaposlovanjem mladih;

60.  podpira ukrepe, s katerimi bi pomagali odpraviti vrzeli v evropski protidiskriminacijski zakonodaji na področju zaposlovanja, zlasti v zvezi z invalidi; poleg tega podpira, da se takoj začne izvajati Direktiva Sveta 2000/78/ES o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu;

61.  pozdravlja, da je bila vzpostavljena platforma za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, ter spodbuja zlasti države članice in socialne partnerje, naj v njej polno sodelujejo, da bi učinkoviteje ukrepali proti neprijavljenemu delu in navidezni samozaposlenosti;

62.  vztraja, da moramo, če želimo izkoristiti priložnosti digitalizacije delovnih mest, ustvariti varno in prožno ureditev delovnega časa, stabilne delovne pogoje in socialno zaščito ter omogočiti „pametno“ delo za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; poudarja, da je pomembno uvesti digitalno infrastrukturo na podeželskih območjih, da bodo lahko izkoristila številne priložnosti digitalne agende, na primer delo na daljavo;

63.  poudarja, kako pomembni so močni in neodvisni socialni partnerji ter dejanski socialni dialog; vztraja, da je treba socialne partnerje po potrebi vključiti v razpravo o morebitnih nacionalnih reformah na področju reguliranih poklicev;

64.  poudarja, kako pomemben je socialni dialog v zvezi s priložnostmi in spremembami pri zaposlovanju, ki jih prinaša enotni trg.

Močnejši enotni trg

65.  poziva Komisijo, naj poglobi svoje delo na področju izvrševanja; poudarja, da je veliko ukrepov že sprejetih, a se še ne izvršujejo ustrezno, kar slabi enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu; poleg tega poudarja, da je bilo po podatkih, ki jih je Komisija posredovala sredi leta 2015, na področju enotnega trga v teku približno 1090 postopkov za ugotavljanje kršitev; poziva Komisijo, naj za boljši prenos, uporabo in izvrševanje zakonodaje na področju enotnega trga zagotovi, da imajo upravno usklajevanje, sodelovanje in izvrševanje prednost na vseh ravneh (na ravni EU, med državami članicami ter nacionalnimi, lokalnimi in regionalnimi organi), in sicer z dobro ciljno usmerjenimi izvršilnimi ukrepi na podlagi preglednih in objektivnih meril, in tako zagotovi obravnavo gospodarsko najpomembnejših primerov neupravičenih ali nesorazmernih ovir; meni, da je v zvezi z nacionalnimi ukrepi oziroma izvajanjem zgodnje posredovanje lahko učinkovitejše in zagotovi boljše rezultate kot postopki za ugotavljanje kršitev; kljub temu poudarja, da mora Komisija v primeru neučinkovitosti zgodnjega posredovanja uporabiti vse razpoložljive ukrepe, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev, da zagotovi celovito izvajanje zakonodaje na enotnem trgu;

66.  pozdravlja namen strategije, da bi vzpostavili kulturo skladnosti in stalno nična toleranca do kršitev predpisov enotnega trga; poziva Komisijo in države članice, naj raziščejo, ali morajo biti pristojnosti Komisije v okviru postopkov za ugotavljanje kršitev usklajene s pristojnostmi v okviru politike konkurence;

67.  poziva Komisijo, naj dodatno podpre države članice pri ustvarjanju močne kulture izpolnjevanja pravil in izvrševanja, vključno s spodbujanjem in širjenjem informacijskega sistema za notranji trg (IMI), z razvojem načrtov izvrševanja za novo pomembno zakonodajo, pripravo dialogov o skladnosti z državami članicami in usposabljanja za nacionalne uradnike, ki so odgovorni za izvrševanje, ter spodbujanjem učinkovitejšega usklajevanja med nacionalnimi regulativnimi organi; poziva države članice, naj se v celoti zavežejo izvajanju in uveljavljanju zakonodaje EU ter uporabi načela vzajemnega priznavanja; poudarja, da sta glede razdrobljenost enotnega trga, ki ustvarja ovire v ekonomskih dejavnostih in pri izbiri potrošnikov, pravilno izvrševanje in boljša regulacija bistvenega pomena in morata zajemati vse poslovne sektorje ter veljati tako za obstoječo kot prihodnjo zakonodajo;

