Sklep Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o ustanovitvi preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo, njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu (2016/2726(RSO))

P8_TA(2016)0253 B8-0745/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve 337 poslancev za ustanovitev preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo,

–  ob upoštevanju predloga konference predsednikov,

–  ob upoštevanju člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o podrobnih določbah glede izvrševanja pravice Evropskega parlamenta do preiskovanja(1),

–  ob upoštevanju člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma(2),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES(4),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS(5),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kar zadeva funkcije depozitarja, plačne politike in sankcije(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010(8),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 231/2013 z dne 19. decembra 2012 o dopolnitvi Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izjemami, splošnimi pogoji poslovanja, depozitarji, finančnim vzvodom, preglednostjo in nadzorom(9),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)(10),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS(11),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES(12),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze(13),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS(14),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o spremembi Direktive Sveta 89/666/EGS ter direktiv 2005/56/ES in 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb(15),

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije 2012/771/EU z dne 6. decembra 2012 glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah(16) in Priporočila Komisije 2012/772/EU z dne 6. decembra 2012 o agresivnem davčnem načrtovanju(17),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 28. januarja 2016 o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje (COM(2016)0024),

–  ob upoštevanju člena 198 Poslovnika,

1.  sklene ustanoviti preiskovalni odbor za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo;

2.  sklene, naj preiskovalni odbor:

3.  sklene, da preiskovalni odbor predloži končno poročilo v roku 12 mesecev od sprejetja tega sklepa;

4.  sklene, da preiskovalni odbor pri svojem delu upošteva vse ustrezne spremembe, ki v času njegovega mandata nastopijo na področju njegovih pristojnosti;

5.  sklene, da ustrezni stalni odbori obravnavajo vsa priporočila, ki jih oblikujeta preiskovalni odbor in posebni odbor TAXE 2;

6.  sklene, da ima preiskovalni odbor 65 članov;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj poskrbi za objavo tega sklepa v Uradnem listu Evropske unije.

(1) UL L 113, 19.5.1995, str. 1. (2) UL L 309, 25.11.2005, str. 15. (3) UL L 141, 5.6.2015, str. 73. (4) UL L 176, 27.6.2013, str. 338. (5) UL L 64, 11.3.2011, str. 1. (6) UL L 359, 16.12.2014, str. 1. (7) UL L 257, 28.8.2014, str. 186. (8) UL L 174, 1.7.2011, str. 1. (9) UL L 83, 22.3.2013, str. 1. (10) UL L 335, 17.12.2009, str. 1. (11) UL L 157, 9.6.2006, str. 87. (12) UL L 158, 27.5.2014, str. 77. (13) UL L 158, 27.5.2014, str. 196. (14) UL L 182, 29.6.2013, str. 19. (15) UL L 156, 16.6.2012, str. 1. (16) UL L 338, 12.12.2012, str. 37. (17) UL L 338, 12.12.2012, str. 41.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Palau o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, v imenu Evropske unije (12080/2015 – C8-0400/2015 – 2015/0193(NLE))

P8_TA(2016)0254 A8-0177/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12080/2015),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Palau o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje (12077/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s točko (a) člena 77(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0400/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0177/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Palau.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Tongo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, v imenu Evropske unije (12089/2015 – C8-0374/2015 – 2015/0196(NLE))

P8_TA(2016)0255 A8-0179/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12089/2015),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Tongo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje (12087/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s točko (a) člena 77(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0374/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0179/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Tonge.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, v imenu Evropske unije (12095/2015 – C8-0390/2015 – 2015/0201(NLE))

P8_TA(2016)0256 A8-0178/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12095/2015),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje (12094/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s točko (a) člena 77(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0390/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0178/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Kolumbije.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, sporazuma v obliki deklaracije o širitvi Sporazuma o trgovini z izdelki informacijske tehnologije (ATI) (06925/2016 – C8-0141/2016 – 2016/0067(NLE))

P8_TA(2016)0257 A8-0186/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06925/2016),

–  ob upoštevanju deklaracije ministrov Svetovne trgovinske organizacije z dne 16. decembra 2015 o širitvi trgovine z izdelki informacijske tehnologije (06926/2016),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0141/2016),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0186/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Svetovni trgovinski organizaciji.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta o uvedbi nadzornih ukrepov za novo psihoaktivno snov 1-fenil-2-(1-pirolidin-1-il)pentan-1-on (α-pirolidinovalerofenon, α-PVP) (15386/2015 – C8-0115/2016 – 2015/0309(CNS))

P8_TA(2016)0258 A8-0175/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (15386/2015),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0115/2016),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/387/PNZ z dne 10. maja 2005 o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi(1) in zlasti člena 8(3) Sklepa,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0175/2016),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 127, 20.5.2005, str. 32.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta o ratifikaciji in pristopu k Protokolu iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju s strani držav članic v imenu Unije z izjemo vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah (13806/2015 – C8-0410/2015 – 2015/0135(NLE))

P8_TA(2016)0259 A8-0191/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13806/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 100(2) in člena 218(6)(a)(v) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0410/2015),

–  ob upoštevanju člena 3(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014(1),

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju iz leta 1996 (v nadaljnjem besedilu Konvencija HNS iz leta 1996),

–  ob upoštevanju Protokola iz leta 2010 h Konvenciji HNS iz leta 1996 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija HNS iz leta 2010),

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2015)0304),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/971/ES z dne 18. novembra 2002 o pooblastilu državam članicam, da v interesu Skupnosti ratificirajo Konvencijo HNS iz leta 1996 ali pristopijo k njej(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode(3) (direktiva o okoljski odgovornosti),

–  ob upoštevanju izjave Komisije o zapisniku Odbora stalnih predstavnikov in Sveta z dne 20. novembra in 8. decembra 2015(4),

–  ob upoštevanju pisma z dne 18. septembra 2015, v katerem združenje ladijskih prevoznikov poziva države članice, naj čim prej ratificirajo Protokol iz leta 2010 h Konvenciji HNS ali pristopijo k njej, v skladu s predlogom Komisije(5),

–  ob upoštevanju končnega poročila, ki ga je za Evropsko komisijo pripravilo svetovalno podjetje BIO Intelligence Service, z naslovom „Študija o učinkovitosti direktive o okoljski odgovornosti: področje uporabe in izjeme“ z dne 19. februarja 2014(6),

–  ob upoštevanju dopisa pravne službe Parlamenta z dne 11. februarja 2016 o pravni podlagi za zgoraj omenjeni predlog sklepa Sveta (SJ-0066/16) in poznejšega mnenja v obliki pisma o primerni pravni podlagi za omenjeni predlog sklepa, ki ga je sprejel Odbor za pravne zadeve dne 19. februarja 2016(7) in ki je priloženo k poročilu A8-0191/2016,

–  ob upoštevanju člena 99(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0191/2016),

A.  ker je cilj Konvencije HNS iz leta 2010, da bi prek specializiranega Mednarodnega odškodninskega sklada HNS zagotovili odgovornost ter plačilo primernega, hitrega in učinkovitega nadomestila za škodo, povzročeno osebam, premoženju in okolju zaradi prevoza nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju;

B.  ker je po eni strani njen namen uveljaviti načelo odgovornosti povzročitelja in načeli preprečevanja in previdnosti, da se v primeru morebitne okoljske škode sprejmejo preventivni ukrepi, zaradi česar spada v okvir okoljske politike Unije in njenih splošnih načel na področju okolja, po drugi strani pa je njen cilj urejanje vprašanj, ki se pojavijo zaradi škode, ki jo povzroči pomorski promet, ter preprečevanje ali zmanjšanje te škode, zaradi česar spada v okvir prometne politike EU;

C.  ker bi se v skladu s predlogom Komisije (COM(2015)0304) sklenitev Konvencije HNS iz leta 2010 delno prekrivala s področjem uporabe direktive o okoljski odgovornosti;

D.  ker se področje uporabe Konvencije HNS iz leta 2010 delno prekriva s področjem uporabe direktive o okoljski odgovornosti, in sicer v zvezi z okoljsko škodo, povzročeno na ozemlju in morskih vodah pod pristojnostjo države pogodbenice, škodo zaradi onesnaženja okolja, povzročeno v izključni ekonomski coni ali enakovrednem območju (do 200 morskih milj od temeljnih črt) države pogodbenice, in preventivnimi ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje tovrstne škode;

E.  ker Konvencija HNS iz leta 2010 vzpostavlja objektivno odgovornost lastnika ladje za vso škodo, nastalo zaradi prevoza nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, ki je zajet s Konvencijo, in obveznost lastnika, da za kritje svoje odškodninske odgovornosti v skladu s konvencijo sklene zavarovanje ali pridobi drugo finančno jamstvo, ta namen pa prepoveduje tudi vse zahtevke proti lastniku ladje, ki niso v skladu z omenjeno konvencijo (člen 7(4)(5));

F.  ker torej obstaja tveganje za morebitno kolizijo med direktivo o okoljski odgovornosti in Konvencijo HNS iz leta 2010, vendar je to tveganje mogoče preprečiti s členom 4(2) omenjene direktive, ki določa, da se direktiva „ne uporablja za okoljsko škodo ali neposredno nevarnost take škode, ki bi nastala zaradi izrednega dogodka, pri kakršnem sta odgovornost in odškodnina urejeni s katero od mednarodnih konvencij iz Priloge IV, ki velja v državi članici, vključno z morebitnimi njihovimi prihodnjimi spremembami“;

G.  ker direktiva o okoljski odgovornosti iz svojega področja uporabe izključuje okoljsko škodo ali neposredno nevarnost takšne škode, ki jo ureja Konvencija HNS iz leta 2010, ko le-ta začne veljati, obstaja pa tveganje razdrobljene pravne ureditve, v kateri bodo nekatere države članice uporabljale Konvencijo HNS iz leta 2010, druge pa direktivo o okoljski odgovornosti, če ne bodo vse ratificirale Konvencije HNS iz leta 2010 ali pristopile k njej v istem časovnem obdobju; to bo povzročilo razlike za žrtve onesnaževanja, kot so obalne skupnosti, ribiči itd., bilo pa bi tudi v nasprotju z duhom Konvencije HNS iz leta 2010;

H.  ker so osnovna načela, na katerih temeljijo konvencije Mednarodne pomorske organizacije, tudi konvencija HNS iz leta 2010, objektivna odgovornost lastnikov ladij, obvezno zavarovanje za kritje škode, ki nastane tretjim osebam, pravica do neposrednega uveljavljanja pravic oseb, ki so utrpele škodo, zoper zavarovalnico, omejitev odgovornosti in, v primeru nafte ter nevarnih in zdravju škodljivih snovi, posebni sklad za odškodnine, iz katerega se izplača odškodnina, če preseže odgovornost lastnika ladje;

I.  ker je enovita ureditev odgovornosti, ki se uporablja za škodo, ki nastane zaradi prevoza nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, v interesu Unije kot celote;

J.  ker ni povsem jasno, ali člen 4(2) direktive o okoljski odgovornosti pomeni, da je uporaba omenjene direktive v državi članici, ki je ratificirala Konvencijo HNS iz leta 2010, prepovedana oziroma omejena z obsegom, v katerem odgovornost in nadomestilo ureja navedena konvencija;

K.  ker Konvencija HNS iz leta 2010 vzpostavlja ureditev nadomestil in je zato manj daljnosežna kot direktiva o okoljski odgovornosti pri vzpostavitvi ureditve, ki od operaterjev zahteva, pristojnim organom pa nalaga, da od operaterjev zahtevajo, naj preprečujejo ali sanirajo okoljsko škodo ali neposredno nevarnost zanjo;

L.  ker se v nasprotju z direktivo o okoljski odgovornosti za škodo negospodarske narave v skladu s Konvencijo HNS iz leta 2010 ne dodeli nobeno nadomestilo;

M.  ker direktiva o okoljski odgovornosti operaterjem ne nalaga obveznega finančnega jamstva, s katerim bi zagotovili, da imajo finančna sredstva za preprečevanje in sanacijo okoljske škode, razen če država članica ni sprejela strožjih predpisov od direktive o okoljski odgovornosti;

N.  ker se s Konvencijo HNS iz leta 2010 uvaja jasna obveznost lastnika, da sklene zavarovanje ali drugo finančno jamstvo za kritje svoje odškodninske odgovornosti v skladu s konvencijo;

O.  ker so se druge konvencije Mednarodne pomorske organizacije, ki so navedene v Prilogi IV direktive o okoljski odgovornosti, izkazale za uspešne, saj jim je uspelo najti ravnovesje med okoljskimi in komercialnimi interesi z jasnim usmerjanjem odgovornosti, saj je tako običajno jasno, kdo je odgovorna stranka, ter z uvedbo obveznega zavarovanja in mehanizmov hitrih nadomestil, ki niso omejeni le na okoljsko škodo;

1.  poziva Svet in Komisijo, naj upoštevata naslednja priporočila:

2.  končuje z ugotovitvijo, da bo ta resolucija še ena priložnost, da Svet in Komisija obravnavata priporočila iz odstavka 1;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj zahteva nadaljnjo razpravo s Komisijo in Svetom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303. (2) UL L 337, 13.12.2002, str. 55. (3) UL L 143, 30.4.2004, str.56. (4) Dopis o točki 13142/15. (5) Na voljo na spletu na naslovu: http://www.ics-shipping.org/docs/default-source/Submissions/EU/hazardous-and-noxious-substances.pdf. (6) Na voljo na spletu na naslovu: http://ec.europa.eu/environment/legal/liability/pdf/BIO%20ELD%20Effectiveness_report.pdf. (7) PE576.992 (8) Sodba Sodišča z dne 19. julija 2012, Evropski parlament proti Svetu Evropske unije, C-130/10, ECLI:EU:C:2012:472, odstavek 42. (9) Mnenje Sodišča z dne 19. marca 1993, 2/91, ECLI:EU:C:1993:106, odstavek 25; Sodba Sodišča z dne 5. novembra 2002, Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Danski, C-467/98, ECLI:EU:C:2002:625, odstavek 82; Mnenje Sodišča z dne 7. februarja 2006, 1/03, ECLI:EU:C:2006:81, odstavka 120 in 126; Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta o ratifikaciji in pristopu k Protokolu iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju s strani držav članic v interesu Evropske unije glede vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah (14112/2015 – C8-0409/2015 – 2015/0136(NLE))

P8_TA(2016)0260 A8-0190/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sklepa Sveta (14112/2015),

–  ob upoštevanju prošnje Sveta za odobritev Parlamenta na podlagi člena 81 in člena 218(6)(a)(v) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0409/2015),

–  ob upoštevanju člena 3(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Protokola št. 22 o posebnem stališču Danske, ki je priložen Pogodbama,

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014(1),

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju iz leta 1996 (v nadaljnjem besedilu Konvencija HNS iz leta 1996),

–  ob upoštevanju protokola iz leta 2010 h Konvenciji HNS iz leta 1996 (v nadaljnjem besedilu Konvencija HNS iz leta 2010),

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2015)0305),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/971/ES z dne 18. novembra 2002 o pooblastilu državam članicam, da v interesu Skupnosti ratificirajo Konvencijo HNS iz leta 1996 ali pristopijo k njej(2),

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske skupnosti ratificirajo Mednarodno konvencijo o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju iz leta 1996 (Konvencija HNS) (COM(2001)0674),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah(3) (v nadaljnjem besedilu: prenovljena uredba Bruselj I),

–  ob upoštevanju izjave Komisije o zapisniku Odbora stalnih predstavnikov in Sveta z dne 20. novembra in 8. decembra 2015(4),

–  ob upoštevanju pisma z dne 18. septembra 2015, v katerem združenje ladijskih prevoznikov poziva države članice, naj čim prej ratificirajo Protokol iz leta 2010 h Konvenciji HNS ali pristopijo k njej, v skladu s predlogom Komisije(5),

–  ob upoštevanju člena 99(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0190/2016),

A.  ker je cilj Konvencije HNS iz leta 2010, da bi prek specializiranega Mednarodnega odškodninskega sklada HNS zagotovili odgovornost ter plačilo primernega, hitrega in učinkovitega nadomestila za škodo, povzročeno osebam, premoženju in okolju zaradi prevoza nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju;

B.  ker so osnovna načela, na katerih temeljijo konvencije Mednarodne pomorske organizacije, tudi konvencija HNS iz leta 2010, objektivna odgovornost lastnikov ladij, obvezno zavarovanje za kritje škode, ki nastane tretjim osebam, pravica do neposrednega uveljavljanja pravic oseb, ki so utrpele škodo, zoper zavarovalnico, omejitev odgovornosti in, v primeru nafte ter nevarnih in zdravju škodljivih snovi, posebni sklad za odškodnine, iz katerega se izplača odškodnina, če preseže odgovornost lastnika ladje;

C.  ker je po eni strani namen Konvencije uveljaviti načelo odgovornosti povzročitelja in načeli preprečevanja in previdnosti, da se v primeru morebitne okoljske škode sprejmejo preventivni ukrepi, zaradi česar spada v okvir okoljske politike Unije in njenih splošnih načel na področju okolja, po drugi strani pa je njen cilj urejanje vprašanj, ki se pojavijo zaradi škode, ki jo povzroča pomorski promet, ter preprečevanje ali omejitev te škode, zaradi česar spada v okvir prometne politike EU;

D.  ker Konvencija HNS iz leta 2010 vsebuje pravila o pristojnosti sodišč držav pogodbenic za zahtevke oseb, ki so utrpele škodo, zajeto v konvenciji, proti lastniku, njegovi zavarovalnici ali posebnem skladu HNS za odškodnine, zajema pa tudi predpise o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb s strani sodišč držav pogodbenic;

E.  ker bi v skladu s predlogom Komisije (COM(2015)0305) sklenitev Konvencije HNS iz leta 2010 tako vplivala na področje uporabe in predpise iz prenovljene uredbe Bruselj I;

F.  ker prenovljena uredba Bruselj I omogoča več podlag za pristojnost, obenem pa je v poglavju IV Konvencije HNS iz leta 2010 vzpostavljena zelo stroga ureditev pristojnosti, priznavanja in izvrševanja, da bi zagotovili enake pogoje za vlagatelje in zagotovili enako uporabo pravil o odgovornosti in plačilu škode;

G.  ker tako specifičnost ureditve pristojnosti v Konvenciji HNS iz leta 2010, katere cilj je zagotoviti, da bi žrtve nesreč lahko imele korist od jasnih postopkovnih pravil in pravne varnosti, s čimer bi izboljšali uspešnost zahtevkov na sodiščih, kot tudi pričakovane pravne in praktične težave pri izvajanju ločene ureditve pristojnosti v Uniji, ki se razlikuje od ureditve, ki velja za druge pogodbenice Konvencije HNS iz leta 2010, upravičujejo odstopanje od splošne uporabe prenovljene uredbe Bruselj I;

H.  ker je Danska izvzeta iz uporabe Naslova V tretjega dela PDEU in ne sodeluje pri sprejemanju predlaganega sklepa Sveta, ki zadeva vidike, povezane s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah;

I.  ker je bilo prekrivanje pravil Konvencije HNS iz leta 2010 in pravil Unije glede pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah pravna podlaga za Sklep Sveta 2002/971/ES, vendar je Protokol HNS iz leta 2010 spremenil Konvencijo HNS iz leta 1996, zato je treba vpliv Konvencije HNS iz leta 2010 na pravila EU oceniti ob upoštevanju področja uporabe in predpisov Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/35/ES o okoljski odgovornosti(6), ki je postala del pravnega reda Unije po tem, ko je bil sprejet Sklep Sveta 2002/971/ES;

J.  ker direktiva o okoljski odgovornosti iz svojega področja uporabe izključuje okoljsko škodo ali neposredno grožnjo takšne škode, ki jo vključuje Konvencija HNS iz leta 2010, ko le-ta začne veljati (člen 4(2) in Priloga IV direktive o okoljski odgovornosti);

K.  ker Konvencija HNS iz leta 2010 vzpostavlja objektivno odgovornost lastnika ladje za vso škodo, nastalo zaradi prevoza nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju iz Konvencije, in obveznost lastnika, da za kritje svoje odškodninske odgovornosti v skladu s konvencijo sklene zavarovanje ali pridobi drugo finančno jamstvo, ta namen pa prepoveduje tudi vse zahtevke proti lastniku ladje, ki niso v skladu z omenjeno konvencijo (člen 7(4)(5));

L.  ker obstaja tveganje, da bosta za sektor ladijskega prevoza obenem veljali dve različni ureditvi, ureditev Unije in mednarodna ureditev, kar bi lahko povzročilo razlike tudi za žrtve onesnaževanja, kot so obalne skupnosti, ribiči itd., bilo pa bi tudi v neskladju z duhom Konvencije HNS iz leta 2010, če ne bodo vse države članice ratificirale ali pristopile h Konvenciji HNS iz leta 2010 v istem časovnem obdobju;

M.  ker so se druge konvencije Mednarodne pomorske organizacije, ki so navedene v Prilogi IV direktive o okoljski odgovornosti, izkazale za uspešne, saj jim je uspelo najti ravnovesje med okoljskimi in komercialnimi interesi z jasnim usmerjanjem odgovornosti, saj je tako običajno jasno, kdo je odgovorna stranka, ter z uvedbo obveznega zavarovanja in mehanizmov hitrih nadomestil, ki niso omejeni le na okoljsko škodo;

1.  poziva Svet in Komisijo, naj upoštevata naslednja priporočila:

2.  končuje z ugotovitvijo, da bo ta resolucija še ena priložnost, da Svet in Komisija obravnavata priporočila iz odstavka 1;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj zahteva nadaljnjo razpravo s Komisijo in Svetom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303. (2) UL L 337, 13.12.2002, str. 55. (3) UL L 351, 20.12.2012, str. 1. (4) Dopis o točki 13142/15. (5) Na voljo na spletu na naslovu: http://www.ics-shipping.org/docs/default-source/Submissions/EU/hazardous-and-noxious-substances.pdf. (6) Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L 143, 30.4.2004, str. 56). (7) Mnenje Sodišča z dne 19. marca 1993, 2/91, ECLI:EU:C:1993:106, odstavek 25; Sodba Sodišča z dne 5. novembra 2002, Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Danski, C-467/98, ECLI:EU:C:2002:625, odstavek 82; Mnenje Sodišča z dne 7. februarja 2006, 1/03, ECLI:EU:C:2006:81, odstavka 120 in 126; Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Okvirnemu sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji v imenu Evropske unije in njenih držav članic (13085/2014 – C8-0009/2015 – 2014/0224(NLE))

P8_TA(2016)0261 A8-0148/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13085/2014),

–  ob upoštevanju osnutka protokola k Okvirnemu sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (13082/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 207 in 209 ter točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0009/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0148/2016),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Filipini.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani v imenu Unije (05431/2015 – C8-0061/2015 – 2013/0441(NLE))

P8_TA(2016)0262 A8-0149/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05431/2015),

–  ob upoštevanju osnutka okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani (15616/2010),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 207 in 209 ter točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0061/2015),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 8. junija 2016(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0149/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Filipini.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0263.

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani v imenu Unije (05431/2015 – C8-0061/2015 – 2013/0441(NLE) – 2015/2234(INI))

P8_TA(2016)0263 A8-0143/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05431/2015),

–  ob upoštevanju osnutka Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani (15616/2010),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 207 in 209 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v zvezi s členom 218(6)(a) Pogodbe (C8-0061/2015),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 8. junija 2016 o predlogu sklepa(1),

–  ob upoštevanju diplomatskih odnosov med Filipini in EU (takratno Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS)), ki so bili vzpostavljeni 12. maja 1964 z imenovanjem filipinskega veleposlanika pri EGS,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma za razvojno sodelovanje med ES in Filipini, ki je začel veljati 1. junija 1985,

–  ob upoštevanju večletnega okvirnega programa Evropske unije za Filipine za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1440/80 z dne 30. maja 1980 o sklenitvi Sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Indonezijo, Malezijo, Filipini, Singapurjem in Tajsko – državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije(2),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisjie in Visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 18. maja 2015 z naslovom „EU in ASEAN: strateško usmerjeno partnerstvo“,

–  ob upoštevanju 10. vrha ASEM, ki je potekal v Milanu 16. in 17. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju medparlamentarnega srečanja med Evropskim in filipinskim parlamentom februarja 2013,

–  ob upoštevanju 23. srečanja skupnega odbora za sodelovanje ASEAN-EU, ki je potekalo v Džakarti 4. februarja 2016,

–  ob upoštevanju svojih nedavnih resolucij o Filipinih, zlasti z dne 14. junija 2012 o primerih nekaznovanja na Filipinih(3), z dne 21. januarja 2010 o Filipinih (po pokolu v Maguindanau 23. novembra 2009)(4) in z dne 12. marca 2009 o Filipinih (o sovražnostih med vladnimi silami in Morsko nacionalno osvobodilno fronto (MNLF))(5),

–  ob upoštevanju, da so Filipini s podpisom bangkoške deklaracije 8. avgusta 1967 pridobili status ustanovne članice Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

–  ob upoštevanju 27. vrha združenja ASEAN, ki je potekalo v Kuala Lumpurju (Malezija) od 18. do 22. novembra 2015,

–  ob upoštevanju 14. azijskega vrha o varnosti (dialog IISS Shangri-La), ki je potekal v Singapurju od 29. do 31. maja 2015,

–  ob upoštevanju poročil posebne poročevalke ZN o pravici do hrane Hilal Elver (z dne 29. decembra 2015 – A/HRC/31/51/Add.1), posebne poročevalke ZN o trgovini z ljudmi Joy Ngosi Ezeilo (z dne 19. aprila 2013 – A/HRC/23/48/Add.3) ter posebnega poročevalca ZN za usmrtitve, izvršene po izvensodnih, skrajšanih ali samovoljnih postopkih, Philipa Alstona (z dne 29. aprila 2009 – A/HRC/11/2/Add.8),

–  ob upoštevanju drugega splošnega rednega pregleda Sveta ZN za človekove pravice iz maja 2012, na podlagi katerega so Filipini sprejeli 66 od 88 priporočil,

–  ob upoštevanju filipinskega akcijskega načrta za prehrano v obdobju 2011–2016, programa za pospešeno zmanjšanje lakote, načrta celovite kmetijske reforme iz leta 1988 ter ribiškega kodeksa iz leta 1998,

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0143/2016),

A.  ker so Filipini na področju mednarodne in nacionalne zakonodaje o človekovih pravicah zgled za druge države v regiji, saj so ratificirali osem od devetih najpomembnejših konvencij o človekovih pravicah (razen Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem), leta 2011 pa so ratificirali tudi Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča;

B.  ker je filipinska vlada marca 2014 z Morsko islamsko osvobodilno fronto (MILF) sklenila mirovni sporazum za otok Mindanao, ki predvideva ustanovitev avtonomne regije (Bangsamoro) na muslimanskem jugu otoka, sporazum pa ne vključuje sodelovanja drugih vojaških skupin, ki mirovnemu procesu nasprotujejo; ker filipinski kongres februarja 2016 kljub temu ni sprejel ustave Bangsamora in zato mirovna pogajanja niso bila uspešna;

C.  ker je ameriška vojska na Filipinih izvedla usposabljanje za boj proti uporniškim skupinam in terorizmu ter za obveščevalne dejavnosti, da bi državi pomagala v boju proti vojaškim skupinam, ki bi utegnile biti povezane z regionalnimi terorističnimi skupinami (iz jugovzhodne Azije) in mednarodnimi terorističnimi skupinami, kot sta Al Kaida in ISIS;

D.  ker so Filipini in ZDA aprila 2015 podpisali razširjeni sporazum o obrambnem sodelovanju (EDCA);

E.  ker sta Japonska in Filipini januarja 2015 podpisali memorandum o obrambnem sodelovanju in izmenjavah;

F.  ker se kitajsko-filipinski odnosi zaradi domnevne korupcije v zvezi s kitajsko pomočjo, še bolj pa zaradi vse odločnejših kitajskih ozemeljskih teženj v Južnokitajskem morju postopoma slabšajo od leta 2008;

G.  ker so Filipini januarja 2013 sprožili arbitražo pri Mednarodnem arbitražnem sodišču Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS) in zahtevali pojasnitev svojih pomorskih pravic v skladu s konvencijo UNCLOS in veljavnost zahteve Kitajske glede „linije devetih črtic“, ki obsega večji del Južnokitajskega morja;

H.  ker so Filipini napovedali, da bodo odprli novo mornariško in letalsko oporišče z dobrim dostopom do Južnokitajskega morja ter ga dali na voljo ameriškim, japonskim in vietnamskim plovilom;

