Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb glede sodelovanja Republike Hrvaške kot pogodbenice Sporazuma po njenem pristopu k Evropski uniji (14381/2013 – C8-0120/2016 – 2013/0321(NLE))

P8_TA(2016)0339 A8-0216/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14381/2013),

–  ob upoštevanju Protokola k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb glede sodelovanja Republike Hrvaške kot pogodbenice po njenem pristopu k Evropski uniji (14382/2013),

–  ob upoštevanju prošnje za soglasje, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217, točko (a) člena 218(6) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0120/2016),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0216/2016),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Švicarske konfederacije.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o Tristranskem socialnem vrhu za rast in zaposlovanje in razveljavitvi Sklepa 2003/174/ES (05820/2014 – C8-0164/2016 – 2013/0361(APP))

P8_TA(2016)0340 A8-0252/2016

(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05820/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 352(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0164/2016),

–  ob upoštevanju svoje prehodne resolucije z dne 15. aprila 2014 o predlogu sklepa Sveta o Tristranskem socialnem vrhu za rast in zaposlovanje(1),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0252/2016),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0377.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES (07532/2/2016 – C8-0227/2016 – 2013/0302(COD))

P8_TA(2016)0341 A8-0256/2016

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (07532/2/2016 – C8-0227/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 21. januarja 2014(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 31. januarja 2014(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2013)0622),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za promet in turizem za drugo obravnavo (A8-0256/2016),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 177, 11.6.2014, str. 58. (2) UL C 126, 26.4.2014, str. 48. (3) Sprejeta besedila, 15.4.2014, P7_TA(2014)0343.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC), ki izvajajo SGP, na drugi strani (10107/2016 – C8-0243/2016 – 2016/0005(NLE))

P8_TA(2016)0342 A8-0242/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10107/2016),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Južnoafriške razvojne skupnosti, ki izvajajo SGP, na drugi strani (05730/2016),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 207(3) in (4) ter 209(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0243/2016),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A8-0242/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in držav Južnoafriške razvojne skupnosti, ki izvajajo SGP (Bocvana, Lesoto, Mozambik, Namibija, Južna Afrika in Svazi).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2016 o predlogu direktive Sveta o izvajanju Sporazuma med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) z dne 21. maja 2012, kakor je bil spremenjen 8. maja 2013, o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007 (2016/2794(RSP))

P8_TA(2016)0343 B8-0976/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta o izvajanju Sporazuma med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) z dne 21. maja 2012, kakor je bil spremenjen 8. maja 2013, o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007 (COM(2016)0235),

–  ob upoštevanju Sporazuma med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) z dne 21. maja 2012, kakor je bil spremenjen 8. maja 2013, o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007,

–  ob upoštevanju člena 155 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 101(3) Poslovnika,

A.  ker člen 155(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije socialnim partnerjem omogoča, če ti tako želijo, da dialog med njimi na ravni Unije privede do pogodbenih razmerij, tudi sporazumov;

B.  ker člen 155(2) Pogodbe določa, da se sporazumi, sklenjeni na ravni Unije, lahko začnejo izvajati na skupno zahtevo podpisnic s sklepom Sveta, sprejetim na predlog Komisije;

C.  ker delavci v ribiškem sektorju potrebujejo posebno zaščito zaradi, med drugim, posebnih značilnosti dela na ribiških plovilih, saj je v tem sektorju veliko nesreč s smrtnim izidom in brez smrtnega izida, v tem nevarnem delovnem okolju pa sta veliko bolj kot v drugih sektorjih visoka tudi tveganje in pojavnost poklicnih bolezni; ker je v tem sektorju nejasna razdelitev med delovnimi časom, počitkom in prostim časom, utrujenost, ki je deloma posledica nezadostnega počitka, pa vpliva na zdravje in varnost; ker so zelo razširjena neformalna in netipična delovna razmerja in ureditve na področju plač, vključno s sistemi, ki temeljijo na deležih članov posadke;

D.  ker konvencija Mednarodne organizacije dela št. 188 skupaj s priporočilom št. 199 zajema poglavitna vprašanja za zagotavljanje dostojnih delovnih in življenjskih razmer na krovu, vključno z odgovornostjo lastnikov ribiških plovil in kapitanov za varnost in zdravje delavcev (člen 8), opredelitvijo minimalne starosti za zaposlitev in varstva mladih delavcev (člen 9), obveznimi zdravniški pregledi in spričevali (členi 10 do 12), časom počitka (člena 13 in 14), seznami posadk (člen 15), pogodbami o zaposlitvi z navedbo nalog in delovnih pogojev (členi 16 do 20), pravico do repatriacije (člen 21), zaposlovanjem in nameščanjem (člen 22), rednim izplačevanje ribičev in družinskimi transferji (člena 23 in 24), standardi bivanja in prehrane (členi 25 do 28), opredelitvijo standardov varnosti pri delu in zdravju ter zdravstvene oskrbe na krovu (členi 29 do 33), socialno varnostjo (členi 34 do 37), zavarovanjem v primeru smrti, poškodb in bolezni, povezanih z delom (člena 38 in 39), skladnostjo in izvrševanjem (členi 40 do 44);

E.  ker je konvencijo št. 188 Mednarodne organizacije dela do zdaj ratificiralo le osem držav; ker sta jo ratificirali le dve državi članici EU (Francija in Estonija), in to kljub sklepu Sveta, da se pooblastijo države članice EU za ratifikacijo te konvencije; ker bi morale EU in države članice imeti osrednjo vlogo pri uveljavljanju dostojnega plačila in delovnih razmer v ribiškem sektorju;

F.  ker se sporazum uporablja za vse ribiče, zaposlene na ribiških plovilih, ki so registrirana v državah članicah EU ali plujejo pod njihovo zastavo in se ukvarjajo z gospodarskim ribolovom; ker si bo EU z vključitvijo sporazuma socialnih partnerjev o konvenciji Mednarodne organizacije dela o delu na področju ribolova v svojo zakonodajo okrepila možnosti, da bo lahko spodbujala izvajanje konvencije pri svojih partnericah po vsem svetu in bo tako prispevala k pravičnim in enakim konkurenčnim pogojem v ribiškem sektorju na svetovni ravni ter k boju proti najhujšim oblikam izkoriščanja ribičev, kot so prisilno delo, trgovina z ljudmi in delo otrok;

1.  je seznanjen s predlogom Komisije za direktivo Sveta o izvajanju Sporazuma med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) z dne 21. maja 2012, kakor je bil spremenjen 8. maja 2013, o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007; obžaluje pa, da so socialni partnerji tako pozno predložili sporazum Svetu, saj je bil dokončan že leta 2013; poudarja, kako pomemben je socialni dialog, tudi na evropski ravni;

2.  pozdravlja dejstvo, da sporazum, ki so ga sklenili socialni partnerji, in predlog Komisije določata zgolj najmanjše zahteve, kar državam članicam in/ali socialnim partnerjem omogoča sprejemanje ukrepov, ki so za delavce na posameznih področjih ugodnejši; ugotavlja, da ta sporazum velja tudi za samozaposlene ribiče, ki delajo skupaj z delavci na istem ribiškem plovilu; poudarja, da je treba še dopolniti določbe v zvezi s plačami, socialno zaščito in socialno varnostjo ter tako delavcem in njihovim družinam zagotoviti primeren dohodek, tudi v primeru poškodbe, nesreče ali smrti; poudarja, da je pomembno vzpostaviti mehanizme za izvajanje sporazuma, vključno s pripravo ustreznih inšpekcijskih pregledov in ukrepov izvrševanja;

3.  priporoča, naj se nemudoma sprejme direktiva Sveta, kakor zahtevajo socialni partnerji;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in socialnim partnerjem.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2016 o najnovejših dogodkih na Poljskem in njihovem vplivu na temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (2016/2774(RSP))

P8_TA(2016)0344 B8-0977/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodb, zlasti členov 2, 3, 4, in 6 Pogodbe o Evropski unij (PEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju ustave Republike Poljske,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 z naslovom Novi okvir EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158),

–  ob upoštevanju svoje razprave z dne 19. januarja 2016 o razmerah na Poljskem,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o razmerah na Poljskem(1),

–  ob upoštevanju sprejetja mnenja Komisije z dne 1. junija 2016 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 27. julija 2016 v zvezi z načelom pravne države na Poljskem,

–  ob upoštevanju mnenja strokovnjakov Sveta Evrope z dne 6. junija 2016 o treh osnutkih zakonov o poljskih javnih medijih,

–  ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 11. marca 2016 o predlogih sprememb k zakonu z dne 25. junija 2015 o poljskem ustavnem sodišču,

–  ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 13. junija 2016 o zakonu z dne 15. januarja 2016, s katerim se spreminjajo zakon o policiji in nekateri drugi zakoni,

–  ob upoštevanju poročila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 15. junija 2016, ki ga je pripravil po obisku Poljske od 9. do 12. februarja 2016,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker EU temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, načela pravne države in človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ker so te vrednote skupne vsem državam članicam v družbi, kjer prevladujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakost med moškimi in ženskami, in ker so to potrdili tudi poljski državljani na referendumu leta 2003;

B.  ker člen 6(3) Pogodbe o Evropski uniji potrjuje, da so temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter kakor izhajajo iz skupne ustavne tradicije držav članic, splošna načela prava EU;

C.  ker EU deluje na podlagi domneve medsebojnega zaupanja, da države članice spoštujejo demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice, kot je zapisano v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in Listini o temeljnih pravicah;

D.  ker člen 9 poljske ustave določa, da Republika Poljska spoštuje mednarodno pravo, ki je zanjo zavezujoče;

E.  ker je načelo pravne države eno od skupnih vrednot, na katerih temelji EU, in ker je Komisija, skupaj s Parlamentom in Svetom, v skladu s Pogodbama odgovorna za spoštovanje načela pravne države kot temeljne vrednote Unije in zagotavljanje, da se spoštujejo zakoni, vrednote in načela EU;

F.  ker je neodvisnost sodstva zapisana v členu 47 Listine o temeljnih pravicah in členu 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter je bistven pogoj demokratičnega načela delitve oblasti, kar se odraža tudi v členu 10 poljske ustave;

G.  ker sta delitev oblasti in neodvisnost sodstva jedro demokratičnega sistema in se ju ne sme spodkopavati;

H.  ker so nedavni dogodki na Poljskem, zlasti spor v zvezi s sestavo in delovanjem ustavnega sodišča, ter neobjava sodb ustavnega sodišča vzbudili zaskrbljenost o spoštovanju načela pravne države;

I.  ker je Beneška komisija v svojem mnenju o predlogih sprememb zakona o ustavnem sodišču pozvala poljske državne organe, naj objavijo, v celoti spoštujejo in izvajajo sodbe sodišča, hkrati pa poudarila, da bi omenjeni predlogi sprememb resno ogrozili delo sodišča in povzročili, da bo sodišče neučinkovito v vlogi varuha ustave;

J.  ker je ohromitev ustavnega sodišča Komisijo spodbudila, da je začela dialog s poljsko vlado na podlagi okvira za pravno državo ter z namenom, da zagotovi popolno spoštovanje načela pravne države; ker je po intenzivnem dialogu s poljskimi oblastmi ter zaradi pomanjkanja napredka poljske vlade pri reševanju ustavne krize Komisija menila, da mora podati uradno oceno sedanjih razmer v obliki mnenja;

K.  ker kljub nadaljnjim razpravam s poljskimi organi vprašanja, ki ogrožajo načelo pravne države na Poljskem, niso bila zadovoljivo rešena in Komisija meni, da je na Poljskem načelo pravne države sistemsko ogroženo; ker je zato poljskim organom podala konkretna priporočila, kako naj se hitro odzovejo na pomisleke Komisije;

L.  ker je okvir pravne države namenjen obravnavi sistemskih groženj pravni državi v kateri koli državi članici EU, zlasti v razmerah, ki jih ni mogoče učinkovito rešiti s postopki ugotavljanja kršitev in kjer nadzorni mehanizmi pravne države na nacionalni ravni očitno ne morejo več učinkovito obravnavati teh groženj;

M.  ker je EU zavezana k spoštovanju svobode in pluralizma medijev, pravice do obveščanja in svobode izražanja, kot je določeno v členu 11 Listine o temeljnih pravicah in v členu 10 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter se odraža tudi v členu 14 poljske ustave;

N.  ker je že sprejeti poljski zakon o medijih ter njegove na novo predlagane spremembe, zlasti v zvezi z upravljanjem, uredniško neodvisnostjo in institucionalno samostojnostjo javnih medijev, zbudil pomisleke glede spoštovanja svobode izražanja in svobode medijev ter pluralizma;

O.  ker so strokovnjaki Sveta Evrope po razgovorih s poljskimi oblastmi o svežnju treh osnutkov zakonov o javnih medijih sklenili, da so potrebne izboljšave, zlasti na področju upravljanja, vsebine, javnega poslanstva in zaščite novinarjev;

P.  ker so pravice do svobode in varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter varstva osebnih podatkov določene v členih 6, 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah in členih 5 in 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter tudi v členih 31 in 47 poljske ustave;

Q.  ker Beneška komisija v svojem mnenju o spremembah zakona o policiji in nekaterih drugih zakonov navaja, da postopkovna jamstva in materialni pogoji, določeni v zakonu o policiji za izvajanje tajnega nadzorovanja, ne zadostujejo za preprečevanje prekomernega nadzorovanja ali neupravičenega poseganja v zasebnost in varstvo podatkov posameznikov; v zvezi s tem opozarja, da sta Sodišče Evropske unije in Evropsko sodišče za človekove pravice poudarila, da je treba vzpostaviti učinkovit mehanizem spremljanja in po možnosti sodni nadzor, da se zagotovi nadzor nad temi dejavnostmi;

R.  ker novi protiteroristični zakon vzbuja enake pomisleke v zvezi s skladnostjo zlasti s členi 5, 8, 10 in 11 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in s poljsko ustavo;

