Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o kohezijski politiki ter raziskovalnih in inovacijskih strategijah za pametno specializacijo (RIS3) (2015/2278(INI))

P8_TA(2016)0320 A8-0159/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 4 in 162 ter 174–178,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pametni specializaciji: mrežno povezovanje centrov odličnosti za učinkovito kohezijsko politiko(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji(9),

–  ob upoštevanju brošure Komisije z dne 22. februarja 2016 z naslovom »Naložbeni načrt za Evropo: nove smernice o skupni uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe«,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2014 z naslovom Raziskave in inovacije kot vir ponovne rasti (COM(2014)0339),

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije z dne 23. julija 2014 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom «Naložbeni načrt za Evropo« (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2015 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

–  ob upoštevanju navodil o omogočanju sinergij med Evropskim strukturnim in investicijskim skladom, programom Obzorje 2020 in drugimi programi Unije na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti, ki jih je Komisija objavila leta 2014,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom Prispevek regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020 (COM(2010)0553),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2013 z naslovom Merjenje rezultatov inovacij v Evropi: novemu kazalniku naproti (COM(2013)0624),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 4. maja 2012 z naslovom »Aktivno staranje: inovativnost – pametno zdravje – boljše življenje«(10),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. maja 2013 z naslovom »Premoščanje inovacijskega prepada«(11),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. oktobra 2014 z naslovom »Ukrepi za podporo oblikovanju visokotehnoloških zagonskih ekosistemov«(12),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije iz leta 2014, ki vsebuje smernice za oblikovalce politik in izvajalske organe o omogočanju sinergij med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, programom Obzorje 2020 in drugimi programi Unije na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti (SWD(2014)0205),

–  ob upoštevanju pilotnega projekta z naslovom »Kohezijska politika in sinergije z raziskovalnimi in razvojnimi sredstvi: pot do odličnosti«,

–  ob upoštevanju pripravljalnih ukrepov Evropskega parlamenta v regiji Vzhodna Makedonija in Trakija,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0159/2016),

A.  ker mora Evropska unija v teh časih gospodarske, finančne in socialne krize okrepiti svoja prizadevanja za pametno, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast;

B.  ker je krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ena od prednostnih naložb v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj v obdobju 2014–2020; ker se podpora inovacijam v EU in v posameznih državah članicah precej razlikuje, zlasti glede izkoriščanja znanja in tehnologij pri spodbujanju inovacij;

C.  ker morajo države članice v programskem obdobju 2014–2020 prvič oblikovati nacionalne in/ali regionalne strategije za pametno specializacijo ter v proces odkrivanja podjetništva vključiti nacionalne in regionalne organe upravljanja in deležnike, kot so visokošolske institucije, industrija in socialni partnerji;

D.  ker pametna specializacija združuje in povezuje politike na različnih področjih, vključno na področjih podjetništva, izobraževanja in inovacij, da lahko regije opredelijo in izberejo prednostna področja za svoj razvoj in s tem povezane naložbe ter se pri tem osredotočajo na svoje močne točke in primerjalne prednosti;

E.  ker bi morale raziskovalne in inovacijske strategije za pametno specializacijo (RIS3) doprinesti k večji konkurenčnosti evropskega gospodarstva, razvoju evropske dodane vrednosti v inovacijah, ustvarjanju večjega števila visokokakovostnih delovnih mest in pridobivanju širokega spektra novih izkušenj; te strategije bi morale prispevati tudi k širitvi dobre prakse in razvoju novega podjetniškega duha v povezavi z učinkovitim digitalnim enotnim trgom in pametno specializacijo, kar bi lahko privedlo do novih spretnosti, znanja, inovacij in zaposlovanja, s čimer bi bolje izrabili raziskovalne rezultate in izkoristili vse oblike inovacij;

F.  ker razvoj strategije RIS3 vključuje proces oblikovanja mehanizmov za upravljanje več deležnikov, s katerimi se opredeljujejo področja največjega strateškega potenciala po krajih, določajo strateške prednostne naloge in vzpostavljajo učinkovite podporne storitve za podjetja, da bi čim bolj povečali na znanju temelječ razvojni potencial regije;

G.  ker RIS3 prispevajo k učinkoviti rabi sredstev EU, zadevajo vse države članice in regije Unije ter sproščajo potencial vseh regij, s čimer pomagajo EU v boju proti notranjim in zunanjim inovacijskim vrzelim, da bi postala bolj konkurenčna na svetovni ravni;

H.  ker je pravočasen in uspešen razvoj strategij RIS3 v državah članicah v veliki meri odvisen od njihove vse večje upravne zmogljivosti za načrtovanje, pripravo proračuna, izvajanje in ocenjevanje v okviru politike, s ciljem krepitve zasebnih naložb v raziskave, razvoj in inovacije; ker je treba pri tem razvoju upoštevati, da so začetne ocene strategij pametne specializacije doslej pokazale mešano sliko, predvsem glede izbire prednostnih nalog, ki pogosto veljajo za preveč splošne ali nezadostno povezane z regionalnimi gospodarskimi in inovacijskimi strukturami, kar pomeni, da se morajo omenjene strategije na tem področju izboljšati;

I.  ker platforma RIS3 podpira izmenjave od spodaj navzgor in medsebojne izmenjave ter prenos znanja med sodelujočimi regijami; ker je treba dati temu procesu prednost pri bodočem oblikovanju in izvajanju pobud za pametno specializacijo;

Osrednja vloga RIS3 pri prispevanju kohezijske politike k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020

1.  poudarja, da strategije pametne specializacije podpirajo tematsko koncentracijo in strateško načrtovanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter vodijo k večji usmerjenosti v uspešnost na terenu, s čimer prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poudarja, da je cilj teh strategij ustvariti na znanju temelječo in trajnostno rast, uravnotežen razvoj in visokokakovostna delovna mesta v vseh regijah ne le na dobro razvitih območjih, temveč tudi v regijah v prehodu in v manj razvitih, podeželskih in otoških regijah;

2.  zahteva, da se pri dodeljevanju sredstev iz strukturnih in investicijskih skladov v celoti spoštujejo nove določbe o predhodnem pogojevanju, da bi strategije pametne specializacije dejansko delovale;

3.  poziva vse sodelujoče akterje, naj RIS3 pripravijo na podlagi analiz obstoječih zmogljivosti, sredstev in kompetenc vsake regije in naj se osredotočijo na odkrivanje podjetništva, da bi opredelili nastajajoče niše ali primerjalne prednosti za pametno specializacijo, preprečili vsiljeno in umetno prekomerno specializacijo ter spodbudili okrepljeno partnerstvo med javnim in zasebnim sektorjem, pri čemer se je treba vselej izogniti morebitnim konfliktom interesov med javnim in zasebnim sektorjem;

4.  podpira široko opredelitev inovacij kot preoblikovanja zamisli v nov ali izboljšan proizvod ali storitev, dano na trg, nov ali izboljšan operativni postopek, ki se uporablja v industriji ali trgovini, ali nov pristop k družbeni storitvi;

5.  poziva regije, naj oblikujejo inovativne sheme podpornih storitev, ki bodo dopolnjevale ali nadomeščale obstoječe storitve, da bi posameznim regijam omogočile doseganje vsega konkurenčnega potenciala, podjetjem pomagale pri usvajanju novega znanja in tehnologije, da bi ohranila konkurenčnost, in zagotovijo, da bodo sredstva za raziskave in inovacije dosegla kritično maso;

6.  poziva Komisijo, naj uskladi uredbo o splošnih skupinskih izjemah, da bodo lahko evropski strukturni in investicijski skladi zagotovili pogoje za podelitev pečata odličnosti;

7.  poziva nacionalne organe, naj vlagajo v zbiranje regionalnih informacij in rudarjenje masovnih podatkov, da se pokaže njihova edinstvena konkurenčna prednost in poveča razumevanje trendov regionalnih podjetij v globalni vrednostni verigi;

8.  meni, da ima platforma S3, ki jo je vzpostavil generalni direktorat Komisije za regionalno in urbano politiko in se nahaja v Skupnem raziskovalnem središču v Sevilli, osrednjo vlogo pri svetovanju regijam in njihovem primerjanju glede inovacijskih strategij, podpiranju regij v zaostanku ter krepitvi upravljanja na več ravneh ter sinergije med regijami, tako da nacionalnim in regionalnim oblikovalcem politik zagotavlja informacije, metodologije, strokovno znanje in svetovanje; poudarja, da bi se bilo treba v okviru te platforme nenehno prizadevati za posodabljanje njene zbirke podatkov, pri čemer je treba upoštevati lokalne potrebe, posebnosti in prednostne naloge regij in mest;

9.  meni, da bi morala platforma S3 v Sevilli posebno pozornost nameniti regijam v zaostanku ter jim zlasti pomagati pri oblikovanju in usmerjanju njihovih strategij;

10.  meni, da imajo manjše regije več težav pri oblikovanju in izvajanju strategij, ter poziva k oblikovanju predlogov za povečanje podpore tem regijam, da bi okrepili izvajanje strategij S3 in izmenjavo najboljše prakse;

11.  pozdravlja, da se Komisija v okviru nedavnega pilotnega projekta v zvezi z pripravljalnimi ukrepi Evropskega parlamenta v regiji Vzhodna Makedonija in Trakija zdaj osredotoča na regije v zaostanku, kar se bo do konca leta 2017 razširilo na regije iz osmih držav članic;

12.  pozdravlja nadaljevanje platforme RIM Plus za spremljanje regionalnih inovacij, ki jo je vzpostavil generalni direktorat (GD) Komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, oblikovanje evropskega observatorija za raziskave in inovacije, ki ga je vzpostavil GD za raziskave in inovacije, ter različne centre znanja, povezane s to politiko, v sklopu GD Skupno raziskovalno središče (Evropska komisija), ki zagotavljajo celovite podatke, kazalnike in smernice za nacionalne in regionalne deležnike S3;

13.  z zanimanjem pričakuje nadaljnje podrobnosti v zvezi z evropskim svetom za inovacije, katerega cilj je vzpostaviti sistem „vse na enem mestu“ za inovatorje in tako povezati znanstvene dosežke in potrebe podjetij ter javnih organov v Evropi;

14.  želi spomniti, da je javno financiranje pomembno gonilo inovacij; poziva zadevne organe, naj bodo pozorne pri večjem osredotočanju na finančne instrumente, saj pri inovacijah poudarek ne bi smel biti zgolj na nepovratnih sredstvih, ampak tudi na zmožnosti iskanja alternativnih sredstev financiranja, kot so posojila in jamstva, kot tudi na zmožnosti ohranjanja uravnoteženosti med nepovratnimi sredstvi in alternativnimi sredstvi (javno in zasebno financiranje);

Upravljanje na več ravneh in njegove zmogljivosti

15.  obžaluje, da so se nekatere države članice odločile za nacionalno strategijo RIS3, ne da dale bi lokalnim in regionalnim organom možnost, da oblikujejo lastna stališča, kar ogroža proces odkrivanja podjetništva od spodaj navzgor, ki bi moral biti vključen v strategije RIS3; poudarja pomen regionalnega pristopa, saj je lahko izvajanje teh strategij uspešno le, če temelji na lokalnih in regionalnih sredstvih; poziva zadevne države članice, naj ponovno proučijo možnost, da bi nacionalne strategije RIS3 nadomestile z regionalnimi, da ne bi zamudile priložnosti za rast, ter poziva k boljšemu usklajevanju nacionalnih in regionalnih strategij S3, če je to primerno, da bi jih po možnosti prilagodili prihodnjim potrebam in zahtevam za trajnostni razvoj, zlasti v živilskem in energetskem sektorju; obžaluje nedosledno upoštevanje načela partnerstva iz člena 5 uredbe o skupnih določbah; poziva države članice, naj načelo partnerstva upoštevajo v vseh fazah priprave in izvajanja sporazuma o partnerstvu in operativnih programov;

16.  meni, da bo imela kakovost sodelovanja med vlado in ustreznimi regionalnimi akterji odločilen vpliv na strategijo RIS3 in bo bistveno zmanjšala tveganje napačne izbire prednostnih nalog; v zvezi s tem poudarja, da se je pomembno posvetovati s podjetji, zlasti z malimi in srednjimi podjetji, saj bo „vizija inovativnosti“ uspešna le, če bodo imela podjetja ustrezen potencial, da jo prenesejo v prakso;

17.  poudarja pomen boljšega usklajevanja med vsemi ravnmi upravljanja, s čimer bi spodbudili vizijo regionalnih strategij od spodaj navzgor, skupaj z vsemi organi in deležniki za pametno specializacijo, ter strokovnjaki, civilno družbo in končnimi uporabniki, da bi odpravili omejeno razmišljanje; opozarja, da ustrezni predpisi držav članic niso bili prilagojeni, kar ovira izvajanje naložb v raziskave in inovacije;

18.  poudarja, da ima civilna družba v strategijah RIS3 omejeno vlogo, ter poziva k okrepitvi njenega sodelovanja prek platform in partnerstev za sodelovanje, saj to lahko prispeva k boljšemu oblikovanju strategij, krepitvi sodelovanja z družbo in spodbujanju boljšega upravljanja;

19.  poudarja pomen tesnega usklajevanja med operativnimi programi in strategijo RIS3 v celotni fazi izvajanja;

20.  poziva k tesnejšemu dialogu in sodelovanju med institucijami EU (Evropskim parlamentom in Svetom), kot tudi na izvršni ravni (Komisija in nacionalni organi izvajanja), da bi vzpostavili ustrezen okvir za inovacije in raziskave ter okrepili izvajanje RIS3 v okviru prihodnjega pregleda večletnega finančnega okvira iz leta 2014;

21.  poziva Komisijo in druge zadevne organe, naj pri izvajanju strategije RIS3 zagotovijo dodatno pomoč državam članicam, ki jo potrebujejo;

22.  poziva k nenehnim prizadevanjem za spodbujanje drugačne miselnosti in inovativnih pristopov k politiki, s čimer bi izboljšali sodelovanje v posameznih regijah ter medregionalno, zunajregionalno, čezmejno in nadnacionalno sodelovanje na podlagi obstoječih orodij, kot je INTERREG, in tako v strategijah še naprej krepili evropsko dodano vrednost;

23.  želi opomniti, da je pomembno poudarjati socialne inovacije, ki lahko prispevajo k vzpostavitvi novih poslovnih modelov in kultur ter tako ustvarjajo ustrezno okolje za izvajanje krožnega gospodarstva;

24.  poziva Komisijo, naj vzpostavi celostno komunikacijo o dodani vrednosti strategij RIS3 in njihovemu izvajanju v operativnih programih, čemur naj sledijo predlogi za nadaljnje ukrepe v sedmem kohezijskem poročilu;

25.  obžaluje pomanjkanje medregionalnega sodelovanja na področju pametne specializacije; ugotavlja, da skupni strateški okvir ponuja možnost za porabo 15 % sredstev v okviru uredbe o skupnih določbah (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo) za to sodelovanje zunaj lastne regije; poudarja, da poročilo iz člena 16(3) z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov kaže na to, da so bile te možnosti doslej premalo izkoriščene; poziva države članice in regionalne organe, naj bolje izkoristijo ponujene možnosti;

26.  poziva k oblikovanju mehanizmov za prožnost in usklajevanje, ki bi povezovali rezultate procesa RIS3 ter izvajanje programa Obzorje 2020 in drugih programov; spodbuja regije, naj se vključijo v različne oblike nadnacionalnega sodelovanja, kot so pobuda Vanguard, pečat odličnosti, platforma za izmenjavo znanja, platforme S3, stopnice do odličnosti in regionalne inovacijske sheme za kolokacije Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT); poziva k spodbujanju razvoja strateških partnerstev v grozdih, da bi spodbudili naložbe, okrepili usklajevanje, ustvarili sinergije in spodbujali izmenjavo mnenj ter se tako izognili podvajanju in neučinkoviti porabi javnih sredstev;

27.  spodbuja nacionalne in evropske institucije, naj še naprej spremljajo t. i. inovacijski prepad, ne le med državami članicami EU in v regijah NUTS 2, ampak tudi in čedalje bolj znotraj držav članic;

28.  meni, da bi bilo treba poenostaviti postopke in zmanjšati ozka grla v upravnem procesu strategij;

29.  poziva zadevne organe na vseh ravneh, naj poenostavijo postopke in zmanjšajo ozka grla v upravnem procesu strategij; spodbuja naložbe v človeški kapital, tudi prek medregionalnih partnerstev EU, da bi okrepili upravne zmogljivosti ter uspešno upravljali, izvajali in spremljali proces RIS3 ter se obenem izogibali ustvarjanju dodatnih upravnih ravni; spodbuja organe, naj dajo prednost raziskavam in inovacijam v regijah, ki imajo ustrezen potencial, vendar v to področje ne vlagajo veliko;

30.  poziva regije in države članice, naj povečajo uporabo razpoložljivih proračunskih sredstev za tehnično pomoč, da bi zagotovili uspešno in učinkovito izvajanje RIS3;

31.  opozarja, da bi morale biti strategije pametne specializacije tudi učinkovit instrument za spopadanje s socialnimi, okoljskimi, podnebnimi in energetskimi izzivi ter za spodbujanje prelivanja znanja in novih tehnologij;

Boljša sinergija za rast in ustvarjanje delovnih mest

32.  izraža nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja sinergije med strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi finančnimi instrumenti EU, kar ovira usklajevanje, skladnost in vključevanje v financiranje EU ter zmanjšuje njegove rezultate in učinek; poziva, naj se več pozornosti in raziskav nameni načinom za izboljšanje strateškega pristopa k doseganju sinergije in naj se upošteva kombiniranje, dopolnjevanje in potencial instrumentov financiranja, da bi v celoti izkoristili jamstva EU za financiranje naložbenih platform;

33.  poudarja, da je treba nadaljevati in poglobiti pristope trojne in četverne vijačnice k pametni specializaciji na regionalni ravni, ki vključujejo javne uprave, podjetja, univerze in državljane; poudarja, da bi bilo treba v novih programih in vrstah financiranja EU okrepiti vlogo univerz in državljanov (tj. visokošolskih/raziskovalnih institucij in organizacij državljanov);

34.  poziva k večji podpori za mala in srednja ter zagonska podjetja, saj jih je velika večina na čelu inovacij ter pomembno prispevajo k prepoznavanju lokalnega talenta na različnih področjih in k zaposlovanju mladih;

35.  spodbuja k nenehnemu iskanju zanesljivih kazalnikov za spremljanje uspešnosti inovacij na vseh ravneh upravljanja, in sicer z boljšim izkoriščanjem in usklajevanjem sredstev Eurostata in drugih ustreznih generalnih direktoratov Komisije, ter ob upoštevanju dosežkov organizacije OECD, omrežja ESPON in drugih akterjev na tem področju, kot so nacionalni statistični uradi;

36.  poudarja, da usklajena in dopolnilna uporaba strukturnih in investicijskih skladov (ESI), programa Obzorje 2020 ter Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) v skladu s smernicami o medsebojnem dopolnjevanju skladov ESI in EFSI, ki jih je Komisija izdala februarja 2016, ponuja odlične možnosti za spodbujanje inovacij na regionalni in nacionalni ravni ter ravni EU, saj krepi privlačnost naložb v raziskave in inovacije, da bi na tem področju privabili zasebni kapital, ki bi dopolnjeval javno financiranje; poziva lokalne in regionalne oblasti, naj čim bolje izkoristijo možnosti za skupno uporabo ter instrumentov;

37.  poziva k prizadevanjem za pridobivanje ustreznih informacij, na podlagi katerih bi dosegli sinergijo med različnimi politikami in instrumenti, ki so na voljo v okviru RIS3, kot so kohezijska politika za obdobje 2014–2020, platforma pametne specializacije, evropski observatorij grozdov, evropsko partnerstvo za inovacije, evropski strateški forum, ključne omogočitvene tehnologije in raziskovalna infrastruktura;

38.  spodbuja regije, naj pri izvajanju strategij RIS3 krepijo odprto inovacijsko miselnost in ekosisteme na podlagi modela četverne vijačnice;

39.  poudarja, da je treba izobraževanje in raziskave prilagajati dejanskim potrebam na trgu zaradi zagotavljanja, da bodo inovacije ustrezale povpraševanju in spodbujale gospodarsko rast;

Pametna mesta kot gonilna sila za RIS3

40.  želi spomniti, da morajo imeti mestna območja EU ključno vlogo pri gospodarskem in socialnem razvoju Unije s tem, da delujejo kot središča za različne akterje in sektorje ter združujejo izzive in priložnosti za pametno, trajnostno in vključujočo rast, hkrati pa imajo vodilno vlogo v integriranem in lokalno usmerjenem pristopu politike; poudarja, da so mestna območja izrednega pomena za spodbujanje človeških virov, infrastrukture in naložbenega potenciala za razvoj inovacijskih grozdov;

41.  poziva Komisijo, naj pri oblikovanju evropske agende za mesta upošteva strategije RIS3 in druge programe za inovacije, zlasti celostne teritorialne naložbe, da bi ustvarila sinergijo in vzpostavila tesne povezave za učinkovito uporabo virov;

42.  poudarja, da pomembno spodbujati inovativno medsektorsko in čezmejno sodelovanje trojne vijačnice v zvezi z evropskimi izzivi za pametnejše in bolj zelene regije in mesta, v katerih je bolj prijetno živeti in delati;

43.  poudarja, da sta potrebna nadaljnji razvoj in razširitev koncepta „pametnih in povezanih mest“ po vsej Evropi; pozdravlja namero nizozemskega predsedstva EU, da vzpostavi pristop od spodaj navzgor in okrepi vlogo mest v usklajevanju z regionalnimi organi, da bi pripravili agendo EU za mesta in se iz pametnih mest razvili v odlična mesta; v zvezi s tem podpira pripravo amsterdamskega pakta s poudarkom na trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest, spodbujanju povezav med vsemi stranmi, državljani in družbenimi organizacijami ter na spodbujanju trajnostnega in socialno vključujočega razvoja;

44.  opozarja na spodbujanje različnih shem sodelovanja in izmenjave znanja med mesti na področju pametne specializacije in inovacij, kot je pobuda „Open and Agile Smart Cities“, ki jo podpira Komisija;

45.  podpira pobude Komisije in Sveta za agendo EU za mesta v okviru amsterdamskega pakta; poziva Komisijo, naj spodbuja skladnost mestnih in regionalnih politik; poziva Komisijo, naj v sedmem kohezijskem poročilu pripravi predloge za uskladitev pobud in metodologije za pametna mesta ter RIS3;

Spremljanje in ocenjevanje

46.  ugotavlja, da mora precej regij, čeprav jih je večina že sprejela strategije RIS3, nadaljevati delo, da bi izpolnile zahteve glede izpolnjevanja predhodne pogojenosti, glavni izzivi pa so mehanizem za spremljanje, proračunski okvir in ukrepi za spodbujanje zasebnih naložb v raziskave in razvoj;

47.  opozarja lokalne in regionalne nosilce odločanja na pomembnost njihove zavezanosti uporabi strategije RIS3 kot instrumenta za prenovo gospodarstva njihovih regij, kar vpliva tudi na politiko EU;

48.  pozdravlja poudarek v teh regionalnih strategijah na energiji, zdravstvu, informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, sodobnih materialih, živilih, storitvah, turizmu, trajnostnih inovacijah in prometu, gospodarstvu, ki temelji na rabi biomase, proizvodnih sistemih ter kulturnih in kreativnih industrijah, pa tudi drugih specializacijah, zlasti konkurenčnih sektorjih posamezne regije; obžaluje pa pomanjkanje podrobnosti v številnih strategijah ter poziva k izpopolnitvi postopka določanja prednostnih nalog, s čimer bi preprečili tveganje za osredotočanje vseh strategij na iste teme; poziva, naj se strategije ne oblikujejo le na visokotehnološkem, temveč tudi nizkotehnološkem področju in na področju socialnih inovacij, ter spodbuja vse deležnike, naj si prizadevajo za medsektorsko povezovanje, ki lahko spodbuja inovacije;

49.  meni, da lahko spodbujanje nacionalnih observatorijev strategij pametne specializacije prispeva k vzpostavitvi učinkovitejših sistemov kazalnikov za spremljanje RIS3, zlasti glede metodologije in usposabljanja;

50.  ugotavlja, da so nekatere strategije RIS3 slabo dokumentirane pri prikazu edinstvenih konkurenčnih prednosti zadevne regije, druge pa ne zagotavljajo dokazov o zmogljivostih deležnikov za podpiranje podjetij na področju inovacij ali raziskovalcev pri zagotavljanju uporabnih raziskav ali idej o uporabi rezultatov v komercialne namene; poleg tega ugotavlja, da imajo nekatere regije široke strategije in poenostavljene kazalnike spremljanja; zato poziva h krepitvi zmogljivosti javnih organov za zbiranje in ocenjevanje ustreznih prejetih informacij ter za krepitev usklajenih prizadevanj regij in osrednjih organov, da bi opredelili in standardizirali obstoječe zbirke podatkov ter omogočili deležnikom dostop do njih;

51.  poziva EU in države članice k uporabi obstoječih orodij, kot je anketa Skupnosti o inovacijah, pri izvajanju rednega (letnega in vmesnega) spremljanja izvajanja strategij tako v kvantitativnem in kvalitativnem smislu, ter naj v ta proces vključijo vse deležnike, tudi civilno družbo; ugotavlja, da se regije in države članice soočajo s podobnimi problemi pri vrednotenju spremljanja, ter regije poziva, naj redno objavljajo poročila o uresničevanju zastavljenih ciljev, da bi lahko bolje analizirale učinek strategije RIS3 ter zagotovile transparentnost in javni dostop do informacij o spremljanju; zaveda pa se, da bo potrebnih še veliko let, preden bodo te strategije obrodile sadove, zato bi moralo biti zgodnje spremljanje skladno z razumnimi pričakovanji;

52.  spodbuja regije in države članice, naj bodo glede na ciljni datum december 2016 proaktivne, tako da pravočasno izvajajo akcijske načrte za zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede predhodne pogojenosti; jih poziva, naj uvedejo in uporabljajo svoje mehanizme spremljanja za stalne preglede RIS3, s poudarkom na opredelitvi naložbenih niš, kjer lahko regionalni inovacijski akterji pridobijo ali ohranijo konkurenčno prednost;

53.  je mnenja, da je lahko skupno sodelovanje pri spremljanju in ocenjevanju ustreznih instrumentov v okviru RIS3 ter uskladitev spremljanja in ocenjevanja za poročanje o različnih instrumentih na tem področju v veliko pomoč; zato poziva vse deležnike in nosilce odločanja, naj ustvarijo sinergijo in opredelijo sistem za zbiranje in združevanje podatkov iz politik in instrumentov, ki so vključeni v posamezne strategije RIS3;

54.  želi spomniti, da dobra „strategija na papirju“ ne bo zagotovila pričakovanih rezultatov brez izvajanja podpornih storitev za podjetja;

Poglavitna spoznanja in prihodnost RIS3

55.  obžaluje, da se pri RIS3 pogosto priznava, da je treba podjetjem pomagati pri izkoriščanju vseh oblik inovacij, vendar se nato podpirajo le inovacije na podlagi tehnološkega znanja; zato predlaga, naj se v okviru RIS3 upoštevajo tudi inovacije na drugih področjih, kot so storitve in ustvarjalni sektor, in opozarja na pomembnost vseh vrst inovacijskih sistemov in institucij, ne glede na njihovo velikost ter povezanost z lokalnimi in regionalnimi grozdi;

56.  poudarja, da je treba strategijo RIS3 dobro izvajati, če želimo, da bi odpravila inovacijsko vrzel in spodbudila zaposlovanje in rast v Evropi; zato poudarja, da je nujno treba spodbujati strategije pristopa od spodaj navzgor ter okrepiti nadzor nad potencialom RIS3 na vseh ravneh upravljanja; pri tem ugotavlja, da bi morale države članice vključiti svoje državne statistične urade, da bi regijam pomagali pri razvoju mehanizmov ocenjevanja in spremljanja;

57.  meni, da mora biti participativni pristop k strategijam vključen v vse procese, tudi v proces spremljanja in ocenjevanja, saj se bodo tako povečale možnosti za sodelovanje pri doseganju ciljev iz strategij RIS3;

58.  poziva EU in države članice, naj ne pozabijo, da mora biti ta instrument izvedljiv, operativen in učinkovit, da upravičencev ne bi obremenjeval z birokracijo;

59.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za pregled strategij leta 2017, da bi povečali njihovo učinkovitost in uspešnost ter obveščali o njihovem prispevku k prihodnji kohezijski politiki ter politiki na področju raziskav in inovacij po letu 2020, pri čemer je treba upoštevati izkušnje, pridobljene v prvih letih izvajanja; poziva jo tudi, naj pred sedmim kohezijskim poročilom začne javno posvetovanje in priredi evropsko konferenco skupaj s Parlamentom, Odborom regij in drugimi deležniki;

60.  priznava, da bi bile lahko strategije pametne specializacije učinkovit instrument za soočanje z energetskimi izzivi, zagotavljanje učinkovite rabe virov in energetske varnosti;

61.  poziva Evropsko komisijo, naj še naprej podpira vlogo platforme S3, da bi spodbudila natančnost strategij, in naj bo še naprej osredotočena na pomembnost pridobivanja zasebnih vlagateljev;

62.  poziva generalni direktorat Komisije za regionalno in mestno politiko ter platformo S3, naj pripravita in obsežno razširita kratek dokument o preteklih izkušnjah z RIS3, in sicer s poudarkom na naslednjih področjih: (1) analizi izkušenj glede na prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in groženj (SWOT); (2) izkušnjah, ki so jih pridobile regije, in največjih pasteh pri vsakem od šestih korakov iz vodnika za strategije RIS3; (3) priporočilih in standardiziranih predlogah za nadaljnje izboljšanje strategij RIS3, da bi zagotovili boljšo zasnovo teh strategij po letu 2020; (4) človeških zmogljivostih, potrebnih za uspešno načrtovanje in izvajanje strategij RIS3; meni, da bi morali regionalna omrežja, ki jih zadevajo raziskave in inovacije, spodbujati in podpirati pri spodbujanju uspehov in pridobljenih spoznanj, da bi ustrezno razmišljanje pronicalo na vse ravni v teh regij;

o
o   o

63.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289. (3) UL L 347, 20.12.2013, str. 470. (4) UL L 347, 20.12.2013, str. 259. (5) UL L 347, 20.12.2013, str. 303. (6) UL L 347, 20.12.2013, str. 281. (7) UL L 347, 20.12.2013, str. 487. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0002. (9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0308. (10) UL C 225, 27.7.2012, str. 46. (11) UL C 218, 30.7.2013, str. 12. (12) UL C 415, 20.11.2014, str. 5.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o evropskem teritorialnem sodelovanju – najboljša praksa in inovativni ukrepi (2015/2280(INI))

P8_TA(2016)0321 A8-0202/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti naslova XVIII Pogodbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II)(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva(7),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(9),

–  ob upoštevanju Teritorialne agende Evropske unije 2020 – Za vključujočo, pametno in trajnostno Evropo raznolikih regij, sprejete na neformalnem srečanju ministrov, pristojnih za prostorsko načrtovanje in prostorski razvoj, 19. maja 2011 v mestu Gödöllő na Madžarskem,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pripravljenosti držav članic EU za učinkovit in pravočasen začetek novega programskega obdobja kohezijske politike(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o zamudah pri začetku izvajanja kohezijske politike za obdobje 2014–2020(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju šestega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji (COM(2014)0473),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom »Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast« (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015 o kohezijski politiki in pregledu strategije Evropa 2020(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 z naslovom Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020(14),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(15),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o dodani vrednosti makroregionalnih strategij (COM(2013)0468) in ustreznih sklepov Sveta z dne 22. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju študije, ki jo je januarja 2015 pripravil Generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko (tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika), z naslovom Nova vloga makroregij pri evropskem teritorialnem sodelovanju,

–  ob upoštevanju študije, ki jo je julija 2015 pripravil Generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko (tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika) z naslovom European Grouping of Territorial Cooperation as an instrument for promotion and improvement of territorial cooperation in Europe (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje kot instrument za spodbujanje in izboljšanje teritorialnega sodelovanja v Evropi),

–  ob upoštevanju brošure Komisije z dne 22. februarja 2016 z naslovom »Naložbeni načrt za Evropo: nove smernice o skupni uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe«,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij iz maja 2015 z naslovom Finančni instrumenti v podporo teritorialnemu razvoju,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2015 z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

–  ob upoštevanju izjave Odbora regij z dne 2. septembra 2015 z naslovom »25 let Interreg-a: nova spodbuda za čezmejno sodelovanje«,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij iz maja 2015 z naslovom »Kakšna bo prihodnja teritorialna vizija do leta 2050?«,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 17. decembra 2015 z naslovom »Krepitev čezmejnega sodelovanja: obstaja potreba po boljšem zakonodajnem okviru?«,

–  ob upoštevanju informativnega dokumenta, ki ga je pripravilo luksemburško predsedstvo Svetu, z naslovom Looking back on 25 years of Interreg and preparing the future of territorial cooperation (Razmišljanje ob petindvajsetletnici pobude Interreg in priprave na prihodnje teritorialno sodelovanje),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o petindvajsetletnici pobude Interreg: njen prispevek k ciljem kohezijske politike,

–  ob upoštevanju pobude luksemburškega predsedstva za posebne pravne določbe za obmejne regije, s katerimi bi se odzvali na potrebe in izzive na teh območjih, z naslovom »A tool for the attribution and application of specific provisions for the improvement of cross-border cooperation« (Instrument za dodelitev in uporabo posebnih določb za izboljšanje čezmejnega sodelovanja)(16),

–  ob upoštevanju vseevropskega javnega posvetovanja o preostalih ovirah pri čezmejnem sodelovanju, ki ga je Komisija začela 21. septembra 2015 ob dnevu evropskega sodelovanja(17),

–  ob upoštevanju rezultatov prve tovrstne raziskave Eurobarometer v letu 2015, s katero je Komisija želela ugotoviti, kakšen odnos imajo državljani v posameznih obmejnih območjih do čezmejnega sodelovanja, da bi lahko uvedli bolj ciljno usmerjene ukrepe EU(18),

–  ob upoštevanju poročila OECD iz leta 2013 z naslovom »Regions and Innovation: collaborating across borders« (Regije in inovacije: čezmejno sodelovanje),

–  ob upoštevanju poročila Odbora regij z naslovom „Poročilo o spremljanju EZTS za leto 2014 – Izvajanje strategije Evropa 2020“(19),

–  ob upoštevanju člena 52 poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0202/2016),

A.  ker v obmejnih regijah živi približno 38 % evropskega prebivalstva in ker se EU sooča z veliko gospodarsko, finančno in družbeno krizo, ki še posebej prizadene ženske, in to na vseh področjih; ker mora EU enakost spolov upoštevati kot glavni element v vseh politikah in praksah evropskega teritorialnega sodelovanja;

B.  ker je splošni cilj evropskega teritorialnega sodelovanja zmanjšati vpliv nacionalnih meja, da bi zmanjšali razlike med regijami, odstranili preostale ovire za naložbe in zadruge, ki bi delovale čez meje, okrepili kohezijo in spodbujali skladen gospodarski, socialni, kulturni in teritorialni razvoj Unije kot celote;

C.  ker je evropsko teritorialno sodelovanje sestavni del kohezijske politike, saj krepi teritorialno kohezijo v EU;

D.  ker imajo vse države članice možnost, da uporabijo evropsko teritorialno sodelovanje za odzivanje na izzive, ki jih prinaša migracijska kriza;

E.  ker še vedno zelo malo evropskih državljanov izkorišča vse možnosti notranjega trga EU in svobodo gibanja;

F.  ker so bili na podlagi načel deljenega upravljanja, upravljanja na več ravneh in partnerstva programi evropskega teritorialnega sodelovanja oblikovani v kolektivnem procesu, v katerem so sodelovali zelo različni evropski, nacionalni in regionalni akterji, da bi obravnavali skupne čezmejne izzive in olajšali izmenjavo dobrih praks;

G.  ker je potreben skupen razmislek o strukturi evropskega teritorialnega sodelovanja po letu 2020;

Evropska dodana vrednost evropskega teritorialnega sodelovanja, najboljša praksa in prispevek k ciljem strategije Evropa 2020

1.  ugotavlja, da je postalo evropsko teritorialno sodelovanje eden od dveh enako pomembnih ciljev kohezijske politike za obdobje 2014–2020, ki ima lastno uredbo; poudarja pa, da proračun evropskega teritorialnega sodelovanja v višini 10,1 milijarde EUR predstavlja 2,8 % proračuna kohezijske politike, da ne zadostuje za velike cilje, ki naj bi jih z evropskim teritorialnim sodelovanjem dosegli in ne odraža visoke ravni njegove evropske dodane vrednosti; v zvezi s tem ponovno izraža razočaranje Parlamenta zaradi izida pogajanj o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, zlasti kar zadeva zmanjšanje odobrenih sredstev za evropsko teritorialno sodelovanje; meni, da bo povečanje proračuna evropskega teritorialnega sodelovanja v prihodnjem programskem obdobju povečalo dodano vrednost kohezijske politike; poziva, naj se bolj spoštuje člen 174 PDEU o teritorialni koheziji, zlasti na podeželju ter območjih, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, in v regijah, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, kot so najbolj oddaljene regije, najsevernejše regije z nizko gostoto prebivalstva ter otoške, čezmejne in gorske regije; poziva Komisijo in države članice, naj se pri izvajanju kohezijske politike posebej osredotočijo na regije, ki so geografsko in demografsko v najbolj neugodnem položaju;

2.  ugotavlja, da je bilo evropsko teritorialno sodelovanje v skladu s cilji strategije Evropa 2020 preoblikovano, da bi imelo večji učinek zaradi poudarka na tematski osredotočenosti in usmerjenosti v rezultate, brez poseganja v teritorialno naravnan pristop, ki omogoča nadaljnje izvajanje regionalnih prednostnih nalog; meni, da bi lahko še večjo pozornost namenili posebnostim evropskega teritorialnega sodelovanja; zato poziva boljši oceni programov evropskega teritorialnega sodelovanja, da bi pokazali njihov učinek in dodano vrednost;

3.  priznava, da je čezmejno sodelovanje ključno orodje za razvoj obmejnih regij, ki so pravi laboratoriji evropskega povezovanja; priznava, da je bilo čezmejno sodelovanje v obdobjih 2000–2006 in 2007–2013 jasno usmerjeno v bolj strateške prednostne naloge ter je oblikovalo dobre prakse na področjih boljše povezljivosti in dostopnosti, prenosa znanja in inovacij, krepitve regionalne identitete, obravnavanja okoljskih izzivov, krepitve institucionalne zmogljivosti, zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in mobilnosti delovne sile, civilne zaščite, ustvarjanja novih partnerstev in utrditve obstoječih;

4.  priznava, da je nadnacionalno sodelovanje prispevalo k podpiranju raziskav, inovacij in gospodarstva, temelječega na znanju, prilagajanju podnebnim spremembam ter spodbujanju trajnostnega prometa in mobilnosti z nadnacionalnimi pristopi, pa tudi h krepitvi institucionalne zmogljivosti; poudarja, da sta celostni teritorialni pristop in mednarodno sodelovanje pomembna zlasti pri varstvu okolja, posebej na področju vode, biotske raznovrstnosti in energetike;

5.  priznava, da je medregionalno sodelovanje mestom in regijam omogočilo, da sodelujejo pri vrsti vprašanj in vsebin, tudi izmenjavi izkušenj in dobre prakse, zaradi česar se je povečala učinkovitost mnogih regionalnih in lokalnih politik; meni, da bi bilo treba obravnavati znatne razvojne vrzeli med podeželskimi in mestnimi območij ter probleme metropolitanskih regij;

6.  meni, da postane posamezno geografsko območje z učinkovitim čezmejnim in nadnacionalnim sodelovanjem privlačnejše za trgovske družbe, saj karseda učinkovito izkorišča lokalne, regionalne in čezmejne možnosti ter človeški kapital, tako da bolje upošteva potrebe in pričakovanja trgovskih družb, obenem pa tudi preprečuje selitev podjetij v tretje države ter s tem demografsko praznjenje območij EU in povečano brezposelnost;

7.  je prepričan, da evropsko teritorialno sodelovanje zagotavlja znatno evropsko dodano vrednost, saj prispeva k miru, stabilnosti in regionalnemu povezovanju v okviru politike širitve in sosedske politike ter po vsem svetu z razširjanjem primerov dobre prakse; meni, da lahko čezmejno sodelovanje prinese dodano vrednost obvladovanju migracijske krize;

8.  poudarja, da bo v obdobju 2014–2020 približno 41 % proračuna(20) za evropsko teritorialno sodelovanje v okviru ESRR namenjenih za ukrepe za izboljšanje okolja, 27 % za krepitev pametne rasti, vključno z raziskavami in inovacijami ter 13 % za spodbujanje vključujoče rasti prek dejavnosti, povezanih z zaposlovanjem, izobraževanjem in usposabljanjem, 33 programov pa bo namenjenih za izboljšanje splošne čezmejne povezljivosti; poleg tega ugotavlja, da bo 790 milijonov EUR dodeljenih za krepitev institucionalne zmogljivosti z vzpostavitvijo ali krepitvijo struktur sodelovanja in povečanjem učinkovitosti javnih služb;

9.  poudarja, da koncept usmerjenosti v rezultate pomeni, da morajo programi Interreg zagotavljati visokokakovostno sodelovanje na ravni projektov in uporabljati nov način vrednotenja, ki bo upošteval specifični značaj vsakega programa in prispeval k zmanjšanju upravnih bremen za upravičence in organe upravljanja; poziva Komisijo, države članice in organe upravljanja, naj sodelujejo in izmenjujejo informacije ter primere dobre prakse za izdelavo ocen in objavo smernic, kako usmerjenost v rezultate prilagoditi posebnostim evropskega teritorialnega sodelovanja; priznava, da celotne dodane vrednosti programov evropskega teritorialnega sodelovanja ni mogoče oceniti le s količinskimi kazalniki, in poziva Komisijo, naj pripravi več kakovostnih kazalnikov, ki bodo bolje odražali rezultate, dosežene s teritorialnim sodelovanjem;

10.  z obžalovanjem ugotavlja, da so bili programi Interreg pozno sprejeti, ter poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za njihovo učinkovito in uspešno izvajanje ter odstranitev preprek za čezmejno sodelovanje, da bi se izognili kritičnim vprašanjem, ki so že bila poudarjena v programskem obdobju 2007–2013; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za pospešeno izvajanje programov evropskega teritorialnega sodelovanja;

11.  obžaluje, da pri poročanju o okviru uspešnosti ni na voljo dovolj zanesljivih čezmejnih podatkov in dokazov o učinkovitosti čezmejnega sodelovanja; zato poziva Komisijo, Eurostat in organe upravljanja, naj sodelujejo pri vzpostavljanju skupnih meril vrednotenja in naj skupno usklajujejo enotno podatkovno zbirko ter določijo metodologije za čezmejno zagotavljanje in uporabo zanesljivih podatkov; ugotavlja, da obstoječi izzivi pri izvajanju celostnih teritorialnih pristopov izhajajo iz močno različnih ravni pristojnosti regionalnih in lokalnih organov držav članic;

12.  poziva Komisijo, države članice in organe upravljanja, naj vzpostavijo ustrezno strukturirane sisteme spremljanja in načrte vrednotenja, da bi zagotovile boljše vrednotenje doseganja rezultatov v smislu ciljev strategije Evropa 2020 in teritorialnega povezovanja;

Prispevek k teritorialni koheziji

13.  poudarja, da evropsko teritorialno sodelovanje pomembno prispeva h krepitvi cilja EU v zvezi s teritorialno kohezijo, ker povezuje različne sektorske politike na teritorialni ravni; pozdravlja študijo Evropske opazovalne mreže za teritorialni razvoj in kohezijo z naslovom ET2050: Territorial Scenarios and Visions for Europe (Teritorialni scenariji in vizije za Evropo), ki se lahko uporabi kot referenčni okvir za nadaljnje razprave o pripravah na kohezijsko politiko po letu 2020;

14.  opozarjana na pomen celostne teritorialne naložbe in lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ki se ne izvajajo dovolj široko v programih Interreg za obdobje 2014–2020 in spodbuja države članice k njihovi večji uporabi ter poudarja, da bo za to treba povečati udeležbo regij in lokalnih organov; poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo programe obveščanja in usposabljanja za upravičence;

15.  meni, da se lahko razvoj novih instrumentov teritorialnega razvoja, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, odraža kot naložbe v socialno, zdravstveno in izobraževalno infrastrukturo, regeneracijo prikrajšanih mestnih območij, ustvarjanje delovnih mest in druge ukrepe, katerih namen je zmanjšati izoliranost migrantov in podpreti njihovo vključevanje;

16.  priporoča, naj se posebna pozornost nameni projektom, ki skušajo prilagoditi kraje in regije novim demografskim razmeram in odpravljati neenakosti, ki nastajajo zaradi tega, in sicer s: 1) prilagoditvijo družbene in mobilnostne infrastrukture demografskim spremembam in migracijskim tokovom; 2) oblikovanjem posebnega blago in storitev za starajoče se prebivalstvo; 3) podporo zaposlitvenim priložnostim za starejše, ženske in migrante, kar prispeva k vključevanju v družbo; 4) zmogljivejšimi digitalnimi povezavami in oblikovanjem platform, ki omogočajo in spodbujajo sodelovanje in stike državljanov iz odročnejših regij z različnimi upravnimi, socialnimi in političnimi službami organov na vseh ravneh (lokalni, regionalni, nacionalni in evropski);

17.  poudarja vlogo evropskega teritorialnega sodelovanja v otoških, najbolj oddaljenih in redko poseljenih regijah, gorskih regijah in podeželju kot pomembnega orodja za krepitev njihovega regionalnega sodelovanja in povezovanja; poziva Komisijo in države članice, naj bodo še posebej pozorne pri uporabi sredstev iz skladov v teh regijah, tudi tistih, ki mejijo na tretje držav, da bi izboljšale izvajanje čezmejnih projektov, ki se financirajo iz naslova evropskega teritorialnega sodelovanja;

18.  poudarja, da se evropsko teritorialno sodelovanje in makroregionalne strategije dopolnjujejo pri obravnavanju skupnih izzivov na večjih funkcionalnih območjih ter da lahko makroregionalne strategije pozitivno prispevajo k obravnavanju skupnih izzivov, s katerimi se srečujejo makroregije;

19.  meni, da si je treba prizadevati za boljšo usklajenost, sinergijo in dopolnjevanje med čezmejnimi in nadnacionalnimi usmeritvami, da se izboljšata sodelovanje in povezovanje širših strateških območij; poziva k boljši usklajenosti organov upravljanja in akterjev makroregionalnih strategij; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje ter povezave in skladnost programov evropskega teritorialnega sodelovanja z nacionalnimi in regionalnimi programi med razvojno fazo, da bi spodbudili dopolnjevanje in se izognili prekrivanju;

20.  ugotavlja, da se nekatere regije srečujejo z velikimi migracijskimi izzivi, in spodbuja uporabo programov Interreg ter njihovo nujno izvajanje, med drugim v odziv na izziv reševanja begunske krize, ter izmenjavo primerov dobre prakse med lokalnimi in regionalnimi organi na obmejnih območjih, tudi organi tretjih držav, še zlasti preko makroregionalnih strategij;

Podpiranje raziskav in inovacij

21.  poudarja dosežke na področju raziskav in inovacij, kot so skupni raziskovalni projekti, sodelovanje med raziskovalnimi inštituti in podjetji, ustanovitev mednarodnih obmejnih univerz, čezmejnih raziskovalnih središč in čezmejnih izobraževalnih inštitutov, vzpostavitev čezmejnih podjetniških grozdov in mrež ter čezmejnih inkubatorjev in svetovalnih služb za MSP, „visokotehnološko“ znamčenje za privabljanje tujih vlagateljev itd.; ugotavlja, da imajo programi Interreg pomembno vlogo pri krepitvi konkurenčnih in inovacijskih možnosti regij, saj podpirajo sinergije med strategijami pametne specializacije, sodelovanje med grozdi in razvoj inovacijskih mrež; poziva Komisijo, naj pripravi obsežen pregled teritorialnega sodelovanja v okviru Evropskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega socialnega sklada na podlagi skupnega strateškega okvira, ki je Priloga I k uredbi o skupnih določbah (Uredba (EU) št. 1303/2013);

22.  se zaveda, da naložbe za krepitev pametne rasti, vključno z raziskavami in inovacijami zajemajo 27 % sredstev ESRR za programe čezmejnega sodelovanja za obdobje 2014–2020(21); ugotavlja tudi, da je 35 % proračuna nadnacionalnih programov namenjenih podpori pametne rasti s krepitvijo raziskav in inovacij;

23.  poudarja, da je treba oblikovati pristope čezmejne inovacijske politike, kot so skupni raziskovalni programi in mobilnost, skupna raziskovalna infrastruktura, partnerstva in omrežja sodelovanja; želi opozoriti, da so zaradi različne zakonodaje v državah članicah otežena skupna prizadevanja za razširitev raziskav in inovacij čez meje;

24.  poziva, naj bo cilj sinergij in dopolnjevanja med programi in skladi, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladih, pobudo Obzorje 2020, Evropskim skladom za strateške naložbe itd. ter drugimi EU skladi, povečati obseg, kakovost in vpliv naložb v raziskave in inovacije; priporoča, naj lokalni in regionalni organi dodobra izkoristijo možnosti kombiniranja teh skladov za podpiranje malih in srednjih podjetij, raziskovalnih in inovacijskih projektov, po možnosti vključno s čezmejnimi projekti; poziva mala in srednja podjetja, naj čim bolj izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo ti skladi, da bi prispevala k izvajanju teh programov evropskega teritorialnega sodelovanja;

25.  poziva k sprejetju čezmejnih inovacijskih strategij, ki bodo dopolnjevale že obstoječe strategije pametne specializacije ter druge obstoječe programe in strategije; spodbuja, da se ocenijo možnosti za čezmejne sinergije in zagotovijo različni viri financiranja;

26.  poudarja, da morajo biti finančni instrumenti, ki bodo dopolnjevali nepovratna sredstva, sestavni del programov evropskega teritorialnega sodelovanja, da se zagotovi podpora za mala in srednja podjetja pri dostopu do financiranja, raziskav in inovacij; meni, da bi z večjo uporabo finančnih instrumentov lahko pritegnili več naložb v projekte Interreg, ustvarili nova delovna mesta in omogočili doseganje boljših rezultatov; opozarja na temeljni pomen tehnične podpore in ustreznega usposabljanja za polno izkoriščanje prednosti uporabe finančnih instrumentov, tudi v manj razvitih regijah;

Upravljanje in usklajevanje politike

27.  želi opomniti, da v šestem poročilu o koheziji ni bilo namenjene dovolj pozornosti evropskemu teritorialnemu sodelovanju, saj je to že od programskega obdobja 2007–2013 samostojen cilj kohezijske politike; opozarja na možnosti, ki jih nudi evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ne le kot instrument za podporo in spodbujanje evropskega čezmejnega sodelovanja in čezmejnega upravljanja projektov, marveč tudi kot sredstvo za prispevanje k celostno povezanemu teritorialnemu razvoju in prožno platformo za upravljanje na več ravneh;

28.  pozdravlja poenostavljeno uredba o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (Uredba (EU) št. 1302/2013) in poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za lažjo ustanovitev evropskega združenja za teritorialno sodelovanje; vseeno poudarja, da ta uredba ne zadostuje za premostitev vseh obstoječih pravnih ovir za čezmejno sodelovanje; zato pozdravlja pobudo luksemburškega predsedstva, ki je predlagalo posebno pravno orodje za obmejne regije, ki bi državam članicam omogočilo, da se dogovorijo o posebnih pravnih določbah; pozdravlja pobudo Komisije, da se do konca leta 2016 izvede analiza o ovirah pri čezmejnem sodelovanju, s katero se bodo iskale rešitve in primeri dobre prakse; poziva Komisijo, naj v to analizo vključi študijo o obmejnih regijah; z zanimanjem pričakuje rezultate javnega posvetovanja o preostalih ovirah pri čezmejnem sodelovanju, ki ga je Komisija začela 21. septembra 2015 po celotni Uniji; poziva Komisijo, naj v svojih analizah upošteva priporočila Parlamenta in izide javnega posvetovanja;

29.  meni, da bi morali programi Interreg, ob spoštovanju dogovorjenih programskih prednostnih nalog in dogovorjene logike ukrepov ter dopolnjevanju z drugim ustreznimi oblikami financiranja, podpirati odzive na področju migracij in azila ter spodbujati učinkovite politike vključevanja; poziva, da je treba izkoristiti pripravljenost Komisije, da bo hitro preučila in odobrila spremembe v operativnih programih za obdobje 2014–2020, ki jih zaprosijo ustrezne države članice in samo s ciljem obravnavne prioritet, povezanih z begunsko krizo;

30.  razmišlja o širši uporabo finančnih instrumentov kot prožnih mehanizmov, ki se lahko uporabljajo skupaj z nepovratnimi sredstvi; poudarja, da lahko finančni instrumenti, če se učinkovito izvajajo, znatno povečajo učinek financiranja; glede tega poudarja, da so potrebna jasna, dosledna in usmerjena pravila o finančnih instrumentih, da bodo v pomoč pri poenostavljanju procesa priprave in izvajanja za upravitelje skladov in prejemnike; opozarja na možnost, da bi s finančnim inženiringom in tehnično pomočjo EIB pridobiti posebno strokovno znanje in izkušnje;

31.  poudarja, da morebitno dopolnjevanje med programi Interreg in drugimi programi, ki jih financira EU, v programskem obdobju 2007–2013 ni bilo zadostno ocenjeno; poziva k vzpostavitvi ustreznih mehanizmov usklajevanja, da se zagotovijo učinkovito usklajevanje, dopolnjevanje in sinergija med skladi ESI in drugimi instrumenti financiranja Unije in nacionalnimi instrumenti financiranja, kot je na primer Obzorje 2020, ter z Evropskim skladom za strateške naložbe in EIB;

32.  spodbuja, da se v načrte vrednotenja, ki jih pripravijo organi upravljanja, vključijo tekoča vrednotenja, ki se osredotočajo na posebno oceno učinkovitosti sinergij med programi;

33.  poudarja, da postajajo vse pomembnejši čezmejni trgi dela z veliko dinamiko za ustvarjanje blaginje in delovnih mest; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih programi Interreg zagotavljajo za olajšanje čezmejne mobilnosti delovne sile, tudi s spodbujanjem čezmejne mobilnosti delovne sile, pri čemer lahko po potrebi prilagodijo upravni in socialni regulativni okvir ter tudi okrepijo dialog med vsemi ravnmi upravljanja;

34.  meni, da je bistvenega pomena povečati sinergijo in dopolnjevanje med programi evropskega teritorialnega sodelovanja in storitvam mreže EURES, saj imajo še posebej pomembno vlogo v čezmejnih regijah, kjer veliko ljudi prečka mejo pri prevozu na delo; poziva države članice in regije, naj dodobra izkoristijo priložnosti storitev mreže EURES za zaposlitev in zaposlitveno mobilnost po vsej EU;

35.  je prepričan, da so načelo upravljanja na več ravneh in dejansko izvajanje pravil ravnanja posebno pomembna za oblikovanje programov evropskega teritorialnega sodelovanja;

Poenostavitev

36.  poudarja, da je kljub samostojni uredbi o evropskem teritorialnem sodelovanju izvajanje programov teritorialnega to sodelovanja še dodatno zapleteno, ter poziva skupino na visoki ravni za poenostavitev, naj preuči ukrepe za poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena za upravičence, in sicer še pred zakonodajnem predlogu o evropskem čezmejnem sodelovanju in programskem načrtovanju programov Interreg za obdobje po letu 2020;

37.  poziva Komisijo, naj predlaga posebne ukrepe za poenostavitev pravil o poročanju, reviziji in državni pomoči ter za uskladitev postopkov; poziva k oblikovanju standardnih zahtev za vse programe Interreg, in sicer za posamezne usmeritve;

38.  poziva države članice, naj poenostavijo nacionalne določbe in se izogibajo „čezmernemu prenašanju“; poziva k izvajanju e-kohezije in poenostavitvi upravnih postopkov;

39.  poudarja, da je treba razširiti in poenostaviti postopke za vključevanje civilne družbe in zasebnih deležnikov, pri tem pa vedno upoštevati potrebo po preglednosti in odgovornosti; priporoča, da bi lahko vzpostavitev javno-zasebnih partnerstev prinesla številne potencialne koristi, pa tudi tveganje navzkrižja interesov, kar bi bilo treba odpraviti z obveznimi in nezavezujočimi pravnimi ukrepi; poziva Komisijo, naj zagotovi pravočasne, skladne in jasne smernice za uporabo finančnih instrumentov v programih evropskega teritorialnega sodelovanja;

40.  poudarja, da morajo vse poenostavitve v programih za rast in delovna mesta veljati tudi za programe Interreg;

41.  poudarja, da je pomembno oblikovati mehanizme za spremljanje upravičencev v okviru ukrepov za poenostavitev;

42.  meni, da bi bilo treba dati prednost združevanju sil na terenu in spodbujanju vzajemnega zaupanja med akterji prek meja, finančni instrumenti pa so lahko dragocena pomoč pri teh prizadevanjih;

Priporočila za prihodnost

43.  meni, da je evropsko teritorialno sodelovanje pokazalo svojo učinkovitost ter da je treba njegov potencial še nadalje razviti; poudarja njegove možnosti, ki presegajo regionalno politiko, na področjih, kot so enotni trg, digitalna agenda, zaposlovanje, mobilnost, energetika, raziskave, izobraževanje, kultura, zdravstvo in okolje, ter zato poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo evropsko teritorialno sodelovanje kot pomemben instrument ter zanj določijo bolj izrazito vlogo znotraj kohezijske politike po letu 2020 in občutno povečajo proračun;

44.  meni, da je treba ohraniti osnovna načela sodelovanja in sedanjo strukturo evropskega teritorialnega sodelovanja, tudi načelo skladnosti z glavnim upravičencem, ter še naprej poudarjati njegov čezmejni vidik; poziva Komisijo, naj na podlagi svoji 25-letnih izkušenj preuči možnosti za razvoj sklopa usklajenih meril na podlagi izkušenj, in sicer ne le na podlagi števila prebivalcev, ampak tudi glede na socialno-ekonomske in teritorialne posebnosti;

45.  poudarja pomen čezmejnega sodelovanja na zunanjih mejah EU v okviru instrumenta za predpristopno pomoč in evropskega sosedskega instrumenta; poziva države članice, naj zagotovijo, da se bodo lahko dobre prakse, s katerimi se zmanjša upravno breme za upravičence programov Interreg, uporabile tudi pri programih, ki se izvajajo na zunanjih mejah EU;

46.  opozarja na potencial za neposredno sodelovanje državljanov, ki jih nudi t.i. sklad za male projekte v zvezi z zneski za mala in mikro projekte za spodbujanje civilnega udejstvovanja, pri čemer zlasti upošteva male projekte čezmejnega sodelovanja med sosednjimi obmejnimi območji; poziva, naj se spodbuja financiranje teh projektov, ob upoštevanju, da bodo za to potrebna dodatna prizadevanja za poenostavitev in večjo prožnost;

47.  spodbuja skupno uvedbo strategij za obmejna območja, da bi pospešili celostni in trajnostni teritorialni razvoj, vključno s čezmejnim izvajanjem in razširjanjem celostnih pristopov ter usklajevanjem upravnih postopkov in pravnih določb; meni, da je pomembno spodbujati uravnotežen teritorialni razvoj v regijah;

48.  meni, da je treba večjo pozornost nameniti spodbujanju čezmejnega sodelovanja med obmejnimi gorskimi območji, poseben pomen pa pripisati podeželju;

49.  poudarja, da mora biti kulturno sodelovanje eden od ciljev evropskega teritorialnega sodelovanja; v zvezi s tem meni, da je treba bolj spodbujati kulturno in izobraževalno sodelovanje med obmejnimi območji, ki imajo skupno kulturno in jezikovno dediščino;

50.  vztraja, da morajo imeti regije in regionalni organi večjo vlogo in da morajo biti tesneje udeleženi pri snovanju, upravljanju in vrednotenju evropskega teritorialnega sodelovanja, zlasti čezmejnega, pri čemer je treba upoštevati pristojnosti, ki jih imajo nekatere regije že takšna pooblastila;

51.  poziva Komisijo, naj preuči vlogo finančnih instrumentov kot dopolnil za nepovratna sredstva; meni, da mora pri tem nujno tesneje sodelovati z EIB ter naj uporabi finančno in tehnično strokovno znanje Komisije in EIB kot katalizator za naložbe; poziva Komisijo in EIB, naj poskrbita za večjo skladnost finančnih instrumentov s cilji teritorialnega sodelovanja;

52.  poziva Komisijo, države članice in organe upravljanja, naj na podlagi rezultatov naknadnih vrednotenj, izvajanja programov v obdobju 2014–2020 in ustrezne ocene učinka preučijo predlog luksemburškega predsedstva za uvedbo novega pravnega instrumenta za kohezijsko politiko po letu 2020;

53.  poziva Komisijo in države članice, naj leta 2016 začnejo strukturirano razpravo z več deležniki na ravni EU o prihodnosti evropskega teritorialnega sodelovanja po letu 2020, da se pripravi kohezijska politika po letu 2020; poudarja, da bi morala razprava v prvi vrsti zajemati zadeve, ki se nanašajo na strukturo evropskega teritorialnega sodelovanja in postopek dodeljevanja programskega proračuna ter oblikovanje novih mehanizmov, da bi se širše uporabljal koncept usmerjenosti v rezultate; poziva Komisijo k sodelovanju z Odborom regij in Združenjem evropskih obmejnih regij in ustreznimi deležniki civilne družbe in regionalnimi deležniki;

54.  poziva, naj se teritorialna vizija EU opira na zeleno knjigo o teritorialni koheziji (COM(2008)0616), in ugotavlja, da bi mogla biti prihodnja bela knjiga o teritorialni koheziji pomembna tudi za naslednje programsko obdobje po letu 2020;

Ozaveščanje javnosti in prepoznavnost

55.  obžaluje slabo ozaveščenost javnosti o programih evropskega teritorialnega sodelovanja in nezadostno prepoznavnost teh programov ter poziva k učinkovitejšemu obveščanju o zastavljenih ciljih, možnostih, ki jih ponuja, ter načinih za izvedbo projektov, pa tudi dosežkih pri dokončanih projektih; poziva Komisijo, države članice in organe upravljanja, naj vzpostavijo mehanizme in široko institucionalizirane platforme za sodelovanje, da se zagotovita večja prepoznavnost in ozaveščenost; poziva Komisijo, naj evidentira ter v velikem obsegu širi dosedanje dosežke programov evropskega teritorialnega sodelovanja in projektov;

56.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vlogo evropskih združenj za teritorialno sodelovanje, saj lahko pomagajo učinkoviteje zadovoljevati lokalne potrebe v čezmejnih regijah;

57.  se zaveda, kako pomembni sta vloga akterjev na terenu in podpora za pripravo projektov, in spodbuja organe upravljanja, naj izboljšajo obstoječe promocijske instrumente, kot so regionalne kontaktne točke;

58.  se zaveda, da je dobro sodelovanje med Komisijo, EIB ter lokalnimi in regionalnimi organi bistveno za uspešno uporabo finančnih instrumentov pri teritorialnem razvoju in v vsej kohezijski politiki; v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti izmenjavo izkušenj in znanja med Komisijo in EIB na eni strani ter lokalnimi in regionalnimi organi na drugi;

59.  priznava, da imajo teritorialno spodbujanje (na terenu), razširjanje informacij, ozaveščanje na lokalni ravni in projektna podpora pomembno vlogo, zato spodbuja organe upravljanja, naj okrepijo koristna orodja za to, na primer lokalne kontaktne točke;

60.  poziva k boljši usklajenosti med Komisijo, organi upravljanja in vsemi deležniki, da se omogoči kritična analiza tematskih dosežkov projektov, pri kateri naj se poudarijo doseženi uspeh in pomanjkljivosti, ter da se pripravijo priporočila za obdobje po letu 2020, hkrati pa naj se zagotovita preglednost in približevanje državljanom;

o
o   o

61.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289. (3) UL L 347, 20.12.2013, str. 259. (4) UL L 347, 20.12.2013, str. 303. (5) UL L 77, 15.3.2014, str. 95. (6) UL L 77, 15.3.2014, str. 11. (7) UL L 77, 15.3.2014, str. 27. (8) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (9) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (10) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0015. (11) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0068. (12) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0308. (13) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0384. (14) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0419. (15) UL L 169, 1.7.2015, str. 1. (16) http://www.dat.public.lu/eu-presidency/Events/Informal-Ministerial-Meetings-on-Territorial-Cohesion-and-Urban-Policy-_26-27-November-2015_-Luxembourg-City_/Material/IMM-Territorial-_LU-Presidency_---Input-Paper-Action-3.pdf (17) Sporočilo Komisije IP/15/5686. (18) Flash Eurobarometer 422 – Čezmejno sodelovanje v EU. (19) http://cor.europa.eu/en/documentation/studies/Documents/EGTC_MonitoringReport_2014.pdf (20) Priloga I (Evropsko teritorialno sodelovanje/Interreg) k sporočilu Komisije z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov. (21) Priloga I (Evropsko teritorialno sodelovanje/Interreg) k sporočilu Komisije z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o preiskavi glede merjenja emisij v avtomobilskem sektorju (2016/2090(INI))

P8_TA(2016)0322 A8-0246/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta(1),

–  ob upoštevanju svojega sklepa(EU) 2016/34 z dne 17. decembra 2015 o vzpostavitvi preiskovalnega odbora glede merjenja emisij v avtomobilskem sektorju ter njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu(2),

–  ob upoštevanju člena 198 Poslovnika,

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Preiskovalnega odbora Evropskega parlamenta za meritve emisij v avtomobilskem sektorju (A8-0246/2016),

A.  ker člen 226 PDEU določa pravno podlago za to, da lahko Evropski parlament brez poseganja v pristojnost nacionalnih sodišč ali sodišč Unije ustanovi začasni preiskovalni odbor zaradi preverjanja domnevnih kršitev ali nepravilnosti pri izvajanju zakonodaje Unije, in ker je to pomemben sestavni del nadzornih pristojnosti Parlamenta;

B.  ker se je Parlament na podlagi predloga konference predsednikov na plenarnem zasedanju 17. decembra 2015 odločil ustanoviti preiskovalni odbor, ki bi preučil domnevno neustrezno uporabo zakonodaje Unije v zvezi z meritvami emisij v avtomobilskem sektorju in podal morebitna priporočila, ki bi bila po njegovem mnenju v tej zadevi potrebna;

C.  ker preiskovalni odbor deluje v skladu z delovnim načrtom, ki vključuje:

D.  ker je preiskovalni odbor državam članicam, institucijam Unije in drugim organom poslal več vprašalnikov, na svojem spletišču pa je objavil javni poziv k predložitvi dokazov;

E.  ker bi ugotovitve potekajoče preiskave lahko prinesle dodano vrednost za okvir Unije za homologacijo;

F.  ker je Parlament s sklepom z dne 17. decembra 2015 zahteval, da preiskovalni odbor v šestih mesecih po začetku svojega dela pripravi vmesno poročilo;

G.  ker preiskovalni odbor zaradi narave svojega dela ne more podati nobenih končnih ugotovitev svojih preiskav, preden ne bo menil, da je izpolnil mandat; ker bi bilo zato prenagljeno, da bi preiskovalni odbor v vmesnem poročilu predstavil opažanja v zvezi z različnimi vidiki svojega mandata;

H.  ker dosedanji ustni in pisni dokazi, ki jih je odbor prejel in preučil, potrjujejo, da bo moral nadalje raziskati vse zadeve v okviru svojega mandata;

1.  spodbuja preiskovalni odbor, naj nadaljuje delo in v celoti izpolni mandat, ki mu ga je Parlament podelil v sklepu z dne 17. decembra 2015, in podpira vse ukrepe ter pobude, ki vodijo k izpolnitvi mandata;

2.  prosi konferenco predsednikov in predsedstvo, naj podpreta vse potrebne ukrepe, da bi preiskovalni odbor izpolnil svoj mandat, zlasti v zvezi z dovoljenji za zaslišanja in izredne seje, povračilo stroškov strokovnjakov in prič, misije in vsa druga upravičena tehnična sredstva;

3.  poziva Komisijo, naj pri podpori dela preiskovalnega odbora zagotovi takojšnjo pomoč in popolno preglednost, pri čemer naj v celoti spoštuje načelo lojalnega sodelovanja in poskrbi za vso možno tehnično in politično podporo, zlasti s hitrejšo predložitvijo zahtevane dokumentacije; pričakuje polno sodelovanje tako sedanjih kot nekdanjih komisarjev in generalnih direktoratov, ki jih to področje zadeva; poziva države članice, naj ob popolnem spoštovanju načela lojalnega sodelovanja preiskovalnemu odboru zagotovijo potrebno tehnično in politično podporo, zlasti naj Komisiji omogočijo hitrejšo predložitev zahtevanih dokumentov, če pa je za predložitev dokumentov potrebno soglasje držav članic, naj pospešijo svoje interne postopke za izdajo soglasja;

4.  zahteva, da vlade, parlamenti in pristojni organi držav članic ob polnem spoštovanju načela lojalnega sodelovanja, ki je določeno v pravu Unije, preiskovalnemu odboru pomagajo pri njegovih nalogah;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 113, 19.5.1995, str. 2. (2) UL L 10, 15.1.2016, str. 13.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o zahtevi za odvzem imunitete Istvánu Ujhelyiju (2015/2237(IMM))

P8_TA(2016)0323 A8-0229/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Istvánu Ujhelyiju, ki jo je dne 15. julija 2015 na podlagi odločbe osrednjega okrožnega sodišča v Pešti (Madžarska) z dne 26. novembra 2014 v zvezi s kazenskim postopkom pred tem sodiščem posredoval stalni predstavnik Madžarske in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 7. septembra 2015,

–  po zagovoru Istvána Ujhelyija dne 28. januarja 2016 v skladu s členom 9(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 4(2) madžarske ustave,

–  ob upoštevanju člena 10(2) madžarskega zakona št. LVII iz leta 2004 o statusu madžarskih poslancev Evropskega parlamenta,

–  ob upoštevanju členov 74(3) in 79(2) madžarskega zakona št. XXXVI iz leta 2012 o državni skupščini,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0229/2016),

A.  ker je osrednje okrožno sodišče v Pešti vložilo zahtevo za odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Istvánu Ujhelyiju v zvezi s sodnim postopkom pred tem sodiščem;

B.  ker je zahteva sodišča povezana s sodnim postopkom v zvezi s kaznivim dejanjem obrekovanja zaradi izjav Istvána Ujhelyija, ki jih je 25. aprila 2014 izrekel o posamezniku na Madžarskem;

C.  ker se v skladu s členom 8 Protokola št. 7 zoper poslanca Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;

D.  ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi poslanci na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane članom parlamenta te države;

E.  ker so v skladu s členom 4(2) madžarske ustave poslanci parlamenta upravičeni do imunitete in nadomestila, da se tako spodbudi njihova neodvisnost;

F.  ker so v skladu s členom 10(1) madžarskega zakona št. LVII iz leta 2004 o statusu madžarskih poslancev Evropskega parlamenta ti upravičeni do enake imunitete kot poslanci madžarskega parlamenta;

G.  ker v skladu s členom 74(3) madžarskega zakona št. XXXVI iz leta 2012 o državni skupščini zahtevo za odvzem imunitete predsedniku predloži glavni tožilec pred vložitvijo obtožnega akta ali sodišče po vložitvi obtožnega akta;

H.  ker v skladu s členom 79(2) madžarskega zakona št. XXXVI iz leta 2012 o državni skupščini oseba, ki kandidira na parlamentarnih volitvah, uživa enako imuniteto, le da o zahtevi za odvzem imunitete odloča državna volilna komisija, zahteva za odvzem imunitete pa se predloži predsedniku te komisije, zato bi absolutna imuniteta madžarskega parlamenta lahko veljala za izjave z dne 25. aprila 2014;

I.  ker so bile sporne izjave podane 25. aprila 2014, ko István Ujhelyi ni bil poslanec Evropskega parlamenta, temveč poslanec nacionalnega parlamenta;

J.  ker obtožbe zoper Istvána Ujhelyija niso povezane z mnenjem ali glasom, ki bi ga ta poslanec izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta, zato ne velja absolutna imuniteta v smislu člena 8 Protokola št. 7;

1.  se odloči, da odvzame imuniteto Istvánu Ujhelyiju;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje ustreznima organoma na Madžarskem.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrman in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o zahtevi za zaščito privilegijev in imunitete Rosaria Crocette (2016/2015(IMM))

P8_TA(2016)0324 A8-0230/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve Rosaria Crocette z dne 7. januarja 2016, razglašene na plenarnem zasedanju 21. januarja 2016, za zaščito njegovih privilegijev in imunitete v zvezi s kazenskim postopkom pred tretjim kazenskim senatom sodišča v Palermu v Italiji (RGNR št. 20445/2012),

–  po zagovoru Rosaria Crocette v skladu s členom 9(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010 in 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 595 italijanskega kazenskega zakonika,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 7 in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0230/2016),

A.  ker je nekdanji poslanec Evropskega parlamenta Rosario Crocetta zahteval zaščito svoje poslanske imunitete v zvezi s kazenskim postopkom v teku pred tretjim kazenskim senatom sodišča v Palermu; ker naj bi bil Rosario Crocetta po navedbah iz uradnega obvestila državnega tožilstva domnevno kriv obrekovanja, ki je po členu 595 italijanskega kazenskega zakonika kaznivo;

B.  ker se v skladu s členom 8 Protokola št. 7 zoper poslanca Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi izraženega mnenja ali oddanega glasu pri opravljanju svojih dolžnosti; ker je torej treba tako imuniteto šteti za absolutno imuniteto, ki nasprotuje vsakemu sodnemu postopku zaradi izraženega mnenja ali glasu, podanega pri opravljanju poslanskih funkcij, saj varuje svobodo izražanja in neodvisnost evropskih poslancev(2);

C.  ker je Sodišče razsodilo, da mora evropski poslanec mnenje, da bi zanj veljala imuniteta, izraziti pri opravljanju svojih dolžnosti, s čimer se zahteva povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnostmi; ker mora biti ta povezava neposredna in očitna(3);

D.  ker je bil Rosario Crocetta v času spornih izjav poslanec Evropskega parlamenta;

E.  ker parlamentarno delo Rosaria Crocette kaže, da je bil vedno zelo dejaven v boju proti organiziranemu kriminalu in njegovemu vplivu na Unijo in njene države članice; ker se je posvečal tudi vplivu sistematične korupcije na politiko in gospodarstvo, zlasti v zvezi z javnimi naročili na področju okoljske politike;

F.  ker dejstva primera, ki izhajajo iz listin, danih na voljo Odboru za pravne zadeve, in iz zaslišanja pred tem odborom kažejo, da so izjave Rosaria Crocette neposredno in očitno povezane z njegovimi parlamentarnimi dejavnostmi;

G.  ker je zato mogoče šteti, da je Rosario Crocetta ravnal v okviru svoje dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta;

1.  se odloči, da zaščiti privilegije in imuniteto Rosaria Crocette;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje ustreznim organom Italijanske republike in Rosariu Crocetti.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.) (2) Zgoraj navedeni združeni zadevi C-200/07 in C-201/07 Marra, točka 27. (3) Zgoraj navedena zadeva C-163/10 Patriciello, točki 33 in 35.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o zahtevi za odvzem imunitete Sotirios Zarianopoulosu (2016/2083(IMM))

P8_TA(2016)0325 A8-0233/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Sotiriosu Zarianopoulosu, ki jo je dne 28. marca 2016 posredoval državni tožilec pri grškem vrhovnem sodišču v zvezi s kazenskim postopkom, ki ga želi začeti državni tožilec v Solunu (zadeva ABM A2015/1606), in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju dne 27. aprila 2016,

–  ob upoštevanju dejstva, da se je Sotirios Zarianopoulos odrekel pravici do zagovora v skladu s členom 9(5) Pravilnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju 62. člena Ustave Helenske republike,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0233/2016),

A.  ker je državni tožilec pri grškem vrhovnem sodišču zahteval odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Sotiriosu Zarianopoulosu v zvezi s postopkom za ugotavljanje domnevne kršitve;

B.  ker v skladu s členom 9 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

C.  ker se v skladu z 62. členom ustave Helenske republike proti poslancem v času njihovega mandata ne sme začeti kazenskega postopka, jim odvzeti prostosti, jih zapreti ali drugače zadržati brez dovoljenja poslanske zbornice;

D.  ker grški organi nameravajo začeti kazenski postopek zoper Sotiriosa Zarianopoulosa zaradi neizpolnjevanja pravnih obveznosti na seji;

E.  ker se predvideni kazenski postopek nanaša na domnevno nezakonito izdajanje dovoljenj občinskega sveta mesta Solun leta 2011 za uporabo javnih zemljišč za namen postavitve teras na površinah za pešce in ker poteka kazenski postopek proti Sotiriosu Zarianopoulosu kot nekdanjem članu tega občinskega sveta;

F.  ker je očitno, da kazenski postopek ni povezan s statusom Sotiriosa Zarianopoulosa kot poslanca Evropskega parlamenta, temveč z njegovim predhodnim mandatom člana občinskega sveta mesta Solun;

G.  ker se predvideni kazenski postopek ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

H.  ker ni razlogov za domnevo, da bi se z nadaljevanjem predvidenega postopka želelo škodovati politični dejavnosti poslanca („fumus persecutionis“), še zlasti, ker kazenski postopek poteka proti vsem članom takratnega mestnega sveta;

1.  se odloči, da odvzame imuniteto Sotiriosu Zarianopoulosu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje grškim organom.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrman in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Ljudsko republiko Kitajsko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamu ugodnosti Republike Hrvaške v okviru njenega pristopa k Evropski uniji (15561/2015 – C8-0158/2016 – 2015/0298(NLE))

P8_TA(2016)0326 A8-0231/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (15561/2015),

–  ob upoštevanju Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Ljudsko republiko Kitajsko v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamu ugodnosti Republike Hrvaške v okviru njenega pristopa k Evropski uniji (15562/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim odstavkom člena 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0158/2016),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0231/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Ljudske republike Kitajske.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Vzhodno republiko Urugvaj v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamu ugodnosti Republike Hrvaške v okviru njenega pristopa k Evropski uniji (06870/2016 – C8-0235/2016 – 2016/0058(NLE))

P8_TA(2016)0327 A8-0241/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06870/2016),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Vzhodno republiko Urugvaj v skladu s členom XXIV:6 in členom XXVIII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 glede spremembe ugodnosti na seznamu ugodnosti Republike Hrvaške v okviru njenega pristopa k Evropski uniji (06871/2016),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0235/2016),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0241/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Vzhodne republike Urugvaj.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o imenovanju Lazarosa Stavrouja Lazarouja za člana Računskega sodišča (C8-0190/2016 – 2016/0807(NLE))

P8_TA(2016)0328 A8-0258/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C8-0190/2016),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0258/2016),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 5. septembra 2016 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Lazarosa Stavrouja Lazarouja imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o imenovanju Joãa Alexandra Tavaresa Gonçalvesa de Figueireda za člana Računskega sodišča (C8-0260/2016 – 2016/0809(NLE))

P8_TA(2016)0329 A8-0259/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0260/2016),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0259/2016),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 5. septembra 2016 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Joãa Alexandra Tavaresa Gonçalvesa de Figueireda imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o imenovanju Lea Brincata za člana Računskega sodišča (C8-0185/2016 – 2016/0806(NLE))

P8_TA(2016)0330 A8-0257/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C8-0185/2016),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0257/2016),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 5. septembra 2016 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  ne odobri predloga Sveta, da se Lea Brincata imenuje za člana Računskega sodišča, in poziva Svet, naj umakne ta predlog ter Parlamentu predstavi novega;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 471/2009 o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami v zvezi s podelitvijo delegiranih in izvedbenih pooblastil Komisiji za sprejetje nekaterih ukrepov (08536/1/2016 – C8-0226/2016 – 2013/0279(COD))

P8_TA(2016)0331 A8-0240/2016

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (08536/1/2016 – C8-0226/2016),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2013)0579),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za mednarodno trgovino (A8-0240/2016),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj potem, ko se preveri, ali so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) Sprejeta besedila, 12.3.2014, P7_TA(2014)0226.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki cen zemeljskega plina in električne energije in o razveljavitvi Direktive 2008/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije, ki se zaračunavajo industrijskim končnim uporabnikom (COM(2015)0496 – C8-0357/2015 – 2015/0239(COD))

P8_TA(2016)0332 A8-0184/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0496),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0357/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 22. junija 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0184/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 13. septembra 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki cen zemeljskega plina in električne energije in o razveljavitvi Direktive 2008/92/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2016/1952.)

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o poročilu Na poti k novi zasnovi energetskega trga (2015/2322(INI))

P8_TA(2016)0333 A8-0214/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti členov 114 in 194 Pogodbe,

–   ob upoštevanju Pariškega sporazuma z decembra 2015, sklenjenega na 21. konferenci pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom Energetski načrt za leto 2050 (COM(2011)0885),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. novembra 2013 z naslovom „Vzpostavitev notranjega trga z električno energijo in čim boljši izkoristek javnega posredovanja“ (C(2013)7243) in delovnega dokument služb Komisije z naslovom „Zadostnost proizvodnje na notranjem trgu z električno energijo – navodila za javna posredovanja“ (Generation Adequacy in the internal electricity market – guidance on public interventions) (SWD(2013)0438),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. aprila 2014 z naslovom „Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020“(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2014 z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2015 – Nov začetek“ (COM(2014)0910),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2015 z naslovom „Nov dogovor za odjemalce energije“ (COM(2015)0339),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2015 z naslovom Sveženj za energetsko unijo – Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost (COM(2015)0080),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2015 z naslovom „Doseganje cilja 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti – priprava evropskega elektroenergetskega omrežja na leto 2020“ (COM(2015)0082),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. julija 2015 z naslovom „Začetek javnega posvetovanja o novi zasnovi energetskega trga“ (COM(2015)0340),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. marca 2015 o energetski uniji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. novembra 2015 o sistemu upravljanja energetske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev(2),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1228/2003(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah)(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 256/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o uradnem obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski uniji, nadomestitvi Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 617/2010 in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 736/96(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2005/89/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8),

–  ob upoštevanju tretjega energetskega svežnja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2008 o sporočilu Evropski listini o pravicah odjemalcev energije naproti(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o energetskem načrtu za leto 2050, prihodnosti z energijo(10),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 4. februarja 2014 o lokalnih in regionalnih posledicah razvoja pametnih omrežij(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom »Na poti k novemu mednarodnemu podnebnemu sporazumu v Parizu«(12),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES(13),

–  ob upoštevanju Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2013 o boljšem delovanju notranjega energetskega trga(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 z naslovom »Evropski energetski uniji naproti«(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 o doseganju cilja 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti – priprava evropskega elektroenergetskega omrežja na leto 2020(17),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0214/2016),

A.  ker morajo načrti Komisije glede trgov z električno energijo voditi v resnično spremembo trga, prispevati k učinkovitosti, zanesljivosti oskrbe, razvoju obnovljivih virov energije in povezovalnih vodov, ter zagotoviti dokončanje evropskega notranjega trga z električno energijo;

B.  ker bo povezovanje trgov z električno energijo skupaj z vključitvijo vseh udeležencev na trgu, tudi proizvajalcev – odjemalcev, prispevalo k doseganju cilja Pogodbe o zanesljivi, dostopni, učinkoviti in trajnostni energiji;

C.  ker bo moral biti energetski sistem prihodnosti, da bi lahko dosegli podnebne in energetske cilje, prožnejši, zato so potrebne naložbe v vse štiri prožne rešitve – prožno proizvodnjo, razvoj omrežij, prožno povpraševanje in skladiščenje;

D.  ker je skoraj polovica električne energije v EU proizvedena brez emisij toplogrednih plinov;

E.  ker mora biti povezovanje trgov z električno energijo v skladu s členom 194 PDEU, ki pravi, da mora evropska energetska politika zagotavljati delovanje trga z energijo in zanesljivost oskrbe z energijo ter spodbujati prihranek zaradi energetske učinkovitosti, razvoj obnovljivih virov energije in medsebojno povezovanje energetskih omrežij; ker ostajajo določanje mešanice energijskih virov držav članic ter pogoji za uporabo njihovih energijskih virov v nacionalni pristojnosti;

F.  ker pozitivne izkušnje večstranskega sodelovanja služijo kot model za večjo regionalno odgovornost na trgu (npr. regionalne pobude za usklajevanje glede zanesljivosti, kot so Coreso in pobuda Sodelovanje upravljavcev prenosnega sistema za zanesljivost oskrbe (Transmission System Operator Security Cooperation), petstranski energetski forum, skupina na visoki ravni za povezovanje za jugozahodno Evropo, načrt povezovanja baltskega energetskega trga, skupni multinacionalni nordijski trgi rezervne električne energije in izravnave, združevanje trgov v Srednji in Vzhodni Evropi); ker so te pobude oblikovane tako, da vključujejo pravila, ki zagotavljajo, da se zmogljivosti dodelijo dovolj vnaprej, da zagotavljajo naložbene signale glede manj onesnažujočih obratov;

G.  ker številne države članice napovedujejo neustrezno zmogljivost proizvodnje, zaradi katere bo v bližnji prihodnosti prihajalo do nevarnosti zatemnitve, če ne bodo vzpostavljeni potrebni nadomestni mehanizmi;

H.  ker nacionalni trgi zmogljivosti otežujejo povezovanje trgov z energijo in so v nasprotju s cilji skupne energetske politike, zato bi jih bilo treba uporabljati le v skrajni sili po upoštevanju vseh ostalih možnosti, vključno z večjim povezovanjem s sosednjimi državami, ukrepi za odzivanje na strani povpraševanja in drugimi oblikami povezovanja regionalnih trgov;

I.  ker je Evropa zavezana uspešnemu uresničevanju energetskega prehoda in zlasti omogočanju vključevanja obnovljivih virov energije, kar prinaša nove potrebe po prožnosti in izvajanju tržnih načrtov za zanesljivost oskrbe;

J.  ker bo cilj zanesljive oskrbe z energijo, določen v Pogodbah, ključnega pomena za utrditev Evropske unije, in ker je zato treba ustrezne instrumente za njegovo doseganje ohranjati in/ali uporabljati;

K.  ker je treba za čim večjo učinkovitosti javnih naložb sprejeti ukrepe za vzpostavitev zanesljivega, trajnostnega in konkurenčnega trga z energijo, zato je ključnega pomena združiti Evropski sklad za strateške naložbe z drugimi posebnimi viri financiranja na področju energije, kot je instrument za povezovanje Evrope;

L.  ker je potrebno večje sodelovanje na regionalni ravni, ki bi moralo delovati kot katalizator za globlje povezovanje trgov na evropski ravni;

M.  ker davki na energijo, visoki davčni stroški, nediskriminirana regulacija cen, visoka koncentracija na trgu, upravno breme, subvencije, pomanjkanje čezmejnega sodelovanja in povezovalnih vodov v nekaterih regijah ter premalo izkoriščeno upravljanje povpraševanja ovirajo delovanje notranjega trga z električno energijo in zato odlagajo popolno vključitev obnovljivih virov energije na trg;

N.  ker bi morali vsi udeleženci na trgu prispevati k sistemu izravnave odstopanj, da bi zagotovili največjo zanesljivost oskrbe z električno energijo po razumni ceni za družbo in gospodarstvo;

O.  ker bi srednjeročno povečanje stopnje povezanosti med nekaterimi državami članicami– na 15 % ob upoštevanju analize stroškov in koristi –, s katerim bi ciljno obravnavali ozka grla, lahko izboljšalo zanesljivost oskrbe in odpravilo energetske otoke; poudarja, da sta za odpravo preostalih ovir za delovanje evropskega trga z električno energijo poleg kvantitativnega cilja nujna tudi prost dostop do povezovalnih vodov in njihova razpoložljivost;

P.  ker vse večji delež spremenljivih obnovljivih virov energije v mešanici energijskih virov zahteva stabilno rezervo iz prilagodljivih in trajnostnih virov energije, pa tudi prilagodljive tehnologije, kot sta prilagajanje skladiščenja in odjema;

Q.  ker je skladiščenje energije ključno orodje za vnašanje večje prilagodljivosti in učinkovitosti na trge z energijo in ker žal še niso vzpostavljeni regulativni mehanizmi, ki bi omogočali izkoriščanje prednosti učinkovitega sistema skladiščenja;

R.  ker je Mednarodna agencija za energijo v novejši študiji z naslovom Obnova trgov (Re-Powering Markets) predstavila pomembna priporočila(18);

S.  ker ima evropski trg z energijo, če bi ga ustrezno oblikovali in izvajali, potencial, da bistveno izboljša evropsko energetsko varnost in neodvisnost, zlasti v odnosu do večjih dobaviteljev, od katerih je Unija odvisna;

T.  ker je treba preostale energetske otoke v EU nujno odpraviti, če želimo ustvariti pravi trg z energijo;

1.  pozdravlja omenjeno sporočilo Komisije z dne 15. julija 2015 o novi zasnovi energetskega trga in podpira stališče, da bi moral novo zasnovani trg električne energije v povezavi z izvajanjem veljavne zakonodaje okrepiti regionalno sodelovanje na vseh ravneh povpraševanje po energiji in njene ponudbe, ter da bi se morali osredotočiti na boljše, bolj decentralizirane in prilagodljivejše trge, da bi vzpostavili dobro reguliran tržni sistem, s katerim bi lahko uresničili vse zastavljene cilje EU v zvezi z energijo in podnebjem;

2.  meni, da je preoblikovanje trga z energijo potrebno zaradi naslednjih inovativnih elementov:

3.  pozdravlja dejstvo, da je nova strategija energetske unije oblikovana tako, da bo EU postala vodilna na področju energije iz obnovljivih virov, ter ugotavlja, da je za doseganje tega cilja potreben temeljni premik v evropskem elektroenergetskem sistem;

4.  odobrava, da nova strategija energetske unije prinaša koristi za potrošnike energije, jim ponuja precej več možnosti izbire glede udeležbe na trgih z energijo in zagotavlja večjo varnost potrošnikov;

5.  poziva k prilagoditvi obstoječega regulativnega okvira evropskih trgov, da bi omogočili večji delež obnovljivih virov energije in premostili obstoječe čezmejne regulativne vrzeli; poudarja, da mora nova zasnova trga z energijo kot sestavnega dela vse bolj decentraliziranega energetskega sistema temeljiti na tržnih načelih, ki bodo spodbujala naložbe, zagotavljala dostop malih in srednjih podjetij do trga z energijo in sprostila trajnostno in učinkovito oskrbo z električno energijo prek stabilnega, povezanega in naprednega energetskega sistema; meni, da bi moral ta okvir spodbujati in nagrajevati prilagodljive rešitve skladiščenja, tehnologije prilagajanja odjema, prožno proizvodnjo, večje število povezovalnih vodov in nadaljnje povezovanje trgov, vse to pa bo spodbujalo rast deleža obnovljivih virov energije in njihovo vključevanje na trg; poudarja, da bosta zanesljivost oskrbe in razogljičenje zahtevala kombinacijo likvidnih kratkoročnih (za dan vnaprej in znotraj dneva) trgov in dolgoročnih cenovnih signalov;

6.  meni, da bo izvajanje tretjega energetskega svežnja v vseh državah članicah eden od najpomembnejših korakov na poti k evropskemu trgu z energijo; zato poziva Komisijo, naj zagotovi izvajanje veljavnega regulativnega okvira;

7.  poziva, da je treba pri novi zasnovi trga z električno energijo sprejeti celosten, v prihodnost usmerjen pristop, ter priznati vse večji pomen tako imenovanih proizvajalcev – odjemalcev v decentralizirani proizvodnji električne energije prek obnovljivih virov energije; poziva Komisijo, da se pri tem postavi na čelo participativnega procesa, katerega namen je doseganje skupne praktične opredelitve proizvajalcev – odjemalcev na ravni EU; Komisijo zaproša, naj vključi novo poglavje o proizvajalcih – odjemalcih v spremenjeni direktivi o uporabi energije iz obnovljivih virov, da bi obravnavali glavne ovire in spodbudili naložbe v lastno proizvodnjo in odjem obnovljive energije;

8.  meni, da je najboljši način za premik v smeri povezanega trga z električno energijo na ravni Unije ta, da se strateško določi potrebna raven povezovanja, ki bi jo bilo treba doseči, da bi ponovno vzpostavili zaupanje med udeleženci na trgu, zlasti pa zagotovili ustrezno izvajanje veljavne zakonodaje;

9.  poziva države članice, naj se proaktivneje vključijo v oblikovanje prožnega in decentraliziranega evropskega notranjega trga z električno energijo, da bi spodbudili usklajevanje nacionalnih prehodnih strategij in preprečili spodkopavanje ciljev iz členov 114 in 194 PDEU s stalnimi trgi in mehanizmi zmogljivosti;

10.  meni, da je okrepljeni evropski notranji trg z električno energijo mogoč, in sicer na osnovi močnejših cenovnih signalov na veleprodajnem trgu z uporabo cen, ki dejansko odražajo pomanjkanje ali presežek ponudbe, vključno s skoki cen, ki, imajo skupaj z drugimi ukrepi vlogo naložbenih signalov za nove storitve glede zmogljivosti in prilagodljivosti; želi spomniti, da prehod v oblikovanje cen na podlagi pomanjkanja pomeni boljšo uporabo prilagajanja odjema in skladiščenja skupaj z učinkovitim spremljanjem trga in nadzorom, da bi ukrepali proti nevarnosti zlorabe moči, zlasti ko gre za zaščito potrošnikov; meni, da je vključevanje potrošnikov eden od pomembnejših ciljev pri doseganju energetske učinkovitosti, ter da je treba redno preverjati, ali cene, ki odražajo pomanjkanje ponudbe, dejansko vodijo v ustrezne naložbe v zmogljivost proizvodnje električne energije;

11.  poudarja, da na notranji trg z električno energijo EU vpliva tudi uvoz iz tretjih držav s popolnoma različnimi pravnimi in regulativnimi sistemi, vključno glede jedrske varnosti in zanesljivosti ter zahtevami glede okoljskih in podnebnih sprememb; poziva Komisijo, naj to ustrezno upošteva pri svojem delu glede priprave nove zasnove energetskega trga, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za proizvajalce energije v EU in državah zunaj EU ter zagotovili evropskim potrošnikom varno, trajnostno in cenovno dostopno energijo;

12.  meni, da naložbe na energetskem področju zahtevajo stabilen in predvidljiv dolgoročni okvir, ter bo morala EU rešiti izziv glede tega, kako vzbuditi zaupanje v učinek novih pravil;

13.  poziva k ustreznemu prehodnemu obdobju in natančni analizi stroškov in koristi za vse obravnavane predloge;

14.  poudarja pomen skupne analize ustreznosti sistema na regionalni ravni, ki jo omogočata Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) in Evropska mrežo operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E), in poziva, naj operaterji prenosnih sistemov na sosednjih trgih v ta namen oblikujejo skupno metodologijo, ki naj jo odobri Komisija; poudarja ogromni potencial okrepljenega regionalnega sodelovanja;

15.  poudarja pomen usklajenega dolgoročnega načrtovanja za učinkovit razvoj prenosne infrastrukture in trgov z električno energijo v Evropi; glede tega opozarja na potrebo po boljšem regionalnem sodelovanju in ugotavlja uspešnost sedanjih pristopov na regionalnih trgih, kot je borza z električno energijo Nord Pool;

16.  poudarja pravico držav članic, da določijo pogoje za uporabo energijskih virov v nacionalni mešanici, ob upoštevanju določb Pogodbe, v skladu s katerimi evropska energetska politika zagotavlja delovanje trga z energijo in zanesljivost oskrbe z energijo in spodbuja energetsko učinkovitost, prihranke, razvoj obnovljivih virov energije ter medsebojno povezovanje energetskih omrežij; poudarja, da bi regionalno sodelovanje omogočilo prihranek stroškov in koristilo evropskemu energetskemu sistemu, pri čemer bi moralo biti zasnovano na standardni in pregledni metodologiji, s katero bi ocenjevali dolgoročno ustreznost regionalnih sistemov in se dogovarjali o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru krize oskrbe z električno energijo, zlasti kadar ima taka kriza čezmejni vpliv; zato poziva Komisijo, naj v ta namen predloži spremenjen okvir; poziva jo tudi, naj to upošteva v zakonodajnem predlogu;

17.  želi spomniti, da bi morale države, ki so se odločile za uporabo jedrske energije, to početi v skladu z varnostnimi standardi EU, pravili notranjega trga z energijo in pravili o državni pomoči;

18.  ugotavlja, da so prihranki zaradi večje učinkovitosti, prilagajanje odjema, zmogljivost skladiščenja energije in širitev omrežja, zlasti z naprednimi omrežji, učinkovita raba povezovalnih vodov ter nadaljnja širitev in razvoj nacionalnih omrežij nujni, če želimo dopolniti notranji trg z električno energijo z vse večjim deležem obnovljivih virov, ter opozarja na načelo „učinkovitost na prvem mestu“, v skladu s katerim je treba najprej upoštevati naložbe na strani povpraševanja in šele nato naložbe v omrežja in na strani ponudbe; obžaluje, da so pri povezavah med nekaterimi državami članicami še vedno velike vrzeli, ki povzročajo ozka grla v omrežjih in znatno ovirajo operativno varnost in čezmejno trgovanje z energijo; prav tako obžaluje prakso omejevanja zmogljivosti prenosa zaradi uravnotežanja nacionalne proizvodnje in kot načina reševanja notranjih ozkih grl; poziva k diferenciaciji ciljev elektroenergetske povezanosti po regijah, da bi odražali dejanske tržne tokove, ter k temu, da bi bilo treba v zvezi z njimi opraviti ustrezno analizo koristi in stroškov ter slediti 10-letnemu načrtu ENTSO-E, če so le minimalni cilji, določeni za EU, izpolnjeni; meni, da je zato zelo pomembno nevtralizirati neusklajene zančne pretoke, zlasti v srednje- in vzhodnoevropski regiji; poudarja, da je razpoložljivost čezmejne zmogljivosti, ko je enkrat vzpostavljena, prav tako pomembna, saj države članice vse pogosteje omejujejo zmogljivosti;

19.  ugotavlja,da bi bilo treba nove pristope oblikovati s ciljem, da se odpravijo ozka grla in vzpostavi napredno distribucijsko omrežje, ki omogoča nemoteno vključevanje in zagotavljanje storitev decentraliziranih proizvajalcev, proizvajalcev – odjemalcev in potrošnikov;

20.  potrjuje svojo podporo ciljem EU glede regionalne interoperabilnosti; vseeno priznava, da neoptimalna uporaba obstoječe infrastrukture ogroža možnost ohranitve teh ciljev; poudarja, da je optimalna uporaba obstoječe infrastrukture ključna za evropski trg z energijo, zato poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava v morebitnem zakonodajnem predlogu;

21.  poziva k najboljšemu možnemu izvajanju in izvrševanju zakonodajnega okvira za notranji trg z električno energijo, Komisijo in agencijo ACER pa, naj še naprej obravnavata vprašanja na veleprodajnih trgih, saj prakse, ki jih tam uporabljajo, niso v skladu z Uredbo (ES) št. 714/2009; poziva agencijo ACER, naj poveča regulativni nadzor nad omejitvami obstoječih zmogljivosti povezovalnih vodov;

22.  ugotavlja, da sta ciljna in ambiciozna nadgraditev omrežja in odprava strukturnih ozkih grl v omrežju pomembna pogoja za uresničitev notranjega trga z energijo ter doseganje večje konkurenčnosti; meni, da bi se morali pogovarjati o razvrstitvi cenovnih območij, pri čemer bi morali sodelovati vsi pomembni deležniki in bi bilo treba upoštevati pristojnost agencije ACER in pregled trgovalnih območij v okviru ENTSO-E; poudarja, da bi lahko bila razdelitev trgovalnih območij kot zadnji izhodi smiseln in tržno naravnan pristop, ki bi odražal dejansko pomanjkanje električne energije v določenih regijah; meni, da bi bilo treba v tesno povezanih elektroenergetskih omrežjih razdelitev cenovnih območij določiti skupaj z vsemi sosednjimi državami, da bi preprečili neučinkovito uporabo omrežij in zmanjšanje čezmejnih zmogljivosti, ki nista združljivi z notranjim trgom;

23.  razume, da so nekatere države članice zaradi nizke cene energije na veleprodajnem trgu in njenem vplivu na naložbe ter zaradi potrebe po razvoju mehanizmov za prilagajanje proizvodne zmogljivosti prožnosti, ki jo zahteva prilagajanje odjema, zaradi pomanjkanja evropskega pristopa in zaradi posebnih sestavin svojega potrošniškega trga morale razviti mehanizme zmogljivosti;

24.  izraža dvom v izključno nacionalne in netržne mehanizme in trge zmogljivosti, ki niso združljivi z načeli notranjega trga z energijo in ki vodijo v izkrivljanje trga, posredne subvencije za zrele tehnologije in visoke stroške za končne porabnike; zato poudarja, da morajo biti vsi mehanizmi zmogljivosti v EU oblikovani z vidika čezmejnega sodelovanja in po opravljenih poglobljenih študijah o njihovi potrebnosti, obenem pa morajo biti v skladu s pravili EU o konkurenci in državni pomoči; meni, da bi boljše vključevanje nacionalne proizvodnje energije v energetski sistem EU in okrepitev povezovalnih vodov lahko zmanjšala potrebo po mehanizmih zmogljivosti in njihove stroške;

25.  poziva, naj se mehanizmi zmogljivosti odobrijo le v primerih, ko so izpolnjena naslednja merila:

26.  poudarja, da sta poleg nove zasnove energetskega trga ključnega pomena skorajšnja pregleda direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov in direktive o energetski učinkovitosti;

27.  meni, da bodo obstoječe rešitve za skladiščenje električne energije in razvoj novih nepogrešljiv element v energetskem prehodu in da bi morala nova pravila zasnove trga prispevati k vzpostavitvi podpornega okvira za različne uporabljene tehnologije;

28.  meni, da ima skladiščenje energije številne koristi, saj med drugim omogoča prilagajanje odjema, pripomore k bolj uravnoteženem omrežju in zagotavlja način skladiščenja presežka proizvedene energije iz obnovljivih virov; poziva k pregledu obstoječega regulativnega okvira, da bi spodbudili uporabo sistemov skladiščenja energije in drugih možnosti za prilagajanje, ki omogočajo vključevanje večjega deleža nestalnih obnovljivih virov energije z manjšimi mejnimi stroški, centraliziranih ali razpršenih, v energetski sistem; poudarja, da bi bilo treba v obstoječem regulativnem okviru zaradi dvojne narave sistemov skladiščenja energije (proizvodnja in povpraševanje) vzpostaviti ločeno kategorijo sredstev za električno energijo in sisteme skladiščenja energije;

29.  zato poziva k novi zasnovi trga, da bi se spopadli s tehničnimi ovirami in diskriminatornimi praksami v kodeksih omrežij za skladiščenje energije, ter k pravični uporabi pristojbin in dajatev, da bi se izognili dvojnim stroškom za sprejemanje in oddajanje energije, s čimer bi nastal trg, ki nagrajuje hitro odzivanje in prilagodljive vire; meni, da bodo razlogi za trge zmogljivosti hitro odpravljeni, če se bodo pomnožile možnosti skladiščenja in če bodo postale cenovno dostopnejše;

30.  poudarja, da je treba spodbujati uporabo sistemov skladiščenja energije in ustvariti enake konkurenčne pogoje, da bo skladiščenje energije lahko tekmovalo z drugimi možnostmi za prilagajanje na podlagi tehnološko nevtralne zasnove trga z energijo;

31.  zato poziva k tehnološko nevtralni zasnovi trga z energijo, da bi dali različnim rešitvam za skladiščenje energije, ki temeljijo na obnovljivih virih, kot so litij-ionske baterije, toplotne črpalke in vodikove gorivne celice možnost, da dopolnijo proizvodno zmogljivost obnovljivih virov energije; poziva tudi k vzpostavitvi jasno določenih mehanizmov za izkoriščanje presežne proizvodnje in omejevanja;

32.  poziva Komisijo, naj pojasni položaj skladiščenja v različnih členih elektroenergetske verige in omogoči operaterjem prenosnih in distribucijskih omrežij, da vlagajo v storitve skladiščenja energije ter jih uporabljajo in izkoriščajo z namenom uravnotežanja omrežja in drugih pomožnih storitev;

33.  ugotavlja, da bi skladiščenje energije v prihodnosti lahko zagotavljalo vse večji razpon energetskih in pomožnih storitev; zato poziva k opredelitvi skladiščenja električne energije, ki bi zajemala njeno dvojno naravo (sprejemanje in oddajanje električne energije), ter k odpravi regulativnih ovir za skladiščenje električne energije;

34.  poziva k reviziji obstoječega regulativnega okvira, da bi spodbudili uporabo sistemov skladiščenja energije in drugih možnosti za prilagajanje, za namen vključevanja večjega deleža nestalnih obnovljivih virov energije z nizkimi mejnimi stroški, centraliziranih ali razpršenih, v energetski sistem;

35.  poziva k vključitvi opredelitve naprave za skladiščenje energije v elektroenergetskem sistemu v regulativni okvir;

36.  poziva, da se v veljavnem regulativnem okviru poleg ločene kategorije za proizvodnjo, delovanje omrežja in potrošnjo, vzpostavi še ločena kategorija za sisteme skladiščenja energije;

37.  poudarja,da gre pri povezovalnih plinovodih in usklajevanju nacionalnih nujnih ukrepov za metode, s katerimi države članice lahko sodelujejo v primeru hudih motenj v oskrbi s plinom;

38.  ugotavlja, da čezmejno sodelovanje zaradi prisotnosti več dobaviteljev energije na decentraliziranem trgu lahko koristi potrošnikom ter vodi in spodbudi nastanek inovativnih novih podjetij za energetske storitve;

39.  poziva k nadaljnjemu razvoju trga samo za energijo („energy-only“), na katerem si stroške in koristi pravično delijo vsi porabniki in proizvajalci energije in ki temelji na doslednem izvajanju obstoječe zakonodaje, ciljni nadgradnji infrastrukture za prenos in distribucijo, okrepljenem regionalnem sodelovanju, boljših povezavah, energetski učinkovitosti, sistemih prilagajanja odjema in skladiščenja, ki lahko pošiljajo pravilne dolgoročne signale za vzdrževanje varnosti elektroenergetskega sistema in razvoj obnovljivih virov energije, obenem pa upoštevajo posebnosti trga z električno energijo v regijah, ki so odmaknjene od nacionalnega elektroenergetskega sistema, ter tako spodbujajo diverzifikacijo energije in večjo konkurenčnost, da bi povečali zanesljivost oskrbe;

40.  poudarja, da je energetska učinkovitost eno od temeljnih načel strategije energetske unije, saj predstavlja učinkovit način zmanjševanja emisij, ustvarja prihranke za potrošnike in zmanjšuje odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv;

41.  priznava, da sta v sedanjem času zmogljivost in prilagodljivost na energetskem področju ključni, zato bi ju bilo treba ustrezno oceniti kot del tržne zasnove, ki je primerna za prihodnost, saj se ta dva elementa dopolnjujeta;

42.  poudarja, da mora biti evropski trg z električno energijo tržno naravnan; pri tem izpostavlja, da ima dinamično oblikovanje cen opozorilno in usmerjevalno vlogo ter je nedvomno pomemben dejavnik pri učinkovitosti, torej tudi pri zagotavljanju dobro delujočega trga z električno energijo;

43.  opozarja, da časovno spremenljive cene električne energije lahko spodbudijo prožnost na strani povpraševanja, kar lahko pripomore k uravnotežanju povpraševanja in ponudbe in izravna spremenljive vzorce proizvodnje iz obnovljivih virov; glede tega poudarja, da morajo cene električne energije odražati njene dejanske stroške;

44.  ugotavlja, da lahko pričakovanja prihodnje skokovite rasti cen spodbudijo proizvajalce in vlagatelje k naložbam v prožne rešitve, kot so skladiščenje energije, energetska učinkovitost, upravljanje povpraševanja, zmogljivost proizvodnje iz obnovljivih virov, zelo učinkovite in sodobne plinske elektrarne in črpalne hidroelektrarne; poziva k zadržanosti, ko gre za posege v veleprodajni trg, tudi v primeru večjih dvigov cen; poziva, da je treba pri vsakem načrtovanem opuščanju reguliranih cen za potrošnike, ki ne dosegajo cene proizvodnje, upoštevati potrebe ranljivih potrošnikov, ki tvegajo energijsko revščino;

45.  poudarja, da je popolna vključitev obnovljivih virov energije na trg ključnega pomena; poziva k prizadevanjem za spodbujanje njihove čim večje udeležbe pri uravnotežanju storitev in meni, da bi s skrajšanjem časa zaprtja okenc, uskladitvijo časovnih presledkov pri trgovanju z obdobjem izravnave neravnovesij, predložitvijo skupnih ponudb proizvajalcev, ki imajo sedež v različnih državah članicah, znatno prispevali k doseganju tega cilja;

46.  poziva k dokončanju povezovanja notranjega trga in storitev za izravnavo odstopanj in rezervnih storitev s spodbujanjem likvidnosti in čezmejnega trgovanja v vseh tržnih časovnih razporedih; poziva k povečanju prizadevanj za doseganje ambicioznih ciljev „ciljnega modela“ glede trgov za trgovanje znotraj dneva in trgov storitev izravnave, začenši z harmonizacijo časa zaprtja okenc in urevnotežanjem energetskih proizvodov;

47.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge, da bi omogočila instrumente, namenjene blaženju tveganja izgube prihodka v obdobju 20 do 30 let, tako da bi o naložbah v novo nizkoogljično proizvodnjo dejansko odločal trg, na primer o sovlaganju z delitvijo tveganj na podlagi pogodbe med velikimi porabniki in proizvajalci električne energije, ali o trgu za dolgoročne pogodbe, ki bi temeljil na povprečnih stroških cenitev;

48.  poziva, da bi bilo treba naročila za dobavo električne energije in pomožne storitvah dodeljevati na podlagi pravil prostega trga; izjavlja, da bi tak odprt razpisni postopek, ki bi bil organiziran na nacionalni ali čezmejni ravni, moral biti tehnološko nevtralen, pri njem pa bi lahko sodelovali operaterji shranjevanja energije;

49.  podpira vse večji delež obnovljivih virov energije v EU; poudarja pomen trdnih in stroškovno učinkovitih programov podpore za dolgoročne naložbe, ki so odzivni in prilagodljivi na kratek rok ter prilagojeni nacionalnim potrebam in okoliščinam ter omogočajo postopno odpravo subvencij za zrele tehnologije obnovljivih virov energije; odobrava, da številne tehnologije obnovljivih virov energije hitro postajajo stroškovno konkurenčne s konvencionalnimi oblikami proizvodnje; ugotavlja, da bi bilo treba pri oblikovanju dobrih podpornih sistemov ravnati z veliko skrbnostjo, ter da bi bilo treba čim bolj zmanjšati vse vplive na energetsko intenzivne panoge, pri katerih je tveganje selitve virov CO2;

50.  poudarja pomen digitalnih tehnologij pri pošiljanju cenovnih signalov, ki omogočajo, da prilagajanje odjema deluje kot vir prožnosti; zato poziva k ambiciozni strategiji v zvezi z digitalizacijo elektroenergetskega sektorja, vse od vzpostavitve naprednih energetskih omrežij in naprednih števcev do vzpostavitve mobilnih aplikacij, spletnih platform in podatkovnih vozlišč;

51.  ugotavlja, da morajo države članice v skladu s strateškim okvirom Evropa 2020 doseči posebne kvantitativne cilje glede deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije, neodvisno od razmer na trgu, zato poudarja pomen spodbujanja obnovljivih virov energije s politikami, usmerjenimi na konkurenčnost in stroškovno učinkovitost, ob sočasnem priznanju, da je na voljo veliko različnih obnovljivih virov energije, ki so na različnih stopnjah razvitosti in imajo različne lastnosti, zato pristop „enaka rešitev za vse“ ni primeren; glede tega opozarja na pomembno vlogo sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) in meni, da je spodbujanje naložb bolj združljivo s trgom kot zagotovljene odkupne cene in splošna prednostna obravnava;

52.  vztraja, da je treba zaradi vse večje tehnične dovršenosti in razširjene uporabe obnovljivih virov energije pravila o subvencijah uskladiti s pogoji na trgu, na primer premije za dovajanje, da bi stroške za odjemalce energije ohranili v razumnih mejah;

53.  svari pred mešanjem ciljev oskrbe z energijo in podnebne politike; zahteva dosledno okrepitev ETS in preureditev trga, da bo bolj prožen in da bi v prihodnje lahko s cenami ogljika in goriva dodatno podprli širitev obnovljivih virov energije;

54.  opozarja, da smernice o državni pomoči iz leta 2014 zahtevajo, da proizvajalci obnovljivih virov energije od leta 2016 prevzemajo odgovornost za izravnavo odstopanj, ki so opredeljena kot obveznost proizvajalcev, da v primerih, ko obstaja likvidni trg znotraj dneva, nadomestijo kratkoročna odstopanja od njihovih prejšnjih obveznosti glede dobave; poudarja, da je treba v primeru odstopanja od načrta, ki ga je prijavil operater, zaračunati ustrezno izravnalno ceno energije; opozarja na veljavne določbe direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki zagotavljajo prednosten dostop in distribucijo za energijo iz obnovljivih virov; predlaga, da se po izvedeni novi zasnovi trga z električno energijo te določbe oceni in revidira, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in bolje upoštevali značilnosti proizvodnje energije iz obnovljivih virov;

55.  poziva, ob upoštevanju načela subsidiarnosti, k usklajenem delovanju držav članic na regionalni ravni pri nadaljnji širitvi obnovljivih virov energije, da bi povečali ekonomičnost trgov z energijo, dosegli skupne evropske cilje in okrepili stabilnost omrežja; meni, da države članice brez predhodne široke razprave in sodelovanja na regionalni ravni in ravni EU ne bi smele sprejemati enostranskih odločitev, ki bistveno vplivajo na sosednje države; opozarja, da imajo obnovljivi viri energije v večini primerov močno lokalno komponento; poziva Komisijo, naj si prizadeva za bolj usklajen evropski okvir za promocijo obnovljivih virov energije;

56.  državam članicam priporoča, naj razmislijo o regulativnem okviru, ki bo končne uporabnike spodbujal, da se bodo odločali za lastno proizvodnjo in lokalno skladiščenje energije;

57.  je prepričan, da bodo poleg obnovljivih virov energije svoje mesto v proizvodnji električne energije ohranili vsi varni in trajnostni viri energije, ki prispevajo k cilju postopnega razogljičenja v skladu z globalnim sporazumom COP 21;

58.  opozarja na pomen usklajevanja na ravni EU pri določanju ureditev s koncesijo za uporabo hidroelektrične energije in odpiranja tega sektorja za konkurenco, da bi preprečili izkrivljanje trga in spodbujali učinkovito rabo virov;

59.  ugotavlja, da bo reorganizacija trga z energijo odgovor na pričakovanja potrošnikov, saj bo zagotovila dejanske ugodnosti, ki izhajajo iz uporabe novih tehnologij, zlasti kar zadeva energijo iz obnovljivih virov z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida, ter bo vodila v medsebojno odvisnost med državami članicami glede energetske varnosti;

60.  poudarja, da je ob odsotnosti popolnoma povezanega električnega omrežja z ustreznimi možnostmi skladiščenja konvencionalna proizvodnja z osnovno obremenitvijo še naprej bistvena za ohranjanje zanesljivosti oskrbe;

61.  poudarja, da je treba na lokalni in regionalni ravni več pozornosti nameniti odgovornosti operaterjev distribucijskega sistema za energetsko unijo, saj postaja področje energetike vse bolj decentralizirano, 90 % virov obnovljive energije je že povezanih z distribucijskim omrežjem, operaterji tega omrežja pa so vključeni na lokalni ravni; opozarja, da morajo države članice izvajati zahteve iz tretjega energetskega svežnja glede ločevanja sistemov za prenos in distribucijo, zlasti v luči vse večje vloge operaterjev distribucijskih sistemov pri dostopnosti podatkov in njihovemu upravljanju; poudarja, da je treba večjo pozornost nameniti vmesniku med operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov; meni, da izvajanje ustreznih poslovnih modelov, namenska infrastruktura in usklajena podpora lahko spodbudijo dejanski zagon prilagajanja odjema v posameznih državah članicah in čezmejno;

62.  poziva države članice, naj vzpostavijo pravne in upravne mehanizme, ki so potrebni za spodbujanje vključenosti lokalnih skupnosti v proizvodnjo električne energije, in sicer tako, da postanejo deležniki v manjših projektih proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov;

63.  poudarja, da se obnovljivi viri energije dovajajo v omrežje pretežno na ravni distribucijskih omrežij, kar je blizu ravni potrošnje, zato poziva k večji vlogi operaterjev kot povezovalcev in njihovi tesnejši vključitvi v oblikovanje evropskega regulativnega okvira ter v ustrezne organe, ko bo treba pripraviti smernice glede vprašanj, ki jih zadevajo, na primer glede upravljanja povpraševanja, prožnosti in skladiščenja, poziva pa tudi k tesnejšemu sodelovanju med operaterji prenosnih sistemov in operaterji distribucijskih sistemov na evropski ravni;

64.  poziva k ukrepom za spodbujanje potrebnih naložb v tehnologije pametnih omrežij in distribucijske sisteme za namen boljšega vključevanja vse večje količine obnovljivih virov energije in boljše priprave na digitalizacijo; glede tega meni, da bi bili treba okrepiti vlogo operaterjev distribucijskih sistemov pri zbiranju in razširjanju podatkov ter zagotoviti varstvo podatkov v vseh primerih, pri tem pa upoštevati izkušnje iz držav, ki so že v celoti uvedle napredne števce;

65.  poudarja pomen regionalnega pristopa pri izgradnji manjkajoče energetske infrastrukture, ki je bistvenega pomena za zanesljivost dobave trajnostne električne energije, saj bi pripomogla k odpravi ozkih grl v (električnem) omrežju in dokončanju notranjega trga z energijo;

66.  meni, da so operaterji distribucijskih omrežij nevtralni izvajalci na trgu, ki sprejemajo podatke in jih zatem s soglasjem odjemalca nediskriminatorno dajo na voljo upravičenim tretjim subjektom; meni, da operaterji distribucijskih sistemov spodbujajo razvoj trga in imajo vse večjo vlogo kot aktivni upravljavci sistema, tehnološki omogočevalci, upravljavci podatkov in inovatorji; meni, da so potrebna jasna pravila, ki bi zagotovila delovanje operaterjev distribucijskih omrežij kot nevtralnih izvajalcev na trgu; opozarja, da operaterji distribucijskih omrežij poleg ostalih udeležencev lahko tudi podpirajo lokalne organe z zagotavljanjem podatkov, ki omogočajo energetski prehod na njihovem ozemlju;

67.  poudarja,da je treba pospešiti izdajo dovoljenj za projekte energetske infrastrukture na vseh ravneh odločanja;

68.  meni, da je smiselno tesnejše sodelovanje med regijami in znotraj njih pod vodstvom agencije ACER in ob sodelovanju Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E), zlasti pri ocenjevanju čezmejnih vplivov, vendar se države članice ne smejo odpovedati odgovornosti za zanesljivost oskrbe; poudarja, da so čezmejno sodelovanje in povezovalni daljnovodi ključnega pomena za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe;

69.  pozdravlja delo agencije ACER in poziva, naj se ji zagotovijo ustrezna zadostna finančna sredstva in človeški viri, da bo lahko opravljala svoje sedanje in prihodnje naloge ter da bo lahko strateško načrtovala v zanesljivem srednjeročnem okviru;

70.  ugotavlja pomen učinkovitega, nepristranskega in stalnega tržnega spremljanja evropskih trgov z energijo kot ključnega orodja za zagotavljanje resničnega notranjega trga z energijo, ki se bo odlikoval po svobodni konkurenci, ustreznih cenovnih signalih in zanesljivosti oskrbe; glede tega poudarja pomen agencije ACER in z zanimanjem pričakuje stališče Komisije glede novih in okrepljenih pooblastil agencije v zvezi z čezmejnimi vprašani;

71.  poziva agencijo ACER, naj podpira in usklajuje prizadevanja za večje regionalno sodelovanje glede zanesljivosti in ustreznosti sistema; meni, da bi bilo treba prenos pristojnosti za vprašanja zanesljivosti oskrbe prenesti na nadnacionalne organe le v primeru, če bi imel jasno korist električni sistem v celoti in če bi bila določena zadostna raven odgovornosti;

72.  poziva k podelitvi pristojnosti agenciji ACER, da sprejema odločitve glede usklajevanja okrepljenega regionalnega sodelovanja glede čezmejnih in medregionalnih vprašanj, zlasti v okviru regionalnih pobud za usklajevanje glede zanesljivosti, da bi optimizirali upravljanje energetskih virov, pri tem usklajevanju pa bi upoštevali nacionalne posebnosti, izhajali iz stroškov in uporabljali tržna merila, obenem pa razvijali ustrezna orodja za učinkovito spremljanje energetskega trga z namenom vzpostavitve energetske unije, ne da bi bilo treba ustanoviti novega večjega organa;

73.  ugotavlja, da so predlogi Komisija glede nove zasnove energetskega trga omejeni na energetski sektor; poziva Komisijo, naj preuči možnost pregleda trga za zemeljski plin, da bi se lotili reševanja izzivov v sektorju plina (npr. sprememba povpraševanja po plinu v EU, nasedle naložbe, sistemi obračunavanja, nadaljnje povezovanje trgov ter vloga agencije ACER in Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E);

74.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter državam članicam.

(1) UL C 200, 28.6.2014, str. 1. (2) UL L 211, 14.8.2009, str. 1. (3) UL L 211, 14.8.2009, str. 15. (4) UL L 115, 25.4.2013, str. 39. (5) UL L 149, 11.6.2005, str. 22. (6) UL L 84, 20.3.2014, str. 61. (7) UL L 33, 4.2.2006, str. 22. (8) UL L 304, 22.11.2011, str. 64. (9) UL C 286 E, 27.11.2009, str. 24. (10) UL C 36, 29.1.2016, str. 62. (11) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0065. (12) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0359. (13) UL L 140, 5.6.2009, str. 16. (14) UL L 211, 14.8.2009, str. 55. (15) UL C 93, 9.3.2016, str. 8. (16) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0444. (17) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0445. (18) http://www.iea.org/publications/freepublications/publication/REPOWERINGMARKETS.pdf

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje (2016/2058(INI))

P8_TA(2016)0334 A8-0232/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 194,

–  ob upoštevanju pariškega sporazuma z decembra 2015, sklenjenega na 21. konferenci pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom »Energetski načrt za leto 2050« (COM(2011)0885),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom »Strategija EU za ogrevanje in hlajenje« (COM(2016)0051),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2015 z naslovom »Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost« (COM(2015)0080),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030,

–  ob upoštevanju tretjega energetskega svežnja,

–  ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom »Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050« (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 z naslovom »Evropski energetski uniji naproti«(4),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0232/2016),

A.  ker skoraj 50 % končne porabe energije v EU predstavlja ogrevanje in hlajenje, od tega gre 80 % za ogrevanje in hlajenje stavb; ker bi moral sektor ogrevanja in hlajenja odražati Pariški sporazum o podnebnih spremembah iz leta 2015 (COP 21); ker mora sektor ogrevanja in hlajenja, ki je skladen z energetskimi in podnebnimi cilji EU, temeljiti na 100 % obnovljivih virih energije najpozneje do leta 2050, kar je možno doseči le s temeljitim zmanjšanjem naše porabe energije in s polno uporabo načela, da je energetska učinkovitost na prvem mestu/najpomembnejše gorivo;

B.  ker se z vsakim odstotkom izboljšanja prihranka energije uvoz plina v EU zmanjša za 2,6 %(5);

C.  ker je treba storiti več, da bi zmanjšali povpraševanje po ogrevanju stavb in da bi preostalo povpraševanje preusmerili s kurjave na uvožena fosilna goriva v individualnih kotlih na trajnostne možnosti ogrevanja in hlajenja, skladne s cilji EU 2050,

D.  ker stavbe predstavljajo ogromen delež v skupni končni porabi energije in ker lahko imajo večja energetska učinkovitost stavb in programi za odziv na povpraševanje osrednjo vlogo pri uravnavanju povpraševanja po energiji in povečanju povpraševanja zunaj konic, kar bi zmanjšalo presežne zmogljivosti ter znižalo stroške proizvodnje, upravljanja in prenosa;

E.  ker delež obnovljivih virov energije počasi raste (leta 2012 je predstavljal 18 % oskrbe s primarno energijo), vendar ostaja ogromno neizkoriščenega potenciala na vseh ravneh, poleg tega bi bilo treba v državah članicah povečati delež obnovljivih virov energije in energije iz ponovno uporabljene toplote pri ogrevanju in hlajenju;

F.  ker je trg EU za ogrevanje in hlajenje razdrobljen zaradi njegove lokalne narave ter različnih tehnologij in gospodarskih udeležencev; ker sta lokalna in regionalna razsežnost bistvenega pomena pri oblikovanju pravilnih politik za ogrevanje in hlajenje, pri načrtovanju in vzpostavitvi infrastrukture za ogrevanje in hlajenje ter pri svetovanju potrošnikom, da bi odpravili ovire ter ogrevanje in hlajenje naredili učinkovitejše in trajnostno;

G.  ker uporaba biomase predstavlja 89 % skupne porabe toplote iz obnovljivih virov in 15 % skupne porabe toplote v EU ter ima veliko neizkoriščenega potenciala za zagotavljanje nadaljnjih pomembnih in stroškovno učinkovitih rešitev za vse večje povpraševanje po toploti;

H.  ker je ogrevanje in hlajenje zelo nazoren primer potrebe po celovitem in povezanem sistemskem pristopu k energetskim rešitvam, ki združuje horizontalne pristope k oblikovanju energetskih sistemov in širšem gospodarstvu;

I.  ker je delež primarne energije iz fosilnih goriv pri ogrevanju in hlajenju še vedno visok in znaša 75 % ter predstavlja veliko oviro za dekarbonizacijo, tako da še prispeva k podnebnim spremembam in povzroča veliko škodo okolju; ker bi moral sektor ogrevanja in hlajenja v celoti prispevati k podnebnim in energetskim ciljem EU, subvencije za uporabo fosilnih goriv v tem sektorju pa bi bilo treba postopoma odpraviti, v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 22. maja 2013, v skladu z lokalnimi pogoji;

J.  ker glede na ocene količina toplote, ki nastane pri industrijskih in drugih komercialnih procesih in se nato izgubi v ozračje ali vodo, namesto da bi se produktivno uporabila, zadostuje za celotne potrebe EU po ogrevanju v stanovanjskih in terciarnih stavbah;

K.  ker je stavbni sektor vir približno 13 % vseh emisij CO2 v EU;

L.  ker mora uporabo progresivnih, učinkovitih sistemov ogrevanja in hlajenja v stavbah spremljati temeljit in homogen proces toplotne izolacije, kar bo zmanjšalo povpraševanje po energiji, znižalo stroške za potrošnike, prispevalo k ublažitvi energetske revščine in ustvarilo kvalificirana lokalna delovna mesta;

M.  ker ukrepi za razvoj celovite in povezane strategije za ogrevanje in hlajenje v energetski uniji, če se bodo izvajale pravilno, ponujajo pomembne priložnosti za podjetja in odjemalce v EU, in sicer lahko zmanjšajo splošne stroške energije v industriji in povečajo konkurenčnost, odjemalcem pa zagotovijo prihranke;

N.  ker je namen regulativnih okvirov EU podkrepiti širše cilje, bistven pa je resnični napredek pri korenitem spreminjanju ogrevanja in hlajenja v okviru širše reforme energetskega sistema;

O.  ker je cilj optimizacije vloge obnovljivih virov energije, zlasti električne energije, v skupni energetski mreži prek boljšega povezovanja z napravami za ogrevanje in hlajenje in s transportom, prispeva k razogljičenju energetskega sistema, saj manjša odvisnost od uvoza energije, niža stroške energije za gospodinjstva ter krepi konkurenčnost industrije EU;

P.  ker je najučinkovitejši način doseganja skupnih ciljev krepitev vloge lokalnih in regionalnih oblasti, skupaj z vsemi ustreznimi deležniki, in zagotavljanje podpore tem oblastem pri uporabi celovitega pristopa, ki temelji na sistemih, k urbanističnemu načrtovanju, razvoju infrastrukture, gradnji in prenovi stanovanjskih stavb ter novemu industrijskemu razvoju, da bi se čim bolj povečala prekrivanja, učinkovitost in druge vzajemne ugodnosti;

Q.  ker je energetska učinkovitost stavb odvisna tudi od uporabe ustreznih energetskih sistemov; ker bi bilo treba v sektorju ogrevanja in hlajenja spoštovati načeli, da je energetska učinkovitost na prvem mestu in da je najpomembnejše gorivo;

R.  ker bi ambiciozni cilji za temeljito obnovo obstoječih stanovanj ustvarili milijone delovnih mest v Evropi, predvsem v malih in srednjih podjetjih, povečali energetsko učinkovitost ter imeli pomembno vlogo pri zmanjševanju porabe energije za ogrevanje in hlajenje;

S.  ker je treba pri zasnovi energetsko učinkovitih javnih in stanovanjskih stavb z nizkimi emisijami upoštevati arhitekturo, urbanistično načrtovanje, gostoto toplotnih tokov ter raznolikost evropskih podnebnih območij in vrst stavb;

T.  ker obstaja ogromen, še neizkoriščen potencial uporabe odpadne toplote v sistemih daljinskega ogrevanja, saj je presežna toplota, ki je na voljo v Evropi, večja od povpraševanja po toploti v vseh evropskih stavbah, poleg tega pa je 50 % skupnega povpraševanja po toploti v EU mogoče zadostiti z daljinskim ogrevanjem;

U.  ker pomemben delež evropskega prebivalstva živi na območjih, zlasti v mestih, kjer prihaja do prekoračitev standardov za kakovost zraka;

V.  ker naj bi po napovedih ogrevanje in hlajenje ostala največja vira povpraševanja po energiji v Evropi in ker se za zadostitev tega povpraševanja pretežno uporabljata zemeljski plin in utekočinjen naftni plin, katerih uporabo je mogoče optimizirati z uporabo visoko učinkovitega shranjevanja energije; ker je nadaljnje zanašanje na fosilna goriva v nasprotju z obveznostmi EU glede podnebja in energije ter z njenimi cilji razogljičenja;

W.  ker obstajajo velike razlike v letni porabi energije za ogrevanje med različnimi podnebnimi območji v Evropi, pri čemer je povprečna poraba v južnoevropski državah med 60 in 90 kWh/m2, v srednji in severni Evropi pa med 175 in 235 kWh/m2;

X.  ker ima vzpostavitev učinkovitih rešitev za ogrevanje in hlajenje pomemben potencial za spodbujanje razvoja evropskega industrijskega in storitvenega sektorja, predvsem na področju energetike, ter za ustvarjanje visoke dodane vrednosti na oddeljenih in podeželskih območjih;

Y.  ker je energija postala socialni kapital, do katerega je treba imeti zagotovljen dostop; ker pa vsi državljani ne morejo dobiti dostopa do energije, saj ima s tem resne težave več kot 25 milijonov ljudi v Evropi;

Z.  ker bi se morale politike energetske učinkovitosti osredotočati na najbolj stroškovno učinkovite načine za izboljšanje zmogljivosti stavb, in sicer z zmanjšanjem potreb po toploti in/ali povezovanjem stavb z visoko učinkovitimi alternativami;

AA.  ker je nizka raven ozaveščenosti potrošnikov glede pomanjkanja učinkovitostih sistemov ogrevanja eden od dejavnikov, ki najbolj vpliva na račun za energijo;

AB.  ker imajo domovi z dobro toplotno izolacijo korist tako za okolje kot uporabnika, ki ima zato nižji račun za energijo;

AC.  ker 72 % povpraševanja po ogrevanju in hlajenju enodružinskih hiš izhaja iz podeželskih in vmesnih območij;

AD.  ker rešitve, ki temeljijo na naravi, kot so dobro zasnovana vegetacija na ulici, zelene strehe in zidovi, ki stavbam zagotavljajo izolacijo in senco, zmanjšujejo povpraševanje po energiji, tako da omejujejo potrebo po ogrevanju in hlajenju;

AE.  ker se 85 % energije v stavbah porabi za ogrevanje prostorov in vode, 45 % ogrevanja in hlajenja v EU pa se porabi v stanovanjskem sektorju;

AF.  ker ima industrija, v sodelovanju z lokalnimi organi, pomembno vlogo pri boljši uporabi odpadne toplote in hlajenja;

AG.  ker Evropejci v povprečju porabijo 6 % svojih izdatkov za končno potrošnjo za ogrevanje in hlajenje, 11 % pa si jih ne more privoščiti ogrevanja svojih domov med zimo;

AH.  ker je sektor hlajenja treba temeljiteje analizirati in ga bolje vključiti v strategijo Komisije in politike držav članic;

AI.  ker je pomembno spodbujati študije o varčevanju z energijo v zgodovinskih stavbah, da bi izboljšali energetsko učinkovitost, kjer je to možno, hkrati pa zagotovili zaščito in ohranitev kulturne dediščine;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije „Strategija EU za ogrevanje in hlajenje“ je pomemben korak k zagotavljanju celostnega pristopa k preoblikovanju ogrevanja in hlajenja v Evropski uniji ter za opredelitev prednostnih področij za ukrepanje; v celoti podpira ambicijo Komisije, da bo prepoznala in izkoristila sinergije med sektorjem električne energije in sektorjem ogrevanja, da bi oblikovala učinkovit sektor, ki krepi energetsko varnost in lajša stroškovno učinkovito doseganje podnebnih in energetskih ciljev EU; poziva Komisijo, naj razmisli o sektorju ogrevanja in hlajenja kot delu zasnove evropskega energetskega trga;

2.  poudarja, da morajo revizijo Direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU), Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (2009/28/ES) in Direktive o energetski učinkovitosti stavb (2010/31/EU) spremljati posebni ukrepi za ogrevanje in hlajenje;

3.  meni, da mora strategije za ogrevanje in hlajenje v enaki meri predvideti uporabo teh temeljnih storitev, pri tem pa upoštevati različna podnebna območja v Evropi in da se potrebe, glede na porabo energije, ustrezno razlikujejo;

4.  poudarja, da bi morala strategija za ogrevanje in hlajenje dati prednost trajnostnim in stroškovno učinkovitim rešitvam, ki državam članicam omogočajo uresničitev ciljev podnebne in energetske politike; ugotavlja, da so sektorji ogrevanja in hlajenja v državah članicah zelo raznoliki, in sicer zaradi različne mešanice energijskih virov, podnebnih razmer, stopnje učinkovitosti stavbnega fonda in intenzivnosti energije, ter zato poudarja, da je treba zagotoviti prožnost in izbiro ustreznih strateških rešitev;

5.  poziva k oblikovanju posebnih strategij za trajnostno ogrevanje in hlajenje na nacionalni ravni, pri čemer je treba posebej upoštevati skupno toploto in moč, soproizvodnjo, daljinsko ogrevanje in hlajenje, po možnosti na podlagi obnovljivih virov energije, kot je zapisano v členu 18 Direktive o energetski učinkovitosti;

6.  ugotavlja, da sta visoko zmogljiva toplotna izolacija ter raba obnovljivih virov energije in ponovno uporabljena toplota prednostni nalogi strategije EU za ogrevanje in hlajenje; zato meni, da bi bilo treba spoštovati načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“, saj energetska učinkovitost ponuja eno najvišjih in najhitrejših stopenj finančnega donosa in je ključni del strategije za uspešen prehod na varen, odporen in pameten sektor ogrevanja in hlajenja;

7.  ugotavlja, da lahko bolj decentraliziran in prožen energetski sistem z viri električne energije in toplote bližje kraju porabe olajša decentralizirano proizvodnjo energije, s čimer se potrošnikom in skupnostim omogoči boljše vključevanje v energetski trg in nadzor nad lastno porabo energije, hkrati pa postanejo dejavni udeleženci pri odzivu na strani povpraševanja; meni, da je energetska učinkovitost celotnega energetskega sistema toliko večja, kolikor krajša je veriga, v kateri se primarna energija pretvarja v druge oblike za pridobivanje uporabne toplote; poleg tega priznava, da tak pristop zmanjša izgube pri prenosu in distribuciji, izboljša odpornost energetske infrastrukture in hkrati malim in srednjim podjetjem omogoča lokalne poslovne priložnosti;

8.  poudarja, da se zakonodaja o okoljsko primerni zasnovi in energijskem označevanju na eni strani ter direktivi o energetski učinkovitosti in uspešnosti stavb na drugi dopolnjujejo pri zmanjševanju porabe energije za ogrevanje in hlajenje; meni, da morajo biti gospodinjski aparati (pralni stroji, pomivalni stroji itd.) karseda učinkoviti in zasnovani tako, da lahko uporabljajo toplo vodo na kraju, kjer so nameščeni; zato meni, da bi bilo treba zahteve za okoljsko primerno zasnovo in politike o energijskem označevanju redno pregledati in izboljšati, da bi dosegli dodatne prihranke energije in izboljšali konkurenčnost, in sicer z inovativnejšimi izdelki in nižjimi stroški energije;

9.  želi spomniti, da ogrevanje in hlajenje predstavljata največji delež v povpraševanju po energiji v EU; poudarja, da je pri prehodu na nizkoogljično in zanesljivo oskrbo z energijo v sektorju ogrevanja in hlajenja pomembno spoštovati načelo tehnološke nevtralnosti med že dostopnimi obnovljivimi viri ter tržno naravnanimi in državnimi spodbudami;

10.  poudarja, da je treba vzpostaviti ugoden okvir za najemnike in tiste, ki živijo v večstanovanjskih stavbah, da bi jim omogočili koristi tudi od lastne proizvodnje in porabe ogrevanja in hlajenja iz obnovljivih virov energije ter ukrepov za energetsko učinkovitost, s čimer bi se rešili težavo ločenih spodbud in, občasno, omejujočih pravili o najemu;

11.  poudarja temeljno vlogo tehnologij obnovljivih virov energije, vključno z uporabo trajnostno pridobljene biomase, aerotermalne, geotermalne in sončne energije in fotonapetostnih celic v kombinaciji z električnimi akumulatorji, in sicer za ogrevanje vode ter ogrevanje in hlajenje stavb, v povezavi z objekti za skladiščenje toplote, ki se uporabljajo za dnevne ali sezonske izravnave; poziva države članice, naj zagotovijo spodbude za spodbujanje in uporabo teh tehnologij; poziva države članice, naj v celoti izvajajo veljavni direktivi o energetski učinkovitosti in energetski učinkovitosti stavb, vključno z zahtevami za stavbe s skoraj nično porabo energije in strategijami dolgoročne obnove, pri čemer naj upoštevajo, da je treba zagotoviti zadostne naložbe za posodobitev stavbnih fondov; poziva Komisijo, naj predstavi vseevropsko vizijo fonda stavb s skoraj nično porabo energije do leta 2050;

12.  meni, da se vprašanja, povezana z energetsko varnostjo v EU, v glavnem nanašajo na zanesljivosti oskrbe s toploto; zato meni, da je diverzifikacija virov za ogrevanje izrednega pomena, in poziva Komisijo, naj preuči načine za dodatno podporo in hitrejšo krepitev rabe tehnologij obnovljivih virov toplotne energije;

13.  meni, da bi morala pri načrtovanju celih stanovanjskih in komercialnih območij energetsko učinkovita in nizkoemisijska gradnja v različnih podnebnih območjih v Evropi temeljiti na kartiranju virov za namene ogrevanja, ustreznih arhitekturnih rešitvah, primerih dobre prakse upravljanja zmogljivosti in načelih urbanistične zasnove, vključno z omrežnimi rešitvami na mestni ravni, kot so daljinsko ogrevanje in hlajenje; poudarja, da ima ustrezno izoliran stavbni fond visoko zmogljivost za hrambo toplote, ki omogoča bistvene prihranke pri ogrevanju in hlajenju;

14.  poudarja, da povpraševanje po energiji v stavbnem sektorju predstavlja okoli 40 % porabe energije v EU in tretjino porabe zemeljskega plina ter da bi ga bilo možno zmanjšati za do tri četrtine, če se pospeši obnova stavb; poudarja, da se 85 % te energije porabi za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo in da bi morali posodobitev starih in neučinkovitih sistemov ogrevanja, večja poraba električne energije iz obnovljivih virov, boljša uporaba odpadne toplote prek visoko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja ter temeljita obnova stavb z izboljšano toplotno izolacijo ostati osrednjega pomena za zagotavljanje varnejšega in trajnostnega pristopa k toplotni oskrbi; priporoča nadaljnji dvig standardov energetske učinkovitosti za stavbe, ob upoštevanju in spodbujanju tehničnih inovacij, predvsem v zvezi z zagotavljanjem homogenosti izolacije; priporoča, da se še naprej podpira izgradnja stavb s skoraj nično porabo energije;

15.  spodbuja države članice, naj razvijejo dolgoročne strategije za ogrevanje in hlajenje na osnovi celovitega pristopa, usklajenega načrtovanja in ocene v skladu s členom 14 direktive o energetski učinkovitosti; poudarja, da bi bilo treba v strategiji opredeliti prednostna področja za ukrepanje in omogočiti optimizacijo urbanega energetskega načrtovanja; poziva Komisijo, naj pri tem pomaga državam članicam tako, da pripravi splošne smernice za nacionalne strategije ogrevanja in hlajenja;

16.  opozarja, da je gospodarski učinek obnove in izolacije stavb pogosto znižanje stroškov ogrevanja in hlajenja za do 50 %, in poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno sofinanciranje za pobude za prenovo javnih stanovanj in stanovanjskih blokov z nižjimi ravnmi energetske učinkovitosti;

17.  pozdravlja namero Komisije, da bo oblikovala sveženj ukrepov za spodbujanje obnove v večstanovanjskih stavbah; meni, da bi bilo treba razviti usklajen in celovit sveženj ukrepov za energetsko načrtovanje mest, da se omogoči kartiranje potenciala lokalnega ogrevanja in hlajenja, optimizirane in integrirane prenove stavb ter razvoj infrastrukture za ogrevanje in hlajenje;

18.  poudarja pomen razvijanja sistemov EU, ki zagotavljajo spodbude za energetsko učinkovito posodobitev javnih stavb, stanovanjskih objektov in socialnih stanovanj, ter za izgradnjo novih ekoloških stavb, ki presegajo minimalne zakonske zahteve;

19.  opozarja na lokalno naravo in potencial ogrevanja in hlajenja; poziva lokalne in regionalne oblasti, naj olajšajo nadaljnje toplotno posodabljanje z obnovo obstoječih javnih, poslovnih in stanovanjskih stavb z nizko porabo energije; poudarja pomen gibanj, kot so konvencija županov, ki omogoča izmenjavo znanja in primerov najboljših praks;

20.  poudarja, da je treba izvesti kartiranje lokalnih potencialov ogrevanja in hlajenja po vsej Evropi, da bodo mesta bolje pripravljena za prepoznavanje virov, dostopnih na lokalni ravni, s čimer bodo lahko prispevala k povečanju energetske neodvisnosti EU, spodbudila rast in konkurenčnost z ustvarjanjem lokalnih delovnih mest, ki jih ni mogoče dati v zunanje izvajanje, poleg tega pa bodo zagotavljala čisto in cenovno dostopno energijo za potrošnike;

21.  Poziva lokalne organe, naj na svojem območju ocenijo obstoječi potencial za ogrevanje in hlajenje ter prihodnje potrebe po ogrevanju in hlajenju, pri čemer naj upoštevajo potencial lokalno dostopnih obnovljivih virov energije, toplotno energijo iz soproizvodnje in obseg daljinskega ogrevanja;

22.  Meni, da je treba vzpostaviti privlačen sistem financiranja za gospodinjstva, ki se nahajajo zunaj območij s centralnim sistemom ogrevanja in hlajenja, da bi spodbudili nove tehnologije za ogrevanje gospodinjstev, ki uporabljajo obnovljive vire energije;

23.  poziva lokalne organe, naj obravnavajo posebne težave stavb na podeželju, ki so običajno starejše, manj energetsko učinkovite, manj ugodne za zdravje in nudijo manjše toplotno udobje;

24.  meni, da je energetska učinkovitost toliko večja, kolikor krajša je veriga, v kateri se primarna energija pretvarja v druge oblike za pridobivanje uporabne toplote, in ob upoštevanju zelo raznolikih podnebnih in drugih pogojev v Uniji poziva Komisijo, naj spodbuja tehnološko nevtralne instrumente, ki posameznim skupnostim omogočajo razvoj stroškovno učinkovitih rešitev za zmanjšanje ogljične intenzivnosti v sektorju ogrevanja in hlajenja;

25.  ugotavlja, da je namen regulativnih okvirov EU sicer podkrepiti širše cilje, bistven pa je resnični napredek pri korenitem spreminjanju ogrevanja in hlajenja v okviru širše reforme energetskega sistema;

26.  želi poudariti, da orodja politike in zmogljivosti EU še niso dovolj razviti, da bi spodbudili preoblikovanje sektorja ogrevanja in hlajenja, karseda povečali uporabo potencialov ali v potrebnem obsegu in s potrebno hitrostjo razvili rešitve za zmanjšanje povpraševanja in razogljičenje;

27.  poudarja pomen daljinskih energetskih omrežij kot alternativo individualnim sistemom za ogrevanje, ki bolj onesnažujejo okolje, in sicer so posebno uspešen in stroškovno učinkovit način za zagotavljanje trajnostnega ogrevanja in hlajenja, saj združujejo obnovljive vire energije, ponovno uporabljeno toploto in hlajenje ter hrambo odvečne električne energije v obdobju majhne porabe, kar krepi prožnost omrežja; poudarja, da je treba vključiti večji delež obnovljivih virov energije, ob upoštevanju, da se več kot 20 % daljinskega ogrevanje in hlajenje že proizvaja iz obnovljivih virov energije, v skladu s členom 14 direktive o energetski učinkovitosti, ki zahteva celovite ocene potenciala za učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje; poziva k posodobitvi in razširitvi obstoječih sistemov daljinskega ogrevanja za prehod na visoko učinkovite in obnovljive nadomestne vire; spodbuja države članice, naj vzpostavijo davčne in finančne mehanizme za spodbujanje razvoja in uporabe daljinskega ogrevanja in hlajenja ter naj odpravijo regulativne ovire;

28.  poziva Komisijo, naj resno oceni celovite ocene potenciala za soproizvodnjo in daljinsko ogrevanje, ki so jih pripravile države članice v skladu s členom 14 direktive o energetski učinkovitosti, ali ti načrti odražajo resnične gospodarske potenciale teh rešitev in zagotavljajo trdno podlago za politiko v skladu s cilji EU;

29.  poudarja, da je v gosto poseljenih mestnih aglomeracijah bistvenega pomena, da se neučinkoviti in netrajnostni posamezni ali daljinski sistemi ogrevanja/hlajenja postopoma nadomestijo z učinkovitimi sistemi daljinskega ogrevanja/hlajenja ali se posodobijo z najnovejšimi tehnologijami, prehodom na sisteme lokalne soproizvodnje z visokim izkoristkom obnovljivih in nadomestnimi obnovljivimi viri;

30.  poziva Komisijo, naj v pobudah o direktivi o obnovljivih virih energije in zasnovi trga, predlaga ukrepe, ki bodo prispevali k učinkovitejšem in prožnejšem energetskem sistemu z nadaljnjim vključevanjem električne energije ter sistemov ogrevanja in hlajenja;

31.  poziva Komisijo, naj vzpostavi skupni evropski okvir za spodbujanje in zagotavljanje pravne varnosti za lastno proizvodnjo, zlasti s spodbujanjem in podpiranjem sosedskih zadrug, ki uporabljajo obnovljive vire;

32.  Poziva k razvoju kazalnika za povpraševanje po energiji za ogrevanje in hlajenje stavb na nacionalni ravni;

33.  poziva k strateškem, pristopu k zmanjšanju emisij CO2, ki nastajajo zaradi povpraševanja po industrijskem ogrevanju in hlajenju, in sicer z izboljšanjem učinkovitosti postopkov, nadomeščanjem fosilnih goriv s trajnostnimi viri energije in vključevanjem industrij v okoljske sisteme toplotne energije;

34.  opozarja na ogromen potencial povezovanja pretokov energije in virov v grozde, da bi zmanjšali porabo primarne energije, zlasti v industrijskih okoljih, kjer se lahko na podlagi kaskadnega sistema odvečna toplote ali hlad iz enega procesa ponovno uporabi v drugem, ki zahteva manj skrajne temperature in, kjer je to mogoče, za ogrevanje in hlajenje stavb prek sistemov daljinskega ogrevanja;

35.  ugotavlja, da je treba zastarele toplarne z nizko energetsko učinkovitostjo nujno nadomestiti z najboljšimi razpoložljivimi alternativami, ki so popolnoma v skladu z energetskimi in podnebnimi cilji EU, kot so okolju prijaznejši objekti za soproizvodnjo, ki uporabljajo trajnostna goriva v skladu s trajnostnimi merili za biomaso;

36.  ugotavlja, da je sektor ogrevanja in hlajenja zelo lokalne narave, saj so razpoložljivost in infrastruktura ter povpraševanje po toploti v glavnem odvisni od lokalnih razmer;

37.  se strinja s Komisijo, da, kot je navedeno v strategiji za ogrevanje in hlajenje, ekonomski potencial soproizvodnje ostaja neizkoriščen, ter poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo soproizvodnjo z visokim izkoristkom ter daljinsko ogrevanje, v skladu s sporočilom Komisije o stanju energetske unije (COM(2015)0572);

38.  meni, da je potreben pristop k hlajenju na sistemski ravni, tudi na področju grajenega okolja in pri drugih dejavnostih, kot je hlajenje med prevozom;

39.  meni, da bi utegnili pod določenimi pogoji v zmernih podnebnih območjih Evrope postati zelo pomembni povratni sistemi za ogrevanje in hlajenje, ki uporabljajo učinkovite toplotne črpalke, saj so zelo prilagodljivi; poudarja, da lahko hibridni sistemi ogrevanja, ki zagotavljajo toploto iz dveh ali več virov energije, okrepijo vse pomembnejšo vlogo ogrevanja iz obnovljivih virov, zlasti za obstoječe stavbe, kjer je za njihovo namestitev potrebnih zelo malo obnovitvenih del; poziva Komisijo in države članice, naj v zvezi s toplotnimi črpalkami, zagotovijo ustrezno usklajene metode za izračun, in spodbujajo izmenjavo primerov najboljše prakse za podporne mehanizme v podporo učinkovitem, trajnostnim in nizkoogljičnim rešitvam za različne termalne potrebe;

40.  spodbuja Komisijo, naj pozorno spremlja skladnost z zakonodajo EU o fluoriranih toplogrednih plinih, da bi zmanjšali emisije teh plinov v ozračju; poziva Komisijo, naj zagotovi, da varno in stroškovno učinkovito uporabo alternativnih hladilnih sredstev, ki je v skladu z drugimi cilji EU glede okolja, podnebnih sprememb in energetske učinkovitosti;

41.  meni, da bi morale države članice preučiti možnost uporabe toplote iz geotermalnih voda, energije, pridobljene neposredno iz industrijskih procesov in drugih nizkotemperaturnih virov toplote, denimo iz globokomorskih rudnikov za ogrevanje (hlajenje), ki bi lahko s pomočjo velikih toplotnih črpalk ogrevali celotna naselja z obstoječimi in novimi omrežji za daljinsko ogrevanje, in ne zgolj posameznih stavb, če je na voljo ustrezna infrastruktura za daljinsko ogrevanje ali če bo razvita;

42.  poudarja vlogo tehnologij, ki zmanjšujejo tako potrebo po toplotni energiji kot emisije toplogrednih plinov, kot so uporaba geotermalne energije z nizko entalpijo, ogrevanje/hlajenje iz obnovljivih virov energije, majhne trigeneracijske ali kogeneracijske elektrarne na zemeljski plin oziroma biometan ali s kombinacijo naštetega;

43.  meni, da bi lahko objekti za skladiščenje toplote, ki uporabljajo električno upornost zunaj konic povpraševanja (in sicer s shranjevanjem energije v obliki toplote) in izboljšujejo kakovost oskrbe z električno energijo, saj lajšajo povezovanje nestalnih obnovljivih virov energije, imeli pomembno vlogo pri ogrevanju ter pomagali uravnotežiti omrežje in nižjo proizvodnjo energije, uvoz in cene;

44.  meni, da bi morala imeti odpadna toplota in hlad, ki se z industrijskimi procesi in soproizvodnjo pridobivata pri proizvodnji električne energije v konvencionalnih elektrarnah ter z rekuperacijo iz dobro izoliranih stanovanjskih stavb in pri mikroproizvodnji, veliko večjo vlogo pri ogrevanju in hlajenju kot prej; poudarja, da bi bilo treba priznavati izkoriščanje industrijske odpadne toplote in hladu ter ga spodbujati s pomočjo raziskav, saj predstavlja veliko priložnost za naložbe in inovacije; poudarja, da je treba spodbujati industrijske panoge in okoliške stanovanjske ali storitvene stavbe k sodelovanju in delitvi proizvodnje energije in potreb;

45.  poudarja, da javno financiranje ali javno lastništvo infrastrukture za daljinsko ogrevanje ne bi smelo prispevati k dragi vezanosti na visokoogljično infrastrukturo; poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj nadzirajo javno finančno podporo za infrastrukturo za daljinsko ogrevanje, ob upoštevanju cilja EU o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 80 do 95 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi leta 1990 in urejenim prehodom energetskega gospodarstva oceniti;

46.  meni, da se s povezovanjem proizvodnje, porabe in ponovne uporabe odpadnega hlada zagotavlja okoljske in gospodarske koristi in zmanjšuje povpraševanje po primarni energiji za hlajenje;

47.  poudarja, da bo pridobivanje energije iz odpadkov še naprej imelo pomembno vlogo pri ogrevanju, saj sta alternativi pogosto odlaganje na odlagališčih in uporaba fosilnih goriv, in opozarja, da je treba povečati recikliranje;

48.  Poziva države članice, naj uporabijo pravna in gospodarska sredstva, da se pospeši postopno opuščanje zastarelih peči na trdo gorivo z energetsko učinkovitostjo na ravni, nižji od 80 %, in da se jih, kadar je to mogoče, nadomesti z učinkovitimi in trajnostnimi sistemi ogrevanja na lokalni ravni (kot so sistemi daljinskega ogrevanja) in mikro ravni (npr. geotermalni sistemi in sistemi na sončno energijo);

49.  poudarja, da lahko uvedba pametnih ogrevalnih sistemov potrošnikom pomaga bolje razumeti njihovo porabo energije in obnoviti neučinkovite ogrevalne sisteme ter spodbudi varčevanje z energijo;

50.  opozarja Komisijo in države članice, da je 75 % obstoječega evropskega stavbnega fonda energetsko neučinkovitega in da bo po ocenah 90 % teh stavb še vedno v uporabi do leta 2050; zato poudarja, da je zlasti te stavbe nujno treba temeljito obnoviti;

51.  poziva Komisijo, naj kot del programa „energija iz odpadkov“ pripravi načrt za promocijo in izkoriščanje potencialnega prispevka trajnostne uporabe organskih odpadkov za ogrevanje in hlajenje, priključene na sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja;

52.  poudarja, da je bioplin pomemben trajnostni vir za sisteme ogrevanja in hlajenja, zato je treba določiti jasen cilj za recikliranje bioloških odpadkov, da bi se spodbudile naložbe v zbiranje bioloških odpadkov in ravnanje z njimi;

53.  poziva države članice, naj postopoma opustijo uporabo zastarelih peči za ogrevanje v mestnih območjih, saj ustvarjajo emisije na nizkih višinah – v ozračje sproščajo naravne pirolitske pline iz nepopolnega zgorevanja, dušikove okside in saje ter delce in elektrofiltrski pepel, ki se raznaša s konvekcijo – pri ogrevanju aglomeracije, ter s spodbudami podprejo uporabo trajnostnih alternativ, tudi obnovljivih virov energije;

54.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za postopno opuščanje neučinkovitih peči in kotlov, ki uporabljajo kurilno olje in premog in ki jih trenutno uporablja več kot polovica stavbnega fonda na podeželju; meni, da bi morala oskrba z energijo temeljiti na nizkoogljičnih in obnovljivih virih;

55.  poudarja, da daljinsko ogrevanje z obnovljivimi viri energije preprečuje širjenje individualnih ogrevalnih sistemov, ki povečujejo onesnaženost zraka na stanovanjskih območjih in jih je veliko težje nadzirati kot razširjene sisteme daljinskega ogrevanja; poudarja pa, da se infrastruktura in podnebne razmere v Uniji precej razlikujejo in da so ti sistemi pogosto potrebni posodobitve, če naj bi povečali njihovo učinkovitost; zato poziva k analizi, kakšne so potrebe glede podpore za daljinsko ogrevanje, in katere prakse obdavčevanja se uporabljajo za obnovljive vire energije in daljinsko ogrevanje;

56.  meni, da bi morale države članice nujno sprejeti ukrepe za postopno opuščanje nizkotemperaturnih peči za sežiganje trdih fosilnih goriv in organskih odpadkov, ki med zgorevanjem sproščajo v ozračje vrsto škodljivih snovi; meni, da bi morale države članice, kjer je to mogoče, spodbujati opuščanje zastarelih in neučinkovitih kaminov drva v gosto poseljenih naseljih ter olajšati njihovo zamenjavo z modernimi učinkovitimi, okolju in zdravju prijaznimi alternativami v povezavi s pobudami za ozaveščanje o morebitnih zdravstvenih tveganjih in primerih najboljše prakse glede ognja iz drv;

57.  poziva Komisijo in države članice, naj zapolnijo regulativno vrzel, ki izhaja iz direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov in direktive o srednje velikih kurilnih napravah, zaradi katere uhajanje emisij iz naprav pod 1 MW ni zajeto v področje uporabe direktive;

58.  meni, da je treba zaradi vse večje potrebe po hlajenju dodatno preučiti to vprašanje, vključno s celovitim pristopom k celotni verigi hlajenja – od povpraševanja po industrijskem hlajenju visokih temperatur do hlajenja gospodinjstev in zahtev po hlajenju v živilski industriji;

59.  ugotavlja, da je razpoložljivost kakovostnih podatkov temeljni pogoj, da lahko potrošniki in organi sprejemajo racionalne odločitve o energetski učinkovitosti in rešitvah za ogrevanje; poudarja pomen razširitve možnosti, ki jih digitalizacija nudi sektorju ogrevanja in hlajenja; poziva Komisijo, naj oblikuje opredelitev in metodologijo za izračun hlajenja iz obnovljivih virov;

60.  meni, da bi lahko imajo toplotni izmenjevalniki, ki so varčni z vodo, pomembno vlogo pri hlajenju v industrijskih procesih, in sicer s prenosom toplote v naravna vodna telesa, ki so blizu območij, kjer se proizvodi skladiščijo, tako da temperatura vse leto ne presega 6 °C (brezplačno hlajenje);

61.  meni, da bi lahko v bližnji prihodnosti visoko zmogljivostne stacionarne gorivne celice postale okolju prijazna alternativa premogu kot trdnemu gorivu;

62.  meni, da ima pretvorba iz elektrike v plin v prihodnosti velik potencial kot način za shranjevanje in prenos energije iz obnovljivih virov in njeno uporabo za centralno in lokalno proizvodnjo toplote; ugotavlja, da je uporaba pretvorbe iz elektrike v plin učinkovit način uporabe obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplote, zlasti na gosto naseljenih območjih, ker je možno uporabiti obstoječo infrastrukturo; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo raziskave in pilotne projekte, povezane s pretvorbo elektrike v plin;

63.  meni, da mora strategija Evropske unije za inovativno ogrevanje in hlajenje vključevati intenzivne raziskave, s katerimi bi zagotovili podlago za razvoj industrijske izdelave okolju prijazne opreme za ta namen;

64.  opozarja na koristi raziskav in tehnoloških inovacij za evropsko industrijo, ki krepijo njeno konkurenčno prednost in gospodarsko uspešnost, prispevajo pa tudi k energetskim in podnebnim ciljem EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti raziskave, razvoj in inovacije na področju energetske učinkovitosti ter tehnologij za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, da bi zmanjšali stroške, povečali učinkovitost ter okrepili uvajanje in vključevanje teh vidikov v energetski sistem; poziva Komisijo, naj z deležniki v tem sektorju sodeluje pri rednem posodabljanju časovnih načrtov glede omenjenih tehnologij, da bi lahko usklajevali, spremljali in prepoznavali vrzeli v tehnološkem razvoju na tem področju;

65.  meni, da bi se morala EU glede na to, da je treba v procesu posodabljanja toplotnega sektorja nujno doseči takojšnje in učinkovite rezultate, osredotočiti na raziskave, da bi povečali uvajanje trenutno najboljše razpoložljive tehnologije;

66.  meni, da bi morale raziskave v sklopu okvirnega programa Obzorje 2020 zajemati tudi razvoj trajnostnih rešitev za ogrevanje in hlajenje, tehnologij za izkoriščanje odpadne toplote in odpadnega hlada, novih materialov s čim večjo toplotno prevodnostjo (toplotni izmenjevalniki), s čim manjšo toplotno prevodnostjo oziroma čim večjo toplotno upornostjo (toplotna izolativnost) ter kar največjo stopnjo akumulacije toplote (hranilniki toplote);

67.  meni, da bi morali v okvirnem programu Obzorje 2020 doseči napredek pri raziskavah in razvoju v zvezi s trajnostnimi in učinkovitimi sistemi in materiali za ogrevanje in hlajenje, kot so rešitve za proizvodnjo in shranjevanje energije iz obnovljivih virov v majhnem obsegu, sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja, soproizvodnja toplote in električne energije, izolacijski materiali ter inovativni materiali, npr. strukturna okenska stekla, ki od zunaj prepuščajo visoko stopnjo kratkovalovnega sevanja (sončna svetloba), navzven pa oddajajo le malo dolgovalovnega toplotnega sevanja, ki bi sicer ušlo iz stavbe;

68.  poudarja, kako pomembne so obsežne znanstvene raziskave za razvoj inovativnih tehnoloških rešitev, da bi bile ogrevalne in hladilne naprave in sistemi energetsko učinkoviti in zasnovani na energiji iz obnovljivih virov;

69.  poziva, da bi pregledali obstoječo zakonodajo in se pri tem osredotočili na ohranjanje tehnološke nevtralnosti in stroškovne učinkovitosti ter tako zagotovili, da zakonodaja ne bi spodbujala ali zavirala ene tehnologije na račun druge – pri izračunu energetske učinkovitosti stavb bi bilo treba na primer ne glede na vir upoštevati energijo iz obnovljivih virov, ki se proizvaja na kraju samem, kot so sončni kolektorji za stanovanja, ali v bližini stavbe;

70.  poudarja pomen povezovanja najbolj naprednih tehnologij s pametnim gospodarjenjem z energijo, na primer z avtomatizacijo doma in pametnimi sistemi za regulacijo ogrevanja, zlasti v povezanem svetu, kjer se naprave lahko brez težav prilagodijo vremenskim razmeram in signalom za ceno energije ter s preusmeritvijo povpraševanja prispevajo k stabilizaciji omrežja; poziva Komisijo, naj na boljši način vključi pametne tehnologije v ustrezne pobude energetske unije, da bi zagotovili resnično povezanost pametnih naprav, povezanih domov in pametnih stavb s pametnimi omrežji; meni, da bi bilo treba spodbujati uvedbo tovrstnih rešitev pri prenovi obstoječih stavb, saj potrošnikom pomagajo bolje razumeti njihove vzorce potrošnje in jih v skladu s tem prilagoditi delovanju njihovega sistema ogrevanja;

71.  poudarja, da ima stavbni sektor velik potencial za zmanjšanje povpraševanja po energiji in emisij CO2; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za hitrejšo prenovo stavb; ugotavlja, da so za to potrebne privlačne finančne spodbude, razpoložljivost visoko usposobljenih strokovnjakov na različnih ravneh ter izmenjava in promocija primerov dobre prakse;

72.  poziva Komisijo, naj odkrije in odpravi preostale ovire za izvajanje ukrepov na področju energetske učinkovitosti, zlasti stanovanjske prenove gospodinjstev, ter oblikuje pristen trg energetske učinkovitosti, da bi spodbudili prenos primerov dobre prakse in zagotovili razpoložljivost proizvodov in rešitev po vsej EU s ciljem, da bi zgradili pravi enotni trg proizvodov in storitev na področju energetske učinkovitosti; opozarja, da obstaja potencial za ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast ne le pri začetnem uvajanju tovrstnih proizvodov in storitev, temveč tudi pri stalnem vzdrževanju in vsakodnevnem delovanju integriranega energetskega sistema, ki zajema ogrevanje in hlajenje;

73.  meni, da morajo oblikovalci politik industriji poslati jasen signal, da bo zagotovila potrebne naložbe za doseganje energetskih ciljev EU; poudarja, da so potrebni ambiciozni zavezujoči cilji in regulativni okvir, ki bo spodbujal inovacije brez nepotrebnih novih upravnih bremen, da bi na najboljši način spodbujali stroškovno učinkovite in okoljsko trajnostne rešitve za ogrevanje in hlajenje;

74.  meni, da bi morale naložbe v energetsko učinkovitost stavb iti z roko v roki z naložbami v ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov; meni, da so sinergije med energetsko učinkovitostjo stavb ter ogrevanjem in hlajenjem z energijo iz obnovljivih virov pomembna priložnost pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo; pozdravlja nacionalna prizadevanja za večje število stavb s skoraj nično porabo energije;

75.  priporoča, naj se za arhitekturne spomenike projektirajo individualni sistemi toplotne prenove, pri čemer se je treba osredotočiti tako na naložbe v zunanjo strukturo stavbe kot na optimizacijo stavbnih sistemov za regulacijo in avtomatizacijo ter zagotavljanje učinkovitega ogrevanja in hlajenja, pri čemer je treba paziti, da se ne ogrozi edinstven arhitekturni slog teh stavb;

76.  ugotavlja, da bi bilo treba pri arhitekturni zasnovi inteligentnih zgradb privzeti celostni pristop ter toplotno udobje (hlajenje) zagotoviti z obliko in maso stavb, prilagajanjem prostora in prilagoditvijo parametrov, kot so količina dnevne svetlobe ter intenzivnost prezračevanja in izkoriščanja odpadne toplote, obenem pa doseči nizke tekoče stroške;

77.  poudarja, kako pomembna sta standardizacija toplotnih energetskih pregledov in stroškovno učinkovito reševanje težav pri industrijski izolaciji, da bi prihranili energijo in zmanjšali emisije; poudarja, da bi lahko lahko stroške energije v industriji dodatno zmanjšali z naložbami v obstoječe in preverjene trajnostne tehnologije;

78.  poudarja, da so evropski strukturni in investicijski skladi pomembno orodje za posodobitev energetskega sistema; meni, da obstoječe omejitve za sredstva Evropskega sklada za razvoj podeželja, namenjena za prednostno nalogo prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, niso bile učinkovite; meni, da je treba za programsko obdobje po letu 2020 povečati odstotek proračuna, namenjenega za to prednostno nalogo;

79.  poudarja, kako pomembno je zagotavljanje dostopa do financiranja, tako kratkoročnega kot dolgoročnega, za naložbe v projekte vseh velikosti v zvezi s posodobitvijo sektorja ogrevanja in hlajenja, med drugim tudi daljinskega ogrevanja in hlajenja, nadgradnjo ustrezne omrežne infrastrukture, posodobitvijo ogrevalnih sistemov, vključno s prehodom na obnovljive vire, in pospešeno obnovo stavb; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razvije trden in inovativen dolgoročni finančni mehanizem; opozarja, da bi lahko Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in drugi ustrezni evropski skladi, na primer tisti, ki so na voljo pri Evropski investicijski banki (EIB) ali prek sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), zagotavljali financiranje in tehnično pomoč ter z vzpostavitvijo stabilnih regulativnih razmer, zlasti z zmanjšanjem birokracije in uvedbo hitrega postopka prijave in odobritve, poskrbeli, da bi bili projekti privlačni za vlagatelje; poziva Komisijo, naj okrepi obstoječe določbe o ogrevanju in hlajenju v programskem obdobju po letu 2020 v vseh ustreznih evropskih skladih, in odpravi ovire, ki lokalnim oblastem otežujejo dodeljevanje koristnih sredstev za obnovo javnih stavb; podpira pobudo „pametno financiranje pametnih stavb“, ki spodbuja obsežnejše uvajanje energetske učinkovitosti skupaj z obnovljivimi viri energije v stavbnem sektorju; meni, da bi morala posodabljanje in toplotna izolacija stavb imeti prednost pred drugimi ukrepi pri dostopu do financiranja, saj imata izjemen potencial za ustvarjanje delovnih mest;

80.  opozarja na potrebo po uporabi strukturnih skladov za večji razpon v izboljšav stavb in stavbnih sistemov, zlasti v obliki preferenčnih posojil za zasebne lastnike, ki bi omogočila veliko močnejši zagon za zelo potrebne izboljšave obstoječih stavb, predvsem v manj razvitih delih EU;

81.  poudarja, da bi morala Komisija za spodbujanje izboljšav v sektorju ogrevanja in hlajenja v celoti izkoristiti „predhodne pogojenosti“, predvidene v členu 19 Uredbe (EU) št. 1303/2013, in zagotoviti, da se bo veljavna zakonodaja EU z ustreznimi ukrepi v zvezi z ogrevanjem in hlajenjem ustrezno prenesla in izvajala;

82.  meni, da bi bilo treba pri smernicah o državni pomoči za učinkovite tehnologije – ki so nujno potrebne za proces dekarbonizacije sektorja ogrevanja in hlajenja, zlasti ko prinašajo rešitve v okviru skupnosti – upoštevati, da potrebujejo ustrezno javno podporo;

83.  meni, da bi s pobudami, kot so evropska pomoč, namenjena področju energije na lokalni ravni (ELENA), pametna mesta in skupnosti ter nova celostna konvencija županov za podnebje in energijo, lahko podprli lokalne in regionalne akterje pri prenovi energetskih sistemov v stavbah;

84.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se proračun EU uporablja v skladu s cilji glede dekarbonizacije in energetske učinkovitosti;

85.  poziva države članice, naj sprejmejo ciljne ukrepe, s katerimi bodo odločno spodbujale izboljšave pri energetski učinkovitosti in širše izkoriščanje podpore za obnovljive vire energije v ranljivih gospodinjstvih z nizkimi dohodki; poziva Komisijo, naj nameni veliko večji delež sredstev EU za programe energetske učinkovitosti in obnovljive vire energije za ranljiva in energijsko revna gospodinjstva, državam članicam pa naj predloži smernice o posebnih ukrepih v zvezi z energijsko revščino;

86.  meni, da bi bilo treba državljane bolje obveščati o porabi energije v njihovih gospodinjstvih ter o možnih prihrankih energije in koristih izboljšav njihovih ogrevalnih sistemov na podlagi obnovljivih virov energije, vključno z možnostjo proizvodnje in uporabe lastne energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje;

87.  meni, da morajo države članice zagotoviti – med drugim z informativnimi kampanjami, enotnimi kontaktnimi točkami, sistemi kolektivnega nakupa (pomoč potrošnikom za skupni nakup po znižanih cenah) in povezovanjem posameznih projektov (združevanje številnih manjših projektov v večji sklop, za katerega se lahko zagotovijo naložbe po ugodnejših pogojih) –, da bodo potrošniki v celoti seznanjeni s tehnološkimi in gospodarskimi prednostmi trajnostnih sistemov ogrevanja in hlajenja ter izboljšav pri energetski učinkovitosti, hkrati pa imeli tudi dostop do njih, da se bodo lahko čim bolje odločali glede na svoje okoliščine ter imeli korist od razpoložljivih ekonomskih in zdravstvenih izboljšav ter izboljšav z vidika kakovosti življenja; ugotavlja, da gospodinjstva na oddaljenih in izoliranih lokacijah morda potrebujejo posebno pozornost in edinstvene rešitve; opozarja na potencial proizvajalcev–odjemalcev pri vzpostavljanju energetskih sistemov za ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov; poudarja, kako pomembno je stalno izobraževanje in usposabljanje monterjev in arhitektov, izdajanje spričeval zanje in njihov nadzor, saj so prva kontaktna točka za gospodinjske odjemalce;

88.  meni, da je redno usposabljanje strokovnjakov, ki ocenjujejo toplotne lastnosti stavb ter učinkovitost njihovega načina ogrevanja oz. hlajenja, bistvenega pomena; meni, da postaja nujno zagotavljati optimalno locirane skupine storitev, ki so na voljo končnim uporabnikom;

89.  poudarja, kako pomembno je, da lahko potrošniki izbirajo med različnimi tehnologijami ogrevanja z energijo iz obnovljivih virov z visokim izkoristkom, ki bo najbolje ustrezala njihovim osebnim potrebam;

90.  poudarja, da je treba potrošnikom z obveščanjem in spodbudami omogočiti, da pospešijo posodobitev svojih starih in neučinkovitih ogrevalnih sistemov, da bi dosegli visoko energetsko učinkovitost, ki je že možna z uporabo obstoječih tehnologij, vključno z ogrevalnimi sistemi z energijo iz obnovljivih virov; opozarja, da se potrošniki ne zavedajo pogosto nizke učinkovitosti svojih obstoječih ogrevalnih sistemov; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje revizije direktive o energetski učinkovitosti stavb predstavi predloge, ki bi prispevali k večji ozaveščenosti o obstoječih sistemih ogrevanja in hlajenja ter pospešili njihovo posodabljanje; razmisli naj tudi o uvedbi sistema označevanja z energijskimi nalepkami za nameščene ogrevalne sisteme;

91.  poudarja, da imajo lahko odjemalci aktivno vlogo na poti k trajnostnemu evropskemu sistemu ogrevanja in hlajenja; meni, da lahko uspešni rezultati nove uredbe o označevanju z energijskimi nalepkami, pri čemer so lestvice novih nalepk usmerjene v prihodnost in omogočajo poudarjanje razlik glede energetske učinkovitosti različnih proizvodov, izboljšajo možnost odjemalcev, da proučijo možne načine varčevanja z energijo in zmanjšajo svoje stroške;

92.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo posebne strategije za reševanje vse večjega problema energijske revščine, da bi vsem potrošnikom, zlasti najbolj ranljivim, pomagali izboljšati pogoje ogrevanja in hlajenja v njihovih stanovanjih, in sicer na individualni ali kolektivni podlagi in ne glede na to, ali so lastniki ali najemniki;

93.  poudarja, da je treba visoko stopnjo energetske neodvisnosti doseči s prednostno uporabo lokalnih virov;

94.  poziva k uporabi odpadne toplote iz obstoječih industrijskih obratov za ogrevanje gospodinjstev;

95.  meni, da je v boju proti energijski revščini bistvenega pomena znižati skupne cene ogrevanja za posamezna gospodinjstva, in sicer tako, da se znatno poveča energetska učinkovitost v vseh treh glavnih fazah porabe energije: med pretvorbo iz primarne v uporabno energijo, med nadaljnjim transportom te energije in zlasti med uporabo pri končnem uporabniku; poziva države članice, naj ukrepe za energetsko učinkovitost in prehod na obnovljivo ogrevanje in hlajenje obravnavajo kot resnično prednostno nalogo;

96.  meni, da je pomembno zagotoviti, da se delež sredstev za energetsko učinkovitost nameni za izboljšave v energijsko revnih gospodinjstvih ali v tistih, ki živijo na najbolj prikrajšanih območjih, na primer tako, da se jim pomaga pri vlaganju v energetsko bolj učinkovito opremo za ogrevanje in hlajenje;

97.  meni, da bi morale države članice v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti pripraviti državne gradbene načrte za prenovo stavb s ciljem, da bi postale energetsko učinkovite, in sicer tudi z zagotavljanjem spodbud za prenovo stavb v lasti zasebnikov, ti načrti pa bi morali vključevati tudi posebne ukrepe za boj proti energijski revščini najbolj ranljivih skupin;

98.  poziva Komisijo, naj pri izvajanju direktive o energetski učinkovitosti pripravi usposabljanje za strokovnjake na področju pregledov in načrtovanja energetske učinkovitosti ter pomaga posameznikom in zlasti najbolj ranljivim skupinam pri izvajanju tovrstnih dejavnosti;

99.  poudarja, da se dandanes pri velikem deležu evropskih stavb pojavljajo izgube energije zaradi nekakovostne izolacije ter starih in neučinkovitih ogrevalnih sistemov, poleg tega pa se z energijsko revščino sooča skoraj 11 % prebivalstva EU;

100.  glede na možne prihodnje krize v oskrbi z zemeljskim plinom poziva Komisijo, države članice in lokalne organe, naj v izvajanje krožnega gospodarstva v celoti vključijo proizvodnjo bioplina iz predelave gnoja;

101.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0094. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 104. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0266. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0444. (5) Sporočilo Evropske komisije (2014), „Energijska učinkovitost in njen prispevek k energetski varnosti ter okviru podnebne in energetske politike za leto 2030“ (COM(2014)0520).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o izvajanju tematskega cilja za povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij (člen 9(3) uredbe o skupnih določbah) (2015/2282(INI))

P8_TA(2016)0335 A8-0162/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe o skupnih določbah (EU) št. 1303/2013, in sicer njenega člena 9(3) o tematskem cilju za povečanje konkurenčnosti MSP,

–  ob upoštevanju Uredbe o skupnih določbah (EU) št. 1303/2013, in sicer njenega člena 37 o podpori evropskih strukturnih in investicijskih skladov za finančne instrumente,

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 15. aprila 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Unije v programu za raziskave in razvoj, ki ga skupaj izvaja več držav članic ter je namenjen podpori malih in srednjih podjetij, ki se ukvarjajo z raziskavami(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2015 o priložnostih za zeleno rast MSP(3),

–   ob upoštevanju programa COSME za mala in srednja podjetja,

–  ob upoštevanju raziskav Eurobarometer o MSP, učinkoviti rabi virov in zelenem trgu (Flash Eurobarometer 381) ter o vlogi javne podpore pri trženju inovacij (Flash Barometer 394),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. decembra 2008 o izboljšanju okolja za mala in srednje velika podjetja – Akt za mala podjetja(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom »Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo« (COM(2008)0394),

–  ob upoštevanju Evropske listine o malih podjetjih, sprejete na zasedanju Evropskega sveta 19. in 20. junija 2000 v Feiri,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2011 o praktičnih vidikih v zvezi z revizijo instrumentov EU za podporo financiranju malih in srednjih podjetij v naslednjem programskem obdobju(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 o malih in srednjih podjetjih (MSP): konkurenčnost in poslovne priložnosti(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o pametni specializaciji: mrežno povezovanje centrov odličnosti za učinkovito kohezijsko politiko(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji(8),

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije št. 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP),(9)

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2014 z naslovom »Raziskave in inovacije kot vir ponovne rasti« (COM(2014)0339),

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z dne 23. julija 2014 z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom »Naložbeni načrt za Evropo« (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2011 z naslovom »Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti« (COM(2011)0642),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2011 z naslovom »Mala podjetja, velik svet – novo partnerstvo za pomoč MSP pri izkoriščanju priložnosti v svetu« (COM(2011)0702),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. novembra 2011 z naslovom »Zmanjšanje upravnega bremena za MSP – Prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij« (COM(2011)0803),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2011 z naslovom »Pregled ‚Akta za mala podjetja‘ za Evropo« (COM(2011)0078),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom »Prispevek regionalne politike k pametni rasti v okviru strategije Evropa 2020« (COM(2010)0553),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom »Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast« (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2015 z naslovom »Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov« (COM(2015)0639),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 30. maja 2013 z naslovom »Premoščanje inovacijskega prepada«(10),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. oktobra 2014 z naslovom »Ukrepi za podporo oblikovanju visokotehnoloških zagonskih ekosistemov«(11),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0162/2016),

A.  ker je kohezijska politika glavno orodje za naložbe v rast in delovna mesta v EU, njen proračun do leta 2020 pa znaša več kot 350 milijard EUR; ker je mogoče s pomočjo oprijemljivih rezultatov naložb kohezijske politike oblikovati sedanjo in prihodnjo rast regij v državah članicah;

B.  ker sta se zaradi gospodarske in finančne krize v številnih državah članicah zvišali stopnji revščine in socialne izključenosti, prav tako pa so se povečale dolgotrajna brezposelnost, brezposelnost mladih in socialne neenakosti, mala in srednja podjetja pa imajo torej lahko bistveno in pomembno vlogo pri okrevanju Evrope;

C.  ker 23 milijonov malih in srednjih podjetij (MSP) v Evropski uniji, ki predstavljajo 99 % vseh podjetij, pomembno prispeva h gospodarski rasti, socialni koheziji, inovacijam in ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest ter zagotavlja več kot 100 milijonov delovnih mest, kar predstavlja dve od treh delovnih mest v zasebnem sektorju, in ohranja dvakratno stopnjo rasti delovno aktivnega prebivalstva v primerjavi z velikimi podjetji; ker samo 13 % evropskih malih in srednjih podjetij deluje v trgovinskih in naložbenih dejavnostih na svetovnih trgih;

D.  ker so evropska MSP zelo raznolika in vključujejo veliko število na lokalni ravni osnovanih mikropodjetij, ki pogosto delujejo v tradicionalnih sektorjih, hkrati pa tudi vse večje število zagonskih podjetij in hitro rastočih inovativnih podjetij ter podjetij socialnega gospodarstva, ki so osredotočena na določene cilje in skupine; ker imajo ti poslovni modeli različne težave in s tem tudi različne potrebe; ker je poenostavitev nacionalne in evropske zakonodaje odločilni dejavnik za lažji dostop MSP do posojil;

E.  ker se MSP hitro prilagajajo spremembam in so zmožna iti v korak s tehnološkim napredkom;

F.  ker so mikrokrediti, ki so v glavnem namenjeni mikropodjetnikom in prikrajšanim posameznikom, ki se želijo samozaposliti, ključni za premagovanje ovir pri dostopu do tradicionalnih bančnih storitev in ker sta lahko JASMINE (skupni ukrepi za podporo mikrofinančnim institucijam) ter os za mikrofinanciranje in socialno podjetništvo v okviru Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije učinkovita podpora pri izboljšanju dostopa do finančnih sredstev, tudi za socialna podjetja;

G.  ker je kohezijska politika v programskem obdobju 2007–2013 za podporo MSP zagotovila 70 milijard EUR, v teh podjetjih ustvarila več kot 263.000 delovnih mest ter jim pomagala pri posodobitvi s pogostejšo uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, veščinami dostopa, inovacijami ali posodobitvijo delovnih praks;

H.  ker bo kohezijska politika v programskem obdobju 2014–2020 še dodatno podprla MSP, saj se bo podpora v primerjavi z obdobjem 2007–2013 podvojila na 140 milijard EUR;

I.  ker je tematski cilj „povečanje konkurenčnosti MSP“ (tematski cilj št. 3) eden izmed tematskih ciljev z najvišjim odstotkom skupnega financiranja (13,9 %) ter je bistvenega pomena za doseganje ciljev kohezijske politike in strategije Evropa 2020;

J.  ker so MSP, ki bi bila upravičena do sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ker poslujejo v konkurenčnem okolju in se srečujejo s številnimi omejitvami, tudi omejitvami denarnih tokov, posebej prizadeta zaradi zapletenih predpisov, nestabilnih pravil in upravne obremenitve, zlasti nesorazmernosti med upravnimi stroški in dodeljenimi sredstvi, rokov za obravnavo vlog in potrebe po vnaprejšnjem nakazilu sredstev;

K.  ker je uvedba tematske osredotočenosti v programskem obdobju kohezijske politike 2014–2020 zagotovila učinkovito orodje za pripravo operativnih programov z večjo osredotočenostjo na prednostne naložbe, da bi bilo dovolj sredstev za dosego dejanskih učinkov;

L.  ker so partnerski sporazumi in operativni programi iz členov 14, 16 in 29 uredbe o skupnih določbah strateška orodja za usmerjanje naložb v državah članicah in regijah;

M.  ker bodo MSP zagotovila, da bo industrijska proizvodnja do leta 2020 predstavljala vsaj 20 % BDP držav članic;

N.  ker je zdaj le majhen odstotek evropskih MSP zmožen prepoznati in izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo mednarodna trgovina, trgovinski sporazumi in globalne vrednostne verige, ter je bilo v zadnjih treh letih le 13 % evropskih MSP dejavnih na mednarodni ravni zunaj EU;

O.  ker bi za zagotovitev lojalne konkurence in večjo kakovost delovnih mest proces internacionalizacije MSP moral temeljiti na družbeni odgovornosti gospodarskih družb, spoštovanju človekovih pravic in pravic delavcev ter čim boljšem varstvu okolja;

1.  ugotavlja, da so bili operativni programi zaradi tematske osredotočenosti bolje usmerjeni na omejeno število strateških ciljev, zlasti glede krepitve rasti in potenciala MSP, vključno z mikropodjetji, za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; meni, da so MSP gonilna sila evropskega gospodarstva in ključ za uspeh kohezijske politike, vendar se zaradi svoje velikosti pogosto soočajo s številnimi izzivi; zato priporoča, da se še bolj okrepi podpora iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, namenjena MSP;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo dodano vrednost projektov MSP za razvoj in inovacije v tradicionalnih sektorjih, saj bo to spodbudilo ustvarjanje delovnih mest, hkrati pa se bodo ohranile lokalne in regionalne poslovne posebnosti ob upoštevanju načel trajnosti; poudarja, da je treba upoštevati tudi splošne razmere v teh sektorjih ter ohraniti občutljivo ravnovesje med tradicionalnimi proizvodnimi postopki, ki temeljijo na znanju, in inovacijami; poudarja, da imajo MSP pomembno vlogo v sektorju storitev, ki se zaradi digitalizacije zelo spreminja, in meni, da bi zato bilo treba pomanjkanje strokovnega znanja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije odpraviti z večjim osredotočanjem na ustrezno usposabljanje in izobraževanje;

3.  poudarja, da so na splošno potrebni mehanizmi za poenostavitev poslovnega okolja in pospešitev ustanavljanja novih podjetij s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT), da bi podprli konkurenčnost MSP ter črpanje sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; prav tako poudarja potrebo po izpolnjevanju predhodnih pogojenosti;

4.  poziva Komisijo, naj pri izvajanju tematskega cilja št. 3 upošteva načela svežnja o krožnem gospodarstvu, da bi tako spodbudila bolj trajnostno gospodarsko rast in ustvarila nova kakovostna delovna mesta za MSP, s poudarkom na spodbujanju zelenih delovnih mest; v zvezi s tem meni, da si je treba še naprej prizadevati za spodbujanje zelene konkurenčnosti MSP s povečanjem dostopa do financiranja, zagotavljanjem več informacij, poenostavitvijo zakonodaje, zmanjšanjem upravne obremenitve, spodbujanjem e-kohezije in krepitvijo zelene podjetniške kulture; poudarja tudi, da lahko bolj zelena vrednostna veriga, ki vključuje ponovno proizvodnjo, popravilo, vzdrževanje, recikliranje in okoljsko primerno zasnovo, zagotovi pomembne poslovne priložnosti za številna MSP, če se spremeni gospodarsko obnašanje in se odstranijo ali zmanjšajo zakonodajne, institucionalne in tehnične ovire;

5.  opozarja, da so težave, s katerimi se srečujejo MSP, delno posledica manjšega povpraševanja zaradi varčevalnih politik držav članic;

6.  spodbuja države članice in regionalne organe, naj preučijo možnosti finančnih instrumentov; poudarja, da je treba pri teh finančnih instrumentih ter programu pobud za MSP, namenjenih finančni podpori MSP, zagotoviti preglednost, odgovornost in nadzor; poudarja, da bi bilo treba finančne instrumente vedno uporabljati skladno s cilji kohezijske politike in da bi bilo zanje treba nuditi ustrezno tehnično in upravno podporo;

7.  poziva k bolj enostavnemu in manj reguliranemu dostopu do posojil, upoštevajoč posebnosti mikropodjetij, zagonskih podjetij in regij, v katerih poslujejo; obžaluje, da vlagatelji in banke pogosto ne želijo financirati podjetij v fazi zagona in začetne širitve, zaradi česar mnoga mala in srednja podjetja, zlasti mala zagonska podjetja, težko dostopajo do zunanjega financiranja; zato poziva Komisijo, države članice in regionalne organe, naj posebno pozornost posvetijo izboljšanju dostopa do financiranja za mikropodjetja in zagonska podjetja, ki se želijo razširiti; ugotavlja, da je treba obrestne mere za financiranje MSP izenačiti z obrestnimi merami za velika podjetja;

8.  meni, da se evropska mala podjetja pretežno zanašajo na vire financiranja, kot so banke, in ne poznajo v celoti dodatnih virov ali možnosti financiranja; ugotavlja, da je Komisija, ob upoštevanju fragmentacije trgov, predlagala vrsto pobud, na primer unijo kapitalskih trgov za diverzifikacijo virov financiranja, lažji prosti pretok kapitala in izboljšanje dostopa do finančnih sredstev, zlasti za MSP;

9.  ugotavlja, da ni dovolj dokazov o učinkih in rezultatih finančnih instrumentov ter da so ti slabo povezani s splošnimi cilji in prednostnimi nalogami EU; poziva Komisijo, naj še izboljša dodeljevanje nepovratnih sredstev, namesto da primarno spodbuja uporabo finančnih instrumentov;

10.  ugotavlja, da so v programskem obdobju 2007–2013 zaradi več ovir, kot so posledice gospodarske krize, zapleteno upravljanje strukturnih skladov in upravna bremena, ter zaradi omejenega dostopa MSP do financiranja in zapletenosti izvajanja podpornih shem, MSP premalo črpala tovrstna sredstva; opozarja, da je treba obravnavati temeljni razlog za nizko stopnjo črpanja sredstev, da se v programskem obdobju 2014–2020 ne bi pojavili enaki problemi, ter da nekatera MSP niso zaprosila za razpoložljiva sredstva zaradi pretirane birokracije; obžaluje, da so študije, ki obravnavajo učinkovitost in dejanski vpliv evropskih strukturnih in investicijskih skladov na MSP, preveč splošne in pomanjkljive, in poziva Komisijo, naj ob sodelovanju držav članic čim prej pripravi oceno tega vprašanja in jo predloži Parlamentu; poudarja, da lahko nezadostna upravna zmogljivost ovira uspešno in pravočasno izvajanje tematskega cilja št. 3;

11.  ugotavlja, da Komisija vse več pozornosti namenja dobremu upravljanju in visokokakovostnim javnim storitvam; opozarja, da je za MSP pomembna pregledna, dosledna in inovativna struktura za javna naročila; zato poziva, naj se ovire, s katerimi se soočajo MSP pri predložitvi ponudb, v čim večji meri odpravijo, z odpravo nepotrebnega upravnega bremena, preprečevanjem novih dodatnih zahtev na nacionalni ravni in izvajanjem obstoječih določb zakonodajnega okvira za čim hitrejše reševanje sporov na področju javnih naročil; pozdravlja Direktivo 2014/24/EU in enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bi morala občutno zmanjšati upravno breme za podjetja, zlasti za MSP; poudarja, da je treba še naprej dosledno izvajati ukrepe proti napakam in goljufijam, ne da bi povečali upravno obremenitev, in poenostaviti upravne postopke, da se preprečijo napake; poziva naročnike, ki želijo združiti naročila, naj zagotovijo, da zaradi vrednosti končnega sklopa MSP ne bodo izključena iz procesa, saj se za večja naročila lahko zahtevajo strožji pogoji;

12.  ponovno poziva h krepitvi preglednosti in sodelovanja vseh ustreznih regionalnih in lokalnih organov, deležnikov civilne družbe, podjetnikov in drugih zainteresiranih strani, zlasti v postopku določanja zahtev v razpisih za zbiranje projektnih predlogov, da bi se bolj usmerili v potrebe končnih upravičencev; zato poudarja, da je treba izvajati in spoštovati načelo partnerstva, kot je opredeljeno v uredbi o skupnih določbah in kodeksu dobre prakse za partnerstvo, tudi v fazah oblikovanja besedila, priprave in izvajanja sporazumov o partnerstvu in operativnih programov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da veliko organizacij MSP v državah članicah še vedno ni resnično vključenih, pogosto so le obveščene, ne da bi se z njimi ustrezno posvetovalo; spodbuja organizacije, ki predstavljajo v prihodnost usmerjene, trajnostne in ekološko inovativne gospodarske sektorje, da se vključijo v partnerstva, ter poziva Komisijo in države članice, naj povečajo moč teh organizacij s tehnično pomočjo in krepitvijo zmogljivosti;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo okrepljeno usklajevanje in skladnost med vsemi naložbenimi politikami EU, osredotočenimi na MSP; ugotavlja, da bo okrepitev sinergije med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi politikami in finančnimi instrumenti, namenjenimi MSP, povečala učinek naložb; pozdravlja načrt za olajšanje dostopa do evropskih strukturnih in investicijskih skladov prek uvedbe „pečata odličnosti“ za projekte, ki so bili ocenjeni kot „odlični“, a se ne financirajo iz programa Obzorje 2020; poziva države članice, naj skupaj s socialnimi in ekonomskimi akterji oblikujejo enotne kontaktne točke na regionalni ravni, kar bo tudi promocija za že obstoječe, ali konsolidirano platformo za različne finančne instrumente EU, namenjene MSP, in poskrbijo za upravno podporo za pripravo in izvedbo projektov;

14.  poudarja vlogo, ki bi jo na splošno lahko imele celostne teritorialne naložbe, lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, makroregionalne strategije in evropsko teritorialno sodelovanje pri uspešnem izvajanju tematskega cilja št. 3, saj lahko nekateri projekti vključujejo čezmejna območja, ki zajemajo več regij in držav, in razvijejo inovativne prakse, ki temeljijo na lokalnem pristopu;

15.  ugotavlja, da so se glede na prvo oceno, ki jo je pripravila Komisija, zneski, dodeljeni za podporo MSP, precej povečali v primerjavi s predhodnimi programskimi obdobji; poudarja, da bi lahko evropski strukturni in investicijski skladi ter zlasti operativni programi, ki so namenjeni podpiranju raziskav in razvoja, z zagotavljanjem učinkovitih in uporabniku prijaznih shem financiranja pomagali MSP, da bi ta povečala svojo zmožnost za prijavo patentov Evropskemu patentnemu uradu;

16.  obžaluje zamude pri izvajanju kohezijske politike v sedanjem programskem obdobju; poudarja, da je za MSP nujen dostop do financiranja in da je samo izvajanje na zelo zgodnji stopnji, čeprav so vsi operativni programi že odobreni; ugotavlja, da zaradi zamud prihaja do vrzeli v izvajanju kohezijske politike, in poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe za pospešeno odpravo teh zamud;

17.  poziva Komisijo, naj spremlja in spodbuja pospeševanje izvajanja kohezijske politike, zlasti pripravo projektov s potencialom za trajnostno rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, pri čemer naj se osredotoči tudi na projekte, ki se izvajajo na podeželskih območjih, ki ustvarjajo nove storitve in prispevajo k preprečevanju odseljevanja s podeželja; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju meril ustreznosti upošteva ekonomsko, socialno in okoljsko dodano vrednost projektov;

18.  poudarja vlogo Parlamenta pri nadzoru izvajanja kohezijske politike, usmerjenega v rezultate; poziva Komisijo, naj čim prej opredeli ovire, ki preprečujejo učinkovito porabo sredstev za MSP in zagonska podjetja, ter jih zmanjša, opredeli potencialne sinergije med posameznimi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter med temi skladi in drugimi skladi za MSP ter naj pripravi posebna priporočila za ukrepanje in usmerjanje, namenjena dodatni poenostavitvi, nadzoru in oceni uporabe teh finančnih instrumentov; ugotavlja, da težave v tem sektorju naraščajo, zlasti v najbolj oddaljenih regijah in na območjih, kjer so zasebne naložbe nizke zaradi slabe kakovosti ključne infrastrukture;

19.  poudarja potrebo po strukturiranem dialogu med Evropsko investicijsko banko in Evropskim investicijskim skladom za boljši in lažji dostop MSP do raznolikih virov financiranja;

20.  poudarja, da glavne ovire, ki preprečujejo MSP večji dostop do evropskih strukturnih in investicijskih skladov, vključujejo upravno obremenitev, veliko število shem pomoči, zapletenost pravil in postopkov, zamude pri uvajanju izvedbenih predpisov in tveganje čezmernega prenašanja; zato poziva skupino na visoki ravni za poenostavitev, naj pripravi konkretne predloge, pri tem pa naj upošteva tudi strategijo za boljšo pripravo zakonodaje, da bi se zmanjšala upravna obremenitev in poenostavili postopki upravljanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov za MSP, s posebnim poudarkom na zahtevah glede revizij, prožnosti pri upravljanju, ocene tveganja in vmesne ocene, nadzornega sistema ter usklajenosti s pravili konkurence in drugimi politikami EU; zahteva, da ukrepi za poenostavitev upoštevajo načeli akta za mala podjetja „samo enkrat“ in „najprej pomisli na male“ ter naj bodo zasnovani in naj se izvajajo na različnih ravneh ob sodelovanju s predstavniki različnih kategorij MSP; poziva skupino na visoki ravni, naj Evropski parlament prek njegovega Odbora za regionalni razvoj redno obvešča o rezultatih svojih dejavnosti, in Komisijo, naj se posvetuje s predstavniki držav članic o vprašanjih, ki jih obravnava skupina na visoki ravni;

21.  poziva Komisijo, naj določi pogoje za državno pomoč na nacionalni in regionalni ravni, ki ne bodo diskriminirali MS in bodo skladni s pomočjo kohezijske politike za podjetja, ter naj v celoti izkoristi sheme pomoči, ki temeljijo na uredbi o splošnih skupinskih izjemah, da bi se zmanjšala upravna obremenitev za uprave in upravičence ter pospešilo črpanje sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, obenem pa bi se razjasnila povezava med pravili evropskih strukturnih in investicijskih skladov za MSP in pravili o državni pomoči;

22.  poziva Komisijo, naj zato države članice spodbuja k izmenjavi podatkov, znanja in najboljše prakse, pri čemer naj zagotovi ustrezno poročanje in jih spodbudi k podpiranju projektov, ki imajo visok potencial za ustvarjanje delovnih mest;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj nujno najdejo trajno rešitev za zaostanek pri plačilih, povezanih z regionalno politiko, in ustrezno izvajajo direktivo o zamudah pri plačilih (2011/7/EU), da bi zagotovili, da zamude pri plačilih MSP kot partnerjev pri projektih ne bi odvrnile od sodelovanja v podpornih programih in projektih v tem programskem obdobju; prav tako poudarja, da bi doslednejše upoštevanje te direktive, ki med drugim določa, da javni organi plačila za naročeno blago in storitve izvedejo v 30 dneh, prispevalo k ustvarjanju pogojev za stabilizacijo in rast MSP;

24.  poudarja, da so strategije pametne specializacije, čeprav se zanje v tematskem cilju št. 3 formalno ne zahteva predhodno pogojevanje, glavno orodje za zagotavljanje inovacij in prilagodljivosti tematskih ciljev, in hkrati poudarja, da te strategije ne bi smele biti usmerjene le v inovacije na področju znanosti in tehnologij, ampak bi morale spodbujati tudi inovacije, ki ne temeljijo na znanosti; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o rezultatih strategij za pametno specializacijo, namenjenih MSP na nacionalni in/ali regionalni ravni; opozarja na skladnost strategij pametne specializacije, ki so jih sprejele vse regije, s povezanim območnim gospodarstvom in izziv pri izvajanju pametne specializacije na neurbanih območjih, kjer lahko primanjkuje podporne infrastrukture; pozdravlja predhodne pogojenosti za MSP v tematskem cilju št. 3, in poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe in pospešeno izpolnijo cilje, določene v aktu za mala podjetja; podpira podelitev oznake Evropska podjetniška regija (EPR), namenjene odkrivanju in nagrajevanju regij EU s pomembnimi podjetniškimi strategijami, usmerjenimi v prihodnost in osnovanimi na desetih načelih akta za mala podjetja za Evropo;

25.  poziva organe upravljanja, naj upoštevajo značilnosti in specifične pristojnosti posameznih območij, pri tem pa se osredotočijo na tista, ki so nerazvita, s katerih se prebivalstvo odseljuje in ki imajo visoko stopnjo brezposelnosti, da bi spodbujali tradicionalne in inovativne gospodarske sektorje; poziva Komisijo, naj pripravi posebne programe, ki bodo vsebovali vse ustrezne elemente inteligentne, trajnostne in vključujoče rasti za MSP; opozarja na razlike med spoloma, omenjene tudi v aktu za mala podjetja, in izraža zaskrbljenost zaradi še vedno nizkega sodelovanja žensk pri ustanavljanju in vodenju podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izvajanje posebnih strategij za podjetništvo mladih in žensk v okviru zelene rasti, saj je to način za uskladitev gospodarske rasti in zaposlovanja, socialne vključenosti ter strokovnosti z okoljsko trajnostjo;

26.  poziva Komisijo, naj v okviru obstoječega proračuna ustanovi platformo za sodelovanje, prek katere bi širili rezultate projektov MSP, skupaj s primeri dobre prakse, ki se je izvajala tudi v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj v programskih obdobjih 2000–2006 in 2007–2013;

27.  ugotavlja, da inteligentni vodič za inovacije na področju storitev, ki ga je pripravila Evropska komisija, poudarja, da lahko strategije javne podpore, oblikovane v sodelovanju s socialnimi in ekonomskimi akterji na regionalni ravni, MSP omogočijo ugodno okolje in jim pomagajo ohranjati konkurenčen položaj v globalnih vrednostnih verigah;

28.  opozarja na izzive in priložnosti, s katerimi se bodo soočala MSP pri prilagajanju in izvajanju odločitev, nedavno sprejetih na konferenci COP21;

29.  meni, da MSP z ustrezno podporo in spodbudami za ukrepanje lahko zagotovijo inovativne priložnosti za vključevanje beguncev in migrantov;

30.  poudarja, da so MSP glavni vir zaposlovanja v EU, zato bi bilo treba olajšati njihovo ustanavljanje s spodbujanjem podjetniških sposobnosti in uvedbo podjetništva v šolske učne načrte, kot je navedeno v aktu za mala podjetja, ter da sta bistvena ustrezno usposabljanje in podpora podjetništvu, zlasti v programih mikrokreditov, in da je potrebno posebno usposabljanje, da bi se mlade pripravilo na zeleno gospodarstvo;

31.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in organi upravljanja spodbuja vzpostavitev ekosistema, ki ga bodo sestavljali univerze, raziskovalna središča, socialni in gospodarski akterji ter javne ustanove in ki bo spodbujal podjetniške spretnosti in znanje, hkrati pa naj spodbuja organe upravljanja k uporabi razpoložljivih sredstev, namenjenih tehnični pomoči, vključno z inovativnimi uporabami informacijske in komunikacijske tehnologije v MSP; v zvez s tem ugotavlja tudi, da mora tehnična pomoč v okviru tematskega cilja št. 11 koristiti vsem partnerjem iz člena 5 uredbe o skupnih določbah; zato poziva, naj se območnim organizacijam MSP zagotovi dostop do sredstev v okviru tematskega cilja št. 11 in ukrepov za krepitev zmogljivosti;

32.  poudarja, da se le približno 25 % MSP s sedežem v EU ukvarja z izvozno dejavnostjo znotraj EU in da je internacionalizacija MSP proces, za katerega je potrebna podpora tudi na lokalni ravni; zato poziva Komisijo, naj okrepi uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za pomoč MSP, da bodo ta izkoristila priložnosti in se soočila izzivi, ki jih prinaša mednarodna trgovina, ter naj jih hkrati podpre pri obvladovanju stroškov prilagoditve in negativnih učinkov povečane mednarodne konkurence;

33.  poziva Komisijo, naj pri pripravi kohezijske politike za obdobje po letu 2020 še poveča financiranje ukrepov za krepitev konkurenčnosti MSP;

34.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0364. (2) UL C 24, 22.1.2016, str. 2. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0198. (4) UL C 21 E, 28.1.2010, str. 1. (5) UL C 188 E, 28.6.2012, str. 7. (6) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 40. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0002. (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0308. (9) UL L 124, 20.5.2003, str. 36. (10) UL C 218, 30.7.2013, str. 12. (11) UL C 415, 20.11.2014, str. 5.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o strategiji EU za alpsko regijo (2015/2324(INI))

P8_TA(2016)0336 A8-0226/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 192, 265(5) in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 28. julija 2015 o strategiji Evropske unije za alpsko regijo (COM(2015)0366), priloženega akcijskega načrta in podpornega analitičnega dokumenta (SWD(2015)0147),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1) (uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. in 20. decembra 2013 o strategiji Evropske unije za alpsko regijo,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 8. oktobra 2015 o Sporočilu Komisije o strategiji Evropske unije za alpsko regijo(4),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 3. decembra 2014 z naslovom »Makroregionalna strategija Evropske unije za Alpe«(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2012 o razvoju makroregionalnih strategij EU: sedanja praksa in pričakovanja za prihodnost, zlasti v Sredozemlju(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2013 o makroregionalni strategiji za Alpe(7);

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 20. maja 2014 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o upravljanju makroregionalnih strategij (COM(2014)0284),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. januarja 2011 z naslovom »Prispevek regionalne politike k trajnostni rasti v okviru strategije Evropa 2020« (COM(2011)0017),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje,

–  ob upoštevanju Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/370/ES z dne 17. februarja 2005 o sklenitvi Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v imenu Evropske skupnosti (Aarhuška konvencija),

–  ob upoštevanju uvodne konference o strategiji Evropske unije za alpsko regijo, ki je potekala na Brdu v Sloveniji 25. in 26. januarja 2016,

–  ob upoštevanju konference z deležniki o strategiji Evropske unije za alpsko regijo, ki je bila v Innsbrucku 17. septembra 2014,

–  ob upoštevanju konference z deležniki o strategiji Evropske unije za alpsko regijo, ki je potekala v Milanu 1. in 2. decembra 2014,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 96/191/ES z dne 26. februarja 1996 o sklenitvi Konvencije o varstvu Alp (Alpska konvencija),

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Komisije o javnem posvetovanju o strategiji Evropske unije za alpsko regijo,

–  ob upoštevanju mnenja deležnikov, izraženih v politični resoluciji o evropski strategiji za alpsko regijo, sprejeti v Grenoblu 18. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju študije Nova vloga makroregij pri evropskem teritorialnem sodelovanju, ki jo je januarja 2015 objavil Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko (tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 1. aprila 2009 z naslovom »Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti« (COM(2009)0147),

–  ob upoštevanju kazalnikov uspešnosti za raziskave in inovacije za leto 2015, ki ga je pripravila Komisija,

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Zelena infrastruktura – izboljšanje evropskega naravnega kapitala (COM(2013)0249),

–  ob upoštevanju smernic Komisije iz leta 2014 o omogočanju sinergij med Evropskim strukturnim in investicijskim skladom, programom Obzorje 2020 in drugimi programi Unije na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti,

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z dne 26. novembra 2014 z naslovom »Naložbeni načrt za Evropo« (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za promet in turizem ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0226/2016),

A.  ker je treba okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v vsej Evropski uniji, da bi lahko spodbudili splošen skladen razvoj;

B.  ker so makroregionalne strategije trenutno bistveno orodje za uresničevanje načela ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; ker načelo t.i. trikratnega NE (nobenih novih predpisov, dodatnih sredstev in novih institucij) podpira te strategije;

C.  ker bi lahko makroregionalna strategija za Alpe pomagala obrniti trend gospodarskega nazadovanja s pomočjo naložb v raziskovanje, inovacije in poslovno podporo, zlasti če upoštevamo edinstvene značilnosti in posebnosti te regije;

D.  ker bi moral biti cilj makroregionalnih strategij boljše doseganje skupnih ciljev različnih regij s prostovoljnim in usklajenim pristopom, ki ne bo povzročil dodatne zakonodaje;

E.  ker so v alpski regiji podnebne spremembe hitrejše kot v svetovnem povprečju in je zato vse več naravnih nesreč, kot so plazovi in poplave;

F.  ker bi lahko na osnovi makroregionalne strategije prepoznali vire in izkoristili skupni razvojni potencial regije;

G.  ker makroregionalne strategije predstavljajo model upravljanja na več ravneh, kjer je vključevanje deležnikov, ki predstavljajo lokalno, regionalno in nacionalno raven, bistveno za uspeh strategij; ker je treba spodbujati medsebojno sodelovanje med različnimi makroregijami za izboljšanje skladnosti njihovih politik z evropskimi cilji;

H.  ker lahko makroregionalne strategije prispevajo k razvoju čezmejnih strategij in mednarodnih projektov za vzpostavitev mrež za sodelovanje, ki bi koristile celotni regiji;

I.  ker si regionalne identitete ter kulturna dediščina v alpski regiji, kot so ljudske kulture in običaji, zaslužijo posebno zaščito;

J.  ker je trden pristop od spodaj navzgor, ki so ga sprejele regije na alpskem območju, pripeljal do priprave Strategije Evropske unije za alpsko regijo (EUSALP), katere namen je učinkovito obravnavati izzive, skupne celotni alpski regiji;

K.  ker ima alpska regija pomembno vlogo za gospodarski razvoj držav članic in zagotavlja številne ekosistemske storitve za bližnja mestna in primestna območja;

L.  ker bo makroregionalna strategija za alpsko regijo zadevala 80 milijonov ljudi iz 48 regij v sedmih državah, od katerih je pet držav članic EU (Avstrija, Francija, Italija, Nemčija in Slovenija), dve državi pa nista v EU (Lihtenštajn in Švica);

M.  ker mora strategija EU za alpsko regijo uskladiti okoljsko trajnost in gospodarski razvoj v naravnem okolju, ki je tudi pomembna turistična destinacija;

N.  ker je izseljevanje glavni problem nekaterih alpskih območij in večina prebivalcev alpske regije ne more preživeti samo z alpskim turizmom, zato je treba dodatno razviti kmetijstvo, gozdarstvo in druge okolju prijazne industrije in storitve;

O.  ker obstajajo med gorskimi regijami, ki so vključene v strategijo, precejšnje razlike, zaradi česar je potrebna uskladitev politik in sektorjev med različnimi gorskimi regijami (horizontalno), pa tudi znotraj posameznih regij (vertikalno);

P.  ker ima alpska regija edinstvene geografske in naravne značilnosti ter je medsebojno povezana in tranzitna makroregija, ki ima velik razvojni potencial; ker pa potrebuje posebne odzive na izzive s področja okolja, demografije, prometa, turizma, energije, sezonskosti in številnih dejavnosti ter usklajeno prostorsko načrtovanje, ki bi lahko dalo boljše rezultate in dodano vrednost teritorialni koheziji na alpskih in predalpskih območjih;

Q.  ker je alpska regija „vodnjak“ Evrope in ker Alpe zagotavljajo količino vode, s katero je mogoče poleti zadovoljiti do 90 % potreb regij ob gorskem vznožju; ker so vodni viri pomembni za proizvodnjo električne energije, namakanje kmetijskih površin, trajnostno upravljanje gozdov, ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine ter oskrbo s pitno vodo; ker je nujno treba ohraniti kakovost voda in nizkovodno stanje rek v Alpah ter najti ustrezno ravnotežje med interesi lokalnega prebivalstva in okoljskimi potrebami;

R.  ker je alpska regija prepredena z mejami in je odprava teh ovir pogoj za sodelovanje na tem območju, svoboden pretok ljudi, storitev, blaga in kapitala in s tem za skupne dejavnosti na gospodarskem, socialnem in okoljskem področju; ker se z alpsko strategijo ponuja možnost za razširitev čezmejnega sodelovanja, ustvarjanje povezav in mrež med ljudmi in gospodarskim dejavnostmi in s tem za odpravo meja in ovir, ki jih postavljajo meje;

S.  ker je Komisija v svojem sporočilu v zvezi s strategijo Evropske unije za alpsko regijo poudarila potrebo, da se zmanjša vpliv prometa čez Alpe ter tako ohrani alpska okoljska dediščina, in pomen izvajanja strategije, katere cilj je bolj zdravo in boljše ohranjeno okolje za lokalno prebivalstvo;

T.  ker je prosto gibanje ljudi temeljna pravica in osnovni pogoj za uresničevanje ciljev ekonomske, socialne, teritorialne ter okoljske kohezije, zlasti v obmejnih regijah, in s tem za močno in trajnostno konkurenčnost ter pravičen dostop do zaposlitve;

U.  ker območje EUSALP sestavljajo gorska in predalpska območja, vključno z mestnimi območji, ki so povezana v tesnem medsebojnem delovanju in funkcionalnih odnosih, ki vplivajo na gospodarski, socialnih in okoljski razvoj;

V.  ker lahko to območje z ohranjenimi ekosistemi in storitvami nudi temelje za številne gospodarske dejavnosti s poudarkom na kmetijstvu, gozdarstvu, turizmu in energetiki, ob upoštevanju kulturne in naravne dediščine te regije;

W.  ker je lahko strategija Evropske unije za alpsko regijo kot prva makroregionalna strategija za gorsko območje vzorec in navdih za druga gorska območja v EU;

X.  ker so prejšnje makroregionalne strategije EU dokazale, da gre za uspešen način sodelovanja, njihove izkušnje pa so koristne za pripravo novih makroregionalnih strategij;

Splošne ugotovitve in upravljanje

1.  pozdravlja Sporočilo Komisije o strategiji Evropske unije za alpsko regijo in priloženi akcijski načrt; meni, da je to korak naprej v razvoju regije v skladu s ciljem strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast; ugotavlja, da lahko strategija in akcijski načrt igrata pomembno vlogo v prizadevanjih za zaustavitev izseljevanja prebivalstva iz regije, zlasti izseljevanja mladih;

2.  poudarja dragocene izkušnje, pridobljene pri izvajanju Alpske konvencije, ki usklajuje gospodarske, socialne in okoljske interese; poziva sodelujoče države, naj spoštujejo dosežene sporazume in vzdržujejo visoko raven zavezanosti trajnostnemu razvoju in zaščiti Alp;

3.  pozdravlja dejstvo, da evropski strukturni in investicijski skladi nudijo strategiji potencialno pomembne vire in širok nabor orodij in možnosti; poziva k večji sinergiji za spodbujanje usklajevanja in dopolnjevanja med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in drugimi skladi in instrumenti, povezanimi s stebri strategije, predvsem programom Obzorje 2020, instrumentom za povezovanje Evrope, programom LIFE, programom COSME za mala in srednja podjetja, programom Interreg za alpski prostor in Evropskim skladom za strateške naložbe, pri katerih bi morala Komisija preučiti morebitno dodano vrednost posebnih razpisov, osredotočenih na posebne izzive, ki zadevajo alpsko regijo;

4.  poziva Komisijo ter nacionalne, regionalne in lokalne organe, ki so odgovorni za pripravo, upravljanje in izvajanje programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov, naj poudarjajo pomen makroregionalnih projektov in ukrepov; pričakuje povečano skupno delovanje v obliki usklajevanja politik, programov in strategij EU, ki so pomembni za Alpe, ter poziva Komisijo, naj podrobno spremlja praktično izvajanje teh programov, da bi se preprečilo prekrivanje in v največji možni meri dosegli komplementarnost in dodana vrednost; poziva Komisijo, naj evropskim državljanom in institucijam držav članic zagotovi tudi enostaven dostop do zadevnih dokumentov in popolno preglednost postopkov, ki jih je treba izvesti;

5.  poudarja pomen načela trojnega NE, saj so makroregije okvir za ustvarjanje dodane vrednosti pobud za sodelovanje in sinergij med različnimi instrumenti financiranja EU;

6.  poziva pristojne organe držav članic in sodelujočih regij, naj uskladijo politike in financiranje na nacionalni in regionalni ravni z dejavnostmi in cilji strategije EUSALP, kjerkoli je to mogoče, ter naj prilagodijo sprejete operativne programe in zagotovijo, da se prihodnji projekti v okviru strategije EUSALP hitro izvajajo ter da organi upravljanja pri izvajanju operativnih programov upoštevajo prednostne naloge strategije EUSALP (npr. z namenskimi razpisi, dodatnimi točkami ali namenskimi postavkami v proračunu); poziva, naj se okrepi makroregionalni pristop, pred reformo kohezijske politike po letu 2020, ter poudarja pomen integriranih makroregionalnih projektov in ukrepov;;

7.  poziva Evropsko investicijsko banko, naj v sodelovanju s Komisijo preuči možnost vzpostavitve naložbene platforme za alpsko regijo, ki bi omogočala mobilizacijo sredstev iz javnih in zasebnih virov; poziva k pripravi nabora projektov za regijo, ki bi pritegnili vlagatelje; zato poziva Komisijo, Evropsko investicijsko banko in države udeleženke, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki so na voljo v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe za financiranje projektov v regiji, da bodo trajnostni razvoj, gospodarska rast in zaposlovanje doseženi na makroregionalni ravni;

8.  poudarja potrebo po ustreznih kampanjah obveščanja v zvezi s strategijo EU za alpsko regijo ter spodbuja države članice, naj zagotovijo, da ima strategija dovolj visok profil ter da se o njenih ciljih in dosežkih ustrezno poroča na vseh ravneh, tudi na čezmejni in mednarodni ravni; poziva z spodbujanju usklajevanja in izmenjave primerov dobre prakse o izvajanju makroregionalnih strategij EU, zlasti na področju upravljanja naravne in kulturne dediščine, da se ustvarijo trajnostne turistične priložnosti;

9.  poziva k vzpostavitvi podporne izvedbene strukture za upravne organe EUSAPL v sodelovanju in dogovoru s Komisijo, državami članicami in regijami; poleg tega pozdravlja sodelovanje Parlamenta v upravnih organih strategije ter meni, da bi moral biti vključen tudi v spremljanje izvajanja strategije;

10.  poziva k dejavni vlogi Komisije v fazi izvajanja strategije EUSALP; meni, da bi morala v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti skupaj z državami in regijami sodelovati v vseh fazah načrtovanja in uresničevanja načrtov strategije, da se v zvezi z makroregijo zagotovi dejansko sodelovanje lokalnih in regionalnih deležnikov, med njimi javnih organov, gospodarskih in socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe, ter potrebna uskladitev z drugimi strategijami in oblikami financiranja, ki jih podpira EU;

11.  poziva, naj Komisija oceni izvajanje strategije EUSALP po objektivnih merilih in z merljivimi kazalniki;

12.  podpira strateško načrtovanje med mestnimi in podeželskimi območji alpske regije, da bi se spodbujalo povezovanje v mreže in skupni cilji v jasnem, usklajenem in povezanem političnem okviru (na primer glede obnovljivih virov energije, blaginje, logistike ter poslovnih in družbenih inovacij); spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse med regijami, na primer na področju trajnostnega turizma, ter med drugimi obstoječimi makroregionalnimi strategijami;

13.  vztraja, da bi morali imeti lokalni in regionalni organi, skupaj z lokalno in regionalno civilno družbo vodilno vlogo pri postopkih odločanja v organih upravljanja ter v operativnih, tehničnih in izvajalskih organih strategije, ob polnem spoštovanju načela subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh;

14.  meni, da bi morale biti naložbe namenjene enakopravnemu in dejanskemu dostopu do zdravstvenega varstva ter enotam prve in nujne pomoči za vse prebivalstvo regije, zlasti na podeželju, da bi se preprečilo izseljevanje;

15.  poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu vsaki dve leti predstavi poročilo o izvajanju strategije EUSALP, z objektivnimi merili in merljivimi kazalniki, da bi se ocenilo delovanje strategije ter njena dodana vrednost z vidika rasti in delovnih mest, zmanjševanja neenakosti ter trajnostnega razvoja;

16.  poziva sodelujoče države, naj si še naprej prizadevajo za povečanje raznolikosti virov za oskrbo z energijo ter naj pri tem upoštevajo okolje; poudarja potrebo po trajnosti, konkurenčnosti in posodobitvi obstoječih hidroelektrarn, ki so že zelo stare, vendar je treba upoštevati njihov vpliv na okolje in geologijo ter je treba spodbujati male (mini, mikro in piko) hidroelektrarne; poudarja, da je integrirano upravljanje in varovanje vodnih virov eden od ključnih elementov trajnostnega razvoja Alp in da bi se moralo lokalno prebivalstvo zavezati k izkoriščanju hidroelektrarn in uporabiti dodano vrednosti, ki jo proizvajajo; poziva sodelujoče države, naj prispevajo k dobro delujočim mrežam v makroregiji, da se zagotovi zanesljiva preskrba in vzpostavijo strukture za izmenjavo primerov najboljše prakse na področju čezmejnega sodelovanja;

17.  poudarja, da je treba še bolj okrepiti socialno razsežnost in s tem zagotoviti model rasti, ki omogoča trajnostno rast, socialno vključenost in socialno varstvo za vse, zlasti na obmejnih območjih; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno določiti prednostne naloge in sprejeti ukrepe proti vsem oblikam diskriminacije;

18.  opozarja, da je treba načelo o univerzalnem dostopu do javnih storitev zagotoviti na vseh območjih EU, zlasti na področju izobraževanja, zdravstva, socialnih storitev in mobilnosti, ter posebno pozornost nameniti potrebam invalidov; poudarja, da morajo sodelujoče države pri nudenju javnih storitev spodbujati drugačne in inovativne rešitev za alpsko regijo, vključno z rešitvami po meri, prilagojenimi lokalnim in regionalnim potrebam; v zvezi s tem poziva sodelujoče države, naj izdelajo načrte za spodbujanje nastanka javno-zasebnih partnerstev; vendar opozarja na načelo cenovne sprejemljivosti in dostopnosti kakovostnih javnih storitev za vse;

19.  je zaskrbljen zaradi degradacije ekosistemov in nevarnosti za naravne nesreče v nekaterih predelih alpske regije; poudarja, da je treba v celoti izvajati načrt za upravljanje tveganja za naravne nesreče ter strategije za prilagajanje podnebnim spremembam; poudarja potrebo po pripravi in izvajanju skupnih načrtov za odziv na nepredvideno čezmejno onesnaževanje; poziva k ustanovitvi skupne ekipe za hiter odziv na turističnih območjih, ki bi jih prizadele naravne nesreče, kot so nanosi blata, zemeljski plazovi in poplave; v zvezi s tem poudarja potrebo po boljšem promoviranju mehanizma EU na področju civilne zaščite;

Delovna mesta, gospodarska rast in inovacije

20.  se zaveda, da imajo alpske regije naravno dediščino, ki jo je treba zaščititi, veliko rezervo naravne krajine, izjemno raznolike ekosisteme, ki segajo od visokogorja do nižin ter celo do sredozemskih obal, kar tvori gospodarski in življenjski prostor, ki temelji na sobivanju človeka in narave; poudarja zato potrebo po aktivnem sinergijskem sodelovanju med kmetijskimi in drugimi gospodarskimi dejavnostmi na zavarovanih območjih v regiji (območja Natura 2000, narodni parki itd.), da bi razvili integrirane turistične proizvode, ter pomen ohranjanja in varovanja edinstvenih habitatov v gorskih regijah;

21.  poudarja možnosti, ki jih daje strategija, za razvoj trga dela, za katerega so značilne različne pomembne stopnje prečkanja meje zaradi prevoza na delo; meni, da bi morala biti izboljšanje kvalifikacij delovne sile in ustvarjanje novih delovnih mest v zelenem gospodarstvu med prednostnimi naložbami alpske strategije; vendar poudarja, da so mala in srednja podjetja, ki so pogosto družinska (na primer male kmetije in mala predelovalna podjetja), temelj gospodarske dejavnosti na področju kmetijstva, turizma, trgovine, obrti in proizvodnje v alpski regiji in zato nosilni steber življenjskega, kulturnega in naravnega prostora v Alpah ter pomemben vir zaposlovanja; poudarja potrebo po nadaljnji diverzifikaciji gospodarskih dejavnosti in zaposlitvenih možnosti v alpski regiji;

22.  poudarja, da je treba prednostno vlagati v digitalno infrastrukturo ter zagotoviti hiter in učinkovit dostop do širokopasovnega interneta in s tem do digitalnih in spletnih storitev, kot so spletno trgovanje, uporaba digitalnih tržnih kanalov in dela na daljavo, kar nudi priložnosti ljudem, ki živijo na območjih, oddaljenih od mestnih središč, ter spodbuja rešitve, ki nadomeščajo fizično potovanje;

23.  meni, da lahko inovacije in uporaba novih tehnologij na temeljnih področjih gospodarstva, ki ga vodijo strategije pametne specializacije in se financira iz obstoječih virov EU (npr. Evropskega sklada za razvoj podeželja, Evropskega socialnega sklada, programa COSME, programa Obzorje 2020 ali programa Erasmus+), ustvarijo kakovostna delovna mesta v strateških sektorjih, kot so biološke znanosti, biogospodarstvo, energija, organski proizvodi, novi materiali, spletne storitve; opozarja na pomen močne podpore MSP, ki lahko pomagajo pri zaustavitvi trenda izseljevanja, značilnega za nekatera območja in predele alpske regije;

24.  poziva pristojne organe držav članic in regij na alpskem območju, naj vzdržujejo dialog z Evropsko komisijo, da se oceni možnost, da bi se v prihodnjem programskem obdobju izvedel skupni program podpore (na podlagi člena 185 PDEU) za spodbujanje povezovanja pri raziskavah in inovacijah na alpskem območju, v okviru trdnih evropskih vrednostnih verig, vključenih v strategije pametne specializacije;

25.  spodbuja povezovanje in sodelovanje med javnimi in zasebnimi podjetji, univerzami, raziskovalnimi inštituti in drugimi ustreznimi deležniki, da bi spodbujali inovacije in omogočili izkoriščanje sinergij med alpskimi in predalpskimi območji; meni, da bi morali predvideni ukrepi temeljiti na nacionalnih in regionalnih strategijah raziskav in inovacij za pametno regionalno specializacijo, da bi tako zagotovili učinkovitejše in uspešnejše naložbe;

26.  priznava, da je za strategijo EUSALP zelo pomemben razvoj projektov za združenja, institucije, mikro, mala in srednja podjetja, ki delujejo v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, zaradi vpliva, ki ga imajo pri naložbah, rasti, inovacijah in zaposlovanju, pa tudi zaradi osrednje vloge pri ohranjanju in spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti;

27.  poudarja, da bi morala makroregionalna strategija za Alpe omogočiti ohranitev oblik tradicionalne gospodarske dejavnosti, kot so kmetijstvo, gozdarstvo in obrtništvo, jih podpirati in jim po potrebi pomagati pri prilagajanju, ter spodbujati inovacije in razvijanje novih pobud na tem področju, na primer prek instrumenta EU InnovFin; opozarja, da je treba malim in srednjim podjetjem zagotoviti lažji dostop do podpore in financiranja, saj imajo pomembno vlogo pri odpiranju novih delovnih mest;

28.  poudarja, da je sodelovanje med regijami, zlasti čezmejno sodelovanje, nujno za nadaljnji razvoj turizma v širši regiji; spodbuja oblikovanje strategij za turizem, ki temeljijo na obstoječi naravni in kulturni dediščini, trajnosti in inovacijah; poudarja socialno, kulturno in ekonomsko razsežnost različnih alpskih tradicij in običajev, ki bi jih bilo treba v njihovi raznolikosti spodbujati in podpirati;

29.  ugotavlja, da poteka upravljanje in ponovno naseljevanje ptic roparic in mesojedcev v alpskih regijah na nacionalni in lokalni ravni, vendar te vrste ne poznajo upravnih meja in so čezmejne migracije naraven pojav; opozarja države članice, da je treba zato, da bi preprečili konflikte zaradi tega ponovnega naseljevanja, izboljšati usklajevanje med različnimi organi ter okrepiti izmenjavo informacij in primerov dobre prakse, da bi izboljšali upravljanje in zaščito rejnih in pašnih živali kot del alpske strategije, v povezavi s platformo Alpske konvencije o velikih mesojedcih in divjih kopitarjih ter družbeno platformo;

30.  podpira diverzifikacijo turistične ponudbe z oblikovanjem novih, regionalnim danostim prilagojenih ponudb, ki uporabljajo regionalne vire, kot so turistični tematski parki in poti, vinski in kulinarični turizem, kulturni, zdravstveni, izobraževalni in športni turizem, s čimer bi podaljšali turistično sezono in zmanjšali pritisk na infrastrukturo ter dosegli celoletno zaposlenost v turističnem sektorju, turizem na kmetijah, ki bi privlačil obiskovalce in jih seznanjal s kmečkimi dejavnostmi in dejavnostmi na prostem, daleč od hotelskega življenja, ter povečali konkurenčnost in trajnost turističnih destinacij; podpira promocijo novih turističnih dejavnosti, ki so bolje prilagojene podnebnim spremembam in varstvu okolja; poudarja tudi, da je treba podpreti in okrepiti koordinacijo gorskih reševalnih služb;

31.  podpira ukrepe, ki pomagajo razbremeniti prometne infrastrukture s razporeditvijo šolskih počitnic in s tem povezanim dopustniškim časom, inteligentnim plačilom cestnine in pobudami turističnih ponudnikov na vrhuncu potovalnih dni in med prometnimi konicami;

32.  opozarja na ekonomski pomen razvijanja mehkih in trajnostnih turističnih dejavnosti v vsej alpski regiji, tudi ob jezerih in v termalnih krajih; prav tako spodbuja države članice, naj spodbujajo kolesarjenje v kombinaciji z železniškim potniškim prometom ali intermodalne prevozne storitve; na podlagi primerov najboljše prakse opozarja na turistične platforme, oblikovane v okviru projektov, ki jih financira EU;

33.  ugotavlja, da mora posameznik med letom pogosto opravljati različne dejavnosti, včasih tudi čez mejo; poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj akterje na področju strokovnega usposabljanja na vseh ravneh spodbujajo k sodelovanju; poudarja, da bi veliko korist prinesel program Erasmus+, namenjen čezmejnemu vajeništvu;

Mobilnost in povezanost

34.  poudarja, da je pomembno izboljšati prometno in energetsko povezanost med sodelujočimi državami, tudi lokalni, regionalni in čezmejni promet in intermodalne povezave z zaledjem (vključno z velikimi somestji), da bi se spodbujal razvoj regije, izboljšala kakovost življenja tamkajšnjega prebivalstva ter da bi se pritegnili novi prebivalci, hkrati pa preveriti, ali se lahko obnovijo in/ali razširijo obstoječa omrežja zaradi boljšega izvajanja omrežja TEN-T; poudarja, da je pomembno zgraditi pametno infrastrukturo; meni, da bi morala na novo zgrajena infrastruktura postati pravi tehnološki koridorji, v katere se vgradi vsa druga infrastruktura, tj. električno in telefonsko omrežje, širokopasovni in ultraširokopasovni internet, plinovodi, optični kabli, vodovodne cevi itd.;

35.  poziva k celostnemu pristopu pri prihodnjem oblikovanju in izvajanju alpske prometne in okoljske politike; v zvezi s tem poudarja, da je treba dati prednost preusmeritvi cestnega prevoza na železniški, zlasti za tovorni promet, ter poziva Komisijo, naj podpre ta prehod; prav tako poziva, naj se prihodki od cestnega prevoza uporabijo za spodbujanje izvajanja in razvijanja učinkovitega in okolju prijaznega železniškega prevoza potnikov in tovora ter za zmanjšanje hrupa in onesnaževanja okolja, ter opozarja na potencialne projekte na področjih, kot so upravljanje prometa, tehnološke inovacije, interoperabilnost itd.; poleg tega poziva k razširitvi obstoječe infrastrukture v alpski regiji, vključno z intermodalnimi in interoperabilnimi kakovostnimi sistemi; poudarja, da je pomembno vsem prebivalcem regije zagotoviti dostop in povezanost;

36.  poudarja, da je ob najboljšem možnem izkoristku obstoječe infrastrukture pomembna povezanost prometnih poti z drugimi deli Evrope in medsebojna povezanost s koridorji TEN-T; opozarja, da ostajajo gorska območja resna ovira za zbliževanje evropskih državljanov ter da se je Unija zavezala, da bo povečala financiranje infrastrukture za čezmejni promet; zato sodelujoče države poziva, naj svoja prizadevanja osredotočijo na izvajanje in načrtovanje dopolnilnih trajnostnih in vključujočih projektov za povezovanje in razvoj obstoječega omrežja TEN-T;

37.  opozarja na pomanjkanje učinkovitih, neonesnažujočih povezav z gorskimi območji ter med gorskimi in predgorskimi območji; poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo čiste, nizkoogljične in boljše povezave na regionalni in lokalni ravni, zlasti železniška omrežja, s čimer bi se okrepila kohezija in izboljšala življenjska kakovost na teh območjih; spodbuja in promovira naseljevanje alpske regije;

38.  poziva države, ki sodelujejo v makroregionalni strategiji, naj upoštevajo posebne razmere, v katerih delajo čezmejni delavci, ter naj izdelajo sporazume za čezmejne delavce v alpski makroregiji;

39.  podpira razvijanje inovativnih oblik lokalnega prevoza na zahtevo, vključno s pametnimi prometnimi informacijami, upravljanja prometa ter telematike in večmodalnosti, tudi glede na možnosti za medregionalno souporabo dejavnosti na tem področju;

40.  opozarja na pomanjkanje učinkovitih digitalnih povezav na gorskih območjih; poziva Komisijo in države članice, naj omogočijo boljše povezave na regionalni in lokalni ravni, s čimer bi izboljšali kakovost življenja in spodbujali razvijanje novih dejavnosti ter ustvarjanje zaposlitvenih možnosti na teh območjih, pa tudi spodbujali ponovno naseljevanje;

41.  poudarja pomen javnih naložb na gorskih območjih, da bi ublažili nedelovanje trga pri zagotavljanju digitalne povezanosti na teh območjih; poudarja, da je popolna in splošna pokritost s širokopasovnim internetom tudi v gorskih regijah pomembna za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti oddaljenih naselij in gospodarskih območij; poziva Komisijo, naj predlaga konkretne rešitve za to vprašanje;

Okolje, biotska raznovrstnost, podnebne spremembe in energija

42.  poudarja, da je pomembno zaščititi biotsko raznovrstnost v alpski regiji; poziva k skupnim prizadevanjem za uvajanje inovativnih ukrepov za ohranjanje okolja in k temeljitemu pregledu vloge velikih plenilcev ter morebitni uvedbi prilagoditvenih ukrepov, ob polnem spoštovanju prava Unije o varstvu okolja in biotske raznovrstnosti, tal in vode; poudarja, da je treba sprejeti vse možne ukrepe, da se prepreči podvajanje že obstoječih zakonodajnih pobud;

43.  meni, da alpska makroregija nudi velike možnosti za inovativne rešitve, s katerimi bi lahko postala edinstven poskusni laboratorij krožnega gospodarstva; bo predlagal, naj se v evropski proračun za leto 2017 vključi pilotni projekt za preverjanje razvojnih možnosti konkretnih strategij v okviru krožnega gospodarstva, ki jih nudi to območje, na primer za proizvodnjo, potrošnjo in ravnanje z odpadki;

44.  poudarja, da je pomembno spodbujati lastno proizvodnjo energije, izboljšati energetsko učinkovitost in podpirati razvoj najučinkovitejših oblik obnovljive energije v regiji, od vodne do sončne, vetrne in geotermalne energije, ter spodbujati razvoj oblik obnovljive energije, specifičnih za Alpe; ugotavlja, da na kakovost zraka vplivajo različne vrste izgorevanja v ogrevalnem sektorju; podpira trajnostno uporabo gozdnega lesa brez zmanjševanja obstoječih gozdnih površin, kar je pomembno za ravnotežje v gorskem ekosistemu ter za zaščito pred plazovi, drsenjem tal in poplavami;

45.  poudarja, da je treba hitro razviti nove strategije za boj proti onesnaževanju zraka, ki povzroča čedalje večje skrbi za javno zdravje, in podnebnim spremembam, zlasti v bolj industrijskih in gostonaseljenih območjih makroregije, ter ugotoviti, kateri so obstoječi viri onesnaževanja in skrbno spremljati emisije onesnaževal; v zvezi s tem poziva države članice, naj se odločijo za politiko trajnostnega prometa v skladu s cilji konference COP21 v Parizu ter naj si prizadevajo za ohranjanje in vzdrževanje ekosistemskih storitev v vsej alpski makroregiji;

46.  poudarja pomen infrastrukture za prenos energije in podpira naložbe v pametne sisteme za distribucijo, skladiščenje in prenos energije ter naložbe v energetsko infrastrukturo za proizvodnjo in prenos električne energije in plina v skladu z omrežjem TEN-E in ob izvajanju konkretnih projektov, navedenih v seznamu projektov, ki so v interesu Energetske skupnosti; poudarja pomen izkoriščanja lokalnih, zlasti obnovljivih energetskih virov za zmanjšanje odvisnosti od uvoza; poziva k spodbujanju decentralizirane/lastne proizvodnje energije in izboljšanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih;

47.  poziva sodelujoče države, naj si skupaj prizadevajo za izvajanje prostorskega načrtovanja in celostnega teritorialnega upravljanja, z vključitvijo različnih deležnikov iz regije (nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, raziskovalne skupnosti, nevladnih organizacij itd.);

48.  poziva k nadaljnji krepitvi sodelovanja in opravljanju dela v okviru svetovne službe za spremljanje ledenikov glede na nedavne odločitve konference COP 21 v Parizu ter strategijo, ki jo je treba uresničevati po njej;

49.  je zaskrbljen, ker podnebne spremembe in dvigovanje temperatur resno ogrožajo preživetje vrst, ki živijo na visoki nadmorski višini, dodatna skrb pa je taljenje ledenikov, saj močno vpliva na podtalne vodne rezerve; poziva k oblikovanju velikega čeznacionalnega načrta za boj proti taljenju ledenikov in podnebnim spremembam za vse območje Alp;

50.  poziva sodelujoče države, naj si še naprej prizadevajo za povečanje raznolikosti virov za oskrbo z energijo ter naj v mešanici virov za proizvodnjo energije razvijajo razpoložljive obnovljive vire, kot sta sončna in vetrna energija; poudarja trajnost in konkurenčnost hidroelektrarn; poziva sodelujoče države, naj prispevajo k vzpostavitvi dobro delujočih omrežij električne infrastrukture v makroregiji;

51.  poudarja, da se bo z večjo raznolikostjo virov za oskrbo z energijo izboljšala energetska varnost makroregije, poleg tega pa bo to prineslo več konkurence in s tem pomembne koristi za gospodarski razvoj regije;

o
o   o

52.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in nacionalnim in regionalnim parlamentom držav, vključenih v strategijo Evropske unije za alpsko regijo (Francije, Italije, Švice, Lihtenštajna, Avstrije, Nemčije in Slovenije).

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 259. (3) UL L 347, 20.12.2013, str. 303. (4) UL C 32, 28.1.2016, str. 12. (5) UL C 19, 21.1.2015, str. 32. (6) UL C 349 E, 29.11.2013, str. 1. (7) UL C 55, 12.2.2016, str. 117.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o skrbniškem skladu EU za Afriko: posledice za razvojno in humanitarno pomoč (2015/2341(INI))

P8_TA(2016)0337 A8-0221/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 41(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju nujnega skrbniškega sklada EU za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki (skrbniški sklad EU za Afriko), ustanovljenega na vrhu o migracijah v Valletti, ki je potekal 11. in 12. novembra 2015,

–  ob upoštevanju skupnega akcijskega načrta, sprejetega na vrhu v Valletti,

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000(1), njegovih sprememb in njegove priloge IC (večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020), ki ustreza enajstemu Evropskemu razvojnemu skladu (ERS),

–  ob upoštevanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ki zajema proračun EU, in njegovega razdelka 4 („Evropa v svetu“),

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila leta 2015 sprejeta na vrhu OZN za trajnostni razvoj v New Yorku,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Enakost spolov in krepitev moči žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020 (SWD(2015)0182) in sklepov Sveta z dne 26. oktobra 2015, v katerih je bil odobren ustrezni akcijski načrt za enakost spolov za obdobje 2016–2020,

–  ob upoštevanju pekinških izhodišč za ukrepanje iz leta 1995 in akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju iz leta 1994 ter rezultatov konferenc o njunem pregledu,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenja Odbora za proračun (A8-0221/2016),

A.  ker je glavni cilj skrbniškega sklada EU za Afriko, ki so ga podpisali predsednik Komisije, 25 držav članic EU, Norveška in Švica ter katerega začetek delovanja so evropski in afriški partnerji razglasili na vrhu o migracijah v Valletti 12. novembra 2015, prispevati k stabilnosti v regijah in boljšemu upravljanju migracij; ker je skrbniški sklad EU konkretneje namenjen odpravljanju temeljnih vzrokov za destabilizacijo, prisilno razseljevanje in nedovoljene migracije s spodbujanjem odpornosti, gospodarskih priložnosti, enakih možnosti, varnosti in razvoja;

B.  ker Evropsko soglasje o razvoju ostaja pravni okvir razvojne politike EU, Evropsko soglasje o humanitarni pomoči pa potrjuje temeljna načela humanitarne pomoči; ker je bil mir v novi agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 16 o miru in pravičnosti, ki je bil uveden, priznan kot ključen za razvoj; ker morajo biti EU in njeni partnerji na humanitarnem področju zmožni zagotoviti pomoč in zaščito na podlagi potreb in spoštovanja načel nevtralnosti, nepristranskosti, človečnosti in neodvisnosti humanitarnega delovanja, kot je zapisano v mednarodnem pravu, zlasti v mednarodnem humanitarnem pravu;

C.  ker se Afrika še vedno sooča z visoko stopnjo naraščanja števila prebivalstva in zgolj počasnim zmanjševanjem rodnosti, zaradi česar se bo v bližnji prihodnosti skokovito povečalo število delovno sposobnih mladih, kar bo prineslo velike potencialne socialne in gospodarske prednosti; ker je nujno opremiti mlade z izobrazbo in veščinami, ki jih potrebujejo za uresničitev svojega potenciala, in ustvariti zaposlitvene priložnosti, da bi spodbudili stabilnost, trajnostno gospodarsko rast, socialno kohezijo in razvoj v regiji;

D.  ker naj bi bil skrbniški sklad EU razvojni mehanizem za zbiranje sredstev različnih donatorjev, da se omogoči hiter, prožen, dopolnilen, pregleden in skupen odziv EU na različne vidike izrednih razmer;

E.  ker 1,5 milijarde ljudi živi v nestabilnih regijah po svetu, ki so jih prizadeli konflikti, nestabilne države in brezvladna območja pa se širijo, zaradi česar se veliko ljudi znajde v okolju revščine, brezvladja, cvetoče korupcije in nasilja; ker je bil skrbniški sklad EU ustanovljen za pomoč 23 državam v treh afriških regijah (Afriški rog, Sahel in Čadsko jezero ter severna Afrika), med katerimi so nekatere od najranljivejših afriških držav, ki se z migracijami soočajo kot izvorne, tranzitne ali ciljne države, nekatere celo v vseh treh vlogah, in bodo zato imele največjo korist od te vrste finančne pomoči EU; ker bodo lahko projekti tega skrbniškega sklada z regionalno razsežnostjo pri upravljanju regionalnih migracijskih tokov in povezanih čezmejnih izzivov v posameznih primerih koristili tudi afriškim državam, ki mejijo na upravičene države;

F.  ker je skrbniški sklad EU namenjen odpravljanju temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v izvornih, tranzitnih in ciljnih državah prek naslednjih petih prednostnih sektorjev: (1) koristi migracij za razvoj; (2) zakonite migracije in mobilnost; (3) zaščita in azil; (4) preprečevanje nedovoljenih migracij in boj proti njim; ter (5) vračanje, ponovni sprejem in ponovno vključevanje;

G.  ker prispevek EU znaša 1,8 milijarde EUR, Komisija pa lahko od držav članic EU in drugih donatorjev zbere dodatna sredstva v enakem znesku; ker skrbniški sklad EU dopolnjuje obstoječo pomoč EU za regije, ki bo do leta 2020 znašala več kot 10 milijard EUR ter katere cilj je podpirati vključujočo in trajnostno gospodarsko rast;

H.  ker sta bila leta 2014 ustanovljena dva skrbniška sklada EU, in sicer skrbniški sklad Bekou, ki je osredotočen na stabilizacijo in rekonstrukcijo Srednjeafriške republike in je pokazal pozitivne rezultate, ter sklad Madad, ki se ukvarja z odzivom na krizo v Siriji;

I.  ker Sklad Združenih narodov za prebivalstvo v svojem globalnem poročilu mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju za obdobje po letu 2014 (ICPD Beyond 2014 Global Report) z dne 12. februarja 2014 poudarja, da mora biti varovanje žensk in mladostnikov, ki so žrtve nasilja, prednostna naloga v okviru mednarodne razvojne agende;

J.  ker so skrbniški skladi del ad hoc odziva in tako razgaljajo pomanjkanje sredstev in omejeno prožnost, ki sta značilna za finančni okvir EU, vendar so bistveni za zagotovitev hitrega in celovitega odziva na humanitarne krize, vključno z dolgoročnimi krizami;

K.  ker si bo EU tudi v prihodnje prizadevala za dejansko izvajanje resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 ter nadaljnjih resolucij OZN o ženskah, miru in varnosti;

Dodelitev finančnih sredstev in proračunski vidiki

1.  opozarja, da so za dodelitev finančnih sredstev značilne tri glavne faze: obljuba, prevzem obveznosti in ukrep/izplačilo; vendar poudarja, da je treba upoštevati izkušnje prejšnjih skrbniških skladov EU; obžaluje, da so prispevki držav članic do sedaj prenizki in znašajo le majhen delež prispevka Unije – s čimer še zdaleč ne dosegajo uradne zaveze –, skupno le 81,71 milijona EUR aprila 2016 (ali 4,5 % načrtovane 1,8 milijarde EUR); vztraja, da morajo obljubam in zavezam slediti konkretni ukrepi; opominja Svet in Komisijo, da je za učinkovito pomoč značilno pravočasno in predvidljivo financiranje, ter poziva k pospešitvi izplačila tega financiranja;

2.  pozdravlja namero, da se v izrednih razmerah sredstva dodelijo hitreje in z večjo prilagodljivostjo ter da se združijo različni viri financiranja za reševanje vseh razsežnosti migracijske in begunske krize; kritizira dejstvo, da je Komisija preusmerila sredstva od ciljev in načel temeljnih aktov ter jih speljala prek skrbniškega sklada EU, saj je to kršitev finančnih pravil in tudi ogroža uspeh dolgoročnih politik Unije; zato poziva k uporabi svežih sredstev, kadar koli je mogoče, in k zagotovitvi popolne preglednosti glede izvora in namena sredstev;

3.  ugotavlja, da so na področju zunanjega delovanja skrbniški skladi EU namenjeni predvsem omogočanju hitrega odziva na specifične nujne primere ali krize po nujnih primerih z učinkom finančnega vzvoda za prispevek držav članic EU in drugih donatorjev, ob tem pa povečevanju prepoznavnosti evropskih prizadevanj na svetovni ravni; vendar poudarja, da države članice ne bi smele pozabiti na svoje obveznosti v zvezi s ciljem 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND) za uradno razvojno pomoč; zato poziva države članice, naj spoštujejo svoje zaveze glede cilja 0,7 % BND za uradno razvojno pomoč in prispevka k skrbniškemu skladu EU za Afriko;

4.  izpostavlja nihanje prostovoljnih prispevkov in poziva države članice, naj spoštujejo svoje zaveze ter hitro in dejansko prispevajo toliko kot Unija, da bo lahko skrbniški sklad EU izkoristil svoj celoten potencial, ne pa da izplačujejo le minimalne zneske, potrebne za pridobitev glasovalnih pravic v strateškem odboru;

5.  obžaluje dejstvo, da je rezultat tega, da se zaradi skrbniških skladov zaobide proračunski organ in ogrozi enotnost proračuna; ugotavlja, da ustanovitev tega priložnostnega instrumenta kaže na zavedanje o tem, da je večletni finančni okvir 2014–2020 nezadosten; poudarja, da prispevki držav članic predstavljajo 85 % proračuna Unije; meni, da ustanovitev skrbniškega sklada EU dejansko pomeni, da je potrebna revizija zgornjih mej sedanjega večletnega finančnega okvira in torej povečanje prispevkov držav članic; zato poudarja, da mora ustvarjanje instrumentov financiranja zunaj proračuna EU ostati izjema; obžaluje, da Parlament ni zastopan v strateškem odboru, čeprav znatna finančna sredstva prihajajo iz proračuna Unije; poziva, naj se proračunski organ povabi k sodelovanju v tem odboru;

6.  ugotavlja, da so dodeljena finančna sredstva EU za skrbniški sklad EU za Afriko trenutno zagotovljena predvsem iz enajstega ERS; poudarja, da je bil skrbniški sklad EU ustanovljen, ker v proračunu EU in večletnem finančnem okviru ni dovolj sredstev in prožnosti, da bi se lahko različne razsežnosti tovrstnih kriz obravnavale hitro in celostno; poziva EU, naj pri letošnji reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in reviziji zunanjih finančnih instrumentov v letu 2016 sprejme celovitejša rešitev za financiranje v izrednih razmerah, da se bosta povečali učinkovitost in odzivnost humanitarne in razvojne pomoči, ki je na voljo v proračunu EU;

7.  poziva zlasti k ustreznemu popravku zgornje meje, kar bo omogočilo vključitev kriznih mehanizmov v večletni finančni okvir, da se obnovi enotnost proračuna; meni, da bi revizija večletnega finančnega okvira zagotovila ustreznejšo proračunsko, demokratično in pravno varnost; poudarja tudi, da je treba pregledati finančna pravila, da bi omogočili upravljanje proračunskih skladov EU in v okviru celostnega pristopa dosegli večje sinergijske učinke med proračunom Unije, ERS in dvostranskim sodelovanjem, s čimer se bo povečal učinek razvojnega financiranja in utrla pot za vključitev ERS v proračun, ob tem pa ohranila raven sredstev, predvidena za obdobje od leta 2021; poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ukrepe za boljše vključevanje proračunskega organa ter boljšo uskladitev skrbniških skladov in drugih mehanizmov s proračunskimi pravili, zlasti tako, da se ti skladi in mehanizmi vključijo v proračun Unije;

8.  ugotavlja, da je Parlament kot veja proračunskega organa ravnal odgovorno, ko je soglašal s sprostitvijo sredstev za nujne primere; vseeno obžaluje kopičenje instrumentov za nujne primere, saj se posledično opušča metoda Skupnosti; izraža svojo zavezanost ohranjanju temeljnih načel proračuna Unije, zlasti proračunske enotnosti in soodločanja; meni, da je resnično nujno razmisliti o zmožnosti odzivanja Unije na hude krize, zlasti kar zadeva njihove posledice za proračun; svoje soglašanje s prihodnjimi predlogi o kriznih instrumentih pogojuje z vključitvijo teh vidikov v vmesni pregled večletnega finančnega okvira, načrtovanega pred koncem leta 2016;

9.  ugotavlja, da dodatna sredstva prihajajo iz drugih finančnih instrumentov v okviru proračuna EU, na primer instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (125 milijonov EUR), instrumenta za humanitarno pomoč (50 milijonov EUR) in evropskega instrumenta sosedstva (200 milijonov EUR);

10.  ugotavlja, da v celotnem prispevku EU v višini 1,8 milijarde EUR le 1 milijarda EUR iz rezerve ERS predstavlja dodatna sredstva; je zaskrbljen, saj bi se lahko financiranje skrbniškega sklada EU izvršilo v škodo drugih razvojnih ciljev; želi spomniti, da bi moral skrbniški sklad EU dopolniti že obstoječe instrumente, in poziva Komisijo, naj zagotovi preglednost in odgovornost za uporabo in znesek trenutnih proračunskih vrstic, ki prispevajo k skrbniškemu skladu;

11.  odločno poudarja, da morajo biti sredstva iz ERS in uradne razvojne pomoči namenjena, gospodarskemu, človeškemu in družbenemu razvoju v državi gostiteljici, pri čemer je treba poseben poudarek nameniti razvojnim izzivom, opredeljenim v sklepu o skrbniškem skladu; poudarja, da razvoj ni mogoč brez varnosti; obsoja vsakršno uporabo sredstev ERS in uradne razvojne pomoči za upravljanje migracij in nadzor nad drugimi ukrepi brez razvojnih ciljev;

Financiranje najmanj razvitih držav

12.  opozarja, da bo uporaba ERS za financiranje skrbniškega sklada EU za Afriko morda vplivala na afriške države prejemnice pomoči, ki jih skrbniški sklad ne zajema, in zlasti najmanj razvite države;

13.  globoko obžaluje, da se je že tako majhna razvojna pomoč za najmanj razvite države, čeprav je uradna razvojna pomoč zanje še vedno pomembna, v letu 2014 že drugič znižala in da je odstotek pomoči, dodeljene tem državam, najnižji v desetih letih; zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se pomoč ne bo preusmerila od najrevnejših držav in se ne bo uporabljala za kritje stroškov sedanjih kriz;

Vloga civilne družbe, nevladnih organizacij, lokalnih organov in mednarodnih organizacij

14.  meni, da bi moral skrbniški sklad EU za Afriko prispevati k razvoju v tranzitnih državah in izvornih državah migrantov, krepitvi in izboljšanju lokalnih javnih storitev (socialnih storitev, zdravstva, izobraževanja, prehrane, kulture), politične udeležbe in upravljanja, zlasti prek projektov na osnovi skupnosti; meni, da bi moral sklad prispevati k razvoju zaposlovanja v lokalnih sektorjih ob spoštovanju človekovih pravic in okolja; v zvezi s tem meni, da bi se bilo treba posvetovati z organi lokalnih oblasti kot polnopravnimi partnerji, v kolikor so prisotna polna jamstva glede učinkovitosti in dobrega upravljanja v skladu z načeli učinkovitosti pomoči, ti organi pa bi morali biti tudi glavni akterji, pristojni za zagotavljanje javnih storitev na lokalni ravni; meni, da bi morale imeti civilna družba, nevladne organizacije, mednarodne organizacije in diaspore dopolnilno in osrednjo vlogo pri obravnavanju temeljnih vzrokov migracij in izboljšanju lokalnih storitev;

15.  želi spomniti, da so regionalni in lokalni organi, organizacije civilne družbe in nevladne organizacije naravni partnerji za učinkovito razvojno politiko in da je stalen dialog z nacionalnimi organi in lokalnimi skupnostmi bistven za opredelitev skupnih strategij in prednostnih nalog ter za uporabo pristopa na podlagi dokazov pri izvrševanju sklada, zlasti v državah, v katerih so jamstva glede dobrega upravljanja in preglednosti nezadostna; poziva k spoštovanju načela subsidiarnosti in lastne odgovornosti tudi na tem področju delovanja; poudarja, da bi morali biti organi lokalnih oblasti, lokalna civilna družba, nevladne organizacije in mednarodne organizacije v veliki meri vključeni v načrtovanje, izvrševanje in ocenjevanje skrbniškega sklada EU; poziva Komisijo, naj pojasni in formalizira postopke posvetovanja s temi deležniki, da bi zagotovili njihovo učinkovito udeležbo v razpravah v operativnih odborih, in sicer z jasnimi in preglednimi merili glede upravičenosti;

16.  poudarja, da je treba zagotoviti boljše ravnotežje pri financiranju vlad držav prejemnic in zlasti zanesljivih akterjev civilne družbe, ki so bolje seznanjeni z družbenimi pomanjkljivostmi, zaradi katerih je potrebna podpora;

17.  želi spomniti, kako pomemben je pristop k odpornosti, osredotočen na ljudi in skupnosti, in je trdno prepričan, da se skrbniški sklad EU ne bi smel osredotočati le na gospodarski razvoj, ampak tudi na osnovne projekte, ki so posebej namenjeni povečanju kakovosti, enakopravnosti in splošne dostopnosti osnovnih storitev ter usposabljanju za razvoj lokalnih kompetenc, pa tudi na odzivanje na potrebe ranljivih skupnosti, vključno z manjšinami;

Preglednost in jasnost za boljše doseganje ciljev

18.  priznava zapletenost in večrazsežnostno naravo sedanje begunske krize; vendar svari pred resnim tveganjem zlorabe razvojne pomoči EU, zlasti v državah, ki so jih prizadeli konflikti in v katerih so vprašanja varnosti, migracij in razvoja tesno medsebojno prepletena; poudarja, da morajo imeti projekti, ki jih zajema skrbniški sklad EU in so bili pripravljeni z viri, ki so v glavnem namenjeni razvojnim namenom, razvojne cilje; poudarja, da je treba projekte, namenjene krepitvi varnostnih zmogljivosti v posameznih državah, zasnovati tako, da bo njihov končni rezultat osredotočen na zmanjšanje revščine, pa tudi na stabilnost držav prejemnic;

19.  opominja Komisijo in organe, ki se neposredno odgovorni za upravljanje skrbniškega sklada, da je treba sredstva iz ERS ali drugega razvojnega financiranja uporabiti izključno za ukrepe, neposredno namenjene razvojni pomoči; poziva Komisijo, naj zagotovi izrecno jamstvo glede takšne rabe ter zagotovi redno in celovito poročanje o uporabi teh sredstev;

20.  poudarja, da proračuna EU ni mogoče uporabiti za neposredno financiranje vojaških ali obrambnih ukrepov (člen 41(2) PEU), da pa ni izrecne izključitve operacij ohranjanja miru z razvojnimi cilji; želi spomniti tudi, da člena 209 in 212 PDEU izrecno ne izključujeta financiranja gradnje zmogljivosti v varnostnem sektorju;

21.  poziva Komisijo, strateški odbor in operativni odbor, naj se osredotočijo predvsem na gradnjo zmogljivosti, stabilnost in mir, odpornost, dobrobit in opolnomočenje lokalnih prebivalstev, spodbujanje, varovanje in uveljavljanje človekovih pravic ter ustvarjanje priložnosti za delo in usposabljanje, zlasti za ženske in mlade;

22.  odločno poudarja, da mora biti v skladu s členom 208 PDEU glavni cilj razvojne politike EU zmanjšanje in izkoreninjenje revščine; v zvezi s tem obžaluje, da mehanizem financiranja ne bo osredotočen izključno na razvojne cilje, čeprav se bo prispevek EU k skrbniškemu skladu EU kril predvsem z viri uradne razvojne pomoči; poudarja, da je v okviru skrbniškega sklada EU potrebno jasno, pregledno in razumljivo razlikovanje med finančnimi sredstvi za razvojne dejavnosti na eni strani ter za dejavnosti, povezane z upravljanjem migracij in nadzorom meja, in vse druge dejavnosti na drugi strani; poudarja, da bi slabitev uradne razvojne pomoči, zaradi česar bi se manj sredstev porabilo za boj proti skrajni revščini, ogrozila znaten napredek, dosežen pri razvoju na mednarodni ravni, in nove cilje trajnostnega razvoja;

Usklajenost politik EU in zavezanost človekovim pravicam

23.  poziva EU, naj bo bolj usklajena pri ukrepanju na področju mednarodnega sodelovanja za razvoj, pri čemer naj upošteva dva vidika: EU in države članice bi morale na eni strani delovati v skladu s svojimi zavezami, na drugi strani pa bi morale pokazati splošno usklajenost svojih zunanjih politik in instrumentov za afriško regijo, pri čemer bi morale zlasti upoštevati pomen soupravljanja v okviru sporazuma AKP-EU iz Cotonouja; v zvezi z drugim vidikom meni, da bi moral skrbniški sklad EU odražati načela usklajenosti politik za trajnostni razvoj ter dopolnjevanje med vsemi razvojnimi deležniki, poleg tega pa bi se moral izogibati neskladjem med razvojnimi cilji ter varnostno, humanitarno in migracijsko politiko; upa, da bo boljši regulativni sveženj prispeval k povečanju usklajenosti politik za trajnostni razvoj, tako da bo v vseh svojih ocenah učinka upošteval razvoj in človekove pravice;

24.  želi spomniti, da je treba pravila in merila, ki veljajo za razvojno pomoč za projekte, ki jih financira skrbniški sklad EU, določiti skladno s skupnimi vrednotami in interesi, zlasti glede spoštovanja in spodbujanja človekovih pravic; v zvezi s tem poudarja, da bi morala politika EU glede sodelovanja na področjih varnosti, upravljanja migracij ter tihotapljenja ljudi in trgovine z njimi vsebovati posebne določbe, namenjene zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in pravne države, s posebnim poudarkom na pravicah žensk, pravicah oseb LGBTI, spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicah, otrokovih pravicah ter pravicah manjšin in drugih posebej ranljivih skupin; poudarja, da mora EU spodbujati prizadevanja za boj proti diskriminaciji na podlagi vere ali osebnih prepričanj, spola, rase ali etničnega porekla, invalidnosti in spolne usmerjenosti;

25.  poudarja, da morajo skrbniški skladi prispevati k izpolnjevanju dolgoročnih ciljev glede zagotavljanja miru in krepitve upravljanja v državah prejemnicah; poudarja, da je treba pozorno in sistematično ovrednotiti učinek ukrepov, financiranih v okviru skrbniškega sklada EU za Afriko, glede zagotavljanja humanitarne pomoči; poudarja, da skrbniški sklad EU ne bi smel ogrožati dolgoročnega razvojnega sodelovanja EU; poudarja, da je treba lastno odgovornost in dopolnjevanje dolgoročnih in kratkoročnih projektov zagotoviti, zavarovati in uskladiti z obstoječimi strategijami EU za posamezne regije in države Sahela, Gvinejskega zaliva, Somalijskega polotoka in Severne Afrike; poudarja, da je za ustrezno dodelitev sredstev, pa tudi za razvoj tesnih partnerstev z različnimi akterji civilne družbe, potreben obsežen pregled stanja držav in sektorjev; pozdravlja raziskovalno komponento v skrbniškem skladu EU kot morebitno priložnost za vzpostavitev razvojnih priložnosti in sinergij med EU in ustreznimi državami;

Cilji in nadaljnji ukrepi

26.  poziva Komisijo, naj sistematično spremlja uporabo sredstev skrbniškega sklada EU in njihovo dodelitev ter poveča nadzorne pristojnosti Parlamenta nad tem skladom; zlasti poziva Svet in Komisijo, naj redno obveščata o specifičnih ukrepih, ki jih EU in afriške države sprejemajo, ko uporabljajo ta sredstva, ter o doseženih rezultatih;

27.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja usklajevanja med udeleženimi akterji pri upravljanju skrbniškega sklada EU (zlasti med generalnim direktoratom Komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj (GD DEVCO) ter njegovim oddelkom za humanitarno pomoč in civilno zaščito (ECHO)) in pomanjkanja jasnih smernic glede tega, kako bi bilo mogoče zagotoviti financiranje; obžaluje pomanjkanje jasnosti in preglednosti v zvezi z merili za financiranje in obsegom razpoložljivih sredstev za civilno družbo v okviru skrbniškega sklada EU; želi spomniti, da je potrebno boljše komuniciranje med Komisijo, državami članicami in Parlamentom pri načrtovanju in izvajanju ukrepov skrbniškega sklada EU v splošnem, saj je to v interesu nadaljnjega načrtovanja morebitnih dodatnih skrbniških skladov; želi spomniti, da mora biti Komisija posebej pozorna, da bodo njeni ukrepi dosledni in usklajeni z regionalnimi razvojnimi programi, da bi se izognila podvajanju prizadevanj in zagotovila glavno osredotočenost na razvoj, ne pa na mejni nadzor in varnost v škodo migrantov; poziva Komisijo, naj iz istega razloga, pa tudi za povečanje vpliva in učinkovitosti svetovne pomoči, ohrani odločen dialog z OZN v okviru skrbniškega sklada EU; poziva jo tudi, da mora okrepiti svoja prizadevanja, da bi bila ocena učinka njenih politik in financiranja, vključno s skrbniškim skladom EU, bolj sistematična, zlasti glede učinkov na trajnostni razvoj, človekove pravice in enakost spolov, rezultate teh ocen pa mora vključiti v svoje politike in načrtovanje programov;

28.  poudarja, da Parlament doslej ni bil zadostno vključen v ustanovitev skrbniškega sklada EU, in vztraja, da je treba s podrobnim in rednim poročanjem Komisije zajamčiti nadzor Parlamenta nad izvrševanjem sklada;

29.  meni, da je glede na izjemno prožnost in hitrost izvajanja skrbniškega sklada treba redno, tj. vsaj enkrat na šest mesecev, poročati Parlamentu; odločno poudarja, da so potrebni pregledno spremljanje, ocenjevanje in odgovornost delovanja;

30.  verjame, da so preglednost, komunikacija in prepoznavnost projektov, razvitih v okviru skrbniškega sklada EU, izredno pomembne za razširjanje rezultatov ter vključevanje evropskih zasebnih akterjev, lokalnih in regionalnih organov, nevladnih organizacij in civilne družbe ter povečanje njihove dovzetnosti, da se zagotovijo pogoji za širšo vključenost in lažje sodelovanje držav članic;

31.  poudarja, da je treba natančno spremljati izvajanje določb o porazdelitvi, ponovni namestitvi v države izvora in finančnih obveznostih držav članic, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti človekovim pravicam;

32.  želi spomniti, da bi se morale migracijske politike EU osredotočiti predvsem na obravnavanje temeljnih vzrokov migracij; poudarja, da bi si bilo treba z migracijskimi politikami EU prizadevati ustvariti mir in stabilnost ter spodbujati gospodarski razvoj v skladu s cilji 3, 4 in 5, podciljem 7 cilja 10 in ciljem 16 v okviru ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030, in sicer s tesnejšim sodelovanjem s tretjimi državami za izboljšanje sodelovanja pri pobudah za vrnitev in ponovno vključitev v izvorne države migrantov, vključno z visoko usposobljenimi migranti, prostovoljno vrnitev in ponovni sprejem, in sicer na način, ki bi povečal njihove možnosti;

33.  poudarja, da sta nestabilnost in odsotnost varnosti med glavnimi razlogi za prisilno razselitev, zato podpira konfliktom prilagojen pristop k izvrševanju sklada, ki bi prednost namenil preprečevanju konfliktov, oblikovanju države, dobremu upravljanju in spodbujanju pravne države; meni, da je skrbniški sklad EU velika priložnost za EU, ki ji bo omogočila okrepiti svoje sodelovanje in politični dialog z afriškimi partnerji, zlasti v zvezi z učinkovitim izvajanjem sporazumov o vračanju in ponovnem sprejemanju, in sprejeti nadaljnje ukrepe v zvezi s skupnimi strategijami za upravljanje migracijskih tokov; poudarja, da je potrebna delitev odgovornosti med EU in njenimi afriškimi partnerji v skladu s sklepi vrha v Valletti novembra 2015; vendar meni, da razvojne pomoči ne bi smeli uporabiti za zaustavitev tokov migrantov in prosilcev za azil in da projekti, ki jih zajema skrbniški sklad EU, ne bi smeli biti opravičilo za preprečevanje odhodov ali zapiranje mej med državami, brez upoštevanja dejavnikov, ki ljudi prisilijo, da zapustijo svoje domove; izraža globoko zaskrbljenost zaradi vpliva, ki bi ga lahko imel skrbniški sklad EU na človekove pravice, če bo zajezitev migrantskih tokov vključevala sodelovanje z državami, ki sistematično in/ali resno kršijo temeljne pravice; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo sklad izpolnjeval svoj namen, in sicer, da bo neposredno pomagal ljudem v stiski in ne bo financiral vlad, odgovornih za kršitve človekovih pravic; poziva k povečanju spoštovanja človekovih pravic migrantov pri projektih, ki jih financira EU;

34.  poudarja, da je pomembno razumeti vzroke in posledice mednarodnih migracij z vidika spola, vključno s procesom odločanja in mehanizmi, ki povzročijo migracije; želi spomniti, da so ženske in dekleta kot begunke in migrantke posebej ranljive, kadar se soočajo z razmerami, v katerih ni mogoče zagotoviti njihove varnosti, in kadar bi lahko postale žrtve spolnega nasilja ali izkoriščanja; poudarja, da mora skrbniški sklad EU prispevati k zaščiti, podpori in/ali pomoči ranljivim migrantom, beguncem in žrtvam trgovine z ljudmi in da je treba posebno pozornost nameniti ženskam in otrokom;

35.  ugotavlja, da je bil skrbniški sklad EU za Afriko ustanovljen po vrhu afriških in evropskih predsednikov držav in vlad o migracijskih vprašanjih v Valletti; poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje pregled konkretnih ukrepov, ki so bili pripravljeni po tem vrhu, zlasti na področju razvoja, v boju proti tihotapcem ter pri podpisu sporazumov o vračanju, ponovnem sprejemu in ponovnem vključevanju; poziva Svet, naj Komisiji podeli potrebna pooblastila za sklenitev teh sporazumov z državami, za katere se bo uporabljal skrbniški sklad EU;

o
o   o

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, sopredsedujočim skupni parlamentarni skupščini AKP-EU ter predsedniku Vseafriškega parlamenta.

(1) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (2016/2017(INI))

P8_TA(2016)0338 A8-0253/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju člena 6(a), členov 8 in 10, člena 153(1) in člena 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 7, 9, 23, 24 in 33 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske socialne listine z dne 3. maja 1996, zlasti delov I in II ter členov 2, 4, 16 in 27 o pravici delavcev z družinskimi obveznosti do enakih možnosti in enakega obravnavanja,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo(1) (direktiva o porodniškem dopustu),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive o porodniškem dopustu, ki ga je podala Komisija (COM(2008)0637),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi 20. oktobra 2010 z namenom sprejetja Direktive 2011/.../EU Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, ter o uvedbi ukrepov za podporo delavcem pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja(2), v katerem je med drugim pozval k dvotedenskemu očetovskemu dopustu,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta št. 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES(3),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2013/62/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi Direktive 2010/18/EU o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS(5),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(6),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/88/ES z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa(7),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2016(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2015 o porodniškem dopustu(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o uporabi načela enakega plačila delavk in delavcev za enako delo ali delo enake vrednosti(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o odpravi stereotipov o spolih v EU(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015(14),

—  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 o novi strategiji za pravice žensk in enakost spolov v Evropi po letu 2015(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o uporabi Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES(17),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. junija 2011 o predšolski vzgoji in varstvu: zagotovimo vsem našim otrokom najboljši izhodiščni položaj za življenje v jutrišnjem svetu(18),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. junija 2015 z naslovom »Enake možnosti žensk in moških za prihodke: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma«,

—  ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov za obdobje 2011–2020, sprejetega s sklepi Sveta z dne 7. marca 2011(19),

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta 15. in 16. marca 2002 v Barceloni,

–  ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU (Nizozemske, Slovaške in Malte) z dne 7. decembra 2015 o enakosti spolov,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom »Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast« (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju pobude Komisije z naslovom »Roadmap: New start to address the challenges of work-life balance faced by working families« (Časovni načrt: nov začetek za reševanje izzivov, povezanih z ravnotežjem med zasebnim in poklicnim življenjem, s katerimi se srečujejo delovno aktivne družine) (december 2015) ter javnih posvetovanj in posvetovanj z deležniki,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom »Delovni program Komisije za leto 2016: čas je za drugačen pristop« (COM(2015)0610),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom »Začetek posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic« (COM(2016)0127),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom »Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020« (COM(2013)0083) in priporočila Komisije 2013/112/EU z dne 20. februarja 2013 z naslovom »Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti«,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom »Boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem: močnejša podpora za usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja« (COM(2008)0635),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. februarja 2011 z naslovom »Predšolska vzgoja in varstvo: najboljši začetek v jutrišnjem svetu za vse naše otroke« (COM(2011)0066),

–  ob upoštevanju vmesnega poročila Komisije z dne 29. maja 2013 o barcelonskih ciljih z naslovom Razvoj storitev varstva predšolskih otrok v Evropi za trajnostno in vključujočo rast (COM(2013)0322),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom »Strateško sodelovanje za enakost spolov 2016–2019«, zlasti njegovega poglavja 3.1 Povečanje udeležbe žensk na trgu dela ter enaka ekonomska neodvisnost žensk in moških,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o enakosti žensk in moških v Evropski uniji za leto 2015 (SWD(2016)0054), zlasti poglavja o enaki ekonomski neodvisnosti,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 21. januarja 2016 o razvoju na področju zaposlovanja in socialnih razmer v Evropi v letu 2015, zlasti poglavja III.2 o socialni zaščiti,

–  ob upoštevanju študij Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) z naslovi »Working time and work-life balance in a life course perspective« (Delovni čas ter ravnotežje med zasebnim in poklicnim življenjem z vidika vseživljenjskega pristopa) (2013), »Caring for children and dependants: Effect on careers of young workers« (Skrb za otroke in oskrbovane osebe: učinek na poklicno pot mladih delavcev) (2013) in »Working and caring: Reconciliation measures in times of demographic change« (Delo in skrb za druge: ukrepi za usklajevanje v obdobju demografskih sprememb) (2015) ter šeste evropske raziskave o delovnih pogojih (2016),

–  ob upoštevanju študije Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer z naslovom »Working time development in the 21st century« (Razvoj delovnega časa v 21. stoletju) iz leta 2015,

–  ob upoštevanju študije Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer z naslovom »Promoting parental and paternity leave among fathers« (Spodbujanje starševskega in očetovskega dopusta pri očetih),

–  ob upoštevanju poročila evropske mreže organov za enakost Equinet z naslovom »Equality bodies promoting a better work-life balance for all« (Organi za enakost spodbujajo boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem za vse) z dne 8. julija 2014,

–  ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2015 in njegovega poročila iz leta 2015 z naslovom »Reconciliation of work, family and private life in the European Union: Policy review« (Usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja v Evropski uniji: pregled politike),

–  ob upoštevanju študije Službe Evropskega parlamenta za raziskave iz maja 2015 z naslovom »Gender equality in employment and occupation – Directive 2006/54/EC, European Implementation Assessment« (Enakost spolov pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2006/54/ES: ocena izvajanja na evropski ravni),

–  ob upoštevanju študije generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko z naslovom »Maternity, paternity and parental leave: Data related to duration and compensation rates in the European Union« (Porodniški, očetovski in starševski dopust: podatki o trajanju in stopnjah nadomestila v Evropski uniji),

–  ob upoštevanju študije generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko Unije z naslovom »Costs and benefits of maternity and paternity leave« (Stroški in koristi porodniškega in starševskega dopusta),

–  ob upoštevanju študije generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko Unije z naslovom »Discrimination Generated by the Intersection of Gender and Disability« (Diskriminacija, ki jo ustvarja presečišče spola in invalidnosti),

–  ob upoštevanju študije Generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko Unije iz marca 2016 z naslovom »Differences in Men’s and Women’s Work, Care and Leisure Time« (Razlike v delovnem času, skrbi za druge in prostem času moških ter žensk),

–  ob upoštevanju strategije za oskrbovalce združenja Eurocarers z naslovom »Enabling carers to care« (Omogočanje oskrbe oskrbovalcem) iz leta 2014,

–  ob upoštevanju Evropskega pakta za duševno zdravje in dobro počutje iz leta 2008 in njegove prednostne naloge „duševno zdravje na delovnem mestu“,

–  ob upoštevanju konvencije MOD št. 156 o družinskih obveznostih (1981) in priporočila MOD št. 165 o delavcih z družinskimi obveznostmi (1981),

–  ob upoštevanju konvencije MOD o delu s krajšim delovnim časom iz leta 1994, konvencije MOD o delu na domu iz leta 1996, konvencije MOD o varstvu materinstva iz leta 2000 in konvencije MOD o delavcih v gospodinjstvu iz leta 2011,

–  ob upoštevanju poročila MOD z naslovom »Maternity and paternity at work: law and practice across the world« (Materinstvo in očetovstvo pri delu: zakonodaja in praksa po svetu) (2014),

–  ob upoštevanju dogovorjenih sklepov Komisije Združenih narodov za status žensk z dne 24. marca 2016, 60. zasedanje, zlasti sklepov (e) do (g),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta MOD/Unicefa z dne 8. julija 2013 z naslovom »Supporting workers with family responsibilities: connecting child development and the decent work agenda« (Podpiranje delavcev z družinskimi obveznostmi: povezovanje razvoja otrok in agende za dostojno delo),

–  ob upoštevanju indeksa boljšega življenja OECD za leto 2015,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0253/2016),

A.  ker se je po zadnjih podatkih Eurostata rodnost v EU v zadnjih desetletjih znižala, EU pa se sooča z izjemnimi demografskimi izzivi(20), na katere bi se morale države članice odzvati; ker so družinam prijazne politike pomembne za spodbuditev pozitivnih demografskih gibanj, saj lahko imajo negotovost zaposlitve in težke delovne razmere negativen učinek na načrtovanje družine;

B.  ker je bilo leta 2014 v EU-28 rojenih 5,1 milijona otrok, kar pomeni splošno stopnjo rodnosti 10,1; ker je ta stopnja rodnosti leta 2000 znašala 10,6, leta 1985 12,8 in leta 1970 16,4; ker se EU sooča z resnim demografskim izzivom zaradi vse nižje rodnosti v večini držav članic, zato Unija postopno postaja gerontokratska družba, kar neposredno ogroža socialno in gospodarsko rast ter razvoj;

C.  ker je tradicionalni koncept vloge žensk in moških ter jedrne družine na dodatni preizkušnji, saj se v EU povečuje število enostarševskih družin, istospolnih družin, mladoletnih mater itd.; ker nepriznavanje te raznolikosti povzroča dodatno diskriminacijo in negativno vpliva na prebivalce EU in njihove družine;

D.  ker je enakost spolov temeljno načelo Evropske unije in ker člena 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prepovedujeta vsako diskriminacijo na podlagi spola ter določata, da se mora enakost spolov zagotoviti na vseh področjih, tudi pri doseganju ravnotežja med družinskim in poklicnim življenjem;

E.  ker časovni načrt, ki ga je predstavila Komisija, pomeni izhodišče; ker je treba to priložnost izkoristiti za začetek postopka reorganizacije položaja žensk in moških v smislu ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem v Evropi ter mora pomembno prispevati k doseganju višjih ravni enakosti spolov;

F.  ker je treba dobro zasnovane in izvajane politike za usklajevanje obravnavati kot nujno izboljšanje delovnega okolja, s čimer se zagotavljajo dobre delovne razmere in dobro počutje na delovnem mestu; ker dobro ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem spodbuja gospodarsko rast, konkurenčnost, splošno udeležbo na trgu dela, enakost spolov, zmanjševanje izpostavljenosti revščini in medgeneracijsko solidarnost, pomaga pri soočanju z izzivi starajoče družbe ter pozitivno vpliva na rodnost v EU; ker morajo biti politike, sprejete za doseganje teh ciljev, sodobne, osredotočene na dostop žensk do trga dela ter na enako razdelitev dela v gospodinjstvu in pri skrbi za druge med ženskami in moškimi, obenem pa morajo temeljiti na vzpostavitvi skladnega okvira politik na tem področju s pomočjo kolektivnih pogajanj in kolektivnih sporazumov, da bi omogočili boljše usklajevanje skrbi za druge ter poklicnega in zasebnega življenja;

G.  ker je usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja močno odvisno od ureditev delovnega časa na delovnem mestu; ker so bili izraženi pomisleki, ali daljši delovni čas koristi gospodarstvu v smislu večje produktivnosti; ker ima velik delež delavcev v EU neobičajen delovni čas, vključno z delom ob koncih tedna in praznikih ter izmenskim in nočnim delom, in ker je skoraj polovica delavcev v letu 2015 delala v svojem prostem času; ker se ureditve delovnega časa po najnovejših ugotovitvah redno spreminjajo za 31 % zaposlenih, o čemer so pogosto obveščeni tik pred zdajci(21); ker to lahko negativno vpliva na zdravje in varnost zaradi večjega tveganja nesreč pri delu in dolgoročno slabšega zdravja, delavcem pa otežuje usklajevanje dela z obveznostmi do svojih otrok in drugih oskrbovanih oseb; ker je to močneje prizadelo določene sektorje, kot je sektor maloprodajnih storitev, v katerem so večinoma zaposlene ženske;

H.  ker bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami začeti konkretne pobude za prilagodljive in učinkovite modele opravljanja dela, tako v javnem kot zasebnem sektorju, s čimer bi delavcem omogočili uskladitev poklicnega z zasebnim življenjem;

I.  ker je leta 2015 stopnja zaposlenosti moških v EU-28 znašala 75,9 %, stopnja zaposlenosti žensk pa 64,3 %(22), čeprav so ženske bolj izobražene; ker je število žensk, ki so del delovne sile, še manjše, če se upošteva stopnja zaposlenosti v ekvivalentu polnega delovnega časa, saj je v nekaterih državah članicah delež zaposlitve s krajšim delovnim časom med ženskami zelo visok; ker so leta 2013 moški tedensko opravili 47 ur plačanega dela, ženske pa 34 ur; ker so mlade ženske v povprečju delale 64 ur, če se združijo delovne ure plačanega dela in neplačanega gospodinjskega dela, mladi moški pa 53 ur(23); ker naj bi izgube BDP na prebivalca zaradi razlik med spoloma na trgu dela v Evropi po ocenah znašale do 10 %;

J.  ker v trenutnem okviru politike EU na področju zaposlovanja, socialno-ekonomske politike in politike enakosti strategija Evropa 2020 ter cilji, ki so bili zastavljeni, še zdaleč niso izpolnjeni; ker brez proaktivnih politik, zasnovanih in uvedenih za pomoč ženskam pri vstopu na trg dela, zlasti politik, ki spodbujajo boljše ravnotežje med zasebnim in poklicnim življenjem, dejansko ni mogoče doseči nobenega cilja na ravni EU;

K.  ker so evropski trgi dela segregirani na podlagi spola(24); ker je na to opozorila tudi Komisija v svojem sporočilu z dne 8. marca 2016 o evropskem stebru socialnih pravic (COM(2016)0127, Priloga I), namreč da so ženske „v zaposlovanju še vedno zastopane premalo, toda preveč v delu s krajšim delovnim časom in slabše plačanih sektorjih, njihova urna postavka pa je nižja tudi, kadar opravljajo enakovredno delo, čeprav so po izobrazbi presegle moške“;

L.  ker se revščina in poglabljanje neenakosti krepita z makroekonomskimi politikami, ki jih izvaja EU, in varčevalnimi ukrepi, s katerimi se odziva na gospodarsko krizo;

M.  ker je usklajevanje družinskega in poklicnega življenja zlasti naporno za samohranilce, ki so večinoma ženske; ker je v 28 državah članicah EU kar 34 % samohranilk izpostavljenih tveganju revščine, zaradi česar so njihovi otroci izpostavljeni nesorazmerno večjemu tveganju medgeneracijskega prenosa revščine;

N.  ker škodljive posledice feminizacije revščine najbolj vplivajo na otroke samohranilk, ki se soočajo z velikimi težavami pri usklajevanju vloge edine osebe, ki vzdržuje družino, s starševskimi obveznostmi;

O.  ker enakost spolov na trgu dela koristi ne le ženskam, temveč gospodarstvu in družbi na splošno, saj je ključno ekonomsko sredstvo za spodbujanje trajnostne in vključujoče gospodarske rasti in ze odpravljanje poklicne neenakosti, pa tudi za spodbujanje učinkovitosti in pretočnosti trga dela; ker vstop in vračanje žensk v poklicno življenje vodi v povečanje družinskih prihodkov, potrošnje, prispevkov za socialno varnost in količine pobranih davkov; ker se ženske še vedno soočajo z diskriminacijo pri zaposlovanju ter s kratenjem pravic, ki jim pripadajo kot delojemalkam, zlasti na podlagi nosečnosti in materinstva;

P.  ker je razlika v plačilu med spoloma kar 16,3-odstotna in ker netipične ter prekarne oblike zaposlitev prav tako bolj zadevajo ženske kot moške;

Q.  ker ima neenakost na trgu dela vseživljenjske posledice in učinke na pravice žensk, kot so pokojnine, kar dokazuje 39-odstotna razlika v pokojninah med spoloma v EU, kar je več kot dvakratnik razlike v plačilu med spoloma, ki znaša 16 %;

R.  ker imajo med zaposlenimi v različnih poklicnih kategorijah zlasti samozaposlene ženske in podjetnice velike težave pri iskanju ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem; ker se ženske, ki želijo postati podjetnice, zelo pogosto srečujejo s težavami pri dostopu do posojil, saj jim jih finančni posredniki neradi dodelijo, ker so po njihovem mnenju ženske bolj izpostavljene tveganju in se jim zdi manj verjetno, da bodo njihova podjetja uspešna;

S.  ker imajo ženske zaradi prevladujočih družbenih stereotipov drugorazredno vlogo; ker se ti stereotipi razvijajo vse od otroštva, odražajo pa se pri izbiri usposabljanja in izobraževanja ter pozneje na trgu dela; ker so ženskam še vedno prepogosto na voljo zgolj „ženska“ delovna mesta, ki so pogosto slabo plačana; ker te delitve trga dela utrjujejo stereotipe, da so za skrb za druge v veliki večini odgovorne zlasti ženske, zaradi česar ženske porabijo dva- do desetkrat več časa za neplačano skrb za druge kot moški(25); ker imajo stereotipi o spolih in diskriminacija na podlagi spola negativne posledice za osebno, socialno in ekonomsko neodvisnost žensk ter njihove možnosti in ker vodijo k večji koncentraciji žensk pri delu s krajšim delovnim časom, prekinitvam poklicne poti, večjemu tveganju revščine in socialne izključenosti, zlasti za samohranilke, vse to pa vpliva na samostojnost žensk;

T.  ker je dopust iz družinskih razlogov še vedno včasih razlog za diskriminacijo in stigmatizacijo tako žensk kot moških kljub obstoječemu okviru politike in zakonodaji na ravni EU in nacionalni ravni, to pa vpliva zlasti na ženske, ki kot nosilke skrbi za druge izkoristijo dopust iz družinskih razlogov;

U.  ker razlike pri tem, kako moški in ženske uveljavljajo starševski dopust, razkrivajo diskriminacijo na podlagi spola; ker je delež očetov, ki izkoristijo starševski dopust, v državah članicah Unije še vedno skromen, saj najmanj en dan dopusta vzame le 10 % očetov, medtem ko 97 % žensk porabi starševski dopust, ki je na voljo obema staršema; ker razpoložljivi podatki potrjujejo, da je neplačan ali slabo plačan dopust iz družinskih razlogov razlog, da ga le redki izkoristijo; ker starševski dopust, ki je deloma ali popolnoma neprenosljiv in ustrezno plačan, spodbuja oba starša, da ga izkoristita bolj uravnoteženo, kar prispeva k zmanjšanju diskriminacije žensk na trgu dela; ker le malo držav članic spodbuja očete, da v celoti izkoristijo očetovski ali starševski dopust, zaradi česar so moški prikrajšani za enakovredno udeležbo pri skrbi za otroke in preživljanju časa z njimi;

V.  ker je treba nujno sprejeti ukrepe za spodbujanje dostopa očetov do dopusta, še toliko bolj, ker se očetje, ki uveljavljajo dopust iz družinskih razlogov, bolj zbližajo s svojimi otroki in pogosteje dejavno sodelujejo pri njihovi vzgoji;

W.  ker so študije agencije Eurofound izpostavile vidike, ki vplivajo na to, kako pogosto očetje uveljavljajo starševski dopust, in sicer: višina nadomestila, prilagodljivost sistema dopusta, razpoložljivost informacij, razpoložljivost in prožnost storitev otroškega varstva ter strah pred izključitvijo s trga dela zaradi dopusta;

X.  ker je razpoložljivost in dostop do cenovno dostopne, primerne in kakovostne infrastrukture za vzgojo in varstvo majhnih otrok ali za skrb za druge oskrbovane osebe ter kakovostnih socialnih storitev med glavnimi dejavniki, ki vplivajo na udeležbo žensk na trgu dela; ker primanjkuje infrastrukture, ki bi omogočala kakovostno in dostopno otroško varstvo ne glede na višino dohodka; ker 27 % Evropejcem slaba kakovost varstva otrok otežuje dostop do teh storitev(26); ker je za doseganje kakovostnih storitev potrebno vlaganje v usposabljanje delovne sile na področju otroškega varstva(27); ker je le 11 držav članic doseglo prvi barcelonski cilj (tj. zagotovljeno varstvo za vsaj 90 % otrok od treh let do obveznega vpisa v šolo), le 10 držav članic pa je doseglo drugi cilj (tj. zagotovljeno varstvo za vsaj 33 % otrok, mlajših od treh let)(28);

Y.  ker imajo predšolska vzgoja in varstvo ter izkušnje otrok, starih do 3 leta, odločilen vpliv na njihov kognitivni razvoj, saj v prvih petih letih razvijejo osnovne spretnosti;

Z.  ker bi morale politike za spodbujanje ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem staršem omogočiti, da izpolnijo svoje odgovornosti do otrok, pri čemer bi morale zagotoviti potrebna finančna sredstva, čas in podporo materam in očetom;

AA.  ker je Evropa celina z največjim številom starejših državljanov in staranjem, ki se bo nadaljevalo v naslednjih desetletjih; ker številne države članice nimajo zadostnih zmogljivosti za dolgotrajno oskrbo, da bi obravnavale večje potrebe po oskrbi ter stagnacijo ali zmanjšanje kazalnika let zdravega življenja; ker je večina delovnih mest, ustvarjenih na področju formalne oskrbe starejših sorodnikov na domu, nizko plačanih, poleg tega pa se zanje zahteva nizka raven kvalifikacij(29);

AB.  ker v EU približno 80 % potreb po oskrbi izpolnijo neuradni oskrbovalci; ker je moralo približno 3,3 milijona Evropejcev, starih od 15 do 34 let, opustiti delo s polnim delovnim časom, ker niso imeli dostopa do storitev varstva otrok ali oskrbe starejših sorodnikov;

AC.  ker informacijske in komunikacijske tehnologije ter nastajajoče tehnologije spreminjajo delo in delovna okolja ter organizacijske kulture in strukture v sektorjih; ker je treba pri oblikovanju politike upoštevati aktualni tehnološki razvoj, da bi v teh novih razmerah zagotovili napredek in ne nazadovanje socialnih standardov in enakosti spolov;

AD.  ker kombinacija skrbi za druge in plačanega dela pomembno vpliva na trajnost dela in stopnje zaposlenosti, zlasti žensk, ki se lahko v določeni fazi svojega življenja soočijo z obveznostmi glede oskrbe vnukov in/ali ostarelih staršev(30);

AE.  ker se v nekaterih pravnih sistemih v EU ohranja neindividualizacija davčnega sistema in sistema socialne varnosti, ki ženskam dodeljujeta le pravice, ki izhajajo iz njihovega razmerja do moških, tudi pri dostopu do zdravstvenih storitev in pokojninskih pravic; ker države članice, ki žene/matere postavljajo v odvisen položaj, neposredno diskriminirajo ženske in jim s selektivnim načinom zagotavljanja državnih storitev ne zagotavljajo vseh državljanskih pravic;

AF.  ker so potrebne ciljno usmerjene politike trga dela in politike na področju ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem, da se upoštevajo presečne ovire, s katerimi se soočajo ranljive ženske pri iskanju ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem ter varne zaposlitve, kot so invalidke, mlajše ženske, migrantke in begunke, ženske iz etničnih manjšin in ženske LGBTI;

AG.  ker zagotavljanje prostega časa delavcem za osebni razvoj in usposabljanje v okviru vseživljenjskega učenja, ne da bi se jih zaradi tega diskriminiralo, spodbuja dobro počutje ljudi in njihov prispevek h gospodarstvu z boljšimi spretnostmi in znanjem ter večjo produktivnostjo(31);

AH.  ker izvajanje politik za spodbujanje ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem samo po sebi še ne prinaša koristi za delavce, če ga ne spremljajo politike za izboljšanje življenjskih razmer ter politike, ki med drugim spodbujajo in pospešujejo kulturne, prostočasne in športne dejavnosti;

Splošna načela

1.  poudarja, da je usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja širok pojem, ki združuje vse globalne zakonodajne in nezakonodajne politike, katerih namen je spodbujati ustrezno in sorazmerno ravnotežje med različnimi vidiki življenja ljudi; meni, da so za doseganje resničnega ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem potrebne zanesljive, medsektorske, strukturne, skladne in celovite politike, vključno s spodbudami in učinkovitimi ukrepi za usklajevanje dela, skrbi za družino in preživljanja časa z njo ter prostega čas in časa za osebni razvoj; opozarja, da potrebujemo predvsem kulturni premik v družbi, ki bi spremenil stereotipe o spolih tako, da bi bila delo in skrb za druge še bolj enakomerno porazdeljena med moške in ženske;

2.  poudarja, da mora biti usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja zajamčeno kot temeljna pravica za vse ljudi, v duhu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ukrepi pa morajo biti na voljo vsem, ne le mladim materam, očetom ali oskrbovalcem; poziva k uvedbi okvira, ki bo to pravico uvrstil med osnovne cilje sistemov socialnega varstva, ter poziva EU in države članice, naj tako v javnem kot zasebnem sektorju spodbujajo poslovne modele socialne varnosti, ki spoštujejo pravico do ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem; meni, da bi bilo treba to pravico vključiti v vse dejavnosti EU, ki bi lahko bile neposredno ali posredno povezane s to problematiko;

3.  poudarja, da se EU sooča z izjemnimi demografskimi spremembami, tj. daljšo pričakovano življenjsko dobo, nižjo rodnostjo, spreminjanjem družinskih struktur z novimi oblikami odnosov in (so)bivanja, poznim starševstvom ter migracijami, vse to pa so novi izzivi za EU; je zaskrbljen, da je gospodarska in finančna kriza negativno vplivala na javne finance, potrebne za politike na področju ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem ter za zagotavljanje razpoložljivosti in dostopnosti kakovostnih in cenovno ugodnih storitev splošnega pomena; zato poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo pozitivne politike in spodbude za podporo demografski obnovi, ohranitvi sistemov socialnega varstva ter spodbujanju dobrega počutja in razvoja ljudi in družbe nasploh;

4.  poudarja, da je rodnost v EU zaradi krize še bolj upadla, saj mladi, zlasti mlade izobraženke, zaradi brezposelnosti, negotovih oblik zaposlitve, negotove prihodnosti ter diskriminacije na trgu dela odlašajo z načrtovanjem otrok, da lahko ostanejo aktivni na vse bolj konkurenčnem trgu dela; v zvezi s tem poziva države članice in socialne partnerje, naj spodbujajo družinam prijazno delovno okolje, načrte za usklajevanje, programe za vračanje na delo, komunikacijske poti med delavci in delodajalci ter spodbude za podjetja in samozaposlene delavce, zlasti za zagotovitev, da ljudje niso ekonomsko kaznovani, ker imajo otroke, in da legitimne poklicne želje niso v nasprotju z družinskimi načrti; poleg tega poudarja, da je mogoče porodniški, očetovski in starševski dopust učinkovito uveljavljati tako, da koristi družbi in gospodarstvu, le ob hkratnem izvajanju drugih instrumentov politike, vključno z zagotavljanjem kakovostnega in cenovno dostopnega varstva otrok;

5.  pozdravlja pristop Komisije k politikam glede ravnotežja med zasebnim in poklicnim življenjem, ki so zelo pomembne za obravnavanje socialno-ekonomskih izzivov; poziva evropske socialne partnerje, naj predlagajo sporazum o celovitem svežnju zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov v zvezi z usklajevanjem poklicnega, zasebnega in družinskega življenja; poziva Komisijo, naj ob upoštevanju načela subsidiarnosti predlaga predlog za ta sveženj kot del svojega delovnega programa za leto 2017 v okviru napovedanega evropskega stebra socialnih pravic, če ne bi bilo mogoče doseči sporazuma med socialnimi partnerji; poudarja, da bi morali zakonodajni predlogi pravno temeljiti na enakosti moških in žensk; poziva Komisijo, naj si v sodelovanju s socialnimi deležniki prizadeva za vzpostavitev stebra socialnih pravic, ki bo vodil v prave socialne naložbe z naložbami v ljudi v ospredju;

6.  pozdravlja začetek javnega posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic, s katerim želi Komisija zbrati mnenja in povratne informacije o številnih bistvenih načelih za podporo dobro delujočega in poštenega trga dela in sistemov socialnega varstva v evroobmočju;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo politike in ukrepi na tem področju upoštevali vse večjo raznolikost družinskih odnosov, vključno s partnerskimi skupnostmi, in ureditev v zvezi s starševstvom in vlogo starih staršev ter raznolikost celotne družbe, zlasti da bi preprečili diskriminacijo otrok zaradi zakonskega statusa njegovih staršev ali sestave njegove družine; poziva države članice, naj vzajemno priznavajo pravne dokumente, da bi zagotovile prosto gibanje brez diskriminacije;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo in izvajajo politike ter uvedejo ukrepe, s katerimi bodo podprle najbolj prikrajšane osebe oziroma osebe, ki so izključene iz veljavne zakonodaje in politik, kot so matere in očetje samohranilci, neporočeni pari, istospolni pari, migranti, samozaposleni ali tako imenovani zakonci, ki pomagajo samozaposlenim, ter družine z enim ali več invalidnimi člani;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo, da se bodo v zakonodaji in politikah, povezanih z ravnotežjem med zasebnim in poklicnim življenjem, upoštevale Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov in sklepne ugotovitve odbora Združenih narodov za pravice invalidov iz leta 2015 za EU;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bosta pri razvoju, spremljanju in izvajanju politik, povezanih z ravnotežjem med zasebnim in poklicnim življenjem, med drugim upoštevala predvsem otrokovo dobro počutje in korist; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo priporočilo v zvezi z vlaganjem v otroke(32) in skrbno spremljajo napredek; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo pobude, kakršna je jamstvo za otroke, s katerimi naj otroke postavijo v ospredje obstoječih politik za zmanjševanje revščine, tako da bo vsakemu otroku omogočen dostop do brezplačne zdravstvene nege, brezplačnega izobraževanja, varstva, dostojnega bivališča in ustrezne prehrane, v okviru evropskega celostnega načrta za boj proti revščini otrok;

11.  meni, da je revščina otrok povezana z revščino staršev, zato poziva države članice, naj izvajajo priporočilo o revščini otrok in njihovem dobrem počutju in naj uporabijo okvir za spremljanje na podlagi kazalnikov, ki je predlagan v priporočilu;

12.  poudarja pomembnost vključitve pristopa na podlagi življenjskega cikla v politike, povezane z ravnotežjem med zasebnim in poklicnim življenjem, ter v ustrezne strategije podjetij, da bi zagotovili, da so vsi ljudje v različnih življenjskih obdobjih deležni podpore in lahko dejavno sodelujejo na trgu dela s pravicami, ki pripadajo delavcem, ter v družbi kot celoti;

13.  poudarja, da sta boljše ravnotežje med zasebnim in poklicnim življenjem ter okrepljena enakost spolov bistvena za podpiranje udeležbe žensk na trgu dela, zlasti oskrbovalk in mater samohranilk, in za doseganje cilja glede krepitve vloge žensk; poudarja, da je za okrepitev gospodarske vloge žensk ključnega pomena, da se trg dela in mreža socialne varnosti preoblikujeta in prilagodita tako, da bosta upoštevala življenjske cikle žensk;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo preobrazbene politike ter naj vlagajo v kampanje ozaveščanja, da bi premagali stereotipe o spolih in spodbudili bolj enakopravno delitev skrbi za druge in dela v gospodinjstvu, pri čemer naj bosta pozornosti deležni tudi pravica in potreba moških, da prevzamejo odgovornosti, povezane s skrbjo za druge, ne da bi bili za to stigmatizirani ali kaznovani; meni, da bi bilo treba pozornost nameniti podjetjem, ki si prizadevajo spodbujati ravnotežje med zasebnim in poklicnim življenjem in se borijo proti diskriminaciji, ter jih pri tem podpreti;

15.  poziva države članice, naj okrepijo zaščito pred diskriminacijo in nezakonitim odpuščanjem, povezanim z ravnotežjem med zasebnim in poklicnim življenjem, katerih žrtve so zlasti delavke, ter zagotovijo dostop do pravnega varstva in pravnega ukrepanja, po potrebi vključno s povečanjem količine razpoložljivih informacij o pravicah delavcev in pravni pomoči; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo politike za izboljšanje izvrševanja ukrepov proti diskriminaciji na delovnem mestu ter naj izboljšajo seznanjenost z zakonsko pravico do enakega obravnavanja z izvajanjem informacijskih kampanj, obrnjenim dokaznim bremenom(33) in pooblastitvijo nacionalnih organov za enakost, da bodo lahko na lastno pobudo izvajali formalne preiskave vprašanj v zvezi z enakostjo in pomagali morebitnim žrtvam diskriminacije;

16.  poudarja, da pomanjkanje primerljivih, celovitih, zanesljivih in redno posodobljenih podatkov o enakosti otežuje dokazovanje obstoja diskriminacije, zlasti posredne; poziva države članice, naj v sodelovanju z nacionalnimi organi za enakost in sodišči sistematično zbirajo podatke o enakosti ter jih dajo na voljo, med drugim z namenom, da se ti podatki analizirajo in spremljajo za pripravo priporočil za posamezne države; poziva Komisijo, naj sprejme pobude za dodatno spodbujanje takšnega zbiranja podatkov, in sicer v obliki priporočila državam članicam in tako, da Eurostat zadolži za pripravo posvetovanj, na podlagi katerih bi razčlenitev podatkov o vseh razlogih za diskriminacijo vključili v kazalnike Evropskega družbenega pregleda; poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje z Evropskim inštitutom za enakost spolov (EIGE) za sistematično povečanje količine in kakovosti podatkov, razčlenjenih po spolu;

17.  poziva Komisijo, naj redno pregleduje napredek, dosežen na ključnih področjih, izpostavljenih v pekinških izhodiščih za ukrepanje, za katera je Evropski inštitut za enakost spolov že razvil kazalnike, ter naj rezultate teh pregledov upošteva v svoji oceni enakosti spolov v EU;

18.  opozarja, kako pomembna je vloga nacionalnih organov za enakost pri izvajanju Direktive 2000/78/ES o enakosti pri zaposlovanju, prispevanju k boljši ozaveščenosti in zbiranju podatkov, ohranjanju stikov s socialnimi partnerji in drugimi deležniki, reševanju problematike neprijavljanja kršitev in izboljšanju dostopnosti pritožbenih postopkov; poziva države članice, naj okrepijo vlogo, zmogljivosti in neodvisnost organov za enakost, vključno z Equinetom, med drugim z zadostnim financiranjem; zlasti poziva k okrepitvi organizacij iz direktive o enakem obravnavanju (2006/54/ES), ki zagotavljajo dostop do pravnega varstva in pravnega ukrepanja;

19.  meni, da bi bilo treba delavce nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter organov kazenskega pregona in inšpektorjev za delo ustrezno usposobiti na področju protidiskriminacijske zakonodaje v zaposlovanju in sodne prakse; meni, da je tako usposabljanje bistvenega pomena tudi za sodnike, tožilce, odvetnike in policijo;

20.  poziva države članice, naj skupaj s Komisijo zagotovijo, da bodo pravice do socialnih ugodnosti, zagotovljene v okviru javne politike, enako dostopne ženskam in moškim, da bi zagotovili, da lahko vsak uživa svoje pravice ter da najde boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem;

Ženske in moški kot prejemniki enakega dohodka ter enakopravni oskrbovalci

21.  poudarja, da je treba odpraviti neenakosti med spoloma pri plačanem in neplačanem delu ter spodbujati enako razdelitev obveznosti, stroškov in skrbi za otroke in oskrbovane osebe med ženskami, moškimi, pa tudi v družbi kot celoti, skupaj z zagotavljanjem splošnega dostopa do storitev splošnega interesa; pri tem poudarja, da so potrebni konkretni predlogi za boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem;

22.  obžaluje, da še vedno obstajajo razlike v plačah med spoloma, kar pomeni kršitev temeljnega načela enakega plačila za enako delo med moškimi in ženskami, zapisano v členu 157 PDEU, kar zlasti velja za ženske, ki imajo in skrbijo za otroke; poziva EU in države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in organizacijami za enakost spolov določijo in izvajajo politike za odpravo razlik v plačah med spoloma; poziva države članice, naj ta prizadevanja dopolnijo z rednim izvajanjem vzporejanja plač;

23.  poziva Komisijo, naj v skladu s sklepi Sveta s 16. junija 2016 o enakosti spolov okrepi svoje strateško zavzemanje za enakost spolov ter naj vidik spola vključi v strategijo Evropa 2020, s čimer bi zagotovili, da prizadevanja za enakost spolov ne bila manj pomembna naloga; poziva Komisijo, naj tako sprejme strategijo za enakost spolov za obdobje po letu 2015 v skladu s priporočili Evropskega pakta za enakost spolov za obdobje 2011–2020;

24.  poziva države članice, naj v skladu s členom 27 Evropske socialne listine uvedejo proaktivne politike ter pripravijo ustrezne naložbe, namenjene in zasnovane za podporo ženskam in moškim pri vstopanju na trg dela, vračanju nanj in ostajanju in napredovanju na njem po obdobju dopusta iz družinskih razlogov oziroma različnih vrst dopusta za oskrbo, in sicer s stabilno in kakovostno zaposlitvijo; zlasti poudarja, da je treba zagotoviti vrnitev na isto, enakovredno ali podobno delovno mesto, zaščito pred odpuščanjem in manj ugodno obravnavo zaradi nosečnosti, prošnje za dopust iz družinskih razlogov ali njegovega koriščenja ter obdobje zaščite po vrnitvi na delo, da se lahko ponovno navadijo na delo;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj v politike enakosti spolov vključijo socialne partnerje ter civilno družbo; poudarja pomen ustreznega financiranja takih politik, kolektivnih pogodb in kolektivnih pogajanj v boju proti diskriminaciji in pri spodbujanju enakosti spolov na delu ter raziskav in izmenjav dobrih praks;

26.  meni, da sta spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela ter njihova ekonomska neodvisnost bistvena za uresničevanje cilja strategije Evropa 2020 glede 75-odstotne stopnje splošne zaposlenosti prebivalstva ter za spodbujanje BDP; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo politike ter povečajo naložbe za podporo zaposlovanja žensk na kakovostnih delovnih mestih, zlasti v sektorjih in na položajih, kjer so ženske premalo zastopane, kot so sektorji znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ter zelenega gospodarstva, ali na višjih vodstvenih položajih v vseh sektorjih;

Dopust iz družinskih razlogov in dopust za oskrbo

27.  ugotavlja, da je Komisija umaknila revizijo direktive o porodniškem dopustu, ter jo poziva, naj predloži ambiciozen predlog z visokimi standardi v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji in v posvetovanju s civilno družbo, da bi zagotovili boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo ženske med porodniškim dopustom plačane in bodo imele socialno zaščito, s čimer bi podprli družine in se borili proti neenakostim, okrepili socialno in ekonomsko neodvisnost žensk ter preprečili, da bi bile zaradi otrok finančno kaznovane; poudarja, da morajo porodniški dopust spremljati učinkoviti ukrepi za varstvo pravic nosečnic ter mladih in doječih mater ter mater samohranilk, in sicer v skladu s priporočili Mednarodne organizacije dela in Svetovne zdravstvene organizacije;

28.  poziva k boljši uskladitvi različnih vrst dopusta na ravni EU in na ravni držav članic v sodelovanju s socialnimi partnerji; poudarja, da boljši dostop do različnih vrst dopusta ljudem daje boljši vpogled v možnosti zanj v različnih življenjskih obdobjih ter povečuje vključenost v zaposlovanje, splošno učinkovitost in zadovoljstvo pri delu; ugotavlja, da lahko socialni partnerji na področjih, kjer ni nobenih določb za dopust ali obstoječe določbe veljajo za nezadostne, prevzamejo vlogo pri določanju novih ali pri posodabljanju veljavnih določb za porodniški, očetovski in starševski dopust;

29.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno nadomestilo za dohodek in socialno zaščito med kakršnim koli dopustom iz družinskih razlogov ali dopustom za oskrbo, da bodo lahko zlasti delavci z nizkim dohodkom izkoriščali ukrepe glede dopusta enako kot drugi;

30.  poziva Komisijo, naj objavi poročilo o izvajanju direktive o starševskem dopustu, in jo skupaj s socialnimi partnerji poziva, naj preuči, da bi ponudili ustrezno podaljšanje minimalnega trajanja starševskega dopusta z ustreznim nadomestilom za dohodek in socialno zaščito s štirih na najmanj šest mesecev ter da bi zvišali starost otroka, za katerega je mogoče vzeti starševski dopust; poudarja, da bi morali imeti starši določeno prožnost pri koriščenju dopusta po delih ali naenkrat; poziva države članice in socialne partnerje, naj preučijo svoje sisteme finančnih nadomestil za starševski dopust, da bi dosegli ustrezno raven nadomestila za dohodek, ki bi delovala kot spodbuda ter bi moške spodbujala h koriščenju starševskega dopusta za dlje kot le za minimalno obdobje, zagotovljeno z direktivo; ponovno poudarja, da bi si morala starša starševski dopust enakopravno razdeliti, znaten del dopusta pa bi moral ostati neprenosljiv(34); poudarja, da je treba oba starša obravnavati enako pri pravici do dohodka in trajanju dopusta;

31.  ugotavlja, da so zaposleni starši invalidnih otrok bolj izpostavljeni; zato poziva Komisijo, naj izboljša in okrepi določbe iz Direktive 2010/18/EU o pogojih upravičenosti do starševskega dopusta in podrobnih pravilih za odobritev starševskega dopusta staršem invalidnih otrok ali otrok z resno ali dolgotrajno resno boleznijo; poziva države članice, naj glede tega podaljšajo možnost starševskega dopusta za te starše tudi po zakonsko določeni starosti otroka, določeni v direktivi, ter naj jim omogočijo dodaten porodniški, očetovski (če obstaja) in starševski dopust;

32.  meni, da je spodbujanje individualizacije pravice do ureditve dopusta in vloge očetov pri vzgoji otrok prek koriščenja dopusta, bistvenega pomena pri doseganju uravnoteženega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja glede na spol ter cilja strategije Evropa 2020 glede zaposlitve za moške in ženske;

33.  poziva Komisijo, naj, da bi staršem z otroki ali ljudem z oskrbovanimi družinskimi člani omogočila doseganje boljšega ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem, pripravi utemeljene in skladne pobude o:

sicer priznava, da so nekatere države članice že sprejele proaktivne ukrepe za očetovski dopust in dopust za oskrbo;

34.  poziva države članice, naj prek delavske zakonodaje in zakonodaje o socialni varnosti uvedejo „dobropise za oskrbo“ za ženske in moške kot enakovredna obdobja za pridobitev pravic iz pokojninskega zavarovanja, da bi zaščitili ljudi, ki prekinejo zaposlitev zaradi nudenja neformalne in neplačane oskrbe oskrbovancu ali družinskemu članu, s čimer bi priznali prispevek oskrbovalcev v družbi kot celoti; spodbuja države članice, naj si izmenjujejo najboljše prakse na tem področju;

Skrb za oskrbovane osebe

35.  poziva države članice, naj do leta 2020 učinkovito izvedejo barcelonske cilje in podprejo okvir kakovosti iz leta 2014 o predšolski vzgoji in varstvu;

36.  opozarja, da vlaganje v socialne storitve, vključno z infrastrukturo, pomembno vpliva na zaposlovanje, poleg tega pa predstavlja tudi pomemben dodaten prihodek za javni sektor v obliki obdavčitve plač in prispevkov za socialno varnost; poziva države članice, naj vlagajo v visokokakovostno predšolsko vzgojo in varstvo ter oskrbo starejših in vzdrževanih oseb; poziva jih, naj zagotovijo, da bodo te storitve na voljo, cenovno dosegljive in splošno dostopne, tako da na primer preučijo povečanje javnih izdatkov za storitve oskrbe, vključno s programi za samostojno življenje, ter naj bolj izkoristijo sredstva EU; poziva, naj se pregled večletnega finančnega okvira izkoristi za povečanje naložb v socialne storitve in infrastrukturo, zlasti prek Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega sklada za strateške naložbe; poziva države članice, naj preučijo odobritev brezplačnega dostopa do storitev oskrbe za družine, ki živijo v revščini in socialni izključenosti; ravno tako ugotavlja, da nezadostne naložbe v strukture in storitve javnega varstva nesorazmerno vplivajo na starše samohranilce, med katerimi so v veliki večini ženske;

37.  poudarja, da je treba priznati delo ljudi, ki svoj čas in znanje posvečajo skrbi za starejše in oskrbovane osebe;

38.  poudarja, da skrb za invalidne otroke predstavlja poseben izziv za zaposlene starše, ki bi ga družba morala priznati, javne politike in kolektivna pogajanja pa podpreti; poziva države članice, naj pri zagotavljanju predšolskega varstva posebno pozornost namenijo ne le dostopnosti, ampak tudi kakovosti tega varstva, zlasti za otroke iz okolij z omejenimi možnostmi in invalidne otroke;

39.  poziva države članice, naj podprejo fiskalno politiko kot močan vzvod za izboljšanje ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem ter spodbujajo zaposlovanje žensk;

40.  poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo cilje glede oskrbe starejših, invalidov in drugih oskrbovanih oseb, ki bodo podobni barcelonskim ciljem, imeli pa bodo orodja za spremljanje, s katerimi bo mogoče meriti kakovost, dostopnost in cenovno dosegljivost; poziva Eurostat, Eurofond in Evropski inštitut za enakost spolov (zaradi njegovega indeksa o enakosti spolov), naj zberejo ustrezne podatke in izvedejo študije v podporo temu delu;

41.  poziva države članice, naj okrepijo mrežo specializiranih storitev zagotavljanja oskrbe starejših, zlasti z vzpostavitvijo mrež storitev na domu; pri tem poudarja, da morajo biti politike za oskrbo starejših prilagojene potrebam posameznikov in po možnosti upoštevati željo starejšega glede mesta oskrbe;

42.  poziva Komisijo, naj določi evropske standarde kakovosti za vse storitve oskrbe, tudi glede razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne dosegljivosti oskrbe, kar bi države članice podprlo pri zviševanju standardov oskrbe; opozarja na obstoječe okvire, kot je evropski okvir kakovosti za storitve dolgoročne oskrbe, ki bi lahko bili vir navdiha; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo politike, s katerimi bodo omogočile in zagotovile deinstitucionalizacijo dolgotrajne oskrbe, kjer je mogoče in na podlagi oskrbe s pomočjo skupnosti;

43.  poudarja, da je pomemben element pri doseganju kakovosti storitev vlaganje v delovno silo(35); zato države članice in socialne partnerje poziva, naj spodbujajo dostojne delovne pogoje in kakovostna delovna mesta za oskrbovalce, vključno z dostojnim plačilom, priznanjem statusa delavca oskrbovalca in razvojem visokokakovostnega poklicnega usposabljanja za oskrbovalce;

Kakovostno zaposlovanje

44.  poudarja veliko število revnih zaposlenih v Evropi, pri čemer morajo nekateri ljudje delati več in dlje ter opravljati celo več služb za dostojen dohodek; poziva države članice in socialne partnerje, naj pripravijo okvir plačne politike z učinkovitimi ukrepi, s katerim se bo mogoče boriti proti plačni diskriminaciji in vsem delavcem zagotoviti ustrezno plačo, na primer z uvedbo minimalne plače na nacionalni ravni, ki bo zagotavljala dostojno življenje, v skladu z nacionalnimi praksami; poziva države članice, naj podprejo kolektivna pogajanja kot pomemben dejavnik pri pripravi plačne politike;

45.  poudarja, da mora ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem temeljiti na pravicah in varnosti delavcev na trgu dela ter na njihovi pravici, da izkoristijo dopust, ne da bi jih omejevale strožje zahteve za mobilnost in prožnost; poudarja dejstvo, da lahko večja prožnost okrepi diskriminacijo na trgu dela, s katero se ta čas srečujejo ženske, in sicer v obliki nižjih plač, nestandardnih oblik zaposlitve in nesorazmerne odgovornosti za neplačane gospodinjske obveznosti, če prej ne bo sprejet jasen pristop vključevanja načela enakosti spolov;

46.  poziva Eurofond, naj še naprej razvija svoje dejavnosti pri spremljanju kakovostnih delovnih mest prek svoje evropske raziskave o delovnih razmerah, ki temelji na konceptu, da se kakovost delovnega mesta oblikuje glede na zaslužek, možnosti, kakovost delovnega časa, uporabo spretnosti in diskrecijsko pravico, socialno okolje, fizično tveganje in intenzivnost dela; poleg tega poziva Eurofond, naj razvija svoje raziskave o politikah, sporazumih s socialnimi partnerji in praksah podjetij, ki podpirajo kakovost delovnih mest(36); poziva Eurofond, naj še naprej spremlja ureditev delovnega časa in analizira javne politike in sporazume s socialnimi partnerji na tem področju, med drugim pa naj tudi ocenjuje potek pogajanj in podporo ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem; poziva Eurofound, naj razvije raziskavo o tem, kako gospodinjstva, kjer sta oba partnerja zaposlena, skupaj razporejajo delovni čas in kako jih je mogoče najbolje podpreti;

47.  po drugi strani poudarja, da mora ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem temeljiti na pravicah in varstvu delavcev na trgu dela ter na njihovi pravici, da izkoristijo dopust, ne da bi jih omejevale strožje zahteve za mobilnost in prožnost; hkrati opozarja na razlike v osebnih in družinskih razmerah delavcev, zato meni, da bi morali imeti zaposleni možnost izkoristiti prožno ureditev dela, da bi jih prilagodili posebnim razmeram v različnih življenjskih obdobjih; meni, da bi lahko s tako prožnostjo, prilagojeno delavcu, spodbudili večjo zaposlenost med ženskami; podarja, da imajo zaposleni in delojemalci skupno odgovornost, da oblikujejo najbolj ustrezno ureditev in se o njej dogovorijo; poziva Komisijo, naj v državah članicah opredeli razmere na področju pravice delavca, da zahteva prožno delovno ureditev;

48.  podpira zamisel o pametnem delu kot pristop za organizacijo dela s kombinacijo prožnosti, samostojnosti in sodelovanja, ki ne zahteva nujno prisotnosti na delovnem ali katerem drugem vnaprej določenem mestu in delavcu omogoča oblikovanje delovnega časa, vendar pa v vsakem primeru upošteva maksimalno omejitev dnevnega in tedenskega delovnika v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami; poudarja potencial pametnega dela za boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, zlasti za starše, ki se vračajo ali vstopajo na trg dela po porodniškem ali starševskem dopustu; vendar zavrača prehod s kulture prisotnosti na kulturo stalne razpoložljivosti; poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj pri oblikovanju politik pametnega dela zagotovijo, da ne bodo dodatno obremenile delavca, temveč okrepile zdravo ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem in povečale dobrobit delavcev; poudarja, da se je treba osredotočiti na doseganje delovnih ciljev, da bi preprečili zlorabe teh novih oblik dela; poziva države članice, naj spodbujajo potencial tehnologij, kot so digitalni podatki, visokohitrostni internet, avdio in video tehnologije za ureditev pametnega dela (na daljavo);

49.  poudarja, da imajo alternativni poslovni modeli, kot so zadruge in vzajemne družbe, ogromen potencial za doseganje enakosti spolov in zdravega ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem, še posebej v nastajajočem digitalnem okolju pametnega dela, glede na to, da je raven udeležbe zaposlenih pri odločanju višja; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo vpliv zadrug in alternativnih poslovnih modelov na enakost spolov in ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, zlasti v tehnološkem sektorju, in določijo politike za spodbujanje in izmenjavo modelov najboljših praks;

50.  je zaskrbljen zaradi vse večjega obsega neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom, še posebej pri ženskah, ki morajo skrbeti za druge, kar povečuje tveganje revščine pri zaposlenih; poudarja, da je treba delavcu, ki se odloči za delo s krajšim delovnim časom, v skladu z direktivo o delu s krajšim delovnim časom(37) zagotoviti kakovost zaposlitve in preprečiti njegovo diskriminacijo v primerjavi z delavci s polnim delovnim časom, in poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje te direktive; poziva države članice, naj delavcem s krajšim delovnim časom, delavcem, ki se soočajo s prekinitvijo delovnega razmerja, in delavcem z obdobji, v katerih niso delali ali so delali manjše število ur, zagotovijo pravico do dostojne pokojninske sheme brez kakršne koli oblike diskriminacije;

51.  je zaskrbljen zaradi zlorab pogodb brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti in uporabe izkoriščevalskih pogodb, neprostovoljnih pogodb za določen čas, nerednega, nepredvidljivega in predolgega delovnika ter slabih pripravništev, kar onemogoča zdravo ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem na dolgi rok; zato poziva države članice in socialne partnerje, naj nemudoma začnejo reševati vprašanje prekarnih zaposlitev, s katerimi se soočajo zlasti mladi in ženske;

52.  poudarja, da so predolg in nereden delovnik ter prekratka obdobja počitka, negotovost zaposlitve in pričakovanje nesorazmernih rezultatov glavni dejavniki za višjo raven stresa, slabo telesno in duševno zdravje ter nesreče na delovnem mestu in poklicne bolezni; poudarja, da prožen in predvidljiv delovnik pozitivno vpliva na ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem(38); poziva države članice in socialne partnerje, naj z izvajanjem vse ustrezne zakonodaje zajamčijo delovni čas ter zagotovijo obdobje tedenskega počitka; opozarja na obveznost Komisije, da spremlja izvajanje direktive o delovnem času in preuči začetek postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki te direktive ne spoštujejo;

53.  poleg tega poziva Komisijo in države članice, socialne partnerje in deležnike, naj se osredotočijo na inovativno organizacijo na delovnem mestu in naj uskladijo tako potrebe poklicnega in zasebnega življenja za ženske in moške kot poslovno produktivnost/donosnost; je seznanjen, da najboljše evropske prakse v številnih velikih podjetjih ali mrežah malih in srednjih podjetij nedvomno dokazujejo pozitivno povezavo med večjim zaposlovanjem žensk, ravnotežjem med poklicnim in zasebnim življenjem ter konkurenčnostjo podjetij v smislu zniževanja odsotnosti, proizvodne vrzeli, prometa, privlačnosti za nove talente, lojalnosti, prerazporeditve sredstev za razvoj programov socialne varnosti ter povečanja življenjskega standarda in prostega časa;

54.  poudarja, da se ženske in osebe LGBTI soočajo s posebnimi ovirami na podlagi spola in stresom na delovnem mestu, vključno z nadlegovanjem, izključenostjo, diskriminacijo ali spolnimi stereotipi, kar negativno vpliva na njihovo dobro počutje na delovnem mestu, ogroža njihovo duševno zdravje in možnosti poklicnega napredovanja; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za reševanje teh neugodnih razmer, tako da zagotovijo pravilno izvajanje ustrezne protidiskriminacijske zakonodaje kot tudi programe vseživljenjskega učenja, ki upoštevajo enakost spolov, ter naj sodelujejo s sindikati in organizacijami civilne družbe;

55.  spodbuja države članice, naj razvijejo in okrepijo nacionalne organe delovne inšpekcije, tako da jim zagotovijo finančne pogoje ter finančna sredstva in človeške vire, ki bi omogočili njihovo učinkovito prisotnost na terenu in bi se lahko borili proti negotovim oblikam zaposlitve in neurejenosti dela ter diskriminaciji na delovnem mestu in glede plač, zlasti z vidika enakosti žensk in moških;

56.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo št. 2006/54/ES o enakem obravnavan ju, ter Komisijo, naj jo pregleda, poleg tega pa naj med podjetji spodbujajo izvajanje načrtov za enakost spolov, vključno z ukrepi za odpravo desegregacije, razvojem plačnih sistemov ter ukrepi za podporo žensk na njihovi poklicni poti; poudarja pomembno vlogo organov za enakost pri pomoči žrtvam diskriminacije in obravnavi spolnih stereotipov; poziva države članice, naj uvedejo zakonodajne ukrepe, ki zagotavljajo uresničevanje načel enakih možnosti ter enakega obravnavanja žensk in moških pri delu;

57.  ponovno poziva Svet, naj hitro sprejme predlog direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

58.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo socialno varnost, socialno zaščito in nadomestila v primeru bolniškega dopusta, da bi omogočili resnično ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem;

Kakovost življenja

59.  poudarja, da je pojem „kakovost življenja“ širši od „življenjskih razmer“ in se nanaša na splošno dobrobit posameznika v družbi ter označuje vrsto razsežnosti človeškega obstoja kot bistvenega za izpopolnjeno človeško življenje(39);

60.  poudarja, da neenakost na področju prostega časa in porazdelitve odgovornosti med ženskami ter moškimi lahko vpliva na osebni razvoj žensk, njihovo učenje novih spretnosti, znanj in jezikov, sodelovanje v družbenem, političnem, kulturnem in skupnostnem življenju ter še posebej na njihov ekonomski položaj;

61.  poudarja, da se vsaka oblika diskriminacije žensk, vključno s segregacijo na podlagi spola, razlikami v plačah in pokojninah, spolnimi stereotipi ter visoko ravnjo stresa pri usmerjanju poklicnega in zasebnega življenja odražajo v visoki stopnji telesne nedejavnosti žensk ter močno vplivajo na njihovo telesno in duševno zdravje(40); poudarja, da se je pomembno boriti proti stereotipom tako, da se od osnovne šole dalje na vseh stopnjah izobraževanja spodbuja in zagovarja enakost spolov; poziva države članice in socialne partnerje, naj izvedejo in podprejo kampanje za ozaveščanje in obveščanje javnosti ter programe za spodbujanje enakosti spolov in boj proti stereotipom;

62.  poudarja pomen vseživljenjskega učenja za osebni razvoj delavcev, vključno s prilagajanjem na spreminjajoče se delovne pogoje; spodbuja Komisijo in države članice, naj spodbujajo vseživljenjsko učenje; poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj oblikujejo ter uvedejo politike, ki določajo dopust za izobraževanje in usposabljanje ter poklicno usposabljanje na delovnem mestu in vseživljenjsko učenje, in sicer tudi v drugih državah članicah; poziva jih, naj zagotovijo, da bo učenje na delovnem mestu in izven njega, vključno s plačanimi študijskimi možnostmi, dostopno vsem delavcem, predvsem tistim v prikrajšanem položaju, s poudarkom na delavkah v sektorjih, kjer so ženske strukturno premalo zastopane;

63.  poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti socialnim in ekonomskih neenakostim; poziva države članice, naj spodbujajo ukrepe, s katerimi bi uvedli ustrezne sheme minimalnega dohodka v skladu z nacionalno prakso in tradicijo, da bi vsem ljudem omogočili dostojno življenje, podprli polno sodelovanje v družbi in zagotovili neodvisnost v vseh življenjskih obdobjih;

o
o   o

64.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 348, 28.11.1992, str. 1. (2) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 163. (3) UL L 68, 18.3.2010, str. 13. (4) UL L 353, 28.12.2013, str. 7. (5) UL L 180, 15.7.2010, str. 1. (6) UL L 303, 2.12.2000, str. 16. (7) UL L 299, 18.11.2003, str. 9. (8) UL L 14, 20.1.1998, str. 9. (9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0059. (10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0207. (11) UL C 93, 9.3.2016, str. 110. (12) UL C 36, 29.1.2016, str. 18. (13) UL C 316, 30.8.2016, str. 2. (14) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0218. (15) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0351. (16) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0042. (17) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0226. (18) UL C 175, 15.6.2011, str. 8. (19) 3073. seja Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov v Bruslju 7. marca 2011. (20) Demografsko poročilo Eurostata za leto 2015. (21) Eurofound (2015): Prve ugotovitve: Šesta evropska raziskava o delovnih razmerah. (22) http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/submitViewTableAction.do (23) Eurofound (2013), Caring for children and dependants: Effect on carers of young workers (Skrb za otroke in oskrbovane osebe: učinek na poklicno pot mladih delavcev). (24) Eurofound (2015): Prve ugotovitve: Šesta evropska raziskava o delovnih razmerah. (25) Podatki Eurostata za leto 2010, poročilo Komisije za leto 2015 o enakosti med moškimi in ženskami v Evropski uniji (SWD(2016)0054). (26) Evropska raziskava o kakovosti življenja 2012 agencije Eurofound. (27) Eurofound (2015), Early childhood care: working conditions, training and quality of services – A systematic review (Predšolsko varstvo: delovni pogoji, usposabljanje in kakovost storitev – sistematični pregled). (28) Vmesno poročilo o barcelonskih ciljih z dne 29. maja 2013 z naslovom Razvoj storitev varstva predšolskih otrok v Evropi za trajnostno in vključujočo rast (COM(2013)0322). (29) Eurofound (2013), Caring for children and dependants: Effect on carers of young workers (Skrb za otroke in oskrbovane osebe: učinek na poklicno pot mladih delavcev). (30) Poročilo agencije Eurofound z naslovom Sustainable work over the life course: Concept paper (Trajnostno delo v vseh življenjskih obdobjih: konceptualni dokument) (2015). (31) Raziskovalni dokument centra Cedefop: Training leave. Policies and practices in Europe (Dopust zaradi usposabljanja. Politike in prakse v Evropi), 2010. (32) Priporočilo Komisije 2013/112/EU. (33) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES (P8_TA(2015)0351). (34) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2016 o uporabi Direktive Sveta 2010/18/EU (P8_TA(2016)0226). (35) Eurofound (2015), Early childhood care: working conditions, training and quality of services – A systematic review (Predšolsko varstvo: delovni pogoji, usposabljanje in kakovost storitev – sistematični pregled). (36) Eurofoundovo poročilo o smernicah razvoja na področju kakovosti delovnih mest v Evropi (Trends in job quality in Europe) (2012) in Eurofoundovo poročilo o konvergenci in divergenci kakovosti delovnih mest v Evropi, 1995–2010 (Convergence and divergence of job quality in Europe 1995-2010) (2015). (37) Direktiva Sveta 97/81/ES. (38) Eurofondova Evropska raziskava o delovnih razmerah agencije. (39) Tretja evropska raziskava kakovosti življenja, Eurofound. (40) Študija Generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko Unije iz marca 2016 z naslovom »Differences in Men’s and Women’s Work, Care and Leisure Time« (Razlike v delovnem času, skrbi za druge in prostem času moških ter žensk).