68.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo nepotrebne omejitve na enotnem trgu, ki jih ne upravičujejo pomembni razlogi, ki se nanašajo na javni interes, po potrebi predložijo zamisli o načinih soočanja s temi izzivi in poročajo o tem leta 2017;

69.  poziva države članice, naj dosledno in skladno prenesejo pravila notranjega trga ter naj v celoti in pravilno izvajajo njegova pravila in zakonodajo; poudarja, da zahteve po dodatnih testih in registracijah, nepriznavanje certifikatov in standardov, teritorialne omejitve dobave in podobni ukrepi ustvarjajo dodatne stroške za potrošnike in trgovce na drobno, s tem pa omejujejo morebitno koristnost enotnega trga za evropske državljane; poziva tudi Komisijo, naj za zagotovitev boljšega upravljanja izvaja ustrezno politiko do tistih držav članic, ki pravil notranjega trga ne uporabljajo pravilno, to pa naj, kjer je primerno, izvaja s postopki za ugotavljanje kršitev in s pospeševanjem teh postopkov s hitrim pristopom;

70.  ugotavlja, da sta za enotnejše izvajanje veljavne zakonodaje za enotni trg nujna dosledna enotna uporaba in ustrezno izvrševanje pravil EU, skupaj z rednim spremljanjem in ocenjevanjem na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, izvajanjem primerjalnih analiz in izmenjavo dobre prakse; opozarja, da je treba v celoti in dosledno prenesti ter izvajati evropska pravila glede delovanja enotnega trga v vseh državah članicah;

71.  poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja, da bi zelo zgodaj ugotovili, ali države članice kršijo zakonodajo EU, in naj zavzame odločno stališče glede zakonodajnih ukrepov, sprejetih ali obravnavanih v nacionalnih parlamentih, ki bi lahko povečali razdrobljenost enotnega trga;

72.  poudarja, da sta zavezanost in pripravljenost držav članic za ustrezno izvajanje zakonodaje EU bistvenega pomena za uspešnost enotnega trga; poziva države članice, naj odstranijo neupravičene in nesorazmerne ovire za enotni trg ter se vzdržijo diskriminatornih in protekcionističnih ukrepov za spodbujanje zaposlovanja, rasti in konkurenčnosti;

73.  ugotavlja, da imajo države članice ključno vlogo pri dobrem upravljanju in ustreznem delovanju enotnega trga, zato morajo skupaj izvajati proaktivno lastništvo in upravljanje enotnega trga ter ustvarjati nov politični zagon prek konsolidiranih poročil o stanju na enotnem trgu, rednih tematskih razprav na srečanjih Sveta za konkurenčnost, posebnih letnih srečanj Evropskega sveta in vključitve enotnega trga kot temelja upravljanja v evropski semester;

74.  ponovno izjavlja, da bi EU lahko pripravila svoj sklop znanstveno podprtih neodvisnih kazalnikov o stopnji povezanosti enotnega trga, ki bi ga objavili kot del letnega pregleda rasti, in poziva k sprejetju strateškega dokumenta predsednikov nekaterih organov EU – Poročila petih predsednikov –, ki bo vseboval načrt za dosego resničnega enotnega trga;

75.  poudarja, da mora Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov Parlamenta okrepiti vezi z nacionalnimi parlamenti, da se uskladijo in obravnavajo vprašanja v zvezi s prenosom in izvajanjem pravil enotnega trga;

76.  poudarja, da je treba okrepiti mrežo SOLVIT, zlasti z boljšim povezovanjem SOLVIT, CHAP, EU Pilot in Evropske podjetniške mreže, da se poenostavi širši okvir postopkov pritožb EU in da se zviša stopnja ozaveščenosti državljanov ter malih in srednjih podjetij o mreži in njeni praktični vlogi pri reševanju težav tolmačenja v povezavi z enotnim trgom; meni, da bi morala Komisija upoštevati podatke o vprašanjih, postavljenih prek mreže SOLVIT, ko bo preučevala, kako določiti prednostne naloge za izvršilne ukrepe; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja na področju pomoči državam članicam pri reševanju najtežavnejših primerov; poziva države članice, naj ustrezno opremijo in primerno umestijo svoja nacionalna središča SOLVIT, da bi ta lahko uresničevala svojo vlogo;

77.  poudarja, da je preglednost nacionalnih pravil nujno orodje za omogočanje čezmejne trgovine na enotnem trgu in da pomaga pri prepoznavanju netarifnih ovir; spodbuja države članice, naj z namenom povečanja obsega trgovine, ki bo koristno za vse, zagotovijo lažjo spletno dostopnost svojih pravil v več kot enem jeziku;