S.  ker Evropska komisija meni, da ne bo učinkovitega pregleda skladnosti z ustavo za zakonodajne akte, kot so posebej občutljivi novi zakonodajni akti, ki jih je nedavno sprejel Sejm, vključno z določbami o temeljnih pravicah, dokler se ustavnemu sodišču preprečuje, da v celoti zagotovi učinkovit ustavni pregled;

T.  ker Beneško komisijo sestavljajo neodvisni strokovnjaki ustavnega prava, ki so jih imenovale vse članice Sveta Evrope, tudi Poljska, in ker je njihovo mnenje najmerodajnejša razlaga obveznosti držav članic Sveta Evrope v zvezi z načelom pravne države in demokracije; ker je sedanja poljska vlada neposredno vprašala Beneško komisijo za mnenje;

U.  ker so pravica do poštenega sojenja, domneva nedolžnosti in pravica do obrambe določene v členih 47 in 48 Listine o temeljnih pravicah, členu 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter v členih 41, 42 in 45 poljske ustave;

V.  ker komisar Sveta Evrope za človekove pravice v svojem poročilu po obisku na Poljskem meni, da lahko nedavno sprejete spremembe zakona o kazenskem postopku in zakona o tožilstvu ogrozijo pravico do poštenega sojenja v kazenskih postopkih, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe, zlasti v primerih, kjer ni dovolj jamstev za preprečevanje zlorabe oblasti, ter načelo delitve oblasti;

W.  ker je v skladu z Listino o temeljih pravicah, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice spolno in reproduktivno zdravje žensk sestavni del človekovih pravic, vključno s pravico do življenja in dostojanstva, varovanja pred nečloveškim ali poniževalnim ravnanjem, pravico do zdravstvenega varstva, zasebnosti in izobraževanja ter prepovedjo diskriminacije, kar se odraža tudi v poljski ustavi;

X.  ker je učinkovit, nepristranski, poklicni in politično nevtralni sistem javne uprave temeljni element demokratičnega upravljanja, a ker kaže, da novi zakon o javni upravi ogroža ta načela ter člen 153 poljske ustave;

Y.  ker je poljsko ustavno sodišče ocenilo, da je več zakonskih določb, sprejetih 22. julija 2016, še vedno protiustavnih;

Z.  ker je poljski okoljski minister odobril načrt o povečanju količine lesa, ki se pridobiva iz Beloveškega gozda; ker je, potem ko je Nacionalni svet za ohranjanje narave temu načrtu nasprotoval, vlada zamenjala 32 od njegovih 39 članov; ker je Komisija 16. junija 2016 začela postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z Beloveškim gozdom;

1.  poudarja, da je bistveno zagotoviti, da se v celoti ohranijo skupne evropske vrednote iz člena 2 PEU in poljske ustave ter da se zagotovijo temeljne pravice iz Listine o temeljnih pravicah;

2.  ponovno poudarja svoje stališče iz resolucije z dne 13. aprila 2016 o razmerah na Poljskem, zlasti glede ohromitve ustavnega sodišča, ki ogroža demokracijo, temeljne pravice in načelo pravne države na Poljskem;

3.  izraža obžalovanje in zaskrbljenost, ker do sedaj ni prišlo do kompromisa in ker se niso izvajala priporočila Beneške komisije z dne 11. marca 2016; obžaluje tudi, da poljska vlada ni objavila vseh sodb ustavnega sodišča, vključno s tistimi z dne 9. marca in 11. avgusta 2016;

4.  pozdravlja odločno namero Komisije, da si bo prizadevala za konstruktiven in ploden dialog s poljsko vlado, da bi se našla hitra in konkretna rešitev za zgoraj navede sistemske grožnje načelu pravne države; poudarja, da mora biti dialog voden nepristransko, v duhu sodelovanja ter mora temeljiti na dejstvih, hkrati pa spoštovati pristojnosti EU in njenih držav članic v skladu s pogodbama ter načelo subsidiarnosti;

5.  ugotavlja, da sta bila po opravljeni oceni razmer na Poljskem sprejeta mnenje Komisije in poznejše priporočilo v sklopu okvira za pravno državo; pričakuje, da bo Komisija Parlamentu omogočila dostop do tega mnenja v skladu s Prilogo II okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo;

6.  poziva poljsko vlado, naj sodeluje s Komisijo v skladu z načelom iskrenega sodelovanja, zapisanem v pogodbi in jo spodbuja, naj uporabi tri mesece, ki ji jih je odobrila Komisija, in v sodelovanju z vsemi strankami, zastopanimi v Sejmu, poišče kompromis, ki bi rešil trenutno ustavno krizo, pri tem pa spoštuje mnenje Beneške komisije in priporočilo Evropske komisije;

7.  poziva Komisijo kot varuhinjo pogodb, naj kot naslednji korak spremlja ukrepe poljskih organov na podlagi pooblastil, hkrati pa Poljski še naprej zagotavlja polno podporo pri iskanju ustreznih rešitev za okrepitev pravne države;

8.  je zaskrbljen zaradi nedavnih hitrih zakonodajnih sprememb, ki potekajo na drugih področjih brez ustreznih posvetovanj, do katerih je prišlo ob nepopolnem delovanju ustavnega sodišča, ter poziva Komisijo, naj opravi oceno sprejete zakonodaje glede na skladnost s primarnim in sekundarnim pravom EU in vrednotami, na katerih temelji Unija, ob upoštevanju priporočil Beneške komisije z dne 11. junija 2016, komisarja za človekove pravice Sveta Evrope z dne 15. junija 2016 in priporočila Komisije v zvezi z načelom pravne države z dne 27. julija 2016, zlasti:

9.  poziva Komisijo, naj Parlament redno, podrobno in na pregleden način obvešča o doseženem napredku in sprejetih ukrepih;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope in predsedniku Republike Poljske.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0123.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2016 o odnosih med EU in Tunizijo v aktualnem regionalnem kontekstu (2015/2273(INI))

P8_TA(2016)0345 A8-0249/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 8 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju končnega poročila misije EU za opazovanje volitev o zakonodajnih in predsedniških volitvah v Tuniziji leta 2014,

–  ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice z naslovom Prisons in Tunisia: International Standards versus Reality (Zapori v Tuniziji: mednarodni standardi v primerjavi z resničnostjo) iz marca 2014 in izjav uslužbencev tunizijskega ministrstva za pravosodje,

–  ob upoštevanju enotnega okvira podpore za podporo Evropske unije Tuniziji v obdobju 2014–2015, ki je bil s spremembo Sklepa Komisije C(2014)5160 podaljšan do konca leta 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike(1),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 18. novembra 2015 z naslovom »Pregled evropske sosedske politike« (JOIN(2015)0050),

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma na področju raziskav in inovacij v okviru programa Obzorje 2020, ki ga je Tunizija podpisala 1. decembra 2015,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o začetku pogajanj za prostotrgovinski sporazum med EU in Tunizijo(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 10. marca 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi nujnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Republiko Tunizijo(3);

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/580 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. aprila 2016 o uvedbi nujnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Republiko Tunizijo(4), ki je začela veljati 19. aprila 2016,

–  ob upoštevanju priporočil Pridružitvenega sveta EU-Tunizija z dne 17. marca 2015 o izvajanju akcijskega načrta EU-Tunizija (2013–2017) in skupne izjave Pridružitvenega sveta EU-Tunizija z dne 18. aprila 2016,

–  ob upoštevanju strateškega razvojnega načrta Tunizije za obdobje 2016–2020,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0249/2016),

A.  ker je Tunizija ena od prednostnih držav EU v okviru evropske sosedske politike;

B.  ker je proces mirnega demokratičnega prehoda v Tuniziji uspešen primer v arabskem svetu in je njegova utrditev ključna za stabilnost celotne regije in posledično neposredno tudi za varnost Evrope;

C.  ker je leta 2015 Nobelovo nagrado za mir prejela tunizijska četverica za nacionalni dialog za svoj „odločilni prispevek h gradnji pluralistične demokracije v Tuniziji“;

D.  ker se Tunizija trenutno sooča s težkimi družbenimi in gospodarskimi razmerami, pa tudi z varnostnimi izzivi, ki so večinoma posledica razmer v Libiji; ker te razmere in teroristični napadi v Tuniziji močno škodijo turizmu, ki predstavlja ključen element tunizijskega gospodarstva;

E.  ker je tunizijsko gospodarstvo v veliki meri odvisno od tujih naložb, turizma in izvoza izdelkov v EU in ker lahko gospodarstvo uspeva samo, če je omogočen nadaljnji razvoj demokracije;

F.  ker je bilo pomanjkanje delovnih mest in priložnosti eden izmed glavnih razlogov za množične ljudske demonstracije leta 2011 in ker ljudje ob visoki brezposelnosti mladih številne izmed teh težav še vedno občutijo;

G.  ker je treba vzpostaviti resnično partnerstvo, ki bo upoštevalo interese narodov z obeh obal Sredozemlja, zlasti v smislu zmanjšanja socialnih in regionalnih neenakosti v Tuniziji;

H.  ker bi EU lahko glede na to, da se je Ben Alijev režim končal in da je prišlo do utrditve demokratičnega procesa, izboljšala svoj politični dialog s Tunizijo tako, da bi bolj upoštevala interese in prednostne naloge te pomembne partnerice ter s tem uresničila cilj stabilnosti;

I.  ker si morajo EU in njene države članice še naprej prizadevati za sodelovanje s tunizijskim ljudstvom in vlado, da bi spodbujali skupne interese, tudi trgovino, naložbe, turizem, kulturo in varnost;

J.  ker je bil v okviru organizacije pododborov vzpostavljen tristranski dialog med oblastmi, akterji civilne družbe in predstavniki EU v Tuniziji;

K.  ker sta svoboda medijev in svoboda objavljanja ključna elementa odprte, svobodne in demokratične družbe;

L.  ker je imela Tunizija pomembno vlogo pri spodbujanju sklenitve sporazuma med sprtimi stranmi v Libiji;

M.  ker nestabilnost v Libiji in njeni čezmejni vplivi resno ogrožajo stabilnost Tunizije in celotne regije; ker Tunizija trenutno gosti precejšnje število razseljenih Libijcev, ki so zbežali pred nestabilnostjo in nasiljem v Libiji, in ker to obremenjuje notranje razmere in infrastrukturo;

N.  ker je bila Tunizija v zadnjih letih tarča več terorističnih napadov; ker je Tunizija ena ključnih partneric EU v boju proti terorizmu;

O.  ker Islamska država/Daiš novači skrb zbujajoče število mladih Tunizijcev in ker brezup in gospodarska stagnacija prispevata k vse večji dovzetnosti mladih za nagovarjanje ekstremističnih organizacij;

1.  obnavlja svojo zavezo tunizijskemu ljudstvu v procesu političnega prehoda, ki se je začel leta 2011; izpostavlja izzive in grožnje, s katerimi se sooča država pri konsolidaciji demokratičnega procesa, izvajanju reform, ki so potrebne za družbeno in gospodarsko blaginjo, ter zagotavljanju varnosti; poziva EU in države članice, naj mobilizirajo in bolje usklajujejo znatna tehnična in finančna sredstva, da bi zagotovile konkretno podporo za Tunizijo; poudarja, da bodo brez ukrepov za okrepitev absorpcijske sposobnosti Tunizije ter njene stabilnosti, demokracije, dobrega upravljanja, boja proti korupciji, gospodarskega razvoja in zaposlovanja v regiji ogrožene vse možnosti za reforme; zato poziva k pristnemu poglobljenemu in celovitemu partnerstvu med EU in Tunizijo;

2.  poziva države, ki so sklenile deauvillsko partnerstvo, naj izpolnijo obljubljene zaveze; meni, da razmere v Tuniziji upravičujejo uvedbo pravega Marshallovega načrta z ustreznim financiranjem, da bi na celovit način podprli utrditev demokratičnega prehoda ter spodbudili naložbe in razvoj v vseh sektorjih gospodarstva in družbe v državi, zlasti z ustvarjanjem novih delovnih mest in ohranjanjem kakovostnih javnih storitev, ki so dostopne vsem; poziva tudi h krepitvi prizadevanj za podporo civilni družbi; izraža zaskrbljenost zaradi sedanjih družbeno-gospodarskih in proračunskih težav, ki so značilne za nestabilno tranzicijsko obdobje, ter poudarja nujnost uvedbe ustreznih reform v Tuniziji, namenjenih spodbujanju zaposlovanja ter razvoju trajnostne in vključujoče rasti; meni, da morajo proračunski organi zato nujno strinjati z odločno okrepitvijo sredstev Evropskega instrumenta sosedstva, namenjenih Tuniziji;

3.  potrjuje, da zgodovinska demokratična tranzicija Tunizije kljub težkim socialnim in gospodarskim razmeram zahteva bolj ambiciozno partnerstvo EU-Tunizija, ki presega običajne ukrepe;

4.  izraža pohvalo dobremu sodelovanju med Tunizijo in njenimi sosedami, ki ga dokazujejo podpis preferencialnega trgovinskega sporazuma in ustanovitev lokalnih čezmejnih odborov z Alžirijo, katerih cilj je spodbujati lokalni razvoj, prepletenost tunizijskega in libijskega gospodarstva ter solidarnost Tunizijcev z razseljenimi Libijci; v zvezi s tem pozdravlja napredek pri procesu sprave v Libiji;

5.  poudarja, kako pomembno je spoštovati človekove pravice pri izvajanju pregledane evropske sosedske politike; poziva k razvoju mehanizmov za spremljanje spoštovanja temeljnih svoboščin, enakosti spolov in drugih vprašanj človekovih pravic, pri čemer je treba v polni meri vključiti civilno družbo;

6.  poudarja, da bi lahko bil ponoven začetek političnega povezovanja v okviru Unije arabskega Magreba še posebno primerna priložnost za zagotavljanje varnosti in krepitev sodelovanja v vsej regiji;