I.  ker je EU Filipinom decembra 2014 odobrila status GSP+ in so tako postali prva država združenja ASEAN, ki uživa takšne trgovinske preferenciale; ker bi to Filipinom omogočilo brezcarinski izvoz 66 % vseh izdelkov v EU, vključno s predelanim sadjem, kokosovim oljem, obutvijo, ribami in tekstilom;

J.  ker Filipine sestavlja na tisoče otokov, kar pomeni velik izziv za notranje povezave, infrastrukturo in trgovino;

K.  ker je EU najpomembnejša tuja vlagateljica in trgovinska partnerica Filipinov;

L.  ker je EU četrta največja trgovinska partnerica Filipinov in četrti največji izvozni trg, ki obsega 11,56 % vsega filipinskega izvoza;

M.  ker so Filipini nedavno izrazili interes za pridružitev čezatlantskemu partnerstvu in se trenutno posvetujejo z ZDA glede pristopa k sporazumu;

N.  ker je EU za obdobje 2014–2020 več kot podvojila finančni prispevek za razvojno sodelovanje s Filipini ter ponudila tudi precejšnjo humanitarno in nujno pomoč žrtvam tropskih viharjev;

O.  ker so Filipini tretja najbolj ranljiva država v razvoju glede na podnebne spremembe, ki bodo negativno vplivale na kmetijstvo in morske vire države;

P.  ker so zaradi uničujočega tajfuna Haijan, v katerem je leta 2013 umrlo približno 6 000 ljudi, še vedno prisotne negativne posledice za gospodarstvo, pri čemer se je zlasti poslabšala neustrezna prehranska varnost, po ocenah ZN pa naj bi bil v revščino pahnjen še dodaten milijon ljudi;

1.  pozdravlja sklenitev okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju s Filipini;

2.  meni, da bi morala EU Filipinom še naprej zagotavljati finančno podporo in pomoč pri gradnji zmogljivosti z namenom zmanjševanja revščine, spodbujanja socialne vključenosti, spoštovanja človekovih pravic in pravne države, spodbujanja miru, sprave, varnosti in pravosodnih reform, državi pa pomagati tudi pri pripravah na katastrofe, nudenju pomoči in obnovi ter pri izvajanju učinkovitih politika za spopadanje s podnebnimi spremembami;

3.  spodbuja vlado Filipinov, naj še naprej podpira nadaljnji napredek pri odpravljanju korupcije in spodbujanju človekovih pravic;

4.  izraža pohvalo Filipinom, da že od leta 2001 sodelujejo v mednarodni koaliciji proti terorizmu; vendar je zaskrbljen glede nenehnega poročanja o tem, da filipinska vojska in zlasti paravojaške enote še vedno resno kršijo človekove pravice pri izvajanju ukrepov boja proti upornikom;

5.  opozarja, da je skupina Abu Sayyaf obtožena za najhujša teroristična dejanja, izvedena na Filipinih, vključno s krvavimi bombnimi napadi, kot je napad na trajekt v Manili leta 2004, v katerem je bilo ubitih več kot 100 ljudi;

6.  poudarja, da obstaja vse večja bojazen, da bo ISIS poskušal na svojo stran pridobiti pridružene skupine v jugovzhodni Aziji, saj širi propagando v lokalnih jezikih, nekateri skrajneži v tej regiji pa so mu že zaprisegli zvestobo;

7.  pozdravlja zaveze filipinske vlade, in poudarja, da je pomembno doseči čim bolj vključujoč mirovni proces za Mindanao; želi spomniti, da je k mindanajskemu sporazumu prispevala mednarodna kontaktna skupina; globoko obžaluje, da mindanajski mirovni sporazum ni bil sprejet v filipinskemu kongresu; poziva k nadaljevanju mirovnih pogajanj in k temu, da bo ustava Bangsamora sprejeta v kongresu;

8.  obsoja pokol krščanskih kmetov, ki so ga 24. decembra 2015 na otoku Mindanao izvedli uporniški separatisti; pozdravlja pobudo filipinske nevladne organizacije PeaceTech, da bi prek programa Skype povezali krščanske in muslimanske učence ter tako spodbudili komunikacijo med tema skupnostma;

9.  poziva filipinsko vlado, naj gradi zmogljivosti na področju sistematičnega zbiranja podatkov o trgovini z ljudmi, ter poziva EU in države članice, naj podprejo vlado in predvsem Medagencijski svet za boj proti trgovini z ljudmi (IACAT) v prizadevanjih za izboljšanje pomoči in podpore žrtvam, sprejmejo učinkovite ukrepe kazenskega pregona, izboljšajo zakonite načine delovne migracije in zagotovijo dostojno obravnavo filipinskih migrantov v tretjih državah;

10.  poziva EU in njene države članice, naj s Filipini izmenjujejo obveščevalne podatke, sodelujejo s filipinsko vlado in ji pomagajo pri gradnji zmogljivosti v mednarodnem boju proti terorizmu in ekstremizmu glede temeljnih pravic in načela pravne države;

11.  ugotavlja, da imajo Filipini strateško lokacijo v bližini najpomembnejših mednarodnih plovnih in zračnih poti v Južnokitajskem morju;

12.  znova izraža resno zaskrbljenost zaradi napetosti v Južnokitajskem morju; obžaluje, da si – v nasprotju z izjavo o kodeksu ravnanja iz leta 2002 – več strani ponovno prisvaja ozemlja v spornih vodah; še zlasti je zaskrbljen zaradi zelo intenzivnih dejavnosti Kitajske na tem območju, ki vključujejo gradnjo vojaških objektov, pristanišč in vsaj ene vzletno-pristajalne steze; poziva vse strani na spornem območju, naj se vzdržijo enostranskih in izzivalnih dejanj ter spore rešujejo mirno na osnovi mednarodnega prava, zlasti konvencije UNCLOS, pa tudi z nepristransko mednarodno mediacijo in arbitražo; poziva vse strani, naj priznajo pristojnost konvencije UNCLOS in arbitražnega sodišča, ter poziva k spoštovanju morebitne odločitve konvencije UNCLOS; podpira vse ukrepe, katerih cilj je zagotoviti, da bo Južnokitajsko morje postalo „morje miru in sodelovanja“; podpira vsa prizadevanja, da bi se strani dogovorile o kodeksu ravnanja za miroljubno izkoriščanje teh pomorskih območij, vključno z vzpostavitvijo varnih trgovskih poti, in se zavzema za ukrepe za krepitev zaupanja; meni, da bi EU morala uporabiti dvo- in večstransko sodelovanje za to, da bi učinkovito prispevala k varnosti v tej regiji;

13.  pozdravlja sporazum med Filipini in Indonezijo, ki je bil dosežen maja 2014 in je razjasnil prekrivajoče se morske meje v Mindanajskem in Celebeškem morju;

14.  poziva Filipine kot eno od držav, ki jim je EU odobrila status GSP+, naj zagotovijo učinkovito izvajanje vseh bistvenih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in pravicah delavcev, okolju in dobrem upravljanju, naštetih v prilogi VIII k Uredbi (EU) št. 978/2012; priznava, da so Filipini okrepili svojo zakonodajo o človekovih pravicah; poziva Filipine, naj še naprej spodbujajo nadaljnji napredek pri spodbujanju človekovih pravic, vključno z objavo nacionalnega akcijskega načrta za človekove pravice ter pri odpravljanju korupcije; je zelo zaskrbljen glede represije, s katero se soočajo aktivisti, ki z miroljubnimi kampanjami ščitijo ozemlje svojih prednikov pred vplivom rudarjenja in krčenja gozdov; opozarja, da bodo morali upravičenci do GSP+ dokazati, da izvajajo svoje obveznosti v zvezi s standardi na področju človekovih pravic, standardi dela, okoljskimi standardi in standardi upravljanja;

15.  je seznanjen z oceno države GSP+ glede Filipinov, zlasti v zvezi z ratifikacijo vseh sedmih konvencij ZN o človekovih pravicah, ki zadevajo GSP+ Evropske unije; poudarja delo, ki ga je treba še opraviti za izvajanje; priznava ukrepe vlade in dosedanji dosežen napredek;

16.  spodbuja Filipine, naj še naprej izboljšujejo naložbeno okolje, vključno z okoljem za neposredne tuje naložbe, z večjo preglednostjo in dobrim upravljanjem, tako da izvajajo vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ter razvijajo infrastrukturo, po potrebi z javno-zasebnimi partnerstvi; izraža zaskrbljenost zaradi vplivov, ki jih bodo imele podnebne spremembe na Filipine,

17.  spodbuja vlado, naj vlaga v nove tehnologije in internet, da bi se omogočili kulturna izmenjava in trgovina med filipinskimi otoki;

18.  pozdravlja sporazum z dne 22. decembra 2015 o začetku pogajanj za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma s Filipini; meni, da bi bilo primerno, da Komisija in filipinski organi zagotovijo visoke standarde na področju človekovih pravic, dela in okolja; poudarja, da bi moral biti tovrsten prostotrgovinski sporazum sestavni del medregijskega sporazuma EU–ASEAN o trgovini in naložbah, ki se lahko ponovno začne izvajati vzporedno;

19.  je seznanjen, da v EU živi 800 000 Filipincev in da filipinski mornarji, ki delajo na ladjah, registriranih v EU, domov vsako leto pošljejo 3 milijarde EUR; meni, da bi morala EU še naprej izboljševati možnosti za izmenjave študentov, akademikov in znanstvenih raziskovalcev, pa tudi kulturne izmenjave;

20.  ker je na velikem številu plovil, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in se ustavljajo v evropskih pristaniščih, večina posadke filipinska ter glede na težke in nečloveške pogoje dela, v katerih živijo mnogi izmed teh pomorščakov, poziva države članice, naj v evropskih pristaniščih ne dovolijo sprejemanja ladij, na katerih so pogoji dela v nasprotju s pravicami delavcev in načeli iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; poziva tudi plovila, ki plujejo pod zastavami tretjih držav, naj posadkam zagotovijo pogoje dela, ki bodo skladni z mednarodno zakonodajo ter standardi Mednarodne organizacije dela in Mednarodne pomorske organizacije;

21.  poziva k redni izmenjavi med Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Parlamentom, da bo slednji lahko spremljal izvajanje okvirnega sporazuma in doseganje njegovih ciljev;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Filipini.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0262. (2) UL L 144, 10.6.1980, str. 1. (3) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 99. (4) UL C 305 E, 11.11.2010, str. 11. (5) UL C 87 E, 1.4.2010, str. 181.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o zagotovitvi nadaljnje makrofinančne pomoči Tuniziji (COM(2016)0067 – C8-0032/2016 – 2016/0039(COD))

P8_TA(2016)0264 A8-0187/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0067),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0032/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 1. junija 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0187/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta, ki je priložena k tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 8. junija 2016 z namenom sprejetja Sklepa (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Tuniziji

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Sklepu (EU) 2016/1112.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

SKUPNA IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

Ta sklep se sprejme brez poseganja v skupno izjavo, sprejeto skupaj s Sklepom št. 778/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju nadaljnje makrofinančne pomoči Gruziji, ki se še naprej obravnava kot podlaga za vse sklepe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju makrofinančne pomoči tretjim državam in ozemljem.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o predlogu direktive Sveta o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (COM(2016)0026 – C8-0031/2016 – 2016/0011(CNS))

P8_TA(2016)0265 A8-0189/2016

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0026),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval z njim (C8-0031/2016),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj malteškega in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0189/2016),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 (1)  Sedanje politične prednostne naloge na področju mednarodnega obdavčevanja so osredotočene na zagotovitev, da se davek plača tam, kjer se ustvarijo dobički in vrednost. Zato je nujno, da se ponovno vzpostavi zaupanje v pravičnost davčnih sistemov in vladam omogoči, da učinkovito uveljavljajo svojo davčno suverenost. Ti novi politični cilji so bili pretvorjeni v konkretna priporočila za ukrepe v okviru pobude proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička (BEPS) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Komisija je zaradi potrebe po bolj pravični obdavčitvi v svojem sporočilu z dne 17. junija 2015 predstavila akcijski načrt za pravično in učinkovito obdavčevanje dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji3 (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt). (1)  Sedanje politične prednostne naloge na področju mednarodnega obdavčevanja so osredotočene na zagotovitev, da se davek plača tam, kjer se ustvarijo dobički in vrednost. Zato je nujno, da se ponovno vzpostavi zaupanje v pravičnost davčnih sistemov in vladam omogoči, da učinkovito uveljavljajo svojo davčno suverenost. Ti novi politični cilji so bili pretvorjeni v konkretna priporočila za ukrepe v okviru pobude proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička (BEPS) Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Komisija je zaradi potrebe po bolj pravični obdavčitvi v svojem sporočilu z dne 17. junija 2015 predstavila akcijski načrt za pravično in učinkovito obdavčevanje dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji3 (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt), v katerem priznava, da bi bila dejanska skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) s primernim in pravičnim razporeditvenim ključem resnično odločilen dejavnik v boju proti umetnim strategijam erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Zato bi morala Komisija čim prej objaviti ambiciozen predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, zakonodajna veja pa bi morala čim prej zaključiti pogajanja o tem ključnem predlogu. Ustrezno bi bilo treba upoštevati stališče Evropskega parlamenta z dne 19. aprila 2012 o predlogu direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB). __________________ __________________ 3 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Pravičen in učinkovit sistem obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji: pet ključnih področij za ukrepanje, COM(2015)0302 final z dne 17. junija 2015. 3 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Pravičen in učinkovit sistem obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji: pet ključnih področij za ukrepanje, COM(2015)0302 final z dne 17. junija 2015. Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 a (novo) (1a)   Unija meni, da je boj proti davčnim goljufijam in utajam ter izogibanju davkom glavna prednostna politična naloga, saj so zlorabe agresivnega davčnega načrtovanja nesprejemljive z vidika celovitosti notranjega trga in socialne pravičnosti. Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 2 (2)  Večina držav članic, ki so članice OECD, se je zavezala k izvajanju rezultatov 15 ukrepov za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki so bili objavljeni 5. oktobra 2015. Za dobro delovanje notranjega trga je zato bistveno, da države članice najmanj izpolnijo svoje zaveze v okviru projekta o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, v širšem smislu pa sprejmejo ukrepe za preprečevanje praks izogibanja davkom ter zagotavljanje pravičnega in učinkovitega obdavčevanja v Uniji na dovolj dosleden in usklajen način. Na trgu, kjer so gospodarstva močno povezana, obstaja potreba po skupnih strateških pristopih in usklajenem ukrepanju, da se izboljša delovanje notranjega trga in kar najbolj poveča pozitivne učinke pobude za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička. Poleg tega lahko samo skupni okvir prepreči razdrobljenost trga ter odpravi obstoječa neskladja in izkrivljanja trga. Nenazadnje bi nacionalni izvedbeni ukrepi, ki upoštevajo skupen pristop po vsej Uniji, davčnim zavezancem zagotovili pravno varnost v smislu skladnosti teh ukrepov s pravom Unije. (2)  Večina držav članic, ki so članice OECD, se je zavezala k izvajanju rezultatov 15 ukrepov za preprečevanje dejanske erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki so bili objavljeni 5. oktobra 2015. Za dobro delovanje notranjega trga je zato bistveno, da države članice najmanj izpolnijo svoje zaveze v okviru projekta o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, v širšem smislu pa sprejmejo ukrepe za preprečevanje praks izogibanja davkom ter zagotavljanje pravičnega in učinkovitega obdavčevanja v Uniji na dovolj dosleden in usklajen način. Na trgu, kjer so gospodarstva močno povezana, obstaja potreba po skupnih strateških pristopih in usklajenem ukrepanju, da se izboljša delovanje notranjega trga in se kar najbolj povečajo pozitivni učinki pobude za preprečevanje strategij dejanske erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, pri čemer je treba ustrezno skrbeti za konkurenčnost podjetij, ki poslujejo na notranjem trgu. Poleg tega lahko samo skupni okvir prepreči razdrobljenost trga ter odpravi obstoječa neskladja in izkrivljanja trga. Nenazadnje bi nacionalni izvedbeni ukrepi, ki upoštevajo skupen pristop po vsej Uniji, davčnim zavezancem zagotovili pravno varnost v smislu skladnosti teh ukrepov s pravom Unije. V Uniji, za katero so značilni zelo različni nacionalni trgi, je bistveno opraviti celovito oceno učinka vseh predvidenih ukrepov, da bo ta skupni pristop dobil široko podporo držav članic. Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)   Glede na to, da lahko OECD davčne oaze označi za pregledne, bi bilo treba oblikovati predloge za večjo preglednost skrbniških skladov in fundacij. Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 4 a (novo) (4a)   Bistveno je, da se davčnim organom zagotovijo ustrezna sredstva, da se bodo lahko učinkovito borili proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, s čimer bo poslovanje velikih multinacionalnih podjetij postalo bolj pregledno, zlasti glede ustvarjenega dobička, plačanih davkov od njega, prejetih subvencij, davčnih olajšav, števila zaposlenih in sredstev v lasti. Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 4 b (novo) (4b)   Da bi zagotovili skladnost pri obravnavi stalnih poslovnih enot, je bistveno, da države članice tako v ustrezni zakonodaji kot v dvostranskih davčnih sporazumih uporabljajo skupno opredelitev teh enot v skladu s členom 5 Vzorčne konvencije o davku na dohodek in kapital Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 4 c (novo) (4c)   Da bi preprečili nedosledno razdeljevanje dobička stalnim poslovnim enotam, bi morale države članice upoštevati pravila za dobičke, ki se pripišejo stalni poslovni enoti, v skladu s členom 7 Vzorčne konvencije o davku na dohodek in kapital OECD, ko se ta pravila pregledujejo, pa bi morale z njimi uskladiti veljavno zakonodajo in dvostranske sporazume. Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 5 (5)  Določiti je treba pravila za preprečevanje erozije davčne osnove na notranjem trgu in preusmerjanja dobička iz notranjega trga. Za podporo pri doseganju tega cilja so potrebna pravila na naslednjih področjih: omejitve glede priznavanje odhodkov za obresti, izstopna obdavčitev, klavzula o menjavi, splošno pravilo o preprečevanju zlorab, pravila o nadzorovanih tujih družbah in okvir za obravnavo hibridnih neskladij. Če uporaba teh pravil povzroča dvojno obdavčitev, bi bilo treba davčnim zavezancem zagotoviti olajšavo v obliki odbitka za davek, plačan v drugi državi članici ali tretji državi, odvisno od primera. Namen pravil torej ne bi smel biti samo preprečevanje praks izogibanja davkom, ampak tudi izogibanje ustvarjanju drugih ovir na trgu, kot je na primer dvojna obdavčitev. (5)  Določiti je treba pravila za preprečevanje erozije davčne osnove na notranjem trgu in preusmerjanja dobička iz notranjega trga. Za podporo pri doseganju tega cilja so potrebna pravila na naslednjih področjih: omejitve glede priznavanja odhodkov za obresti, osnovni zaščitni ukrepi proti uporabi jurisdikcij, kjer velja davčna tajnost, ali jurisdikcij z nizko davčno stopnjo, izstopna obdavčitev, jasna opredelitev stalne poslovne enote, natančna pravila glede transfernih cen, okvir za sisteme posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, klavzula o menjavi, ko ni temeljitega davčnega sporazuma s podobnim učinkom s tretjo državo, splošno pravilo o preprečevanju zlorab, pravila o nadzorovanih tujih družbah in okvir za obravnavo hibridnih neskladij. Če uporaba teh pravil povzroča dvojno obdavčitev, bi bilo treba davčnim zavezancem zagotoviti olajšavo v obliki odbitka za davek, plačan v drugi državi članici ali tretji državi, odvisno od primera. Namen pravil torej ne bi smel biti samo preprečevanje praks izogibanja davkom, ampak tudi izogibanje ustvarjanju drugih ovir na trgu, kot je na primer dvojna obdavčitev. Za pravilno uporabo teh pravil je treba davčnim organom v državah članicah zagotoviti ustrezna sredstva. Nujno pa je treba tudi oblikovati enotna pravila za izračun obdavčljivih dobičkov čezmejnih podjetij v Uniji, tako da bi za davčne namene skupine podjetij obravnavali kot en subjekt, s čimer bi okrepili notranji trg in odpravili številne slabosti v sedanjem okviru za davek od dohodkov pravnih oseb, ki omogoča agresivno davčno načrtovanje. Sprememba 9 Predlog direktive Uvodna izjava 6 (6)  Čezmejne skupine družb so v okviru prizadevanj, da bi zmanjšale svojo celotno davčno obveznost, vse bolj uporabljale preusmerjanje dobička, pogosto v obliki plačil umetno zvišanih obresti, iz jurisdikcij z visokimi davki v države z nižjimi davki. Pravilo o omejitvi obresti je nujno za preprečevanje takšnih praks, saj omejuje priznavanje odhodkov za neto finančne stroške davčnih zavezancev (tj. znesek, za katerega finančni odhodki presegajo finančne prihodke). Zato je treba določiti razmerje za pravico do priznavanja odhodkov, ki se nanaša na dohodke davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA). Finančni prihodki, ki so oproščeni davka, se ne bi smeli pobotati s finančnimi stroški. Razlog je, da bi bilo treba pri določanju tega, koliko odhodkov za obresti se lahko prizna, upoštevati samo obdavčljivi dohodek. Za olajšanje dela davčnim zavezancem, pri katerih je tveganje v zvezi z erozijo davčne osnove in preusmerjanjem dobička majhno, bi bilo treba vedno zagotoviti priznavanje odhodkov za neto obresti do določenega najvišjega zneska, ki se uporabi, če bi bili priznani odhodki v tem primeru višji od deleža na podlagi dohodkov pred obrestmi, davki in amortizacijo. Če je davčni zavezanec del skupine, ki vloži zakonsko predpisane konsolidirane računovodske izkaze, bi bilo treba za namene dodelitve pravice do priznavanja odhodkov za višje zneske neto finančnih stroškov davčnim zavezancem upoštevati zadolženost celotne skupine. Pravilo o omejitvi obresti bi bilo treba v zvezi z neto finančnimi stroški davčnega zavezanca uporabiti brez razlikovanja na podlagi tega, ali stroški izvirajo iz dolgov na nacionalni ravni, čezmejni ravni znotraj Unije ali v tretji državi. Čeprav na splošno velja, da bi se morale omejitve glede priznavanja odhodkov za obresti uporabljati tudi za finančna podjetja, tj. finančne institucije in zavarovalnice, pa je splošno priznano tudi, da imata ta dva sektorja posebne značilnosti, ki zahtevajo bolj prilagojen pristop. Ker razprave na tem področju v Uniji in na mednarodni ravni še niso dovolj napredovale, v finančnem in zavarovalniškem sektorju še ni mogoče določiti posebnih pravil. (6)  Čezmejne skupine družb so v okviru prizadevanj, da bi zmanjšale svojo celotno davčno obveznost, vse bolj uporabljale preusmerjanje dobička, pogosto v obliki plačil umetno zvišanih obresti, iz jurisdikcij z visokimi davki v države z nižjimi davki. Pravilo o omejitvi obresti je potrebno za preprečevanje takšnih praks dejanske erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, saj omejuje priznavanje odhodkov za neto finančne stroške davčnih zavezancev (tj. znesek, za katerega finančni odhodki presegajo finančne prihodke). Glede stroškov obresti je treba zato določiti razmerje za pravico do priznavanja odhodkov, ki se nanaša na dohodke davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA). Finančni prihodki, ki so oproščeni davka, se ne bi smeli pobotati s finančnimi stroški. Razlog je, da bi bilo treba pri določanju tega, koliko odhodkov za obresti se lahko prizna, upoštevati samo obdavčljivi dohodek. Za olajšanje dela davčnim zavezancem, pri katerih je tveganje v zvezi z erozijo davčne osnove in preusmerjanjem dobička majhno, bi bilo treba vedno zagotoviti priznavanje odhodkov za neto obresti do določenega najvišjega zneska, ki se uporabi, če bi bili priznani odhodki v tem primeru višji od deleža na podlagi dohodkov pred obrestmi, davki in amortizacijo. Če je davčni zavezanec del skupine, ki vloži zakonsko predpisane konsolidirane računovodske izkaze, bi bilo treba za namene dodelitve pravice do priznavanja odhodkov za višje zneske neto finančnih stroškov davčnim zavezancem upoštevati zadolženost celotne skupine. Pravilo o omejitvi obresti bi bilo treba v zvezi z neto finančnimi stroški davčnega zavezanca uporabiti brez razlikovanja na podlagi tega, ali stroški izvirajo iz dolgov na nacionalni ravni, čezmejni ravni znotraj Unije ali v tretji državi. Splošno velja, da bi se morale omejitve glede priznavanja odhodkov za obresti uporabljati tudi za finančna podjetja, tj. finančne institucije in zavarovalnice, morda z bolj prilagojenim pristopom. Sprememba 10 Predlog direktive Uvodna izjava 6 a (novo) (6a)   V primeru financiranja dolgoročnih infrastrukturnih projektov javnega interesa z zadolževanjem pri tretjih osebah, če je dolg višji od praga izvzetja, določenega v tej direktivi, bi morale imeti države članice možnost, da pod določenimi pogoji odobrijo izvzetje za posojila tretjih oseb, s katerimi se financirajo javni infrastrukturni projekti, saj bi imela v teh primerih uporaba predlaganih določb o omejitvi obresti nasprotni učinek. Sprememba 11 Predlog direktive Uvodna izjava 6 b (novo) (6b)   Preusmerjanje dobička v jurisdikcije, kjer velja davčna tajnost, ali v jurisdikcije z nizko davčno stopnjo še posebej ogroža davčne prilive v državah članicah ter pošteno in enako obravnavanje podjetij, tako majhnih kot velikih, ki se izogibajo davčnim obveznostim, in tistih, ki jih izpolnjujejo. Poleg ukrepov, predlaganih v tej direktivi, ki bi se splošno uporabljali za vse jurisdikcije, je bistveno, da se jurisdikcije, v katerih velja davčna tajnost, ali jurisdikcije z nizko davčno stopnjo odvrne od tega, da bi ureditev davka od dohodkov pravnih oseb in pravno ureditev osnovale na zaščiti dobičkov, ustvarjenih z izogibanjem davkom, in da ne bi ustrezno izvajale globalnih standardov dobrega davčnega upravljanja, kot je avtomatična izmenjava davčnih podatkov, ali iz koristoljubja in kljub političnim zavezam ne bi izpolnjevale svojih obveznosti ter ne bi ustrezno izvrševale davčne zakonodaje in mednarodnih sporazumov. Zato so predlagani posebni ukrepi, da bi to direktivo uporabljali kot orodje, ki bi zagotavljalo, da bi sedanje jurisdikcije, v katerih velja davčna tajnost, in jurisdikcije z nizko davčno stopnjo ravnale skladno z mednarodnimi prizadevanji za davčno preglednost in pravičnost. Sprememba 13 Predlog direktive Uvodna izjava 7 a (novo) (7a)   Multinacionalna podjetja prepogosto poskrbijo za prenos dobička v davčne oaze, ne da bi plačala davek ali pa ga plačajo po zelo nizkih davčnih stopnjah. Uvedba stalne poslovne enote bo omogočila natančno in obvezno določitev meril, ki jih bo moralo multinacionalno podjetje izpolniti, če bo želelo dokazati, da ima sedež v določeni državi. Tako bodo ta podjetja primorana plačevati davke na pošten način. Sprememba 14 Predlog direktive Uvodna izjava 7 b (novo) (7b)   Pojem „transferne cene“ se nanaša na pogoje in ureditve v zvezi s transakcijami, opravljenimi znotraj multinacionalnega podjetja, vključno s podružnicami in navideznimi družbami, katerih dobiček se likvidira v matičnem multinacionalnem podjetju. Gre za cene, ki jih povezana podjetja s sedežem v različnih državah zaračunavajo za transakcije znotraj skupine, na primer za prenos blaga in storitev. Te cene določajo povezani člani multinacionalnega podjetja, ki niso neodvisni, zato morda ne odražajo neodvisne tržne cene. Unija mora zagotoviti, da obdavčljivi dobički multinacionalnih podjetij ne bodo preneseni iz jurisdikcije zadevne države članice in da bodo ta podjetja v svojih državah prijavljala davčno osnovo, ki bo odražala gospodarsko dejavnost podjetja. Za davčne zavezance je pomembno omejiti tveganje dvojnega neobdavčevanja, ki je lahko posledica tega, da imata državi različno mnenje glede določitve tržne cene mednarodnih transakcij s povezanimi podjetji. Sistem ne izključuje uporabe umetnih ureditev, zlasti za proizvode, ki nimajo tržne cene (na primer franšiza ali storitve za podjetja). Sprememba 101/rev Predlog direktive Uvodna izjava 7 c (novo) (7c)   Davčni sistemi, povezani z intelektualno lastnino, patenti ter raziskavami in razvojem se uporabljajo po vsej Uniji. Vendar je več študij Komisije jasno pokazalo, da je povezava med posebno ureditvijo za obdavčitev intelektualne lastnine ter spodbujanjem raziskav in razvoja pogosto arbitrarna. OECD je oblikoval spremenjeni pristop povezanosti („nexus“), da bi uredil sistem posebne ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine. Ta pristop zagotavlja, da se v okviru tega sistema ugodno obdavčijo samo dohodki, neposredno povezani z odhodki za raziskave in razvoj. Vendar je že mogoče opaziti, da imajo države članice težave pri uporabi pojmov „povezanosti“ in „ekonomske vsebine“ v svoji ureditvi za obdavčitev inovacij. Če do januarja 2017 države članice še vedno ne bodo v celoti usklajeno uporabljale spremenjenega pristopa povezanosti, da bi odpravile sedanje škodljive sisteme ureditve za obdavčitev intelektualne lastnine, bi morala Komisija predložiti nov zavezujoč zakonodajni predlog v skladu s členom 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi na 30. junij 2017 premaknili odpravo starih škodljivih ureditev, in sicer s skrajšanjem obdobja, v katerem se uporablja predhodno pravilo. Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb bi morala rešiti vprašanje preusmerjanja dobička z davčnim načrtovanjem glede intelektualne lastnine. Sprememba 16 Predlog direktive Uvodna izjava 7 d (novo) (7d)   Izstopni davek se ne bi smel zaračunati, če so prenesena sredstva opredmetena osnovna sredstva, ki ustvarjajo aktivni dohodek. Prenos teh sredstev je neizogiben za učinkovito razporejanje sredstev podjetja in ni prvotno namenjen davčni optimizaciji in izogibanju davkom, zato bi ga bilo treba izvzeti iz takih določb. Sprememba 17 Predlog direktive Uvodna izjava 8 (8)  Zaradi težav, povezanih z zagotavljanjem olajšave v obliki odbitka za davke, plačane v tujini, se države vedno pogosteje odločajo za izvzetje tujega dohodka iz obdavčitve v državi rezidentstva. Nenamerna negativna posledica tega pristopa pa je, da lahko spodbuja primere, ko neobdavčen ali nizko obdavčen dohodek vstopi na notranji trg in nato kroži – v številnih primerih neobdavčen – v Uniji, pri čemer se uporabljajo instrumenti, ki so na voljo v okviru prava Unije. Proti takšnim praksam se navadno uporabljajo klavzule o menjavi. Zato je treba določiti klavzulo o menjavi, ki je usmerjena proti nekaterim vrstam tujega dohodka, na primer razdelitvam dobička, prihodkom od odsvojitve delnic in dobičkom stalne poslovne enote, ki so oproščeni davka v Uniji in izvirajo iz tretjih držav. Ta dohodek bi moral biti, če je bil v tretji državi obdavčen pod določeno stopnjo, obdavčljiv v Uniji. Ker klavzula o menjavi ne zahteva nadzora nad nizko obdavčenim subjektom in zato dostop do zakonsko predpisanih računovodskih izkazov subjekta morda ni na voljo, je lahko izračun efektivne davčne stopnje zelo zapleten. Zato bi morale države članice, kadar uporabijo klavzulo o menjavi, uporabiti zakonsko določeno davčno stopnjo. Države članice, ki uporabijo klavzulo o menjavi, bi morale za davek, plačan v tujini, zagotoviti olajšavo v obliki odbitka, da se prepreči dvojna obdavčitev. (8)  Zaradi težav, povezanih z zagotavljanjem olajšave v obliki odbitka za davke, plačane v tujini, se države vedno pogosteje odločajo za izvzetje tujega dohodka iz obdavčitve v državi rezidentstva. Nenamerna negativna posledica tega pristopa pa je, da lahko spodbuja primere, ko neobdavčen ali nizko obdavčen dohodek vstopi na notranji trg in nato kroži – v številnih primerih neobdavčen – v Uniji, pri čemer se uporabljajo instrumenti, ki so na voljo v okviru prava Unije. Proti takšnim praksam se navadno uporabljajo klavzule o menjavi. Zato je treba določiti klavzulo o menjavi, ki je usmerjena proti nekaterim vrstam tujega dohodka, na primer razdelitvam dobička, prihodkom od odsvojitve delnic in dobičkom stalne poslovne enote, ki so oproščeni davka v Uniji. Ta dohodek bi moral biti, če je bil v državi izvora obdavčen pod določeno stopnjo in kadar ni temeljitega davčnega sporazuma s tretjo državo s podobnim učinkom, obdavčljiv v Uniji. Države članice, ki uporabijo klavzulo o menjavi, bi morale za davek, plačan v tujini, zagotoviti olajšavo v obliki odbitka, da se prepreči dvojna obdavčitev. Sprememba 96 Predlog direktive Uvodna izjava 9 (9)  Splošna pravila o preprečevanju zlorab se v davčne sisteme vključijo za boj proti praksam davčne zlorabe, ki še niso bile urejene s posebnimi določbami. Vloga splošnih pravil o preprečevanju zlorab je torej odpraviti vrzeli, ki ne bi smele vplivati na uporabo posebnih pravil proti zlorabi. V Uniji bi bilo treba uporabo splošnih pravil o preprečevanju zlorab omejiti na ureditve, ki so „povsem umetne“ (nepristne); drugače pa bi moral davčni zavezanec imeti pravico, da izbere davčno najbolj učinkovito strukturo za svoje poslovne dejavnosti. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da se splošna pravila o preprečevanju zlorab v domačih primerih znotraj Unije in v razmerju do tretjih držav uporabljajo na enoten način, tako da se področje in rezultati njihove uporabe v domačih in čezmejnih primerih ne razlikujejo. (9)  Splošna pravila o preprečevanju zlorab se v davčne sisteme vključijo za boj proti praksam davčne zlorabe, ki še niso bile urejene s posebnimi določbami. Vloga splošnih pravil o preprečevanju zlorab je torej odpraviti vrzeli, ki ne bi smele vplivati na uporabo posebnih pravil proti zlorabi. V Uniji bi bilo treba uporabo splošnih pravil o preprečevanju zlorab določiti za ureditve, katerih glavni namen ali eden glavnih namenov je pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen veljavnih davčnih določb, ne da bi davčnemu zavezancu preprečili, da izbere davčno najbolj učinkovito strukturo za svoje poslovne dejavnosti. Poleg tega je pomembno zagotoviti, da se splošna pravila o preprečevanju zlorab v domačih primerih znotraj Unije in v razmerju do tretjih držav uporabljajo na enoten način, tako da se področje in rezultati njihove uporabe v domačih in čezmejnih primerih ne razlikujejo. Sprememba 19 Predlog direktive Uvodna izjava 9 a (novo) (9a)   Shema ali niz shem se šteje za nepristnega, če se zaradi njega različno obdavčujejo določene vrste dohodkov, kot so tisti, ki se ustvarijo s patenti. Sprememba 97 Predlog direktive Uvodna izjava 9 b (novo) (9b)  Države članice bi morale izvesti podrobne določbe, v katerih bo pojasnjeno, kaj pomenijo nepristne sheme in druge dejavnosti v davčnih zadevah, za katere se izrečejo sankcije. Sankcije bi morale biti jasno določene, da ne bi ustvarili pravne negotovosti in da bi zagotovili močno spodbudo za popolno spoštovanje davčne zakonodaje. Sprememba 21 Predlog direktive Uvodna izjava 9 c (novo) (9c)   Države članice bi morale vzpostaviti sistem kazni, kot je določeno v nacionalni zakonodaji, in o tem obvestiti Komisijo. Sprememba 22 Predlog direktive Uvodna izjava 9 d (novo) (9d)   Da bi preprečili ustanavljanje subjektov za posebne namene, kot so družbe „poštni nabiralnik“ ali navidezne družbe z ugodnejšo davčno obravnavo, bi morala podjetja ustrezati opredelitvi stalne poslovne enote in minimalne ekonomske vsebine iz člena 2. Sprememba 23 Predlog direktive Uvodna izjava 9 e (novo) (9e)   Davčnim zavezancem, ki delujejo v Evropski uniji, bi morali prepovedati uporabo družb „poštni nabiralnik“. Davčni zavezanci bi morali v sklopu svojih letnih obveznosti poročanja po posameznih državah davčnim organom predložiti dokaze o ekonomski vsebini vsakega od subjektov v njihovi skupini. Sprememba 24 Predlog direktive Uvodna izjava 9 f (novo) (9f)   Da bi izboljšali sedanje mehanizme v Uniji za reševanje sporov o čezmejni obdavčitvi, pri čemer bi se morali poleg primerov dvojne obdavčitve osredotočiti tudi na dvojno neobdavčitev, bi bilo treba do januarja 2017 oblikovati mehanizem za reševanje sporov z jasnejšimi pravili in strožjimi roki. Sprememba 25 Predlog direktive Uvodna izjava 9 g (novo) (9g)   Ustrezna identifikacija davčnih zavezancev je ključnega pomena za uspešno izmenjavo informacij med davčnimi organi. Najboljši način zanjo bi bila uvedba harmonizirane, skupne evropske identifikacijske številke davčnega zavezanca (TIN). To bi tretjim osebam omogočilo hitro, preprosto in pravilno identifikacijo in evidentiranje identifikacijske številke davčnega zavezanca v čezmejnih odnosih in služilo kot osnova za učinkovito samodejno izmenjavo informacij med davčnimi upravami držav članic. Zato bi si morala Komisija dejavno prizadevati za uvedbo podobne identifikacijske številke na svetovni ravni po zgledu svetovnega identifikatorja pravnih subjektov, ki ga je uvedel Odbor za regulativni nadzor. Sprememba 26 Predlog direktive Uvodna izjava 10 (10)  Učinek pravil o nadzorovanih tujih družbah je, da se dohodek nizko obdavčene nadzorovane družbe ponovno pripiše njeni matični družbi. Matično družbo se nato obdavči za ta pripisani dohodek v državi, kjer je rezidentka za davčne namene. Glede na prednostne naloge politike zadevne države se lahko pravila o nadzorovanih tujih družbah uporabljajo za celotno nizko obdavčeno odvisno družbo ali pa samo za dohodek, ki je bil umetno preusmerjen v odvisno družbo. Zaželeno je, da se obravnavajo tako primeri v tretjih državah kot v Uniji. Zaradi spoštovanja temeljnih svoboščin bi moral biti učinek pravil znotraj Unije omejen na ureditve, katerih posledica je umetno preusmerjanje dobičkov iz države članice matične družbe v nadzorovano tujo družbo. V tem primeru bi bilo treba zneske dohodka, pripisane matični družbi, prilagoditi ob upoštevanju neodvisnega tržnega načela, tako da država matične družbe obdavči zneske dohodka nadzorovane tuje družbe samo, če niso skladni s tem načelom. Področje uporabe pravil o nadzorovanih tujih družbah bi moralo izključevati finančna podjetja, ki imajo davčno rezidentstvo v Uniji, vključno s stalnimi poslovnimi enotami takšnih družb, ki se nahajajo v Uniji. Razlog za navedeno je, da bi morale biti možnosti za legitimno uporabo pravil o nadzorovanih tujih družbah v Uniji omejene na umetne primere brez ekonomske substance, kar bi pomenilo, da močno reguliranega finančnega in zavarovalniškega sektorja ta pravila zelo verjetno ne bi zajela. (10)  Učinek pravil o nadzorovanih tujih družbah je, da se dohodek nizko obdavčene nadzorovane družbe ponovno pripiše njeni matični družbi. Matično družbo se nato obdavči za ta pripisani dohodek v državi, kjer je rezidentka za davčne namene. Glede na prednostne naloge politike zadevne države se lahko pravila o nadzorovanih tujih družbah uporabljajo za celotno nizko obdavčeno odvisno družbo ali pa samo za dohodek, ki je bil umetno preusmerjen v odvisno družbo. Zaželeno je, da se obravnavajo tako primeri v tretjih državah kot v Uniji. Učinek pravil znotraj Unije bi moral zajemati vse ureditve, pri katerih je eden od glavnih namenov umetno preusmerjanje dobičkov iz države članice matične družbe v nadzorovano tujo družbo. V tem primeru bi bilo treba zneske dohodka, pripisane matični družbi, prilagoditi ob upoštevanju neodvisnega tržnega načela, tako da država matične družbe obdavči zneske dohodka nadzorovane tuje družbe samo, če niso skladni s tem načelom. Preprečiti bi bilo treba prekrivanja med pravili o nadzorovanih tujih družbah in klavzulo o menjavi. Sprememba 27 Predlog direktive Uvodna izjava 11 (11)  Hibridna neskladja so posledica razlik v pravni opredelitvi plačil (finančni instrumenti) ali subjektov, pri čemer te razlike postanejo očitne pri vzajemnem delovanju pravnih sistemov dveh jurisdikcij. Posledica takih neskladij je pogosto dvojni odbitek (tj. odbitek v obeh državah) ali odbitek dohodka v eni državi brez njegove vključitve v davčno osnovo v drugi državi. Da bi to preprečili, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi bi morala v primeru neskladja ena od obeh jurisdikcij podati pravno opredelitev hibridnega instrumenta ali subjekta, druga jurisdikcija pa bi jo morala sprejeti. Čeprav so se države članice v okviru skupine za kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja dogovorile o smernicah v zvezi z davčno obravnavo hibridnih subjektov4 in hibridnih stalnih poslovnih enot5 znotraj Unije ter v zvezi z davčno obravnavo hibridnih subjektov v odnosih s tretjimi državami, je treba kljub temu sprejeti zavezujoča pravila. Poleg tega pa je treba omejiti področje uporabe teh pravil na hibridna neskladja med državami članicami. Hibridna neskladja med državami članicami in tretjimi državami je treba dodatno preučiti. (11)  Hibridna neskladja so posledica razlik v pravni opredelitvi plačil (finančni instrumenti) ali subjektov, pri čemer te razlike postanejo očitne pri vzajemnem delovanju pravnih sistemov dveh jurisdikcij. Posledica takih neskladij je pogosto dvojni odbitek (tj. odbitek v obeh državah) ali odbitek dohodka v eni državi brez njegove vključitve v davčno osnovo v drugi državi. Da bi to preprečili, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi bi morala v primeru neskladja ena od obeh jurisdikcij podati pravno opredelitev hibridnega instrumenta ali subjekta, druga jurisdikcija pa bi jo morala sprejeti. Kadar pride do takšnega neskladja med državo članico in tretjo državo, mora država članica zavarovati ustrezno obdavčitev takšnega delovanja. Čeprav so se države članice v okviru skupine za kodeks ravnanja na področju podjetniškega obdavčevanja dogovorile o smernicah v zvezi z davčno obravnavo hibridnih subjektov4 in hibridnih stalnih poslovnih enot5 znotraj Unije ter v zvezi z davčno obravnavo hibridnih subjektov v odnosih s tretjimi državami, je treba kljub temu sprejeti zavezujoča pravila. __________________ __________________ 4Kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) – poročilo Svetu, 16553/14, FISC 225 z dne 11. decembra 2014. 4Kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) – poročilo Svetu, 16553/14, FISC 225 z dne 11. decembra 2014. 5Kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) – poročilo Svetu, 9620/15, FISC 60 z dne 11. junija 2015. 5Kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij) – poročilo Svetu, 9620/15, FISC 60 z dne 11. junija 2015. Sprememba 28 Predlog direktive Uvodna izjava 11 a (novo) (11a)   Na ravni celotne Unije bi bilo treba pripraviti opredelitev in izčrpen "črni seznam" davčnih oaz in držav, tudi tistih v Uniji, ki z ugodnimi davčnimi ureditvami izkrivljajo konkurenco. Ta seznam bi moral dopolnjevati seznam sankcij za nekooperativne jurisdikcije in finančne institucije, ki delujejo v davčnih oazah. Sprememba 29 Predlog direktive Uvodna izjava 12 a (novo) (12a)   Med glavnimi težavami davčnih organov je ta, da ne morejo pravočasno dostopati do celovitih in ustreznih informacij o strategijah za davčno načrtovanje multinacionalnih podjetij. Te informacije bi morale biti javno dostopne, da bi se lahko davčni organi hitro odzvali na davčna tveganja, in sicer na podlagi učinkovitejše ocene teh tveganj ter usmerjenega preverjanja in opozarjanja na potrebne spremembe veljavne zakonodaje. Sprememba 30 Predlog direktive Uvodna izjava 14 (14)  Glede na to, da je glavni cilj te direktive izboljšati odpornost notranjega trga kot celote proti praksam čezmejnega izogibanja davkom, tega ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic. Nacionalni sistemi davka od dohodkov pravnih oseb so različni in nepovezani ukrepi držav članic bi le ohranili obstoječo razdrobljenost notranjega trga na področju neposredne obdavčitve. Tak pristop bi omogočil nadaljevanje neučinkovitosti in izkrivljanja zaradi vzajemnega delovanja različnih nacionalnih ukrepov. Posledica bi bila pomanjkanje usklajenosti. Zaradi dejstva, da veliko neučinkovitosti na notranjem trgu povzroča predvsem težave, ki so čezmejne narave, bi bilo popravne ukrepe bolje sprejeti na ravni Unije. Zato je ključno sprejetje rešitev, ki delujejo za notranji trg kot celoto, kar se lahko bolje doseže na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. Cilj te direktive je z določitvijo minimalne ravni zaščite za notranji trg doseči potrebno minimalno stopnjo usklajenosti v Uniji za uresničevanje njenih ciljev. (14)  Glede na to, da je glavni cilj te direktive izboljšati odpornost notranjega trga kot celote proti praksam čezmejnega izogibanja davkom, tega ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic. Nacionalni sistemi davka od dohodkov pravnih oseb so različni in nepovezani ukrepi držav članic bi le ohranili obstoječo razdrobljenost notranjega trga na področju neposredne obdavčitve. Tak pristop bi omogočil nadaljevanje neučinkovitosti in izkrivljanja zaradi vzajemnega delovanja različnih nacionalnih ukrepov. Posledica bi bila pomanjkanje usklajenosti. Zaradi dejstva, da veliko neučinkovitosti na notranjem trgu povzroča predvsem težave, ki so čezmejne narave, bi bilo popravne ukrepe bolje sprejeti na ravni Unije. Zato je ključno sprejetje rešitev, ki delujejo za notranji trg kot celoto, kar se lahko bolje doseže na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. Cilj te direktive je z določitvijo minimalne ravni zaščite za notranji trg doseči potrebno minimalno stopnjo usklajenosti v Uniji za uresničevanje njenih ciljev. Vseeno pa bi s spremembo pravnega okvira na področju obdavčenja, tako da bi prakse erozije davčne osnove uredili z uredbo, lahko dosegli boljše rezultate pri zagotavljanju enakih pogojev na notranjem trgu. Sprememba 31 Predlog direktive Uvodna izjava 14 a (novo) (14a)   Komisija bi morala izvesti analizo stroškov in koristi ter oceniti morebitni vpliv visoke obdavčitve pri vrnitvi kapitala iz tretjih držav z nizkimi davki. Sprememba 32 Predlog direktive Uvodna izjava 14 b (novo) (14b)   Vsi trgovinski sporazumi in sporazumi o gospodarskem partnerstvu, katerih pogodbenica je Unija, bi morali vključevati določbe o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah za večjo preglednost in boj proti škodljivim davčnim praksam. Sprememba 33 Predlog direktive Uvodna izjava 15 (15)  Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za zadevno oceno – (15)  Komisija bi morala vzpostaviti poseben mehanizem nadzora, da bi zagotovila ustrezno izvajanje te direktive in enotno razlago njenih ukrepov v državah članicah. Oceniti bi morala izvajanje te direktive tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Države članice bi morale Evropskemu parlamentu in Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za zadevno oceno. Sprememba 34 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo) (1a)   „davčni zavezanec“ pomeni podjetje v okviru področja uporabe te direktive; Sprememba 35 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 a (novo) (4a)   „stroški licenčnin“ pomeni stroške zaradi plačil vseh vrst, opravljenih kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi in programsko opremo, kakršnega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacijo o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah ali katero koli drugo nematerialno premoženje; plačila za uporabo ali pravico do uporabe industrijske, komercialne ali znanstvene opreme se štejejo za stroške licenčnin; Sprememba 36 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 4 b (novo) (4b)   „jurisdikcija z nizko davčno stopnjo ali jurisdikcija, kjer velja davčna tajnost“ pomeni vsako jurisdikcijo, ki od 31. decembra 2016 izpolnjuje katero koli od naslednjih meril: (a)   nima avtomatske izmenjave podatkov z vsemi podpisnicami večstranskega sporazuma med pristojnimi organi v skladu s standardom OECD, objavljenim 21. julija 2014, z naslovom "Standard za avtomatsko izmenjavo podatkov o finančnih računih v davčnih zadevah"; (b)   nima registra končnih dejanskih lastnikov podjetij, skladov in podobnih pravnih subjektov, v skladu vsaj z minimalnim standardom iz Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta1a; (c)   ima zakonodajo ali upravne določbe ali prakse, ki podjetjem zagotavljajo ugodno davčno obravnavo, tudi če v njej ne opravljajo dejanske gospodarske dejavnosti in niso pomembno gospodarsko prisotna v zadevni državi. __________________ 1a Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73). Sprememba 37 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 a (novo) (7a)   „stalna poslovna enota“ pomeni stalno mesto poslovanja v državi članici, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli družbe iz druge države članice; to bi moralo zajemati tudi primere, ko za podjetja, ki opravljajo povsem dematerializirane digitalne dejavnosti, šteje, da imajo stalno poslovno enoto v državi članici, če je njihova digitalna prisotnost v gospodarstvu te države članice pomembna; Sprememba 38 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 b (novo) (7b)   „davčna oaza“ pomeni jurisdikcijo, ki jo označuje eno ali več naslednjih meril: (a)   neobdavčitev ali zgolj nominalna obdavčitev nerezidentov; (b)   zakonodaja ali upravne prakse, ki preprečujejo učinkovito izmenjavo davčnih informacij z drugimi jurisdikcijami; (c)   zakonodaja ali upravne določbe, ki preprečujejo davčno preglednost, ali odsotnost zahtev po izvajanju bistvene gospodarske dejavnosti. Sprememba 39 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 c (novo) (7c)   „minimalna ekonomska vsebina“ pomeni vsebinska merila, tudi v smislu digitalnega gospodarstva, s katerimi je mogoče opredeliti podjetje, kot so obstoj človeških in materialnih virov podjetja, njegova avtonomija upravljanja, njegov dejanski pravni status in po potrebi narava njegovih sredstev; Sprememba 40 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 d (novo) (7d)   „evropska davčna identifikacijska številka“ ali „TIN“ pomeni številko, kot jo je opredelila Komisija v svojem sporočilu z dne 6. decembra 2012, ki vsebuje Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam; Sprememba 41 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 e (novo) (7e)   „določanje transfernih cen“ pomeni cene, po katerih podjetje prenese fizično blago ali neopredmetena sredstva v povezana podjetja ali zanje opravlja storitve; Sprememba 42 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 f (novo) (7f)   „posebna ureditev za obdavčitev intelektualne lastnine“ pomeni sistem za izračun dohodka iz intelektualne lastnine, upravičenega do davčnih ugodnosti, tako da se vzpostavi povezava med upravičenimi odhodki pri ustvarjanju sredstev intelektualne lastnine (izraženimi kot delež skupnih odhodkov, povezanih z ustvarjanjem sredstev intelektualne lastnine) in dohodka iz teh sredstev; ta sistem omejuje sredstva intelektualne lastnine na patente ali neopredmetena sredstva z enakovredno funkcijo in se lahko uporablja za opredelitev upravičenih odhodkov, skupnih odhodkov in dohodkov iz sredstev intelektualne lastnine; Sprememba 43 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 g (novo) (7g)   „družba 'poštni nabiralnik'“ pomeni vse vrste pravnih subjektov brez ekonomske vsebine, ki so ustanovljeni zgolj iz davčnih razlogov. Sprememba 44 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 h (novo) (7h)   „oseba ali podjetje, povezano z davčnim zavezancem“ pomeni stanje, ko je prva oseba več kot 25-odstotno udeležena v drugi, ali ko obstaja tretja oseba, ki je več kot 25-odstotno udeležena v obeh. Sprememba 45 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 i (novo) (7i)   „hibridna neskladna ureditev“ pomeni razmerje med davčnim zavezancem v eni državi članici in povezanim podjetjem, kot je opredeljeno v veljavnem sistemu obdavčitve dohodkov pravnih oseb, v drugi državi članici ali tretji državi, kjer je mogoče naslednji rezultat pripisati razlikam v pravnem značaju finančnega instrumenta ali subjekta: (a)   isto plačilo, stroški ali izgube se odbijejo tako v državi članici, v kateri je vir plačila ali so nastali stroški ali izgube, kot v drugi državi članici ali tretji državi („dvojni odbitek“); ali (b)   v državi članici ali tretji državi, v kateri je vir plačila, se to plačilo odbije brez ustrezne vključitve istega plačila v drugi državi članici ali tretji državi (odbitek brez vključitve). Sprememba 46 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 2.  Preseženi stroški izposojanja se priznajo v davčnem letu, v katerem nastanejo, le do 30 odstotkov dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo ali do zneska 1 000 000 EUR, odvisno od tega, kateri znesek je višji. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo se izračuna tako, da se obdavčljivemu dohodku ponovno prištejejo za davek prilagojeni zneski odhodkov za neto obresti in drugi stroški, ki so enakovredni obrestim, ter za davek prilagojeni zneski za amortizacijo. 2.  Preseženi stroški izposojanja se priznajo v davčnem letu, v katerem nastanejo, le do 20 % dobička davčnega zavezanca pred obrestmi, davki in amortizacijo ali do zneska 2 000 000 EUR, odvisno od tega, kateri znesek je višji. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo se izračuna tako, da se obdavčljivemu dohodku ponovno prištejejo za davek prilagojeni zneski odhodkov za neto obresti in drugi stroški, ki so enakovredni obrestim, ter za davek prilagojeni zneski za amortizacijo. Sprememba 47 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 2 a (novo) 2a.   Države članice lahko iz področja uporabe odstavka 2 izključijo pretirane stroške izposojanja, nastale za posojila tretjih strani, ki so se uporabila za financiranje projekta javne infrastrukture, ki traja vsaj 10 let in ki se šteje, da je v splošnem javnem interesu države članice ali Unije. Sprememba 48 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4 4.  Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo v davčnem letu, ki ni v celoti absorbiran s stroški izposojanja, ki jih je imel davčni zavezanec v zadevnem ali predhodnih davčnih letih, se lahko prenese naprej na prihodnja davčna leta. 4.  Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo v davčnem letu, ki ni v celoti absorbiran s stroški izposojanja, ki jih je imel davčni zavezanec v zadevnem ali predhodnih davčnih letih, se lahko pet let prenaša naprej na prihodnja davčna leta. Sprememba 49 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 5 5.  Stroški izposojanja, ki jih v tekočem davčnem letu ni mogoče priznati v skladu z odstavkom 2, se priznajo v višini do 30 odstotkov dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo v naslednjih davčnih letih na enak način kot stroški izposojanja za zadevna leta. 5.  Stroški izposojanja, ki jih v tekočem davčnem letu ni mogoče priznati v skladu z odstavkom 2, se priznajo v višini do 20 % dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo v naslednjih petih davčnih letih na enak način kot stroški izposojanja za zadevna leta. Sprememba 50 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 6 6.  Odstavki 2 do 5 se ne uporabljajo za finančna podjetja. 6.  Odstavki 2 do 5 se ne uporabljajo za finančna podjetja. Komisija mora pregledati področje uporabe tega člena, če in ko bo dosežen sporazum na ravni OECD in ko Komisija oceni, da se sporazum OECD lahko izvaja na ravni Unije. Sprememba 51 Predlog direktive Člen 4 a (novo) Člen 4a Stalna poslovna enota 1.   Stalno mesto poslovanja, ki ga davčni zavezanec uporablja ali ohranja, se šteje za stalno poslovno enoto, če isti davčni zavezanec ali oseba, ki je z njim tesno povezana, izvaja poslovne dejavnosti na istem ali drugem mestu v isti državi članici in: (a)   če je to mesto ali drugo mesto stalna poslovna enota davčnega zavezanca ali osebe, ki je z njim tesno povezana, v skladu s tem členom; ali (b)   če vsa dejavnost, tj. kombinacija dejavnosti, ki jih davčni zavezanec in oseba, ki je z njim tesno povezana, izvajata na istem mestu ali na obeh mestih, ni pripravljalne ali pomožne narave, pod pogojem, da so poslovne dejavnosti, ki jih opravljata davčni zavezanec in oseba, ki je z njim tesno povezana, na istem mestu ali na obeh mestih, dodatne naloge, ki so del usklajenega poslovnega delovanja. 2.   Če oseba v neki državi deluje v imenu davčnega zavezanca in pri tem redno sklepa pogodbe ali ima glavno vlogo pri sklepanju pogodb, ki jih davčni zavezanec sistematično sklepa brez vsebinskih sprememb, in če so te pogodbe: (a)   v imenu davčnega zavezanca; (b)   namenjene prenosu lastninske pravice na stvareh, ki so v lasti davčnega zavezanca ali na katerih ima ta pravico do uporabe, ali dodelitvi pravice do njihove uporabe, ali (c)   namenjene opravljanju storitev s strani tega davčnega zavezanca; se šteje, da ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto v tej državi za vse dejavnosti, ki jih ta oseba izvaja zanj, razen če so dejavnosti te osebe pomožne ali pripravljalne narave, tako da, če se te dejavnosti izvajajo na stalnem mestu poslovanja, to stalno mesto poslovanja ne bi postalo stalna poslovna enota v skladu s tem odstavkom. 3.   Države članice uskladijo svojo veljavno zakonodajo in vse dvostranske sporazume o dvojnem obdavčevanju s tem členom. 4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov o pojmih pripravljalne ali pomožne narave. Sprememba 52 Predlog direktive Člen 4 b (novo) Člen 4b Dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti 1.   Dobiček v državi članici, ki se pripiše stalni poslovni enoti iz člena 4a, je tudi dobiček, ki bi se lahko pričakoval, zlasti pri poslovanju z drugimi deli podjetja, če bi to bila ločena in neodvisna podjetja, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo in v podobnih pogojih, ob upoštevanju prednosti in tveganj stalne poslovne enote. 2.   Če država članica prilagodi dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti iz odstavka 1, in ga v skladu s tem obdavči, bi bilo treba ustrezno prilagoditi dobiček in davek v drugih državah članicah, da bi preprečili dvojno obdavčitev. 3.   Kot del ukrepa 7 projekta OECD o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička OECD trenutno pregleduje pravila iz člena 7 Vzorčne konvencije o davku na dohodek in kapital OECD, ki obravnavajo dobiček, ki se pripiše stalnim poslovnim enotam. Po tem, ko bodo ta pravila posodobljena, države članice ustrezno prilagodijo svojo zakonodajo. Sprememba 53 Predlog direktive Člen 4 c (novo) Člen 4c Jurisdikcije, kjer velja davčna tajnost ali jurisdikcije z nizko davčno stopnjo 1.   Države članice lahko uvedejo davčni odtegljaj za plačila od subjekta v tej državi članici za subjekt v jurisdikciji, kjer velja davčna tajnost, ali v jurisdikciji z nizko davčno stopnjo. 2.   Plačila, ki niso neposredno izvršena subjektu v jurisdikciji, kjer velja davčna tajnost, ali jurisdikciji z nizko davčno stopnjo, a za katera je mogoče razumno domnevati, da so posredno izvršena temu subjektu, na primer preko posrednikov v drugih jurisdikcijah, se prav tako uporablja odstavek 1. 3.   Države članice pravočasno posodabljajo vse sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki trenutno onemogočajo takšno stopnjo davčnega odtegljaja, da bi odstranile vse pravne ovire za ta kolektivni obrambni ukrep. Sprememba 54 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Davčni zavezanec je zavezan plačilu davka na znesek, ki je enak tržni vrednosti prenesenih sredstev ob izstopu, zmanjšanih za njihovo vrednost za davčne namene, v vsakem od naslednjih primerov: 1.  Davčni zavezanec je zavezan plačilu davka na znesek, ki je enak tržni vrednosti prenesenih sredstev ob izstopu sredstev, zmanjšanih za njihovo vrednost za davčne namene, v vsakem od naslednjih primerov: Sprememba 55 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – točka a (a)  davčni zavezanec prenese sredstva s svojega sedeža na svojo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi; (a)  davčni zavezanec prenese sredstva s svojega sedeža na svojo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi, v kolikor država članica glavnega sedeža zaradi prenosa nima več pravice, da bi obdavčila prenesena sredstva; Sprememba 56 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – točka b (b)  davčni zavezanec prenese sredstva s svoje stalne poslovne enote v državi članici na svoj sedež ali drugo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi; (b)  davčni zavezanec prenese sredstva s svoje stalne poslovne enote v državi članici na svoj sedež ali drugo stalno poslovno enoto v drugi državi članici ali tretji državi, v kolikor država članica stalne poslovne enote zaradi prenosa nima več pravice, da bi obdavčila prenesena sredstva; Sprememba 57 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – točka d (d)  davčni zavezanec prenese svojo stalno poslovno enoto iz države članice. (d)  davčni zavezanec prenese svojo stalno poslovno enoto v drugo državo članico ali tretjo državo, v kolikor država članica stalne poslovne zaradi prenosa nima več pravice, da bi obdavčila prenesena sredstva. Sprememba 63 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 7 7.  Ta člen se ne uporablja za začasne prenose sredstev, če je predvideno, da se bodo sredstva vrnila v državo članico prenosnika. 7.  Ta člen se ne uporablja za začasne prenose sredstev, če je predvideno, da se bodo sredstva vrnila v državo članico prenosnika, niti za prenose opredmetenih osnovnih sredstev, prenesenih z namenom ustvarjanja prihodkov iz poslovanja. Da bo davčni zavezanec lahko izkoristil izvzetje, bo moral svojim davčnim organom dokazati, da tuji dohodki izvirajo iz aktivnega poslovanja, denimo s certifikatom tujega davčnega organa. Sprememba 64 Predlog direktive Člen 5 a (novo) Člen 5a Transferne cene 1.   V skladu s smernicami OECD, objavljenimi 18. avgusta 2010, z naslovom "Smernice za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave" se lahko dobiček, ki naj bi ga ustvarilo podjetje, a ga ni zaradi naslednjih pogojev, vključi v dobiček tega podjetja in se ustrezno obdavči: (a)   podjetje države je neposredno ali posredno udeleženo pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja druge države; ali (b)   iste osebe so neposredno ali posredno udeležene pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja države in podjetja druge države; in (c)   v obeh primerih obstajajo ali se uvedejo med podjetjema v njunih komercialnih ali finančnih odnosih pogoji, drugačni od tistih, ki bi obstajali med neodvisnimi podjetji. 2.   Če država v dobiček podjetja te države vključuje – in ustrezno obdavči – dobiček, za katerega je že bilo obdavčeno podjetje druge države v tej drugi državi, in je tako vključeni dobiček enak dobičku, ki bi ga ustvarilo podjetje prve omenjene države, če bi bili pogoji, ki obstajajo med podjetjema, taki, kot bi obstajali med neodvisnimi podjetji, ta druga država ustrezno prilagodi znesek davka, ki se zaračuna od tega dobička. Pri določanju take prilagoditve je treba upoštevati druge določbe te direktive, davčni organi držav pa se po potrebi med seboj posvetujejo. Sprememba 102 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 1.  Države članice davčnega zavezanca ne oprostijo davka na tuje dohodke, ki jih je davčni zavezanec prejel iz naslova razdelitve dobička od subjekta v tretji državi ali kot prihodek od odsvojitve delnic v subjektu v tretji državi ali kot dohodek od stalne poslovne enote, ki se nahaja v tretji državi, kjer subjekt ali stalna poslovna enota bodisi v državi, v kateri je subjekt rezident, bodisi v državi, v kateri se nahaja stalna poslovna enota, plača davek na dobiček po zakonsko določeni stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 40 odstotkov zakonsko določene davčne stopnje, ki bi se zaračunala na podlagi veljavnega sistema davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici davčnega zavezanca. V teh okoliščinah davčni zavezanec plača davek na tuje dohodke z odbitkom davka, plačanega v zadevni tretji državi, od njegove davčne obveznosti v državi rezidentstva za davčne namene. Odbitek ne presega zneska davka, kot je bil odmerjen pred odbitkom, ki se nanaša na dohodek, ki se lahko obdavči. 1.  Države članice davčnega zavezanca ne oprostijo davka na tuje dohodke, ki ne izvirajo iz aktivnega poslovanja in jih je davčni zavezanec prejel iz naslova razdelitve dobička od subjekta v tretji državi ali kot prihodek od odsvojitve delnic v subjektu v tretji državi ali kot dohodek od stalne poslovne enote, ki se nahaja v tretji državi, kjer subjekt ali stalna poslovna enota bodisi v državi, v kateri je subjekt rezident, bodisi v državi, v kateri se nahaja stalna poslovna enota, plača davek na dobiček po zakonsko določeni stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 15 %. V teh okoliščinah davčni zavezanec plača davek na tuje dohodke z odbitkom davka, plačanega v zadevni tretji državi, od njegove davčne obveznosti v državi rezidentstva za davčne namene. Odbitek ne presega zneska davka, kot je bil odmerjen pred odbitkom, ki se nanaša na dohodek, ki se lahko obdavči. Da bo davčni zavezanec lahko izkoristil izvzetje, bo moral svojim davčnim organom dokazati, da tuji dohodki izvirajo iz aktivnega poslovanja, podprtega z ustreznim osebjem, opremo, sredstvi in prostori, ki upravičujejo dohodke, ki so mu pripisani. Sprememba 68 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 1.  Nepristne sheme ali niz takih shem, vzpostavljen z bistvenim namenom pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen davčnih določb, ki se sicer uporabljajo, se ne upošteva za namene izračuna obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb. Shema lahko obsega več kakor en korak ali del. 1.  Nepristne sheme ali nizi takih shem, ki – ker je njihov glavni namen ali eden od glavnih namenov pridobiti davčno ugodnost, ki izničuje cilj ali namen davčnih določb, ki se sicer uporabljajo – ob upoštevanju vseh pomembnih dejstev in okoliščin niso pristne, se ne upoštevajo za namene izračuna obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb. Shema lahko obsega več kakor en korak ali del. Sprememba 103 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 3.  Če se shema ali niz shem ne upošteva v skladu z odstavkom 1, se davčna obveznost izračuna glede na ekonomsko substanco v skladu z nacionalno zakonodajo. 3.  Če se shema ali niz shem ne upošteva v skladu z odstavkom 1, se davčna obveznost izračuna glede na ekonomsko vsebino, kot je opredeljena v členu 2, v skladu z nacionalno zakonodajo. Sprememba 70 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 a (novo) 3a.   Države članice nacionalnim davčnim organom in davčnim revizorjem namenijo dovolj kadrovskih, strokovnih in proračunskih virov, pa tudi sredstev za usposabljanje uslužbencev davčne uprave, predvsem na področju čezmejnega sodelovanja v zvezi z davčnimi goljufijami in izogibanjem davkom, ter za avtomatično izmenjavo podatkov, da zagotovijo popolno izvajanje te direktive. Sprememba 98 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 b (novo) 3b.   Komisija v svoji strukturi ustanovi enoto za nadzor in spremljanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička kot močno orodje proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, ki bo v tesnem sodelovanju z državami članicami svetovala pri izvajanju te direktive in drugih prihajajočih zakonodajnih aktov, ki bodo obravnavali vprašanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ter podala oceno o njihovem izvajanju. Enota za nadzor in spremljanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička bo nato poročala Evropskemu parlamentu. Sprememba 104 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – točka b (b)  v skladu s splošno ureditvijo v državi subjekta se za dobičke uporablja dejanska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 40 odstotkov dejanske davčne stopnje, ki bi se zaračunala na podlagi veljavnega sistema davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici davčnega zavezanca; (b)  v skladu s splošno ureditvijo v državi subjekta se za dobičke uporablja dejanska stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki je nižja od 15 odstotkov; ta stopnja se vsako leto revidira glede na gospodarski razvoj svetovne trgovine; Sprememba 73 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – točka c – uvodni del (c)  več kot 50 odstotkov dohodka, ki ga prejme subjekt, spada v eno izmed naslednjih kategorij: (c)  več kot 25 odstotkov dohodka, ki ga prejme subjekt, spada v eno izmed naslednjih kategorij: Sprememba 74 Predlog direktive Člen 8 - odstavek 1 - točka c - točka vii a (novo) (viia) dohodek od blaga, ki se trguje z davčnim zavezancem ali z njegovimi povezanimi podjetji, razen od standardiziranega blaga, s katerim se redno trguje med neodvisnimi strankami in za katero obstajajo cene, ki se lahko javno spremljajo. Sprememba 105 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 2.  Države članice ne uporabijo odstavka 1, če je subjekt davčni rezident v državi članici ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma EGP, ali v zvezi s stalno poslovno enoto subjekta iz tretje države, ki se nahaja v državi članici, razen če je ustanovitev subjekta povsem umetna ali v kolikor subjekt pri izvajanju svoje dejavnosti sodeluje v nepristnih shemah, pri katerih je bistven namen za njihovo vzpostavitev pridobiti davčno ugodnost. 2.  Države članice uporabijo odstavek 1, če je subjekt davčni rezident v državi članici ali tretji državi, ki je pogodbenica Sporazuma EGP, ali v zvezi s stalno poslovno enoto subjekta iz tretje države, ki se nahaja v državi članici, razen če lahko davčni zavezanec dokaže, da je bila nadzorovana tuja družba vzpostavljena iz tehtnih komercialnih razlogov in opravlja gospodarsko dejavnost, podprto z ustreznim osebjem, opremo, sredstvi in prostori, ki upravičujejo dohodke, ki so ji pripisani. V posebnem primeru zavarovalnic se dejstvo, da matična družba pozavaruje svoja tveganja prek lastnih podružnic, šteje kot nepristno. Sprememba 77 Predlog direktive Člen 10 – naslov Hibridna neskladja Hibridna neskladja med državami članicami Sprememba 80 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 2 a (novo) Države članice posodobijo svoje sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju s tretjimi državami ali s skupnimi pogajanji dosežejo enakovredne sporazume, da bi se določbe tega člena lahko uporabljale v čezmejnih odnosih med državami članicami in tretjimi državami. Sprememba 81 Predlog direktive Člen 10 a (novo) Člen 10a Hibridna neskladja v povezavi s tretjimi državami Če zaradi hibridnega neskladja med državo članico in tretjo državo pride do dvojnega odbitka, država članica zavrne odbitek takšnega plačila, razen če je to že storila tretja država. Če zaradi hibridnega neskladja med državo članico in tretjo državo pride do odbitka brez vključitve, država članica, kakor je primerno, zavrne odbitek ali nevključitev takšnega plačila, razen če je to že storila tretja država. Sprememba 82 Predlog direktive Člen 10 b (novo) Člen 10b Dejanska davčna stopnja Komisija razvije skupno metodo za izračun dejanske davčne stopnje v vsaki državi članici, da bi omogočila pripravo primerjalne tabele dejanskih davčnih stopenj v državah članicah. Sprememba 83 Predlog direktive Člen 10 c (novo) Člen 10c Ukrepi proti zlorabam davčnih sporazumov 1.   Države članice spremenijo svoje dvostranske davčne sporazume in vanje vključijo naslednje določbe: (a)   določbo, s katero se obe pogodbeni stranki zavežeta, da se bo davek plačal v državi opravljanja gospodarske dejavnosti in ustvarjanja vrednosti; (b)   dopolnilo, s katerim se pojasni, da cilj dvostranskih sporazumov poleg izogibanja dvojnemu obdavčevanju zajema boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam; (c)   določbo o splošnem pravilu o preprečevanju izogibanja na podlagi testa glavnega namena v skladu z opredelitvijo iz Priporočila Komisije (EU) 2016/136 z dne 28. januarja 2016 o izvajanju ukrepov za preprečevanje zlorab davčnih sporazumov1a, (d)   opredelitev stalne poslovne enote iz člena 5 Vzorčne konvencije o davku na dohodek in kapital OECD. 2.   Komisija do 31. decembra 2017 pripravi predlog evropskega pristopa k davčnim sporazumom, da bi vzpostavili evropski model davčnih sporazumov, ki bi lahko na koncu nadomestil tisoče dvostranskih sporazumov, ki so jih sklenile posamezne države članice. 3.   Države članice obsodijo ali se vzdržijo podpisovanja dvostranskih sporazumov z jurisdikcijami, ki ne spoštujejo minimalnih standardov načel dobrega upravljanja v davčnih zadevah, sprejetih v Uniji. __________________ 1a UL L 25, 2.2.2016, str. 67. Sprememba 84 Predlog direktive Člen 10 d (novo) Člen 10d Dobro upravljanje v davčnih zadevah Komisija v mednarodne trgovinske sporazume in sporazume o gospodarskem partnerstvu, katerih pogodbenica je Unija, vključi določbe o spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah, in sicer z namenom izboljšanja preglednosti in boja proti škodljivim davčnim praksam. Sprememba 85 Predlog direktive Člen 10 e (novo) Člen 10e Kazni Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih ter o morebitnih poznejših spremembah, ki vplivajo nanje. Sprememba 86 Predlog direktive Člen 11 – naslov Pregled Pregled in spremljanje Sprememba 87 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 1.  Komisija oceni izvajanje te direktive tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poroča Svetu. 1.  Komisija oceni izvajanje te direktive tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Sprememba 88 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2 2.  Države članice Komisiji predložijo vse informacije, ki so potrebne za oceno izvajanja te direktive. 2.  Države članice Evropskemu parlamentu in Komisiji predložijo vse informacije, ki so potrebne za oceno izvajanja te direktive. Sprememba 89 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2 a (novo) 2a.   Komisija vzpostavi poseben mehanizem nadzora, da bi zagotovila popoln in ustrezen prenos te direktive in pravilno razlago vseh opredelitev v njej ter ukrepov, ki se zahtevajo od držav članic, da bi dobili usklajen evropski pristop v boju proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička. Sprememba 90 Predlog direktive Člen 11 a (novo) Člen 11a Evropska davčna identifikacijska številka Komisija do 31. decembra 2016 predloži zakonodajni predlog za harmonizirano, skupno evropsko identifikacijsko številko davčnega zavezanca, da bo avtomatična izmenjava davčnih podatkov znotraj Unije postala učinkovitejša in zanesljivejša. Sprememba 91 Predlog direktive Člen 11 b (novo) Člen 11b Obvezna avtomatična izmenjava podatkov na področju obdavčitve Da bi zagotovili popolno preglednost in pravilno uporabo določb te direktive, je v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU1a izmenjava podatkov na področju obdavčitve avtomatična in obvezna. _______________ 1aDirektiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o odzivu na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o poročilu senata ZDA o mučenju, ki ga je izvajala CIA (2016/2573(RSP))

P8_TA(2016)0266 B8-0580/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 2, 3, 4, 6, 7 in 21 Pogodbe,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 1, 2, 3, 4, 18 in 19 Listine,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov,

–  ob upoštevanju ustreznih instrumentov OZN na področju človekovih pravic, zlasti Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju z dne 10. decembra 1984 in njenih ustreznih protokolov ter Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem z dne 20. decembra 2006,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN 2178 (2014) z dne 24. septembra 2014 o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi terorističnih dejanj,

–  ob upoštevanju poročila Sveta OZN za človekove pravice, ki ga je pripravil posebni poročevalec o mučenju in drugem okrutnem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju, v katerem se osredotoča na preiskovalne komisije, ustanovljene v odziv na vzorce ali prakse mučenja ali drugih oblik grdega ravnanja,

–  ob upoštevanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Nasr in Ghali proti Italiji (Abu Omar) iz februarja 2016, Al Naširi proti Poljski in Husajn (Abu Zubajda) proti Poljski iz julija 2014 ter El Masri proti Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji iz decembra 2012,

–  ob upoštevanju tudi nerešenih in odprtih zadev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (Abu Zubajda proti Litvi in Al Naširi proti Romuniji),

–  ob upoštevanju sodbe italijanskega sodišča, s katero je bilo na zaporne kazni v odsotnosti obsojenih 22 agentov agencije CIA, pilot zračnih sil ZDA in italijanska agenta zaradi njihove vloge pri ugrabitvi milanskega imama Abu Omarja leta 2003,

–  ob upoštevanju skupne izjave Evropske unije in njenih držav članic ter ZDA z dne 15. junija 2009 o zaprtju zapora v zalivu Guantanamo in prihodnjem sodelovanju v boju proti terorizmu na podlagi skupnih vrednot, mednarodnega prava ter spoštovanja pravne države in človekovih pravic,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2011 o Guantanamu: skorajšnja odločitev o smrtni kazni(1), svojih drugih resolucij o Guantanamu, pri čemer je najnovejša z dne 23. maja 2013 o gladovni stavki zapornikov(2), svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o smrtni kazni(3) in Smernic EU o smrtni kazni,

–  ob upoštevanju resolucije z dne 6. julija 2006 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA ob delnem zaključku dela začasnega odbora(4), svoje resolucije z dne 14. februarja 2007 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije Cia(5), svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA: nadaljnje ukrepanje po poročilu odbora TDIP Evropskega parlamenta(6) ter svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA(7),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. in 6. junija 2014 o temeljnih pravicah in načelu pravne države ter poročila Komisije za leto 2013 o uporabi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2012(8) in svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2013–2014)(9),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 z naslovom Novi okvir EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2015 o poročilu senata ZDA o mučenju, ki ga je izvajala CIA(10),

–  ob upoštevanju bruseljske deklaracije „Izvajanje Evropske konvencije o človekovih pravicah“, sprejete marca 2015,

–  ob upoštevanju zaključene preiskave v skladu s členom 52 Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki je obravnavala nezakonito pridržanje in prevoz ujetnikov, osumljenih terorističnih dejanj, s strani ameriške obveščevalne agencije CIA, ter poziva generalnega sekretarja Sveta Evrope vsem državam pogodbenim strankam EKČP, naj mu do 30. septembra 2015 posredujejo informacije o minulih in tekočih preiskavah, ustreznih zadevah pred domačimi sodišči ali drugih ukrepih, sprejetih v zvezi s tem(11),

–  ob upoštevanju parlamentarne misije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve za ugotavljanje dejstev dne 24. in 25. septembra 2015 v Bukarešti v Romuniji ter poročila o tej misiji,

–  ob upoštevanju javne predstavitve Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o preiskavi domnevne uporabe evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA, ki je potekala 13. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju objave študije iz leta 2015, opravljene za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, z naslovom A quest for accountability? EU and Member State inquiries into the CIA Rendition and Secret Detention Programme (V iskanju odgovornosti? Preiskave EU in držav članic o programih izročitev in skrivnih pridržanj ameriške obveščevalne agencije CIA),

–  ob upoštevanju odprtega pisma strokovnjakov Združenih narodov in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za človekove pravice z dne 11. januarja 2016, naslovljenega na vlado Združenih držav Amerike ob 14. obletnici odprtja zapora v zalivu Guantanamo,

–  ob upoštevanju nedavnih resolucij, ki jih je sprejela Medameriška komisija za človekove pravice, in poročil, ki jih je ta komisija objavila, v zvezi s človekovimi pravicami ujetnikov v Guantanamu, vključno z njihovim dostopom do zdravstvene oskrbe, poročila Urad za demokratične institucije in človekove pravice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE-ODIHR) za leto 2015 ter sklepov delovne skupine OZN o samovoljnih pridržanjih;

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o odzivu na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 11. februarja 2015 o poročilu senata ZDA o mučenju, ki ga je izvajala CIA (O-000038/2016 – B8-0367/2016 in O-000039/2016 – B8-0368/2016),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker EU temelji na načelih demokracije, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva in mednarodnega prava, ne le v njenih notranjih politikah, ampak tudi njeni zunanji razsežnosti; ker se mora zavezanost EU spoštovanju človekovih pravic, ki sta jo še okrepila začetek veljavnosti Listine EU o temeljnih pravicah in postopek pristopa k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, odražati na vseh področjih politike, da bo politika EU o človekovih pravicah učinkovita;

B.  ker se je s poudarkom na „vojni proti terorizmu“ ravnovesje med različnimi silami v državi nevarno premaknilo v prid širitve pristojnosti vlad, in sicer v škodo parlamentov in pravosodja, povzročilo pa je tudi sklicevanje na državne skrivnosti brez primere, kar preprečuje javne preiskave domnevnih zlorab človekovih pravic;

C.  ker je Parlament večkrat pozval, da je treba v boju proti terorizmu na podlagi pogodb EU, Evropske konvencije o človekovih pravicah, nacionalnih ustav in zakonodaje na področju temeljnih pravic spoštovati pravno državo, človekovo dostojanstvo, človekove pravice in temeljne svoboščine, tudi pri mednarodnem sodelovanju na tem področju;

D.  ker je Parlament na podlagi ugotovitev svojega začasnega odbora za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije (CIA) odločno obsodil program izročitev in skrivnih pridržanj, ki ga je pod vodstvom ZDA izvajala CIA in je vključeval številne kršitve človekovih pravic, med njimi tudi nezakonito in samovoljno pridržanje, ugrabitev, mučenje in druge oblike nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, kršitev načela nevračanja in prisilna izginotja z uporabo evropskega zračnega prostora in ozemlja s strani agencije CIA;

E.  ker je prevzemanje odgovornosti za ta dejanja nujno, da bi učinkovito varovali in spodbujali človekove pravice v notranjih in zunanjih politikah EU ter zagotovili legitimne in učinkovite varnostne politike, ki temeljijo na načelu pravne države;

F.  ker je Parlament večkrat pozval k polni preiskavi udeležbe držav članic EU v programu skrivnih pridržanj in izrednih izročitev agencije CIA;

G.  ker je bila 9. decembra 2015 prva obletnica objave študije odbora senata ZDA za obveščevalne dejavnosti (SSCI) o programu agencije CIA za pridržanje in zasliševanje in njeni uporabi različnih oblik mučenja pri pripornikih med 2001 in 2006; ker je študija razkrila nova dejstva, ki so okrepila domneve, da so številne države članice EU, njihovi organi in uradniki ter agenti njihovih varnostnih in obveščevalnih služb sodelovali pri programu skrivnih pridržanj in izrednih izročitev agencije CIA, včasih tudi na koruptiven način, saj jim je agencija CIA v zameno za njihovo sodelovanje plačevala znatne vsote denarja; ker zaradi študije v ZDA za programe izročitev in skrivnih pridržanj agencije CIA nihče ni prevzel odgovornosti; ker ZDA žal niso sodelovale v evropskih preiskavah evropske vpletenosti v programe agencije CIA in ker do sedaj nobeden od kršiteljev ni odgovarjal za svoja dejanja;

H.  ker je glavni tožilec vojaških odborov v zalivu Guantanamo Mark Martins izjavil, da je v resnici prišlo do dogodkov, opisanih v povzetku študije SSCI o programu agencije CIA za pridržanje in zasliševanje;

I.  ker so bile opravljene obsežne nove analize z uporabo podatkov iz povzetka SSCI, ki so potrdile prejšnje preiskave v zvezi z udeležbo številnih držav – tudi držav članic EU – in predstavile nove smeri za preiskave;

J.  ker je prejšnji sklic Evropskega parlamenta v svoji resoluciji z dne 10. oktobra 2013 pozval zdajšnji sklic Parlamenta, naj še naprej izpolnjuje in izvaja mandat, ki ga je dal začasni odbor za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani obveščevalne agencije CIA, ter posledično zagotovi, da bodo njegova priporočila upoštevana, pregleda nove elemente, ki so se morebiti pojavili, ter v celoti uporabi in razvije svojo preiskovalno pravico;

K.  ker so v nedavnih resolucijah, ki jih je sprejela Medameriška komisija za človekove pravice, in poročilih, ki jih je ta komisija objavila, v zvezi s človekovimi pravicami ujetnikov v Guantanamu izraženi pomisleki, da nekateri ujetniki niso deležni ustrezne zdravstvene nege ali rehabilitacije; ker so v poročilu OVSE-ODIHR iz leta 2015 izraženi podobni pomisleki v zvezi z varstvom človekovih pravic v Guantanamu, tudi glede nespoštovanja pravice do poštenega sojenja, in ker je v sklepih delovne skupine OZN o samovoljnih pridržanjih navedeno, da so številni ujetniki v Guantanamu pridržani samovoljno;

L.  ker se je predsednik ZDA Barack Obama zavezal k zaprtju zapora v zalivu Guantanamo do januarja 2010; ker so EU in države članice ter ZDA 15. junija 2009 podpisale skupno izjavo o zaprtju zapora v zalivu Guantanamo in prihodnjem sodelovanju v boju proti terorizmu na podlagi skupnih vrednot, mednarodnega prava ter spoštovanja načela pravne države in človekovih pravic; ker je ameriški predsednik Barack Obama 23. februarja 2016 kongresu poslal načrt o dokončnem zaprtju vojaškega zapora v zalivu Guantanamo; ker je pomoč držav članic EU pri preselitvi nekaterih zapornikov omejena;

M.  ker nobena od vpletenih držav članic ni opravila polne in učinkovite preiskave, da bi sodila storilcem zločinov v okviru mednarodnega in domačega prava ali zagotovila prevzem odgovornosti po objavi študije senata ZDA;

N.  ker je obžalovanja vredno, da člani misije za ugotavljanje dejstev v Bukarešti v okviru Odbora Parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve niso mogli obiskati stavbe urada nacionalnega registra za zaupne informacije (ORNISS), ki naj bi bila uporabljena kot skrivni zapor agencije CIA;

O.  ker je Parlament s svojo resolucijo z dne 11. februarja 2015 o poročilu senata ZDA o mučenju, ki ga je izvajala CIA, naročil Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj v povezavi o Odborom za zunanje zadeve in še zlasti njegovim Pododborom za človekove pravice nadaljuje s svojo preiskavo o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA in naj najkasneje po enem letu poroča na plenarnem zasedanju;

1.  poudarja izjemen in strateški pomen čezatlantskega odnosa v obdobju vse večje nestabilnosti; meni, da je treba ta odnos, ki temelji na skupnih interesih in vrednotah, še okrepiti na podlagi spoštovanja multilateralizma, načela pravne države in reševanja sporov s pogajanji;

2.  znova odločno obsoja poostrene zasliševalne metode, ki jih mednarodno pravo prepoveduje in ki med drugim kršijo pravico do svobode, varnosti in humanega obravnavanja, prepoved mučenja, domnevo nedolžnosti ter pravico do poštenega sojenja, pravnega zastopstva in enakovredne zaščite po zakonu;

3.  je eno leto po objavi študije senata ZDA resno zaskrbljen zaradi apatije institucij držav članic in EU, saj ne priznajo, da je na evropskem ozemlju med letoma 2001 in 2006 prihajalo do kršenja temeljnih pravic in mučenja, teh dejanj ne raziščejo, sostorilcev in odgovornih pa ne privedejo pred sodišče;

4.  pozdravlja sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 23. februarja 2016 v zadevi Nasr in Ghali proti Italiji (44883/09), v kateri je ugotovilo, da so bile italijanske oblasti seznanjene z mučenjem egiptovskega imama Abuja Omarja in so očitno izrabile načelo državne skrivnosti, da so se lahko odgovorni izognili kazni; poziva italijansko izvršno oblast, naj se v primeru nekdanjega direktorja, njegovega namestnika in treh nekdanjih uslužbencev obveščevalne in vojaške varnostne službe (SISMi) odreče načelu državne skrivnosti, da bodo lahko sodni postopki potekali brez ovir;

5.  obžaluje, da je bila napotena samo ena medstrankarska misija za ugotavljanje dejstev, in sicer v Romunijo septembra 2015; poziva, da Evropski parlament v države članice, ki so v skladu s študijo senata ZDA sodelovale v programu agencije CIA za pridržanje in zasliševanje, na primer Litvo, Poljsko, Italijo in Združeno kraljestvo, pošlje še več takšnih misij;

6.  poudarja, da čezatlantsko sodelovanje temelji na skupnih vrednotah, kot so spodbujanje svobode in varnosti, demokracije in temeljnih človekovih pravic, in mora biti poglavitna prednostna naloga v zunanjih odnosih EU; ponavlja jasno stališče ZDA in EU iz skupne izjave iz leta 2009, da morajo biti skupna prizadevanja v boju proti terorizmu skladna z obveznostmi po mednarodnem pravu, zlasti mednarodnem pravu človekovih pravic in humanitarnem pravu, kar bo naše države okrepilo in naredilo varnejše; poziva ZDA, naj si glede na to čim bolj prizadevajo spoštovati pravice državljanov EU, tako kot spoštujejo pravice svojih državljanov;

7.  meni, da je treba pri čezatlantskem sodelovanju v boju proti terorizmu spoštovati temeljne pravice in svoboščine ter zasebnost, kot jih zagotavlja zakonodaja EU, saj je to v korist državljanov na obeh straneh Atlantika; poziva, naj čezatlantske partnerice nadaljujejo dialog o zadevah s področja varnosti in boja proti terorizmu, vključno z varstvom državljanskih in človekovih pravic, da se bodo učinkovito borile proti terorizmu;

8.  obžaluje, da več kot leto dni po objavi študije senata ZDA in sprejetju resolucije Parlamenta, v kateri je ZDA pozval, naj opravijo preiskavo in kazensko preganjajo množične kršitve človekovih pravic, ki so bile posledica programov izročitve in skrivnega pridržanja agencije CIA, ter izpolnijo vse zahteve držav članic EU v zvezi s tem programom, storilci še niso odgovarjali za svoja dejanja, vlada ZDA pa ne sodeluje z državami članicami EU;

9.  znova poziva ZDA, naj še naprej preiskujejo in kazensko preganjajo množične kršitve človekovih pravic, ki so bile posledica programov izročitve in skrivnega pridržanja agencije CIA, ki jih je vodila prejšnja administracija ZDA, ter izpolnijo vse zahteve držav članic EU za informacije, izročitev ali učinkovita pravna sredstva za žrtve v zvezi s programom agencije CIA; spodbuja odbor senata ZDA za obveščevalne dejavnosti (SSCI), naj svojo študijo o programu agencije CIA za pridržanje in zasliševanje objavi v celoti; opozarja na izjemno pomembno ugotovitev senata ZDA, da nasilne in nezakonite metode agencije CIA niso privedle do podatkov, ki bi preprečili nadaljnje teroristične napade; znova odločno obsoja mučenje in prisilna izginotja; poleg tega poziva ZDA, naj upoštevajo mednarodno pravo, ki velja za preiskavo sedanjih obtožb glede mučenja in slabega ravnanja v Guantánamu, kar vključuje številne pozive iz držav članic EU za predložitev informacij o zapornikih, ki so bili zaprti v skrivnih zaporih agencije CIA, pa tudi pozive posebnega poročevalca OZN o mučenju glede njegovega mandata, da pregleda Guantánamo in opravi razgovor z žrtvami mučenja s strani agencije CIA;

10.  obžaluje, da je bila zaključena preiskava, ki jo je generalni sekretar Sveta Evrope vodil v skladu z 52. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj bi jo bilo treba izvesti še v več državah članicah, v zvezi z njo pa bi bili potrebni tudi naknadni ukrepi; zato znova poziva države članice, naj na povsem pregleden način raziščejo domneve, da so bili na njihovem ozemlju skrivni zapori, v katerih so bili pridržani ljudje v okviru programa agencije CIA, in kazensko preganjajo vpletene v te operacije, tudi javne osebnosti, upoštevajoč vse nove dokaze, ki so se pojavili (vključno z opravljenimi plačili, kot je omenjeno v povzetku odbora SSCI); obžaluje počasnost preiskave, omejeno odgovornost in pretirano sklicevanje na državne skrivnosti;

11.  poziva Litvo, Romunijo in Poljsko, naj nujno izvedejo pregledno, temeljito in učinkovito kazensko preiskavo o skrivnih zaporih agencije CIA na svojih ozemljih in pri tem v celoti upoštevajo vse predložene dokaze, kršitelje človekovih pravic kazensko preganjajo, preiskovalcem omogočijo obsežno preiskavo mreže poletov, s katerimi so bile opravljene izročitve, in kontaktnih oseb, za katere je javno znano, da so te polete organizirale oziroma sodelovale pri njih, opravijo forenzično preiskavo zaporov in prostorov za zdravstveno oskrbo pridržanih, analizirajo sezname telefonskih klicev in denarna nakazila, obravnavajo prošnje morebitnih žrtev za status/sodelovanje v preiskavi in poskrbijo, da bodo obravnavana vsa relevantna kazniva dejanja, tudi v zvezi s premeščanjem pridržanih, ali objavijo ugotovitve vseh do sedaj opravljenih preiskav;

12.  vztraja, da je treba v celoti in takoj izvršiti sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice zoper Poljsko in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, vključno z upoštevanjem nujnih individualnih in splošnih ukrepov; ponavlja poziv odbora ministrov Sveta Evrope, naj Poljska od ZDA zahteva diplomatsko zagotovilo o neizvajanju smrtne kazni in zagotovilo o poštenem sojenju, opravi hitro, temeljito in učinkovito kazensko preiskavo, tako da bodo obravnavana vsa relevantna kazniva dejanja v zvezi z vsemi žrtvami, ter kršitelje človekovih pravic kazensko preganja; v zvezi s tem pozdravlja namero nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, da ustanovi priložnosten neodvisen preiskovalni organ, in poziva k njegovi čimprejšnji vzpostavitvi z mednarodno podporo in udeležbo;

13.  spominja, da je nekdanji direktor romunske tajne službe Ioan Talpes delegaciji Evropskega parlamenta uradno priznal, da je bil obveščen o navzočnosti agencije CIA na romunskem ozemlju in da je tej agenciji dal dovoljenje, da „najame“ vladno poslopje;

14.  je zaskrbljen zaradi ovir, na katere so naletele nacionalne parlamentarne in pravosodne preiskave vpletenosti nekaterih držav članic v program agencije CIA, in zaradi nepotrebnega označevanja dokumentov za tajne, kar je pripeljalo do tega, da kršitelji človekovih pravic niso bili kaznovani;

15.  spominja, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi z dne 24. julija 2014 izrecno potrdilo, da so javni viri in kumulativni dokazi, ki pojasnjujejo udeležbo držav članic v programu agencije CIA za izročitev, dopustni dokazi v sodnih postopkih, zlasti če uradni državni dokumenti niso dostopni javnosti ali sodiščem iz razlogov „državne varnosti“;

16.  pozdravlja dosedanja prizadevanja Romunije in poziva romunski senat, naj omogoči vpogled v preostale dele poročila iz leta 2007, ki so še vedno označeni kot zaupni, namreč priloge, na katerih so temeljile njegove ugotovitve iz preiskave; znova poziva Romunijo, naj preišče obtožbe, da je bil na njenem ozemlju skriven zapor, kazensko preganja sodelujoče v teh operacijah in pri tem upošteva vse nove dokaze ter čim prej izvede preiskavo;

17.  ugotavlja, da dokazi, ki jih je v preiskavi o vpletenosti Litve v tajni program agencije CIA za pridržanje zbral odbor za državno varnosti in obrambo litvanskega parlamenta, niso bili objavljeni, in poziva, da se ti podatki razkrijejo;

18.  je razočaran, ker člani misije za ugotavljanje dejstev kljub več zahtevam (pismo predsednika Odbora EP za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve romunskemu ministru za zunanje zadeve, prošnja državnemu sekretarju v času misije) niso mogli obiskati stavbe „Svetla luč“, ki naj bi se po več poročilih, tudi uradnih, uporabljala za pridržanje;

19.   poziva vse poslance Evropskega parlamenta, naj brezpogojno in dejavno podprejo preiskavo o udeležbi držav članic EU v programu skrivnega pridržanja in izrednih izročitev agencije CIA, zlasti tiste, ki so imeli vladne položaje v teh državah v času dogodkov, ki se preiskujejo;

20.  poziva Komisijo in Svet, naj do konca junija 2016 na plenarnem zasedanju poročata o ukrepih, sprejetih na priporočila in zahteve Evropskega parlamenta v sklopu njegove preiskave o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA in iz resolucij, ki jih je sprejel naknadno, ter o ugotovitvah preiskav in kazenskem pregonu v državah članicah;

21.  poziva, naj se izkoristijo vse možnosti za sodelovanje in dialog, ki so na voljo v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ter naj se okrepi reden, strukturiran medparlamentarni dialog EU-ZDA, zlasti med Odborom Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter ustreznimi sogovorniki iz kongresa in senata ZDA; v zvezi s tem odobrava 78. srečanje Evropskega parlamenta in kongresa ZDA v okviru čezatlantskega dialoga sozakonodajalcev, ki bo potekalo od 26. do 28. junija 2016 v Haagu in bo priložnost za krepitev tega sodelovanja, saj bo sestavni del razprav sodelovanje v boju proti terorizmu;

22.  spominja, da je preglednost temeljni kamen vsake demokratične družbe in nujen pogoj za odgovornost vlade državljanom; je zato močno zaskrbljen zaradi vse pogostejšega neupravičenega sklicevanja vlad na državno varnost, katerega glavni in edini namen je preprečiti javni nadzor državljanom (ki jim je vlada odgovorna) ali sodstvu (ki je varuh državne zakonodaje); opozarja na veliko nevarnost, če se onemogočijo mehanizmi demokratične odgovornosti, saj je vlada tako dejansko odrešena odgovornosti za svoja dejanja;

23.  obžaluje, da obljuba predsednika ZDA, da bo zapor v Guantanamu zaprt do januarja 2010, še ni bila uresničena; znova poziva oblasti ZDA, naj še enkrat preučijo sistem vojaških komisij, da se zagotovi pošteno sojenje, zaprejo zapor v Guantanamu ter prepovejo mučenje, trpinčenje in pridržanje za nedoločen čas brez sojenja ne glede na okoliščine;

24.  obžaluje, da vlada ZDA še ni uresničila enega od svojih osrednjih ciljev, namreč zaprla zapora v vojaškem oporišču ZDA v zalivu Guantanamo; spodbuja nadaljnja prizadevanja za zaprtje tega zapora in izpustitev zapornikov, ki niso bili obtoženi; poziva ZDA, naj se odzovejo na pomisleke mednarodnih organov za človekove pravice v zvezi s človekovimi pravicami pridržanih v Guantanamu, med drugim glede ustrezne zdravstvene oskrbe in rehabilitacije za žrtve mučenja; poudarja, da je predsednik Obama 20. januarja 2015 v govoru o stanju v državi znova izrazil odločenost, da bo izpolnil predvolilno obljubo iz leta 2008 o zaprtju zapora v Guantanamu, pozdravlja pa tudi načrt, ki ga je 23. februarja 2016 poslal kongresu; poziva države članice, naj ponudijo azil tistim zapornikom, katerih izpustitev je bila uradno potrjena;

25.  znova poudarja, da so redne kazenske obravnave na civilnih kazenskih sodiščih najboljši način za reševanje statusa pripornikov v Guantanamu; vztraja, da je treba vse pridržane, ki so jih priprle ZDA, nemudoma obtožiti in jim soditi v skladu z mednarodnimi standardi pravne države ali pa jih izpustiti; v zvezi s tem poudarja, da bi morali za vse veljati enaki standardi za pošteno sojenje, brez diskriminacije;

26.  poziva oblasti ZDA, naj pridržanim v Guantanamu ne izrekajo smrtne kazni;

27.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, organu ZDA za sklic vojaških komisij, zunanjemu ministru ZDA, predsedniku ZDA, kongresu in senatu ZDA, generalnemu sekretarju OZN, posebnemu poročevalcu OZN o mučenju, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter Medameriški komisiji za človekove pravice.

(1) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 132. (2) UL C 55, 12.2.2016, str. 123. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0348. (4) UL C 303 E, 13.12.2006, str. 833. (5) UL C 287 E, 29.11.2007, str. 309. (6) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 1. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0418. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0173. (9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0286.. (10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0031. (11) http://website-pace.net/documents/19838/2008330/AS-JUR-INF-2016-06-EN.pdf/f9280767-bf73-44a1-8541-03204e2dfae3

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o vesoljskih zmogljivostih za evropsko varnost in obrambo (2015/2276(INI))

P8_TA(2016)0267 A8-0151/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju naslovov XVII in XIX Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju prošnje Francije z dne 17. novembra 2015 za pomoč in podporo na podlagi člena 42(7) PEU,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. novembra 2015 o okrepitvi odziva kazenskega pravosodja na radikalizacijo, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 18. decembra 2013 ter 25. in 26. junija 2015,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. novembra 2013 in 18. novembra 2014 o skupni varnostni in obrambni politiki,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. in 21. februarja 2014 o vesoljski politiki,

–  ob upoštevanju poročila o napredku z dne 7. julija 2014, ki sta ga pripravila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in vodja Evropske obrambne agencije, o izvajanju sklepov Evropskega sveta iz decembra 2013,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 8. maja 2015 o izvajanju njenega sporočila o obrambi,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice/visoke predstavnice in Komisije z dne 11. decembra 2013 z naslovom »Celosten pristop zunanje politike EU k reševanju konfliktov in kriz« (JOIN(2013)0030) ter s tem povezanih sklepov Sveta z dne 12. maja 2014,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Organizacije Severnoatlantske pogodbe (Nato) Jensa Stoltenberga ob obisku Evropskega parlamenta z dne 30. marca 2015 o tesnejšem sodelovanju med EU in Natom,

–  ob upoštevanju izjav namestnika ministra za obrambo ZDA Boba Worka z dne 28. januarja 2015 in 10. septembra 2015 o tretji strategiji ZDA za izravnavo in njenih posledicah za partnerje in zaveznike,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila podpredsednice/visoke predstavnice in Komisije z dne 18. novembra 2015 z naslovom Pregled evropske sosedske politike (JOIN(2015)0050),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov(2),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju(3),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0151/2016),

A.  ker varnostne razmere v Uniji in zunaj nje postajajo vse bolj nevarne in zahtevne, označujejo pa jih teroristični napadi in množični poboji, ki vplivajo na vse države članice in na katere se morajo države članice odzvati s sprejetjem skupne strategije in usklajenega odziva; ker ti varnostni izzivi zahtevajo krepitev varnosti EU z nadaljnjim razvojem in podporo Skupni varnostni in obrambni politiki EU, da bo postala učinkovitejši politični instrument ter resnično jamstvo za varnost državljanov EU in spodbujanje evropskih standardov, interesov in vrednot iz člena 21 PEU;

B.  ker mora EU okrepiti svojo vlogo akterke, ki zagotavlja varnost doma in v tujini ter s tem stabilnost v svojem sosedstvu in po svetu; ker mora Unija prispevati k boju proti varnostnim izzivom, zlasti tistim, ki izhajajo iz terorizma doma in po svetu, tudi s podpiranjem tretjih držav v njihovem boju proti terorizmu in njegovim temeljnim vzrokom; ker si morajo države članice in Unija skupaj prizadevati za oblikovanje učinkovitega in usklajenega sistema za upravljanje meja, da bi zavarovale zunanje meje;

C.  ker mora Unija okrepiti svoje sodelovanje in usklajevanje z Organizacijo Severnoatlantske pogodbe in Združenimi državami, ki ostajajo garantke varnosti in stabilnosti Evrope, Organizacijo združenih narodov, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, Afriško unijo ter drugimi sosedami in regionalnimi partnericami;

D.  ker mora Unija začeti obravnavati temeljne vzroke za naše varnostne izzive, za nemir in oborožene spopade v našem sosedstvu, za migracije, za slabšanje življenjskih razmer ljudi, za katerega so odgovorni državni in nedržavni akterji, ter za erozijo državnih in regionalnih ureditev, tudi kot posledico podnebnih sprememb in revščine, in sicer s celovitim, na pravilih in vrednotah temelječim pristopom k reševanju kriznih situacij tako v Uniji kot zunaj nje;

E.  ker bi se lahko satelitske zmogljivosti uporabljale za boljše ocenjevanje in odkrivanje pretoka nezakonitih priseljencev, njihovih poti in – pri tistih, ki prihajajo iz severne Afrike, – odkrivanje območij vkrcavanja na ladje, da bi jih hitreje zajeli in rešili več življenj;

F.  ker je Evropski svet iz junija 2015, ki se je osredotočal na obrambo, pozval k spodbujanju tesnejšega in bolj sistematičnega evropskega sodelovanja na področju obrambe, da bi vzpostavili ključne zmogljivosti, tudi z usklajeno in učinkovito uporabo sredstev EU in njenih obstoječih zmogljivosti;

G.  ker je vesoljska politika bistven element strateške neodvisnosti, ki ga mora EU razviti, da bi zaščitila občutljive tehnološke in industrijske zmogljivosti ter neodvisne zmogljivosti za izvajanje ocen;

H.  ker so vesoljske zmogljivosti za evropsko varnost in obrambo pomembne in v nekaterih primerih celo bistvene za vrsto scenarijev, od vsakodnevne uporabe v obdobju miru prek kriznega upravljanja vse do večjih varnostnih izzivov, vključno s totalno vojno; ker je razvoj takšnih zmogljivosti dolgoročen podvig; ker je treba razvoj prihodnjih zmogljivosti načrtovati medtem ko se trenutne zmogljivosti vzpostavljajo;

I.  ker širjenje vesoljskih tehnologij in vedno večja odvisnost družb od satelitov krepita konkurenco na področju vesoljskih sredstev (poti, frekvence itd.), sateliti pa postajajo ključna infrastruktura; ker več akterjev razvija protisatelitske tehnologije (ASAT), vključno z zmogljivostmi orbitalnega orožja, kar kaže na oboroževanje vesolja;

J.  ker bi lahko Unija na področju obrambe in varnosti ukrepala tudi prek institucij, kot sta Evropska obrambna agencija (EDA) in Satelitski center EU;

K.  ker so bila v zadnjih petih desetletjih razvita evropska vesoljska sredstva zahvaljujoč usklajenim prizadevanjem nacionalnih vesoljskih agencij in pozneje Evropske vesoljske agencije (ESA); ker je oktobra 1967 začela veljati pogodba o vesolju, tj. osnovni pravni okvir mednarodnega vesoljskega prava;

L.  ker sta za razvoj in vzdrževanje vesoljskih zmogljivosti za varnost in obrambo v Evropi nujna uspešno sodelovanje in vzajemno delovanje med državami članicami ter z evropskimi in mednarodnimi institucijami;

M.  ker bi morale biti vesoljske zmogljivosti EU združljive z zmogljivostmi Nata in ZDA, tako da bi jih bilo mogoče v primeru krize v celoti uporabljati kot omrežje;

N.  ker so raziskave in razvoj na področju vesoljske tehnologije sektor z visoko donosnostjo naložb, ki poleg tega ustvarja visokokakovostne stranske proizvode programske in strojne opreme z različnimi komercialnimi uporabami;

1.  meni, da imajo vesoljske zmogljivosti in storitve pomembno vlogo, med drugim v okviru področja evropske varnosti in obrambe; je prepričan, da bodo sedanje in prihodnje vesoljske zmogljivosti in storitve državam članicam in Uniji zagotovile boljšo operativno zmogljivost z dvojno rabo za izvajanje skupne varnostne in obrambne politike in drugih politik EU na področjih, kot so zunanje delovanje, upravljanje meja, pomorska varnost, kmetijstvo, okolje, podnebni ukrepi, energetska varnost, obvladovanje nesreč, humanitarna pomoč in promet;

2.  meni, da je potrebno nadaljnje izvajanje SVOP; znova potrjuje, da je treba povečati učinkovitost, prepoznavnost in učinek SVOP; znova potrjuje pomen in dodano vrednost vesoljske politike za SVOP; meni, da bi bilo treba vesoljsko politiko vključiti v prihodnje politike Unije (npr. na področjih notranje varnosti, prometa, vesolja, energije, raziskav), poleg tega pa bi bilo treba dodatno okrepiti in izkoristiti vzajemno delovanje z vesoljsko politiko; poudarja, da je v vojni proti terorizmu in terorističnim organizacijam bistvena uporaba vesoljskih zmogljivosti, s katerimi je mogoče odkrivati in spremljati tabore teh organizacij za urjenje;

3.  meni, da bi morale nacionalne vlade in Unija izboljšati dostop do zmogljivosti za vesoljsko komunikacijo s sateliti, spremljanje razmer v vesolju, natančno navigacijo in opazovanje Zemlje ter zagotoviti evropsko neodvisnost, ko gre za kritične vesoljske tehnologije in dostop do vesolja; meni, da bo imelo v vojaških in civilnih zadevah še naprej ključno vlogo predvsem spremljanje razmer v vesolju; poudarja zavezanost nemilitarizaciji vesolja; priznava, da so za doseganje tega cilja potrebne zadostne finančne naložbe; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo neodvisnost EU glede vesoljskih struktur ter sredstva, potrebna za ta namen; meni, da je ta cilj ključnega pomena za civilne dejavnosti (po ocenah naj bi bilo v zahodnih državah od 6 do 7 % BDP odvisnih od tehnologije satelitskega ugotavljanja položaja in navigacije) ter za varnost in obrambo; meni, da bi bilo treba sodelovanje začeti na medvladni osnovi in prek agencije ESA;

4.  poudarja varnostni vidik programa Copernicus, zlasti njegove ukrepe, namenjene preprečevanju krize in odzivanju nanjo, humanitarno pomoč in sodelovanje, preprečevanje konfliktov, ki vključuje spremljanje skladnosti z mednarodnimi pogodbami, in pomorski nadzor; poziva visoko predstavnico, Komisijo in države članice, naj okrepijo cilj vesoljskih zmogljivosti v zvezi s preprečevanjem konfliktov;

5.  poudarja, da vesoljska politika EU v skladu s členom 189 PDEU spodbuja znanstveni in tehnični napredek, konkurenčnost industrije ter izvajanje politik EU, kar vključuje varnostno in obrambno politiko; želi spomniti, da sta vodilna programa EU – Galileo in Copernicus – civilna programa pod civilnim nadzorom in da jima je evropska narava omogočila delovanje in zagotovila uspeh; poziva Svet, podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj zagotovijo, da bodo evropski vesoljski programi razvili civilne vesoljske zmogljivosti in storitve, pomembne za evropsko varnost in obrambo, zlasti z dodelitvijo zadostnih sredstev za raziskave; meni, da je možnost dvojne rabe vesoljskih zmogljivosti pomembna za čim učinkovitejšo uporabo sredstev;

6.  poudarja, da imajo vesoljski programi varnostne in obrambne koristi, ki so tehnološko povezane s civilnimi prednostmi, in v zvezi s tem poudarja, da programa Galileo in Copernicus omogočata dvojno uporabo; meni, da bi bilo treba to zmogljivost v celoti razviti v naslednjih generacijah, vključno z izboljšanjem natančnosti, overjanja, šifriranja, kontinuitete in integritete (Galileo); poudarja, da so podatki o opazovanju zemlje z zelo visoko ločljivostjo in sistemi za ugotavljanje položaja koristni za uporabo v civilne in varnostne namene, na primer na področju obvladovanja nesreč, humanitarnih ukrepov, begunske pomoči, pomorskega nadzora, globalnega segrevanja, energetske varnosti in svetovne prehranske varnosti, pa tudi pri odkrivanju in odzivanju na svetovne naravne nesreče, predvsem suše, potrese, poplave in gozdne požare; ugotavlja, da je potrebno tesnejše usklajevanje med brezpilotnimi zrakoplovi in sateliti; poziva, naj se v vmesnem pregledu zagotovi dovolj sredstev za prihodnji razvoj vseh satelitskih sistemov;

7.  meni, da je potreben celovit, integriran in dolgoročen pristop k vesoljskemu sektorju na ravni EU; meni, da bi moral biti vesoljski sektor omenjen v novi svetovni strategiji EU za zunanjo in varnostno politiko, ob upoštevanju trenutnega razvoja vesoljskih programov EU z dvojno rabo in dejstva, da je treba dodatno razviti civilne vesoljske programe EU, ki se lahko uporabljajo tako za namene civilne varnosti kot za obrambne namene;

8.  pozdravlja s strani EU financirano večstransko pobudo o mednarodnem kodeksu ravnanja za dejavnosti v vesolju kot načinu uvedbe standardov obnašanja v vesolju, saj naj bi zagotovila večjo varnost, zaščito in trajnost v vesolju, tako da poudarja, da je pri dejavnostih v vesolju potrebna visoka mera previdnosti ter primerna skrbnost in preglednost, da bi ustvarili zaupanje v vesoljskem sektorju;

9.  poziva Komisijo, naj hitro opredeli potrebe EU v zvezi z morebitnim prispevkom vesoljske politike k SVOP za vse glavne vidike: izstrelitev, ugotavljanje položaja, zajemanje slik, komunikacija, vreme v vesolju, vesoljski odpadki, kibernetska varnost, radijsko motenje, slepljenje in druge namerne grožnje, varnost na tleh; meni, da bi bilo treba prihodnje vesoljske elemente obstoječih evropskih sistemov določiti glede na zahteve SVOP ter da bi morali vključevati vse zgoraj navedene vidike;

10.  poziva, naj se potrebne zahteve za prihodnje sisteme, zasebne ali javne, ki prispevajo k aplikacijam varovanja človeškega življenja (npr. ugotavljanje položaja, upravljanje zračnega prometa), opredelijo glede na varovanje pred morebitnimi napadi na varnost (radijsko motenje, slepljenje, kibernetski napadi, vreme v vesolju in odpadki); meni, da bi moral take varnostne zahteve certificirati in nadzorovati evropski subjekt (na primer EASA);

11.  v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba pri razvoju evropskih vesoljskih zmogljivosti za evropsko varnost in obrambo upoštevati ključna strateška cilja: varnost planeta z vesoljskimi sistemi v orbiti, namenjenimi spremljanju zemeljske površine ali posredovanju informacij ali satelitskih komunikacij za ugotavljanje položaja, navigacijo in določanje časa, ter varnost v vesolju, tj. varnost v orbiti in vesolju s sistemi za spremljanje razmer, ki se nahajajo na zemlji in v orbiti;

12.  je seznanjen z nevarnostmi kibernetskih vojn in hibridnih tveganj za evropske vesoljske programe, pri čemer upošteva, da je mogoče s slepljenjem ali radijskim motenjem ovirati vojaške misije, kar ima lahko daljnosežne posledice za vsakodnevno življenje na zemlji; meni, da kibernetska varnost terja skupen pristop EU, njenih držav članic ter podjetij in internetnih strokovnjakov; zato poziva Komisijo, naj vključi vesoljske programe v svoje dejavnosti na področju kibernetske varnosti;

13.  meni, da bi bilo treba izboljšati usklajevanje vesoljskih sistemov, ki jih razdrobljeno v razne namene razvijajo različne države članice, da bi bilo mogoče hitro predvidevati različne motnje (npr. za upravljanje zračnega prometa);

14.  poudarja, da je sodelovanje med Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje, agencijo za GNSS, Evropsko obrambno agencijo, Evropsko vesoljsko agencijo ter državami članicami bistvenega pomena za izboljšanje evropskih vesoljskih zmogljivosti in storitev; meni, da bi morala Unija, in sicer podpredsednica/visoka predstavnica, usklajevati, olajševati in podpirati takšno sodelovanje na področju vesolja, varnosti in obrambe prek posebnega operativnega središča za usklajevanje; je prepričan, da bi morala imeti Evropska vesoljska agencija pomembno vlogo pri opredelitvi in izvajanju enotne evropske vesoljske politike, kar vključuje varnostno in obrambno politiko;

15.  poziva Evropsko komisijo, naj predstavi rezultate vzpostavljenega evropskega okvira za sodelovanje pri raziskavah na področju varnosti in obrambe v vesolju, in poziva k oblikovanju priporočil v zvezi s tem, kako bi ga lahko dodatno razvili; poziva Komisijo, naj pojasni, kako so civilno-vojaške raziskave v programu Obzorje 2020 na področju vesoljskih zmogljivosti prispevale k izvajanju skupne varnostne in obrambne politike;

16.  pozdravlja okvir podpore za nadzor in spremljanje v vesolju; poziva Komisijo, naj obvešča Parlament o izvajanju okvira in njegovem učinku na varnost in obrambo; poziva jo tudi, naj določi časovni načrt izvajanja, ki bo opredeljeval predvideno strukturo;

17.  poudarja strateški pomen spodbujanja vesoljskih inovacij in raziskav na področju varnosti in obrambe; priznava precejšen potencial kritičnih vesoljskih tehnologij, kot je evropski sistem za prenos podatkov, ki omogoča stalno opazovanje zemlje v realnem času, razmestitev megakonstelacij nanosatelitov in, ne nazadnje, vzpostavitev odzivne vesoljske zmogljivosti; poudarja potrebo po inovativnih tehnologijah masovnih podatkov, s katerimi bi izkoristili celoten potencial vesoljskih podatkov za varnost in obrambo; poziva Komisijo, naj te tehnologije vključi v vesoljsko strategijo za Evropo;

18.  poziva k pripravi različnih diplomatskih pobud EU na področju vprašanj v zvezi z vesoljem, in sicer v dvostranskem in večstranskem okviru, da bi prispevali k razvoju institucionalizacije vesolja ter povečanju ukrepov za preglednost in krepitev zaupanja; poudarja, da si je treba bolj prizadevati v zvezi s spodbujanjem mednarodnega kodeksa ravnanja za dejavnosti v vesolju; spodbuja ESZD, naj upošteva vesoljsko komponento pri pogajanjih na drugih področjih;

19.  spodbuja države članice, naj izvedejo in zaključijo skupne programe in pobude, kot so večnacionalni vesoljski sistem zajemanja slik za nadzor, izvidništvo in opazovanje, vladne satelitske komunikacije (GovSatcom) ter programi za nadzor in spremljanje v vesolju (SST), jih spodbuja k združevanju in souporabi na področju obrambe in varnosti ter izraža svojo podporo tovrstnim skupnim programom in pobudam;

20.  pozdravlja tekoči projekt agencij EDA in ESA s področja vladnih satelitskih komunikacij (GovSatcom), ki je eden vodilnih programov agencije EDA, kakor ga je Evropski svet opredelil decembra 2013; v zvezi s tem poziva udeležene akterje, naj pripravijo stalni program in naj evropsko dodano vrednost agencije EDA uporabijo tudi za vojaško satelitsko komunikacijo; pozdravlja uspešno dokončanje projekta DESIRE I in začetek predstavitvenega projekta DESIRE II za prihodnje upravljanje sistemov daljinsko pilotiranega zrakoplova (RPAS) v neločenem zračnem prostoru, ki sta ju začeli agenciji EDA in ESA;

21.  meni, da bi sodelovanje EU in ZDA pri prihodnjih vesoljskih zmogljivostih in storitvah za varnostne in obrambne namene koristilo obema stranema; meni, da je sodelovanje EU in ZDA učinkovitejše in bolj združljivo, kadar sta obe strani na enaki ravni tehnologije ter zmogljivosti; poziva Komisijo, naj opredeli in obravnava vse morebitne tehnološke vrzeli; je seznanjen z delom, ki je bilo opravljeno za tretjo strategijo ZDA za izravnavo; poziva Unijo, naj to delo upošteva pri oblikovanju svoje globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko ter naj vesoljske zmogljivosti za varnost in obrambo vključi v omenjeno strategijo; meni, da bi bilo mogoče po potrebi izkoristiti že obstoječe dvostranske odnose med državami članicami in ZDA; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj se z obrambnimi ministri dogovori o pristopu, ki ga je treba ubrati, in o tej razpravi sproti obvešča Parlament;

22.  meni, da bi morala EU še naprej spodbujati uvedbo mednarodnega kodeksa ravnanja za dejavnosti v vesolju, da bi se tako zaščitila vesoljska infrastruktura in preprečila prisotnost orožja v vesolju; meni, da je v ta namen ključen razvoj programa za spremljanje razmer v vesolju; poziva Unijo, naj si prizadeva doseči ta cilj v sodelovanju z Odborom OZN za miroljubno rabo vesolja in drugimi ustreznimi partnerji;

23.  opozarja, da je potrebno tesno sodelovanje med EU in Natom na področju varnosti in obrambe; izraža prepričanje, da bi moralo sodelovanje med EU in Natom vključevati krepitev odpornosti s strani teh dveh subjektov in v sodelovanju s sosedami EU, pa tudi naložbe v obrambo; meni, da bi lahko imelo sodelovanje pri vesoljskih zmogljivostih in storitvah potencial za izboljšanje skladnosti med tema okviroma; je prepričan, da bi to tudi okrepilo vlogo Nata v varnostni in obrambni politiki ter kolektivni obrambi;

24.  vendar poudarja, da si mora EU še naprej prizadevati zagotoviti čim večjo stopnjo neodvisnosti v vesolju in na vojaškem področju; poudarja, da mora dolgoročno EU imeti svoje instrumente za ustanovitev obrambne unije;

25.  meni, da bi lahko zaščita vesoljskih zmogljivosti in storitev za varnost in obrambo pred kibernetskimi napadi, fizičnimi grožnjami, odpadki in drugimi oblikami škodljivega motenja ponudila možnosti za sodelovanje med EU in Natom, s čimer bi se zagotovila potrebna tehnološka infrastruktura za zavarovanje sredstev, saj bi v nasprotnem primeru naložba vredna več milijard davkoplačevalskega denarja v evropsko vesoljsko infrastrukturo šla v nič; priznava, da komercialnim satelitskim telekomunikacijam zaradi njihove vse večje uporabe za vojaške namene grozijo napadi; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj obvešča Parlament o razvoju sodelovanja med EU in Natom na tem področju;

26.  meni, da civilni programi EU na področju vesolja zagotavljajo raznolike zmogljivosti in storitve, ki bi jih bilo mogoče uporabiti v številnih sektorjih, vključno z naslednjimi stopnjami razvoja sistemov Copernicus in Galileo; ugotavlja, da je treba varnostne in obrambne pomisleke upoštevati že pri njihovi zasnovi; meni, da so spremljanje razmer v vesolju/vreme v vesolju, satelitska komunikacija, pridobivanje obveščevalnih podatkov s prestrezanjem elektronskih komunikacij ter zgodnje opozarjanje področja, ki bi jim lahko koristilo večje sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, dodatna podpora na ravni EU in stalne naložbe v agencije na področju vesolja, varnosti in obrambe ter stalna podpora tem agencijam;

27.  je seznanjen s pomenom regulirane javne storitve (PRS) sistema Galileo za navigacijo in usmerjanje vojaških sistemov; poziva visoko predstavnico in države članice EU k okrepitvi prizadevanj v zvezi z morebitno revizijo pogodbe o vesolju iz leta 1967 ali k oblikovanju novega regulativnega okvira, ki bi upošteval tehnološki napredek od 60. let 20. stoletja, cilj pa bi bil preprečiti oboroževalno tekmo v vesolju;

28.  ugotavlja, da sta preglednost in učinkovito ozaveščanje Evropejcev o uporabi vesoljskih programov EU, ki imajo neposreden učinek na uporabnike, kot so storitve Galileo in Copernicus, ključnega pomena za uspeh teh programov; meni, da bi bilo mogoče te programe uporabiti za povečanje učinkovitosti oblikovanja strategij in operacij v okviru SVOP; spodbuja opredelitev in razvoj potreb po zmogljivosti v zvezi z varnostjo in obrambo za naslednje generacije sistemov Galileo in Copernicus;

29.  opozarja na regulirano javno storitev sistema Galileo (PRS), ki jo lahko uporabljajo zgolj vladni uporabniki in je zato primerna za občutljive dejavnosti, pri katerih je treba zagotoviti robustnost in popolno zanesljivost; meni, da bi bilo treba v naslednjih generacijah še naprej razvijati zmogljivost PRS, da bi se bilo mogoče odzivati na porajajoče se grožnje; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo operativni postopki čim bolj učinkoviti, zlasti v primeru krize; poudarja, da je treba še naprej razvijati in spodbujati možnosti, ki jih ponuja Galileo, vključno s tistimi, ki so nujne za SVOP, da bi kar najbolj povečali socialno-ekonomske koristi; prav tako želi spomniti, da je treba okrepiti varnost infrastrukture sistema Galileo, tudi na zemlji, in poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami sprejme potrebne ukrepe v zvezi s tem;

30.  poudarja visoko stopnjo varnosti sistemov EU GNSS; poudarja, da je Agencija za evropski GNSS uspešno izvedla dodeljene naloge, zlasti prek odbora za varnostno akreditacijo in centrov za nadzor varnosti Galileo; v zvezi s tem poziva, naj se strokovno znanje in varnostna infrastruktura Agencije za evropski GNSS uporabita tudi za program Copernicus; poziva, naj se to vprašanje obravnava med vmesnim pregledom programov Galileo in Copernicus;

31.  predvsem ugotavlja, da v okviru programa Copernicus obstajajo operativne potrebe po podatkih o opazovanju zemlje z zelo visoko ločljivostjo, in poziva Komisijo, naj oceni, kako bi bilo mogoče te potrebe izpolniti, pri tem pa naj upošteva zahteve SVOP; izpostavlja dosežke, kot je opazovanje in predvajanje videoposnetkov iz vesolja v skoraj realnem času, in priporoča Komisiji, naj preuči, kako bi bilo mogoče izkoristiti njihove prednosti, tudi v varnostne in obrambne namene; prav tako želi spomniti, da je treba okrepiti varnost infrastrukture sistema Copernicus, tudi na zemlji, pa tudi varnost podatkov, in poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami sprejme potrebne ukrepe v zvezi s tem; poudarja tudi, kako pomembno je obravnavati možnost vključitve industrije v upravljanje dejavnosti programa Copernicus;

32.  opozarja, da je treba izboljšati proces širjenja informacij od satelitov do uporabnikov, tudi z izgradnjo potrebne tehnološke infrastrukture; je seznanjen z dejstvom, omenjenim v sporočilu Komisije, da se 60 % elektronske opreme na evropskih satelitih trenutno uvaža iz ZDA; poziva k pobudi o zaščiti občutljivih in osebnih podatkov v tem okviru;

33.  odobrava delo, s katerim se EU zagotavlja avtonomni dostop do vladnih satelitskih komunikacij (GovSatcom), in poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za napredek na tem področju; želi spomniti, da sta Komisija in Evropska obrambna agencija kot prvi korak v tem procesu opredelili civilne in vojaške potrebe, in meni, da bi morala pobuda zajemati združevanje povpraševanja in biti oblikovana tako, da bo kar najbolje izpolnjevala opredeljene potrebe; poziva Komisijo, naj na podlagi potreb in zahtev uporabnikov pripravi oceno stroškov in koristi različnih rešitev:

v zvezi s tem poziva Komisijo, naj obravnava vprašanje lastništva in odgovornosti; ugotavlja, da bi nova pobuda morala biti – ne glede na končno odločitev – v interesu javnosti in koristiti evropski industriji (proizvajalcem, operaterjem, izstreliteljem in drugim industrijskim panogam); meni, da bi bilo treba GovSatcom obravnavati tudi kot priložnost za povečanje konkurenčnosti in inovacij, saj bi bilo mogoče na izjemno konkurenčnem in dinamičnem trgu SATCOM izkoristiti prednosti razvoja dvojnih tehnologij; poudarja, da je treba zmanjšati odvisnost od dobaviteljev opreme in storitev, ki ne prihajajo iz EU;

34.  poudarja, da gre pri razvoju SST za dobro pobudo za sodelovanje na področju vesoljske tehnologije in korak proti varnosti v vesolju; poziva k nadaljnjemu razvoju lastne zmogljivosti SST kot prednostne naloge Unije pri zaščiti gospodarstva, družbe in državljanov, pa tudi na področju vesoljskih zmogljivosti za evropsko varnost in obrambo; meni, da bi moral SST postati program EU z lastnim proračunom, pri čemer pa bi bilo treba zagotoviti, da se zaradi tega ne bodo zmanjševala sredstva za tekoče projekte; prav tako meni, da bi morala EU razviti bolj holistično zmogljivost spremljanja razmer v vesolju z bolj predvidljivimi možnostmi, vključno z nadzorom vesolja ter analizo in oceno morebitnih groženj in nevarnosti za vesoljske dejavnosti; zato poziva Komisijo, naj z razvojem širšega koncepta spremljanja razmer v vesolju, ki bi obravnaval tudi mednarodne grožnje vesoljskim sistemom, nadgradi SST ter v sodelovanju z agencijo ESA upošteva vesoljsko vreme in objekte blizu zemlje, pa tudi potrebo po raziskavah v zvezi s tehnološkimi sistemi za preprečevanje in uničevanje vesoljskih odpadkov; meni, da bi bilo treba doseči celostno usklajevanje vesoljskih dejavnosti, ne da bi pri tem preprečevali svobodo do uporabe vesolja; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi zasebnemu sektorju zaupali pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju in vzdrževanju z varnostnega vidika neobčutljivih delov sistema SST, pri čemer bi lahko kot zgled uporabili dvostransko upravljavsko strukturo programa Galileo;

35.  poudarja, da je treba oblikovati politike in raziskovalne zmogljivosti, s katerimi bi zagotovili možnost uporabe v prihodnje in oblikovali konkurenčno evropsko industrijo, ki bi bila na temeljih zdravega gospodarskega okolja zmožna doseči komercialni uspeh; ugotavlja, da imajo zasebni subjekti na vesoljskem trgu vse večji pomen; poudarja potrebo po udeležbi malih in srednjih podjetij ter koristi, ki iz tega izhajajo, pri postopku raziskav, razvoja in proizvodnje, povezane z vesoljskimi tehnologijami, zlasti tistimi, ki so pomembne za zagotavljanje varnosti; je še naprej previden v zvezi s tveganji, povezanimi z nereguliranimi zasebnimi pobudami s posledicami za varnost in obrambo; poudarja, da se lahko ravnovesje med tveganji in koristmi razlikuje med segmenti vesoljskih dejavnosti, zato ga je treba oceniti za vsak primer posebej, zlasti glede na posebne značilnosti v smislu suverenosti in strateške avtonomije; poziva Komisijo in podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovita sredstva, potrebna za obvladovanje teh tveganj;

36.  poudarja, da mora breme v zvezi z naložbenimi prizadevanji na področju vesolja glede na njegov pomen nositi javni sektor; meni, da lahko zaradi visokih stroškov razvoja vesoljskih programov in infrastrukture uspešnost takih projektov dosežemo le z odločnimi prizadevanji javnega sektorja za usmerjanje zasebnih pobud;

37.  poudarja, da bi bilo v zvezi s prihodnjim financiranjem evropskih vesoljskih programov koristno določiti, v katerih primerih je mogoče uporabiti oblike javno-zasebnih partnerstev;

38.  poudarja, da je treba vzpostaviti pravilne regulativne in politične okvire, ki bi industriji dali dodaten zagon in spodbude za tehnološki razvoj in raziskave vesoljskih zmogljivosti; poziva, naj se v zgoraj omenjenih panogah zagotovijo potrebna sredstva za vesoljske raziskave; ugotavlja, kako pomembno vlogo ima lahko program Obzorje 2020 pri zmanjševanju odvisnosti EU na področju bistvenih vesoljskih tehnologij; v zvezi s tem opozarja, da vesoljski del programa Obzorje 2020 sodi med prednostne naloge cilja „vodilnega položaja v industriji“, predvsem pod posebni cilj „vodilni položaj na področju omogočitvenih in industrijskih tehnologij“; zato meni, da bi bilo treba program Obzorje 2020 uporabiti za podporo podlagi evropske vesoljske tehnologije in vesoljskih industrijskih zmogljivosti; poziva Komisijo, naj med vmesnim pregledom programa Obzorje 2020 dovolj sredstev nameni kritičnim vesoljskim tehnologijam za varnost in obrambo;

39.  meni, da bi lahko EU imela vlogo pri zagotavljanju, da bi evropske vesoljske zmogljivosti in storitve postale trdnejše, odpornejše in bolj odzivne; je prepričan, da bi bilo treba zmogljivost za hiter odziv za zamenjavo ali obnovo poškodovane ali dotrajane opreme v vesolju, medtem ko se odvija kriza, razviti prek partnerstva več držav, tudi na evropski ravni; izraža priznanje delu agencije ESA v zvezi z razvojem programa za spremljanje razmer v vesolju za zaznavanje in napovedovanje vesoljskih odpadkov ali trčenja satelitov; poudarja, da je treba nujno zmanjšati tveganje trka zaradi naraščajočega števila satelitov in naraščajoče količine vesoljskih odpadkov; poziva Komisijo in Svet, naj to zmogljivost financirata tudi po letu 2016; zato pozdravlja pobudo Komisije v zvezi z evropskim sistemom za nadzor in spremljanje v vesolju (SST), ki bo zagotovil neodvisnost EU v vesolju; dvomi, da so vzpostavljene ustrezne strukture upravljanja za vodenje PRS in druge ključne vesoljske infrastrukture v primeru oboroženega napada ali druge večje varnostne krize;

40.  spodbuja Komisijo in evropske agencije na področjih vesolja, varnosti in obrambe, naj se povežejo in pripravijo belo knjigo o zahtevah za usposabljanje za uporabo vesoljskih zmogljivosti in storitev za varnost in obrambo; meni, da je treba mobilizirati sredstva EU za pilotne tečaje na področjih, na katerih so države članice in pristojne evropske agencije ugotovile takojšnjo potrebo;

41.  meni, da je dodatna finančna in politična podpora za razvoj in uporabo nosilnih raket EU ter programa za demonstrator v orbiti za večkratno uporabo v Evropi (PRIDE) strateško pomembna, saj je demonstrator stroškovno učinkovitejši in zagotavlja neodvisen dostop do vesolja ter načrt za krizno upravljanje na področju vesolja;

42.  izraža zaskrbljenost glede višjih stroškov programov Copernicus in Galileo, ki izdatno presegajo začetna proračunska sredstva; izraža podporo nadaljnjemu razvoju vesoljskih zmogljivosti EU in ob tem poziva k ustreznemu upravljanju finančnih sredstev;

43.  poziva tiste države članice, ki niso ratificirale pogodbe o vesolju, naj to storijo, saj je pomembna za vzdrževanje prava v vesolju;

44.  pozdravlja proces in načrte za razvoj novih evropskih nosilnih raket Ariane 6 in VEGA ter meni, da je razvoj teh nosilnih raket bistvenega pomena za dolgoročno uspešnost izvedljivost in neodvisnost evropskih vesoljskih programov, ki služijo obrambnim in varnostnim namenom; je trdno prepričan, da mora biti ohranjanje vodilnega položaja evropskih nosilnih raket strateški evropski cilj v času, kot se pojavljajo novi konkurenti, ki jih močno podpirajo konkurenčni modeli financiranja; meni, da je treba za uresničitev tega cilja uvesti primerne strukturne in zakonodajne spremembe ter spremembe v financiranju, ki bodo spodbudile razvoj inovativnih, konkurenčnih projektov na evropski ravni; med drugim zagovarja inovacije na področju ponovne uporabe sestavnih delov, saj to pomeni velik korak naprej z vidika učinkovitosti in trajnosti; meni, da bi morala EU posebno pozornost nameniti učinku določenih projektov, ki se nanašajo na neodvisnost EU, kot je sodelovanje z Rusijo na občutljivih področjih, kot je izstrelitev satelitov z raketami Sojuz;

45.  je seznanjen s strateškim pomenom neodvisnega dostopa do vesolja in potrebo po namenskem ukrepanju EU, tudi z vidika varnosti in obrambe, saj bi s to zmogljivostjo Evropa pridobila dostop do vesolja v primeru krize; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z agencijo ESA in državami članicami:

meni, da so ta prizadevanja nujna, če želimo zagotoviti konkurenčnost Evrope na svetovnem trgu izstrelitvene tehnologije; prav tako meni, da bi morala EU poskrbeti za trdno podlago na področju vesoljske tehnologije in za potrebno industrijsko zmogljivost, da bi lahko oblikovala, razvijala, izstreljevala, upravljala in uporabljala vesoljske sisteme, in sicer od tehnološke avtonomije in kibernetske varnosti do premislekov v zvezi z dobavitelji;

46.  meni, da bi morala Unija spodbujati vse akterje v tehnoloških dobavnih verigah in dobavnih verigah znanja, naj svojo pozornost usmerijo v vesoljske zmogljivosti in tehnologije z dvojno rabo, pomembne za varnost in obrambo, ter da bi morala spodbujati razvoj inovativnih aplikacij in novih poslovnih idej na tem področju, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih in na razvoju podjetništva v tem sektorju; ugotavlja, da so potrebne stalne finančne naložbe za podporo tehnoloških raziskav in razvoja; je trdno prepričan, da mora javni sektor zagotoviti spodbude za vzpostavitev posebnih inkubatorjev in sredstev, namenjenih zagotavljanju financiranja inovativnim zagonskim podjetjem, tako da visoki stroški vesoljskih raziskav ne bodo ovirali uveljavitve inovativnih projektov; poziva k načrtu za uporabo vesoljskih tehnologij z dvojno rabo v vesoljskem sektorju, da bi prispevali k razvoju evropske obrambne industrije in krepili konkurenco;

47.  poudarja, da je treba podpreti prizadevanja za okrepitev evropskega sodelovanja v sektorju, da bi prešli visoko raven razdrobljenosti, predvsem kar zadeva institucionalne zahteve; je prepričan, da je lahko samo bolj stroškovno učinkovita, pregledna in enotna evropska vesoljska industrija mednarodno konkurenčna; poudarja, da je treba evropsko vesoljsko industrijsko politiko dodatno razviti ob usklajevanju z agencijo ESA, da bi zagotovili dopolnjevanje;

48.  opozarja, da je za ohranjanje in krepitev varnosti, obrambe ter stabilnosti Evrope pomembno preprečiti izvažanje občutljive vesoljske tehnologije v države, ki ogrožajo regionalno ali svetovno varnost in stabilnost, vodijo agresivno zunanjo politiko, neposredno ali posredno podpirajo terorizem ali zatirajo svoje ljudstvo; poziva visoko predstavnico, države članice EU in Komisijo, naj zagotovijo dosledno spoštovanje osmih meril Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP ter pravil Uredbe (ES) št. 428/2009 o blagu z dvojno rabo v zvezi z izvažanjem občutljive z vesoljem povezane tehnologije;

49.  poudarja, da je potrebno boljše usklajevanje vesoljskih zmogljivosti EU ter razvoj potrebnih sistemskih struktur in postopkov, da bi zagotovili ustrezno raven varnosti, tudi varnosti podatkov; poziva Komisijo, naj oblikuje in spodbuja model upravljanja za vsak sistem, ki zagotavlja varnost in z obrambo povezane storitve; meni, da bi moral vesoljske zmogljivosti EU, namenjene varnosti in obrambi, upravljati poseben center za usklajevanje operativnih dejavnosti (center za poveljevanje in nadzor, kakor je naveden v delovnem načrtu programa Obzorje 2020 za obdobje 2014–2015), če želimo končnim uporabnikom zagotoviti celovite storitve; meni, da bi bilo treba zaradi stroškovne učinkovitosti ta center po možnosti združiti z obstoječim organom EU, na primer Agencijo za evropski GNSS, Satelitski center EU ali Evropsko obrambno agencijo, pri tem pa upoštevati zmogljivosti, ki jih te agencije že ponujajo;

50.  meni, da bi dolgoročno lahko vzpostavitev pravnega okvira, ki bi omogočal stalne naložbe na ravni EU v varnostne in obrambne zmogljivosti, omogočila tesnejše in bolj sistematično evropsko sodelovanje na področju obrambe z namenom zagotavljanja ključnih zmogljivosti; zato je seznanjen s sklepi Evropskega sveta iz junija 2015; poziva Svet, podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj vzpostavijo potrebni okvir za financiranje na ravni EU;

51.  ugotavlja, da je evropska vesoljska industrija izredno zgoščena in ima visoko stopnjo navpičnega združevanja, pri čemer štiri podjetja zagotavljajo več kot 70 % vseh delovnih mest v evropskem vesoljskem sektorju, 90 % delovnih mest v proizvodnji tega sektorja pa se nahaja v šestih državah; poudarja, da ne bi smeli spregledati potenciala držav z dobrimi rezultati pri prijavljanju visokotehnoloških patentov, ki nimajo tradicije na področju vesoljskih dejavnosti, ter poziva politike k spodbujanju sodelovanja teh držav v evropskem vesoljskem sektorju, vključno z uporabo orodij programa Obzorje 2020;

52.  meni tudi, da bi bilo treba raziskave in razvoj na področju vesoljske tehnologije in storitev okrepiti v skladnem okviru politike EU;

53.  meni, da bi lahko bila nova bela knjiga na ravni EU o varnosti in obrambi primerno sredstvo za organizacijo prihodnjih dejavnosti EU v vesoljskih varnostnih in obrambnih zmogljivostih; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj začne razpravo o opredelitvi ravni ambicij EU na prekrivajočih se področjih vesoljskih zmogljivosti ter varnosti in obrambe; meni, da bi to lahko omogočilo dosleden razvoj na vseh področjih zmogljivosti v zvezi z ohranjanjem miru, preprečevanjem konfliktov in krepitvijo mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov; poziva Komisijo, naj v prihodnjem akcijskem načrtu za evropsko obrambo predstavi svoje načrte v zvezi z vesoljskimi dejavnostmi za podporo varnosti in obrambe; obenem priznava, da ima z varnostjo povezano mednarodno sodelovanje z zanesljivimi partnerji EU na področju vesolja prednosti;

54.  opozarja, da so vesoljski odpadki vse večja težava za varnost v vesolju, in poziva EU, naj podpre raziskave in razvoj tehnologije za dejavno odstranjevanje odpadkov; spodbuja EU k naložbi v sprejetje mednarodnega sporazuma, v okviru katerega bi se zagotovila pravna opredelitev vesoljskih odpadkov, določila pravila in predpisi v zvezi z njihovim odstranjevanjem ter pojasnila vprašanja odgovornosti; poudarja, da je potreben izboljšan mehanizem svetovnega spremljanja razmer v vesolju, in poziva k povezovanju evropskega sistema za spremljanje razmer v vesolju s partnerji, kot so ZDA, ter k več ukrepom za izgradnjo zaupanja in izmenjavi informacij z drugimi sogovorniki;

55.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Organizacije Severnoatlantske pogodbe, agencijam EU na področjih vesolja, varnosti in obrambe ter parlamentom.

(1) UL L 122, 24.4.2014, str. 44. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 1. (3) UL L 158, 27.5.2014, str. 227.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o razvoju vesoljskega trga (2016/2731(RSP))

P8_TA(2016)0268 B8-0739/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 189 naslova XIX Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. februarja 2013 z naslovom „Vesoljska industrijska politika EU“ (COM(2013)0108),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. aprila 2011 z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“ (COM(2011)0152),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom „Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – razvoj konkurenčnega gospodarstva v Evropi, ki temelji na podatkih in znanju“ (COM(2016)0178),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. junija 2010 z naslovom „Akcijski načrt za aplikacije globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS)“ (COM(2010)0308),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 512/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 912/2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o zahtevah za homologacijo za uvedbo sistema eCall, vgrajenega v vozilo, kot storitev številke 112 in spremembi Direktive 2007/46/ES(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom(6),

–  ob upoštevanju ustreznih sklepov Sveta in ministrske izjave iz Amsterdama z dne 14. aprila 2016 o sodelovanju na področju povezane in avtomatizirane vožnje,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2016 o vesoljskih zmogljivostih za evropsko varnost in obrambo(7),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 10. decembra 2013 o vesoljski industrijski politiki EU – sprostitev potenciala za gospodarsko rast v vesoljskem sektorju(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2012 o vesoljski strategiji Evropske unije, ki bo koristila državljanom(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2011 o uporabi globalnih satelitskih navigacijskih sistemov v prometu: kratko- in srednjeročna politika EU(10),

–  ob upoštevanju študije iz januarja 2016 o razvoju vesoljskega trga v Evropi(11),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so vesoljske dejavnosti EU izjemno pomembne za znanstveni in tehnični napredek, inovacije, gospodarsko rast, industrijsko konkurenčnost, socialno kohezijo, ustvarjanje strokovnih delovnih mest, odpiranje podjetij ter nove priložnosti za nabavne in prodajne trge;

B.  ker bi utegnile storitve satelitske navigacije, opazovanja zemlje (EO) in satelitskih komunikacij bistveno prispevati k izvajanju vrste politik Unije; ker bi utegnili biti evropski državljani deležni precejšnjih prednosti storitev satelitske navigacije in opazovanja zemlje;

C.  ker izvajanje vodilnih vesoljskih programov dokazuje dodano vrednost sodelovanja na ravni EU; ker EU še zmeraj nima povezane in usklajene vesoljske politike;

D.  ker je avtonomni dostop do vesolja za EU strateškega pomena; ker so zelo zanesljive in natančne informacije o položaju in času ter podatki v sklopu opazovanja zemlje temeljnega pomena za krepitev evropske avtonomije in ker imata programa evropski GNSS in Copernicus povsem inovativen pristop k izvajanju tehnologije; ker bo Unija za njuno infrastrukturo v obdobju do leta 2020 namenila več kot 11 milijard EUR;

E.  ker evropske geostacionarne navigacijske storitve (EGNOS), ki krepijo signal GPS, že delujejo, Galileo pa bo kmalu začel izvajati začetne storitve; ker Copernicus že deluje in so njegove osrednje storitve že na voljo uporabnikom, podatki pa prosto dostopni z vsega sveta;

F.  ker tehnologije, razvite v okviru vesoljskih raziskav, močno krepijo in spodbujajo tudi področja drugih politik;

G.  ker je povezava obstoječe infrastrukture na področjih shranjevanja podatkov, mrež in izjemno zmogljivega računalništva v Evropi potrebna za razvoj zmogljivosti za obdelavo in shranjevanje velike količine satelitskih podatkov in je zato pomembna za poenostavitev močne in konkurenčne evropske prodajne industrije EO;

H.  ker se pričakuje, da bo evropski GNSS v naslednjih dveh desetletjih prinesel gospodarske in družbene koristi v vrednosti med 60 in 90 milijard EUR; ker potencial prodajnih storitev EO, ki se bo dosegel do leta 2030, po ocenah znaša približno 2,8 milijarde EUR, pri čemer bo več kot 90 % zneska izviralo iz programa Copernicus;

I.  ker razvoj prodajnih rešitev in storitev, temelječih na vesoljskih podatkih, doslej ni izpolnil pričakovanj; ker je treba, če želimo v celoti izkoristiti potencial trga vesoljskih podatkov, spodbuditi tako javno kot zasebno povpraševanje, prav tako pa je treba odpraviti razpršenost trga in vse tehnične, zakonodajne in druge ovire, ki onemogočajo delovanje notranjega trga na področju vesoljskih proizvodov in storitev;

J.  ker je Komisija v svojem delovnem programu za leto 2016 izrazila namero predstaviti vesoljsko strategijo za Evropo in aprila 2016 začela javna posvetovanja; ker bo ta resolucija dala zagona tej strategiji;

Vesoljska strategija in tržno uvajanje

1.  spodbuja Komisijo, naj predstavi celovito, ambiciozno in v prihodnost usmerjeno strategijo, s katero bi kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno Evropi zagotovila vodilen položaj na področju vesoljske tehnologije in storitev na svetovnem trgu, ji omogočila neodvisen dostop do vesolja ter poskrbela za enakopravne pogoje za evropsko vesoljsko industrijo;

2.  meni, da bi moral biti eden glavnih elementov strategije uvajanje vesoljskih podatkov, storitev in aplikacij na trg, da bi kolikor mogoče povečali socialno-ekonomske koristi vesoljskih programov EU;

3.  poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje strategije predstavi predlog jasne evropske vesoljske industrijske politike;

4.  poudarja, da bi moral biti razvoj vesoljskih programov EU v prihodnosti usmerjen k uporabnikom, voditi pa bi ga morale javne, zasebne in znanstvene potrebe;

5.  je seznanjen s širokim krogom deležnikov, ki sodelujejo pri izvajanju vesoljske politike EU, predvsem Komisija, Agencija za evropski GNSS, Evropska vesoljska agencija, ponudniki storitev Copernicus (Eumetsat, Evropska agencija za okolje, Evropska agencija za pomorsko varnost, Frontex, Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi, Skupno raziskovalno središče, Mercator Ocean), države članice in industrija; poziva jih, naj še naprej spodbujajo sodelovanje, predvsem med EU in Evropsko vesoljsko agencijo; poziva Komisijo, naj prevzame vidnejšo vlogo pri razvoju zmogljivosti evropske industrije za izboljšanje podatkovnega dostopa, tržnega uvajanja in konkurenčnosti na svetovnem trgu;

6.  poudarja, da je za vesoljske dejavnosti EU potrebna poenostavljena institucionalna struktura, da bo mogoče olajšati vključevanje javnih in zasebnih uporabnikov; poziva Komisijo, naj to potrebo obravnava v strategiji ter predlaga jasne opredelitve vlog različnih akterjev;

7.  poudarja, kako pomembna je regionalna razsežnost; podpira tesnejše sodelovanje regionalnih in lokalnih organov pri uspešni vesoljski politiki EU; vztraja, da je treba usklajevati lokalne pobude na nacionalni ravni, da bi preprečili podvajanje med Komisijo in državami članicami;

Tehnične ovire

8.  pozdravlja napredek, dosežen pri obeh vodilnih vesoljskih programih, Galileo in Copernicus; meni, da bi ju bilo treba obravnavati kot dopolnilna programa in spodbujati nadaljnje sinergije; poziva Komisijo, naj spoštuje časovni načrt ter zagotovi hitro in popolno delovanje vesoljske in zemeljske infrastrukture ter storitev, ki jih zagotavljata vodilna programa; meni, da je preprečevanje nadaljnjih zamud osrednjega pomena pri ohranjanju zaupanja v zasebni sektor; ponovno poudarja svetovne tržne priložnosti za evropski GNSS, povezane z razširitvijo pokritosti z EGNOS na jugovzhodno in južno Evropo, Afriko in Bližnji vzhod;

9.  podpira razvoj integriranih aplikacij z uporabo programov EGNOS/Galileo in Copernicus;

10.  meni, da je razširjanje podatkov Copernicus preveč razdrobljeno in da je pomembno, da evropska industrija izkoristi pristop EU; poudarja, da je boljši dostop do podatkov EO Copernicus osnovni pogoj za vzpostavitev močnega sektorja prodajne industrije; poudarja predvsem, da je potreben hitrejši dostop do obsežnih podatkovnih nizov EO, kot so časovne vrste;

11.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo podatki programa Copernicus na voljo neodvisnim platformam IKT, ki omogočajo shranjevanje, upravljanje, obdelavo in enostaven dostop do obsežnih podatkov, prav tako pa bi poenostavile vključevanje podatkovnih nizov iz čim več virov in jih posredovale uporabnikom; meni, da bi morale te platforme:

12.  priporoča tudi, naj Komisija tesno sodeluje z državami članicami in Evropsko vesoljsko agencijo pri oblikovanju ustrezno integriranega sistema infrastrukture z ustrezno ravnjo zaščite podatkov;

13.  poudarja, da bo brez nabora čipov in sprejemnikov, ki jih podpira Galileo, tržno uvajanje zelo oteženo; zato pozdravlja, da je bil v podporo njihovemu razvoju v proračunu za evropski GNSS rezerviran znesek za program financiranja temeljnih elementov, ki ga upravlja Agencija za evropski GNSS; poziva Komisijo, naj med vmesno revizijo preuči, ali bi bilo treba ta znesek povečati;

14.  poziva Agencijo za evropski GNSS, naj še naprej sodeluje s proizvajalci nabora čipov in sprejemnikov, da bo razumela njihove potrebe in jim zagotovila potrebne tehnične informacije in specifikacije ter tako poskrbela, da bo čim večji obseg uporabniške opreme združljiv s sistemom Galileo; meni, da bi bilo treba potrebe industrije vključiti v proces oblikovanja programa, da bo sistem še naprej izpolnjeval potrebe trga; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo industrija Galileo sprejela kot enega od referenčnih primerov za večkonstelacijski sprejemnik;

15.  opozarja, da bo imel Galileo konkurenčno prednost, saj bo ponujal nekatere rešitve, ki jih druge konstelacije GNSS ne ponujajo, na primer odprto overjanje storitev ter izjemno visoko natančnost in zanesljivost komercialnih storitev; poudarja, da je treba zato čim prej omogočiti delovanje teh rešitev, saj bi s tem zagotovili, da bo Galileo referenčna izbira, prav tako pa bi lahko začeli izpostavljati njegove prednosti pred konkurenti;

16.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bodo vzpostavljeni potrebni tehnični standardi, ki bodo omogočali uporabo vesoljskih podatkov in storitev; poziva Komisijo, naj za oblikovanje teh standardov ustanovi tematske delovne skupine s strokovnjaki iz držav članic;

Tržne ovire

17.  meni, da bi morale biti dejavnosti javnega sektorja, tudi dejavnosti ustreznih evropskih agencij, predvidljive, da bi spodbujali naložbe zasebnega sektorja; načeloma meni, da bi morala prihodnje vesoljske storitve povečini zagotavljati in naročati komercialna podjetja, razen če obstajajo tehtni razlogi, na primer neposredno varnostno tveganje, ki onemogočajo to možnost; predlaga, naj se vmesna ocena uredb o programih Copernicus in Galileo izkoristi za okrepitev sodelovanja zasebnega sektorja pri zagotavljanju storitev;

18.  poziva Komisijo, naj v zvezi s podatki programa Copernicus čim prej jasno opredeli vlogo osrednjih javnih storitev (katere proizvode ponujajo v sklopu odprte in brezplačne politike dostopa ter s katerimi postopki je mogoče dodajati nove proizvode) in katere zadeve se prepustijo prodajnemu sektorju; poziva Komisijo, naj oceni potrebe po podatkih EO zelo visoke ločljivosti v namene notranjih operacij EU; meni, da bi bilo treba te podatke kupiti pri evropskih komercialnih ponudnikih, da bi okrepili položaj evropske industrije in ji omogočili prodajo na komercialnih trgih po vsem svetu; prav tako poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi javnim organom poenostavili naročanje vesoljskih storitev, tudi s spodbujanjem naročil pred uradno prodajo, s čimer bi podprli predvsem inovativna mala in srednja podjetja;

19.  poziva k okrepitvi prizadevanj za ozaveščanje o potencialu evropskih vesoljskih programov v javnem in zasebnem sektorju ter med končnimi uporabniki, pa tudi k spodbujanju uporabe vesoljskih podatkov v javnem sektorju in poslovni skupnosti; meni, da bi utegnil biti učinkovit uporabniško voden pristop k reševanju problemov, pri katerem bi bile potrebe politik usklajene z ustreznimi operativnimi satelitskimi storitvami; priporoča, naj Komisija spodbuja izmenjavo primerov najboljše prakse, kot je program Space for Smarter Government v Združenem kraljestvu; meni, da utegne imeti Komisija pomembno vlogo pri zbiranju potreb javnega sektorja in ustvarjanju povpraševanja uporabnikov;

20.  ceni številne dejavnosti ozaveščanja, ki jih izvajajo Komisija, Agencija za evropski GNSS in Evropska vesoljska agencija, ponudniki storitev Copernicus, nacionalne vesoljske agencije in drugi deležniki; kot uspešne primere najboljše prakse izpostavlja letne konference o evropski vesoljski politiki, konference o evropskih vesoljskih rešitvah, dneve vesolja, evropsko razstavo o vesolju, risarski natečaj Galileo, tekmovanje na področju evropske satelitske navigacije ter program Copernicus Masters;

21.  meni, da bi si bilo treba močneje prizadevati za promocijo in trženje programa Copernicus;

22.  poziva Agencijo za evropski GNSS, naj nadaljuje prizadevanja na področju promocije in trženja programov Galileo in EGNOS ter posreduje informacije o potrebah uporabnikov in razvoju dogodkov na trgu satelitske navigacije;

23.  meni, da bi morala Komisija v ozaveščanje o prednostih vesoljskih podatkov programov Copernicus in Galileo vključiti tudi mrežo regionalnih centrov Europe Direct v državah članicah ter podpirati javne organe pri ugotavljanju njihovih potreb;

Vesolje v politikah EU

24.  priporoča, naj Komisija in države članice zagotovijo, da se bodo infrastruktura evropskih vesoljskih programov in njihove storitve uporabljale tudi v sorodnih politikah in programih; meni, da bi morala Komisija okrepiti povezavo med vesoljskimi zmogljivostmi EU in dejavnostmi na področjih politik, kot so notranji trg, industrijska baza, delovna mesta, rast, naložbe, energija, podnebje, okolje, zdravje, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, transport, turizem, enotni digitalni trg, regionalna politika in lokalno načrtovanje; meni, da je prepoznati velik potencial pri obravnavi izzivov, kot so migracije, upravljanje meja in trajnostni razvoj;

25.  zato odločno poziva Komisijo, naj preveri primernost vseh obstoječih in novih političnih pobud, s čimer bo zagotovila kar najboljšo uporabo vesoljskih zmogljivosti EU; poziva Komisijo, naj pregleda veljavno zakonodajo EU ter oceni, ali so potrebne spremembe, s katerimi bi spodbudili uporabo satelitskih podatkov in storitev (GNSS, EO, telekomunikacije), zagotovili socialno-ekonomske in druge prednosti ter preverili primernost nove zakonodaje;

26.  poziva Komisijo, naj preuči možnost vključitve evropskih programov GNSS in Copernicus v sosedsko in razvojno politiko Unije ter v pogajanja o sodelovanju z državami nečlanicami in mednarodnimi organizacijami;

27.  poudarja, kako pomembni so podatki evropskega GNSS za večjo varnost in učinkovito uporabo sistemov za inteligentno upravljanje transporta in prometa; spominja na uredbi o storitvi eCall in digitalnih tahografih, s katerima se bo spodbujalo sprejetje programov Galileo in EGNOS; poziva Komisijo, naj obravnava tudi druga morebitna področja uporabe, ki bi koristila varnosti in zaščiti državljanov EU, na primer za ugotavljanje lokacije klicev/sporočil v sili; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem sprejme zakonodajne ukrepe, da bi zagotovila združljivost nabora čipov GNSS s programi Galileo/EGNOS, zlasti na področju civilnega letalstva in kritične infrastrukture;

28.  poudarja, da bi lahko imeli vesoljski podatki in storitve bistveno vlogo, saj bi lahko Evropa po njihovi zaslugi prevzela vodilno vlogo pri pomembnih tehnoloških trendih, kot so internet stvari, pametna mesta, veliki podatki in povezana/avtonomna vozila; v zvezi s tem pozdravlja amsterdamsko izjavo, ki poudarja vlogo programov Galileo in EGNOS;

Dostop do financiranja in strokovnega znanja

29.  poudarja, da je treba povečati financiranje za razvoj prodajnih aplikacij in storitev ter v splošnem okrepiti prodajni trg; poziva Komisijo, naj v obdobju naslednjega večletnega okvira preuči, ali je zaželeno v ta namen rezervirati večji del vesoljskega proračuna EU;

30.  poudarja, da ima EU na voljo široko paleto možnosti za dostop do financiranja, s katerim bi bilo mogoče podpreti prodajni sektor vesoljskih zmogljivosti (Obzorje 2020, ESIF, COSME, EFSI ipd.); poziva Komisijo, naj te instrumente uporablja usklajeno in osredotočeno, prav tako pa naj poenostavlja svetovalne in podporne storitve; prav tako poziva Komisijo, naj uvede inovativne in prožne mehanizme financiranja ter obravnava nezadostno razpoložljivost tveganega kapitala; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti poenostavljenemu dostopu do financiranja za evropska zagonska, mikro, mala in srednja podjetja, predvsem da bi pripomogli k njihovemu uspehu v zgodnji fazi komercializacije;

31.  poziva Komisijo, naj z boljšim dostopom do financiranja in ustrezne podpore za konkurenčnost evropske vesoljske industrije, pa tudi z namenskimi ukrepi EU, ki bi Evropi zagotovili neodvisen dostop do vesolja, spodbuja internacionalizacijo vesoljskih podjetij, tudi malih in srednjih;

32.  priporoča okrepitev povezave med raziskavami in razvojem ter podporo programom poslovnega razvoja; zlasti meni, da bi bilo treba bolje izkoristiti inovacijski potencial programa Obzorje 2020 za vesoljski sektor; poziva k ustrezni strategiji obveščanja poslovne skupnosti o rezultatih z vesoljem povezanih raziskav v sklopu Obzorja 2020 in meni, da je treba spodbujati tesnejše sodelovanje med univerzami in zasebnimi podjetji za razvoj aplikacij in storitev;

33.  je prepričan, da podjetniški grozdi, inkubatorji in podobne pobude na področju vesoljske industrije pomagajo pri tržnem razvoju, spodbujajo inovacije ter podpirajo sinergije med vesoljskim sektorjem, sektorjem IKT in drugimi gospodarskimi sektorji; pozdravlja prizadevanja nekaterih držav članic in poslovnih inkubacijskih centrov Evropske vesoljske agencije na tem področju; meni, da bi morala Komisija opirajoč se na ta prizadevanja oblikovati skladno strategijo EU za podporo vesoljskega podjetništva in poiskati načine za vzpostavitev povezave s širšim gospodarstvom; poziva Komisijo, naj pomaga pri odpravljanju geografskega neravnovesja teh dejavnosti, pri katerih srednjeevropske in vzhodnoevropske države zaostajajo; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje ter izmenjavo informacij in primerov najboljše prakse, pa tudi souporabo infrastrukturnih zmogljivosti;

34.  meni, da bi morale EU in države članice v sodelovanju z zasebnim sektorjem okrepiti prizadevanja, da bi spodbujale veščine in podjetništvo ter pritegnile študente tehničnih univerz, mlade znanstvenike in podjetnike k sodelovanju v vesoljskem sektorju; meni, da bo to pripomoglo k ohranjanju vodilne zmogljivosti na področju vesoljske znanosti ter preprečilo odhod visoko izobraženih in usposobljenih strokovnjakov v druge dele sveta;

o
o   o

35.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 150, 20.5.2014, str. 72. (2) UL L 122, 24.4.2014, str. 44. (3) UL L 276, 20.10.2010, str. 11. (4) UL L 347, 20.12.2013, str. 1. (5) UL L 123, 19.5.2015, str. 77. (6) UL L 60, 28.2.2014, str. 1. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0267. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0534. (9) UL C 227 E, 6.8.2013, str. 16. (10) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 1. (11) Razvoj vesoljskega trga v Evropi, študija za odbor ITRE, Generalni direktorat za notranjo politiko, tematski sektor A, ISBN 978-92-823-8537-1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o razmerah v Venezueli (2016/2699(RSP))

P8_TA(2016)0269 RC-B8-0700/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih številnih prejšnjih in nedavnih resolucij o razmerah v Venezueli, zlasti tistih z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Venezueli(1), z dne 18. decembra 2014 o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli(2) in z dne 12. marca 2015 o razmerah v Venezueli(3),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega podpisnica je Venezuela,

–  ob upoštevanju medameriške demokratične listine, sprejete 11. septembra 2001,

–  ob upoštevanju venezuelske ustave, zlasti njenih členov 72 in 233,

–  ob upoštevanju izjave visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice z 20. oktobra 2014 o pridržanju protestnikov in politikov v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (podpredsednica/visoka predstavnica) Federice Mogherini z dne 7. decembra 2015 o volitvah v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 5. januarja 2016 o začetku delovanja nove nacionalne skupščine Venezuele,

–  ob upoštevanju izjave za javnost, ki jo je 12. aprila 2016 podala tiskovna predstavnica urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice Ravina Šamdasani,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice z dne 10. maja 2016 o razmerah v Venezueli,

–  ob upoštevanju pisma o Venezueli, ki ga je organizacija Human Rights Watch 16. maja 2016 poslala generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav Luisu Almagru(4),

–  ob upoštevanju izjave stalnega sveta Organizacije ameriških držav z dne 18. maja 2016,

–  ob upoštevanju uradnih sporočil generalnega sekretarja Zveze južnoameriških držav z dne 23. maja(5) in 28. maja(6) 2016 o predhodnih sestankih za vzpostavitev nacionalnega dialoga med predstavniki venezuelske vlade in opozicijsko koalicijo za demokratično enotnost (MUD),

–  ob upoštevanju izjave voditeljev držav članice skupine G-7 z dne 26. in 27. maja 2016 iz Ise-Šime(7),

–  ob upoštevanju izjave zunanjega ministra ZDA Johna Kerryja z dne 27. maja 2016 o njegovem telefonskem pogovoru z nekdanjim španskim predsednikom vlade Joséjem Luisom Rodríguezom Zapaterom(8),

–  ob upoštevanju členov 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je venezuelska opozicijska koalicija za demokratično enotnost dobila 112 sedežev v 167-članski enodomni nacionalni skupščini, s čimer si je zagotovila dvotretjinsko večino, stranka PSUV pa jih je dobila 55; ker je vrhovno sodišče kasneje štirim novoizvoljenim poslancem nacionalne skupščine, od katerih so bili trije iz vrst koalicije za demokratično enotnost, preprečilo, da bi nastopili svoj mandat, zaradi česar je opozicija izgubila dvotretjinsko večino;

B.  ker je vrhovno sodišče v petih mesecih, odkar je nova nacionalna skupščina zakonodajno aktivna in ima v njej večino demokratična opozicija, izreklo 13 politično motiviranih sodb v korist vlade, vse te sodbe pa ogrožajo ravnotežje med vejami oblasti, ki je potrebno v državi, kjer velja vladavina prava;

C.  ker so bile odločitve, na primer o razglasitvi in potrditvi odloka o izrednem stanju in izrednih gospodarskih razmerah, o odpravi pristojnosti nacionalne skupščine, da nadzira politiko, o zavračanju priznavanja pristojnosti, ki jo ima nacionalna skupščina na podlagi ustave, da prekliče imenovanja sodnikov vrhovnega sodišča, o razglasitvi neustavnosti reforme zakona o centralni banki Venezuele in o zamrznitvi členov o razpravah iz poslovnika nacionalne skupščine, sprejete med drugim tudi v nasprotju z zakonodajnimi pristojnostmi nacionalne skupščine in brez upoštevanja ravnotežja med vejami oblasti, ki je bistveno v državi, kjer velja vladavina prava;

D.  ker je iz političnih razlogov v zaporu, v hišnem priporu ali pogojno na prostosti okoli 2 000 oseb, med katerimi so tudi pomembni politični voditelji, na primer Leopoldo López, Antonio Ledezma in Daniel Ceballos; ker je venezuelska nacionalna skupščina 30. marca 2016 sprejela zakon, na podlagi katerega bi bila tem osebam podeljena amnestija, to pa bi omogočilo dialog s ciljem narodne sprave; ker je ta zakon v skladu s členom 29 venezuelske ustave, čeprav ga je vrhovno sodišče razglasilo za neustavnega; ker je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid Rad Al Husein javno izjavil, da je zakon o amnestiji in narodni spravi v skladu z mednarodnim pravom, in izrazil razočaranje zaradi njegove zavrnitve;

E.  ker se vladavina prava in načelo delitve oblasti v Venezueli ne upoštevata ustrezno; ker dejstva trenutno kažejo na vladni vpliv in nadzor nad sodno oblastjo in nacionalnim volilnim svetom, to pa ogroža pristojnosti zakonodajalca in opozicije, ki so temelj vsakega demokratičnega sistema, in je v očitnem nasprotju z načelom neodvisnosti in delitve oblasti, ki je značilno za demokratične države, kjer velja vladavina prava;

F.  ker je demokratična opozicija sprožila z ustavo določen postopek, ki omogoča odstavitev javnih uslužbencev s funkcije po preteku polovice mandata, in sicer na podlagi referenduma o odpoklicu; ker je koalicija za demokratično enotnost nacionalnemu volilnemu svetu predložila 1,8 milijona podpisov venezuelskih državljanov v podporo temu postopku, kar je veliko več kot 198 000 podpisov, kolikor je potrebnih, da bi bil postopek zakonit in ustaven;

G.  ker se Venezuela zaradi pomanjkanja hrane in zdravil sooča s hudo humanitarno krizo; ker je nacionalna skupščina razglasila zdravstveno in prehransko humanitarno krizo, saj na splošno primanjkuje zdravil, medicinskih pripomočkov in opreme, ter je Svetovno zdravstveno organizacijo zaprosila za humanitarno pomoč in tehnični obisk, s katerim bi potrdila zgoraj opisane razmere;

H.  ker naj bi se stopnja revščine v Venezueli – čeprav o tem ni uradnih podatkov – po navedbah raziskave o življenjskih pogojih ENCOVI podvojila, in sicer naj bi se s 30 % v letu 2013 zvišala na 60 % v letu 2016; ker 75 % zdravil, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija označuje kot nujna, v Venezueli ni na voljo;

I.  ker vlada preprečuje vstop v državo za zagotavljanje humanitarne pomoči in bojkotira različne mednarodne pobude za podporo civilni družbi, kar se je zgodilo v primeru Karitasa in drugih nevladnih organizacij;

J.  ker naj bi se gospodarstvo Venezuele po napovedih Mednarodnega denarnega sklada leta 2016 skrčilo za 8 %, potem ko se je leta 2015 skrčilo za 5,7 %; ker Venezuelci – kljub 30 % povečanju minimalne plače – zaradi 180,9-odstotne inflacije nimajo nobene možnosti, da bi kupili osnovne dobrine; ker Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bo stopnja inflacije do konca leta 2016 v povprečju dosegla 700 %, leta 2017 pa 2 200 %;

K.  ker sta pomanjkljivo načrtovanje glede osnovne infrastrukture in neučinkovito upravljanje privedla do hude gospodarske in socialne krize, ki se kaže v obliki dolgotrajnega pomanjkanja virov, surovin, sredstev, osnovnih živil in nujnih zdravil, pri čemer proizvodnja stoji, in ker je država na robu večjih socialnih nemirov in humanitarne krize z nepredvidljivimi posledicami;

L.  ker so visoke stopnje kriminala in popolno nekaznovanje Venezuelo spremenili v eno najbolj nevarnih držav na svetu in ima Caracas z več kot 119,87 umora na 100 000 prebivalcev najvišjo stopnjo nasilnih kaznivih dejanj na svetu;

M.  ker na območju blizu meje z Gvajano in Brazilijo, ki je bogato z rudninami, pogosto prihaja do bojev za nadzor nad nezakonitimi rudniki; ker je 4. marca 2016 prišlo do pokola v kraju Tumeremo v zvezni državi Bolívar, v okviru katerega je 28 rudarjev najprej izginilo, nato pa so bili umorjeni; ker se oblasti na to še vedno niso zadovoljivo odzvale in ker je bila 28. aprila 2016 na svojem domu v Tumeremu ustreljena in ubita novinarka Lucia Suárez, ki je zadevo nedavno preiskovala;

N.  ker so 27. maja 2016 države članice skupine G-7 podale izjavo, v kateri so Venezuelo pozvale k vzpostavitvi pogojev za dialog med vlado in državljani, da bi se rešila vse hujša gospodarska in politična kriza, in ker je 1. junija 2016 stalni svet Organizacije ameriških držav podal izjavo o razmerah v Venezueli;

O.  ker so v okviru Zveze južnoameriških držav v Dominikanski republiki nedavno potekali predhodni sestanki, ki so jih vodili nekdanji španski predsednik vlade José Luis Rodríguez Zapatero, nekdanji predsednik Dominikanske republike Leonel Fernández in nekdanji panamski predsednik Martín Torrijos, njihov cilj pa je bil vzpostaviti nacionalni dialog med predstavniki vlade Bolivarske republike Venezuele in opozicijskimi strankami, ki jih zastopa koalicija za demokratično enotnost;

P.  ker je krizo mogoče rešiti le z dialogom na vseh ravneh upravljanja, demokratične opozicije in družbe;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi resnega slabšanja razmer na področju demokracije in človekovih pravic ter socialno-ekonomskih razmer v Venezueli, kjer vse bolj prevladuje ozračje politične in socialne nestabilnosti;

2.  izraža zaskrbljenost tudi zaradi sedanje institucionalne blokade in zaradi tega, ker vlada prek organov oblasti izvaja nadzor nad vrhovnim sodiščem in nacionalnim volilnim svetom, s čimer želi preprečiti, da bi se zakoni in pobude, ki jih je sprejela nacionalna skupščina, uporabljali; poziva venezuelsko vlado, naj spoštuje vladavino prava in načelo delitve oblasti; želi spomniti, da je delitev oblasti in medsebojno nevmešavanje enako legitimnih oblasti bistveno načelo demokratičnih držav, ki temeljijo na vladavini prava;

3.  poziva venezuelsko vlado, naj s konstruktivnim pristopom preseže sedanje kritične razmere v državi, tako da poišče ustavno, mirno in demokratično rešitev, ki bo temeljila na dialogu;

4.  pozdravlja mediacijska prizadevanja, ki so bila sprožena na predlog Zveze južnoameriških držav, za vzpostavitev procesa nacionalnega dialoga med vlado in opozicijo, ki jo zastopa večina članov koalicije za demokratično enotnost;

5.  je seznanjen z izjavo voditeljev držav članic skupine G-7 o Venezueli; poziva Evropski svet, naj na junijskem zasedanju poda politično izjavo o razmerah v tej državi in podpre mediacijska prizadevanja, ki so bila nedavno sprožena za dosego dogovora o demokratičnih in političnih rešitvah za Venezuelo;

6.  poziva venezuelsko vlado, naj nemudoma izpusti vse politične zapornike; opozarja, da je opozicija začetek pogajanj pogojila z izpustitvijo političnih zapornikov, in poziva obe strani, naj se dogovorita o kompromisni rešitvi v podporo sedanjim mediacijskim prizadevanjem; poziva EU in podpredsednico/visoko predstavnico, naj v skladu z zahtevami številnih organov Združenih narodov in mednarodnih organizacij ter v skladu z zakonom o amnestiji in narodni spravi pozoveta k izpustitvi političnih zapornikov in vseh samovoljno pridržanih oseb;

7.  poziva oblasti, naj spoštujejo in zagotavljajo ustavno pravico do mirnih demonstracij; hkrati pa poziva tudi opozicijske voditelje, naj svoje pristojnosti izvajajo odgovorno; poziva venezuelske oblasti, naj zagotavljajo varnost in svobodno uveljavljanje pravic za vse državljane, zlasti zagovornike človekovih pravic, novinarje, politične aktiviste in člane neodvisnih nevladnih organizacij;

8.  poziva predsednika Nicolasa Madura in njegovo vlado, naj skupaj z nacionalno skupščino izvedejo nujne gospodarske reforme in poiščejo konstruktivno rešitev za gospodarsko in energetsko krizo, zlasti za pomanjkanje hrane in zdravil;

9.  izraža resno zaskrbljenost zaradi vse večjih socialnih napetosti, ki so posledica pomanjkanja osnovnih dobrin, kot so hrana in zdravila; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj predlaga načrt pomoči za to državo in pozove venezuelske oblasti, naj dovolijo vstop v državo za zagotavljanje humanitarne pomoči in omogočijo dostop mednarodnim organizacijam, ki želijo pomagati najbolj prizadetim delom družbe, da bi zadostili najnujnejšim in najosnovnejšim potrebam prebivalstva;

10.  poziva venezuelsko vlado in javne oblasti, naj spoštujejo ustavo, vključno s pravnimi in priznanimi mehanizmi in postopki, da bi še pred koncem leta 2016 sprožili v venezuelski ustavi določen postopek za razrešitev predsednika;

11.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj sodeluje z latinskoameriškimi državami ter regionalnimi in mednarodnimi organizacijami, da bi v Venezueli vzpostavili mehanizme za dialog, narodno spravo in mediacijo ter tako podprli mirno, demokratično in ustavno rešitev krize, ki trenutno vlada v tej državi;

12.  meni, da je nujna prednostna naloga zmanjšanje sedanje visoke stopnje nekaznovanja, ki povečuje in spodbuja vse večje nasilje in negotovost v državi, ter zagotavljanje spoštovanja obstoječega pravnega sistema, ki zahteva pravico za žrtve ugrabitev, umorov in drugih kaznivih dejanj, do katerih prihaja vsak dan, pa tudi za njihove družine;

13.  poziva venezuelske oblasti, naj sprožijo preiskavo o pokolu v Tumeremu, v katerem je bilo umorjenih 28 rudarjev, da bodo pred sodišče privedeni njegovi storilci in pobudniki, pa tudi odgovorni za nedavni umor novinarke Lucie Suárez, ki se je zgodil v istem kraju in za katerega se domneva, da je povezan s pokolom;

14.  ponavlja zahtevo, da Venezuelo čim prej obišče delegacija Evropskega parlamenta, da bi vzpostavila dialog z vsemi stranmi v konfliktu;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in nacionalni skupščini Bolivarske republike Venezuele, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini in generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0176. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0106. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0080. (4) https://www.hrw.org/news/2016/05/16/letter-human-rights-watch-secretary-general-almagro-about-venezuela (5) http://www.unasursg.org/es/node/719 (6) http://www.unasursg.org/es/node/779 (7) http://www.mofa.go.jp/files/000160266.pdf (8) http://www.state.gov/r/pa/prs/ps/2016/05/257789.htm

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o endokrinih motilcih: stanje po sodbi Splošnega sodišča Evropske unije z dne 16. decembra 2015 (2016/2747(RSP))

P8_TA(2016)0270 RC-B8-0733/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov(1),

–  ob upoštevanju načrta Komisije o določitvi meril za odkrivanje endokrinih motilcev v povezavi z izvajanjem uredbe o fitofarmacevtskih sredstvih in uredbe o biocidnih proizvodih(2);

–  ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 16. decembra 2015 v zadevi T-521/14 (Švedska proti Komisiji, pri čemer je Švedska imela podporo Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije, Danske, Finske, Francije in Nizozemske)(3),

–  ob upoštevanju člena 17(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 265 in 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju pisma predsednika Komisije Jeana-Clauda Junckerja predsedniku Evropskega parlamenta z dne 22. marca 2016 ((2016)1416502),

–  ob upoštevanju poročila Programa Združenih narodov za okolje (UNEP)/Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o znanstvenih dognanjih o kemičnih snoveh z lastnostmi endokrinih motilcev iz leta 2012(4),

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 528/2012 aktivne snovi, pri katerih se na podlagi znanstvenih meril, ki jih je treba določiti, oziroma na podlagi začasnih meril, dokler prva niso sprejeta, ugotovijo lastnosti endokrinih motilcev, ki imajo lahko negativne učinke na ljudi, ne odobrijo, razen če velja ena od izjem iz člena 5(2);

B.  ker člen 5(3) Uredbe (EU) št. 528/2012 določa, da mora Komisija najpozneje do 13. decembra 2013 sprejeti delegirane akte v zvezi z znanstvenimi merili za odkrivanje lastnosti endokrinih motilcev pri aktivnih snoveh in biocidnih proizvodih;

C.  ker Komisija še vedno ni sprejela delegiranih aktov, s katerimi bi določila znanstvena merila, kar pomeni, da ta sedaj zamujajo že dve leti in pol;

D.  ker je v poročilu UNEP/WHO zapisano, da so endokrini motilci svetovna grožnja, med drugim pa so omenjene tudi vse pogostejše in razširjene motnje endokrinega sistema pri ljudeh in divjih živalih; ker se pojavljajo dokazi, da izpostavljenost endokrinim motilcem pušča škodljive reproduktivne posledice (neplodnost, oblike raka, deformacije), vedno več pa je tudi dokazov o učinkih teh kemičnih snovi na delovanje ščitnice, možganske funkcije, debelost in presnovo ter na ravnovesje inzulina in glukoze v telesu;

E.  ker je Splošno sodišče Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče) v sodbi z dne 16. decembra 2015 v zadevi T-521/14 zapisalo, da je Komisija kršila zakonodajo EU, ker ni sprejela delegiranih aktov z znanstvenimi merili za odkrivanje lastnosti endokrinih motilcev;

F.  ker je Sodišče razsodilo, da je imela Komisija jasno, natančno in brezpogojno obveznost, da najpozneje do 13. decembra 2013 sprejme delegirane akte v zvezi z omenjenimi znanstvenimi merili;

G.  ker je strokovna svetovalna skupina za endokrine motilce, ki jo je ustanovila Evropska komisija, usklajuje pa jo Skupno raziskovalno središče (JRC), 28. marca 2013 sprejela poročilo o ključnih znanstvenih vprašanjih, pomembnih za odkrivanje in opredeljevanje endokrinih motilcev; ker je bil takrat že na voljo obsežen predlog znanstvenih meril, ki so ga službe pripravljale tri leta;

H.  ker je Sodišče ugotovilo, da nobena določba v Uredbi (EU) št. 528/2012 ne zahteva ocene učinka znanstvenih meril, temelječih na tveganju, in menilo, da čeprav je Komisija pretehtala, da je takšna ocena potrebna, je to ne razrešuje obveznosti spoštovanja roka, določenega v tej uredbi (74. odstavek sodbe);

I.  ker je tudi presodilo, da je mogoče znanstvena merila nepristransko določiti samo na osnovi znanstvenih podatkov o endokrinem sistemu, neodvisno od drugih dejavnikov, zlasti ekonomskih (71. odstavek sodbe); ker je tako potrdilo, da je ocena družbenih in gospodarskih učinkov neustrezen način za odločanje o znanstvenih zadevah;

J.  ker je Sodišče še odločilo, da Komisija pri uporabi pooblastil, ki ji jih je podelil zakonodajalec, ne sme postavljati pod vprašaj regulativnega ravnovesja med izboljšavami na notranjem trgu ter zaščito zdravja ljudi in živali ter varstva okolja, ki ga je določil zakonodajalec (72. odstavek sodbe); ker je s tem pojasnilo, da ni primerno, da Komisija pri ocenah učinka, povezanih s sprejetjem delegiranih aktov, ocenjuje regulativne spremembe sektorske zakonodaje;

K.  ker je Sodišče ugotovilo, da začasna merila, predvidena v Uredbi (EU) št. 528/2012, ne zagotavljajo dovolj visoke ravni varovanja (77. odstavek sodbe);

L.  ker mora v skladu s členom 266 PDEU institucija, ki je z opustitvijo ukrepanja kršila pogodbi, sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije;

M.  ker je komisar Vytenis Andriukaitis, pristojen za zdravje in varnost hrane, na plenarnem zasedanju Parlamenta februarja 2016 napovedal, da bo Komisija ocene učinka izvajala še naprej, češ da so „koristno in celo bistveno orodje, ki usmerja njene prihodnje odločitve“;

N.  ker je Komisija obvezana izvajati ocene učinka zakonodajnih in nezakonodajnih pobud, ki naj bi imele občutne gospodarske, okoljske ali družbene posledice, da bi poiskala nadomestne rešitve, kar pomeni, da so ocene učinka dragoceno orodje, ki regulativnim organom pomaga oceniti politične možnosti, a ne rešujejo znanstvenih vprašanj;

O.  ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker v pismu predsedniku Parlamenta Martinu Schulzu z dne 22. marca 2016 potrdil namero Komisije, da bo o ocenah učinka najprej zaprosila za mnenje odbor za regulativni nadzor in šele nato odločala o znanstvenih merilih, potem pa bo pred koncem junija 2016 sprejela znanstvena merila za odkrivanje lastnosti endokrinih motilcev;

P.  ker torej ni nobenega dvoma, da Komisija še ni sprejela ukrepov, da bi upoštevala sodbo Sodišča, temveč vztraja pri kršenju zakonodaje EU, kot je zapisalo Sodišče, in s tem krši tudi člen 266 PDEU;

Q.  ker je povsem nesprejemljivo, da Komisija kot varuhinja pogodb slednji krši;

1.  obsoja Komisijo, in sicer ne le zato, ker ni izpolnila svoje obveznosti in sprejela delegiranih aktov v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012, temveč tudi zato, ker ni izpolnila svojih institucionalnih obveznosti, ki ji jih nalagata pogodbi, zlasti člen 266 PDEU;

2.  je seznanjen s politično zavezo Komisije, da bo pred poletjem predlagala znanstvena merila za odkrivanje lastnosti endokrinih motilcev;

3.  poudarja, da je Splošno sodišče Evropske unije razsodilo, da je mogoče znanstvena merila objektivno določiti le na podlagi znanstvenih podatkov o endokrinem sistemu, neodvisno od vseh drugih dejavnikov, zlasti ekonomskih, ter da Komisija s pristojnostmi, ki so ji bile podeljene na osnovi člena 290 PDEU, ni pooblaščena za spreminjanje regulativnega ravnovesja iz temeljnega akta, vendar je po presoji Komisije to vprašanje del njene ocene učinka;

4.  poziva Komisijo, naj nemudoma izpolni svoje obveznosti iz člena 266 PDEU in takoj sprejme na tveganju temelječa znanstvena merila za odkrivanje lastnosti endokrinih motilcev;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Sveta in predsedniku Komisije ter ju obvesti o rezultatu glasovanja o njej na plenarnem zasedanju.

(1) UL L 167, 27.6.2012, str. 1. (2) http://ec.europa.eu/smart-regulation/impact/planned_ia/docs/2014_env_009_endocrine_disruptors_en.pdf (3) http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf;jsessionid=9ea7d2dc30d51da24ab07e534c8a920ba78762970884.e34KaxiLc3qMb40Rch0SaxuTa3r0?text=&docid=173067&pageIndex=0&doclang=FR&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=717530 (4) http://www.who.int/ceh/publications/endocrine/en/

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi sklepov 2010/426/EU, 2011/893/EU, 2011/892/EU in 2011/894/EU (D044931/01 – 2016/2682(RSP))

P8_TA(2016)0271 B8-0732/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi sklepov 2010/426/EU, 2011/893/EU, 2011/892/EU in 2011/894/EU (D044931/01),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) ter zlasti členov 7(3), 9(2), 19(3) in 21(2) Uredbe,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju dejstva, da je 25. aprila 2016 Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003 glasoval za to, da ne poda mnenja,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 7. decembra 2015(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788 (MON-877Ø5-6 × MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788 (MON-877Ø8-9 × MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(5),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(6),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25 (MON-ØØ6Ø3-6 × ACS-ZMØØ3-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(7),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Syngenta France SAS 9. februarja 2009 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pri pristojnem organu Nemčije oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg;

B.  ker vloga zajema tudi dajanje gensko spremenjene koruze Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 na trg v obliki proizvodov, ki so iz nje sestavljeni ali jo vsebujejo ter se, razen kot živila in krma, uporabljajo kot katera koli druga koruza, v kar pa ni zajeto gojenje;

C.  ker je družba Syngenta 5. julija 2013 razširila področje vloge in vanj vključila podkombinacije posamičnih genskih transformacij, ki jih vsebuje koruza Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 (podkombinacije), med katerimi so koruza Bt11 × GA21, koruza MIR604 × GA21, koruza Bt11 × MIR604 in koruza Bt11 × MIR604 × GA21, ki so že bile odobrene s sklepi Komisije 2010/426/EU(8), 2011/892/EU(9), 2011/893/EU(10) in 2011/894/EU(11);

D.  ker gensko spremenjena koruza SYN-BTØ11-1, kakor je opisana v vlogi, izraža beljakovino Cry1Ab, ki varuje pred nekaterimi škodljivimi vrstami metuljev, in beljakovino PAT, ki omogoča odpornost proti herbicidom amonijevega glufosinata;

E.  ker gensko spremenjena koruza SYN-IR162-4, kakor je opisana v vlogi, izraža beljakovino Vip3Aa20, ki varuje pred nekaterimi škodljivimi vrstami metuljev, in beljakovino PMI, ki je bila uporabljena kot izbirni označevalec;

F.  ker gensko spremenjena koruza SYN-IR6Ø4-5, kakor je opisana v vlogi, izraža beljakovino Cry3A, ki varuje pred nekaterimi škodljivimi vrstami hroščev, in beljakovino PMI, ki je bila uporabljena kot izbirni označevalec;

G.  ker gensko spremenjena koruza MON-ØØØ21-9, kakor je opisana v vlogi, izraža beljakovino Cry1Ab, ki varuje pred nekaterimi škodljivimi vrstami metuljev, in beljakovino mEPSPS, ki omogoča odpornost proti herbicidom na osnovi glifosata;

H.  ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije) 20. marca 2015 glifosat uvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi(12);

I.  ker je stalni odbor 25. aprila 2016 z glasovanjem o osnutku izvedbenega sklepa Komisije odločil, da ne bo podal mnenja o tem sklepu;

J.  ker je Komisija 22. aprila 2015 v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 izrazila obžalovanje zaradi dejstva, da od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sklepe o odobritvi sprejema v skladu z veljavno zakonodajo brez podpore mnenj držav članic v odboru ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1829/2003;

2.  poziva Komisijo, naj osnutek izvedbenega sklepa umakne;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1. (2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (3) Odbor EFSA za GSO (odbor EFSA za gensko spremenjene organizme), 2015. Znanstveno mnenje o vlogi družbe Syngenta (EFSA-GMO-DE-2009-66) za dajanje proti herbicidom in insektom odporne gensko spremenjene koruze Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in njenih podkombinacij ne glede na njihov izvor, namenjenih za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003. EFSA Journal (2015); 13(12):4297. 34 str. doi:10.2903/j.efsa.2015.4297. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0040. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0039. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0038. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0456. (8) Sklep Komisije 2010/426/EU z dne 28. julija 2010 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11xGA21 (SYN-BTØ11-1xMON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 199, 31.7.2010, str. 36). (9) Sklep Komisije 2011/892/EU z dne 22. decembra 2011 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MIR604xGA21 (SYN-IR6Ø4-5xMON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 344, 28.12.2011, str. 55). (10) Sklep Komisije 2011/893/EU z dne 22. decembra 2011 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11xMIR604 (SYN-BTØ11-1xSYN-IR6Ø4-5), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 344, 28.12.2011, str. 59). (11) Sklep Komisije 2011/894/EU z dne 22. decembra 2011o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11xMIR604xGA21 (SYN-BTØ11-1xSYN-IR6Ø4-5xMON-ØØØ21-9), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 344, 28.12.2011, str. 64). (12) Monografije IARC, zvezek 112: evaluation of five organophosphate insecticides and herbicides (ocena petih organofosfatnih insekticidov in herbicidov, SL različica ni na voljo), 20. marec 2015, http://www.iarc.fr/en/media-centre/iarcnews/pdf/MonographVolume112.pdf

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (D044927/02 – 2016/2683(RSP))

P8_TA(2016)0272 B8-0731/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4) (D044927/02),

–  ob upoštevanju Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS(1) ter zlasti prvega pododstavka člena 18(1) direktive,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 15. decembra 2015(3),

–  ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 10. novembra 2014(4),

–  ob upoštevanju izida glasovanja v regulativnem odboru 25. aprila 2016,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je marca 2013 podjetje Suntory Holdings Limited iz Osake na Japonskem pristojnemu organu Nizozemske predložilo prijavo (sklic C/NL/13/01) o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L., linija SHD-27531-4);

B.  ker področje prijave C/NL/13/01 zajema uvoz, distribucijo in maloprodajo rezanega cvetja gensko spremenjenih nagljev SHD-27531-4 le za okrasne namene v Uniji;

C.  ker regulativni odbor 25. aprila 2016 ni podal mnenja, sedem držav članic, ki so predstavljale 7,84 % prebivalstva, je glasovalo proti osnutku izvedbenega sklepa Komisije, šest držav članic, ki je predstavljalo 46,26 % prebivalstva, se je vzdržalo, enajst držav članic, ki je predstavljalo 36,29 % prebivalstva, je glasovalo za, štiri države članice pa niso bile zastopane;

D.  ker je v mnenju EFSA navedeno, da je odbor EFSA za gensko spremenjene organizme seznanjen s prehransko navado, da prebivalstvo ponekod namenoma uživa cvetne liste nagljev, ki so za okras;

E.  ker odbor EFSA za gensko spremenjene organizme ni ocenil morebitnih posledic, če ljudje namenoma uživajo gensko spremenjene naglje;

F.  ker je bilo iz mnenja EFSA izključeno namerno in naključno uživanje cvetov gensko spremenjenih nagljev pri živalih;

G.  ker nagelj spada v vrsto Dianthus caryophyllus rodu Dianthus, katerega gojenje je močno razširjeno;

H.  ker so vrste v rodu Dianthus med njimi divje in udomačene vrste, zelo raznolike, izvirajo pa od južne Rusije do gorskih območij v Grčiji in gorovja Auvergne v Franciji; ker so vrste Dianthus spp. prilagojene hladnejšim gorskim območjem Evrope in Azije, najdemo pa jih tudi na sredozemskih obalnih območjih; ker je D. caryophyllus v Evropi okrasna rastlina, katere gojenje, tako v rastlinjakih kot na prostem (na primer v Italiji in Španiji), je močno razširjeno, v nekaterih sredozemskih državah pa je občasno prešla tudi v naravo, vendar je to očitno omejeno na obalna sredozemska območja Grčije, Italije, Sicilije, Korzike in Sardinije(5);

I.  ker so glavne pridelovalke nagljev Italija, Španija in Nizozemska, divje naglje Dianthus caryophyllus pa je najti predvsem v Franciji in Italiji(6);

J.  ker je prijavi ugovarjal Ciper, odbor EFSA za gensko spremenjene organizme pa je z njim soglašal, da ni mogoče izključiti širjenja posameznih rastlin nagljev SHD-27531-4 (na primer prek koreninjenja); ker EFSA meni, da se lahko rezana stebla z vegetativnimi poganjki širijo s koreninjenjem ali mikropropagacijo ter se sprostijo v okolje (na primer v vrtovih);

K.  ker v naravi Dianthus spp. navzkrižno oprašujejo žuželke opraševalke, zlasti metulji (Lepidoptera), ki imajo dovolj dolga sesala, da dosežejo medovnike na korenu cvetov; ker odbor EFSA za gensko spremenjene organizme meni, da ni mogoče izključiti možnosti, da bi metulji (Lepidoptera ) širili cvetni prah gensko spremenjenih nagljev na divje vrste Dianthus;

L.  ker bodo gensko spremenjeni naglji Dianthus caryophyllus L. linije SHD-27531-4, potem ko bo njihova okrasna vrednost izkoriščena, postali odpadek in se bodo po načelih krožnega gospodarstva verjetno uporabili za kompost, in ker EFSA ni preučila učinkov take sprostitve v okolje;

M.  ker odbor za gensko spremenjene organizme EFSA meni, da bi v primeru sprostitve kaljivih semen, cvetnega prahu ali rastlin s koreninami v okolje, nagelj linije SHD-27531-4 ne bi imel lastnosti večjega fitnesa, razen če bi bil izpostavljen herbicidom na osnovi sulfonilsečnine;

N.  ker gensko spremenjen nagelj vsebuje gen SuRB (als), ki kodira mutirani protein acetolaktat-sintazo (ALS), ki izhaja iz Nicotiana tabacum, kar povzroča toleranco na sulfonilsečnino;

O.  ker so po navedbah Pesticide Action Network UK nekateri herbicidi, kot so herbicidi na osnovi sulfonilsečnine, sulfonamidi in imidazolinoni, za rastline močno strupeni že v nizkih odmerkih; herbicidi na osnovi sulfonilsečnine so nadomestili druge herbicide, ki so bili bolj strupeni za živali; strokovnjaki svarijo, da ima lahko razširjena uporaba herbicidov na osnovi sulfonilsečnine katastrofalne posledice za produktivnost neciljnih poljščin in sestav naravnih rastlinskih skupnosti ter prehranske verige v naravi(7);

P.  ker so sulfonilsečnine pogosto druga možnost za zdravljenje sladkorne bolezni tipa dve, v primerjavi z drugimi antidiabetičnimi zdravili pa se povezujejo z večjimi tveganji za srčno-žilne zaplete(8);

Q.  ker bo ustvarjanje trga za rastline, odporne na sulfonilsečnino, po vsem svetu spodbudilo uporabo tega zdravila proti sladkorni bolezni kot herbicida;

R.  ker ima lahko uporaba zdravila za druge namene kot za javno zdravje, ki vodi v njegovo nekontrolirano širjenje v ekosistemih, po vsem svetu škodljive posledice za biotsko raznovrstnost ter povzroči kemično onesnaženje pitne vode;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ne izpolnjuje cilja o varovanju zdravja in okolja, določenega v Direktivi 2001/18/ES, in zato presega izvedbena pooblastila iz te direktive;

2.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 106, 17.4.2001, str. 1. (2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (3) Odbor EFSA za GSO (odbor EFSA za gensko spremenjene organizme), 2015. Znanstveno mnenje o prijavi iz dela C (sklic C/NL/13/01), ki jo vlaga podjetje Suntory Holdings Limited za uvoz, distribucijo in maloprodajo rezanega cvetja nageljnov SHD-27531-4 s spremenjeno barvo cvetnih listov za okrasne namene; EFSA Journal 2015;13(12):4358, 19 str. (doi:10.2903/j.efsa.2014.3557). (4) Odbor EFSA za GSO (odbor EFSA za gensko spremenjene organizme), 2014. Znanstveno mnenje o ugovorih države članice na prijavo (sklic C/NL/13/01) za dajanje gensko spremenjenih nagljev SHD-27531-4 spremenjene barve na trg, ki jo je za uvoz rezanega cvetja za okrasne namene v skladu z delom C Direktive št. 2001/18/ES vložilo podjetje Suntory Holdings Limited. EFSA Journal 2014; 12(11):3878, 9 str. (doi:10.2903/j.efsa.2014.3878). (5) Tutin et al., 1993. (6) http://gmoinfo.jrc.ec.europa.eu/csnifs/C-NL-13-01.pdf (7) http://www.pan-uk.org/pestnews/Issue/pn88/PN88_p4-7.pdf (8) http://thelancet.com/journals/landia/article/PIIS2213-8587(14)70213-X/fulltext