78.  ugotavlja, da je pomembno spodbujati mobilnost z usposabljanjem, pripravništvi, spretnostmi in zaposljivostjo prek programov, kot sta Erasmus+ in EURES, ki milijonom Evropejcev ponujajo priložnosti za pridobitev koristnih izkušenj;

79.  obžaluje, da številne države članice načela vzajemnega priznavanja ne uporabljajo ustrezno; v zvezi s tem pričakuje predlog Komisije v okviru krepitve enotnega trga za blago, saj bo medsebojno priznavanje izboljšal z ukrepi za večjo ozaveščenost, ter zagotavljanja boljšega izvajanja in izvrševanja s pregledom uredbe o vzajemnem priznavanju, med drugim za izboljšanje orodij za reševanje sporov, ki nastajajo zaradi neustreznega izvajanja ali uporabe načela medsebojnega priznavanja; poudarja, da bi se, če bi pristojni organi po vsej EU ustrezno uporabljali načelo vzajemnega priznavanja, podjetja lahko osredotočila samo na poslovanje in spodbujanje rasti EU ter jim ne bi bilo treba odpravljati številnih ovir, ki nastanejo zaradi nespoštovanja vzajemnega priznavanja med državami članicami;

80.  meni tudi, da bi Komisija morala biti bolj proaktivna pri opredeljevanju sektorjev z velikim potencialom za čezmejno trgovanje in digitalizacijo, v katerih bi se lahko uporabljalo načelo vzajemnega priznavanja;

81.  poziva Komisijo, naj pojasni delovanje predlaganih informacijskih orodij za trg in pravno podlago za takšna orodja;

82.  ponovno poziva, naj Svet čim prej sprejme sveženj ukrepov za varnost proizvodov in nadzor trga, in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem v celoti prevzame svojo vlogo spodbujanja rešitev; poudarja pomen ustreznih informacij na maloprodajnih proizvodih, zlasti oznake države porekla, ki je bistvena za varstvo potrošnikov in okrepitev boja proti ponarejanju;

83.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo kazni za ponarejanje in zagotovijo polno izvajanje veljavne evropske zakonodaje na tem področju;

84.  poudarja, da regulativne razlike med državami članicami v zvezi z različnimi zahtevami o označevanju ali kakovosti nepotrebno ovirajo dejavnosti dobaviteljev blaga in varstvo potrošnikov; poudarja, da ima okoljsko označevanje dodano vrednost; poziva Komisijo, naj oceni, katere oznake so bistvene za zagotavljanje informacij za potrošnike in katere ne, ter naj razmisli o uvedbi zavezujočega sistema za zagotavljanje ključnih informacij za obrtne in industrijske proizvode, kot je pohištvo, ki bo deloval na ravni EU, da bi potrošnikom podali ključne informacije in zagotovili enako kakovost proizvodov v različnih državah članicah; meni, da bi takšna pobuda koristila potrošnikom, industrijskim sektorjem in trgovinskim subjektom, saj bi zagotovila preglednost, ustrezno priznavanje evropskih izdelkov in usklajena pravila za subjekte na enotnem trgu;

85.  poudarja, da je treba na področju enotnega trga za storitve izboljšati čezmejno opravljanje storitev, vendar pri tem paziti, da ne bi spodbujali socialnega dampinga; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno in učinkovitejšo uporabo direktive o storitvah, hkrati pa naj preprečijo prakso čezmernega prenašanja; pozdravlja predlog Komisije za izboljšanje obveščanja v skladu z direktivo o storitvah, saj je sedanji postopek neučinkovit in nepregleden; meni, da bi obveščanje moralo potekati bolj zgodaj v zakonodajnem postopku, da bi se omogočile pravočasne povratne informacije deležnikov in držav članic ter da bi čim bolj zmanjšali zamude pri sprejemanju nove zakonodaje; se strinja, da bi postopke obveščanja iz Direktive (EU) 2015/1535 razširili na vse sektorje, ki niso zajeti s to direktivo; zavrača vsakršno zahtevo glede razširitve področja uporabe direktive o storitvah; poziva Komisijo, naj se posveti bremenom v zvezi z razdrobljenim bančnim sektorjem v Evropi, ki nerezidentom, zlasti malim in srednjim podjetjem, povzroča težave pri odpiranju bančnega računa v drugi državi članici;