I – Politične reforme in institucije

7.  izraža podporo procesu demokratizacije in poudarja, da so v Tuniziji potrebne družbene in gospodarske reforme; poudarja, da je treba podpirati skupščino predstavnikov ljudstva, saj sta krepitev stabilnosti v spremenljivem regionalnem kontekstu in hkratna poglobitev demokracije velik izziv; je zaskrbljen zaradi pomanjkanja sredstev te skupščine, kar ovira njeno zakonodajno vlogo in upočasnjuje pripravo nujno potrebne nove zakonodaje in proces reform; podpira jo pri njenih prizadevanjih za okrepitev svojih zmogljivosti, tudi z zaposlovanjem osebja; podpira pregled potreb te skupščine; poziva, naj službe Parlamenta izboljšajo podporne dejavnosti za gradnjo zmogljivosti, ki se zagotavljajo skupščini predstavnikov ljudstva; priporoča, naj Parlament v svojih prostorih organizira politično srečanje na najvišji politični ravni, na primer „tunizijski teden“, da bi spodbudil parlamentarno sodelovanje;

8.  pozdravlja ustanovitev skupnega parlamentarnega odbora EU-Tunizija, ki bo imel osrednjo vlogo in bo poslancem Evropskega parlamenta in Tunizijcem omogočil, da se redno srečujejo in vzpostavijo strukturiran politični dialog o demokraciji, človekovih pravicah, pravni državi in temah v skupnem interesu; poudarja, da bo imel skupni parlamentarni odbor EU-Tunizija v okviru začetka trgovinskih pogajanj pomembno vlogo pri učinkovitem spremljanju tekočih pogajanj; poziva k uvedbi posebnih pobud za podporo skupščini predstavnikov ljudstva z drugimi odbori Evropskega parlamenta, kot je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (za podporo v zvezi z zadevami s področja pravosodja in notranjih zadev, migracijskega prava in ukrepi v zvezi s policijskim in pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah, vključno s terorizmom);

9.  pozdravlja tristranski dialog v Tuniziji; poziva, naj se ta nadaljuje in razširi na vse vidike dvostranskih odnosov EU-Tunizija ter se zlasti zagotovi udejstvovanje civilne družbe pri izvajanju pregleda evropske sosedske politike in v pogajalskem procesu o prednostnih nalogah med EU in Tunizijo;

10.  ugotavlja, da je reforma javne uprave ena glavnih zahtevnih reform, ki jih mora izvesti Tunizija; pozdravlja, da tunizijska vlada preučuje nove metode za hitro obravnavo ključnih prednostnih politik; meni, da je tesno sodelovanje med evropsko in tunizijsko upravo pozitiven prispevek k reformi javne uprave; podpira uporabo rešitev, ki temeljijo na informacijski tehnologiji, za vzpostavitev in razvoj e-države in e-uprave;

11.  pozdravlja dejstvo, da Tunizija upošteva mednarodne standarde v zvezi s svobodo združevanja, s čimer je dobila vodilno vlogo pri krepitvi neodvisne civilne družbe v arabskem svetu; poziva k okrepitvi tehnične podpore in podpore za krepitev zmogljivosti za organizacije civilne družbe, politične stranke in sindikate, ki imajo ključno vlogo v Tuniziji in za katere se je pokazalo, da so bistvenega pomena za demokratični prehod in splošni razvoj, odgovornost vlade ter spremljanje spoštovanja človekovih pravic, vključno z zaščito žensk in otrok, enakostjo spolov in zaščito vseh žrtev preganjanja in diskriminacije; pozdravlja posebne programe, ki jih na tem področju financira EU, kot je projekt v podporo civilni družbi, ter sporazum, ki sta ga podpisala Evropski socialno-ekonomski odbor in tunizijska četverica, da bi okrepila vezi med tunizijsko in evropsko civilno družbo; spodbuja dialog in sodelovanje med civilno družbo in javnimi organi pri opredeljevanju lokalnih razvojnih prednostnih nalog, tudi lokalnih naložb; poziva k spodbujanju državljanske vzgoje in demokratičnega udejstvovanja;

12.  poudarja, da je pomembno razvijati kulturo državljanstva, in poziva, naj se oblikuje ugodno okolje s potrebnimi strukturami, ki bo organizacijam civilne družbe omogočilo vključevanje v postopek odločanja;

13.  meni, da morata Komisija in ESZD zagotoviti potrebno podporo za lokalne volitve (predvidene oktobra 2016) ter nadzorno misijo in volilno pomoč EU in Evropskega parlamenta, če bo tunizijska vlada za to zaprosila, kot že za parlamentarne in predsedniške volitve leta 2014; v zvezi s tem poziva k okrepljeni podpori občinam v okviru Evro-sredozemske skupščine lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM) in k spodbujanju projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja ob usklajevanju z državami članicami;

14.  poziva k podpori politik, ki upoštevajo uravnoteženo zastopanost spolov, vključno z reformo zakonika o osebnem stanu, da bi se tako odpravili zakoni, ki diskriminirajo ženske, kot so zakoni, ki se nanašajo na pravico dedovanja in pravico do sklenitve zakonske zveze, in k večji udeležbi žensk v javnem življenju in zasebnem sektorju, kot določa člen 46 tunizijske ustave; poleg tega spodbuja razvoj programov mentorstva za voditeljice v vzponu, s katerimi bi jih lahko podprli pri dostopu do položajev nosilcev odločanja; priporoča, naj se prekliče splošna izjava Tunizije o Konvenciji o odpravi diskriminacije žensk;

15.  poziva k vključitvi mladih v politično življenje, zlasti v zvezi s spodbujanjem njihovega sodelovanja na lokalnih volitvah; v zvezi s tem pozdravlja projekt ozaveščanja mladih/državljanske vzgoje, ki ga financira EU; pozdravlja zakonodajne določbe v zvezi z zastopanostjo mladih na lokalnih in regionalnih volitvah; meni, da so lokalne volitve leta 2016 priložnost za spodbujanje mladih k ponovnemu aktivnemu udejstvovanju v procesu političnega preoblikovanja;

16.  pozdravlja prehodni zakon o pravosodju; opozarja, da tunizijsko ljudstvo v zvezi s procesom prehoda goji velika pričakovanja; obžaluje močno polarizacijo znotraj odbora za resnico in dostojanstvo; ugotavlja, da si prednostni nalogi nacionalne sprave in rasti ne bi smeli nasprotovati;

17.  poziva Komisijo in ESZD, naj še naprej podpirata Tunizijo pri reformi pravosodja in pravne države ob upoštevanju vrednot tunizijske ustave, tudi s tehnično in finančno podporo za ustanavljanje vrhovnega sodnega sveta in ustavnega sodišča, ki trenutno poteka; pozdravlja program EU za reformo sodstva (PARJI), sprejet leta 2011, ter program PARJ2, sprejet leta 2014, ki je bil financiran samo s 15 milijoni EUR;

18.  poziva vlado, naj hitro sprejme ukrepe, ki bodo preprečili uporabo mučenja; spodbuja Tunizijo, naj odpravi smrtno kazen; je zaskrbljen zaradi ponavljajočih se primerov mučenja mladoletnikov, za katere sumijo, da se želijo pridružiti terorističnim organizacijam, s strani tunizijskih oblasti;

19.  poziva Tunizijo, naj nujno prenovi svoj zakon o izrednih razmerah iz leta 1978, ki se zdaj izvršuje ob neupoštevanju osnovnih ustavnih določb;

20.  izraža zaskrbljenost zaradi prezasedenosti, pomanjkanja hrane in sanitarnih razmer v tunizijskih zaporih ter njihovih učinkov na osnovne pravice zapornikov; pozdravlja tunizijsko-evropski projekt za reformo tunizijske institucije za izvajanje kazenskih sankcij, katere cilj je okrepiti sistem alternativnih kazni namesto zapora za manj resne kršitve;

21.  poziva k reformi kazenskega zakonika, zlasti k razveljavitvi člena 230, ki kaznuje homoseksualnost s triletno zaporno kaznijo in je v nasprotju z ustavnima načeloma nediskriminacije in varstva zasebnosti; pozdravlja nov zakon, ki nadomešča in spreminja zakon 1992-52 o drogah in ki daje prednost preprečevanju namesto odvračanja ter določa alternativne kazni, ki spodbujajo rehabilitacijo in ponovno vključevanje uporabnikov drog kot ustrezen ukrep za uskladitev tunizijske zakonodaje z mednarodnimi standardi;

22.  poziva k večji decentralizaciji in krepitvi regij prek večje lokalne avtonomije; podpira partnerstva z državami članicami EU, ki spodbujajo decentralizirane pristope (npr. usposabljanje in gradnjo zmogljivosti na tem področju), ter projekte decentraliziranega sodelovanja, ki jih izvajajo organi držav članic in tako prispevajo k razvoju regionalnega in občinskega upravljanja v Tuniziji, pa tudi partnerstva in izmenjavo dobre prakse z mesti in lokalnimi skupnostmi EU; poziva EU, naj bolj podpre civilno družbo v regijah, pri čemer naj gradi na uspešnih obstoječih pobudah;

23.  je zaskrbljen, ker je bil pri prenovi zakonika o kazenskem postopku in kazenskega zakonika dosežen skromen napredek v zvezi z zaščito svobode izražanja; je zaskrbljen, ker so več državljanov sodno preganjali in zaprli zaradi domnevnega obrekovanja, žaljenja državnih uradnikov v rapovskih pesmih ali kršenja javne morale, tudi novinarje in blogerje, ker so izrazili svoje mnenje; pozdravlja dejstvo, da se je Tunizija pridružila Koaliciji za svobodo na spletu, in poziva Tunizijo, naj bolj dejavno sodeluje;

24.  ponovno potrjuje, da so svoboda tiska in medijev, svoboda izražanja v spletu, tudi blogerjev, in izven njega ter svoboda zbiranja ključni elementi in nepogrešljivi stebri demokracije ter odprte in pluralistične družbe; spodbuja k standardom najboljše prakse v medijskem sektorju, ki bodo resnično odražali preiskovalno in diferencirano novinarstvo; priznava spodbujevalni učinek necenzuriranega dostopa do interneta ter digitalnih in družbenih medijev; pozdravlja dinamičen in odprt spletni medijski prostor v Tuniziji, vseeno pa poziva tunizijske oblasti, naj še naprej vlagajo v osnovno tehnološko infrastrukturo ter spodbujajo digitalno povezljivost in pismenost, zlasti na najrevnejših območjih države; pozdravlja dejstvo, da je bil marca 2016 sprejet nov zakon o informiranju za učinkovito zaščito pravice do svobode obveščanja v Tuniziji, vključno s pravicami prijaviteljev nepravilnosti; pozdravlja dejstvo, da bosta Neodvisni visoki organ za avdiovizualne komunikacije (HAICA) in njegova naslednica, Komisija za avdiovizualno komunikacijo (ACA), koristila podporo EU v okviru 10 milijonov EUR vrednega programa za podporo reforme medijev, ki se trenutno izvaja;

25.  poziva parlamentarno skupščino Sveta Evrope, naj Tuniziji dodeli status partnerice za demokracijo, kar bi pomenilo pomemben korak k utrditvi parlamentarne demokracije in pravne države v Tuniziji;

II – Gospodarski in družbeni razvoj

26.  pozdravlja predlog Komisije za makrofinančno pomoč v višini 500 milijonov EUR ter dejstvo, da sta ga Svet in Parlament sprejela;

27.  je seznanjen z začetkom pogajanj o ambicioznem prostotrgovinskem sporazumu (DCFTA) med EU in Tunizijo; želi spomniti, da mora EU ta pogajanja izvajati skupaj s tehnično in finančno prilagojeno pomočjo; poudarja, da ima ta sporazum, katerega cilj je izboljšati dostop do trga in naložbeno ozračje, več kot le trgovinsko razsežnosti in mora prispevati k razširitvi evropskih standardov na področjih okolja, varstva potrošnikov in pravic delavcev v Tuniziji, s čimer bi okrepil njeno stabilnost, utrdil njen demokratični sistem in ponovno oživil njeno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj med pogajanji uporabi progresiven pristop in zagotovi, da bo sporazum vzajemno koristen in bo ustrezno upošteval znatne gospodarske razlike med stranema; ponovno opozarja na svoja priporočila Komisiji in tunizijski vladi, naj izvedeta jasen in podroben postopek za vključitev tunizijske in evropske civilne družbe v pogajanja o DCFTA; poziva, naj bo postopek posvetovanj odprt in pregleden ter naj bolje upošteva raznolikost tunizijske civilne družbe, pri čemer naj izhaja iz najboljših praks, ki so bile uporabljene pri podobnih pogajanjih;

28.  je seznanjen s sprejetjem nujnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Tunizijo, kar je konkreten korak v podporo tunizijskemu gospodarstvu in spodbuda za reforme; poziva k povečanju pomoči EU Tuniziji prek evropskega instrumenta sosedstva in k uskladitvi mednarodne pomoči Tuniziji, da se državi omogoči, da bo v celoti izkoristila podporo EU in omogočila ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za mlade diplomirance; spodbuja partnerstva z drugimi zainteresiranimi globalnimi in regionalnimi donatorskimi državami in organizacijami ter zlasti ukrepe za zmanjševanje regionalnih razlik in spodbujanje usposabljanja in naložb v kmetijstvo, ob upoštevanju posebnosti lokalnega kmetijstva, informacijsko tehnologijo, socialno gospodarstvo, predelovalno industrijo ter mala in srednja podjetja, kar bi spodbudilo zaposlovanje; ugotavlja, da so teroristični napadi drastično vplivali na turistični sektor, ter ob upoštevanju ukrepov, ki so jih od takrat izvedle tunizijske oblasti, poziva države članice, ki tega še niso storile, naj čim prej ponovno ocenijo varnostne razmere, da bi si lahko tunizijski turistični sektor opomogel;