86.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za poenostavitev in poenotenje postopka za čezmejno opravljanje storitev, da bi mala in srednja podjetja bolje vključili na notranji trg;

87.  opozarja, da so v členu 16(1) direktive o storitvah in sodni praksi Sodišča Evropske unije jasno opredeljene zahteve glede sorazmerne ureditve; opominja, da dejstvo, da določena država članica sprejema manj stroge predpise kot druga, ne pomeni, da so njeni predpisi nesorazmerni in zato nezdružljivi s pravom Unije; ponavlja, da so predpisi, ki otežujejo in ovirajo čezmejne storitve ter zmanjšujejo njihovo privlačnost, združljivi z zahtevami notranjega trga le, če služijo nujnim razlogom v splošnem interesu ter so za to resnično primerni in ne ogrožajo svobode opravljanja storitev bolj, kot je to potrebno zaradi zaščite zastavljenih ciljev splošnega pomena;

88.  poudarja, da je treba zagotoviti dosledno oceno sorazmernosti regulativnih zahtev in omejitev za storitve; je seznanjen s predlogom Komisije o uvedbi potnega lista za storitve, s katerim bi v ključnih gospodarskih sektorjih, kot so poslovne storitve, olajšali razvoj in mobilnost podjetij na enotnem trgu; meni, da bi morali s to pobudo poenostaviti upravne postopke za ponudnike storitev, ki želijo delovati čezmejno, in organe, ter obravnavati upravne ovire, ki tem podjetjem preprečujejo vstop na trg v drugi državi članici; poziva, naj se morebitni potni list za storitve vključi v vrsto horizontalnih orodij za podpiranje zakonodaje o notranjem trgu, kot so informacijski sistem za notranji trg (IMI) ali enotne kontaktne točke, ki so bile v direktivi o storitvah predvidene kot enotni vmesnik med organi za izvajanje vseh potrebnih upravnih postopkov v zvezi s čezmejnimi storitvenimi dejavnostmi; poudarja, da uvedba potnega lista za storitve ne sme oslabiti ali razveljaviti sodne prakse, ki jo je razvilo Sodišče Evropske unije v zvezi s pomembnimi razlogi, ki se nanašajo na javni interes, na podlagi katerih je mogoče upravičiti predpise, ki omejujejo čezmejno zagotavljanje storitev; vendar poudarja, da potni list za storitve ne bi bil potreben, če bi se direktiva o storitvah ustrezno izvajala in uveljavljala; poudarja, da to ne sme vključevati uvedbe načela izvorne države;

89.  pozdravlja močno osredotočenost na vlogo storitev na enotnem trgu ter zagotavljanje, da strokovnjaki in storitvena podjetja, zlasti trgovci na drobno, niso omejeni zgolj na svoje nacionalne trge; poudarja, da bo nadaljnja širitev programov za poklicne potne liste in potne liste za storitve osrednjega pomena pri preprečevanju nepotrebnega upravnega bremena držav članic, ki naše državljane odvrača od čezmejnega dela in trgovanja;

90.  ponovno poudarja, kako pomembno je odpravljanje ovir (vključno z jezikovnimi in upravnimi ovirami ter ovirami, ki jih povzroča pomanjkanje informacij), ki omejujejo poslovni potencial spletne čezmejne trgovine in spodkopavajo zaupanje potrošnikov v enotni trg; poudarja, da je pomembno odpraviti omejitve pri opravljanju maloprodajnih dejavnosti, kot so urejanje odpiralnega časa trgovin, davki, ki se nanašajo posebej na maloprodajo in so selektivni, ter nesorazmerne zahtevanje informacij od podjetij;

91.  priznava pristojnosti lokalnih organov v zvezi z urbanističnim načrtovanjem; vseeno poudarja, da se urbanistično načrtovanje ne bi smelo uporabiti kot izgovor, da se zaobide pravica do svobodnega ustanavljanja; v zvezi s tem opozarja na pomen pravilnega izvajanja direktive o storitvah; poziva države članice, naj odpravijo ovire za prosti pretok in odprejo svoje trge, da bi spodbudile konkurenčnost in raznolikost trgovin, ki je nujna, da bi se ohranila privlačnost nakupovalnih območij – zlasti v mestnih središčih;