29.  poziva EU, naj v postopek opredelitve prednostnih nalog za financiranje v vmesnem pregledu evropskega instrumenta sosedstva vključi civilno družbo, lokalne oblasti in druge pomembne akterje;

30.  poudarja, da je treba začeti obravnavati brezposelnost, zlasti mladih univerzitetnih diplomantov, začeti temeljite reforme za spodbujanje rasti, kakovostnega izobraževanja in zaposlovanja (npr. s sprostitvijo valutnih omejitev, olajšanjem dostopa do mikrokreditov, reformo delovne zakonodaje, pripravo programov usposabljanja, prilagojenih potrebam trga dela, in poenostavitvijo upravnih postopkov) ter diverzificirati tunizijsko gospodarstvo; poziva vse strani, naj se v duhu dobrega sodelovanja osredotočijo na reforme s ciljem vključujočega gospodarskega razvoja na vseh območjih države, vključno z manj naprednimi in osiromašenimi regijami v notranjosti države, ki potrebujejo dolgoročni razvojni načrt; poziva tunizijske oblasti, naj pozdravijo pobude, v katerih državljani med drugim izrazijo zavezo k izboljšanju političnega dialoga ali tehnoloških inovacij; poudarja, da je potrebna mednarodna podpora za te civilne pobude;

31.  pozdravlja pobudo za strateški razvojni načrt Tunizije za obdobje 2016–2020 in poziva k njegovemu hitremu izvajanju s sprejetjem regulativnih okvirov, katerih namen bo pospešiti črpanje evropske podpore in podpore vseh mednarodnih finančnih institucij; pozdravlja sprejetje novega zakonika o naložbah, ki naj bi ustvaril regulativno stabilnost in pospešil naložbe, ter davčno reformo; poziva k posodobitvi javne uprave, ki bi morala delovati učinkovito in pregledno, s čimer bi močno olajšali izvajanje projektov in boljšo uporabo sredstev;

32.  podpira prizadevanja tunizijske vlade za modernizacijo in liberalizacijo gospodarstva, da bo to izpolnjevalo nove domače, regionalne in globalne zahteve, ter verjame, da bodo v močnem in raznolikem tunizijskem gospodarstvu nastala nova delovna mesta, priložnosti in blaginja, država pa bo lahko uresničila svoje širše politične in socialne ambicije;

33.  opozarja na strateški pomen kmetijskega sektorja v Tuniziji ter v zvezi s tem pozdravlja ukrepe, ki so predvideni v tunizijskem proračunu za leto 2016, vključno z odpisom dolgov za kmete, in začetek nacionalnega posvetovanja o kmetijskem sektorju; meni, da je bistvenega pomena, da to nacionalno posvetovanje vključuje civilno družbo in čim več akterjev, vključno z malimi kmeti z juga države in mladimi kmeti; meni, da so potrebni temeljita reforma kmetijskega sektorja in različni nujni praktični ukrepi, kot je razvoj zmogljivosti obratov za razsoljevanje, da bi obravnavali vprašanje pomanjkanja vode in druge težave, ki so posledica podnebnih sprememb; poziva tunizijske oblasti, naj prepovedo uporabo pesticidov, ki so v EU že prepovedani;

34.  poziva EU, naj okrepi svoja prizadevanja za preprečitev širjenja puščav v Tuniziji; ugotavlja, da se Tunizijci srečujejo s hudim pomanjkanjem vode; poziva Tunizijo, naj spodbuja trajnostno kmetijstvo in prehranjevalne navade; priporoča zemljiško reformo, ki bo kmete spodbudila k ohranjanju gozdov in rek; opozarja, da je za trajnostni razvoj tunizijskega obalnega turizma potrebno veliko zmanjšanje gostote pozidave s hoteli, da bi racionalizirali naložbe in upravljali obalni predel;

35.  pozdravlja, da je agencija APIA (Agence de promotion des investissements agricoles) začela izvajati projekt „Mobilnost mladih, prehranska varnost in zmanjšanje revščine na podeželju“ za boj proti brezposelnosti mladih z zagotavljanjem alternativnih možnosti na podeželju; poziva države članice, naj podprejo ukrepe EU, tako da v partnerstvu s tunizijskimi oblastmi, organizacijami civilne družbe in zasebnim sektorjem sodelujejo pri sektorskih ali tematskih projektih, ki bi lahko neposredno in ugodno vplivali na tunizijsko družbo;

36.  pozdravlja programe, ki jih je razvil sekretariat Unije za Sredozemlje, kot je Med4jobs, da bi se obravnavala zaposljivost mladih v Sredozemlju; poziva države članice Unije za Sredozemlje, naj njenemu sekretariatu določijo nalogo, da se osredotoča na gospodarski in družbeni razvoj Tunizije v podporo utrditvi procesa tranzicije;

37.  poziva k okrepljenemu boju proti korupciji, zlasti v okviru naraščajoče sive ekonomije, da bi dosegli učinkovitejši in preglednejši postopek odločanja ter vzpostavili boljše okolje za naložbe in poslovanje; pozdravlja ustanovitev tunizijske protikorupcijske agencije, vendar obžaluje njen omejen proračun; poziva tunizijske oblasti, naj okrepijo njene zmogljivosti in njeno učinkovitost ter ji zagotovijo vso potrebno finančno in logistično podporo, da bi zagotovili ustrezno delovanje javne uprave in zakonitost javnega naročanja; poziva tunizijske oblasti, naj zagotovijo, da bodo njihovi ukrepi za boj proti korupciji zelo prepoznavni;

38.  poziva k hitrejši vzpostavitvi nacionalnega sveta za socialni dialog, ki je bila sklenjena leta 2013;

39.  je zaskrbljen, ker je Tunizija zaradi dolgotrajnih in okornih postopkov pri zaplembi in repatriaciji sredstev izterjala premalo sredstev; poziva, naj se Tuniziji zagotovi posebna podpora za tehnične zmogljivosti, ki bi omogočila izvajanje preiskav ter zbiranje obveščevalnih podatkov in dokazov, ki so potrebni za pripravo zadev izterjave sredstev;

40.  poziva države članice, naj izrazijo podporo in politično voljo za pospešitev izterjave zamrznjenih tunizijskih sredstev; pozdravlja sklep Sveta z dne 28. januarja 2016, da za eno leto podaljša zamrznitev sredstev 48 oseb;

41.  poziva k spodbujanju hitrejših in varnejših prenosov nakazil ter naložbenega potenciala Tunizijcev in drugih prebivalcev severne Afrike, ki že prebivajo v EU, zlasti v zvezi z lokalnim in regionalnim razvojem;

42.  izraža zaskrbljenost zaradi vzdržnosti tunizijskega dolga in poziva k oceni možnosti za večjo vzdržnost tega dolga, zlasti glede na gospodarske razmere v tej državi; poziva k pretvorbi tunizijskega dolga v naložbene projekte, zlasti za izgradnjo strateških infrastruktur in zmanjšanje regionalnih razlik, ter pozdravlja pobude v zvezi s tem; spodbuja Komisijo in države članice, naj povečajo število projektov te vrste; poziva države članice, naj preučijo možnosti za zagotovitev prednostnega reprogramiranja tunizijskega dolga in diverzifikacijo sestavnih delov dolga;

43.  pozdravlja projekte EU na področju ustvarjanja novih delovnih mest in poklicnega usposabljanja, kot je IRADA; priporoča uporabo sredstev evropske sosedske politike za nadaljnjo pomoč malim in srednjim podjetjem; poudarja, da so ta podjetja ključna za rast v Tuniziji, zato bi morala imeti koristi od podpore EU; spodbuja razvoj programov za zagon podjetja, ki so posebej namenjeni ženskam in mladim, da se zagotovita usposabljanje na področju upravljanja podjetij in dostop do finančne podpore z namenom okrepiti sektor malih in srednjih podjetij; priporoča, naj Tunizija sprejme ustrezne ukrepe, da bo lahko čim prej v celoti izkoristila program EU COSME (Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja); spodbuja zasebna posojila malim in srednjim podjetjem, tudi s krepitvijo zmogljivosti sektorja kreditnih jamstev in z reformo nezadostno kapitaliziranega bančnega sektorja; pozdravlja nedavni program tesnega medinstitucionalnega sodelovanja za tunizijsko centralno banko, katerega cilj je podpreti posodobitev bančnega sektorja;

44.  priporoča, naj se strokovno znanje EU na področju regionalnih skladov in zmanjšanja regionalnih razlik uporabi za obravnavanje regionalnega razvoja v Tuniziji in za zmanjšanje razlik; poziva k podpori mednarodnih partnerjev in institucij za financiranje pri izboljšanju in razširitvi nacionalne infrastrukture (npr. avtocest, železnic, pristanišč, letališč in telekomunikacijskih omrežij), da bi bolje vključili podeželje in območja v notranjosti države;

45.  spodbuja povezovanje evropskega instrumenta sosedstva s pobudami za vso EU, kot je energetska unija; hkrati spodbuja k večjemu severnoafriškemu regionalnemu sodelovanju pri posameznih vprašanjih, kot sta pogozdovanje in upravljanje voda, ter k večjemu socialno-ekonomskemu povezovanju in trgovanju v vsej severni Afriki; želi spomniti, da Unija za Sredozemlje podpira razvoj konkretnih projektov v regiji in mora biti v zvezi s tem vključena v projekte pod vodstvom EU v Tuniziji;

46.  poziva, naj se sodelovanje EU bolj osredotoči na zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj, povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov ter boljše čiščenje vode in obdelavo odpadkov, zlasti glede na velik potencial Tunizije v sektorju energije iz obnovljivih virov; pozdravlja projekte, kot so odpravljanje posledic onesnaževanja jezera Bizerte, ki ga je odobrila Unija za Sredozemlje, zelene strehe v kraju Ghar el Melh in organski odpadki, izkoriščeni za nadaljnjo porabo v mestu Beja;

47.  pozdravlja povezovanje evropsko-sredozemskih trgov z električno energijo kot pomemben element energetskega sodelovanja z južnim sosedstvom; projekt Elmed bi omogočil dvostransko trgovino z električno energijo med severnim in južnim delom Sredozemlja, kar bi ustvarilo koristi za vse partnerje v smislu varnosti, stabilnosti in cenovne dostopnosti oskrbe z električno energijo;

III – Varnost in obramba

48.  je globoko zaskrbljen zaradi neposrednega učinka prelivanja na varnost v Tuniziji, ki med drugim izhaja iz nestabilnosti v Libiji; je seznanjen s tem, da se na delu meje z Libijo gradi zid; izraža zaskrbljenost zaradi številnih tunizijskih tujih borcev, ki se pridružujejo Daišu in drugim terorističnim skupinam; poudarja, da je boj proti tihotapljenju orožja pomemben del boja proti terorizmu; poudarja, da je potrebna reforma obveščevalnih služb v državi, pri čemer je treba spoštovati pravno državo in konvencije o človekovih pravicah;

49.  je zaskrbljen zaradi terorističnega napada v obmejnem mestu Ben Guerdane takoj po bombardiranju Sabrate, kar kaže, da je tunizijsko-libijska meja še vedno zelo prepustna; izraža zaskrbljenost zaradi razmer v Libiji in poziva vse strani v Libiji, naj konstruktivno sodelujejo z vlado narodne enotnosti; poudarja, da je EU na prošnjo te vlade pripravljena ponuditi varnostno podporo ter da je treba ponovno vzpostaviti varnostno usklajevanje med Tunizijo in Libijo; predlaga, naj se v partnerstvu s tunizijskimi oblastmi oceni možnost za vzpostavitev misije EU za pomoč na meji v Tuniziji;

50.  priznava, da revščina in socialna izključenost spadata med največje vzroke radikalizacije; zato poziva k učinkovitejši socialni vključenosti mladih, da bi ti lahko našli stabilno zaposlitev in da bi preprečili njihovo novačenje za borce terorističnih organizacij; priporoča uporabo strokovnega znanja, zbranega na pobudo mednarodnih organizacij, kot je Hedaja, da bi razvili lokalne in regionalne strategije za boj proti nasilnemu ekstremizmu; poziva k ozaveščanju o teh obstoječih mrežah ali podobnih pobudah v Tuniziji;

51.  poziva tunizijsko vlado, naj oblikuje strategijo za obravnavanje tujih borcev povratnikov, na primer s povezovanjem kazenskih in previdnostnih ukrepov s programi deradikalizacije in rehabilitacije, da se jim omogoči ponovna vključitev v družbo, s čimer bi se zmanjšala prihodnja tveganja; poziva k celovitejši strategiji za preprečevanje radikalizacije v zaporih in centrih za pridržanje; poziva k osredotočenosti na izboljšano izobraževanje in boj proti radikalizaciji mladih;

52.  priznava, da je terorizem skupni izziv, ki zahteva skupni odgovor, in da se je sodelovanje med EU in Tunizijo na področju varnosti in boja proti terorizmu nedavno okrepilo, zlasti z uvedbo ambicioznega programa za podporo reformi varnostnega sektorja;

53.  podpira proces miru in politične sprave v Libiji, ki ga vodi OZN, kot bistven način za stabilizacijo širše regije ter okrepitev procesa varnosti in reform v Tuniziji;

54.  pozdravlja proces usklajevanja varnostne podpore, ki ga je začela Tunizija in v katerem ima EU dejavno vlogo; poudarja, da bi morala EU podpirati Tunizijo pri vzpostavitvi državnih struktur, ki se bodo ukvarjale z varnostnimi vprašanji; pozdravlja rezultate, ki jih je skupina G7+3 dosegla na področju varnostnega sodelovanja; poziva k hitremu izvajanju obstoječih programov in k okrepitvi varnostne podpore za Tunizijo, pri čemer se je treba osredotočiti na varnost meja, zaščito turistične infrastrukture in boj proti skupni teroristični grožnji; tunizijske oblasti pa spodbuja, naj se sorazmerno odzovejo na takšne grožnje, da zavarujejo demokratične svoboščine in temeljne pravice; poziva k polni podpori za pristojne tunizijske oblasti in imenovanje svetovalca za nacionalno varnost, države članice pa poziva, naj si izmenjajo najboljše prakse na področju varnosti v Tuniziji, predvsem glede usposabljanja varnostnega osebja in spoštovanja človekovih pravic; poziva k sistematični oceni stanja na področju človekovih pravic pri podpori EU za Tunizijo na področju varnosti;

55.  izraža najglobljo zaskrbljenost zaradi zakona 22/2015 o boju proti terorizmu, ki ga je julija 2015 sprejela tunizijska skupščina predstavnikov in določa smrtno kazen kot mogočo kazen za več različnih „terorističnih“ kaznivih dejanj; izraža zaskrbljenost zaradi številnih določb zakona o boju proti terorizmu; poudarja, da bi se s tem zakonom lahko resno kršile državljanske svoboščine in ogrozile človekove pravice v Tuniziji; poziva tunizijske oblasti, naj še naprej upoštevajo moratorij na izvrševanje smrtne kazni; opozarja, da tunizijska zakonodaja že zdaj predvideva smrtno kazen za zločine, kot je umor ali posilstvo, čeprav od leta 1991 ni bila nikoli izvedena; poudarja, da morajo države pri boju proti terorizmu v celoti spoštovati človekove pravice, čeprav je Tunizija ena od držav, ki so najbolj ranljive zaradi teroristične grožnje; poudarja, da je evropska sosedska politika močno povezana s spoštovanjem človekovih pravic in mednarodnega prava, ter opozarja na odločno stališče EU do smrtne kazni;

56.  pozdravlja, da zdaj zakon 22/2015 o boju proti terorizmu vsebuje pravno varstvo virov novinarjev in kriminalizacijo nepooblaščenega vladnega nadzora;

57.  pozdravlja začetek programa EU za podporo reformi varnostnega sektorja v Tuniziji novembra 2015, ki se posebej osredotoča na prestrukturiranje varnostnih sil, nadzora na mejah in obveščevalne službe, ter zavezo, ki sta jo obe strani izrazili 18. aprila 2016 na Pridružitvenem svetu EU-Tunizija, da bosta program začeli izvajati hitro in učinkovito;

58.  poziva, naj se, namesto da bi se zagotavljala le podpora z instrumenti politik, spodbuja logika ciljev znotraj jasne strateške vizije, ki se bo osredotočala na preprečevanje, podporo skupščini predstavnikov ljudstva pri pripravi osnutkov zakonodaje in ustanovitev urada tožilca za boj proti terorizmu;

59.  pozdravlja okrepljen politični dialog med EU in Tunizijo glede boja proti terorizmu; poudarja pomen varstva človekovih pravic v okviru ukrepov za boj proti terorizmu;

60.  poziva k večjemu sodelovanju z agencijami EU, kot je Europol, pri tem pa ugotavlja, da Tunizija ni bila na seznamu tretjih držav, s katerimi bo Europol sklenil sporazume; poziva Svet, naj preuči možnost vključitve Tunizije na ta seznam tretjih držav; poziva, naj se pred potrditvijo sporazuma izvede študija učinka tega sodelovanja, ki se predstavi na skupnem srečanju Odbora za zunanje zadeve (AFET) in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE); pozdravlja dejstvo, da je Eurojust vzpostavil kontaktno točko s Tunizijo, ter poziv Eurojusta oblastem k okrepitvi sodelovanja in določitvi druge kontaktne točke, ki bi bila zadolžena posebej za terorizem; poziva tunizijsko vlado, naj čim prej zagotovi ustrezno nadaljnje obravnavanje teh predlogov;

IV – Mobilnost, raziskave, izobraževanje in kultura

61.  pozdravlja partnerstvo za mobilnost med EU in Tunizijo, ki je bilo podpisano marca 2014, in poziva, naj se začne hitro izvajati; poziva k novi vizumski politiki za Tunizijo in k sklenitvi sporazuma o ponovnem sprejemu; ugotavlja, da se partnerstva za mobilnost sicer opirajo na nacionalne kompetence, vendar so vključena v predlog EU v okviru evropske sosedske politike; priporoča, naj države članice izkažejo svojo solidarnost s Tunizijo in olajšajo izdajanje vizumov za podjetnike, učitelje, študente, raziskovalce, umetnike itd.;

62.  spodbuja EU, naj podpiše partnerstva za mobilnost s partnerskimi državami v južnem sosedstvu, da bi sprostila vizumske postopke v povezavi s sporazumi o ponovnem sprejemu; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami poveča možnosti za programe krožne migracije, s katerimi bi odprli varne in zakonite poti za migrante; obsoja trgovino z ljudmi, katere žrtve so večinoma ženske, in poudarja pomen krepitve sodelovanja s partnerskimi državami v boju proti tej trgovini; ugotavlja, da je izdajanje dolgoročnih vizumov za večkratni vstop namesto kratkoročnih vizumov najboljši način za zmanjšanje nedovoljenih migracij, vključno s tihotapljenjem in trgovino z ljudmi; priporoča, naj Tunizija v skladu z mednarodnim pravom spremeni zakon iz leta 2004 o kriminalizaciji posameznikov, ki so zapustili njeno ozemlje brez dovoljenja;

63.  poziva tunizijske oblasti, naj tesno sodelujejo z državami članicami pri preprečevanju organiziranih oblik nezakonitega priseljevanja;

64.  poudarja, da so misije, kot je EUNAVFOR MED, pozitiven in učinkovit način za boj proti tihotapljenju ljudi; poziva EU, naj še naprej stopnjuje tovrstne dejavnosti ter vanje vključi partnerske države, kot je Tunizija;

65.  pozdravlja partnerstvo med EU in Tunizijo na področju raziskav in inovacij ter sodelovanje Tunizije v okvirnem programu Obzorje 2020; poudarja, da bi skladna politika na področju znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja pomenila spodbudo za naložbe v raziskave in razvoj, prenos raziskav in inovacij v zasebni sektor ter ustanovitev novih podjetij; poudarja, da bi morala Tunizija postati polnopravna udeleženka programa Erasmus+, da bi nadalje razvili izmenjave univerzitetnih študentov; je zaskrbljen zaradi vse večjih težav tunizijskih študentov, ki želijo študirati v Evropi; poziva k izvajanju politike pozitivne diskriminacije predvsem za mlade študente iz manj razvitih regij s spodbudami, ki bi jim omogočile sodelovanje pri takih programih; poziva Tunizijo, naj na novo prilagodi in prednostno obravnava partnerstva za razvoj spretnosti na področjih tujih jezikov, inženirstva, energije iz obnovljivih virov, znanosti in računalništva, na katerih so najvišje stopnje zaposlenosti;

66.  poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj partnerstev med šolami, univerzami in raziskovalnimi središči ter okrepi skupne projekte vseživljenjskega učenja, zlasti na področjih učenja jezikov, novih tehnologij, spodbujanja izobraževanja žensk in podjetništva;

67.  poziva k okrepljenemu partnerstvu v ustvarjalnem, kulturnem in športnem sektorju, sektorju ljudskega izobraževanja in življenja v skupnosti ter avdiovizualnem sektorju s krepitvijo mrež in pobud za okrepljen medkulturni dialog, poudarjanje skupne zgodovinske in arheološke dediščine iz rimske dobe, mobilnost akterjev ter spodbujanje in pretok kulturnih in avdiovizualnih vsebin, tudi prek festivalov in razstav; spodbuja Tunizijo, naj sodeluje v programu Ustvarjalna Evropa;

68.  priporoča uporabo arabščine v institucijah EU in zlasti v delegaciji EU v Tunisu, kadar se objavijo povabila k oddaji ponudb in razpisi za prijavo interesa, pa tudi pri komunikaciji z javnostjo; poudarja, kako pomembno je, da tunizijska vlada svoje državljane obvešča o svojem delovanju;

69.  meni, da je uporaba arabščine potrebna za zagotovitev vključevanja civilne družbe v odnose med EU in Tunizijo, zlasti v okviru pogajanj o sporazumu o prosti trgovini;

o
o   o

70.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi Republike Tunizije in predsedniku tunizijske skupščine predstavnikov ljudstva.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0272. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0061. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0086. (4) UL L 102, 18.4.2016, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2016 o socialnem dampingu v Evropski uniji (2015/2255(INI))

P8_TA(2016)0346 A8-0255/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji in členov 56, 153(5) in 154 PDEU,

–  ob upoštevanju temeljne svoboščine prostega gibanja delavcev (člen 45 PDEU) in prostega pretoka storitev (člen 56 PDEU),

–  ob upoštevanju členov 151 in 153 PDEU ter člena 9 PDEU, ki zagotavljajo ustrezno socialno zaščito,

–  ob upoštevanju Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI)(2),

–  ob upoštevanju izvajanja Direktive 2014/67/EU,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I)(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85(8) ter Direktive 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti(10),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža)(11),

–  ob upoštevanju predloga direktive Sveta o zahtevanih pogojih za posadke plovil, ki redno izvajajo potniške ali tovorne trajektne storitve med državami članicami (COM(1998)0251),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjenim med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (FST)(12), kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih inšpekcijah dela kot strategiji za izboljšanje pogojev dela v Evropi(14),

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2016/344 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu(15),

–  ob upoštevanju temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela ter njenih konvencij in priporočil o upravi za delo in inšpekciji dela, ki so mednarodno merilo za zagotavljanje uporabe zakonskih določb v zvezi z delovnimi razmerami in varstvom delavcev,

–  ob upoštevanju poročila Eurofound z naslovom »Posted workers in the European Union (2010)«(16) (Napoteni delavci v Evropski uniji 2010) in nacionalnih poročil,

–  ob upoštevanju Slovarja evropskih odnosov med delodajalci in delojemalci(17),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2015 z naslovom „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“ (COM(2015)0215),

–  ob upoštevanju študije Parlamenta (2015) z naslovom »EU Social and Labour Rights and EU Internal Market Law« (Socialne pravice in pravice delavcev EU in pravo o notranjem trgu EU),

–  ob upoštevanju študije Komisije (2015) z naslovom »Wage setting systems and minimum rates of pay applicable to posted workers in accordance with Directive 96/71/EC in a selected number of Member States and sectors« (Sistemi določanja plač in najmanjše stopnje plačila, ki se uporabljajo za napotene delavcev v skladu z Direktivo 96/71/ES v nekaterih državah članicah in sektorjih),

–  ob upoštevanju študije, ki jo je izvedla Univerza v Gentu in financirala Komisija (2015) z naslovom »Atypical Forms of Employment in the Aviation Sector« (Netipične oblike zaposlitve v letalskem sektorju),

–  ob upoštevanju govora predsednika Komisije v Evropskem parlamentu z dne 9. septembra 2015 o stanju v Uniji,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za promet in turizem in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0255/2016),

A.  ker lahko neprijavljeno delo in navidezno samozaposlovanje izkrivljata konkurenco, dolgoročno škodujeta sistemom socialne varnosti, vodita v vse številnejša prekarna delovna mesta ter vplivata na vse slabše varstvo delavcev in na splošno na kakovost delovnih mest, zato se je treba proti njima boriti; ker se povečuje obseg oddajanja del zunanjim izvajalcem in podizvajalcem, kar bi lahko ustvarilo možnosti za zlorabo obstoječega delovnega in socialnega prava; ker je obravnava tovrstnih zlorab bistvena za ohranjanje prostega gibanja na notranjem trgu in solidarnosti znotraj Unije;

B.  ker so prosto gibanje delavcev, kot je opredeljeno v členu 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije, svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev temeljna načela notranjega trga;

C.  ker je v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ki so jo podpisale vse države članice, določeno, da je treba zagotoviti enakost med moškimi in ženskami na vseh področjih; ker je v zvezi s socialnim dampingom ključen izziv za EU povečati stopnjo zaposlenosti med ženskami, izboljšati položaj žensk na trgu dela ter odpraviti razlike med spoloma;

D.  ker med glavna načela politik EU sodi socialna kohezija, kar pomeni stalno in trajno približevanje plač ter zagotovljeno socialno varnost za vse delavce, pa naj bodo lokalni ali mobilni; ker v Uniji še vedno obstajajo bistvene razlike v delovnih pogojih in plačah in ker je zbliževanje socialne konvergence ključno za blaginjo in večje notranje povpraševanje v celotni Uniji; ker so razlike v plačah glavni razlog za odhod delavcev iz domačih držav;

E.  ker člen 9 PDEU kot temeljno načelo Unije določa spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanje ustrezne socialne zaščite, boj proti socialni izključenosti ter visoko stopnjo izobraženosti, usposobljenosti in varovanja človekovega zdravja; ker se zaradi krize in visoke stopnje brezposelnosti v večini držav članic povečujejo neenakosti;

F.  ker še vedno obstaja razlika v plačah med spoloma in je napredek na tem področju kljub veljavni zakonodaji EU in priporočilom mehkega prava izjemno omejen; ker razmere dodatno zaostrujeta socialni damping in razlika v plačah med spoloma, kar vodi do razlike v pokojninah med spoloma in pri starejših ženskah povzroča večje tveganje revščine kot pri starejših moških;

G.  ker se trgovina z ljudmi – zlasti trgovina z ženskami, ne le iz tretjih držav v EU, temveč tudi med državami EU – pogosto povezuje z lažnimi pogodbami o zaposlitvi;

H.  ker so vse številnejše priložnosti za socialni damping posledica delovnih razmerij z ekstrateritorialnimi značilnostmi;

I.  ker so zaščita, varnost potnikov in ustrezne delovne razmere v prometnem sektorju medsebojno močno povezane;

J.  ker je bila vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora potrjena kot temeljni cilj bele knjige o prometu iz leta 2011;

K.  ker je Komisija napovedala, da v letu 2016 namerava pripraviti nove predloge v zvezi s cestnim prometom, ki vključujejo tudi socialne vidike;

L.  ker je sektor cestnega prometa bistven element družbe in gospodarstva Evropske unije, saj predstavlja skoraj tri četrtine (72 %) vsega celinskega tovornega prometa; ker ta sektor prevaža več potnikov kot železnice, tramvaji in podzemne železnice skupaj ter zaposluje več kot 2,2 % (5 milijonov ljudi) celotne delovne sile EU;

M.  ker so dobri delovni pogoji, ki varujejo telesno in duševno zdravje, temeljna individualna pravica delavcev(18) in imajo že sami po sebi pozitivno vrednost;

N.  ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker 15. julija 2014 v svojem nagovoru o stanju v Uniji leta 2015 izpostavil, da potrebujemo bolj pošten in resnično vseevropski trg dela, ki ga lahko dosežemo s spodbujanjem in zagotavljanjem prostega gibanja državljanov kot temeljne pravice Unije, pri čemer je treba preprečiti primere zlorab in nevarnosti socialnega dampinga;

O.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi v zadevi Laval, C-341/05, z dne 18. decembra 2007(19) poudarilo pravico do sprejetja kolektivnih ukrepov proti morebitnemu socialnemu dampingu in izpostavilo, da mora biti tako ukrepanje sorazmerno, da ne bi omejili temeljnih svoboščin EU, kot je svoboda opravljanja storitev;

P.  ker bi bilo treba priznati, da je Evropska socialna listina izraz soglasja držav članic na področju temeljnih socialnih pravic;

Q.  ker vse številnejše škodljive prakse in povečujoči se obseg socialnega dampinga negativno vplivajo na podporo načelu notranjega trga in konkurenčnosti podjetij, zlasti malih in srednjih, ogrožajo pravice evropskih delavcev in rušijo zaupanje v evropsko povezovanje, zaradi česar je nujna resnična socialna konvergenca; ker so najbolj prizadeti sektorji kmetijstva, gradbeništva, prehrane in gostinstva, prometa, zdravstva, oskrbe in gospodinjskih storitev;

R.  ker sta pomembna načelo enakega obravnavanja delavcev v Evropski uniji in bistvena socialna konvergenca na enotnem trgu; ker člen 45 PDEU določa, da prosto gibanje vključuje odpravo diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji;

S.  ker je damping, ne glede na to, ali gre za socialni, davčni ali okoljski damping, v nasprotju z evropskimi vrednotami, saj ogroža varstvo pravic državljanov EU(20);

T.  ker velika večina držav članic še ni prenesla Direktive 2014/67/EU, čeprav je bil rok za njen prenos 18. junij 2016; ker je pomembno, da se po njenem prenosu v zakonodajo vseh držav članic oceni učinek njenega izvajanja in se ugotovi, kakšen je njen dejanski učinek pri boju proti različnim vrstam goljufij, ki so bile ugotovljene pri napotitvi delavcev in njihovi zaščiti;

U.  ker napoteni delavci predstavljajo približno 0,7 % celotne delovne sile EU(21);

V.  ker se ocenjuje, da je napotenih delavcev v Uniji 1,92 milijona, od tega največ v gradbenem sektorju (43,7 % napotenih delavcev) ter v sektorjih storitev, prometa, komunikacij in kmetijstva;

W.  ker je prosto gibanje oseb nujno za evropski projekt, poleg tega pa je tudi osnovni pogoj za uresničevanje ciljev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, da bi dosegli trdno in trajnostno raven konkurenčnosti v vseh državah članicah;

X.  ker je Sodišče Evropske unije v zadevi C-396/13 poudarilo, da Direktiva 96/71/ES na eni strani zagotavlja lojalno konkurenco med nacionalnimi podjetji in podjetji, ki ponujajo čezmejno opravljanje storitev, na drugi strani pa napotenim delavcem zagotavlja jedro prisilnih predpisov glede minimalne zaščite v državi članici gostiteljici;

Y.  ker mora napotitev delavcev omogočati delitev znanja in poklicnih izkušenj, ne pa povzročati socialnega dampinga;

Z.  ker imajo lahko evropska združenja delodajalcev in sindikatov pomembno vlogo pri boju proti socialnemu dampingu;

AA.  ker je bila sprejeta zaveza o tem, da se finančno breme za podjetja, zlasti za mala in srednja, ne bo povečalo;

AB.  ker so za določanje plač pristojne države članice same;

AC.  ker je Sodišče Evropske unije v zadevi C-396/13 poudarilo, da je država članica gostiteljica odgovorna za določitev višine minimalne plače, za način njenega izračuna in za oceno uporabljenih;

AD.  ker je predsednik Komisije izjavil, da „bi moralo biti enako delo na enakem delovnem mestu enako plačano“(22); ker je potrebna pravna pojasnitev te izjave in njene uporabe;

I. Večji nadzor in boljše usklajevanje v državah članicah in med njimi

1.  meni, da kljub temu, da sicer ni pravno priznane in splošno sprejete opredelitve socialnega dampinga, koncept zajema številne primere namerno škodljive prakse in zlorabe veljavne evropske in nacionalne zakonodaje (vključno z zakoni in splošno veljavnimi kolektivnimi pogodbami), to pa povzroča nepravično konkurenco zaradi nezakonitega zniževanja stroškov dela in operativnih stroškov ter vodi v kršitve pravic delavcev in v njihovo izkoriščanje; meni, da te prakse in razmere vplivajo na tri glavne vidike:

2.  je prepričan, da je bistveno, da se v vsej EU zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in lojalna konkurenca ter se odpravi socialni damping; poudarja, da imajo inšpektorati za delo in/ali sindikati ključno vlogo pri krepitvi pravic delavcev, opredeljevanju dostojne plače v skladu s predpisi in prakso držav članic ter pri zagotavljanju svetovanja in napotkov delodajalcem; opozarja, da je vseh 28 držav članic ratificiralo konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 81 o inšpekciji dela, in države članice poziva, naj zagotovijo, da se vse določbe konvencije tudi izvajajo; poziva Komisijo, naj podpira države članice pri ustanavljanju učinkovitih inšpektoratov za delo in naj na osnovi konvencije ILO št. 81 o inšpekciji dela oblikuje priporočilo o zagotavljanju spoštovanja delovnih standardov in varstva delavcev, v katerega bo vključila tudi določbe o delovnem času, varnosti in zdravju; opozarja, da imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja veljavne zakonodaje;

3.  poziva države članice, naj povečajo učinkovitost in zagotovijo ustrezne človeške in druge vire za svoje nadzorne organe (vključno s socialnimi in/ali delovnimi inšpektorati, agencijami in uradi za zvezo), vključno s sredstvi za tolmačenje in prevajanje, med drugim z izmenjavo primerov dobre prakse; poziva jih še, naj izpolnijo cilj enega inšpektorja za delo na 10 000 delavcev, kot to priporoča organizacija ILO, in zagotovijo, da so inšpektorji ustrezno opremljeni za izvrševanje evropske zakonodaje na področju prostega gibanja delavcev in prostega pretoka storitev;

4.  poziva države članice k izboljšanju čezmejnega sodelovanja med inšpekcijskimi službami ter boljši elektronski izmenjavi informacij in podatkov, da bi vzpostavili učinkovitejši nadzor za boj proti socialnim goljufijam, navideznemu samozaposlovanju in neprijavljenemu delu ter za njihovo preprečevanje, ob sočasnem priznavanju pomena varovanja podatkov, pa tudi z namenom vzpostavitve obveznega sodelovanja in vzajemne pomoči med državami članicami; spodbuja države članice, naj za inšpektorje na ravni Unije pripravijo programe rednega strokovnega usposabljanja, identificirajo najnovejše uporabljene tehnike, kako zaobiti pravila, ter vzpostavijo čezmejno sodelovanje; priznava delo Komisije pri financiranju programov vzajemnega učenja za inšpektorje za delo v državah članicah; poudarja, da je pomembno, da državni inšpektorati za delo in/ali socialni partnerji lahko dostopajo do vseh dejanskih delovnih prostorov, pa tudi do povezanih bivalnih prostorov, ki jih zagotavlja delodajalec, če je to v skladu z nacionalnim pravom in je ustrezna pozornost namenjena spoštovanju zasebnosti, saj je to osnovi pogoj, da lahko opravijo svoje delo in preverijo primere socialnega dampinga; priporoča Komisiji, naj razmisli o spremembi projektov Eurodetachement v stalno platformo za izmenjavo, skupno usposabljanje in sodelovanje inšpektorjev za delo (in javnih uslužbencev v uradih za zvezo na področju napotitve delavcev), ki so vključeni v nadzor in spremljanje – takšna platforma bi bila postala del, ali pa vsaj sodelovala z evropsko platformo za ukrepanje proti neprijavljenemu delu;

5.  spodbuja države članice, naj, kjer je to mogoče, ustanavljajo bilateralne, po potrebi pa tudi multilateralne projektne skupine, ki bi jih sestavljali pristojni nacionalni organi in delovni inšpektorji in ki bi po pridobitvi soglasja vseh udeleženih držav članic in v skladu s predpisi držav članic, kjer bi kontrole potekale, izvajale čezmejne preglede na terenu za odkrivanje domnevnih primerov socialnega dampinga, dela v nezakonitih pogojih ali goljufij, ter bi skušale odkrivati navidezna podjetja, goljufive agencije za zaposlovanje in zlorabe pravil, ki vodijo v izkoriščanje delavcev; poudarja, da bi se lahko projektne skupine pri svojem delu usklajevale z evropsko platformo za ukrepanje proti neprijavljenemu delu in z odborom višjih inšpektorjev za delo, da bi se na ta način znižalo finančno breme, za spodbujeno izmenjavo informacij pa bi lahko tudi ustanovile mrežo storitev za nacionalne socialne inšpekcije; meni, da je učinkovito sodelovanje med nacionalnimi organi in socialnimi partnerji pomembno za preprečevanje socialnega dampinga in zagotovitev lojalne konkurence na enotnem trgu;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovitejše izvajanje veljavne zakonodaje in okrepijo sodelovanje med organi držav članic, pristojnimi za delovno inšpekcijo, zlasti pri čezmejnih delovnih inšpekcijah; pozdravlja vzpostavitev evropske platforme za ukrepanje proti neprijavljenemu delu in zastavljene cilje za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od neprijavljenega dela; upa, da bo platforma pomagala pri odkrivanju in reševanju primerov kršitev nacionalnega delovnega prava in delovnega prava EU ter predpisov EU o prostem gibanju delavcev, svobodi ustanavljanja in svobodi opravljanja storitev;

7.  poudarja, da je treba ukrepanje proti kršitvam socialnih pravic dopolniti z bojem proti davčnim goljufijam in utajam, da bi zagotovili lojalno konkurenco in enake konkurenčne pogoje za podjetja;

8.  ugotavlja, da sta najpogostejši obliki nespoštovanja pravil o napotitvi delavcev neprijava oziroma nepravilna prijava; priporoča, naj v vseh državah članicah postane obvezno, da se najkasneje ob začetku izvajanja storitev opravi prijava, prijave pa naj se vnesejo v evropski register, kar bi pomenilo, da je enostavno priti do njih, usklajevanje med državami članicami bi bilo lažje, zmanjšale pa bi se tudi sedanje pravne nejasnosti zaradi razlik med postopki in dokumentacijo po posameznih državah;

9.  poudarja, da bi moralo biti pristojnim organom države članice gostiteljice v sodelovanju z organi države pošiljateljice omogočeno, da preverijo verodostojnost obrazca A1, kadar obstajajo resni dvomi o dejanski napotitvi; poziva ad hoc upravno delovno skupino za obrazec A1, naj pospeši svoja prizadevanja in izboljša verodostojnost obrazcev A1 ter preuči možnost lažjega nadzora z zbiranjem obrazcev A1 v enem digitalnem sistemu; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bo evropski sistem za elektronsko izmenjavo podatkov o socialni varnosti (EESSI) v celoti operativen, da ga bodo uporabljale vse države članice in bo prilagojen potrebam malih in srednjih podjetij; poudarja, da je boljši dostop do informacij za delavce, delodajalce in inšpektorje za delo, na primer prek enotnega nacionalnega spletnega mesta, med ključnimi sredstvi v boju proti kršitvam pravil;

10.  poziva države članice, naj ratificirajo in začnejo izvajati konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 189 o delavcih v gospodinjstvu; poziva države članice, naj vzpostavijo pravne okvire, ki bodo omogočali zakonito zaposlovanje delavcev v gospodinjstvu in negovalcev, da bi se za delodajalce zagotovila pravna varnost, za delavce pa dostojni delovni pogoji; poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo pogoje zaposlovanja delavcev v gospodinjstvu in po potrebi pripravijo priporočila za njihovo izboljšanje v skladu z veljavnima Pogodbama (zlasti členom 153(1) PDEU), vključno z ustreznim usposabljanjem in obveščanjem te kategorije delavcev o pravicah in obveznostih;

11.  ugotavlja, da so socialnemu dampingu v nekaterih sektorjih še posebej izpostavljene ženske, kar zlasti velja za sektor gospodinjskih del in nege (zlasti na domu); poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami oceni vse razmere, v katerih so ženske žrtev socialnega in plačnega dampinga oziroma opravljajo neprijavljeno delo, ocenijo pa naj tudi veljavno zakonodajo EU na tem področju;

12.  poziva države članice, naj izboljšajo nadnacionalno in lokalno sodelovanje med javnimi institucijami, sindikati in nevladnimi organizacijami, da bi skupaj obravnavali pogosto zelo zapletene težave delavcev migrantov ter upoštevali delovne pogoje in druge elemente, povezane s kakovostjo življenja, vključno s splošnim zdravjem, socialno vključenostjo in nastanitvijo;

13.  poudarja pomen določb Direktive 2014/67/EU, ki se nanašajo na čezmejno izvrševanje upravnih denarnih kazni in/ali glob, saj bodo prispevale k odpravi kršitev zakonodaje; meni, da bi moralo biti pristojnim organom omogočeno, da v primeru hudih kršitev zakonodaje o napotitvi delavcev ali veljavnih kolektivnih pogodb naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, vključno z možnostjo prekinitve opravljanja storitve; meni, da bi morale biti kazni tako visoke, da bi bile dejansko odvračale od kršitev, izboljšati pa bi bilo treba še obveščanje malih in srednjih podjetij o veljavni zakonodaji na področju napotitve delavcev;

14.  poziva države članice, naj znatno izboljšajo izmenjavo informacij o socialni varnosti v zvezi z napotenimi delavci in na ta način prispevajo k boljšemu izvrševanju veljavne zakonodaje; ponovno poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo koristno uvesti in po potrebi zagotoviti evropsko izkaznico socialnega zavarovanja oziroma drug elektronski dokument z veljavnostjo po vsej EU, ki ga ne bo mogoče ponarediti, na katerem bodo shranjeni vsi potrebni podatki o statusu socialnega varstva imetnika glede na njegovo delovno razmerje(23), pa tudi vse druge potrebne informacije o delavčevi napotitvi, ob strogem upoštevanju pravil o varovanju podatkov, zlasti kadar gre za občutljive osebne podatke; vseeno poudarja, da ta določba nikakor ne sme omejevati ali spodkopavati pravice organov in socialnih partnerjev držav gostiteljic, da v skladu z nacionalnim pravom in prakso pregledajo, nadzirajo in preverijo vsebino podatkov na taki izkaznici;

15.  se zavzema za vseevropski popis družb, vključno z navideznimi, ki hudo kršijo evropsko delavsko zakonodajo in predpise s področja socialnega zavarovanja: popis bi se pripravil po predhodnem opozorilu podjetij, vpogled vanj pa bi imeli le pristojni inšpekcijski organi; poziva k temu, naj se tem družbam v zakonsko določenem obdobju onemogoči dostop do javnih naročil, javnih subvencij in evropskih sredstev;

16.  poziva EU in države članice, naj čezmejno sodelujejo pri obveščanju o izvrševanju, naj organom za spremljanje omogočijo boljši dostop do podatkov, vpisanih v nacionalnih elektronskih registrih držav članic in v evropskem registru cestnih prevoznikov, ter naj na seznam kršitev, zaradi katerih cestni prevoznik izgubi dobro ime, dodajo nespoštovanje vse ustrezne zakonodaje EU; poudarja, da bi morali za kršitve pravil odgovarjati tisti, ki dajejo navodila zaposlenim;

II. Odpravljanje regulativnih vrzeli za dejansko izvrševanje nacionalnega in evropskega delavskega in socialnega prava ter upoštevanje načela enakega plačila in nediskriminacije

17.  poziva Komisijo, naj zaradi učinkovitega boja proti socialnemu dampingu ter socialnim in davčnim goljufijam ukrepa in si prizadeva za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v sedanjih pravilih;

18.  poziva Komisijo, naj podrobno spremlja izvajanje Direktive 2014/67/EU in nadzira učinkovitost platforme za ukrepanje proti neprijavljenemu delu v boju proti pojavu navideznih podjetij, v ta namen pa naj posploši načelo, po katerem naj bi vsako podjetje imelo en glavni sedež, v primeru svobodnega opravljanja storitev z začasno napotenimi delavci pa naj bi vsak vključen ponudnik storitev „dejansko“ opravljal dejavnost v državi članici, v kateri ima sedež, in bi bil torej dejansko podjetje; želi spomniti, kako pomembno je „dejansko opravljanje dejavnosti“ podjetij v njihovi državi izvora, saj je to pogoj za napotitev delavcev; želi spomniti, da je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve zavrnil predlog direktive o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, saj bi nekatere od predlaganih določb omogočale lažje ustanavljanje subjektov, katerih socialne in ekonomske dejavnosti so le navidezne, ki ne spoštujejo pogodbenih in zakonskih obveznosti ter so odgovorni za izgubo davčnih prihodkov v višini več milijard evrov; poziva Komisijo, naj pretehta možnost priprave predloga za pregleden in dostopen poslovni register vseh podjetij v EU ter k obvezni uporabi sistema elektronske izmenjave podatkov o socialni varnosti (EESSI);

19.  poziva Komisijo, naj pripravi novo poročilo o doseženem napredku držav članic pri potrebnem izboljšanju njihovih nacionalnih davčnih uprav in sistemov za preprečevanje davčnih goljufij, kot je bilo predlagano v Sporočilu Komisije „Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam“ (COM(2012)0722),

20.  je seznanjen, da se Direktiva 96/71/ES sklicuje zgolj na člena 64 in 74 PDEU, ki se nanašata na svobodo opravljanja storitev in svobodo gibanja, medtem ko je eden glavnih ciljev direktive zaščititi delavce; poleg tega opozarja na pomembnost členov 151 in 153 PDEU, v katerih so določeni cilji EU in držav članic, in sicer spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, ustrezna socialna varnost, spodbujanje socialnega dialoga ter boj proti izključenosti;

21.  priznava tveganja, povezana z dolgimi verigami podizvajalcev; opozarja, da lahko države članice po posvetovanju z ustreznimi socialnimi partnerji na nacionalni ravni vzpostavijo mehanizme solidarne odgovornosti, ki veljajo za lokalna in tuja podjetja, da bi lokalnim in tujim delavcem omogočile uveljavljanje njihovih pravic; želi spomniti, da je bila ta možnost potrjena tudi z Direktivo 2014/67/EU; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izvajanje obveznosti, ki jih ta direktiva nalaga državam članicam, naj z ukrepi zagotovijo, da lahko napoteni delavci v podizvajalskih verigah v gradbenem sektorju dosežejo, da je pogodbenik, katerega delodajalec je neposredni podizvajalec, odgovoren za spoštovanje njihovih delavskih pravic;

22.  je seznanjen s težavami, ki izhajajo iz Direktive 96/71/ES in njenega izvajanja; opozarja na pomen reševanja teh težav, da se zagotovijo pošteni delovni pogoji, spoštovanje pravic delavcev in enaki konkurenčni pogoji za domača podjetja in podjetja, ki v državo gostiteljico napotijo svoje delavce, kar je zlasti pomembno za mala in srednja podjetja; se zavzema za pravočasno izvajanje Direktive 2014/67/EU; je seznanjen s predlogom Komisije za revizijo Direktive 96/71/ES, ki naj bi omejila čas napotitve, vsebovala določbe o plačilu, opredelila pogoje zaposlitve z namenom zagotovljenega spoštovanja načela enake obravnave in prepovedala vse oblike diskriminacije na podlagi nacionalnosti, pač v skladu s pravom EU vse od ustanovnih pogodb; vztraja, da bi morala biti pravila o napotitvi delavcev jasna, sorazmerna in utemeljena; poudarja, da je treba spoštovati kolektivne pogodbe in sisteme, ki v državi gostiteljici urejajo odnose med delodajalci in delojemalci;

Mobilni delavci: boj proti socialnemu dampingu v prometnem sektorju

23.  poziva, naj se poveča nadzor nad upoštevanjem delovnega časa in časa za počitek v sektorju cestnega prometa; poziva k boljšim nadzornim napravam in pravočasni uvedbi pametnega tahografa za poklicno uporabo s ciljem zagotavljanja ustreznega, učinkovitega in nediskriminatornega izvajanja veljavne zakonodaje v državah članicah, brez nepotrebnega dodatnega upravnega obremenjevanja; poziva Komisijo, naj oceni možnost vzpostavitve „elektronske in integrirane datoteke o prevozniku“ za vse prevoznike z licenco Skupnosti, saj bi to omogočalo, da se vsi relevantni podatki o prevozniku, vozilu in vozniku, ugotovljeni pri cestnem preverjanju, zberejo na enem mestu;

24.  poziva k okrepitvi nadzora v zvezi z upoštevanjem delovnega časa, časa pripravljenosti ter časa vožnje in počitka v vseh ustreznih sektorjih, kot so gradbeništvo, gostinstvo, zdravstvo in prevoz, ter k doslednemu kaznovanju hudih kršitev;

25.  poziva Komisijo, naj pretehta možnost ustanovitve evropske agencije za cestni promet, ki bi zagotavljala ustrezno izvajanje zakonodaje EU ter spodbujala standardizacijo in sodelovanje na področju cestnega prometa med vsemi državami članicami;

26.  poziva Komisijo, naj usklajuje in krepi sodelovanje nacionalnih organov na področju cestnega prometa, tudi z izmenjavo informacij, in pri drugih prizadevanjih za podporo izvajanju zakonodaje in zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za izvajalce dejavnosti; ugotavlja, da so za izvrševanje zakonodaje na tem področju prvenstveno odgovorne države članice; poziva države članice, naj tesneje sodelujejo z organizacijo Euro Contrôle Route in evropsko mrežo prometnih policij (TISPOL), da bi s poenotenim in ustreznim izvajanjem zakonodaje o cestnem prometu EU izboljšale njeno izvrševanje;

27.  poziva Komisijo, naj člen 8(2) Uredbe (ES) št. 593/2008 (Rim I), kot je razložen v sodbi Evropskega sodišča v zadevi Koelzsch (C-29/10, sodba Sodišča (veliki senat) z dne 15. marca 2011, kolektivno uporablja za vse mobilne delavce v cestnem prometu;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj izmenjajo mnenja in si pojasnijo ustrezne določbe, da bo možno razlikovanje med zaposlenimi in samozaposlenimi osebami in se bo torej možno boriti proti navideznemu samozaposlovanju; poziva Komisijo, naj na osnovi kazalnikov obstoja delovnega razmerja oblikuje priporočila v skladu s priporočilom Mednarodne organizacije dela št. 198 o delovnem razmerju, ki pa ne bodo diskriminatorni do resnično samozaposlenih delavcev z maloštevilnimi strankami; poudarja potrebo po spremljanju zaposlitvenega statusa delavcev, kot so prometni piloti in strojevodje, in njihovega delovnega razmerja z družbami, za katere delajo; poudarja, da ima problem navideznega samozaposlovanja pomembne posledice na področju socialnega varstva in zaščite delavcev, lahko pa bi vplival tudi na lojalno konkurenco;

29.  zavrača vsakršno novo liberalizacijo kabotaže, dokler ne bo okrepljeno izvajanje sedanjega zakonodajnega okvira; spodbuja Komisijo, naj predlaga izboljšana pravila, da bi zagotovila boljše izvajanje in lažji nadzor; poziva Komisijo, naj pregleda direktivo o kombiniranem prevozu (92/106/EGS)(24), da se odpravijo nepoštene prakse, poziva pa tudi k dodatnim ukrepom za spoštovanje socialne zakonodaje na področju kombiniranega prevoza;

30.  poziva države članice z vzpostavljenim cestninskim sistemom, naj nadzornim organom omogočijo dostop do zbranih cestninskih podatkov, da bi jih lahko ocenili ter tako med drugim bolje preverili zahteve za kabotažo;

31.  priporoča, naj bodo pri prevzemih in prenosih lastninskih pravic družb jasno opredeljene zahteve, ki bodo še naprej upoštevane in ohranjene v novih pogodbah, v smislu Direktive 2001/23/ES(25), kar zadeva ohranjanje pravic delavcev v primeru prenosa lastninskih pravic;

32.  poziva k dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1008/2008, da bi se na ta način zagotovila zavezujoča uporaba nacionalne delovne zakonodaje za letalske prevoznike, ki imajo operativni sedež v EU, izboljšala opredelitev „glavne poslovne enote“, v kontekstu usklajevanja sistemov socialne varnosti in delovnega prava pa tudi poenotila opredelitev „matične baze“ za člane posadke v skladu z Uredbo (EU) št. 83/2014(26) in Uredbo (EU) št. 465/2012(27);

33.  poziva Komisijo in države članice, naj med drugim v uredbi o Evropski agenciji za varnost v letalstvu in drugi ustrezni zakonodaji podprejo neposredno zaposlitveno razmerje kot standardni vzorec, uporabo netipičnih zaposlitvenih razmerij pa omejijo;

34.  poziva k zaščiti socialnih pravic kabinskega osebja;

35.  poziva države članice, naj pregledajo zakone in poskrbijo, da je z vsemi pogodbami v letalskem sektorju zagotovljena kakovostna zaposlitev in dobri delovni pogoji; meni, da se zaradi prekarnih delovnih razmer povečujejo varnostna tveganja; poudarja, da konkurenčnost ne upravičuje znižanja socialne zaščite delavcev in kakovosti storitev;

36.  poudarja, da bi bilo treba okrepiti socialno razsežnost letalske strategije za Evropo, ki jo je Komisija objavila 7. decembra 2015, saj so kakovostne zaposlitve in dobri delovni pogoji neposredno povezani z vzdrževanjem varnosti in zaščite potnikov in osebja; poudarja tudi, da morajo Komisija in države članice spremljati in zagotavljati pravilno izvrševanje nacionalne socialne zakonodaje in kolektivnih pogodb za letalske prevoznike, ki imajo operativni sedež na ozemlju EU; ob tem opozarja na povezavo med socialnimi in okoljskimi standardi ter kakovostjo storitev, pa tudi varnostjo; priznava, da je pomembno določiti minimalno usposabljanje za vzdrževalno osebje v sektorju civilnega letalstva; poziva Komisijo, naj predlaga pregled Uredbe (ES) št. 868/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o varstvu pred subvenconiranjem in nepošteno prakso oblikovanja cen, ki povzroča škodo letalskim prevoznikom Skupnosti pri izvajanju zračnega prevoza iz tretjih držav(28), in analizira vzroke za njeno neizvajanje; poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo predpise o začetnem usposabljanju in izdaji dovoljenj za letalske posadke, da bi se na ta način odpravile pomanjkljivosti, ki vodijo v izkoriščanje pilotov, kot so pogodbe imenovane »pay-to-fly« (plačaj za letenje);

37.  poziva Komisijo, naj preuči možnost priprave dodatnega predloga o zahtevanih delovnih pogojih v sektorju ladijskega prevoza, vključno za ladijske posadke;

38.  meni, da bi morala Komisija v pomorskem sektorju zagotoviti, da bi se v celoti izvajala socialna zakonodaja, vključno s Konvencijo o delu v pomorstvu iz leta 2006; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo ukrepe, s katerimi bi spodbujali zaposlovanje in zadrževanje usposobljenih evropskih pomorščakov;

Možni izzivi zaradi digitalizacije gospodarstva

39.  opozarja, da je treba vzpostaviti soodvisnost med razvojem v digitalnem gospodarstvu in ekonomiji delitve in zaščito delavcev v tem novem sektorju, kjer imajo lahko prožnejše delovne prakse za posledico prekarne oblike zaposlovanja, za katere sedanji standardi v zvezi s socialno varnostjo, delovnim časom in krajem, usposabljanjem, udeležbo delavcev ter varstvom zaposlitve ne veljajo več; poudarja, da morata v okviru teh novih oblik zaposlitve v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah in nacionalno prakso veljati svoboda združevanja in pravica do kolektivnih pogajanj; poudarja, da morajo države članice svojo zakonodajo prilagoditi digitalnemu gospodarstvu in ekonomiji delitve, ter poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj hitro ocenijo določbe evropske zakonodaje, ki se uporablja za ta sektor, in po potrebi pripravijo predloge za ureditev digitalnega gospodarstva, ekonomije delitve in sodelovalnega gospodarstva z namenom zagotavljanja lojalne konkurence in zaščite pravic delavcev;

40.  ugotavlja, da digitalizacija bistveno vpliva na evropske trge dela; poudarja, da lahko digitalizacija na eni strani ustvarja nove poslovne modele in delovna mesta, ne le za visoko kvalificirane, ampak tudi za nizko kvalificirane delavce, vendar lahko na drugi strani pripelje tudi do negotovih oblik zaposlitve; poudarja, da je treba v strategiji EU za enotni digitalni trg upoštevati socialno razsežnost, da bi v celoti izkoristili s tem povezani potencial za zaposlovanje in rast, a hkrati zagotovili visoko stopnjo varovanja zaposlitve; poziva Komisijo, naj oblikuje enotni digitalni trg na socialno pravičen in trajnosten način; meni, da je treba obstoječe sisteme socialne zaščite prilagoditi potrebam zaposlenih v digitalnem gospodarstvu in ekonomiji delitve, da bi jim zagotovili ustrezno socialno zaščito;

41.  opozarja, da se v nekaterih sektorjih gospodarstva, kot je kmetijstvo, delovni čas spreminja glede na sezonske potrebe;

III. Socialni konvergenci navzgor naproti

42.  poudarja, da so temeljne pravice na prvem mestu; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in okrepijo socialni dialog, ki ima ključno vlogo pri doseganju kakovostnih delovnih razmer; poudarja, da imajo visoki standardi delovne zakonodaje in visoki socialni standardi ključno vlogo pri ponovnem uravnoteženju gospodarstva, podpiranju prihodkov in spodbujanju naložb v zmogljivosti; ob tem poudarja, da morajo vsi zakonodajni in politični dokumenti EU spoštovati pravice in svoboščine sindikatov, kolektivne pogodbe in enako obravnavo delavcev;

43.  poziva Komisijo, naj sprejme posebne ukrepe za pomoč ženskam, ki so žrtev socialnega dampinga, in sicer tako, da vse splošne politike in ukrepe usmeri v doseganje enakosti, pri tem pa upošteva sedanjo segregacijo na trgu dela in neenakosti v pogodbah o zaposlitvi, kar se odraža v sedanjih bistvenih razlikah v plači med ženskami in moškimi;

44.  poudarja, da se neenakost v Evropi poglablja, zaradi česar se oddaljuje izpolnitev ciljev strategije Evropa 2020 o revščini in brezposelnosti;

45.  poudarja, da je treba na ozemlju Unije in/ali v euroobmočju vzpostaviti gospodarske, davčne in socialne mehanizme za izboljšanje življenjskega standarda državljanov EU, kar bo mogoče doseči z zmanjšanjem gospodarskih in socialnih neravnovesij; vztraja tudi, naj Komisija upošteva mnenja o socialnih vprašanjih, da se bo na ta način s konvergenco zagotovila boljša zaščita delavcev;

46.  opozarja, da se je Komisija obvezala, da bo vzpostavila steber socialnih pravic, in poudarja potrebo po dviganju stopnje socialne konvergence, da bi dosegli cilje iz člena 151 PDEU; poudarja, da za ta steber ni dovolj vzpostaviti meril za primerjavo različnih nacionalnih socialnih sistemov, ampak se lahko uporablja le kot predhoden analitični okvir; poudarja, da sprejetje stebra socialnih pravic ne bi smelo pripeljati do znižanja sedanjih standardov dela in socialnih standardov;

47.  je seznanjen z različnimi stopnjami prispevkov, ki jih za socialno varnost v državah članicah vplačujejo zaposleni in delodajalci; poziva Komisijo, naj oceni gospodarski in družbeni vpliv teh razlik v okviru enotnega trga;

48.  meni, da so plače, ki delavcem omogočajo dostojno življenje, pomembne za socialno kohezijo in ohranjanje produktivnega gospodarstva; poziva k spoštovanju in spodbujanju kolektivnih pogajanj; priporoča tudi uvedbo najnižje zagotovljene plače, ki bi lahko, kjer je to primerno ter ob upoštevanju prakse v vsaki državi članici in po posvetovanju s socialnimi partnerji, prevzela obliko nacionalne minimalne plače, ki bi postopoma dosegla najmanj 60 % povprečne nacionalne plače, da bi po možnosti odpravili prekomerne razlike v plači, podprli skupno povpraševanje in oživitev gospodarstva ter spodbudili dvig socialne konvergence;

49.  je seznanjen s potencialno vrednostjo samodejnih stabilizatorjev; poudarja potrebo, da te stabilizatorje spremljajo učinkovite zaposlitvene politike, katerih glavni namen je ustvarjanje kakovostnih delovnih mest;

50.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami preuči potrebo po ukrepanju na ravni EU za to, kako obravnavati različne vidike oddaje naročil podizvajalcem, vključno s širitvijo solidarne odgovornosti v podizvajalski verigi

51.  poudarja, da morajo biti vsi podizvajalci, vključno z agencijami za začasno delo, ki za opravljanje hišnega dela in oskrbe na domu v druge države članice večinoma pošiljajo ženske, odgovorni za neizplačane plače, prispevke za socialno varnost, nezgodno zavarovanje in zavarovanje za primer bolezni ali poškodbe; poudarja, da morajo biti podizvajalci v primeru, ko stranke slabo ravnajo z delavci ali jih zlorabljajo, sposobni pomagati delavcem in jih vračati v domovino;

52.  poziva Komisijo, naj preuči možnost vzpostavitve instrument, ki bo podjetja bolj obvezoval, da bodo nadzirala svoje podružnice in podizvajalce, ki opravljajo dejavnost v tretji državi, s čimer bi preprečili kršitve človekovih pravic, korupcije, hudih telesnih poškodb ali velike okoljske škode in kršitve konvencij Mednarodne organizacije dela;

53.  meni, da se morajo pri zaposlovanju napotenih delavcev iz tretjih držav na osnovi načina 4 trgovinskega sporazuma Svetovne trgovinske organizacije in v okviru trgovinskih sporazumov uporabljati Direktiva 96/71/ES in pravila za usklajevanje sistemov socialne varnosti, da se na ta način onemogoči ugodnejše obravnavanje podjetij in delavcev iz tretjih držav v primerjavi s podjetji in delavci iz držav članic;

54.  poziva Komisijo, naj v največji možni meri upošteva priporočila te resolucije;

55.  poudarja potrebo po boljšem usklajevanju različnih evropskih politik;

o
o   o

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 18, 21.1.1997, str. 1. (2) UL L 159, 28.5.2014, str. 11. (3) UL L 166, 30.4.2004, str. 1. (4) UL L 284, 30.10.2009, str. 1. (5) UL L 177, 4.7.2008, str. 6. (6) UL L 300, 14.11.2009, str. 72. (7) UL L 300, 14.11.2009, str. 51. (8) UL L 102, 11.4.2006, str. 1 (9) UL L 80, 23.3.2002, str. 35. (10) UL L 293, 31.10.2008, str. 3. (11) UL L 364, 12.12.1992, str. 7. (12) UL L 167, 2.7.1999, str. 33. (13) UL L 124, 20.5.2009, str. 30. (14) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0012. (15) UL L 65, 11.3.2016, str. 12. (16) http://www.eurofound.europa.eu/publications/report/2010/working-conditions-industrial-relations/posted-workers-in-the-european-union (17) https://www.eurofound.europa.eu/observatories/eurwork/industrial-relations-dictionary (18) Člen 31(1) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije: „Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo“. (19) EU:C:2007:809 (20) Glej Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0252. (21) Glej Pacolet, Joseph, in De Wispelaere, Frederic, „Posting of workers: Report on A1 portable documents issued in 2012 and 2013 (Napotitev delavcev, Poročilo o prenosnih dokumentih A1, izdanih v letih 2012 in 2013), str. 15. Po podatkih Eurostata je bilo leta 2013 v EU za delo sposobnih 243 milijonov ljudi (pregled raziskave delovne sile 2013, Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Archive:Labour_force_survey_overview_2013). (22) https://ec.europa.eu/priorities/sites/beta-political/files/juncker-political-guidelines_en.pdf (23) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. januarja 2014 o učinkovitih inšpekcijah dela kot strategiji za izboljšanje pogojev dela v Evropi (Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0012). (24) Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o oblikovanju enotnih pravil za določene vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, 17.12.1992, str. 38). (25) Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 82, 22.3.2001, str. 16). (26) Uredba Komisije (EU) št. 83/2014 z dne 29. januarja 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 28, 31.1.2014, str. 17). (27) Uredba (EU) št. 465/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Uredbe (ES) št. 987/2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 (UL L 149, 8.6.2012, str. 4). (28) UL L 162, 30.4.2004, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2016 o delegirani uredbi Komisije z dne 30. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov (C(2016)03999 – 2016/2816(DEA))

P8_TA(2016)0347 B8-0974/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2016)03999) („delegirana uredba“)

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP), zlasti členov 8(5), 10(2) in 13(5),

–  ob upoštevanju člena 13 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES, Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES ter Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES,

–  ob upoštevanju osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je 6. aprila 2016 v skladu s členoma 10 in 56 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 predložil Skupni odbor evropskih nadzornih organov,

–  ob upoštevanju pisma, ki je bilo najavljeno Komisiji in ki ji ga je poslal predsednik Odbora za ekonomske in monetarne zadeve 30. junija 2016, ter pisma, ki ga je predsednik Odbora za ekonomske in monetarne zadeve poslal 12. julija 2016,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(3) Poslovnika,

A.  ker je bistveno, da so informacije za potrošnike o naložbenih produktih primerljive, da bi tako spodbujali enake konkurenčne pogoje na trgu ne glede na to, katere vrste finančnih posrednikov jih pripravljajo ali tržijo;

B.  ker bi bilo za vlagatelje zavajajoče, če bi pri izračunu kategorizacije tveganj za zavarovalne produkte izpustili kreditno tveganje;

C.  ker je treba obravnavo produktov, ki ponujajo več možnosti, še pojasniti, zlasti glede na izrecno izvzetje, ki je bilo v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014 odobreno za sklade KNPVP;

D.  ker delegirani akt, ki ga je sprejela Komisija, vsebuje napake v metodologiji, uporabljeni za izračun scenarijev prihodnje uspešnosti, zato ne izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 1286/2014 o zagotavljanju informacij, ki so točne, poštene in jasne ter ne zavajajo, zlasti pa pri nekaterih PRIIP niti v negativnem scenariju niti pri produktih, ki v priporočenem najkrajšem obdobju razpolaganja redno vodijo v izgube, ne pokaže, da vlagatelji lahko izgubijo denar;

E.  ker zaradi pomanjkanja natančnih navodil v delegirani uredbi v zvezi z opozorilom glede kompleksnosti in težke razumljivosti obstaja resno tveganje, da bo izvajanje tega elementa v dokumentu s ključnimi informacijami na celotnem enotnem trgu neusklajeno;

F.  ker je Parlament še vedno mnenja, da bi bilo treba z dodatnim mandatom za uvedbo regulativnih tehničnih standardov predpisati, kdaj naj se uporabi opozorilo glede kompleksnosti in težke razumljivosti;

G.  ker brez teh sprememb obstaja tveganje, da bodo pravila v delegirani uredbi v nasprotju z duhom in namenom zakonodaje, ki je ta, da bi zagotovili jasne, primerljive, razumljive in nezavajajoče informacije o PRIIP za male vlagatelje;

H.  ker v pismu z dne 30. junija 2016, ki ga je Komisiji poslal predsednik Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, pogajalska skupina Parlamenta Komisijo zaprosila, naj oceni, ali bi bilo treba odložiti izvajanje Uredbe (EU) št. 1286/2014;

1.  nasprotuje delegirani uredbi Komisije;

2.  naroči svojemu predsedniku naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana uredba ne more začeti veljati;

3.  poziva Komisijo, naj predloži nov delegirani akt, ki bo upošteval zgornje pomisleke;

4.  poziva Komisijo, naj razmisli o predlogu, s katerim bi odložili začetek uporabe Uredbe (EU) št. 1286/2014, ne da bi spremenili katero koli določbo prve ravni, in zagotovili nemoteno izvajanje zahtev iz te uredbe in iz delegirane uredbe ter preprečili, da bi se izvajanje prve ravni začelo še pred začetkom veljavnosti regulativnih tehničnih standardov;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.