92.  poudarja, da je sektor trgovine na drobno in debelo največji poslovni sektor v Evropi; meni, da mora biti zmanjševanje nepotrebnih regulativnih upravnih in praktičnih ovir za trgovino na drobno na prvem mestu;

93.  poziva Komisijo in države članice, naj sektorju trgovine na drobno namenijo največjo politično težo kot enemu od stebrov enotnega trga, vključno z digitalnim enotnim trgom, in naj odpravijo regulativne, upravne in praktične ovire, ki ovirajo začetek, razvoj in neprekinjenost poslovanja, trgovcem na drobno pa otežujejo polno izkoriščanje prednosti notranjega trga; meni, da bi morala tržna zakonodaja na področju trgovine na drobno temeljiti na dokazih, pri čemer bi morali upoštevati potrebe tega sektorja;

94.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo nepotrebne omejitve za ustanovitev maloprodajnih podjetij na enotnem trgu, ki jih ne upravičujejo pomembni razlogi, ki se nanašajo na javni interes, ter, pripravijo predloge za reševanje teh težav, kjer je to potrebno, in o tem poročajo spomladi 2017;

95.  meni, da različni pristopi k urejanju področja storitev svobodnih poklicev sami po sebi ne ovirajo poglabljanja notranjega trga; poudarja, da so lahko predpisi v zvezi z dostopom do poklicev in njihovim opravljanjem pomembni za zaščito ciljev splošnega pomena in varstvo potrošnikov ter da je njihovo ocenjevanje smiselno le v ustreznem nacionalnem okviru;

96.  se strinja s Komisijo, da velik del regulacije držav članic na področju dostopa do reguliranih poklicev in njihovega opravljanja ni v sorazmerju s potrebami in ustvarja ovire, ki preprečujejo dostop do opravljanja poklicev;

97.  meni, da je treba začasno čezmejno izvajanje storitev, vključno s poklicnimi storitvami, obravnavati kot ključni element za notranji trg, ker se tako ustvarjajo delovna mesta ter zagotavljajo visokokakovostni proizvodi in storitve državljanom EU; zato meni, da so redne smernice, ki upoštevajo različne gospodarske, geografske in socialne razmere vseh držav članic, uporaben instrument za države članice;

98.  pozdravlja ponovno osredotočenost na regulirane in svobodne poklice v Evropi v okviru nedavne strategije za enotni trg, ki predstavljajo pomemben dejavnik rasti in zaposlovanja na enotnem trgu; poziva Komisijo, naj predloži konkretne ukrepe, s katerimi bi udejanjili priporočila delovne skupine Evropske komisije o akcijskem načrtu za svobodne poklice;

99.  pozdravlja zakonodajni predlog Komisije za odpravo regulativnih ovir, ki omejujejo dostop do nekaterih poklicev, kot pomemben korak k odpiranju enotnega trga in spodbujanju rasti zaposlovanja;

100.  podpira pobudo Komisije, da pregleda regulirane poklice, vendar poudarja, da je pri posredovanju vedno treba vzdrževati visoke standarde kakovosti za zaposlitev in storitve, dobre kvalifikacije in varnost potrošnikov;

101.  meni, da bi podjetja brez konkurenčnih profesionalnih in poslovnih storitev po vsej EU le stežka ostala konkurenčna in ohranila delovna mesta ter ustvarjala nova;

102.  poudarja, da neučinkovite storitve dostave, zlasti v zvezi z zadnjim kilometrom dostave, pomenijo veliko oviro za čezmejno prodajo v EU; poudarja, da so dostopne, cenovno sprejemljive, učinkovite in visokokakovostne storitve dostave ključni pogoj za uspešen enotni trg; poziva Komisijo, naj pripravi celovit akcijski načrt za dostavo paketov in opredeli cilje, ki naj se na tem trgu dosežejo do konca leta 2020; poziva Komisijo, naj pri čezmejni dostavi nameni več pozornosti odpravi ovir, s katerimi se soočajo gospodarski subjekti;

103.  poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami, da bi poenostavili in pospešili postopke za priznanje poklicnih kvalifikacij, tudi z omogočanjem in spodbujanjem uvedbe skupnih okvirov za usposabljanje, pri čemer bi v celoti spoštovali načelo subsidiarnosti; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo izobraževanje in usposabljanje na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi današnji in prihodnji delavci pridobili ustrezne e-spretnosti;

104.  pozdravlja dejstvo, da ta strategija obravnava visoko stopnjo brezposelnosti v EU, vendar obžaluje, da ne vključuje natančnih korakov in ukrepov, ki bi ljudem pomagali najti zaposlitev, kot so izboljšanje standardov za izobraževanje in usposabljanje, doseganje ciljev vseživljenjskega učenja in boj proti neskladjem med ponudbo znanj in spretnosti ter podvprašanjem po njih ter kvalifikacije delavcev in strokovnjakov; meni, da je samoumevno, da se enotni trg zaradi digitalizacije različnih dejavnosti hitro spreminja, poleg tega pa bo za nova delovna mesta potreben drugačen sklop spretnosti in kvalifikacij;

105.  izraža neodobravanje, ker Komisija v okviru strategije za enotni trg ni sprejela posebnih ukrepov za obravnavo potreb invalidnih oseb in potrošnikov, starejših in ljudi, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih;

106.  meni, da je načelo enakega plačila za enako delo na istem delovnem mestu, ki ga zagovarja predsednik Komisije Juncker, pomembno orodje za boj proti izkrivljanju trga;

Pravičnejši enotni trg

107.  poudarja, da bi resničen enotni trg moral zagotavljati koristi in zaščito za državljane, potrošnike in podjetja, kar zadeva višjo kakovost, večjo izbiro, primerne cene ter varnost blaga in storitev; poudarja, da neupravičena diskriminacija prejemnikov storitev (potrošnikov in podjetnikov) na podlagi državljanstva ali stalnega prebivališča, ki ne temelji na objektivnih ali preverljivih merilih, tako v spletnem kot nespletnem okolju, na enotnem trgu ni sprejemljiva; vendar meni, da obveznost za podjetja, da opravljajo prodajo po vsej EU, ni izvedljiva;

108.  poziva Komisijo, naj pospeši pripravo zakonodajnega predloga za obravnavo neupravičenega geografskega blokiranja in drugih neupravičenih oblik diskriminacije, ki jih izvajajo upravljavci trga; poziva Komisijo, naj določi učinkovita merila za oceno neupravičenosti geografskega blokiranja; poudarja, da mora biti v okviru vsakega takšnega predloga spoštovano temeljno načelo svobode trgovine; poudarja tudi, da bi bilo treba v predlogu Komisije upoštevati načelo sorazmernosti, zlasti za mala in mikro podjetja; ugotavlja, da morajo upravljavci trga pogosto izvesti izbiro trga, da lahko delujejo v okviru razmer na trgu;

109.  se strinja, da potrošniki pri kupovanju blaga in storitev na enotnem trgu potrebujejo pregledne informacije ter sklop sodobnih in trdnih pravic za zaščito svojih interesov; meni, da bi moral vsak pregled, vsaka združitev ali konsolidacija direktiv potrošniškega prava zagotavljati resnično visoko stopnjo varnosti potrošnikov in izvršljivih pravic in pri tem upoštevati sedanjo dobro prakso iz nacionalne zakonodaje;

110.  poziva Komisijo, naj preuči sedanje pravne negotovosti, ki vplivajo na potrošnike, in jih po potrebi odpravi, tako da pravnemu okviru pravic potrošnikov doda pojasnilo ali ga dopolni; ponovno poudarja, da je zavezan načelu prožne harmonizacije predlagane zakonodaje EU, ki se nanaša na potrošnike, in temu, da se načelo popolne harmonizacije uporabi samo, če se vzpostavi zelo visoka stopnja varstva potrošnikov in zagotovijo nedvomne prednosti za potrošnike;

111.  poudarja, da podjetja socialnega gospodarstva predstavljajo raznovrstnost poslovnih modelov, ki je ključnega pomena za visokokonkurenčen in pravičen enotni trg; poziva Komisijo, naj socialno gospodarstvo vključi v politike enotnega trga in naj razvije evropski akcijski načrt za podjetja socialnega gospodarstva, da se sprosti poln potencial za trajnostno in vključujočo rast;

Sklepne ugotovitve

112.  poziva Komisijo, naj zakonodajalcem hitro predloži načrtovane zakonodajne predloge in pobude, ob upoštevanju zgoraj navedenih predlogov in po ustreznem posvetovanju z deležniki in oceni učinka, da bo zagotovila njihovo pravočasno sprejetje;

o
o   o

113.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 304, 22.11.2011, str.64.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0069.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0580.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0012.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov