Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 15. september 2016 - Strasbourg
Imenovanje novega Komisarja
 Filipini
 Somalija
 Zimbabve
 Potna listina za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ***I
 Prospekt, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje***I
 Azil: začasni ukrepi v korist Italije in Grčije *
 Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
 Ključni cilji za srečanje CITES CoP 17 v Johannesburgu
 Uporaba direktive o poštnih storitvah
 Dostop do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja in povečanje raznolikosti financiranja teh podjetij v uniji kapitalskih trgov
 Kako najbolje izkoristiti zmožnost malih in srednjih podjetij (MSP) za ustvarjanje novih delovnih mest?
 Uporaba direktive o enakosti pri zaposlovanju
 Dejavnosti, učinek in dodana vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji med letoma 2007 in 2014
 Sprejetje sprememb k predlogu Komisije (razlaga člena 61(2) Poslovnika)

Imenovanje novega Komisarja
PDF 232kWORD 41k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o potrditvi imenovanja Juliana Kinga za člana Komisije (C8-0339/2016 - 2016/0812(NLE))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 246(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju točke 6 Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(1),

–  ob upoštevanju odstopa Jonathan Hilla z mesta člana Komisije dne 25. junija 2016,

–  ob upoštevanju pisma Sveta z dne 15. julija 2016, s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom o odločitvi, ki bo sprejeta v skupnem soglasju s predsednikom Komisije, o imenovanju Juliana Kinga za člana Komisije (C8-0339/2016),

–  ob upoštevanju zaslišanja Juliana Kinga 12. septembra 2016, ki ga je vodil Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ter izjave o oceni, ki je bila pripravljena po zaslišanju,

–  ob upoštevanju člena 118 in Priloge XVI Poslovnika,

1.  potrjuje imenovanje Juliana Kinga za člana Komisije;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu, Komisiji ter vladam držav članic.

(1) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.


Filipini
PDF 172kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o Filipinih (2016/2880(RSP))
P8_TA(2016)0349RC-B8-0990/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Filipinih, zlasti resolucij z dne 8. junija 2016(1) o okvirnem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo ter Republiko Filipini, z dne 14. junija 2012(2) in z dne 21. januarja 2010(3),

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje z dne 3. septembra 2016 o napadu v mestu Davao,

–  ob upoštevanju diplomatskih odnosov med Filipini in EU (takratno Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS)), ki so bili vzpostavljeni 12. maja 1964 z imenovanjem filipinskega veleposlanika pri EGS,

–  ob upoštevanju, da so Filipini s podpisom bangkoške deklaracije 8. avgusta 1967 pridobili status ustanovne članice Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

–  ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Filipini na drugi strani,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja OZN Ban Ki Muna z dne 8. junija 2016 o očitni podpori izvensodnim usmrtitvam;

–  ob upoštevanju izjave izvršnega direktorja urada OZN za droge in kriminal (UNODC) z dne 3. avgusta 2016 o razmerah na Filipinih;

–  ob upoštevanju izjave o Filipinih, ki naj bi jo 4. septembra 2016 podal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN,

–  ob upoštevanju izjave za medije varnostnega sveta OZN z dne 4. septembra 2016 o terorističnem napadu na Filipinih,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker Filipine in EU vežejo dolgoletni diplomatski, gospodarski, kulturni in politični odnosi;

B.  ker so demokracija, načelo pravne države, človekove pravice in dialog z organizacijami civilne družbe že od nekdaj pomemben del dvostranskih pogovorov med EU in Filipini;

C.  ker so pred nedavno izvoljeno filipinsko vlado neznanski izzivi, kar zadeva boj proti neenakosti in korupciji ter prizadevanja za izvedbo mirovnega procesa v državi;

D.  ker nezakonita trgovina z drogami na Filipinih ostaja resen notranji in mednarodni problem; ker je po podatkih iz letnega poročila ministrstva za zunanje zadeve ZDA kongresu leta 2015 filipinska agencija za boj proti drogam PDEA, vodilna agencija za boj proti drogam v državi, poročala, da je kazniva dejanja, povezana z drogami, prijavilo 629 vasi ali barangay (približno 20 % vseh vasi v državi), in ker Filipini veljajo za državo z najvišjo stopnjo uporabe metamfetamina v vzhodni Aziji;

E.  ker je Rodrigo Duterte med predsedniško kampanjo kot eno od osrednjih tem izpostavil odpravo vseh ravni kaznivih dejanj zaradi drog po državi; ker je že med volilno kampanjo in v prvih dneh kot predsednik Filipinov organe kazenskega pregona in javnost večkrat pozval k usmrtitvi oseb, osumljenih trgovine z drogami, ki se ne predajo, pa tudi samih uživalcev drog;

F.  ker je predsednik Duterte javno izjavil, da ne bo preganjal uslužbencev organov kazenskega pregona in drugih državljanov, ki bi usmrtili preprodajalce z drogami, ki bi se upirali aretaciji;

G.  ker številke, ki jih je objavila filipinska nacionalna policija, kažejo, da je policija med 1. julijem in 4. septembrom 2016 usmrtila več kot tisoč osumljenih preprodajalcev in uživalcev drog, in ker iz policijske statistike izhaja še, da gre dodatnih več kot tisoč usmrtitev domnevnih preprodajalcev in uživalcev drog v zadnjih dveh mesecih pripisati neznanim strelcem; ker naj bi bilo po poročanju Al Jazeere aretiranih več kot 15 000 domnevnih preprodajalcev in uživalcev drog, osumljenih večinoma na podlagi govoric in namigovanj sorojakov, in ker se je skoraj 700 000 oseb „prostovoljno“ prijavilo k zdravljenju po programu Tokhang, da bi ne postali tarča policije ali milic;

H.  ker je generalni sekretar OZN Ban Ki Mun 8. junija 2016 obsodil niz izvensodnih usmrtitev, ki jih je označil za nezakonite in za kršitev temeljnih pravic in svoboščin;

I.  ker sta posebna poročevalka OZN za nezakonite usmrtitve Agnes Callamard in posebni poročevalec OZN o pravici do zdravja Dainius Pūras 18. avgusta 2016 filipinsko vlado pozvala, naj naredi konec trenutnemu valu izvensodnih usmrtitev in pobojev v okviru okrepljenega boja proti kriminalu in drogam, uperjenega zoper preprodajalce in uživalce drog;

J.  ker sta filipinski senat in komisija za človekove pravice sprožila neodvisno preiskavo smrtnih primerov;

K.  ker so Filipini kot ena prvih držav v Aziji smrtno kazen odpravili leta 1987; ker je država smrtno kazen ponovno uvedla in jo je leta 2006 še drugič odpravil tedanji predsednik Arroyo; ker je predsednik Duterte med volilno kampanjo pozval k njeni ponovni uvedbi, zlasti za nezakonito trgovino z drogami, in ker osnutek zakona zdaj obravnava filipinski kongres;

L.  ker je pred kongresom še osnutek zakona za znižanje starosti za kazensko odgovornost s 15 na 9 let;

M.  ker je bilo v bombnem napadu na tržnici v mestu Davao, za katerega je odgovornost prevzela organizacija Abu Sajaf in z njo povezane skupine, 2. septembra 2016 ubitih najmanj 14 ljudi, 70 pa je bilo ranjenih; ker filipinske oborožene sile proti tej organizaciji, priključeni IS, vodijo ofenzivo v južni provinci Sulu;

N.  ker je filipinska vlada po napadu razglasila „izredno stanje zaradi brezpravnega nasilja na Mindanau“;

O.  ker je bilo 26. avgusta 2016 pod okriljem norveške vlade podpisano neomejeno premirje med filipinsko vlado in nacionalno demokratično fronto Filipinov NDFP, kar predstavlja bistven korak naprej v 47-letni gverilski vojni, ki naj bi zahtevala okoli 40 000 žrtev;

P.  ker bodo Filipini leta 2017 predsedovali združenju ASEAN in je predsednik Duterte napovedal, da „bomo v času filipinskega predsedovanja združenje ASEAN predstavili kot model regionalizma in kot globalnega akterja, ki v središče svojega delovanja postavlja interese državljanov“;

1.  ostro obsoja napad na nočno tržnico 2. septembra 2016 v mestu Davao in izreka sožalje sorodnikom žrtev; poudarja, da morajo odgovorni za te usmrtitve odgovarjati, vendar poziva delegacijo EU, naj pozorno spremlja uporabo „načela brezpravnosti“; poziva vse države, naj v skladu s svojimi obveznostmi po mednarodnem pravu in ustreznih resolucijah varnostnega sveta OZN, dejavno sodelujejo s filipinsko vlado in vsemi drugimi pristojnimi organi v tem oziru;

2.  ostro obsoja trgovino z drogami in uživanje drog na Filipinih; poudarja, da prepovedane droge ogrožajo filipinsko mladino in so med najresnejšimi problemi tamkajšnje družbe;

3.  razume, da je na Filipinih na milijone ljudi, ki trpijo posledice hude odvisnosti od drog; izraža hudo zaskrbljenost zaradi izredno velikega števila smrtnih žrtev med policijskimi operacijami in operacijami milic v okviru okrepljenega boja proti kriminalu in drogam, uperjenega zoper preprodajalce in uživalce drog, ter filipinsko vlado poziva, naj naredi konec trenutnemu valu izvensodnih usmrtitev in pobojev;

4.  pozdravlja namero vlade, da zniža visoko raven kriminala in korupcije v državi, vendar vlado poziva, naj sprejme posebne in celovite politike in programe, ki bodo obsegali tudi ukrepe za preventivo in rehabilitacijo, in ne bodo zgolj osredotočeni na nasilno represijo;

5.  odločno pozdravlja pobudo predsednika Duterteja po oživitvi mirovnega procesa z nacionalno demokratično fronto Filipinov NDFP in z zadovoljstvom pričakuje konec tega konflikta v zelo bližnji prihodnosti, saj naj bi bil po pogajalskem načrtu končni dogovor o končanju oboroženega konflikta sprejet v roku enega leta;

6.  poudarja, da morajo biti odgovori na nezakonito trgovino z drogami popolnoma v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi obveznostmi;

7.  poziva oblasti, naj zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic in mednarodnimi instrumenti, ki so jih Filipini ratificirali;

8.  spodbuja oblasti, naj sprožijo takojšnjo preiskavo izjemno visokega števila smrtnih žrtev med policijskimi operacijami;

9.  ugotavlja, da je urad OZN za droge in kriminal pripravljen, da še tesneje sodeluje s Filipini pri tem, da bi preprodajalce drog sodno preganjali s primernimi pravnimi jamstvi v skladu z mednarodnimi standardi in normami;

10.  priporoča čim hitrejšo vzpostavitev nacionalnega mehanizma za preprečevanje mučenja, kot to določata konvencija OZN proti mučenju in njen opcijski protokol;

11.  poziva filipinsko vlado, naj obsodi dejanja milic in razišče njihovo odgovornost pri usmrtitvah; poziva tamkajšnje oblasti, naj takoj in temeljito izvedejo učinkovito in nepristransko preiskavo, da bi razkrile vse odgovorne, jih sodno preganjale pred pristojnimi civilnimi in nepristranskimi sodišči, ki jim bodo naložila zakonsko predvidene kazenske sankcije;

12.  poziva filipinsko vlado, naj zagotovi ustrezno zaščito zagovornikov človekovih pravic, sindikalistov in novinarjev;

13.  pozdravlja, da se je predsednik Duterte obvezal programom rehabilitacije, in poziva EU, naj tamkajšnjo vlado podpre v njenih prizadevanjih, da bi uživalcem drog ustrezno pomagala pri odvajanju od odvisnosti, hkrati pa še naprej podpirala reforme kazenskopravnega sistema na Filipinih;

14.  priporoča, da Filipini v najkrajšem času ratificirajo konvencijo o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem ter da prisilno izginotje in izvensodne poboje v nacionalni zakonodaji obravnavajo kot kaznivo dejanje;

15.  poziva filipinski kongres, naj se vzdrži ponovne uvedbe smrtne kazni in znižanja minimalne starosti za kazensko odgovornost;

16.  ugotavlja, da je empirično dokazano, da smrtna kazen ne vpliva na manjšo delinkvenco, povezano z drogami, bi pa uničila velik dosežek filipinskega pravosodnega sistema;

17.  poziva EU, naj uporabi vse razpoložljive instrumente za pomoč filipinski vladi pri spoštovanju njenih mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic, zlasti prek okvirnega sporazuma;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam držav članic, vladi in parlamentu Filipinov, vladam držav članic Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN), visokemu komisarju OZN za človekove pravice in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0263.
(2) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 99.
(3) UL C 305 E, 11.11.2010, str. 11.


Somalija
PDF 179kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o Somaliji (2016/2881(RSP))
P8_TA(2016)0350RC-B8-0989/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Somaliji,

–  ob upoštevanju izjav tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje o napadih v Somaliji z dne 27. februarja 2016, 2. junija 2016, 26. junija 2016, 26. julija 2016 in 21. avgusta 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Somaliji z dne 18. julija 2016 in 15. februarja 2016,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o odločitvi v zvezi z volilnim modelom za Somalijo v letu 2016,

–  ob upoštevanju dogovora o novem pristopu, ki je bil 16. septembra 2013 sprejet v Bruslju,

–  ob upoštevanju strategije EU za varnost in razvoj območja Sahela iz septembra 2011,

–  ob upoštevanju poročila ZN o svobodi izražanja v Somaliji, ki je bilo objavljeno 4. septembra 2016,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta ZN št. 2297(2016) z dne 7. julija 2016,

–  ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja ZN varnostnemu svetu ZN o Somaliji z dne 8. januarja 2016 in 9. maja 2016,

–  ob upoštevanju poročila delovne skupine za splošni redni pregled Sveta ZN za človekove pravice z dne 13. aprila 2016,

–  ob upoštevanju, da je posebni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov za Somalijo, Michael Keating, dne 30. avgusta 2016 obsodil bombni napad na hotel v Mogadišu,

–  ob upoštevanju zadnjega splošnega rednega pregleda Somalije pred zasedanjem Sveta ZN za človekove pravice januarja 2016,

–  ob upoštevanju, da je misija Afriške unije v Somaliji (AMISOM) 2. septembra 2016 zaprosila za pomoč pri preprečevanju uporabe improviziranih eksplozivnih naprav v Somaliji;

–  ob upoštevanju izjave misije AMISOM z dne 26. julija 2016, v kateri je obsodila teroristične napade v Mogadišu,

–  ob upoštevanju izjave posebnega predstavnika za Somalijo predsednika Komisije Afriške unije (SRCC), veleposlanika Francisca Caetana Madeire, z dne 30. avgusta 2016, v kateri je pohvalil somalijske varnostne sile v zvezi z napadi na hotel v Mogadišu,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja med državami AKP in EU,

–  ob upoštevanju sporočila mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije na njegovem 455. zasedanju dne 2. septembra 2014 o preprečevanju terorizma in boju proti njemu ter nasilnemu ekstremizmu v Afriki,

–  ob upoštevanju mandata Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev, da v skladu z Afriško listino o človekovih pravicah in pravicah ljudstev spodbuja in varuje človekove pravice in pravice ljudstev,

–  ob upoštevanju Konvencije o preprečevanju terorizma in boju proti njemu, ki jo je Organizacija afriške enotnosti sprejela leta 1999,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Somalija po dveh desetletjih državljanske vojne in odsotnosti državnega nadzora ter terorizma v kritičnem prehodnem obdobju, ker se ta država od leta 2012, ko je z mednarodno podporo dobila novo vlado, počasi stabilizira, vendar se nova oblast še vedno sooča s problemom uporniške skupine Al Šabab, ki je povezana z Al Kaido;

B.  ker je somalijska vlada sicer sprejela pozitivne obveze in dosegla politični napredek, kot je ustanovitev neodvisne nacionalne komisije za človekove pravice, vendar negotovost in notranji politični boji še vedno otežujejo konkreten napredek pri reformi pravosodnega in varnostnega sistema;

C.  ker somalijska vlada zaradi nedelovanja civilnega sodstva za sojenje civilistom uporablja vojaška sodišča, zaradi česar civilnim obtožencev niso zagotovljene ustrezne pravice; ker ima nacionalna obveščevalna in varnostna agencija (NISA) obsežna preiskovalna pooblastila, pa trenutno nima mandata za kazenski pregon in so zato znatno kršene procesne pravice njenih pripornikov;

D.  ker Somalci trpijo zaradi posledic neprestanih barbarskih napadov vojnih poglavarjev in teroristov; ker je bilo 30. avgusta 2016 v Mogadišu pred predsedniško palačo ubitih najmanj 10 ljudi, tako vojakov kot civilistov; ker je skupina Al Šabab 26. julija 2016 napadla oporišče Afriške unije v Mogadišu in ubila najmanj 13 ljudi, med njimi tudi osebje ZN, in ker so v prejšnjih mesecih poročali tudi o drugih minometnih napadih, v katerih je bilo ubitih več kot 100 ljudi; ker je skupina Al Šabab še vedno dejavna tudi v sosednji Keniji, kjer redno izvaja teroristične napade;

E.  ker ima mirovna misija Afriške unije (AMISOM), ki šteje 22000 vojakov, med drugim nalogo zmanjšati grožnjo skupine Al Šabab in drugih oboroženih opozicijskih skupin, zagotoviti varnost, da bi omogočila politični proces na vseh ravneh, pa tudi prizadevanja za stabilizacijo, spravo in vzpostavitev miru v Somaliji, ter omogočiti postopen prenos varnostnih pristojnosti z misije AMISOM na somalijske varnostne sile glede na njihove zmogljivosti; ker je bil mandat misije podaljšan do 31. maja 2017, kar je Parlament pozdravil;

F.  ker je Uganda, ki prispeva največ vojakov, napovedala, da bo do konca 2017 iz Somalije umaknila več kot 6 000 svojih vojakov; ker je Afriška unija napovedala, da bo svoje sile do konca 2020 v celoti umaknila in varnostne pristojnosti od leta 2018 naprej postopno prenesla na somalijsko vojsko,

G.  ker so bile sile AMISOM večkrat obtožene hudih kršitev človekovih pravic, tudi neselektivnega pobijanja ter nekaterih primerov spolnega izkoriščanja in zlorab,

H.  ker bo prihodnji volilni proces v Somaliji mejnik za Somalce in bo imel dolgoročne posledice za varnost, stabilnost in razvoj te države in širše regije;

I.  ker naj bi bile volitve poslancev zgornjega doma somalijskega zveznega parlamenta 25. septembra 2016, volitve poslancev spodnjega doma pa med 24. septembrom in 10. oktobrom 2016; ker naj bi oba doma 30. oktobra 2016 izvolila predsednika;

J.  ker bo volilni proces zelo pomemben za demokratične volitve v letu 2020, ki naj bi jih organizirala neodvisna nacionalna volilna komisija;

K.  ker je Omar Mohamed Abdule, predsednik zvezne posredne delovne skupine za izvedbo volitev (FIEIT) ponovno potrdil, da bo volilni proces v letu 2016 potekal v roku ter da bo pregleden in verodostojen;

L.  ker je še vedno močno omejena svoboda izražanja, ki ima osrednjo vlogo pri izgradnji demokratičnih držav; ker nedavno poročilo ZN o svobodi izražanja kaže, da novinarji, zagovorniki človekovih pravic in politični voditelji v Somaliji še vedno delajo v težavnem okolju, ker prihaja do ubojev – pretežno s strani pripadnikov Al Šabab–, aretacij, zastraševanja in zapiranja kritičnih medijskih hiš; ker oblasti te primere le redko raziščejo in redko preganjajo storilce;

M.  ker ima nacionalna obveščevalna in varnostna agencija (NISA) obsežna preiskovalna pooblastila, nima pa mandata za kazenski pregon, zaradi česar so znatno kršene procesne pravice njenih pripornikov;

N.  ker je bilo po poročilu ZN med januarjem 2014 in julijem 2016 ugotovljenih 120 primerov samovoljnih aretacij in pridržanja medijskih delavcev; ker je bilo do januarja 2015 samo 10 od 48 aretiranih novinarjev in medijskih delavcev privedenih pred sodišče;

O.  ker Somalija ostaja država z eno največjih in najbolj dolgotrajno razseljenih skupnosti na svetu, od tega je 1,1 milijona notranje razseljenih oseb, približno 400 000 jih živi samo v Mogadišu, skoraj en milijon beguncev pa je na območju Afriškega roga; ker je visoki komisar Združenih narodov za begunce (UNHCR) poročal, da je bilo samo julija 2016 zaradi prisilnih izselitev in negotovosti zaradi potekajoče vojaške ofenzive skoraj 28 000 na novo razseljenih oseb;

P.  ker je 420 000 somalijskih beguncev v taboriščih v Keniji, od tega 350 000 v taborišču v Dadabu, in so se somalijska in kenijska vlada ter UNHCR dogovorili, da bodo olajšali prostovoljno vrnitev 10 000 beguncev v Somalijo na območja, ki niso pod nadzorom skupine Al Šabab; ker je kenijska vlada maja 2016 napovedala, da bo do konca leta zaprla begunsko taborišče Dadab na severovzhodu Kenije;

Q.  ker otroke še vedno ubijajo, jih samovoljno pridržujejo in vpokličejo v oborožene sile, čeprav je Somalija januarja 2015 ratificirala Konvencijo ZN o otrokovih pravicah in novembra 2015 sprejela deklaracijo o varnih šolah, si čimer se je zavezala k sprejetju konkretnih ukrepov za zaščito učencev in izobraževalnih ustanov;

R.  ker je EU zagotovila 286 milijonov EUR iz Evropskega razvojnega sklada (2014–2020), predvsem za izvajanje „dogovora“, zlasti izgradnjo države in utrjevanje miru, prehransko varnost, odpornost in izobraževanje; ker se je EU v okviru mirovne pomoči za Afriko tudi zavezala podpori misije AMISOM;

1.  izraža globoko sočutje do žrtev nedavnih terorističnih napadov v Somaliji in njihovih družin ter iskreno obžaluje izgubo življenj; hkrati odločno obsoja storilce teh napadov, za katere naj bi bila odgovorna uporniška skupina Al Šabab;

2.  poziva k okrepitvi nacionalne varnostne arhitekture in zaščiti prebivalstva ter k dodatni podpori, ki naj jo mednarodna skupnost nudi misiji AMISOM in somalijski vladi pri prizadevanjih za izgradnjo miru in stabilnosti;

3.  opozarja, da je trajno stabilnost in mir mogoče doseči zgolj s socialnim vključevanjem, trajnostnim razvojem in dobrim upravljanjem, ki bo temeljilo na demokratičnih načelih in pravni državi, kjer se bosta v celoti spoštovala dostojanstvo in pravice ljudi;

4.  poudarja, da je za medsebojno razumevanje in vzpostavitev soglasja za dolgoročen in stabilen mir nujen dialog, ki bo vključeval vse socialne sektorje v državi, tudi klane in plemena, ki sestavljajo somalijski narod;

5.  pozdravlja dejstvo, da so vlada in regionalni voditelji podprli novo nacionalno varnostno politiko, in vlado poziva, naj pospeši njeno izvajanje, saj Al Šabab še vedno predstavlja grožnjo;

6.  poziva EU in njene mednarodne partnerje, naj bodo še naprej trdno zavezani sodelovanju s Somalijo pri izgradnji legitimnih institucij ter varnostnega sektorja, za katerega bo odgovorna Somalija, za boj proti terorizmu in zaščito vseh prebivalcev; poudarja, da je to odločilno za konstruktivni razvoj Somalije in varnost v regiji;

7.  poziva Afriško unijo, naj zagotovi, da bodo vse države, ki prispevajo vojake, izmenjevale informacije o poročilih o civilnih žrtvah, ki jih pripravijo, ali preiskavah v zvezi z njimi, ki jih izvedejo, s Skupino za sledenje, analizo in odzivanje v zvezi s civilnimi žrtvami (CCTARC), ki je del misije AMISOM, ter da se bodo v skladu z resolucijo varnostnega sveta ZN št. 2297 (2016) te informacije posredovale tudi Organizaciji Združenih narodov in jih vnesle v operativne načrte misije AMISOM;

8.  poziva vlado in EU (v okviru dejavnosti za vzpostavitev pravne države v Somaliji), naj z učinkovitimi nadzornimi mehanizmi zagotovita nadzor nad nacionalno obveščevalno in varnostno agencijo in naj oblikujeta tehnično strokovno znanje za somalijski oddelek za preiskovanje kaznivih dejanj, s katerim bo lahko izvajal temeljite in učinkovite preiskave, v katerih se bodo spoštovale pravice;

9.  pozdravlja, da je Afriška unija opravila preiskavo domnev o spolnem nasilju vojaških enot misije AMISOM; poziva k celovitemu izvajanju priporočil iz poročila in v skladu z resolucijo varnostnega sveta ZN št. 2272 (2016) spodbuja Afriško unijo in države, ki prispevajo vojake, naj zagotovijo, da se bodo domneve ustrezno in temeljito preiskale ter da bodo odgovorni privedeni pred sodišče;

10.  poziva EU k boljšemu nadzoru in krepitvi zmogljivosti, s katerima bo zagotovila odgovornost misije AMISOM za zlorabe, zlasti ker je prav EU odgovorna za večino njenega financiranja;

11.  opozarja na spodbuden napredek k bolj vključujočim volitvam in odgovorni vladi od leta 2012 dalje; pozdravlja odločitev nacionalnega vodstvenega foruma, da bo v naslednjih dveh letih spodbujal ustanovitev in registracijo političnih strank pred prihajajočimi volitvami leta 2020 po načelu ena oseba en glas, ter prizadevanja za ponovno vzpostavitev državnih institucij in sprejetje pomembnih novih zakonov o političnih strankah ter o ustanovitvi neodvisne državne komisije za človekove pravice; pozdravlja sprejete sklepe o večji zastopanosti žensk; poudarja, da je izjemno pomemben verodostojen, vključujoč, pregleden in odgovoren volilni proces, ki bo izvoljenemu vodstvu zagotavljal potrebno legitimnost;

12.  priznava, da je podporni urad ZN v Somaliji (UNSOS) z vojaškimi enotami, finančnimi in materialnimi viri pozitivno prispeval k napredku misije AMISOM in misije ZN za pomoč v Somaliji (UNSOM) pri zagotavljanju zaščite civilnega prebivalstva v Somaliji;

13.  poziva somalijsko nacionalno vojsko in misijo AMISOM, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe za ustavitev vseh poskusov militantne uporniške skupine Al Šabab, da bi prekinila bližajoči se volilni proces; poudarja, da bi moralo biti zagotavljanje volilnega procesa ključna prednostna naloga;

14.  obsoja novačenje in uporabo otrok v varnostnih silah za vojake in ovaduhe, tudi uporabo otrok vojakov, ki so bili ujeti ali so dezertirali; poziva somalijsko vlado, naj to prakso opusti;

15.  poziva k odločnejšim ukrepom za zaščito otrok, prizadetih v oboroženih spopadih, pred novačenjem v oborožene sile in skupine ali izkoriščanjem; poziva oblasti, naj otroke, osumljenje sodelovanja z Al Šababom, obravnava predvsem kot žrtve in naj kot vodilna načela upošteva otrokovo korist in standarde mednarodne zaščite;

16.  opozarja, da ni varnosti brez razvoja in ni razvoja brez varnosti; poziva k večji usklajenosti med varnostnimi in razvojnimi ukrepi, pa tudi k okrepitvi programov, ki bodo spodbujali gospodarski in socialni razvoj ter se spopadali z nerazvitostjo in vzroki ter temelji terorizma; opozarja, da je treba izpuščenim osebam nuditi osnovne storitve in podporo, zlasti da bi se zagotovilo trajnostno ponovno vključevanje beguncev, ki se vračajo v državo; poudarja, da je treba pospešiti konsolidacijo upravne strukture somalijske države in institucij, ki te storitve zagotavljajo;

17.  priporoča državam, ki gostijo begunce iz Somalije, naj ob vračanju beguncev realistično upoštevajo varnostne razmere v velikem delu Somalije;

18.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi napadov na humanitarne delavce v Somaliji; ponovno poudarja, da je nadvse pomembno, da se humanitarna pomoč dostavi ljudem v stiski v skladu z načeloma neodvisnosti in nevtralnosti;

19.  opozarja, da ima svoboda izražanja osrednjo vlogo pri oblikovanju demokratične države, zlasti v času političnega preoblikovanja; poziva somalijsko vlado, naj pregleda kazenski zakonik, novi zakon o medijih in drugo zakonodajo in jih uskladi z mednarodnimi obveznostmi Somalije glede pravice do svobodnega izražanja in medijev;

20.  ostro obsoja številne uboje in aretacije, obsežna ustrahovanja, zaprtje kritičnih medijskih hiš, zaplembo opreme in blokiranje spletnih mest; somalijske oblasti poziva k nujnim ukrepom, s katerimi bodo zagotovile, da se vse kršitve pravice do svobodnega izražanja v celoti preiščejo, storilci pa privedejo pred sodišče;

21.  izraža priznanje UNSOM in Uradu visokega komisarja ZN za človekove pravice, ker sta 4. septembra 2016 objavila poročilo o pravici do svobodnega izražanja v Somaliji, ki je prvo objavljeno poročilo ZN o Somaliji nasploh; poziva ZN k pogostejšim objavam poročil;

22.  poziva oblasti, naj sprejmejo in izvajajo ustrezne pravne okvirje ter izvedejo potrebne reforme sodstva, ki bodo zadostile potrebi prebivalstva po pravici in zaščiti, saj nekaznovanost ni dopustna;

23.  izraža zaskrbljenost, ker so v večjih somalijskih mestih vse pogostejše prisilne izselitve razseljenih prebivalcev iz javnih in zasebnih namestitev; opozarja, da je treba pri izselitvah spoštovati ustrezne nacionalne in mednarodne okvire; somalijsko zvezno vlado in vse akterje poziva, naj poiščejo trajnostne konkretne rešitve za probleme razseljenih oseb; poziva somalijsko vlado, naj ob podpori svojih partnerjev oblikuje pogoje za prostovoljno dostojno vračanje beguncev, ko bodo varnostne razmere v državi to omogočale;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Afriški uniji, predsedniku, predsedniku vlade in parlamentu Somalije, generalnemu sekretarju ZN, varnostnemu svetu ZN, Svetu ZN za človekove pravice in skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.


Zimbabve
PDF 172kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o Zimbabveju (2016/2882(RSP))
P8_TA(2016)0351RC-B8-0995/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Zimbabveju,

–  ob upoštevanju lokalne izjave EU o nasilju z dne 12. julija 2016,

–  ob upoštevanju lokalne izjave EU o ugrabitvi Itaija Dzamare z dne 9. marca 2016,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2016/220 z dne 15. februarja 2016 o spremembi Sklepa Sveta 2011/101/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Zimbabveju(1),

–  ob upoštevanju splošnega političnega dogovora, ki so ga leta 2008 podpisale tri najpomembnejše politične stranke, in sicer ZANU PF, MDC-T in MDC,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz junija 1981, ki jo je Zimbabve ratificiral,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju zimbabvejske ustave,

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker prebivalci Zimbabveja že več let trpijo pod avtoritarnim režimom predsednika Mugabeja, ki se ohranja na oblasti s korupcijo, nasiljem, prirejenimi volitvami in krutim varnostnim aparatom; ker prebivalci Zimbabveja že desetletja ne poznajo resnične svobode, mnogi med njimi, mlajši od trideset let, pa poznajo zgolj življenje v revščini in nasilnem zatiranju;

B.  ker v Zimbabveju, ki je že tako prežet s krizami, znova prihaja do vse večjih nemirov zaradi pomanjkanja gotovine, visoke stopnje brezposelnosti, državne korupcije ter prizadevanja oblasti, da bi zadušila svobodo izražanja in politično opozicijo; ker se različne strani borijo za vpliv v pričakovanju konca Mugabejeve vladavine;

C.  ker je delo, ki ga je Tendai Biti opravil za stabilizacijo gospodarstva in povečanje prihodka države, po padcu koalicijske vlade v letu 2013 izničeno zaradi ponovne vzpostavitve sistema pokroviteljstva, kleptokracije in strahu; ker se Zimbabve sooča z najhujšo gospodarsko krizo po hiperinflaciji leta 2008; ker je vlada dejansko bankrotirala;

D.  ker se od maja 2016 na tisoče protestnikov – neformalni trgovci, brezposelni mladi, sedaj pa še delavci – zbira na ulicah v številnih mestnih središčih po vsem Zimbabveju, kjer protestirajo proti izgubi delovnih mest, množični brezposelnosti in nesposobnosti vlade, da izpolni najosnovnejša gospodarska pričakovanja ljudstva, in sicer trg dela, ki bi zagotavljal delovna mesta, javni sektor, ki bi pravočasno prejemal plačo, zaupanja vredna in stabilna valuta ter dostopne cene; ker le vojska dobiva redno plačilo v kolikor toliko vredni valuti;

E.  ker protestno gibanje, ki ga vodi duhovnik Evan Mawarire in ki uporablja oznako #ThisFlag, uživa podporo cerkva in srednjega razreda, ki se do sedaj niso vpletali v ulično politiko;

F.  ker je 6. julija 2016 opozicijsko gibanje #ThisFlag pozvalo k enodnevni vsedržavni stavki v protest proti neukrepanju vlade zoper korupcijo, nekaznovanje in revščino; ker so zato številne trgovine in podjetja v prestolnici ostali zaprti, protest pa so oblasti kruto zatrle;

G.  ker je bil Promise Mkwananzi, vodja socialnega gibanja #Tajamuka, povezanega z vsedržavno stavko julija 2016, ki je bil aretiran in obtožen spodbujanja k javnemu nasilju, proti plačilu varščine izpuščen; ker je bila med protestom julija aretirana še ena aktivistka tega gibanja, Linda Masarira, še vedno v priporu;

H.  ker se številni protesti zdaj organizirajo prek družbenih medijev in ker so zimbabvejske oblasti blokirale dostop do spleta in aplikacijo za pisanje sporočil WhatsApp, da bi otežile organizacijo protestov;

I.  ker je bilo med protesti aretiranih več sto ljudi; ker je 26. avgusta 2016 prišlo do krvavih spopadov v prestolnici Harare, ko se policija ni zmenila za sodni odlok in je pretepla na tisoče protestnikov, ki so se zbrali pod okriljem združenja za reformo nacionalnih volitev (National Election Reform Agenda), da bi izrazili nasprotovanje neizvedeni volilni reformi pred težko pričakovanimi državnimi volitvami leta 2018; ker so številni, ki so bili pridržani, še vedno zaprti, za mnoge pa se ne ve, kje so;

J.  ker predsednik Mugabe, ki je na oblasti že od razglasitve neodvisnosti leta 1980, znova kandidira in ker je več članov njegove vlade zavrnilo pozive k volilni reformi pred volitvami leta 2018;

K.  ker so veterani boja za neodvisnost, nekoč Mugabejevi tesni zavezniki v vladajoči stranki, bojkotirali njegov govor 8. avgusta 2016 ter obsodili njegove težnje k diktaturi in neuspeh pri reševanju hude gospodarske krize, ki državo pesti že od leta 2000; ker je predsednik to označil kot bojkot in izdajo ter v odziv dal zapreti tri člane nacionalnega združenja veteranov boja za neodvisnost;

L.  ker je 2. septembra 2016 policija sprožila zakonski instrument 101A, s katerim se prepovedo vse demonstracije v središču Harareja, in to le nekaj ur preden je 18 političnih strank nameravalo v prestolnici organizirati velik protestni shod;

M.  ker je 7. septembra 2016 višje sodišče to prepoved za sedem dni zamrznilo in ker je bila ta odločba sprejeta le nekaj dni po tem, ko je predsednik Mugabe posegel v neodvisnost sodstva in zimbabvejske sodnike okrcal zaradi „nepremišljenih“ odločb, ki dovoljujejo proteste proti njegovi vladi;

N.  ker je zimbabvejska komisija za človekove pravice izjavila, da se pomoč v hrani, zbrana za lačne prebivalce po vaseh, ki jih je prizadela suša po vsej državi, deli po strankarski pripadnosti in da uradniki stranke Zanu PF nočejo deliti hrane podpornikom opozicijskih strank; ker je zimbabvejska vlada februarja 2016 razglasila katastrofalne razmere, saj naj bi po njeni oceni do januarja 2017 pomoč v hrani potrebovalo kar 4,5 milijona ljudi, lakota pa naj bi ogrožala skoraj polovico podeželskega prebivalstva;

O.  ker je bila 9. marca 2016 prva obletnica ugrabitve borca za človekove pravice Itaija Dzamare; ker je višje sodišče vladi ukazalo, naj ga poišče, in o napredku vsak drugi teden poroča sodišču, dokler ga ne najde;

P.  ker je Zimbabve podpisnik Sporazuma iz Cotonouja, ki v členu 96 določa, da je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin bistven element sodelovanja AKP-EU;

Q.  ker je bilo februarja 2016 manjše število omejevalnih ukrepov EU zoper Zimbabve obnovljenih do 20. februarja 2017; ker bodo zamrznitev sredstev in prepovedi potovanja še naprej veljali za predsednika Mugabeja, Grace Mugabe in podjetje Zimbabwe Defence Industries; ker embargo na orožje še vedno velja; ker je EU že odpravila omejitve za 78 ljudi in 8 pravnih oseb;

R.  ker je bilo v okviru 11. Evropskega razvojnega sklada za nacionalni okvirni program za Zimbabve za obdobje 2014–2020 dodeljenih 234 milijonov EUR, namenjenih predvsem trem osrednjim sektorjem, in sicer zdravstvu, gospodarskemu razvoju na osnovi kmetijstva ter upravljanju in krepitvi institucij;

1.  je globoko zaskrbljen, ker se je v Zimbabveju v zadnjih mesecih okrepilo nasilje nad protestniki; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vlada nedavno napovedala enomesečno prepoved protestov; poziva vlado in vse politične stranke v Zimbabveju, naj spoštujejo pravico do mirnih protestov in se posvetijo reševanju resnično perečih vprašanj, zimbabvejske oblasti tudi poziva, naj raziščejo obtožbe o prekomerni uporabi sile in drugih zlorabah človekovih pravic, ki so jih zagrešili pripadniki policije, in jih pokličejo na odgovornost;

2.  je zaskrbljen zaradi naraščanja samovoljnih aretacij zagovornikov človekovih pravic in udeležencev mirnih in zakonitih protestov ter poziva k spoštovanju načela pravne države in uveljavljanju ustave;

3.  poziva zimbabvejske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse politične zapornike;

4.  obsoja nedavne izjave predsednika Mugabeja, ko je napadel zimbabvejsko sodstvo, in poziva zimbabvejske oblasti, naj ne posegajo v njegovo neodvisnost;

5.  želi spomniti, da se je Zimbabve v okviru splošnega političnega dogovora zavezal, da bodo njegova zakonodaja ter njegovi postopki in praksa skladni z mednarodnimi načeli in pravom o človekovih pravicah, vključno s svobodo zbiranja, združevanja in izražanja;

6.  opozarja na posebne stiske številnih žensk v Zimbabveju in poziva, da je treba spoštovati njihove pravice;

7.  meni, da bi morala Svet in Komisija podrobno analizirati, ali je primerno, da bi ponovno uvedli nekatere omejevalne ukrepe, ter pri tem pojasniti, da bodo odpravljeni in da bo zagotovljen sveženj pomoči, ko bo Zimbabve resnično na poti demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, še posebej pa bi morala poudariti, da bo zagotovljena pomoč za podporo svobodnemu in poštenemu volilnemu procesu in reformi policije;

8.  poziva k mirnemu prenosu oblasti, ki bo temeljil na svobodnem in poštenem volilnem procesu, načelih pravne države in spoštovanju človekovih pravic, kar bo utrlo pot razvoju svobodne, cvetoče in pluralistične demokracije;

9.  odločno obsoja oviranje pomoči v hrani iz političnih razlogov; je zaskrbljen, da bi bili sprejeti še novi ukrepi, ki bi prizadeli kmetijsko proizvodnjo, in poziva k sprejetju ukrepov za večjo prehransko varnost;

10.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi ugrabitve Itaija Dzamare; poziva, da je treba spoštovati načelo habeas corpus in odgovorne za njegovo ugrabitev privesti pred sodišče;

11.  vztraja, naj EU zagotovi, da bodo sredstva, ki so dodeljena Zimbabveju za nacionalni okvirni program, v sektorjih, ki jih ta program zajema, učinkovito porabljena, in poziva zimbabvejsko vlado, naj Komisiji omogoči neoviran dostop do projektov, ki jih financira EU, in naj poveča svojo odprtost tehnični pomoči pri skupno dogovorjenih projektih in programih;

12.  poudarja, kako pomembno je, da EU v skladu s členoma 8 in 96 Sporazuma iz Cotonouja začne politični dialog z zimbabvejskimi oblastmi in tako potrdi svojo zavezanost podpori lokalnega prebivalstva;

13.  poziva Južnoafriško razvojno skupnost in Commonwealth, naj se ponovno zavežeta, da se bosta Zimbabveju pomagala vrniti na pot demokracije;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Evropski službi za zunanje delovanje, vladi in parlamentu Zimbabveja, vladam Južnoafriške razvojne skupnosti, komisiji Afriške unije, vseafriškemu parlamentu, skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in generalnemu sekretarju Commonwealtha.

(1) UL L 40, 17.2.2016, str. 11.


Potna listina za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav ***I
PDF 313kWORD 42k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropski potni listini za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (COM(2015)0668 – C8-0405/2015 – 2015/0306(COD))
P8_TA(2016)0352A8-0201/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0668),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 79(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0405/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 30. junija 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0201/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 15. septembra 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropske potne listine za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in razveljavitvi Priporočila Sveta z dne 30. novembra 1994

P8_TC1-COD(2015)03060210


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2016/1953.)


Prospekt, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje***I
PDF 1026kWORD 130k
Besedilo
Prečiščeno besedilo
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete dne 15. septembra 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje (COM(2015)0583 – C8-0375/2015 – 2015/0268(COD))(1)
P8_TA(2016)0353A8-0238/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

[Sprememba 1, razen kjer je drugače navedeno]

SPREMEMBE EVROPSKEGA PARLAMENTA(2)
P8_TA(2016)0353A8-0238/2016
k predlogu Komisije
P8_TA(2016)0353A8-0238/2016
---------------------------------------------------------
P8_TA(2016)0353A8-0238/2016
Predlog
P8_TA(2016)0353A8-0238/2016

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(4),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom(5),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Ta uredba predstavlja pomemben korak k vzpostavitvi unije kapitalskih trgov iz Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 30. septembra 2015 z naslovom Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov. Cilj unije kapitalskih trgov je podjetjem omogočiti dostop do bolj raznolikih virov kapitala kjer koli v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: Unija), zagotoviti učinkovitejše delovanje trgov ter vlagateljem in varčevalcem ponuditi priložnosti za učinkovitejše vlaganje denarja, da se poveča rast in ustvarijo delovna mesta.

(2)  Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta(6) določa usklajena načela in pravila o pripravi, odobritvi in objavi prospekta ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu. Navedeno direktivo bi bilo treba zaradi razvoja dogodkov v zakonodaji in na trgu od začetka njene veljavnosti nadomestiti.

(3)  Razkritje informacij v primeru javnih ponudb ali sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu je ključnega pomena za zaščito vlagateljev, saj odpravlja neusklajenost informacij med vlagatelji in izdajatelji. Z uskladitvijo tega razkritja je omogočena vzpostavitev mehanizma enotnega dovoljenja za čezmejno uporabo, ki prispeva k učinkovitemu delovanju notranjega trga za širok nabor vrednostnih papirjev.

(4)  Različni pristopi bi privedli do razdrobljenosti notranjega trga, saj bi za izdajatelje, ponudnike in osebe, ki prosijo za sprejem v trgovanje, v različnih državah članicah veljala različna pravila in prospektov, odobrenih v eni državi članici, morda ne bi bilo mogoče uporabljati v drugih državah članicah. Brez usklajenega okvira, ki zagotavlja enotno razkritje in učinek dovoljenja za čezmejno uporabo v Uniji, bi razlike v zakonodajah držav članic verjetno ovirale nemoteno delovanje notranjega trga vrednostnih papirjev. Zato je za zagotovitev ustreznega delovanja notranjega trga in izboljšanje pogojev njegovega delovanja, zlasti kar zadeva kapitalske trge, ter zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov in vlagateljev primerno določiti regulativni okvir za prospekte na ravni Unije.

(5)  Primerno in nujno je, da imajo pravila o razkritju pri javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu zakonodajno obliko uredbe, s čimer se zagotovi, da se bodo določbe, ki neposredno nalagajo obveznosti osebam, ki sodelujejo pri javni ponudbi in sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, enotno uporabljale po vsej Uniji. Ker pravni okvir za določbe o prospektih nujno vključuje ukrepe, ki podrobno opredeljujejo zahteve o vseh različnih vidikih prospekta, lahko že majhna razhajanja v izbranem pristopu v zvezi z enim od teh vidikov predstavljajo znatne ovire za čezmejne ponudbe vrednostnih papirjev, večkratne kotacije na reguliranih trgih in pravila EU o varstvu potrošnikov. Zato bi morala uporaba uredbe, ki velja neposredno, zaradi česar nacionalna zakonodaja ni potrebna, omejiti možnost, da bi bili na nacionalni ravni sprejeti različni ukrepi, zagotoviti enoten pristop in večjo pravno varnost ter preprečiti pojav znatnih ovir pri čezmejnih ponudbah in večkratnih kotacijah. Uporaba uredbe bo okrepila tudi zaupanje v preglednost trgov v Uniji ter zmanjšala regulativno zapletenost, pa tudi stroške iskanja in zagotavljanja skladnosti za podjetja.

(6)  Ocena Direktive 2010/73/EU Evropskega parlamenta in Sveta(7) je pokazala, da nekatere spremembe, uvedene z navedeno direktivo, niso izpolnile prvotnih ciljev in da so nadaljnje spremembe ureditve za prospekte v Uniji potrebne, da se poenostavi in izboljša njena uporaba, poveča njena učinkovitost ter okrepi mednarodna konkurenčnost Unije, kar bi prispevalo k zmanjšanju upravnih bremen.

(7)  Cilj te uredbe je zagotoviti zaščito vlagateljev in tržno učinkovitost ter okrepiti enotni trg kapitala. Poleg pravil vodenja poslov je za zaščito vlagateljev pomembna tudi zagotovitev informacij, ki so glede na naravo izdajatelja in vrednostnih papirjev potrebne, da se vlagateljem omogoči sprejetje informirane odločitve o naložbi. Poleg tega so take informacije učinkovito sredstvo za povečanje zaupanja v vrednostne papirje, saj prispevajo k pravilnemu delovanju in razvoju trgov vrednostnih papirjev. Ustrezen način zagotavljanja teh informacij je objava prospekta.

(8)  Zahteve po razkritju iz te uredbe ne preprečujejo državi članici, pristojnemu organu ali borzi, da na podlagi svojih pravil uvede druge posebne zahteve za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu (predvsem glede korporativnega upravljanja). Take zahteve ne smejo neposredno ali posredno omejevati priprave, vsebine in razširjanja prospekta, ki ga odobri pristojni organ.

(9)  Nelastniški vrednostni papirji, ki jih izda država članica ali eden od regionalnih ali lokalnih organov države članice, javne mednarodne organizacije, katerih članica je ena ali več držav članic, Evropska centralna banka ali centralne banke držav članic, ne bi smeli biti zajeti s to uredbo, zato ta uredba ne bi smela vplivati nanje.

(10)  Področje uporabe zahteve glede prospekta bi moralo zajemati javno ponudbo ali sprejem lastniških in tudi nelastniških vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranih trgih, da se zagotovi zaščita vlagateljev. Nekateri vrednostni papirji, zajeti v tej uredbi, dajejo imetniku pravico do nakupa prenosljivih vrednostnih papirjev ali prejemanja denarnih sredstev s takojšnjim plačilom v gotovini, ki se določi glede na druge instrumente, predvsem prenosljive vrednostne papirje, valute, obrestne mere ali donose, blago ali druge indekse ali merila. Ta uredba zajema zlasti nakupne bone, krite nakupne bone, certifikate, potrdila o deponiranju in konvertibilne menice, kot so vrednostni papirji, ki se lahko pretvorijo na zahtevo vlagatelja.

(11)  Da se zagotovijo odobritev prospekta in pridobitev enotnega dovoljenja za čezmejno uporabo ter nadzor skladnosti s to uredbo, zlasti kar zadeva oglaševalsko dejavnost, je treba za vsak prospekt določiti pristojni organ. Zato bi se morala v tej uredbi jasno določiti najprimernejša matična država članica za odobritev prospekta.

(12)  Za javne ponudbe vrednostnih papirjev v skupni vrednosti manj kot 1 000 000 EUR v Uniji bo strošek priprave prospekta v skladu s to uredbo verjetno nesorazmeren s predvidenimi prihodki od ponudbe. Zato se zahteva glede priprave prospekta iz te uredbe ne bi smela uporabljati za ponudbe tako majhne vrednosti. Države članice zahteve za pripravo prospekta v skladu s to uredbo ne bi smele razširiti na ponudbe vrednostnih papirjev v skupni vrednosti pod tem pragom. Poleg tega bi se morale države članice vzdržati nalaganja drugih zahtev po razkritju na nacionalni ravni, ki bi lahko nesorazmerno ali nepotrebno bremenile take ponudbe in posledično povečale razdrobljenost notranjega trga. Če države članice naložijo take nacionalne zahteve po razkritju, bi morale Komisijo in organ ESMA obvestiti o veljavnih pravilih.

(12a)   Komisija bi morala preučiti te nacionalne zahteve po razkritju in rezultate vključiti v svoje delo o množičnem financiranju, pri tem pa upoštevati, da je treba preprečiti razdrobljenost notranjega trga. Pomembno je, da regulativno okolje na ravni Unije podjetjem zagotovi dovolj možnosti za pridobitev kapitala. Zato bi morala Komisija v duhu unije kapitalskih trgov, pa tudi za sprostitev naložb predlagati regulativno pobudo, s katero bi uredila in harmonizirala prakse množičnega financiranja v Uniji.

(13)  Poleg tega bi bilo glede na različne velikosti finančnih trgov v Uniji primerno dati državam članicam možnost, da javne ponudbe vrednostnih papirjev, ki ne presegajo 5 000 000 EUR, izvzamejo iz obveznosti glede prospekta, kot je določena v tej uredbi. Državam članicam bi bilo treba zlasti omogočiti, da v nacionalni zakonodaji same določijo prag med 1 000 000 EUR in 5 000 000 EUR za skupno vrednost ponudbe v Uniji v obdobju 12 mesecev, pod katerim bi moralo veljati to izvzetje, pri čemer upoštevajo stopnjo zaščite domačih vlagateljev, ki je po njihovem mnenju ustrezna. Države članice bi morale Komisijo in organ ESMA obvestiti o pragu, ki so ga izbrale. Za javne ponudbe glede vrednostnih papirjev v okviru tega izvzetja ne bi smela veljati ureditev za čezmejno uporabo na podlagi te uredbe. Poleg tega bi moralo biti v takšnih ponudbah jasno navedeno, da javna ponudbe ni čezmejne narave in se z njimi ne bi smelo dejavno pridobivati vlagateljev zunaj zadevne države članice.

(13a)   Če se država članica odloči za izvzetje javnih ponudb vrednostnih papirjev v skupni vrednosti do 5 000 000 EUR, ji ta uredba z ničemer ne bi smela preprečevati, da uvede pravila na nacionalni ravni, s katerimi bi večstranskim sistemom trgovanja dovolila določitev vsebine dokumenta sprejema, ki ga mora pripraviti izdajatelj ob prvem sprejemu njegovih vrednostnih papirjev v trgovanje. V takem primeru bi lahko bilo primerno, da upravljavec večstranskega sistema trgovanja določi, kako se dokument sprejema pregleda, kar ne pomeni nujno, da mora pristojni organ ali večstranski sistem trgovanja podati uradno odobritev.

(14)  Če je ponudba vrednostnih papirjev namenjena samo omejenemu krogu vlagateljev, ki niso dobro poučeni vlagatelji, ali drugim vlagateljem, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) in (b) člena 6(1) Uredbe (EU) št. 345/2013, priprava prospekta predstavlja nesorazmerno breme glede na majhno število oseb, ki jim je ponudba namenjena, zato se prospekt ne bi smel zahtevati. To bi moralo veljati na primer za ponudbo, namenjeno sorodnikom ali osebnim znancem vodstvenega osebja podjetja.

(15)  Spodbujanje direktorjev in zaposlenih k posedovanju vrednostnih papirjev podjetja, v katerem so zaposleni, lahko pozitivno vpliva na upravljanje podjetij in prispeva k ustvarjanju dolgoročne vrednosti, saj spodbuja predanost zaposlenih in občutek lastništva, usklajuje interese delničarjev in zaposlenih ter slednjim omogoča priložnosti za naložbe. Udeležba zaposlenih v lastništvu njihovega podjetja je zlasti pomembna za mala in srednja podjetja (MSP), v katerih lahko imajo posamezni zaposleni pomembno vlogo pri uspehu podjetja. Zato se ne bi smelo zahtevati priprave prospekta za ponudbe v okviru delniških shem za zaposlene znotraj Unije, če se zagotovi dokument z informacijami o številu in lastnostih vrednostnih papirjev ter z razlogi za ponudbo in podrobnostmi o njej, da se zagotovi zaščita vlagateljev. Če se zagotovi navedeni dokument, se za zagotavljanje enakega dostopa do delniških shem za zaposlene vsem direktorjem in zaposlenim, ne glede na to, ali ima njihov delodajalec sedež v Uniji ali zunaj nje, ne bi več smela zahtevati odločitev o enakovrednosti trgov tretjih držav. Tako bodo lahko vsi udeleženci v delniških shemah za zaposlene deležni enake obravnave in prejeli enake informacije.

(16)  Izdaje delnic ali vrednostnih papirjev, ki omogočajo dostop do delnic, z namenom razvodenitve, pomenijo posle, ki zelo vplivajo na strukturo kapitala izdajatelja, njegova pričakovanja in finančni položaj, zaradi česar so potrebne informacije v prospektu. Nasprotno pa se prospekt, če so delnice izdajatelja že sprejete v trgovanje na reguliranem trgu, ne bi smel zahtevati za vsak naknaden sprejem istih delnic na isti regulirani trg, tudi če so take delnice posledica pretvorbe ali zamenjave drugih vrednostnih papirjev ali uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz drugih vrednostnih papirjev, pod pogojem, da na novo sprejete delnice predstavljajo majhen delež v primerjavi z delnicami istega razreda, ki so že bile izdane na istem reguliranem trgu, razen če je tak sprejem kombiniran z javno ponudbo, ki spada na področje uporabe te uredbe. Enako načelo bi bilo treba uporabljati splošneje za vrednostne papirje, zamenljive z vrednostnimi papirji, ki so že sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu.

(17)  Pri uporabi opredelitve „javna ponudba vrednostnih papirjev“ bi morala biti sposobnost vlagatelja, da se sam odloči za nakup ali vpis vrednostnih papirjev, odločilno merilo. Če se vrednostni papirji ponudijo brez možnosti lastne izbire s strani prejemnika, vključno pri razdelitvi vrednostnih papirjev, pri čemer ne obstaja pravica do zavrnitve razdelitve, tak posel zato ne bi smel spadati v opredelitev „javne ponudbe vrednostnih papirjev“, kot je določena v tej uredbi.

(18)  Izdajatelji, ponudniki ali osebe, ki prosijo za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, za katere velja izvzetje iz obveznosti objave prospekta, bi morali biti upravičeni do prostovoljne priprave celega prospekta ali prospekta EU za rast, kjer je ustrezno, v skladu s to uredbo. Zato bi morali imeti možnost uporabiti enotno dovoljenje za čezmejno uporabo, če bodo ravnali v skladu s to uredbo

(19)  Razkritje, ki ga omogoča prospekt, se ne bi smelo zahtevati za ponudbe, ki so omejene na dobro poučene vlagatelje. Nasprotno pa je za nadaljnjo prodajo javnosti ali javno trgovanje na podlagi sprejema v trgovanje na reguliranem trgu potrebna objava prospekta.

(20)  V veljavnem prospektu, ki ga pripravi izdajatelj ali oseba, odgovorna za njegovo pripravo, in je dostopen javnosti v času končnega plasiranja vrednostnih papirjev prek finančnih posrednikov ali pri kateri koli naknadni nadaljnji prodaji vrednostnih papirjev, je vlagateljem zagotovljenih dovolj informacij za sprejetje informiranih naložbenih odločitev. Zato bi morali biti finančni posredniki, ki plasirajo ali naknadno nadalje prodajo vrednostne papirje, upravičeni do uporabe prvotnega prospekta, ki ga objavi izdajatelj ali oseba, odgovorna za njegovo pripravo, če je prospekt veljaven in ustrezno dopolnjen ter če se izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo prospekta, strinja z njegovo uporabo. Izdajatelju ali osebi, odgovorni za pripravo prospekta, bi bilo treba omogočiti, da postavi pogoje za svoje soglasje. Soglasje za uporabo prospekta, vključno z vsemi priloženimi pogoji, bi moralo biti dano v obliki pisnega dogovora, ki bi zadevnim stranem omogočil, da ocenijo, ali je nadaljnja prodaja ali končno plasiranje vrednostnih papirjev v skladu z dogovorom. Če je bilo dano soglasje za uporabo prospekta, bi moral biti izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo prvotnega prospekta, odgovoren tudi za v njem navedene informacije in v primeru osnovnega prospekta za zagotovitev in vnos končnih pogojev, pri čemer se ne bi smel zahtevati drug prospekt. Če se izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo takega prvotnega prospekta, ne strinja z njegovo uporabo, je treba od finančnega posrednika zahtevati objavo novega prospekta. V tem primeru bi moral biti finančni posrednik odgovoren za informacije, navedene v prospektu, vključno z vsemi informacijami, vključenimi s sklicevanjem, v primeru osnovnega prospekta pa tudi za končne pogoje.

(21)  Z uskladitvijo informacij v prospektu naj bi se zagotovila enakovredna zaščita vlagateljev na ravni Unije. Da se vlagateljem omogoči sprejetje informirane odločitve o naložbi, bi moral prospekt, ki se pripravi v okviru te uredbe, vsebovati ustrezne in potrebne informacije v zvezi z naložbo v vrednostne papirje, ki bi jih vlagatelj razumno zahteval, da na podlagi informacij oceni sredstva in obveznosti, finančni položaj, poslovni izid ter pričakovanja izdajatelja ali katerega koli garanta, in pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev. Te informacije bi morale biti pripravljene in predstavljene v jedrnati in razumljivi obliki ter prilagojene vrsti prospektov, ki se pripravijo v skladu s to uredbo, vključno s tistimi, ki upoštevajo poenostavljeno ureditev glede razkritja za sekundarne izdaje in za ureditev glede prospekta EU za rast. Prospekt ne bi smel vsebovati informacij, ki niso pomembne za posameznega izdajatelja ali vrednostne papirje ali ki se ne nanašajo posebej nanje, ker bi se s tem lahko zakrile informacije, pomembne za vlagatelje, s tem pa ogrozila njihova zaščita. Zato bi bilo treba informacije v prospektu prilagoditi tako, da bi odražale naravo in okoliščine izdajatelja, vrsto vrednostnih papirjev, vrsto vlagateljev, ki jim je ponudba namenjena, ali dostop do trgovanja na reguliranem trgu ter predvideno védenje vlagateljev in informacije, ki so na voljo tovrstnim vlagateljem, ker so objavljene ali drugače pravno ali regulativno zahtevane.

(22)  Izvleček prospekta bi moral biti uporaben vir informacij za vlagatelje, zlasti za male vlagatelje. Moral bi biti samostojen del prospekta in osredotočen na ključne informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo pri odločanju o tem, katere ponudbe in sprejeme v trgovanje vrednostnih papirjev želijo nadalje preučiti s pregledom prospekta kot celote, da bi se lahko informirano odločili o naložbi. To pomeni, da se informacije iz izvlečka ne ponovijo v glavnem delu prospekta, razen če ni nujno potrebno. Te ključne informacije bi morale predstaviti bistvene lastnosti izdajatelja, vseh garantov in vrednostnih papirjev, ponujenih ali sprejetih v trgovanje na reguliranem trgu, ter z njimi povezana tveganja, vključno z enotnimi identifikatorji, kot je identifikator pravnega subjekta (koda LEI) za subjekte, ki sodelujejo v ponudbi, za vrednostne papirje pa mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (koda ISIN). Prav tako bi morale vsebovati splošne pogoje ponudbe. Zlasti predstavitev dejavnikov tveganja v izvlečku bi morala vsebovati omejen izbor specifičnih tveganj, ki so po mnenju izdajatelja najpomembnejši za vlagateljevo odločanje o naložbi. Opis dejavnikov tveganja v izvlečku bi moral veljati prav za opisano ponudbo, moral bi biti pripravljen izključno vlagateljem v korist ter ne bi smel vsebovati splošnih izjav o naložbenih tveganjih ali omejevati odgovornosti izdajatelja, ponudnika ali oseb, ki delajo v njunem imenu.

(22a)   V primeru vrednostnih papirjev, ki jih izdajo banke, ki so po Direktivi 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (BEED)(8) predvidene za reševanje z zasebnimi sredstvi, bi moral izvleček vsebovati jasno opozorilo o tveganjih, predvsem za male vlagatelje.

(23)  Izvleček prospekta bi moral biti kratek, preprost, jasen in razumljiv za vlagatelje. Napisan bi moral biti v preprostem, netehničnem jeziku in informacije predstaviti na preprost način. Ne bi smel biti sestavljen zgolj iz odlomkov iz prospekta. Primerno je določiti največjo dovoljeno dolžino izvlečka, da se prepreči odvrnitev vlagateljev od branja in da se spodbudi izdajatelje k izbiri informacij, ki so bistvene za vlagatelje. V izjemnih primerih bi moral pristojni organ imeti možnost dovoliti izdajalcu, da pripravi daljši izvleček, ki v tiskani obliki obsega do 10 strani formata A4, če je to potrebno zaradi kompleksnosti dejavnosti izvajalca, narave izdaje ali narave izdanih vrednostnih papirjev ter če bi vlagatelj bil zaveden, če teh dodatnih informacij v izvlečku ne bi bilo.

(24)  Da se zagotovi enotna struktura izvlečka v prospektu, bi bilo treba zagotoviti splošne oddelke in pododdelke z okvirnimi vsebinami, ki jih izdajatelj lahko izpolni s kratkimi opisi in po potrebi tudi s številkami. Izdajatelji bi morali imeti prosto presojo pri izbiri informacij, za katere menijo, da so bistvene in pomembne, če jih predstavijo pravično in uravnoteženo.

(25)  Izvleček prospekta bi moral biti v čim večji meri zasnovan na podlagi dokumenta s ključnimi informacijami, ki se zahteva v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(9). Če vrednostni papirji spadajo na področje uporabe te uredbe in tudi Uredbe (EU) št. 1286/2014, bi se morala v izvlečku v celoti dovoliti ponovna uporaba vsebine dokumenta s ključnimi informacijami, da se čim bolj zmanjšajo stroški zagotavljanja skladnosti in upravno breme za izdajatelje. Vendar se zahteve po pripravi izvlečka ne bi smelo opustiti, kadar se zahteva dokument s ključnimi informacijami, ker slednji ne vsebuje ključnih informacij o izdajatelju in javni ponudbi ali sprejemu zadevnih vrednostnih papirjev v trgovanje.

(26)  Treba bi bilo zagotoviti, da nobena oseba ni civilnopravno odgovorna zgolj na podlagi izvlečka ali njegovega prevoda, razen če je zavajajoč, netočen ali neskladen z ustreznimi deli prospekta. Izvleček bi moral vsebovati jasno opozorilo v zvezi s tem.

(27)  Izdajateljem, ki redno zbirajo sredstva na kapitalskih trgih, bi bilo treba ponuditi posebne oblike registracijskih dokumentov in prospektov ter posebne postopke za njihovo vložitev in odobritev, da se jim zagotovi več prožnosti in omogoči, da izkoristijo tržne priložnosti. V vsakem primeru bi bilo treba izdajateljem omogočiti izbiro teh oblik in postopkov.

(28)  Za vse nelastniške vrednostne papirje, vključno s tistimi, ki se izdajajo neprekinjeno in redno ali na podlagi programa ponudbe, bi bilo treba izdajateljem omogočiti pripravo prospekta v obliki osnovnega prospekta. Osnovni prospekt in njegovi končni pogoji bi morali vsebovati iste informacije kot prospekt.

(29)  Primerno je pojasniti, da bi morali končni pogoji osnovnega prospekta vsebovati zgolj informacije v zvezi z opisom vrednostnih papirjev, ki se nanašajo na posamezno izdajo in se lahko določijo samo v času posamezne izdaje. Take informacije lahko na primer vključujejo mednarodno identifikacijsko številko vrednostnih papirjev, emisijski znesek, datum dospelosti, kakršen koli kupon, datum izvršitve, izvršilno ceno, odkupno ceno in druge pogoje, ki v času priprave prospekta niso bili znani. Če končni pogoji niso vključeni v osnovni prospekt, ne bi smeli biti predmet odobritve pristojnega organa, ampak bi se morali pri njem samo vložiti. Druge nove informacije, ki bi lahko vplivale na oceno izdajatelja in vrednostnih papirjev, bi bilo treba vključiti v dodatek k osnovnemu prospektu. Končni pogoji in dodatek ne bi smeli vsebovati vrste vrednostnih papirjev, ki še ni opisana v osnovnem prospektu.

(30)  Pri osnovnem prospektu bi moral izvleček pripraviti samo izdajatelj za vsako posamezno ponujeno izdajo, da se zmanjšajo upravna bremena in poveča razumljivost za vlagatelje. Navedeni izvleček za posamezne izdaje bi se moral priložiti končnim pogojem, pri čemer bi ga pristojni organ lahko odobril samo, če so končni pogoji vključeni v osnovni prospekt ali v njegov dodatek.

(31)  Da se povečata prilagodljivost in stroškovna učinkovitost osnovnega prospekta, bi bilo treba izdajatelju omogočiti pripravo osnovnega prospekta kot ločenega dokumenta, pogostemu izdajatelju pa uporabo univerzalnega registracijskega dokumenta kot sestavnega dela navedenega osnovnega prospekta.

(32)  Pogoste izdajatelje bi bilo treba spodbuditi k pripravi prospektov kot ločenih dokumentov, ker se tako lahko zmanjšajo njihovi stroški usklajevanja s to uredbo in omogoči hitro odzivanje na tržne priložnosti. Zato bi morali imeti izdajatelji, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranih trgih ali v večstranskih sistemih trgovanja, možnost, vendar ne obveznosti, da vsako poslovno leto pripravijo in objavijo univerzalni registracijski dokument, ki vsebuje pravne, poslovne, finančne in računovodske informacije, informacije o lastniških deležih ter opis izdajatelja za navedeno poslovno leto. Na ta način bi se izdajatelju omogočilo, da ima redno posodobljene informacije in da, kadar so tržni pogoji ugodni za ponudbo ali sprejem v trgovanje, pripravi prospekt, tako da vanj doda opis vrednostnih papirjev in izvleček. Univerzalni registracijski dokument bi moral biti večnamenski, če je njegova vsebina enaka ne glede na to, ali ga izdajatelj pozneje uporabi za ponudbo ali sprejem lastniških vrednostnih papirjev, dolžniških vrednostnih papirjev ali izvedenih finančnih instrumentov v trgovanje. Biti bi moral vir referenčnih podatkov o izdajatelju, ki bi vlagateljem in analitikom zagotavljal minimalne informacije, potrebne za informirano presojo o poslovanju podjetja, njegovem finančnem položaju, dobičku, pričakovanjih, upravljanju in lastniških deležih.

(33)  Izdajatelj, ki je vložil univerzalni registracijski dokument, za katerega prejme odobritev za dve zaporedni leti, se lahko šteje za dobro poznanega pri pristojnem organu. Zato bi bilo treba omogočiti, da se vsi naknadni univerzalni registracijski dokumenti in vse spremembe teh univerzalnih registracijskih dokumentov pri pristojnemu organu vložijo brez predhodne odobritve in da jih pristojni organ naknadno pregleda, če meni, da je to potrebno, razen če se te spremembe nanašajo na opustitev navedbe informacij ali vsebinsko napako ali netočnost, ki bo verjetno zavajala javnost glede dejstev ali okoliščin, bistvenih za oceno izdajatelja na podlagi informacij. Vsak pristojni organ bi moral določiti pogostost takega pregleda, pri čemer bi moral na primer upoštevati oceno tveganj izdajatelja, kakovost njegovih preteklih razkritij ali čas, ki je pretekel od zadnjega pregleda vloženega univerzalnega registracijskega dokumenta.

(34)  Če univerzalni registracijski dokument ni postal sestavni del odobrenega prospekta, bi moralo biti mogoče, da ga izdajatelj spremeni prostovoljno – kadar gre na primer za pomembno spremembo v njegovi organizaciji ali spremembo finančnega položaja – ali na zahtevo pristojnega organa v okviru pregleda po vložitvi, če niso izpolnjeni standardi glede popolnosti, razumljivosti ali doslednosti. Take spremembe bi bilo treba objaviti v skladu z enakimi ureditvami, ki se uporabljajo za univerzalni registracijski dokument. Zlasti če pristojni organ ugotovi, da gre za opustitev navedbe informacij, pomembno napako ali netočnost, mora izdajatelj svoj univerzalni registracijski dokument spremeniti in to spremembo brez nepotrebnega odlašanja objaviti. Ker ne gre za javno ponudbo in sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje, bi moral biti postopek spremembe univerzalnega registracijskega dokumenta ločen od postopka njegove dopolnitve, ki naj bi veljal šele po odobritvi prospekta.

(35)  Če izdajatelj pripravi prospekt, sestavljen iz ločenih dokumentov, bi bilo treba odobriti vse njegove sestavne dele ter po potrebi tudi univerzalni registracijski dokument in njegove spremembe, če so bili predhodno vloženi pri pristojnem organu, ne pa tudi odobreni. Če gre za pogostega izdajatelja, sprememb univerzalnega registracijskega dokumenta pred objavo ni treba odobriti, vendar bi pristojni organ moral imeti možnost, da jih naknadno pregleda.

(36)  Da se pospeši postopek priprave prospekta in olajša dostop do kapitalskih trgov na stroškovno učinkovit način, bi bilo treba pogostim izdajateljem, ki pripravijo univerzalni registracijski dokument, zagotoviti hitrejši postopek odobritve, ker je bil glavni sestavni del prospekta že odobren ali je pristojnim organom že na voljo za pregled. Zato bi bilo treba čas, potreben za odobritev prospekta, skrajšati, kadar ima registracijski dokument obliko univerzalnega registracijskega dokumenta.

(37)  Če izdajatelj ravna v skladu s postopki vložitve, razširjanja in shranjevanja predpisanih informacij ter upošteva roke iz členov 4 in 5 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta(10), bi mu bilo treba omogočiti, da letno in polletno računovodsko poročilo, ki se zahteva v skladu z Direktivo 2004/109/ES, objavi kot del univerzalnega registracijskega dokumenta, razen če se matična država članica izdajatelja za namene te uredbe razlikuje od matične države članice za namene Direktive 2004/109/ES in če jezik univerzalnega registracijskega dokumenta ne izpolnjuje pogojev iz člena 20 Direktive 2004/109/ES. S tem bi se moralo zmanjšati upravno breme, povezano z večkratnimi vložitvami, ne da bi vplivalo na informacije, ki so na voljo javnosti, ali na nadzor teh poročil v skladu z Direktivo 2004/109/ES.

(38)  Treba bi bilo določiti jasen rok veljavnosti prospekta, da se prepreči sprejetje naložbenih odločitev na podlagi zastarelih informacij. Za izboljšanje pravne varnosti bi se morala veljavnost prospekta začeti z njegovo odobritvijo, tj. na datum, ki ga lahko pristojni organ zlahka preveri. Javna ponudba vrednostnih papirjev na podlagi osnovnega prospekta ima lahko daljši rok veljavnosti kot osnovni prospekt, če se naslednji osnovni prospekt odobri pred prenehanjem roka veljavnosti predhodnega osnovnega prospekta in če zajema tekočo ponudbo.

(39)  Informacije o davkih na prihodek od vrednostnih papirjev iz prospekta so lahko samo splošne, pri čemer imajo majhno informacijsko vrednost za posameznega vlagatelja. Ker morajo take informacije poleg države, v kateri ima izdajatelj registrirani sedež, zajemati tudi države, v katerih se predloži ponudba ali zaprosi za sprejem v trgovanje, če ima prospekt enotno dovoljenje za čezmejno uporabo, so stroški priprave prospekta visoki in lahko ovirajo čezmejne ponudbe. Zato bi moral prospekt vsebovati samo opozorilo, da lahko davčna zakonodaja države članice vlagatelja in države članice, v kateri je izdajatelj registriran, vpliva na prihodke iz naslova vrednostnih papirjev. Vendar bi moral prospekt kljub temu vsebovati ustrezne informacije o obdavčitvi, če predlagana naložba vključuje posebno davčno ureditev, na primer pri naložbah v vrednostne papirje, ki vlagateljem zagotavljajo ugodno davčno obravnavo.

(40)  Ko je razred vrednostnih papirjev sprejet v trgovanje na reguliranem trgu, izdajatelj vlagateljem zagotovi stalna razkritja v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(11) ter Direktivo 2004/109/ES. Temu izdajatelju pri nadaljnjih javnih ponudbah ali sprejemu v trgovanje ni treba nujno pripraviti celotnega prospekta. Zato bi moral biti v primeru sekundarnih izdaj na voljo ločen poenostavljen prospekt glede na običajni sistem priprave prospekta, pri čemer bi se morale upoštevati že razkrite informacije. Vlagateljem je treba kljub temu zagotoviti konsolidirane in dobro strukturirane informacije o elementih, kot so pogoji ponudbe in njena vsebina▌. Zato bi moral poenostavljen prospekt za sekundarno izdajo vsebovati ustrezne skrčene informacije, ki bi jih vlagatelji razumno zahtevali za razumevanje prospekta izdajatelja in katerega koli garanta, pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, in razloge za izdajo in učinek na izdajatelja, zlasti izkaz gibljivih sredstev, razkritje kapitalizacije in zadolženosti, učinek na splošno kapitalsko strukturo ter kratek povzetek ustreznih informacij, razkritih v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014, od datuma zadnje izdaje.

(41)  Poenostavljeno ureditev za razkritja za sekundarne izdaje bi bilo treba razširiti na vrednostne papirje, s katerimi se trguje na zagonskih trgih MSP, ker se v skladu z Direktivo 2014/65/EU od njihovih upravljavcev zahteva, da vzpostavijo in uporabijo pravila, ki zagotavljajo ustrezna stalna razkrivanja informacij s strani izdajateljev vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na takih mestih. Ta ureditev bi morala veljati tudi za večstranske sisteme trgovanja, ki niso zagonski trg MSP, če zanje veljajo zahteve po razkritju, ki so enakovredne zahtevam za zagonske trge MSP na podlagi Direktive 2014/65/EU.

(42)  Poenostavljena ureditev za razkritja za sekundarne izdaje bi morala biti na voljo za uporabo šele nekaj časa po tem, ko se razred vrednostnih papirjev izdajatelja sprejme v trgovanje. Z 18-mesečnim odlogom bi se moralo zagotoviti, da izdajatelj vsaj enkrat izpolni svojo obveznost objave letnega računovodskega poročila v skladu z Direktivo 2004/109/ES ali pravili upravljavca zagonskega trga MSP ali večstranskega sistema trgovanja z enakovrednimi zahtevami po razkritju.

(43)  Eden glavnih ciljev unije kapitalskih trgov je MSP v Uniji olajšati dostop do financiranja na kapitalskih trgih. Ker morajo taka podjetja običajno zbrati razmeroma nižje zneske kot drugi izdajatelji, so lahko stroški priprave celotnega prospekta nesorazmerno visoki in jih lahko odvrnejo od javne ponudbe svojih vrednostnih papirjev. Hkrati lahko MSP zaradi svoje velikosti in krajše zgodovine naložbenih rezultatov pomenijo posebno tveganje v primerjavi z večjimi izdajatelji, zato bi morala vlagateljem razkriti zadostne informacije za sprejetje odločitve o naložbi. Poleg tega bi morali za spodbujanje MSP k uporabi financiranja na kapitalskem trgu s to uredbo zagotoviti, da se posebna pozornost nameni zagonskim trgom MSP. Zagonski trgi MSP so obetavno orodje, ki manjšim rastočim podjetjem omogoča zbiranje kapitala. Vendar je njihov uspeh odvisen od njihove privlačnosti za podjetja določene velikosti. Podobno bi imeli izdajatelji, ki dajo javne ponudbe vrednostnih papirjev v skupni vrednosti do 20 000 000 EUR korist od lažjega dostopa do financiranja na kapitalskih trgih, da bi lahko rasli in dosegli svoj polni potencial ter lahko pridobivali sredstva po ceni, ki ni nesorazmerno visoka. Zato je primerno, da ta uredba vzpostavi poseben sorazmerni režim za prospekt EU za rast, ki je na voljo MSP, izdajateljem, ki dajo javno ponudbo vrednostnih papirjev, ki bodo sprejeti v trgovanje na zagonskem trgu MSP, in izdajateljem, ki dajo javno ponudbo vrednostnih papirjev v skupni vrednosti manj kot 20 000 000 EUR v Uniji. Zato bi bilo treba pri določanju vsebine prospekta EU za rast, ki se uporablja za MSP, zagotoviti ustrezno ravnovesje med stroškovno učinkovitim dostopom do finančnih trgov in zaščito vlagateljev ter razviti posebno ureditev za razkritja za MSP, da se doseže ta cilj. Po odobritvi prospekta EU za rast bi morala zanje veljati ureditev za čezmejno uporabo na podlagi te uredbe, tako da bi bil veljaven za vse javne ponudbe vrednostnih papirjev po vsej Uniji.

(44)  Skrčene informacije, ki jih je treba razkriti v prospektih EU za rast, bi morale biti osredotočene na informacije, ki so bistvene in pomembne za naložbe v izdane vrednostne papirje in ki so potrebne za zagotavljanje sorazmernosti med velikostjo podjetja in njegovimi potrebami po zbiranju sredstev na eni ter stroški priprave prospekta na drugi strani. Da se tovrstnim podjetjem omogoči priprava prospektov brez stroškov, ki niso sorazmerni z njihovo velikostjo in posledično z obsegom njihovega zbiranja finančnih sredstev, bi morala biti ureditev glede prospekta EU za rast zanje prožnejša kot ureditev, ki se uporablja za podjetja na reguliranem trgu, in sicer toliko, da se zagotovi razkritje ključnih informacij, ki jih potrebujejo vlagatelji.

(45)  Sorazmerna ureditev glede prospektov EU za rast ne bi smela biti na voljo, kadar naj bi se varnostni papirji sprejeli v trgovanje na reguliranem trgu, saj naj bi vlagatelji morali zaupati, da za izdajatelje, v čigar vrednostne papirje vlagajo, velja enoten sklop pravil o razkritju. Zato se na reguliranih trgih ne bi smel uporabljati dvotirni standard za razkritja za sprejem vrednostnih papirjev glede na velikost izdajatelja.

(46)  Prospekt EU za rast bi moral biti standardiziran dokument, ki ga bodo izdajatelji z lahkoto izpolnili, in bi moral zajemati bistvene informacije o izdajatelju, vrednostnih papirjih in ponudbi. Komisija bi morala oblikovati delegirane akte, da se opredelita skrčena vsebina in oblika za standardizirani prospekt EU za rast. Komisija bi morala pri določanju podrobnosti ureditve glede sorazmernega razkritja za prospekte EU za rast upoštevati potrebo po zagotovitvi, da je prospekt EU za rast bistveno in pristno lažji kot celoten prospekt, in sicer v smislu upravnega bremena in stroškov izdaje, potrebo po lajšanju dostopa do kapitalskih trgov za MSP ob zagotovitvi zaupanja vlagateljev pri vlaganju v ta podjetja, potrebo po zmanjšanju stroškov in bremena za MSP , potrebo po pridobitvi določenih vrst informacij, ki so posebnega pomena za MSP, velikost izdajatelja in kako dolgo že posluje, različne vrste in značilnosti ponudb ter različne vrste informacij, ki jih potrebujejo vlagatelji o različnih vrstah vrednostnih papirjev.

(48)  Glavni namen vključitve dejavnikov tveganja v prospekt je zagotoviti, da vlagatelji ocenijo taka tveganja na podlagi informacij in se o naložbi odločijo ob celovitem poznavanju dejstev. Dejavniki tveganja bi zato morali biti omejeni na tista tveganja, ki so pomembna za vlagatelja in se posebej nanašajo nanj in na njegove vrednostne papirje ter ki so potrjena z vsebino prospekta. Prospekt ne bi smel vsebovati dejavnikov tveganja, ki so splošni in se uporabljajo samo kot izjave o omejitvi odgovornosti, ker bi ti lahko zakrili bolj specifične dejavnike tveganja, s katerimi bi morali biti vlagatelji seznanjeni, in tako preprečili, da bi prospekt predstavljal informacije v jedrnati in razumljivi obliki, ki omogoča preprosto analizo. ESMA bi morala razviti smernice o ocenjevanju specifičnosti in pomembnosti dejavnikov tveganja, s katerimi pristojnim organom pomaga pri pregledovanju dejavnikov tveganja tako, da izdajatelje spodbuja k ustreznemu in usmerjenemu razkrivanju dejavnikov tveganja.

(49)  Opustitev navedbe občutljivih informacij v prospektu bi bilo treba v nekaterih okoliščinah dovoliti z odstopanjem, ki ga odobri pristojni organ, da se prepreči oškodovanje izdajatelja.

(50)  Države članice objavijo veliko informacij o svojem finančnem položaju, ki so na splošno na voljo javnosti. Če država članica jamči za ponudbo vrednostnih papirjev, se vključitev takih informacij v prospekt zato ne bi smela zahtevati.

(51)  Možnost, da izdajatelji v prospekt ali osnovni prospekt vključijo referenčne dokumente z informacijami, ki jih je treba razkriti – če so bili dokumenti, ki so vključeni s sklicevanjem, predhodno objavljeni elektronsko – bi morala olajšati postopek priprave prospekta in znižati stroške za izdajatelje, ne da bi se pri tem ogrozila zaščita vlagateljev. Vendar se ta cilj poenostavitve in zmanjšanja stroškov priprave prospekta ne bi smel doseči na škodo drugih interesov, ki naj bi jih ščitil prospekt, vključno z dostopnostjo informacij. Pri uporabi jezika za informacije, vključene s sklicevanjem, bi bilo treba upoštevati obveznost glede jezika, ki se uporablja za prospekte. Informacije, vključene s sklicevanjem, se lahko nanašajo na pretekle podatke, vendar je treba, če te informacije niso več ustrezne zaradi pomembnih sprememb, to jasno navesti v prospektu in zagotoviti tudi posodobljene informacije. Poleg tega bi morali pogosti izdajatelji imeti možnost, da morebitne spremembe univerzalnega registracijskega dokumenta vključijo z dinamičnim sklicevanjem v prospektu. S tem dinamičnim sklicevanjem bi zagotovili, da bi bralec vedno dobil zadnjo različico univerzalnega registracijskega dokumenta brez potrebe po dodatku. Uporaba dinamičnega sklicevanja namesto dodatka ne bi smela vplivati na vlagateljevo pravico do umika.

(52)  Vse predpisane informacije ▌bi morale biti upravičene do vključitve v prospekt s sklicevanjem. Izdajateljem vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje v večstranskem sistemu trgovanja, in izdajateljem, ki so oproščeni obveznosti objave letnih ali polletnih računovodskih poročil v skladu s členom 8(1)(b) Direktive 2004/109/ES, bi bilo treba prav tako omogočiti, da vse ali del svojih letnih ali polletnih finančnih podatkov, revizijskih poročil, računovodskih izkazov, poslovnih poročil ali izjav o upravljanju podjetja, za katere velja obveznost elektronske objave, vključijo v prospekt s sklicevanjem.

(53)  Vsi izdajatelji nimajo dostopa do ustreznih informacij in navodil o postopku pregleda in odobritve ter o potrebnih korakih, ki jih je treba upoštevati, da se prospekt odobri, ker pristojni organi držav članic uporabljajo različne pristope. Ta uredba bi morala te razlike odpraviti z uskladitvijo pravil, ki se uporabljajo za postopke pregleda in odobritve, ter s poenostavitvijo postopka odobritve, ki ga izvajajo nacionalni pristojni organi, da se zagotovi, da vsi pristojni organi sprejmejo usklajen pristop pri pregledovanju popolnosti, doslednosti in razumljivosti informacij v prospektu. Navodila v zvezi s prošnjo za odobritev prospekta bi morala biti javno dostopna na spletnih mestih pristojnih organov. ESMA bi morala imeti na podlagi pooblastil iz Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta(12) ključno vlogo pri spodbujanju konvergence nadzornih praks na tem področju. Zlasti bi morala izvesti strokovne preglede dejavnosti pristojnih organov iz te uredbe v ustreznem časovnem okviru pred pregledom te uredbe in v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010. ESMA bi morala pripraviti centralni sistem delovnega postopka, ki bi zajemal postopek odobritve prospekta od začetka do odobritve, tako da bi lahko pristojni organi, ESMA in izdajatelji obravnavali in spremljali vloge za odobritev prek spleta. Ta sistem bi zagotovil ključne informacije in bi deloval kot orodje za organ ESMA in pristojne organe, da bi dosegli konvergenco postopkov odobritve prospekta po Uniji in poskrbeli, da se bodo v prihodnje prospekti po vsej Uniji odobrili na enak način.

(53a)   ESMA bi morala skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi oceniti zasnovo, financiranje in delovanje centralnega sistema delovnega postopka v okviru unije kapitalskih trgov.

(54)  Da se olajša dostop na trge držav članic, je pomembno, da so pristojbine, ki jih pristojni organi zaračunajo za odobritev in vložitev prospektov ter z njimi povezanih dokumentov, razumne in se jih razkrije. Pristojbine, zaračunane izdajateljem s sedežem v tretji državi, bi morale odražati breme takšne izdaje.

(55)  Ker so informacije na spletu lahko dostopne in zato, da se vlagateljem zagotovi boljša dostopnost, bi bilo treba odobreni prospekt vedno objaviti v elektronski obliki. Prospekt bi bilo treba objaviti v ustreznem oddelku na spletnem mestu izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje, ali, kjer je primerno, na spletnem mestu finančnih posrednikov, ki plasirajo ali prodajajo vrednostne papirje, vključno s spletnimi mesti plačilnih zastopnikov, ali pa na spletnem mestu reguliranega trga, za katerega se vloži vloga za sprejem v trgovanje, ali upravljavca večstranskega sistema trgovanja, pri čemer bi ga moral pristojni organ posredovati ESMA skupaj s pomembnimi podatki, ki omogočajo njegovo razvrstitev. ESMA bi morala zagotoviti centralni mehanizem za shranjevanje prospektov, ki javnosti omogoča brezplačen dostop in ji zagotavlja ustrezna iskalna orodja. Da bi vlagateljem zagotovili dostop do zanesljivih podatkov, ki jih je možno uporabiti in analizirati pravočasno in na učinkovit način, bi morale biti ključne informacije v prospektih, kot sta identifikacijska številka vrednostnih papirjev in identifikator izdajateljev, ponudnikov in garantov, strojno berljive tudi na podlagi metapodatkov. Prospekti bi morali biti na voljo vsaj 10 let po objavi, da se zagotovi usklajenost med obdobjem njihove javne dostopnosti in obdobjem javne dostopnosti letnih in polletnih računovodskih poročil iz Direktive 2004/109/ES. Prospekt bi moral biti na zahtevo vlagateljem vedno na voljo na trajnem nosilcu podatkov in brezplačno.

(56)  Uskladiti je treba tudi oglase, da se ne ogrozita javno zaupanje in delovanje finančnih trgov. Poštenost in točnost oglasov ter njihova skladnost z vsebino prospekta so zelo pomembne za zaščito vlagateljev, vključno z malimi vlagatelji. Brez poseganja v mehanizem dovoljenja za čezmejno uporabo iz te uredbe je nadzor takih oglasov ▌sestavni del vloge pristojnih organov. Pristojni organ države članice, v kateri se oglasi razširjajo, bi moral imeti pooblastila za nadzor nad skladnostjo dejavnosti oglaševanja v zvezi z javno ponudbo vrednostnih papirjev ali sprejemom v trgovanje na reguliranem trgu, pri čemer so načela navedena v tej uredbi. Kadar je to potrebno, bi morala matična država članica pomagati pristojnemu organu države članice, v kateri se oglasi razširjajo, pri ocenjevanju skladnosti oglasov z informacijami v prospektu. Brez poseganja pooblastila iz člena 30(1) pregled oglasov, ki ga izvede pristojni organ, ne bi smel biti osnovni pogoj za objavo javne ponudbe ali sprejem v trgovanje v katerikoli državi članici gostiteljici.

(57)  Vlagatelji bi morali vsak pomemben nov dejavnik, bistveno napako ali netočnost, ki bi lahko vplivala na oceno naložbe, ki se pojavi po objavi prospekta in pred iztekom ponudbe ali začetkom trgovanja na reguliranem trgu, ustrezno ovrednotiti, zato je treba dodatek k prospektu odobriti in razširiti brez nepotrebnega odlašanja.

(58)  Za izboljšanje pravne varnosti bi bilo treba jasno opredeliti ustrezne roke, v katerih mora izdajatelj objaviti dodatek k prospektu in v katerih imajo vlagatelji pravico, da po objavi dodatka umaknejo sprejetje ponudbe. Na eni strani bi morala obveznost dopolnitve prospekta veljati do dokončnega izteka obdobja ponudbe ali trenutka, ko se začne trgovanje s takimi vrednostnimi papirji na reguliranem trgu, odvisno od tega, kaj se zgodi pozneje. Na drugi strani pa bi morala pravica do umika sprejetja ponudbe veljati le, če se prospekt nanaša na javno ponudbo vrednostnih papirjev in je prišlo do novega dejavnika, napake ali netočnosti pred dokončnim iztekom ponudbe in izročitvijo vrednostnih papirjev. Zato bi morala biti pravica do umika povezana s časom nastanka novega dejavnika, napake ali netočnosti, ki je razlog za dopolnitev, pri njej pa bi se moralo predpostavljati, da do takega dogodka, ki to povzroči, pride, ko je ponudba odprta in preden se izročijo vrednostni papirji. Za izboljšanje pravne varnosti bi moralo biti v dodatku k prospektu navedeno, kdaj preneha veljati pravica do umika. Finančni posredniki bi morali olajšati postopke, kadar vlagatelji uveljavljajo svojo pravico do umika sprejetja ponudbe.

(59)  Obveznost, da mora izdajatelj prospekt v celoti prevesti v vse ustrezne uradne jezike, ovira čezmejne ponudbe in večkratno trgovanje. Da bi se olajšale čezmejne ponudbe, ko je prospekt sestavljen v jeziku, ki je običajen na področju mednarodnih financ, bi bilo treba v uradne jezike držav članic gostiteljic ali matičnih držav članic ali v enega od uradnih jezikov, ki se uporabljajo v delu države članice, kjer poteka ponudba vrednostnega papirja, prevesti samo izvleček.

(60)  Organ ESMA in pristojni organ države članice gostiteljice bi moral biti upravičen do prejetja potrdila pristojnega organa matične države članice, ki navaja, da je prospekt ali posamezni univerzalni registracijski dokument v primerih, kadar je bil odobren samo ta dokument, pripravljen v skladu s to uredbo. Pristojni organ matične države članice bi moral o potrdilu o odobritvi prospekta ali, če je ustrezno, univerzalnega registracijskega dokumenta, ki je namenjen organu države članice gostiteljice, obvestiti tudi izdajatelja ali osebo, odgovorno za pripravo prospekta ali, če ustreza, univerzalnega registracijskega dokumenta, da jima zagotovi informacije o tem, ali je bilo uradno obvestilo dejansko podano in kdaj.

(61)  Da se zagotovi, da bodo nameni te uredbe v celoti doseženi, je treba v okvir področja uporabe Uredbe vključiti vrednostne papirje, ki jih izdajo izdajatelji, za katere velja pravo tretjih držav. ▌Da se zagotovita izmenjava informacij in sodelovanje s pristojnimi organi tretjih držav z namenom učinkovitega izvrševanja te uredbe, bi morali pristojni organi skleniti dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi v tretjih državah. Kakršen koli prenos osebnih podatkov na podlagi teh dogovorov bi moral biti skladen z Direktivo 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta.

(62)  Zaradi vrste pristojnih organov v državah članicah, ki imajo različne odgovornosti, lahko pride do nepotrebnih stroškov in prekrivanja odgovornosti, ki ne prinašajo nobenih dodatnih koristi. V vsaki državi članici bi bilo treba določiti en sam pristojni organ, ki odobri prospekte in prevzame odgovornost za nadzor skladnosti s to uredbo. Navedeni pristojni organ bi bilo treba vzpostaviti kot upravni organ in v taki obliki, da se zagotovi njegova neodvisnost od gospodarskih subjektov in preprečijo nasprotja interesov. Pri določanju pristojnega organa za odobritev prospekta se ne bi smelo izključiti sodelovanje med pristojnim organom in drugimi subjekti, kot so regulativni organi za bančništvo in zavarovalništvo ali organi za uvrstitev v kotacijo, da se zagotovita učinkovit pregled in odobritev prospektov v interesu izdajateljev, vlagateljev, udeležencev na trgu in trgov. Pristojnemu organu se lahko dovoli prenos nalog drugemu subjektu samo, če je prenos povezan z objavo odobrenih prospektov.

(63)  Učinkovitost nadzora se zagotavlja s sklopom učinkovitih orodij ter pooblastil in virov pristojnih organov držav članic. V tej uredbi bi bilo zato treba zlasti določiti minimalen sklop nadzornih in preiskovalnih pooblastil, ki bi jih bilo treba v skladu z nacionalnim pravom podeliti pristojnim organom držav članic. Kadar to zahteva nacionalno pravo, bi bilo treba ta pooblastila izvajati na podlagi vložitve zahtevka pri pristojnih sodnih organih. Pristojni organi in ESMA bi morali pri izvajanju svojih pooblastil iz te uredbe ravnati objektivno in nepristransko ter svoje odločitve sprejemati samostojno.

(64)  Za namene odkrivanja kršitev te uredbe je treba pristojnim organom omogočiti dostop do prostorov, razen zasebnih prebivališč fizičnih oseb, da lahko zasežejo dokumente. Dostop do teh prostorov je nujen, kadar se utemeljeno sumi, da obstajajo dokumenti in drugi podatki, povezani s predmetom inšpekcijskega pregleda ali preiskave, ki so lahko pomembni za dokazovanje kršitve te uredbe. Poleg tega je dostop do takih prostorov potreben, kadar: oseba ni izpolnila že predložene zahteve po informacijah ali kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da zahteva po informacijah, če bi bila predložena, ne bi bila izpolnjena ali da bi bili zahtevani dokumenti ali informacije odstranjeni, spremenjeni ali uničeni.

(65)  V skladu s sporočilom Komisije z dne 8. decembra 2010 z naslovom „Krepitev sistemov sankcij v sektorju finančnih storitev“ in da se zagotovi izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, je pomembno, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznih upravnih sankcij in ukrepov v primeru kršitev te uredbe. Te upravne sankcije in ukrepi bi morali biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, da bi zagotovili skupni pristop v državah članicah in učinkovali odvračilno. Ta uredba ne bi smela omejevati možnosti držav članic, da določijo višje ravni upravnih sankcij.

(66)  Da se zagotovi odvračilni učinek odločitev pristojnih organov na širšo javnost, bi jih bilo treba običajno objaviti, razen če pristojni organ v skladu s to uredbo meni, da je treba navedene odločitve objaviti anonimno, objavo odložiti ali da se sankcije ne smejo objaviti.

(67)  Čeprav lahko države članice določijo pravila za upravne in kazenske sankcije za iste kršitve, se od njih ne bi smelo zahtevati, da določijo pravila za upravne sankcije za kršitve te uredbe, za katere do [vnesti datum začetka uporabe te uredbe] velja nacionalno kazensko pravo. Države članice v skladu z nacionalnim pravom niso obvezane naložiti tako upravnih kot kazenskih sankcij za isto kršitev, vendar bi morale imeti možnost, da to storijo, če jim nacionalno pravo to dovoljuje. Če se namesto upravnih sankcij za kršitve te uredbe ohranijo kazenske sankcije, to ne bi smelo zmanjšati zmožnosti pristojnih organov ali kako drugače vplivati nanje, da za namene te uredbe sodelujejo s pristojnimi organi v drugih državah članicah, da imajo dostop do informacij in da pravočasno izmenjujejo informacije s temi organi, tudi po prijavi zadevnih kršitev pristojnim pravosodnim organom za namene kazenskega pregona.

(68)  Prijavitelji nepravilnosti lahko pristojnim organom posredujejo nove informacije, ki so jim v pomoč pri odkrivanju in sankcioniranju primerov kršitev te uredbe. Zato bi bilo treba s to uredbo zagotoviti ustrezne ureditve, ki prijaviteljem nepravilnosti omogočajo obveščanje pristojnih organov o dejanskih ali morebitnih kršitvah te uredbe in jih ščitijo pred povračilnimi ukrepi.

(69)  Za podrobno opredelitev zahtev iz te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in sicer glede▌ minimalnih informacij, ki jih vsebujejo dokumenti in ki so navedene v točkah (f) in (g) člena 1(3) ter točkah (d) in (e) člena 1(4), prilagoditve opredelitev iz člena 2,▌ oblike prospekta, osnovnega prospekta ter končnih pogojev, ter glede posebnih informacij, ki se morajo vključiti v prospekt, minimalnih informacij, ki jih vsebuje univerzalni registracijski dokument, zmanjšanega obsega informacij, ki jih vsebuje poenostavljeni prospekt v primeru sekundarnih izdaj in izdaj s strani MSP, posebne skrčene vsebine in oblike prospekta EU za rast iz te uredbe, oglaševanja vrednostnih papirjev, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, in splošnih meril glede enakovrednosti za prospekte, ki jih pripravijo izdajatelji tretjih držav. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Da bi lahko vsi enakopravno sodelovali pri pripravi delegiranih aktov, bi morala Evropski parlament in Svet prejeti vse dokumente istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost redne udeležbe na sejah strokovnih skupin Komisije, na katerih se delegirani akti pripravljajo.

(70)  Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe te uredbe v zvezi z enakovrednostjo zakonodaj tretjih držav o prospektih, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje odločitev o taki enakovrednosti. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(13).

(71)  Tehnični standardi v zvezi s finančnimi storitvami bi morali zagotoviti ustrezno varstvo vlagateljev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker ima ESMA visoko specializirane strokovnjake, bi bilo učinkovito in ustrezno, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki ne vključujejo odločitev politike, in jih predloži Komisiji.

(72)  Komisija bi morala sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih ESMA pripravi v zvezi z vsebino in obliko predstavitve preteklih ključnih finančnih podatkov, ki se vključijo v izvleček, pa tudi v zvezi s pregledom, odobritvijo, vložitvijo in revizijo univerzalnega registracijskega dokumenta, pogoji za njegove spremembe ali posodobitev in pogoji za izgubo statusa pogostega izdajatelja, informacijami, ki se vključijo s sklicevanjem, in nadaljnjimi vrstami dokumentov, ki jih zahteva pravo Unije, postopki pregleda in odobritve prospekta, objavo prospekta, podatki, potrebnimi za razvrstitev prospektov v mehanizem za shranjevanje, ki ga upravlja ESMA, določbami glede oglasov, okoliščinami, v katerih se zaradi pomembnega novega dejavnika, bistvene napake ali netočnosti glede informacij, vključenih v prospekt, zahteva dodatek k prospektu, ki se objavi, informacijami, ki si jih izmenjajo pristojni organi in ESMA v okviru obveznosti sodelovanja, ter predlogo dokumenta za minimalno vsebino dogovorov o sodelovanju z nadzornimi organi v tretjih državah. Komisija bi morala osnutke teh regulativnih tehničnih standardov sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU in členi 10–14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(73)  Komisijo bi bilo treba pooblastiti tudi za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU in členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010. ESMA bi bilo treba pooblastiti za pripravo osnutka izvedbenih tehničnih standardov, ki se predložijo Komisiji, in sicer o standardnih oblikah, predlogah in postopkih za uradno obveščanje o potrdilu o odobritvi, prospektu, dodatku k prospektu ter prevodu prospekta in/ali izvlečka, o standardnih oblikah, predlogah in postopkih za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi, ter o postopkih in oblikah za izmenjavo informacij med pristojnimi organi in ESMA.

(74)  Komisija bi morala pri izvajanju delegiranih in izvedbenih pooblastil v skladu s to uredbo spoštovati naslednja načela:

   potrebo po zagotavljanju zaupanja malih vlagateljev in MSP v finančne trge s spodbujanjem visokih standardov preglednosti na finančnih trgih,
   potrebo po določanju zahtev po razkritju iz prospekta glede na velikost izdajatelja in informacije, ki jih je izdajatelj dolžan razkriti v skladu z Direktivo 2004/109/ES in Uredbo (EU) št. 596/2014,
   potrebo po olajšanju dostopa do kapitalskih trgov za MSP in zagotovitvi zaupanja vlagateljev za vlaganje v taka podjetja,
   potrebo po zagotovitvi širokega nabora konkurenčnih naložbenih priložnosti za vlagatelje ter ravni razkritja in zaščite, ki je prilagojena njihovim okoliščinam,
   potrebo po zagotovitvi, da neodvisni regulativni organi uveljavljajo pravila dosledno, zlasti v smislu boja proti gospodarskemu kriminalu,
   potrebo po visoki stopnji preglednosti in posvetovanju z vsemi udeleženci na trgu ter z Evropskim parlamentom in Svetom,
   potrebo po spodbujanju inovacij na finančnih trgih, da bi ti bili dinamični in učinkoviti,
   potrebo po zagotavljanju sistemske stabilnosti finančnega sistema z natančnim in odzivnim spremljanjem finančnih inovacij,
   pomen zmanjšanja stroškov kapitala in povečanja njegove dostopnosti,
   potrebo po dolgoročnem uravnoteženju stroškov in koristi vseh izvedbenih ukrepov za vse udeležence na trgu,
   potrebo po spodbujanju mednarodne konkurenčnosti finančnih trgov Unije brez poseganja v zelo potrebno razširitev mednarodnega sodelovanja,
   potrebo po doseganju enakih konkurenčnih pogojev za vse udeležence na trgu z uporabo zakonodaje Unije vsakič, ko je to primerno,
   potrebo po zagotovitvi skladnosti z drugo zakonodajo Unije na tem področju, saj lahko nesorazmerja pri informacijah in pomanjkanje preglednosti ogrozita delovanje trgov, predvsem pa škodita potrošnikom in malim vlagateljem.

(75)  Pristojni organi bi morali kakršno koli obdelavo osebnih podatkov v okviru te uredbe, kot je izmenjava ali posredovanje osebnih podatkov, izvajati v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta(14), ESMA pa bi morala kakršno koli izmenjavo ali posredovanje informacij izvajati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta(15).

(76)  Komisija bi morala najpozneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe preučiti njeno uporabo in oceniti zlasti, ali so ureditvi za razkritja za sekundarne izdaje in MSP, univerzalni registracijski dokument in izvleček prospekta ustrezni za dosego ciljev iz te uredbe.

(77)  Uporabo zahtev iz te uredbe bi bilo treba odložiti, da se zagotovi sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov ter da se udeležencem na trgu zagotovi možnost vključitve in načrtovanja uporabe novih ukrepov.

(78)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, tj. povečanja zaščite vlagateljev in učinkovitosti trga ter vzpostavitve unije kapitalskih trgov, ampak se cilji zaradi njenih učinkov laže dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, ki je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tistega, kar je nujno za dosego teh ciljev.

(79)  Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Zato je treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli.

(80)  V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov▌.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Namen in področje uporabe

1.  Namen te uredbe je določiti zahteve za pripravo, odobritev in distribucijo prospekta, ki se objavi ob javni ponudbi vrednostnih papirjev ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, vzpostavljenem v državi članici.

2.  Ta uredba se z izjemo člena 4 ne uporablja za naslednje vrste vrednostnih papirjev:

(a)  enote, ki jih izdajo kolektivni naložbeni podjemi▌;

(b)  nelastniške vrednostne papirje, ki jih izdajo država članica ali regionalni ali lokalni organi države članice, javni mednarodni organi, katerih članica je ena ali več držav članic, Evropska centralna banka ali centralne banke držav članic;

(c)  deleže v kapitalu centralnih bank držav članic;

(d)  vrednostne papirje, za katere v celoti, brezpogojno in nepreklicno jamči država članica ali eden od regionalnih ali lokalnih organov države članice;

(e)  vrednostne papirje, ki jih izdajo združenja s pravnim statusom ali neprofitni organi, ki jih država članica priznava, za namene pridobivanja sredstev, ki jih potrebujejo za doseganje neprofitnih ciljev;

(g)  nezamenljive deleže kapitala, katerih glavnih namen je imetniku zagotoviti pravico do bivanja v stanovanju ali drugih oblikah nepremičnin ali njihovem delu, pri čemer se deleži ne morejo prodati, ne da bi se odrekli tej pravici;

(i)  nelastniške vrednostne papirje, ki jih kreditna institucija neprekinjeno in redno izdaja, če je skupna zbirna vrednost v Uniji za ponujene vrednostne papirje nižja od 75 000 000 EUR za posamezno kreditno institucijo v obdobju 12 mesecev, pod pogojem, da ti vrednostni papirji:

(i)  niso podrejeni, konvertibilni ali zamenljivi;

(ii)  ne dajejo pravice do vpisa ali pridobitve drugih vrst vrednostnih papirjev in niso povezani z izvedenim finančnim instrumentom.

3.  Ta uredba se z izjemo člena 4 ne uporablja za naslednje vrste javnih ponudb vrednostnih papirjev:

(a)  ▌namenjene zgolj dobro poučenim vlagateljem;

(b)  ▌namenjene manj kot 350 fizičnim ali pravnim osebam na posamezno državo članico in skupno največ 4000 fizičnim ali pravnim osebam v Uniji, ki niso dobro poučeni vlagatelji ali drugi vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) in (b) člena 6(1) Uredbe (EU) št. 345/2013;

(c)  ▌namenjene vlagateljem, ki pridobijo vrednostne papirje za nadomestilo v skupni vrednosti vsaj 100 000 EUR na vlagatelja za vsako ločeno ponudbo;

(d)  ▌ponudbe vrednostnih papirjev s skupno vrednostjo v Uniji, nižjo od 1 000 000 EUR, ki se izračuna za obdobje 12 mesecev;

(e)  delnice, izdane kot nadomestilo za že izdane delnice istega razreda, če izdaja takih novih delnic ne vključuje nobenega povečanja izdanega osnovnega kapitala;

(f)  vrednostnih papirjev, ponujenih v zvezi s prevzemom na podlagi ponudbe za zamenjavo, če je na voljo dokument z informacijami o poslu in njegovem učinku na izdajatelja;

(g)  vrednostne papirje, ki se ponudijo, dodelijo ali se bodo dodelili v zvezi z združitvijo ali delitvijo, če je na voljo dokument z informacijami o poslu in njegovem učinku na izdajatelja;

(h)  dividende, ki se obstoječim delničarjem izplačajo v obliki delnic istega razreda, kot so delnice, v zvezi s katerimi se izplačajo take dividende, če je na voljo dokument z informacijami o številu in naravi delnic, razlogih za ponudbo in podrobnostih ponudbe;

(i)  vrednostne papirje, ki jih delodajalec ali povezano podjetje s sedežem v Uniji ali zunaj nje ponudi, dodeli ali bo dodelilo obstoječim ali nekdanjim direktorjem ali zaposlenim, če je na voljo dokument z informacijami o številu in naravi vrednostnih papirjev, razlogih za ponudbo ali dodelitev in podrobnostih ponudbe ali dodelitve.

Države članice zahtev za pripravo prospekta v skladu s to uredbo ne razširijo na ponudbe vrednostnih papirjev, navedene v točki (d) prvega pododstavka. Poleg tega se države članice vzdržijo uvajanja drugih zahtev po razkritju na nacionalni ravni, ki bi lahko nesorazmerno ali nepotrebno bremenile take ponudbe. Države članice obvestijo Komisijo in ESMA o morebitnih zahtevah po razkritju, ki se uporabljajo na nacionalni ravni, pri čemer vključijo besedilo ustreznih določb.

4.  Ta uredba se ne uporablja za sprejem naslednjih enot v trgovanje na reguliranem trgu:

(a)  vrednostnih papirjev, zamenljivih z vrednostnimi papirji, ki so že bili sprejeti v trgovanje na istem reguliranem trgu, če v obdobju 12 mesecev predstavljajo manj kot 20 % vrednostnih papirjev, ki so že bili sprejeti v trgovanje na istem reguliranem trgu;

(b)  delnic, ki so posledica pretvorbe ali zamenjave drugih vrednostnih papirjev ali izvajanja pravic, ki jih podeljujejo drugi vrednostni papirji, če so izhajajoče delnice istega razreda kot delnice, ki so že bile sprejete v trgovanje na istem reguliranem trgu, in če izhajajoče delnice v obdobju 12 mesecev predstavljajo manj kot 20 % delnic istega razreda, ki so že bile sprejete v trgovanje na istem reguliranem trgu. Če je bil prospekt pripravljen v skladu s to uredbo ali Direktivo 2003/71/ES po javni ponudbi vrednostnih papirjev, ki podeljujejo dostop do delnic, ali njihovem sprejemu v trgovanje ali če so bili vrednostni papirji, ki podeljujejo dostop do delnic, izdani pred začetkom veljavnosti te uredbe, se ta uredba ne uporablja za sprejem izhajajočih delnic v trgovanje na reguliranem trgu, ne glede na njihov delež glede na število delnic istega razreda, ki so že bile sprejete v trgovanje na istem reguliranem trgu;

(c)  delnic, izdanih kot nadomestilo za delnice istega razreda, ki so že bile sprejete v trgovanje na istem reguliranem trgu, če izdaja takih delnic ne vključuje povečanja izdanega osnovnega kapitala;

(d)  vrednostnih papirjev, ponujenih v zvezi s prevzemom na podlagi ponudbe za zamenjavo, če je na voljo dokument z informacijami o poslu in njegovem učinku na izdajatelja;

(e)  vrednostnih papirjev, ki se ponudijo, dodelijo ali se bodo dodelili v zvezi z združitvijo ali delitvijo, če je na voljo dokument z informacijami o poslu in njegovem učinku na izdajatelja;

(f)  delnic, ki se brezplačno ponudijo, dodelijo ali se bodo dodelile obstoječim delničarjem, in dividend, ki se izplačajo v obliki delnic istega razreda, kot so delnice, v zvezi s katerimi se izplačajo take dividende, če so zadevne delnice istega razreda kot delnice, ki so že bile sprejete v trgovanje na istem reguliranem trgu, in če je na voljo dokument z informacijami o številu in naravi delnic, razlogih za ponudbo ali dodelitev in podrobnostih ponudbe ali dodelitve;

(g)  vrednostnih papirjev, ki jih delodajalec ali povezano podjetje s sedežem v Uniji ali zunaj nje ponudi, dodeli ali namerava dodeliti obstoječim ali nekdanjim direktorjem ali zaposlenim, če so zadevni vrednostni papirji istega razreda kot vrednostni papirji, ki so že bili sprejeti v trgovanje na istem reguliranem trgu, in če je na voljo dokument z informacijami o številu in naravi vrednostnih papirjev, razlogih za ponudbo ali dodelitev in podrobnostih o ponudbi ali dodelitvi;

(h)  vrednostnih papirjev, ki so že bili sprejeti v trgovanje na drugem reguliranem trgu, pod naslednjimi pogoji:

(i)  ti vrednostni papirji ali vrednostni papirji istega razreda so že več kot 18 mesecev sprejeti v trgovanje na drugem reguliranem trgu;

(ii)  sprejem vrednostnih papirjev, ki so bili prvič sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu po 1. juliju 2005, v trgovanje na navedenem drugem reguliranem trgu je bil odvisen od prospekta, odobrenega in objavljenega v skladu z Direktivo 2003/71/ES;

(iii)  za vrednostne papirje, ki so prvič kotirali na borzi po 30. juniju 1983, so bili prospekti za kotacijo odobreni v skladu z zahtevami iz Direktive Sveta 80/390/EGS(16) ali Direktive 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta(17), razen kadar se uporablja točka (ii);

(iv)  so bile tekoče obveznosti za trgovanje na tem drugem reguliranem trgu izpolnjene in

(v)  oseba, ki prosi za sprejem vrednostnega papirja v trgovanje na reguliranem trgu v skladu s tem izvzetjem, v državi članici z reguliranim trgom, za katerega se vloži vloga za sprejem v trgovanje, na način, določen v členu 20(2), javno objavi dokument z vsebino, ki je skladna s členom 7, pripravljen v jeziku, ki ga sprejme pristojni organ države članice s trgom, za katerega se vloži vloga za sprejem v trgovanje. V dokumentu je navedeno, kje so na voljo najnovejši prospekt in finančne informacije, ki jih je izdajatelj objavil v skladu z veljavnimi obveznostmi glede stalnega razkrivanja.

6.  Na Komisijo se v skladu s členom 42 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, ki opredeljujejo minimalne informacije, ki jih vsebujejo dokumenti, omenjeni v točkah (f) in (g) odstavka 3 in točkah (d) in (e) odstavka 4 tega člena.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.  Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)  „vrednostni papirji“ pomenijo prenosljive vrednostne papirje, kot so opredeljeni v členu 4(1)(44) Direktive 2014/65/EU, razen instrumentov denarnega trga, kot so opredeljeni v členu 4(1)(17) Direktive 2014/65/EU, z dospelostjo manj kot 12 mesecev;

(b)  „lastniški vrednostni papirji“ pomenijo delnice in druge prenosljive vrednostne papirje, enakovredne delnicam v podjetjih, ter vse druge vrste prenosljivih vrednostnih papirjev, ki dajejo pravico do pridobitve katerih koli zgoraj navedenih vrednostnih papirjev kot posledica zamenjave ali uresničevanja pravic, ki jih podeljujejo, če vrednostne papirje slednje vrste izda izdajatelj delnic, ki se uporabljajo za osnovo, ali subjekt, ki je del skupine navedenega izdajatelja;

(c)  „nelastniški vrednostni papirji“ pomenijo vse vrednostne papirje, ki niso lastniški vrednostni papirji;

(d)  „javna ponudba vrednostnih papirjev“ pomeni sporočilo osebam v kakršni koli obliki in s katerimi koli sredstvi, ki vsebuje dovolj informacij o pogojih ponudbe in ponujenih vrednostnih papirjih, da se vlagatelj lahko odloči za nakup ali vpis teh vrednostnih papirjev. Ta opredelitev se uporablja tudi za plasiranje vrednostnih papirjev prek finančnih posrednikov;

(e)  „dobro poučeni vlagatelji“ pomenijo osebe ali subjekte, ki so navedeni v točkah od (1) do (4) oddelka I Priloge II k Direktivi 2014/65/EU, in osebe ali subjekte, ki se na zahtevo obravnavajo kot profesionalne stranke v skladu z oddelkom II Priloge II k Direktivi 2014/65/EU ali pa so priznani kot primerne nasprotne stranke v skladu s členom 30 Direktive 2014/65/EU, razen če so zahtevali, da se obravnavajo kot neprofesionalne stranke. Investicijska podjetja in kreditne institucije na zahtevo izdajatelju sporočijo svojo razvrstitev brez poseganja v veljavno zakonodajo o varstvu podatkov;

(f)  „mala in srednja podjetja“ (MSP) pomenijo bodisi

–  podjetja, ki glede na svoje zadnje letne računovodske izkaze ali konsolidirane računovodske izkaze izpolnjujejo vsaj naslednja merila: v poslovnem letu imajo v povprečju manj kot 250 zaposlenih, bilančna vsota ne presega 43 000 000 EUR in letni čisti prihodek ne presega 50 000 000 EUR ali

–  mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v členu 4(1)(13) Direktive 2014/65/EU;

(g)  „kreditna institucija“ pomeni podjetje, kot je opredeljeno v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(18);

(h)  „izdajatelj“ pomeni pravno osebo, ki izdaja ali predlaga izdajo vrednostnih papirjev;

(i)  „ponudnik“ pomeni pravno osebo ali posameznika, ki javno ponudi vrednostne papirje;

(j)  „regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kot je opredeljen v členu 4(1)(21) Direktive 2014/65/EU;

(k)  „oglas“ pomeni objavo:

–  ki je povezana z določeno javno ponudbo vrednostnih papirjev ali njihovim sprejemom v trgovanje na reguliranem trgu;

–  ki jo objavi izdajatelj, ponudnik, oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, ali porok ali ki se objavi v njihovem imenu in

–  katere cilj je izrecno spodbujanje morebitnega vpisa ali pridobitve vrednostnih papirjev;

(l)  „predpisane informacije“ pomenijo vse informacije, ki jih mora izdajatelj ali katera koli oseba, ki je zaprosila za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, brez odobritve izdajatelja razkriti v skladu z Direktivo 2004/109/ES ali zakoni, predpisi ali upravnimi določbami države članice, sprejetimi v skladu s členom 2(1)(k) omenjene direktive in členi 17 in 19 Uredbe (EU) št. 596/2014;

(m)  „matična država članica“ pomeni:

(i)  za vse izdajatelje vrednostnih papirjev s sedežem v Uniji, ki niso navedeni v točki (ii), državo članico, v kateri ima izdajatelj registrirani sedež;

(ii)  za vse izdaje nelastniških vrednostnih papirjev, katerih nominalna vrednost na enoto znaša vsaj 1 000 EUR, in za vse izdaje nelastniških vrednostnih papirjev, ki dajejo pravico do pridobitve kakršnih koli prenosljivih vrednostnih papirjev ali do prejemanja denarnih sredstev kot posledica zamenjave ali uresničevanja pravic, ki jih podeljujejo, če izdajatelj nelastniških vrednostnih papirjev ni izdajatelj vrednostnih papirjev, ki se uporabljajo za osnovo, ali subjekt, ki je del skupine navedenega izdajatelja, državo članico, v kateri ima izdajatelj registrirani sedež ali v kateri so bili vrednostni papirji sprejeti ali bodo sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ali v kateri se vrednostni papirji javno ponudijo, po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje. Enako velja za nelastniške vrednostne papirje v valuti, ki ni euro, razen če je vrednost take najnižje nominalne vrednosti skoraj enaka 1 000 EUR;

(iii)  za vse izdajatelje vrednostnih papirjev s sedežem v tretji državi, ki niso omenjeni v točki (ii), državo članico, v kateri se nameravajo vrednostni papirji prvič javno ponuditi ali v kateri se je predložila prva vloga za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje, glede na poznejšo izbiro izdajateljev s sedežem v tretji državi v katerem koli od naslednjih primerov:

–  če matična država članica ni bila določena v skladu z izbiro teh izdajateljev,

–  v skladu s točko (1)(i)(iii) člena 2 Direktive 2004/109/ES;

(n)  „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico javne ponudbe vrednostnih papirjev ali državo članico, v kateri se vloži vloga za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, če ni matična država članica;

(na)   „pristojni organ“ pomeni organ, ki ga imenuje vsaka država članica v skladu s členom 29, razen če je drugače določeno v tej uredbi;

(o)  „kolektivni naložbeni podjem▌ pomeni podjeme za kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), odobrene v skladu s členom 5 Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta(19), ter alternativne investicijske sklade (AIS), kot so opredeljeni v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta(20);

(p)  „enote kolektivnih naložbenih podjemov“ pomenijo vrednostne papirje, ki jih izda kolektivni naložbeni podjem, ki predstavljajo pravice udeležencev v takem podjetju do njegovih sredstev;

(q)  „odobritev“ pomeni pozitivno obravnavo kot rezultat pregleda popolnosti, doslednosti in razumljivosti informacij iz prospekta, ki ga izvede pristojni organ matične države članice;

(r)  „osnovni prospekt“ pomeni prospekt, ki je skladen s členom 8 te uredbe in, po izbiri izdajatelja, končnimi pogoji ponudbe;

(s)  „delovni dnevi“ pomenijo za namene te uredbe delovne dni zadevnega pristojnega organa brez sobote, nedelje in državnih praznikov, kot so opredeljeni v nacionalnem pravu, ki se uporablja za ta pristojni organ;

(t)  „večstranski sistem trgovanja“ pomeni večstranski sistem, kot je opredeljen v členu 4(1)(22) Direktive 2014/65/EU;

(u)  „zagonski trg MSP“ pomeni zagonski trg MSP, kot je opredeljen v členu 4(1)(12) Direktive 2014/65/EU;

(v)  „izdajatelj iz tretje države“ pomeni izdajatelja s sedežem v tretji državi;

(va)   „trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak instrument, ki:

(i)   stranki omogoča, da shrani informacije, naslovljene osebno na to stranko, tako da so dostopni za poznejšo uporabo in za obdobje, primerno glede na namen informacij, in

(ii)   omogoča nespremenjeno prikazovanje shranjenih informacij.

2.  Da se zagotovi upoštevanje tehničnega razvoja na finančnih trgih, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 42, da se podrobneje določijo nekateri tehnični elementi opredelitev pojmov iz odstavka 1 tega člena, razen opredelitev pojmov „mala in srednja podjetja“ (MSP) v točki (f) in „podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ v točki (fa) odstavka 1, pri čemer se upoštevajo položaj na različnih nacionalnih trgih, ▌zakonodaja ▌Unije ter gospodarski razvoj.

Člen 3

Obveznost objave prospekta in izvzetje

1.  Vrednostni papirji se v Uniji ▌ponudijo javno samo po predhodni objavi prospekta v skladu s to uredbo.

2.  Brez poseganja v člen 15 se lahko države članice odločijo javno ponudbo vrednostnih papirjev izvzeti iz obveznosti objave prospekta iz odstavka 1, če ▌je skupna vrednost ponudbe v Uniji, izračunana v obdobju 12 mesecev, nižja od 5 000 000 EUR.

Za javne ponudbe, ki se objavijo v skladu z izvzetjem iz prvega pododstavka, velja da:

(a)   zanje ne veljajo ugodnosti ureditve za čezmejno uporabo iz te uredbe, zato člena 23 in 24 te uredbe ne veljata;

(b)   je v njih jasno navedeno, da javna ponudba ni čezmejne narave, in

(c)   niso dejavne pri pridobivanju vlagateljev zunaj države članice iz prvega pododstavka.

Države članice obvestijo Komisijo in ESMA o sprejetih odločitvah v skladu s prvim pododstavkom in o pragu, ki so ga določile za skupno vrednost v skladu s prvim pododstavkom.

3.  Vrednostni papirji se ▌sprejmejo v trgovanje na reguliranem trgu, vzpostavljenem v Uniji, samo po predhodni objavi prospekta.

3a.   Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 42 sprejme ukrepe glede določitve pragov iz odstavka 2 tega člena z namenom upoštevanja gibanj menjalnega tečaja, vključno z inflacijo in menjalnimi tečaji valut, ki niso euro.

Člen 4

Prostovoljni prospekt

Če je javna ponudba vrednostnih papirjev ali sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu zunaj področja uporabe te uredbe, kot je določeno v členu 1, je izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, upravičena do prostovoljne priprave prospekta ali prospekta EU za rast v skladu s to uredbo.

Prospekt, pripravljen na prostovoljni ravni, ki ga odobri pristojni organ matične države članice, kot je določeno v členu 2(1)(m), vsebuje vse pravice in obveznosti, ki jih zagotavlja prospekt in ki so določene v tej uredbi, zanj pa veljajo vse določbe te uredbe, skladnost s katerimi nadzoruje navedeni pristojni organ.

Člen 5

Naknadna nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev

Vsaka naknadna nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev, ki so bili predhodno predmet ene ali več ponudb vrednostnih papirjev, izključenih iz področja uporabe te uredbe v skladu s točkami od (a) do (d) člena 1(3), se šteje za ločeno ponudbo in za določitev, ali je navedena nadaljnja prodaja javna ponudba vrednostnih papirjev, se uporablja opredelitev pojma iz člena 2(1)(d). Za plasiranje vrednostnih papirjev prek finančnih posrednikov se mora objaviti prospekt, če v zvezi s končnim plasiranjem ni izpolnjen nobeden od pogojev iz točk od (a) do (d) člena 1(3).

Pri nobeni taki naknadni nadaljnji prodaji vrednostnih papirjev ali končnem plasiranju vrednostnih papirjev prek finančnih posrednikov ni potreben dodaten prospekt, če je veljaven prospekt na voljo v skladu s členom 12 in če se izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo takega prospekta, strinja z njegovo uporabo s pisnim soglasjem.

POGLAVJE II

IZDELAVA PROSPEKTA

Člen 6

Prospekt

1.  Brez poseganja v člena 14(2) in 17(2) prospekt vsebuje ustrezne in potrebne informacije, ki bi jih vlagatelj razumno zahteval v zvezi z naložbo v vrednostne papirje, da bi lahko na podlagi informacij ocenil:

(a)   sredstva in obveznosti, finančni položaj, poslovni izid ter prospekte izdajatelja in morebitnega garanta in

(b)   pravice, ki izhajajo iz takih vrednostnih papirjev.

Navedene informacije so pripravljene in predstavljene v jedrnati in razumljivi obliki, ki omogoča preprosto analizo, ter se lahko razlikujejo glede na:

(a)   naravo izdajatelja;

(b)   vrsto vrednostnih papirjev;

(c)   položaj izdajatelja;

(d)   kjer je ustrezno, vrsto vlagatelja, kateremu je namenjena javna ponudba ali sprejem v trgovanje, verjetno znanje teh vlagateljev in trg, na katerem se vrednostni papirji sprejmejo v trgovanje;

(e)   informacije, ki so na voljo vlagateljem na podlagi zahtev, naloženih izdajateljem vrednostnih papirjev v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ali pravili pristojnega organa ali mesta trgovanja, kjer so vrednostni papirji izdajatelja uvrščeni na borzo ali sprejeti v trgovanje, ki so dostopne prek uradno določenega mehanizma iz člena 21 Direktive 2004/109/ES;

(f)   uporabnost kakršnih koli poenostavljenih ali sorazmernih obveznosti javnega razkritja informacij, kot je določeno v členih 14 in 15.

2.  Izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, lahko prospekt pripravi v obliki enega dokumenta ali več ločenih dokumentov.

Če prospekt sestavlja več ločenih dokumentov, se informacije razdelijo na registracijski dokument, opis vrednostnih papirjev in izvleček brez poseganja v člen 8(7) in drugi pododstavek člena 7(1). Registracijski dokument vsebuje informacije o izdajatelju. Opis vrednostnih papirjev vsebuje informacije o javno ponujenih vrednostnih papirjih ali vrednostnih papirjih, ki naj bi bili sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu.

Člen 7

Izvleček prospekta

1.  Prospekt vključuje izvleček, ki zagotavlja ključne informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo za razumevanje narave in tveganj izdajatelja, garanta in vrednostnih papirjev, ki se ponujajo ali sprejemajo v trgovanje na reguliranem trgu, in ki v povezavi z drugimi deli prospekta pomagajo vlagateljem pri sprejemanju odločitve o naložbi v take vrednostne papirje.

Z odstopanjem od prvega pododstavka izvleček prospekta ni zahtevan, če se prospekt nanaša na sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu nelastniških vrednostnih papirjev, ki se ponujajo samo dobro poučenim vlagateljem.

2.  Vsebina izvlečka je točna, poštena, jasna in ni zavajajoča. Brati ga je treba kot uvod k prospektu, njegova vsebina pa je skladna z drugimi deli prospekta.

3.  Izvleček se pripravi kot kratek, jedrnat dokument in ima največ šest strani formata A4, če se natisne.

V izjemnih primerih pa lahko pristojni organ dovoli izdajalcu, da pripravi daljši izvleček, ki v tiskani obliki obsega največ 10 strani formata A4, če je to potrebno zaradi kompleksnosti dejavnosti izvajalca, narave izdaje ali narave izdanih vrednostnih papirjev ter če obstaja tveganje zavajanja vlagatelja, če teh dodatnih informacij v izvlečku ne bi bilo.

Izvleček:

(a)  se predstavi in oblikuje tako, da je lahko čitljiv, velikost črk pa je primerna za branje;

(b)  je napisan v jeziku in slogu, ki omogoča lažje razumevanje informacij, in zlasti v jeziku, ki je zadevni vrsti vlagatelja jasen, netehničen, jedrnat in razumljiv.

4.  Izvleček sestavljajo naslednji štirje oddelki:

(a)  uvod s splošnimi in posebnimi opozorili, vključno o tem, kolikšne so lahko izgube vlagateljev pri naložbi v najslabšem primeru;

(b)  ključne informacije o izdajatelju, ponudniku ali osebi, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu;

(c)  ključne informacije o vrednostnih papirjih;

(d)  ključne informacije o sami ponudbi in/ali sprejemu v trgovanje.

5.  Uvod izvlečka vsebuje:

(a)   ime in mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev;

(b)   podatke o identiteti in kontaktne podatke izdajatelja, vključno z identifikatorjem pravnih subjektov;

(c)   podatke o identiteti in kontaktne podatke ponudnika, vključno z identifikatorjem pravnih subjektov, če je ponudnik pravna oseba, ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje;

(d)   podatke o identiteti in kontaktne podatke matičnega pristojnega organa ter datum dokumenta.

Za namene točke (d) prvega pododstavka, če je prospekt sestavljen iz ločenih dokumentov, ki so jih odobrili različni pristojni organi, se v uvodu k prospektu navedejo imena in kontaktni podatki vseh teh pristojnih organov.

Vsebuje opozorila o naslednjem:

(a)  izvleček bi bilo treba brati kot uvod v prospekt;

(b)  pred vsako odločitvijo o naložbi v vrednostne papirje bi moral vlagatelj preučiti celoten prospekt;

(c)  če se na sodišču vloži zahtevek v zvezi z informacijami iz prospekta, bo morda moral vlagatelj, ki je tožnik, v skladu z nacionalno zakonodajo držav članic kriti morebitne stroške prevoda prospekta pred začetkom sodnega postopka;

(d)  civilno odgovornost nosijo samo osebe, ki so predložile izvleček, vključno z njegovimi morebitnimi prevodi, vendar le, če je izvleček zavajajoč, netočen ali neskladen, ko se bere skupaj z drugimi deli prospekta, ali če ne vsebuje ključnih informacij, ki vlagateljem pomagajo sprejeti odločitev o naložbi v take vrednostne papirje, ko se bere skupaj z drugimi deli prospekta.

6.  Oddelek iz točke (b) odstavka 4 vsebuje naslednje informacije:

(a)  pododdelek z naslovom „Kdo je izdajatelj vrednostnih papirjev?“ vsebuje kratek opis izdajatelja vrednostnih papirjev, ki vsebuje vsaj informacije o:

–  stalnem prebivališču in pravni obliki, identifikatorju pravnih subjektov, zakonodaji, v skladu s katero posluje, in državi ustanovitve;

–  glavnih dejavnostih;

–  glavnih delničarjih, vključno z informacijami o tem, ali je v neposredni ali posredni lasti ali se obvladuje in v čigavi neposredni ali posredni lasti je ali kdo ga obvladuje;

–  identiteti ključnih izvršnih direktorjev in upravnega odbora;

–  identiteti zakonitih revizorjev;

(b)  pododdelek z naslovom „Katere so ključne finančne informacije o izdajatelju?“ vsebuje izbor preteklih ključnih finančnih podatkov, vključno po potrebi s formalnimi informacijami, ki se predstavijo za vsako poslovno leto obdobja, ki ga zajemajo pretekli finančni podatki, in vsako nadaljnje vmesno finančno obdobje, spremljajo pa jih primerljivi podatki za isto obdobje v predhodnem poslovnem letu. Zahteva glede primerljivih podatkov iz bilanc stanja se izpolni tako, da se predložijo podatki iz bilanc stanja ob koncu leta.

(c)  pododdelek z naslovom „Katera ključna tveganja so specifična za izdajatelja?“ vsebuje kratek opis največ desetih najpomembnejših dejavnikov tveganja, ki so specifični za izdajatelja iz prospekta in vključujejo zlasti operativna in naložbena tveganja;

7.  Oddelek iz točke (c) odstavka 4 vsebuje naslednje informacije:

(a)  pododdelek z naslovom „Katere so glavne značilnosti vrednostnih papirjev?“ vsebuje kratek opis vrednostnih papirjev, ki se ponujajo in/ali sprejemajo v trgovanje, ki vključuje vsaj:

–  njihovo vrsto in razred, mednarodno identifikacijsko številko vrednostnih papirjev, valuto, nominalno vrednost, število izdanih vrednostnih papirjev in trajanje vrednostnih papirjev;

–  pravice, povezane z vrednostnimi papirji;

–  relativno prednost vrednostnih papirjev v kapitalski strukturi izdajatelja v primeru insolventnosti izdajatelja, vključno s podatki o stopnji podrejenosti vrednostnih papirjev in njihovi obravnavi v primeru reševanja v skladu z direktivo o sanaciji in reševanju bank;

–  kakršne koli omejitve proste prenosljivosti vrednostnih papirjev;

–  politiko dividend ali izplačila, kjer je to ustrezno;

(b)  v pododdelku z naslovom „Kje se bo trgovalo z vrednostnimi papirji?“ je navedeno, ali so oziroma ali bodo ponujeni vrednostni papirji predmet vloge za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu ali za trgovanje v večstranskem sistemu trgovanja, opredeljeni pa so tudi vsi trgi, na katerih se trguje ali se bo trgovalo z vrednostnimi papirji;

(c)  pododdelek z naslovom „Ali je z vrednostnimi papirji povezano jamstvo?“ vsebuje kratek opis narave in obsega jamstva, če obstaja, ter kratek opis garanta, vključno z njegovim identifikatorjem pravnih subjektov.

(d)  pododdelek z naslovom „Katera ključna tveganja so specifična za vrednostne papirje?“ vsebuje kratek opis največ desetih najpomembnejših dejavnikov tveganja, ki so specifični za vrednostne papirje iz prospekta.

Če je treba dokument s ključnimi informaciji pripraviti v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(21), lahko izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje, nadomesti vsebino, ki jo določa ta odstavek, z informacijami, določenimi v točkah od (b) do (i) člena 8(3) Uredbe (EU) št. 1286/2014. V navedenem primeru in če en izvleček zajema več vrednostnih papirjev, ki se v skladu z zadnjim pododstavkom člena 8(8) med seboj razlikujejo v zelo majhnih podrobnostih, kot sta na primer emisijski znesek ali datum dospelosti, se omejitev dolžine iz odstavka 3 poveča za dodatne tri tiskane strani formata A4 za vsak dodaten vrednostni papir.

8.  Oddelek iz točke (d) odstavka 4 vsebuje naslednje informacije:

(a)  pododdelek z naslovom „Pod katerimi pogoji in v skladu s katerim časovnim načrtom vložim v ta vrednostni papir?“ vsebuje splošna določila, pogoje in pričakovani načrt ponudbe, podrobnosti sprejema v trgovanje, načrt za distribucijo, znesek in odstotek takojšne razvodenitve, ki je posledica ponudbe, ter oceno skupnih stroškov izdaje in/ali ponudbe, vključno z ocenjenimi stroški, ki jih izdajatelj ali ponudnik zaračuna vlagatelju, kjer je to ustrezno;

(b)  v pododdelku z naslovom „Zakaj je izdajatelj pripravil ta prospekt?“ so na kratko opisani razlogi za ponudbo ali sprejem v trgovanje, uporaba in ocenjeni neto znesek prihodkov.

9.  Pri vseh oddelkih, opisanih v odstavkih 6, 7 in 8, lahko izdajatelj po potrebi doda pododdelke.

10.  Izvleček ne vsebuje sklicev na druge dele prospekta ali vključuje informacij na podlagi sklicevanja.

11.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo vsebino in obliko predstavitve preteklih ključnih finančnih podatkov iz točke (b) odstavka 6 ob upoštevanju različnih vrst vrednostnih papirjev in izdajateljev, pri čemer zagotovi, da so podatki kratki, jedrnati in razumljivi.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži v [dvanajstih mesecih od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 8

Osnovni prospekt

1.  Za nelastniške vrednostne papirje lahko prospekt na izbiro izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, sestavlja osnovni prospekt, ki vsebuje ustrezne informacije o izdajatelju in javno ponujenih vrednostnih papirjih ali vrednostnih papirjih, ki se sprejemajo v trgovanje na reguliranem trgu.

2.  Osnovni prospekt vsebuje naslednje informacije:

(a)  seznam informacij, ki se vključijo v končne pogoje ponudbe;

(b)  predlogo z naslovom „Obrazec o končnih pogojih“, ki se izpolni za vsako posamezno izdajo;

(c)  naslov spletnega mesta, na katerem se objavijo končni pogoji.

3.  Končni pogoji se predstavijo v ločenem dokumentu ali vključijo v osnovni prospekt ali njegov dodatek. Končni pogoji se predstavijo v obliki, ki omogoča preprosto analizo in je razumljiva.

Končni pogoji vsebujejo samo informacije, ki se nanašajo na opis vrednostnih papirjev, in se ne uporabljajo kot dodatek k osnovnemu prospektu. V takih primerih se uporablja člen 17(1)(a).

4.  Če končni pogoji niso vključeni niti v osnovni prospekt niti v dodatek, jih izdajatelj javno objavi v skladu s členom 20 in vloži pri pristojnemu organu matične države članice takoj, ko je to mogoče, pred začetkom javne ponudbe ali sprejemom v trgovanje.

V končne pogoje se vstavi jasna in poudarjena izjava, ki navaja:

(a)  da so bili končni pogoji pripravljeni za namen te uredbe in se morajo brati skupaj z osnovnim prospektom in njegovimi dodatki, da se pridobijo vse ustrezne informacije;

(b)  kje so osnovni prospekt in njegovi dodatki objavljeni v skladu s členom 20;

(c)  da je izvleček za posamezne izdaje priložen končnim pogojem.

5.  Osnovni prospekt se lahko pripravi v obliki enega dokumenta ali več ločenih dokumentov.

Če je izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, v preteklosti vložila registracijski dokument za določeno vrsto nelastniških vrednostnih papirjev ali univerzalni registracijski dokument, kot je opredeljen v členu 9, in se pozneje odloči, da bo pripravila osnovni prospekt, osnovni prospekt vsebuje naslednje:

(a)  informacije iz registracijskega dokumenta ali univerzalnega registracijskega dokumenta;

(b)  informacije, ki jih sicer vsebuje ustrezni opis vrednostnih papirjev, razen končnih pogojev, če končni pogoji niso vključeni v osnovni prospekt.

6.  Posebne informacije o posameznih različnih vrednostnih papirjih, ki jih zajema osnovni prospekt, so jasno ločene.

7.  Izvleček se pripravi šele, ko so končni pogoji vključeni v osnovni prospekt v skladu z odstavkom 3 ali vloženi, tak izvleček pa se nanaša posebej na posamezno izdajo.

8.  Za izvleček za posamezno izdajo veljajo iste zahteve kot za končne pogoje, kot je določeno v tem členu, in izvleček se jim priloži.

Izvleček za posamezno izdajo je skladen s členom 7 in vsebuje ključne informacije o osnovnem prospektu in končnih pogojih. Vsebuje naslednje:

(a)  informacije o osnovnem prospektu, ki se nanašajo samo na posamezno izdajo, vključno z bistvenimi informacijami o izdajatelju;

(b)  možnosti, ki jih vsebuje osnovni prospekt, ki se nanašajo samo na posamezno izdajo, kot so določene v končnih pogojih;

(c)  relevantne informacije iz končnih pogojev, ki niso bile navedene v osnovnem prospektu.

Če se končni pogoji nanašajo na več vrednostnih papirjev, ki se razlikujejo samo v nekaterih zelo majhnih podrobnostih, kot sta na primer emisijski znesek ali datum dospelosti, se lahko za vse navedene vrednostne papirje priloži en izvleček za posamezno izdajo, pri čemer morajo biti različne informacije, ki se nanašajo na različne vrednostne papirje, jasno ločene.

9.  Informacije, navedene v osnovnemu prospektu, se v skladu s členom 22 po potrebi dopolnijo s posodobljenimi informacijami o izdajatelju in vrednostnih papirjih, ki bodo javno ponujeni ali sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu.

10.  Javna ponudba se lahko nadaljuje po poteku veljavnosti osnovnega prospekta, v okviru katerega se je začela, če se naslednji osnovni prospekt odobri najpozneje na zadnji dan veljavnosti predhodnega osnovnega prospekta. Končni pogoji take ponudbe vsebujejo poudarjeno opozorilo na prvi strani, ki navaja zadnji dan veljavnosti predhodnega osnovnega prospekta in vsebuje podatek o tem, kje se bo objavil naslednji osnovni prospekt. Naslednji osnovni prospekt vsebuje ali na podlagi sklicev vključuje obrazec o končnih pogojih iz prvotnega osnovnega prospekta in se sklicuje na končne pogoje, ki so pomembni za tekočo ponudbo.

Pravica do umika, dodeljena v skladu s členom 22(2), se uporablja tudi za vlagatelje, ki so se v obdobju veljavnosti predhodnega osnovnega prospekta dogovorili o nakupu ali vpisu vrednostnih papirjev, razen če so jim bili vrednostni papirji že izročeni.

Člen 9

Univerzalni registracijski dokument

1.  Vsak izdajatelj, ki ima sedež v državi članici in čigar vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ali v večstranski sistem trgovanja, lahko vsako poslovno leto pripravi registracijski dokument v obliki univerzalnega registracijskega dokumenta, ki opisuje organizacijo, poslovanje, finančni položaj, dobiček, pričakovanja, upravljanje in lastniško strukturo podjetja.

2.  Vsak izdajatelj, ki se vsako poslovno leto odloči za pripravo univerzalnega registracijskega dokumenta, ga predloži v odobritev pristojnemu organu matične države članice v skladu s postopkom iz odstavkov 2, 4 in 5 člena 19.

Ko pristojni organ dve leti zapored vsako poslovno leto izdajatelju odobri univerzalni registracijski dokument, se lahko naslednji univerzalni registracijski dokumenti ali spremembe teh univerzalnih registracijskih dokumentov pri pristojnemu organu vložijo brez predhodne odobritve, razen če se te spremembe nanašajo na opustitev navedbe informacij ali vsebinsko napako ali netočnost, ki bo verjetno zavajala javnost glede dejstev ali okoliščin, bistvenih za oceno izdajatelja na podlagi informacij.

Če izdajatelj nato eno poslovno leto ne vloži univerzalnega registracijskega dokumenta, izgubi ugodnost vložitve brez odobritve in mora vse naslednje univerzalne registracijske dokumente predložiti pristojnemu organu v odobritev, dokler znova ne izpolnjuje pogoja iz drugega pododstavka.

3.  Izdajatelji, katerim je pristojni organ pred datumom začetka uporabe te uredbe vsaj dve leti zapored odobril registracijski dokument, pripravljen v skladu s Prilogo I ali XI k Uredbi (ES) št. 809/2004(22), in ki so nato v skladu s členom 12(3) Direktive 2003/71/ES vložili tak registracijski dokument vsako leto ali pa jim je bil tak registracijski dokument vsako leto odobren, lahko od datuma začetka uporabe te uredbe vložijo univerzalni registracijski dokument brez predhodne odobritve v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2.

4.  Ko je univerzalni registracijski dokument odobren ali vložen brez odobritve, vključno z njegovimi spremembami iz odstavkov 7 in 9, se takoj javno objavi v skladu z ureditvami iz člena 20.

5.  Univerzalni registracijski dokument je skladen z zahtevami glede jezika iz člena 25.

6.  V skladu s pogoji iz člena 18 se lahko informacije v univerzalni registracijski dokument vključijo s sklicevanjem.

7.  Po vložitvi ali odobritvi univerzalnega registracijskega dokumenta lahko izdajatelj kadar koli posodobi informacije, ki jih dokument vsebuje, tako da pri pristojnem organu vloži spremembo univerzalnega registracijskega dokumenta.

8.  Pristojni organ lahko kadar koli pregleda vsebino vsakega univerzalnega registracijskega dokumenta, ki je bil vložen brez predhodne odobritve, in vsebino njegovih sprememb.

Pregled pristojnega organa sestavlja pregled popolnosti, doslednosti in razumljivosti informacij iz univerzalnega registracijskega dokumenta in njegovih sprememb.

9.  Če pristojni organ med pregledom ugotovi, da univerzalni registracijski dokument ne izpolnjuje standardov glede popolnosti, razumljivosti in doslednosti in/ali da so potrebne spremembe ali dodatne informacije, o tem obvesti izdajatelja.

Zahtevo za spremembo ali dodatne informacije, ki jo pristojni organ naslovi na izdajatelja, mora izdajatelj upoštevati samo pri naslednjem univerzalnem registracijskem dokumentu, vloženem za naslednje poslovno leto, razen če želi izdajatelj uporabiti univerzalni registracijski dokument kot sestavni del prospekta, predloženega v odobritev. V tem primeru izdajatelj vloži spremembo univerzalnega registracijskega dokumenta najpozneje ob predložitvi vloge iz člena 19(5).

Z odstopanjem od drugega pododstavka, če pristojni organ izdajatelja obvesti, da se njegova zahteva za spremembo nanaša na opustitev navedbe informacij ali pomembno napako ali netočnost, ki bo verjetno zavajala javnost glede dejstev ali okoliščin, ki so bistvene za oceno izdajatelja na podlagi informacij, izdajatelj takoj vloži spremembo univerzalnega registracijskega dokumenta.

10.  Določbe odstavkov 7 in 9 se uporabljajo samo, če se univerzalni registracijski dokument ne uporablja kot sestavni del prospekta. Če se univerzalni registracijski dokument uporablja kot sestavni del prospekta, se uporabljajo samo pravila iz člena 22 o dopolnitvi prospekta v obdobju med odobritvijo prospekta in končnim iztekom javne ponudbe ali morebitnim začetkom trgovanja na reguliranem trgu, odvisno od tega, kaj je pozneje.

11.  Izdajatelj, ki izpolnjuje pogoje, opisane v prvem in drugem pododstavku odstavka 2 ali v odstavku 3, ima status pogostega izdajatelja in lahko izkoristi hitrejši postopek odobritve, opisan v členu 19(5), če:

(a)  izdajatelj ob vložitvi ali predložitvi vsakega univerzalnega registracijskega dokumenta v odobritev pristojnemu organu zagotovi pisno potrdilo, da so bile vse predpisane informacije, ki jih je moral razkriti v skladu z Direktivo 2004/109/ES in po potrebi Uredbo (EU) št. 596/2014, vložene in objavljene v skladu z zahtevami iz navedenih aktov, in

(b)  izdajatelj, ko pristojni organ opravi pregled iz odstavka 8, spremeni svoj univerzalni registracijski dokument v skladu z ureditvami iz odstavka 9.

Če izdajatelj ne izpolnjuje katerega koli od zgoraj navedenih pogojev, izgubi status pogostega izdajatelja.

12.  Če se univerzalni registracijski dokument, ki je bil vložen pri pristojnem organu ali ki ga je pristojni organ odobril, javno objavi najpozneje štiri mesece po koncu poslovnega leta in vsebuje informacije, ki jih je treba razkriti v letnem računovodskem poročilu iz člena 4 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta(23), se šteje, da je izdajatelj izpolnil svojo obveznost objave letnega računovodskega poročila, ki jo določa navedeni člen.

Če se univerzalni registracijski dokument ali njegova sprememba vloži pri pristojnem organu ali pa jo pristojni organ odobri in se javno objavi najpozneje tri mesece po koncu prvih šestih mesecev poslovnega leta ter vsebuje informacije, ki jih je treba razkriti v polletnem računovodskem poročilu iz člena 5 Direktive 2004/109/ES, se šteje, da je izdajatelj izpolnil svojo obveznost objave polletnega računovodskega poročila, ki jo določa navedeni člen.

V primerih, opisanih v prvem ali drugem pododstavku, izdajatelj:

(a)  v univerzalni registracijski dokument vključi seznam sklicev, na katerem je navedeno, kje v univerzalnem registracijskem dokumentu je na voljo posamezna postavka, ki se mora vključiti v letno in polletno računovodsko poročilo;

(b)  vloži univerzalni registracijski dokument v skladu s členom 19(1) Direktive 2004/109/ES in ga da na voljo uradno določenemu mehanizmu iz člena 21(2) Direktive 2004/109/ES;

(c)  v univerzalni registracijski dokument vključi besedilo izjave o odgovornosti, ki ga določata člena 4(2)(c) in 5(2)(c) Direktive 2004/109/ES.

13.  Odstavek 12 se uporablja samo, če je matična država članica izdajatelja za namene te uredbe tudi matična država članica za namene Direktive 2004/109/ES in če jezik univerzalnega registracijskega dokumenta izpolnjuje pogoje iz člena 20 Direktive 2004/109/ES.

14.  ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo postopek pregleda, odobritve, vložitve in revizije univerzalnega registracijskega dokumenta, pogoji za njegove spremembe in pogoji za izgubo statusa pogostega izdajatelja.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v [dvanajstih mesecih od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 10

Prospekti, sestavljeni iz več ločenih dokumentov

1.  Če je pristojni organ izdajatelju že odobril registracijski dokument, izdajatelj v primeru javne ponudbe vrednostnih papirjev ali njihovega sprejema v trgovanje na reguliranem trgu pripravi samo opis vrednostnih papirjev in izvleček. V navedenem primeru je treba opis vrednostnih papirjev in izvleček odobriti ločeno.

Če se je od odobritve registracijskega dokumenta pojavil nov pomemben dejavnik, pomembna napaka ali netočnost, povezana z informacijami iz registracijskega dokumenta, ki lahko vpliva na oceno vrednostnih papirjev, se ob predložitvi opisa vrednostnih papirjev in izvlečka v odobritev predloži tudi dodatek k registracijskemu dokumentu. Pravica do umika sprejetja ponudbe iz člena 22(2) se v navedenem primeru ne uporablja.

Ko ju odobrijo pristojni organi, registracijski dokument in njegov dodatek, ki ju po potrebi spremljata opis vrednostnih papirjev in izvleček, sestavljata prospekt.

2.  Če je pristojni organ izdajatelju že odobril univerzalni registracijski dokument ali če je izdajatelj vložil univerzalni registracijski dokument brez odobritve v skladu z drugim pododstavkom člena 9(2), v primeru javne ponudbe vrednostnih papirjev ali njihovega sprejema v trgovanje na reguliranem trgu pripravi samo opis vrednostnih papirjev in izvleček. V navedenem primeru se opis vrednostnih papirjev, izvleček in vse spremembe univerzalnega registracijskega dokumenta, vložene od odobritve ali vložitve univerzalnega registracijskega dokumenta, razen sprememb univerzalnega registracijskega dokumenta pogostega izdajatelja v skladu s členom 19(5), odobrijo ločeno.

Če je izdajatelj vložil univerzalni registracijski dokument brez odobritve, se odobri celotna dokumentacija, vključno s spremembami univerzalnega registracijskega dokumenta, ne glede na to, da ti dokumenti ostanejo ločeni.

Ko ga odobrijo pristojni organi, univerzalni registracijski dokument, spremenjen v skladu z odstavkom 7 ali 9 člena 9, ki ga spremljata opis vrednostnih papirjev in izvleček, sestavlja prospekt.

Člen 11

Odgovornost, ki izhaja iz prospekta

1.  Države članice zagotovijo, da so za informacije, navedene v prospektu, odgovorni izdajatelj ali njegov upravni organ, organ upravljanja ali nadzorni organ, ponudnik, oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, ali garant. Odgovorne osebe so v prospektu jasno opredeljene z imeni in funkcijami, ali v primeru pravnih oseb z imeni in registriranimi sedeži ter svojimi izjavami, da so po njihovem najboljšem vedenju informacije v prospektu skladne z dejstvi in da v prospektu ni nobene opuščene informacije, ki bi lahko vplivala na njegov pomen.

2.  Države članice zagotovijo, da se njihovi zakoni, predpisi in upravne določbe o civilni odgovornosti uporabljajo za osebe, odgovorne za informacije, navedene v prospektu.

Vendar države članice zagotovijo, da nobena oseba ni civilno odgovorna izključno na podlagi izvlečka, vključno z njegovim prevodom, razen če je izvleček zavajajoč, netočen ali neskladen, ko se bere skupaj z drugimi deli prospekta, ali ne zagotavlja ključnih informacij, ko se bere skupaj z drugimi deli prospekta, ki vlagateljem pomagajo sprejeti odločitev o naložbi v take vrednostne papirje. Izvleček v zvezi s tem vsebuje jasno opozorilo.

3.  Za informacije iz univerzalnega registracijskega dokumenta so osebe iz odstavka 1 odgovorne samo, če se univerzalni registracijski dokument uporablja kot sestavni del odobrenega prospekta. To brez poseganja v člena 4 in 5 Direktive 2004/109/ES velja, če so informacije iz teh členov vključene v univerzalni registracijski dokument.

Člen 12

Veljavnost prospekta, osnovnega prospekta in registracijskega dokumenta

1.  Prospekt ali osnovni prospekt, ne glede na to, ali ga sestavlja en dokument ali pa več ločenih dokumentov, velja dvanajst mesecev po odobritvi za javne ponudbe ali sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, če ga dopolnjuje kakršen koli dodatek, ki se zahteva v skladu s členom 22.

Če prospekt ali osnovni prospekt sestavljajo ločeni dokumenti, začne veljati po odobritvi opisa vrednostnih papirjev.

2.  Registracijski dokument, vključno z univerzalnim registracijskim dokumentom, kot je opredeljen v členu 9, ki je že bil predhodno vložen ali odobren, za uporabo kot sestavni del prospekta velja dvanajst mesecev po njegovi vložitvi ali odobritvi.

Konec veljavnosti takega registracijskega dokumenta ne vpliva na veljavnost prospekta, katerega sestavni del je.

POGLAVJE III

VSEBINA IN OBLIKA PROSPEKTA

Člen 13

Minimalne informacije in oblika

1.  Komisija v skladu s členom 42 sprejme delegirane akte o obliki prospekta, osnovnega prospekta in končnih pogojev ter sezname, v katerih so opredeljene posebne informacije, ki jih je treba vključiti v prospekt, da se prepreči podvajanje informacij, ko prospekt sestavlja več ločenih dokumentov.

Pri izdelavi različnih seznamov prospektov se upoštevajo zlasti:

(a)  različne vrste informacij, ki jih vlagatelji potrebujejo o lastniških vrednostnih papirjih v primerjavi z nelastniškimi vrednostnimi papirji; v zvezi z informacijami o vrednostnih papirjih, ki imajo podobno ekonomsko podlago, zlasti o izvedenih finančnih instrumentih, se sprejme dosleden pristop;

(b)  različne vrste in lastnosti ponudb in sprejema v trgovanje na reguliranem trgu nelastniških vrednostnih papirjev;

(c)  uporabljena oblika in informacije, ki jih je treba navesti v osnovnem prospektu v zvezi z nelastniškimi vrednostnimi papirji, vključno z nakupnimi boni v kakršni koli obliki;

(d)  po potrebi javna narava izdajatelja;

(e)  po potrebi posebna narava dejavnosti izdajatelja.

Komisija zlasti izdela dva sklopa ločenih in vsebinsko različnih seznamov prospektov, v katerih so določene zahteve glede informacij, ki veljajo za nelastniške vrednostne papirje, prilagojene različnim razredom vlagateljev, tako dobro poučenim kot nepoučenim, ki jim je ponudba namenjena, pri čemer upošteva, da imajo ti vlagatelji različne potrebe po informacijah.

2.  Komisija v skladu s členom 42 sprejme delegirane akte o seznamu, ki opredeljuje minimalne informacije, ki jih mora vsebovati univerzalni registracijski dokument, in posebnem seznamu za univerzalni registracijski dokument kreditnih institucij.

Tak seznam zagotavlja, da univerzalni registracijski dokument vsebuje vse potrebne informacije o izdajatelju, da se lahko isti univerzalni registracijski dokument enako uporabi tudi za nadaljnjo javno ponudbo ali sprejem lastniških vrednostnih papirjev, dolžniških vrednostnih papirjev ali izvedenih finančnih instrumentov v trgovanje. Informacije v zvezi s finančnimi podatki, operativnim in finančnim pregledom in pričakovanji ter upravljanjem podjetij so v čim večji meri usklajene z informacijami, ki jih je treba razkriti v letnem in polletnem računovodskem poročilu iz členov 4 in 5 Direktive 2004/109/ES, vključno s poslovnim poročilom in izjavo o upravljanju podjetja.

3.  Delegirani akti iz odstavkov 1 in 2 temeljijo na standardih na področju finančnih in nefinančnih informacij, ki jih določajo mednarodna združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, zlasti IOSCO, in na Prilogah I, II in III k tej uredbi. Navedeni delegirani akti se sprejmejo do [6 mesecev pred datumom začetka uporabe te uredbe].

Člen 14

Poenostavljena ureditev glede razkritja za sekundarne izdaje

1.  Naslednje osebe se lahko v primeru javne ponudbe vrednostnih papirjev ali sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu odločijo za pripravo poenostavljenega prospekta v skladu s poenostavljeno ureditvijo glede razkritja za sekundarne izdaje:

(a)  izdajatelji, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ali zagonskem trgu MSP ali večstranskem sistemu trgovanja, ki ni zagonski trg MSP, z zahtevami glede razkritja, ki so vsaj enakovredne tistim, ki veljajo za zagonski trg MSP, kot so opredeljene v členu 33(3)(d), (e), (f) in (g) direktive o trgih finančnih instrumentov, za vsaj 18 mesecev in ki izdajo več vrednostnih papirjev istega razreda;

(b)  izdajatelji, katerih lastniški vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ali zagonskem trgu MSP ali večstranskem sistemu trgovanja, ki ni zagonski trg MSP, z zahtevami glede razkritja, ki so vsaj enakovredne tistim, ki veljajo za zagonski trg MSP, kot so opredeljene v členu 33(3)(d), (e), (f) in (g) direktive o trgih finančnih instrumentov, za vsaj 18 mesecev in ki izdajo nelastniške vrednostne papirje;

(c)  ponudniki razreda vrednostnih papirjev, ki so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu ali zagonskem trgu MSP ali večstranskem sistemu trgovanja, ki ni zagonski trg MSP, z zahtevami glede razkritja, ki so vsaj enakovredne tistim, ki veljajo za zagonski trg MSP, kot so opredeljene v členu 33(3)(d), (e), (f) in (g) direktive o trgih finančnih instrumentov, za vsaj 18 mesecev;

Poenostavljeni prospekt iz prvega pododstavka sestavljajo povzetek v skladu s členom 7, posebni registracijski dokument, ki ga lahko uporabljajo osebe iz točk (a), (b) in (c), in poseben opis vrednostnih papirjev, ki ga lahko uporabljajo osebe iz točk (a) in (c).

Za namene točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka ESMA objavi in redno posodablja seznam večstranskih sistemov trgovanja, ki niso zagonski trgi MSP, z zahtevami glede razkritja, ki so vsaj enakovredne tistim, ki veljajo za zagonski trg MSP, kot so opredeljene v členu 33(3)(d), (e), (f) in (g) direktive o trgih finančnih instrumentov.

2.  V skladu z načeli, določenimi v členu 6, in brez poseganja v člen 17(2) poenostavljeni prospekt iz odstavka 1 vsebuje potrebne skrčene informacije, ki bi jih vlagatelj razumno zahteval v zvezi s sekundarno izdajo z namenom, da na podlagi informacij oceni:

(a)   prospekte izdajatelja in morebitnega garanta, ki temeljijo na ▌finančnih podatkih, ki jih vsebuje prospekt ali pa so vanj vključene s sklicevanjem, ter ki zajemajo samo zadnje poslovno leto,

(b)   pravice, povezane z vrednostnimi papirji;

(c)   razloge za izdajo in učinek na izdajatelja, zlasti izkaz gibljivih sredstev, razkritje kapitalizacije in zadolženosti, učinek na splošno kapitalsko strukturo ter kratek povzetek ustreznih informacij, razkritih v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014, od datuma zadnje izdaje.

Izvleček zajema samo ustrezne informacije, ki se zahtevajo v skladu z ureditvijo glede poenostavljenega razkritja za sekundarne izdaje.

Informacije, ki jih vsebuje poenostavljeni prospekt iz odstavka 1, se oblikujejo in predstavijo v jedrnati in razumljivi obliki, ki omogoča preprosto analizo, in vlagateljem omogočajo, da na podlagi informacij sprejmejo odločitev o naložbi.

3.  Komisija v skladu s členom 42 sprejme delegirane akte, da se opredelita manjši obseg informacij iz odstavka 2, ki se vključijo v sezname, ki se uporabljajo v skladu s poenostavljeno ureditvijo glede razkritja iz odstavka 1.

Pri opredelitvi manjšega obsega informacij za vključitev v sezname, ki se uporabljajo v skladu s poenostavljeno ureditvijo glede razkritja, Komisija upošteva potrebo po lažjem dostopu do kapitalskih trgov, pomen nižjih stroškov in boljšega dostopa do kapitala ter informacije, ki jih mora izdajatelj že razkriti v skladu z Direktivo 2004/109/ES in Uredbo (EU) št. 596/2014, kjer je to ustrezno. Da izdajateljem ne bi nalagali nepotrebnega bremena, Komisija določi zahteve tako, da so osredotočene na informacije, ki so bistvene in pomembne za druge izdaje ter so sorazmerne.

Navedeni delegirani akti se sprejmejo do [6 mesecev pred datumom začetka uporabe te uredbe].

Člen 15

Prospekt EU za rast

1.  Naslednji subjekti se lahko v primeru javne ponudbe vrednostnih papirjev odločijo za pripravo prospekta EU za rast v skladu z ureditvijo glede sorazmernega razkritja iz tega člena, razen če bodo vrednostni papirji sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu:

(a)   MSP;

(b)   izdajatelji, razen MSP, če se javna ponudba nanaša na vrednostne papirje, ki bodo sprejeti v trgovanje na zagonskem trgu MSP;

(c)   izdajatelji, razen tistih iz točk (a) in (b), če skupna vrednost javne ponudbe vrednostnih papirjev v Uniji, izračunana v obdobju 12 mesecev, ne presega EUR 20 000 000.

Prospekt EU za rast, odobren v skladu s tem členom, velja za vse javne ponudbe vrednostnih papirjev, ne glede na število držav članic gostiteljic, v skladu s pogoji iz členov 23, 24 in 25.

Prospekt EU za rast v skladu z ureditvijo glede sorazmernega razkritja iz prvega pododstavka je standardiziran dokument, ki ga izdajatelji enostavno pripravijo.

1a.   Prospekt EU za rast zajema naslednje tri glavne elemente:

(a)   ključne informacije o izdajatelju, na primer:

(i)   ime izdajatelja in odgovornih oseb za prospekt;

(ii)   pregled poslovanja, sedanje trgovanje in obeti izdajalca;

(iii)   dejavniki tveganja v zvezi z izdajateljem;

(iv)   finančne informacije, ki so lahko vključene s sklicevanjem;

(b)   ključne informacije o izdajatelju, na primer:

(i)   število in lastnosti vrednostnih papirjev, ki so del ponudbe;

(ii)   roki in pogoji vrednostnih papirjev in opis vseh pravic, vezanih na vrednostne papirje;

(iii)   dejavniki tveganja v zvezi z vrednostnimi papirji;

(c)   ključne informacije o ponudbi, na primer:

(i)   roki in pogoji ponudbe, vključno z emisijskim zneskom;

(ii)   razlogi za ponudbo in predvidena uporaba neto prihodka.

3.  Komisija v skladu s členom 42 sprejme delegirane akte, da se opredelita skrčena vsebina in oblika, značilni za standardizirani prospekt EU za rast iz odstavkov 1 in 1a. Ti dokumenti določajo informacije, zahtevane v seznamih prospektov, ter so pripravljeni v preprostem jeziku in po potrebi vključujejo informacije s sklicevanjem.

Pri določanju skrčene vsebine in oblike standardiziranega prospekta EU za rast Komisija določi zahteve glede informacij tako, da se osredotočajo na:

(a)   informacije, ki so pomembne in ustrezne pri naložbi v vrednostne papirje, ki jih izdajo vlagatelji;

(b)   potrebo po zagotovitvi sorazmernosti med velikostjo podjetja ter njegovimi potrebami glede zbiranja sredstev in

(c)   stroški priprave prospekta.

Pri tem Komisija upošteva:

–   potrebo po zagotovitvi, da je prospekt EU za rast znatno in dejansko enostavnejši od celotnega prospekta v smislu upravnega bremena in stroškov za izdajatelje;

–   potrebo po olajšanju dostopa do kapitalskih trgov za MSP in zagotovitvi zaupanja vlagateljev za vlaganje v taka podjetja;

–   potrebo po zmanjšanju stroškov in bremena za MSP;

–   potrebo po zagotavljanju določenih vrst informacij, ki so še posebej pomembne za MSP;

–   velikost izdajatelja in kako dolgo deluje;

–   različne vrste in lastnosti ponudb;

–   različne vrste informacij, ki jih vlagatelji potrebujejo v zvezi z različnimi vrstami vrednostnih papirjev.

Navedeni delegirani akti se sprejmejo do [6 mesecev pred datumom začetka uporabe te uredbe].

Člen 16

Dejavniki tveganja

1.  Dejavniki tveganja, navedeni v prospektu, so omejeni na tveganja, ki so specifična za izdajatelja in/ali vrednostne papirje ter so pomembna za sprejetje odločitve o naložbi na podlagi informacij, kot jih potrjujeta vsebina registracijskega dokumenta in opis vrednostnih papirjev. ▌

1a.   Dejavniki tveganja vključujejo tudi tiste, ki izhajajo iz stopnje podrejenosti vrednostnega papirja in učinka na pričakovano velikost ali časovni razpored plačil imetnikom vrednostnih papirjev v stečaju, ali kateri koli podoben postopek, po potrebi vključno z nesolventnostjo kreditne institucije ali reševanja ali prestrukturiranja v skladu z Direktivo 2014/59/EU.

2.  ESMA pripravi smernice za oceno specifičnosti in pomembnosti dejavnikov tveganja ▌in za razvrstitev dejavnikov tveganja ▌. Poleg tega ESMA razvije smernice, s katerimi pristojnim organom pomaga pri pregledovanju dejavnikov tveganja tako, da izdajatelje spodbuja k ustreznemu in usmerjenemu razkrivanju dejavnikov tveganja.

Člen 17

Opustitev navedbe informacij

1.  Če se končna cena ponudbe in/ali količina javno ponujenih vrednostnih papirjev ne moreta vključiti v prospekt:

(a)  se v prospektu navedejo merila in/ali pogoji, v skladu s katerimi se določita zgoraj navedena elementa, ali v primeru cene najvišja cena ali

(b)  ali pa se lahko sprejetje nakupa ali vpisa vrednostnih papirjev najmanj dva delovna dni po vložitvi končne cene ponudbe in/ali količine javno ponujenih vrednostnih papirjev umakne.

Končna cena ponudbe in količina vrednostnih papirjev se vložita pri pristojnem organu matične države članice in objavita v skladu s členom 20(2).

2.  Pristojni organ matične države članice lahko odobri opustitev navedbe določenih informacij, ki se morajo vključiti v prospekt, iz prospekta, če meni, da je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)  razkritje takih informacij bi bilo v nasprotju z javnim interesom;

(b)  razkritje takih informacij bi resno škodovalo izdajatelju, če z opustitvijo navedbe takih informacij javnost najverjetneje ne bo zavedena glede dejstev in okoliščin, ki so bistvene za informirano oceno izdajatelja, ponudnika ali garanta, če obstajajo, in pravic, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prospekt;

(c)  take informacije niso zelo pomembne za določeno ponudbo ali sprejem v trgovanje na reguliranem trgu in ne bi vplivale na oceno finančnega položaja in pričakovanja izdajatelja, ponudnika ali garanta.

Pristojni organ organu ESMA vsako leto predloži poročilo o informacijah, za katere je odobril opustitev navedbe.

3.  Če določene informacije, ki jih je treba vključiti v prospekt, izjemoma niso ustrezne za področje poslovanja ali pravno obliko izdajatelja ali vrednostne papirje, na katere se nanaša prospekt, prospekt brez poseganja v zahteve glede zadostnih informacij, ki se morajo zagotoviti vlagateljem, vsebuje informacije, ki so enakovredne zahtevanim informacijam, razen če take informacije ne obstajajo.

4.  Če za vrednostne papirje jamči država članica, ima izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, pravico, da pri pripravi prospekta v skladu s členom 4 opusti informacije, ki se nanašajo na navedeno državo članico.

5.  ESMA lahko oblikuje osnutke smernic za opredelitev primerov, v katerih se lahko informacije opustijo v skladu z odstavkom 2, pri čemer se upoštevajo poročila pristojnih organov organu ESMA iz odstavka 2.

Člen 18

Vključitev s sklicevanjem

1.  Informacije se lahko v prospekt ali osnovni prospekt vključijo s sklicevanjem, če so bile predhodno ali istočasno elektronsko objavljene, če se navedejo v jeziku, ki izpolnjuje zahteve iz člena 25, in če so vložene v okviru zahtev po razkritju v skladu s pravom Unije ali v skladu s pravili mesta trgovanja ali zagonskega trga MSP:

(a)  dokumenti, ki jih je odobril pristojni organ ▌ali pa so bili pri njem vloženi v skladu s to uredbo;

(b)  dokumenti iz točk (f) in (g) člena 1(3) in točk (d) in (e) člena 1(4);

(c)  predpisane informacije, kot so opredeljene v točki (l) člena 2(1);

(d)  letni in vmesni finančni podatki;

(e)  revizijska poročila in računovodski izkazi;

(f)  poslovna poročila, kot so opredeljena v členu 19 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta(24);

(g)  izjava o upravljanju podjetja, kot je opredeljena v členu 20 Direktive 2013/34/EU;

(h)  [poročila o prejemkih, kot so opredeljena v členu [X] [revidirane direktive o pravicah delničarjev(25)];

(ha)   letna poročila ali razkritja podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členoma 22 in 23 Direktive 2011/61/EU;

(i)  akt o ustanovitvi in statut.

Te informacije so najnovejše informacije, ki so na voljo izdajatelju.

Če se s sklicevanjem vključijo le določeni deli dokumenta, se v prospekt vključi izjava, da deli, ki niso vključeni, niso pomembni za vlagatelja ali pa so zajeti v drugih delih prospekta.

2.  Pri vključitvi informacij s sklicevanjem izdajatelji, ponudniki ali osebe, ki prosijo za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, zagotovijo dostop do informacij. Prospekt vključuje zlasti seznam sklicev, da se vlagateljem omogoči, da zlahka prepoznajo določene informacije, in hiperpovezave na vse dokumente, ki vsebujejo informacije, vključene s sklicevanjem.

3.  Izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, kjer je to mogoče, skupaj s prvim osnutkom prospekta, ki se predloži pristojnemu organu, in v vsakem primeru v postopku pregleda prospekta predloži vse informacije, ki so s sklicevanjem vključene v prospekt, v elektronski obliki, ki omogoča iskanje, razen če je pristojni organ, ki odobri prospekt, že odobril take informacije ali če so mu bile take informacije že vložene.

4.  ▌ESMA lahko pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za posodobitev seznama dokumentov iz odstavka 1, tako da se vključijo dodatne vrste dokumentov, ki jih je treba v skladu s pravom Unije vložiti pri javnemu organu ali jih mora javni organ odobriti.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE IV

UREDITVE ZA ODOBRITEV IN OBJAVO PROSPEKTA

Člen 19

Pregled in odobritev prospekta

1.  Prospekt se objavi šele, ko ga v celoti ali vse njegove sestavne dele odobri ustrezni pristojni organ matične države članice.

2.  Pristojni organ izdajatelja, ponudnika ali osebo, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, obvesti o svoji odločitvi glede odobritve prospekta v 10 delovnih dneh od predložitve osnutka prospekta.

▌Pristojni organ o odobritvi prospekta in vseh njegovih morebitnih sprememb istočasno obvesti ESMA ter izdajatelja, ponudnika ali osebo, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu.

3.  Rok iz odstavka 2 se podaljša na 20 delovnih dni, če javna ponudba vključuje vrednostne papirje, ki jih je izdal izdajatelj, ki nima vrednostnih papirjev, sprejetih v trgovanje na reguliranem trgu, in ki v preteklosti še ni javno ponudil vrednostnih papirjev.

Rok 20 delovnih dni se uporablja le za prvo predložitev osnutka prospekta. Če so v skladu z odstavkom 4 potrebne nadaljnje predložitve, se uporablja rok iz odstavka 2.

4.  Če pristojni organ ugotovi, da osnutek prospekta ne izpolnjuje standardov glede popolnosti, razumljivosti in doslednosti, ki jih mora izpolnjevati za odobritev, in/ali da so potrebne spremembe ali dodatne informacije:

(a)  v 10 delovnih dneh od predložitve osnutka prospekta in/ali dodatnih informacij o tem obvesti izdajatelja, ponudnika ali osebo, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, in navede podrobne razloge za svojo odločitev ter

(b)  roki iz odstavkov 2 in 3 se uporabljajo samo od datuma, na katerega se zahtevani spremenjeni osnutek prospekta in/ali dodatne informacije predložijo pristojnemu organu.

5.  Z odstopanjem od odstavkov 2 in 4 se rok iz navedenih odstavkov za pogoste izdajatelje, navedene v členu 9(11), skrajša na 5 delovnih dni. Pogosti izdajatelj pristojni organ vsaj 5 delovnih dni pred predvidenim datumom predložitve vloge v odobritev obvesti o predložitvi.

Pogosti izdajatelj pristojnemu organu predloži vlogo, ki vsebuje vse potrebne spremembe univerzalnega registracijskega dokumenta, kjer je primerno, opis vrednostnih papirjev in izvleček, ki se predložijo v odobritev.

Pogostemu izdajatelju ni treba pridobiti odobritve za spremembe univerzalnega registracijskega dokumenta, razen če se te spremembe nanašajo na opustitev navedbe informacij ali vsebinsko napako ali netočnost, ki bi verjetno zavajale javnost glede dejstev in okoliščin, potrebnih za oceno izdajatelja na podlagi informacij.

6.  Pristojni organi na svojih spletnih mestih zagotovijo smernice o postopku pregleda in odobritve, da se zagotovi pravočasna odobritev prospektov. Te smernice vključujejo kontaktne točke za odobritve. Izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo prospekta, lahko med postopkom odobritve prospekta neposredno komunicira ali je v stiku z osebjem pristojnega organa.

9.  Pristojbina, ki jo pristojni organ matične države članice zaračuna za odobritev prospektov, registracijskih dokumentov, vključno z univerzalnimi registracijskimi dokumenti, dodatkov in sprememb ter za vložitev univerzalnih registracijskih dokumentov, njihovih sprememb in končnih pogojev, je razumna in sorazmerna ter se javnosti razkrije vsaj na spletnem mestu pristojnega organa.

10.  ESMA lahko pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi natančneje določi postopke za pregled popolnosti, razumljivosti in doslednosti ter odobritev prospekta.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11.  ESMA uporabi svoja pooblastila iz Uredbe (EU) št. 1095/2010 za spodbujanje konvergence nadzora v zvezi s postopkoma pregleda in odobritve pristojnih organov pri ocenjevanju popolnosti, doslednosti in razumljivosti informacij, ki jih vsebuje prospekt. V ta namen ESMA razvije smernice, namenjene organom, pristojnim za nadzor in izvrševanje prospektov, ki bodo zajemale preverjanje skladnosti s to uredbo in vsemi delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na njeni podlagi, ter izvajanje ustreznih upravnih ukrepov in sankcij v primeru kršitev v skladu s členoma 36 in 37. ESMA zlasti spodbuja konvergenco v zvezi z učinkovitostjo, metodami in časovnim načrtovanjem pregleda informacij iz prospekta, ki ga opravijo pristojni organi, pri čemer se po potrebi uporabijo medsebojni pregledi. [Sprememba 2]

11a.   ESMA pripravi centralni sistem delovnega postopka, ki zajema postopek odobritve prospekta od začetka do odobritve, tako da lahko pristojni organi, ESMA in izdajatelji obravnavajo in spremljajo vloge za odobritev prek spleta in v celotni Uniji.

12.  Brez poseganja v člen 30 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ESMA organizira in izvede vsaj en strokovni pregled postopkov pregleda in odobritve pristojnih organov, vključno z medsebojnim obveščanjem pristojnih organov o odobritvi. S strokovnim pregledom se oceni tudi učinek različnih pristopov pristojnih organov k pregledu in odobritvi na zmožnost izdajateljev, da zberejo kapital v Evropski uniji. Poročilo o tem strokovnem pregledu se objavi najpozneje tri leta od datuma začetka uporabe te uredbe. ESMA v okviru tega strokovnega pregleda upošteva nasvet interesne skupine za vrednostne papirje in trg iz člena 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 20

Objava prospekta

1.  Izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, prospekt po odobritvi javno objavi v razumnem času pred začetkom ali najpozneje ob začetku javne ponudbe ali sprejema zadevnih vrednostnih papirjev v trgovanje.

Če prva javna ponudba vključuje razred delnic, ki je prvič sprejet v trgovanje na reguliranem trgu, je prospekt na voljo vsaj šest delovnih dni pred zaključkom ponudbe.

2.  Za prospekt se ne glede na to, ali ga sestavlja en dokument ali več ločenih dokumentov, šteje, da je bil javno objavljen, ko je v elektronski obliki objavljen na enem od naslednjih spletnih mest:

(a)  spletnem mestu izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje;

(b)  spletnem mestu finančnih posrednikov, ki plasirajo ali prodajajo vrednostne papirje, vključno s spletnimi mesti plačilnih zastopnikov;

(c)  spletnem mestu reguliranega trga, za katerega se vloži vloga za sprejem v trgovanje, ali upravljavca večstranskega sistema trgovanja, kjer je to ustrezno.

3.  Prospekt se objavi v ustreznem razdelku spletnega mesta, kjer je ob vstopu na spletno mesto zlahka dostopen. Lahko se ga prenese in natisne, pripravljen pa je v elektronski obliki, ki omogoča iskanje in preprečuje njegovo spreminjanje.

Dokumenti z informacijami, ki se v prospekt vključijo s sklicevanjem, in dodatki in/ali končni pogoji, povezani s prospektom, so na voljo v istem razdelku poleg prospekta, po potrebi pa so navedene hiperpovezave.

Brez poseganja v pravico do umika v skladu s členom 22(2) se lahko pogosti izdajatelji iz člena 9(11) odločijo, da namesto uporabe dodatka morebitne spremembe univerzalnega registracijskega dokumenta vključijo z dinamičnim sklicevanjem na najnovejšo različico univerzalnega registracijskega dokumenta.

4.  Za dostop do prospekta se ni treba registrirati, sprejeti izjave o omejitvi odgovornosti, ki omejuje pravno odgovornost, ali plačati pristojbine.

5.  Pristojni organ matične države članice na svojem spletnem mestu objavi vse odobrene prospekte ali vsaj njihov seznam, vključno s hiperpovezavami na zadevne razdelke spletnih mest iz odstavka 3 in podatkom o državah članicah gostiteljicah, ki so uradno obveščene o prospektih v skladu s členom 24. Objavljen seznam, vključno s hiperpovezavami, se posodablja in vsak element je na spletnem mestu objavljen tako dolgo, kot je določeno v odstavku 7.

Ko pristojni organ obvesti ESMA o odobritvi prospekta ali katerega koli dodatka k prospektu, ji obenem predloži tudi elektronski izvod prospekta in katerega koli dodatka k prospektu ter vse podatke, ki jih ESMA potrebuje za njegovo klasifikacijo v mehanizmu za shranjevanje iz odstavka 6 in za poročilo iz člena 45.

Pristojni organ države članice gostiteljice na spletnem mestu objavi informacije o vseh uradnih obvestilih, ki jih je prejel v skladu s členom 24.

6.  ESMA najpozneje ob začetku javne ponudbe ali sprejemu vključenih vrednostih papirjev v trgovanje na svojem spletnem mestu objavi vse prospekte, ki jih je prejela od pristojnih organov, vključno z njihovimi dodatki, končnimi pogoji in po potrebi povezanimi prevodi, ter informacije o državah članicah gostiteljicah, ki so uradno obveščene o prospektih v skladu s členom 24. Objava se zagotovi prek mehanizma za shranjevanje, ki javnosti zagotavlja brezplačen dostop in funkcijo iskanja. Ključne informacije v prospektih, kot sta identifikacijska številka vrednostnih papirjev in identifikator izdajateljev, ponudnikov in garantov, so strojno berljive tudi na podlagi metapodatkov.

7.  Vsi odobreni prospekti so na voljo v elektronski obliki vsaj 10 let po objavi na spletnih mestih, določenih v odstavkih 2 in 6.

8.  Če prospekt sestavlja več dokumentov in/ali vključuje informacije s sklicevanjem, se lahko dokumenti in informacije, ki sestavljajo prospekt, objavijo in distribuirajo ločeno, če so navedeni dokumenti na voljo javnosti v skladu z odstavkom 2. V vsakem dokumentu, ki je sestavni del prospekta, je navedeno, kje se lahko pridobijo drugi dokumenti, ki so že odobreni in/ali vloženi pri pristojnem organu.

9.  Besedilo in oblika prospekta in/ali dodatki k prospektu, ki je bil javno objavljen, so vedno enaki izvirni različici, ki jo je odobril pristojni organ matične države članice.

10.  Izdajatelj, ponudnik, oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje, ali finančni posredniki, ki plasirajo ali prodajajo vrednostne papirje, vsaki fizični ali pravni osebi na zahtevo brezplačno zagotovijo kopijo prospekta na trajnem nosilcu podatkov. Zagotovitev kopije se omeji na jurisdikcijo, v kateri poteka javna ponudba ali sprejem v trgovanje v skladu s to uredbo.

11.  ESMA za zagotovitev dosledne usklajenosti postopkov iz tega člena pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da se dodatno opredelijo določbe, ki se nanašajo na objavo prospekta.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

12.  ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo podatki, potrebni za razvrstitev prospektov iz odstavka 5.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [dvanajst mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 21

Oglasi

1.  Vsak oglas, povezan z javno ponudbo vrednostnih papirjev ali sprejemom vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, je skladen z načeli iz tega člena.

2.  V oglasih je navedeno, da je prospekt bil ali bo objavljen in kje ga lahko vlagatelji pridobijo ali kje ga bodo lahko pridobili.

3.  Oglasi so jasno prepoznavni kot taki. Informacije, ki jih vsebuje oglas, niso netočne ali zavajajoče. Informacije, ki jih vsebuje oglas, so skladne tudi z informacijami iz prospekta, če je že bil objavljen, ali z informacijami, ki jih je treba navesti v prospektu, če bo prospekt objavljen pozneje.

4.  Vse informacije v zvezi z javno ponudbo vrednostnih papirjev ali sprejemom v trgovanje na reguliranem trgu, razkrite ustno ali v pisni obliki, tudi če ne za namene oglaševanja, so skladne z informacijami, ki jih vsebuje prospekt.

Če izdajatelj ali ponudnik razkrije pomembne informacije enemu ali več izbranim vlagateljem v ustni ali pisni obliki, se te informacije razkrijejo vsem drugim vlagateljem, ki jim je ponudba namenjena, ne glede na to, ali se zahteva prospekt v skladu s to uredbo. Kadar se zahteva objava prospekta, se te informacije vključijo v prospekt ali v dodatek k prospektu v skladu s členom 22(1).

5.  Pristojni organ ▌države članice, v kateri se oglasi razširjajo, ima pooblastila za nadzorovanje skladnosti dejavnosti oglaševanja v zvezi z javno ponudbo vrednostnih papirjev ali sprejemom v trgovanje na reguliranem trgu z načeli iz odstavkov od 2 do 4.

Kadar je to potrebno, pristojni organ v matični državi članici pomaga pristojnemu organu države članice, v kateri se oglasi razširjajo, pri ocenjevanju skladnosti oglasov z informacijami v prospektu.

Brez poseganja pooblastila iz člena 30(1) pregled oglasov, ki ga izvede pristojni organ, ni osnovni pogoj za objavo javne ponudbe vrednostnih papirjev ali sprejem v trgovanje na reguliranem trgu v vseh državah članicah gostiteljicah.

5b.   Pristojni organ ne zaračuna pristojbine za nadzorovanje oglaševanja v skladu s tem členom.

5c.   Pristojni organ države članice, v kateri se oglasi razširjajo, se lahko s pristojnim organom matične države članice, če ne gre za isti pristojni organ, dogovori, da ima pristojni organ matične države članice pooblastila za nadzorovanje skladnosti dejavnosti oglaševanja v skladu z odstavkom 5. V primeru takšnega dogovora pristojni organ matične države članice nemudoma obvesti izdajatelja in ESMA.

6.  ESMA pripravi regulativne tehnične standarde, da se dodatno opredelijo določbe o oglasih iz odstavkov od 2 do 4 ter 5a te Uredbe, vključno s tem, da se opredelijo določbe glede razširjanja oglasov in da se vzpostavijo postopki glede sodelovanja med pristojnimi organi matične države članice in države članice, v kateri se oglasi razširjajo.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži v [dvanajstih mesecih od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 22

Dodatki k prospektu

1.  Vsak pomemben nov dejavnik, pomembna napaka ali netočnost v zvezi z informacijami iz prospekta, ki bi lahko vplivala na oceno vrednostnih papirjev in ki se pojavi ali ugotovi v obdobju od odobritve prospekta do dokončnega izteka javne ponudbe ali do začetka trgovanja na reguliranem trgu, odvisno od tega, kaj je pozneje, se takoj navede v dodatku k prospektu.

Tak dodatek se odobri na isti način kot prospekt, in sicer v največ petih delovnih dneh, objavi pa se v skladu z vsaj enakimi ureditvami, kot so se uporabljale za objavo izvirnega prospekta v skladu s členom 20. Po potrebi se dopolnijo tudi izvleček in morebitni prevodi izvlečka, da se upoštevajo nove informacije iz dodatka.

2.  Če se prospekt nanaša na javno ponudbo vrednostnih papirjev, imajo vlagatelji, ki so že soglašali z nakupom ali vpisom vrednostnih papirjev pred objavo dodatka, pravico, da v petih delovnih dneh po objavi dodatka umaknejo sprejetje ponudbe, če se je pred dokončnim iztekom javne ponudbe in izročitvijo vrednostnih papirjev, odvisno od tega, kaj se zgodi prej, pojavil nov dejavnik, napaka ali netočnost iz odstavka 1. Izdajatelj ali ponudnik lahko podaljša navedeni rok. Končni datum pravice do umika se navede v dodatku.

Če se izdajatelj odloči spremeniti univerzalni registracijski dokumenti z dinamičnim sklicevanjem na najnovejšo različico tega dokumenta namesto z dodatkom v skladu s členom 20(3), to ne vpliva na vlagateljevo pravico do umika iz prvega pododstavka.

3.  Če izdajatelj pripravi dodatek v zvezi z informacijami iz osnovnega prospekta, ki se nanaša samo na eno ali več posameznih izdaj, se pravica vlagateljev do umika sprejetja ponudbe v skladu z odstavkom 2 uporablja samo za navedene izdaje in ne za katere koli druge izdaje vrednostnih papirjev v okviru osnovnega prospekta.

4.  Če se pomemben nov dejavnik, pomembna nova napaka ali netočnost iz odstavka 1 nanaša samo na informacije iz registracijskega dokumenta ali univerzalnega registracijskega dokumenta in če se ta registracijski dokument ali univerzalni registracijski dokument istočasno uporablja kot sestavni del več prospektov, se pripravi samo en dodatek. V tem primeru so v dodatku navedeni vsi prospekti, na katere se nanaša.

5.  Pristojni organ lahko brez poseganja v pododstavek 2a člena 20(3) pri pregledu dodatka pred odobritvijo zahteva, da dodatek vsebuje konsolidirano različico dopolnjenega prospekta kot prilogo, če je to potrebno za zagotavljanje razumljivosti informacij, navedenih v prospektu. Taka zahteva se šteje za zahtevo za dodatne informacije v skladu s členom 19(4).

6.  ESMA za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena in upoštevanja tehničnega razvoja na finančnih trgih pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo primeri, v katerih je treba zaradi pomembnega novega dejavnika, pomembne napake ali netočnosti v zvezi z informacijami iz prospekta objaviti dodatek k prospektu.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [dvanajst mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE V

ČEZMEJNE PONUDBE IN SPREJEM V TRGOVANJE TER UPORABA JEZIKOV

Člen 23

Področje uporabe odobritev prospektov v Uniji in že odobrenih univerzalnih registracijskih dokumentov

1.  Brez poseganja v člen 35, če se javna ponudba ali sprejem v trgovanje na reguliranem trgu zagotovi v eni ali več državah članicah ali v državi članici, ki ni matična država članica, prospekt, ki ga je odobrila matična država članica, in vsi njegovi dodatki veljajo za javno ponudbo ali sprejem v trgovanje v vseh državah članicah gostiteljicah, če se v skladu s členom 24 uradno obvestita ESMA in pristojni organ vsake države članice gostiteljice. Pristojni organi držav članic gostiteljic ne opravijo nobenih postopkov odobritve ali upravnih postopkov, ki se nanašajo na prospekt.

Določbe iz prvega pododstavka odstavka 1 se smiselno uporabljajo za univerzalne registracijske dokumente, ki so bili že odobreni.

Če se prospekt predloži v odobritev v eni ali več državah članicah in vsebuje univerzalni registracijski dokument, ki je že bil odobren v drugi državi članici, pristojni organ, ki obravnava vlogo za odobritev prospekta, univerzalnega registracijskega dokumenta ne pregleda ponovno, ampak namesto tega sprejme predhodno odobritev.

2.  Če se po odobritvi prospekta odkrijejo pomembni novi dejavniki, pomembne napake ali netočnosti, kot je navedeno v členu 22, pristojni organ matične države članice zahteva, da se objava dodatka odobri v skladu s členom 19(1). ESMA in pristojni organ države članice gostiteljice lahko uradno obvestita pristojni organ matične države članice, da potrebujeta nove informacije.

Člen 24

Uradno obveščanje

1.  Pristojni organ matične države članice na zahtevo izdajatelja ali osebe, odgovorne za pripravo prospekta, v treh delovnih dneh po prejemu navedene zahteve ali v enem delovnem dnevu po odobritvi prospekta, če se zahteva predloži skupaj z osnutkom prospekta, zagotovi pristojnemu organu države članice gostiteljice potrdilo o odobritvi, ki potrjuje, da je bil prospekt pripravljen v skladu s to uredbo, in elektronski izvod navedenega prospekta. ESMA vzpostavi spletni portal, kjer lahko posamezni pristojni nacionalni organi posredujejo te informacije.

Po potrebi se uradnemu obvestilu iz prvega pododstavka priloži prevod prospekta in/ali izvlečka, za pripravo katerega je odgovoren izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo prospekta.

Če univerzalni registracijski dokument ni bil odobren v skladu s členom 9, se smiselno uporabljata prvi in drugi pododstavek tega odstavka.

O potrdilu o odobritvi se istočasno uradno obvestita pristojni organ države članice gostiteljice in izdajatelj ali oseba, odgovorna za pripravo prospekta ali univerzalnega registracijskega dokumenta, kot je ustrezno.

2.  V potrdilu se navede uporaba določb člena 17(2) in (3) ter utemeljitev.

3.  Pristojni organ matične države članice o potrdilu o odobritvi istočasno uradno obvesti ESMA in pristojni organ države članice gostiteljice.

4.  Če končni pogoji osnovnega prospekta, ki so bili prej sporočeni, niso vključeni v osnovni prospekt ali dodatek, jih pristojni organ matične države članice elektronsko sporoči pristojnim organom držav članic gostiteljic in ESMA takoj, kot je to mogoče po njihovi vložitvi.

5.  Pristojni organi ne zaračunajo pristojbine za uradno obveščanje ali prejem obvestila, prospektov in njihovih dodatkov, univerzalnega registracijskega dokumenta ali za kakršne koli povezane dejavnosti nadzora v matični državi članici ali državah članicah gostiteljicah.

6.  Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe te uredbe in upošteva tehnični razvoj na finančnih trgih, lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardne oblike, predloge ali postopki za uradno obveščanje o potrdilu o odobritvi, prospektu, dodatku k prospektu ali univerzalnem registracijskem dokumentu ter prevodu prospekta in/ali izvlečka.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 25

Uporaba jezikov

1.  Če javna ponudba poteka ali če se za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu zaprosi samo v matični državi članici, se prospekt pripravi v jeziku, ki ga sprejme pristojni organ matične države članice.

2.  Če javna ponudba poteka ali če se za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu zaprosi v eni ali več državah članicah z izjemo matične države članice, se prospekt pripravi bodisi v jeziku, ki ga sprejmejo pristojni organi navedenih držav članic, ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem.

Pristojni organ vsake države članice gostiteljice ▌zahteva, da se izvleček iz člena 7 prevede v njene uradne jezike, vendar ne zahteva prevoda drugih delov prospekta. [Sprememba 3]

Za namene pregleda in odobritve s strani pristojnega organa matične države članice se prospekt pripravi bodisi v jeziku, ki ga sprejme ta organ, ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje.

3.  Če javna ponudba poteka ali če se za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu zaprosi v več kot eni državi članici, vključno z matično državo članico, se prospekt pripravi v jeziku, ki ga sprejme pristojni organ matične države članice, in je na voljo tudi v jeziku, ki ga sprejmejo pristojni organi vsake države članice gostiteljice, ali v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, po izbiri izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje.

Pristojni organ vsake države članice gostiteljice lahko zahteva, da se izvleček iz člena 7 prevede v uradni jezik ali jezike te države, vendar ne zahteva prevoda katerih koli drugih delov prospekta.

4.  Končni pogoji in izvleček za posamezno izdajo se pripravijo v istem jeziku kot odobren osnovni prospekt.

Ko se končni pogoji sporočijo pristojnemu organu države članice gostiteljice ali v primeru več držav članic gostiteljic pristojnim organom držav članic gostiteljic, veljajo za končne pogoje in izvleček za posamezno izdajo, ki je priložen h končnim pogojem, zahteve glede jezika iz tega člena.

POGLAVJE VI

POSEBNA PRAVILA ZA IZDAJATELJE S SEDEŽEM V TRETJIH DRŽAVAH

Člen 26

Ponudba vrednostnih papirjev ali sprejem v trgovanje v okviru prospekta, pripravljenega v skladu s to uredbo

1.  Kadar namerava izdajatelj iz tretje države javno ponuditi vrednostne papirje v Uniji ali prositi za sprejem vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, vzpostavljenem v Uniji, na podlagi prospekta, pripravljenega v skladu s to uredbo, mora prospekt v skladu s členom 19 odobriti pristojni organ matične države članice.

Ko je prospekt odobren v skladu s prvim pododstavkom, vključuje vse pravice in obveznosti, določene za prospekt v skladu s to uredbo, zanj in za izdajatelja iz tretje države pa se uporabljajo vse določbe iz te uredbe, skladnost s katerimi nadzoruje pristojni organ matične države članice.

Člen 27

Ponudba vrednostnih papirjev ali sprejem v trgovanje v okviru prospekta, pripravljenega v skladu z zakonodajo tretje države

1.  Pristojni organ matične države članice izdajatelja iz tretje države lahko odobri prospekt za javno ponudbo ali sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, ki je pripravljen v skladu z nacionalno zakonodajo izdajatelja iz tretje države in za katerega se uporablja nacionalna zakonodaja izdajatelja iz tretje države, če:

(a)   so zahteve glede informacij iz navedene zakonodaje izdajatelja iz tretje države enakovredne zahtevam iz te uredbe in

(b)   je pristojni organ matične države članice sklenil v skladu s členom 28 dogovor o sodelovanju z ustreznimi nadzornimi organi tretje države, iz katere je izdajatelj.

2.  V primeru javne ponudbe ali sprejema vrednostnih papirjev, ki jih je izdal izdajatelj iz tretje države, v trgovanje na reguliranem trgu v državi članici, ki ni matična država članica, se uporabljajo zahteve iz členov 23, 24 in 25.

Pristojni organ matične države članice je upravičen tem izdajateljem zaračunati dodatno pristojbino v skladu z bremenom, ki je posledica takšne izdaje.

3.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 42 v zvezi z določanjem splošnih meril glede enakovrednosti na podlagi zahtev iz členov 6, 7, 8 in 13.

Na podlagi zgoraj navedenih meril lahko Komisija sprejme izvedbeni sklep, ki določa, da so zahteve glede informacij iz zakonodaje tretje države enakovredne zahtevam iz te uredbe. Izvedbeni sklep se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 43(2).

Člen 28

Sodelovanje s tretjimi državami

1.  Pristojni organi držav članic za namene člena 27 ali po potrebi za namen člena 26 sklenejo dogovore o sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav glede izmenjave informacij z nadzornimi organi v tretjih državah in izvajanjem obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, v tretjih državah, razen če so slednje na seznamu nekooperativnih držav, ki ga uporablja Komisija. Navedeni dogovori o sodelovanju zagotavljajo vsaj učinkovito izmenjavo informacij, kar pristojnim organom omogoča, da opravljajo svoje naloge v skladu s to uredbo.

Pristojni organ obvesti ESMA in druge pristojne organe, kadar namerava skleniti tak dogovor.

2.  ESMA za namene člena 27 in po potrebi za namene člena 26 pomaga pri pripravi dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi in ustreznimi nadzornimi organi tretjih držav in njihovo pripravo usklajuje.

ESMA po potrebi pomaga tudi pri izmenjavi informacij, pridobljenih od nadzornih organov tretjih držav, ki so lahko pomembne za sprejetje ukrepov iz členov 36 in 37, med pristojnimi organi, in to izmenjavo usklajuje.

3.  Pristojni organi sklenejo dogovore o sodelovanju pri izmenjavi informacij z nadzornimi organi tretjih držav samo, če za razkrite informacije velja zagotovilo glede poslovne skrivnosti, ki je enakovredno vsaj zagotovilu iz člena 33. Ta izmenjava informacij mora biti namenjena opravljanju nalog navedenih pristojnih organov.

3a.   ESMA lahko pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev minimalne vsebine dogovorov o sodelovanju iz odstavka 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3b.   Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi predlogo dokumenta za dogovore o sodelovanju, ki jih uporabijo pristojni organi držav članic.

POGLAVJE VII

ESMA IN PRISTOJNI ORGANI

Člen 29

Pristojni organi

1.  Vsaka država članica določi pristojni upravni organ, odgovoren za izvajanje nalog, ki izhajajo iz te uredbe, in za zagotavljanje, da se uporabljajo določbe, sprejete v skladu s to uredbo. Države članice o tem ustrezno obvestijo Komisijo, ESMA in druge pristojne organe drugih držav članic.

Pristojni organ je ▌neodvisen od ▌udeležencev na trgu.

2.  Države članice lahko svojemu pristojnemu organu dovolijo, da prenese naloge v zvezi s spletno objavo odobrenih prospektov.

Vsak prenos nalog na subjekte se izvede s posebnim sklepom, v katerem so navedene naloge, ki se opravijo, in pogoji, pod katerimi se izvedejo, ter ki vključuje klavzulo, v skladu s katero mora zadevni subjekt delovati in biti organiziran na tak način, da se preprečijo nasprotja interesov in uporaba informacij, pridobljenih pri opravljanju dodeljenih nalog, na nepošten način ali za preprečevanje konkurence. V takem sklepu so opredeljeni vsi dogovori med pristojnim organom in subjektom, na katerega se prenesejo naloge.

Končno odgovornost za nadzor skladnosti s to uredbo in odobritev prospekta ima pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 1.

Države članice Komisijo, ESMA in pristojne organe drugih držav članic obvestijo o sklepu iz pododstavka 2 in tudi o vseh natančnih pogojih, ki urejajo ta prenos.

3.  Odstavka 1 in 2 ne posegata v možnost države članice, da uvede ločeno pravno in upravno ureditev za čezmorska evropska ozemlja, za katerih zunanje odnose je odgovorna navedena država članica.

Člen 30

Pooblastila pristojnih organov

1.  Da lahko pristojni organi izpolnjujejo svoje naloge iz te uredbe, imajo v skladu z nacionalnim pravom vsaj naslednja nadzorna in preiskovalna pooblastila:

(a)  od izdajateljev, ponudnikov ali oseb, ki prosijo za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, lahko zahtevajo, da v prospekt vključijo dodatne informacije, če je to potrebno za zagotavljanje zaščite vlagateljev;

(b)  od izdajateljev, ponudnikov ali oseb, ki prosijo za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, in oseb, ki jih obvladujejo ali pa te obvladujejo njih, lahko zahtevajo, da zagotovijo informacije in dokumente;

(c)  od revizorjev in upravljavcev izdajatelja, ponudnika ali osebe, ki prosi za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, in finančnih posrednikov, pooblaščenih za izvajanje javne ponudbe ali vložitev vloge za sprejem v trgovanje, lahko zahtevajo, da zagotovijo informacije;

(d)  začasno lahko prekinejo javno ponudbo ali sprejem v trgovanje za največ 25 zaporednih delovnih dni vsakič, ko utemeljeno sumijo, da se kršijo določbe te uredbe;

(e)  prepovejo ali začasno lahko prekinejo oglase ali od izdajateljev, ponudnikov ali oseb, ki prosijo za sprejem v trgovanje na reguliranem trgu, ali od ustreznih finančnih posrednikov zahtevajo, da prenehajo oglaševati ali začasno umaknejo oglase za največ 10 zaporednih delovnih dni, vsakič, ko utemeljeno menijo, da se kršijo določbe te uredbe;

(f)  prepovejo lahko javno ponudbo, če ugotovijo, da se kršijo določbe te uredbe, ali če utemeljeno sumijo, da se bodo kršile;

(g)  začasno lahko prekinejo trgovanje na reguliranem trgu ali od zadevnih reguliranih trgov zahtevajo, da začasno prekinejo trgovanje na reguliranem trgu, za največ 10 zaporednih delovnih dni vsakič, ko utemeljeno menijo, da se kršijo določbe te uredbe;

(h)  prepovejo lahko trgovanje na reguliranem trgu, če ugotovijo, da se kršijo določbe te uredbe;

(i)  objavijo lahko dejstvo, da izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje, ne izpolnjuje svojih obveznosti;

(j)  začasno lahko prekinejo pregled prospekta, predloženega v odobritev, ali javno ponudbo ali sprejem v trgovanje, če pristojni organ izvaja pooblastilo glede uvedbe prepovedi ali omejitve v skladu s členom 42 Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(26), dokler taka prepoved ali omejitev ne preneha veljati;

(k)  za največ 5 let lahko zavrnejo odobritev vsakega prospekta, ki ga pripravi določen izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje, če je ta izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje, večkrat in resno kršila določbe te uredbe;

(l)  razkrijejo lahko vse pomembne informacije, ki lahko vplivajo na oceno vrednostnih papirjev, sprejetih v trgovanje na reguliranih trgih, ali zahtevajo od izdajatelja, da jih razkrije, da se zagotovi zaščita vlagateljev ali neovirano delovanje trga;

(m)  začasno lahko prekinejo trgovanje z vrednostmi papirji ali od zadevnega reguliranega trga zahtevajo, da začasno prekine trgovanje z vrednostnimi papirji, če menijo, da je položaj izdajatelja tak, da bi trgovanje škodilo interesom vlagateljev;

(n)  izvajajo lahko inšpekcijske preglede na kraju samem ali preiskave na krajih, ki niso zasebna prebivališča fizičnih oseb, in za ta namen vstopijo v prostore, da pridobijo dostop do dokumentov in drugih podatkov v kakršni koli obliki, če obstaja utemeljen sum, da so lahko dokumenti in drugi podatki, povezani z zadevo inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembni za dokazovanje kršitve te uredbe.

Po potrebi lahko pristojni organ v skladu z nacionalnim pravom zaprosi ustrezni sodni organ, da sprejme odločitev o uporabi pooblastil iz prvega pododstavka. V skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ima ESMA pravico sodelovati pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem iz točke (n), ki jih skupaj izvajata dva pristojna organa ali več pristojnih organov.

2.  Pristojni organi v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njihove dolžnosti nadzora skladnosti s to uredbo in za odobritev prospekta, izvajajo funkcije in pooblastila iz odstavka 1 na katerega koli od naslednjih načinov:

(a)  neposredno;

(b)  v sodelovanju z drugimi organi;

(c)  v okviru svoje pristojnosti s prenosom pooblastil na take organe;

(d)  z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

3.  Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznih ukrepov, da imajo pristojni organi vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

4.  Za osebo, ki v skladu s to uredbo zagotovi informacije pristojnemu organu, se ne šteje, da je kršila kakršne koli omejitve o razkritju informacij, ki so določene s pogodbo ali zakonodajnimi, regulativnimi ali upravnimi določbami, in ne velja kakršna koli odgovornost v zvezi s takim obveščanjem.

5.  Odstavki od 1 do 3 ne posegajo v možnost države članice, da uvede ločeno pravno in upravno ureditev za čezmorska evropska ozemlja, za katerih zunanje odnose je odgovorna navedena država članica.

Člen 31

Sodelovanje med pristojnimi organi

1.  Pristojni organi za namene te uredbe sodelujejo med seboj in z ESMA. Brez nepotrebnega odlašanja si izmenjujejo informacije in sodelujejo pri dejavnostih preiskovanja, nadzora in pregona.

Če so države članice v skladu s členom 36 sprejele odločitev o določitvi kazenskih sankcij za kršitve določb te uredbe, zagotovijo vzpostavitev ustreznih ukrepov, na podlagi katerih imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi v njihovi pristojnosti, zato da prejemajo specifične informacije, povezane s kazenskimi preiskavami ali postopki, ki se začnejo zaradi morebitnih kršitev te uredbe, in te informacije zagotovijo drugim pristojnim organom in ESMA, da za namene te uredbe izpolnijo svojo obveznost glede medsebojnega sodelovanja in sodelovanja z ESMA.

2.  Pristojni organ lahko zahtevo za informacije ali zahtevo za sodelovanje v preiskavi zavrne samo v naslednjih izrednih okoliščinah:

(a)  če bi izpolnitev zahteve verjetno negativno vplivala na njegovo lastno preiskavo, dejavnosti pregona ali kazensko preiskavo;

(b)  če so se pri organih naslovljene države članice že začeli sodni postopki v zvezi z istimi dejanji in proti istim osebam;

(c)  če je bila takim osebam za ista dejanja že izrečena končna sodba v naslovljeni državi članici.

3.  Pristojni organi na zahtevo takoj zagotovijo vse informacije, ki so potrebne za namene te uredbe.

4.  Pristojni organ lahko zahteva pomoč pristojnega organa druge države članice pri inšpekcijskih pregledih ali preiskavah na kraju samem.

Pristojni organ, ki zahteva pomoč, obvesti ESMA o vsaki zahtevi iz prvega pododstavka. ESMA v primeru preiskave ali inšpekcijskega pregleda s čezmejnim učinkom na zahtevo enega od pristojnih organov koordinira preiskavo ali inšpekcijski pregled.

Če pristojni organ prejme zahtevo od pristojnega organa druge države članice za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem, lahko:

(a)  sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(b)  pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, dovoli, da sodeluje v inšpekcijskem pregledu ali preiskavi na kraju samem;

(c)  pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, dovoli, da sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(d)  imenuje revizorje ali strokovnjake za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem in/ali

(e)  si deli določene naloge, povezane z nadzornimi dejavnostmi, z drugimi pristojnimi organi.

5.  Pristojni organi se lahko v primerih, ko je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo informacij, zavrnjena ali pa ni bila obravnavana v razumnem roku, obrnejo na ESMA. Brez poseganja v člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) lahko ESMA v primerih iz prvega stavka ukrepa v skladu s pooblastilom, dodeljenim s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6.  ESMA lahko pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo informacije, ki si jih pristojni organi izmenjujejo v skladu z odstavkom 1.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.  ESMA lahko pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge ali postopki za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 32

Sodelovanje z organom ESMA

1.  Za namene te uredbe pristojni organi sodelujejo z ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

2.  Pristojni organi v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ESMA takoj zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje nalog.

3.  Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo postopki in obrazci za izmenjavo informacij iz odstavka 2.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 33

Poklicna skrivnost

1.  Vse informacije, ki si jih pristojni organi izmenjajo na podlagi te uredbe in ki zadevajo poslovne ali operativne pogoje in druge gospodarske ali osebne zadeve, se obravnavajo kot zaupne in zanje veljajo zahteve o varovanju poslovne skrivnosti, razen če pristojni organ v času njihovega posredovanja navede, da se take informacije lahko razkrijejo, ali če je razkritje potrebno za sodne postopke.

2.  Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale pri pristojnem organu ali katerem koli subjektu, na katerega je pristojni organ prenesel svoja pooblastila. Informacije, ki so poslovna skrivnost, se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen na podlagi določb prava Unije ali nacionalnega prava.

Člen 34

Varstvo podatkov

Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe pristojni organi opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi za prenos Direktive 95/46/ES.

ESMA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe zagotovi skladnost z določbami Uredbe (ES) št. 45/2001.

Člen 35

Ukrepi zavarovanja

1.  Če pristojni organ države članice gostiteljice ugotovi nepravilnosti pri izdajatelju, ponudniku ali osebi, ki prosi za sprejem v trgovanje, ali finančnih institucijah, ki so odgovorne za javno ponudbo, ali če so navedene osebe kršile svoje obveznosti iz te uredbe, te ugotovitve posreduje pristojnemu organu matične države članice in ESMA.

2.  Če izdajatelj, ponudnik ali oseba, ki prosi za sprejem v trgovanje, ali finančne institucije, ki so odgovorne za javno ponudbo, kljub ukrepom, ki jih je sprejel pristojni organ matične države članice, še naprej kršijo zadevne določbe te uredbe, pristojni organ države članice gostiteljice o tem obvesti pristojni organ matične države članice in ESMA ter nato sprejme vse ustrezne ukrepe, da zaščiti vlagatelje, in o tem takoj obvesti Komisijo in ESMA.

3.  ESMA lahko v primerih iz drugega odstavka ukrepa v skladu s pooblastilom, podeljenim s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE VIII

UPRAVNI UKREPI IN SANKCIJE

Člen 36

Upravni ukrepi in sankcije

1.  Brez poseganja v nadzorna in preiskovalna pooblastila pristojnih organov iz člena 30 in v pravico držav članic, da zagotovijo in naložijo kazenske sankcije, države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni za sprejemanje ustreznih upravnih ukrepov in naložitev upravnih sankcij, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Ti upravni ukrepi in sankcije se uporabljajo vsaj za:

(a)  kršitve členov 3, 5 in 6, člena 7(1) do (10), člena 8, člena 9(1) do (13), člena 10, člena 11(1) in (3), člena 12, členov 14(2), 15(1) in (2), 16(1), 17(1) in (3), 18(1) do (3), 19(1), 20(1) do (4) in od (7) do (10), 21(2) do (4), 22(1), (2) in (4) ter člena 25 te uredbe;

(b)  nesodelovanje v preiskavi ali inšpekcijskem pregledu ali zahtevi iz člena 30 ali neupoštevanje tega člena.

Države članice se lahko do [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] odločijo, da ne bodo določile pravil za upravne sankcije iz prvega pododstavka, če se za kršitve iz točke (a) ali točke (b) navedenega pododstavka že uporabljajo kazenske sankcije iz njihovega nacionalnega prava. V tem primeru države članice Komisijo in ESMA obvestijo o podrobnostih ustreznih delov njihovega kazenskega prava.

Države članice do [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] obvestijo Komisijo in ESMA o podrobnostih pravil iz prvega in drugega pododstavka. Komisijo in ESMA takoj obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

2.  Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi v zvezi s kršitvami iz točke (a) odstavka 1 pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne sankcije in ukrepe:

(a)  javno izjavo, v kateri sta v skladu s členom 40 navedeni odgovorna fizična ali pravna oseba in narava kršitve;

(b)  odredbo, v skladu s katero mora odgovorna fizična ali pravna oseba prenehati z ravnanjem, ki pomeni kršitev;

(c)  najvišje upravne denarne sankcije v višini vsaj dvakratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, če se lahko ugotovita;

(d)  v primeru pravne osebe najvišje upravne denarne sankcije v višini vsaj 5 000 000 EUR ali v državah članicah, katerih valuta ni euro, v ustreznem znesku nacionalne valute dne [datum začetka veljavnosti te uredbe] ali 3 % skupnega letnega prometa navedene pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril organ upravljanja;

če je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni vrsti prihodka v skladu z relevantnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je odobril organ upravljanja končnega obvladujočega podjetja;

(e)  če gre za fizično osebo, najvišje upravne denarne kazni v višini najmanj 5 700 000 EUR, v državah članicah, katerih valuta ni euro, pa ustrezno vrednost v nacionalni valuti na [datum začetka veljavnosti te uredbe];

3.  Države članice lahko določijo dodatne sankcije ali ukrepe in višje upravne kazni, kot so navedene v tej uredbi.

Člen 37

Izvajanje nadzornih pooblastil in pooblastil za sankcije

1.  Pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij in ukrepov upoštevajo vse pomembne okoliščine, ki po potrebi vključujejo:

(a)  resnost in trajanje kršitve;

(b)  stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(c)  finančno moč osebe, odgovorne za kršitev, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistim premoženjem odgovorne fizične osebe;

(d)  učinek kršitve na interese malih vlagateljev;

(e)  pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub osebe, odgovorne za kršitev, ali izgub, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če se lahko ugotovijo;

(f)  raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po izročitvi pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;

(g)  prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev;

(h)  ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela po kršitvi za preprečitev ponovitve kršitve.

2.  Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za naložitev upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov v skladu s členom 36 tesno sodelujejo, da zagotovijo učinkovito in ustrezno izvajanje svojih nadzornih in preiskovalnih pooblastil ter naloženih upravnih sankcij in ukrepov v skladu s to uredbo. Svoje delovanje usklajujejo, da se preprečita podvajanje in prekrivanje pri izvajanju nadzornih in preiskovalnih pooblastil in pri naložitvi upravnih sankcij in ukrepov v čezmejnih primerih.

Člen 38

Pravica do pritožbe

Države članice zagotovijo, da so sklepi, sprejeti v skladu s to uredbo, ustrezno utemeljeni in da zanje velja pravica do pritožbe na sodišču.

Člen 39

Prijava kršitev

1.  Pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme za spodbujanje in omogočanje prijave dejanskih ali morebitnih kršitev te uredbe.

2.  Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)  posebne postopke za prejem poročil o dejanskih ali morebitnih kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov za taka poročila;

(b)  ustrezno zaščito zaposlenih, ki so zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi in ki prijavijo kršitve, vsaj proti povračilnim ukrepom, diskriminacijo in drugim oblikam nepravične obravnave s strani delodajalca ali tretjih oseb;

(c)  varstvo identitete in osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, v vseh fazah postopka, razen če nacionalno pravo določa tako razkritje pri nadaljnji preiskavi ali v nadaljnjih sodnih postopkih.

3.  Države članice lahko za osebe, ki ponudijo pomembne informacije o dejanskih ali morebitnih kršitvah te uredbe, določijo finančne spodbude v skladu z nacionalnim pravom, če za te osebe ne veljajo druge obstoječe pravne ali pogodbene obveznosti glede poročanja takšnih informacij ter če so informacije nove in če se na njihovi podlagi lahko naloži upravna ali kazenska sankcija ali sprejme drug upravni ukrep za kršitev te uredbe.

4.  Države članice od delodajalcev, ki opravljajo zakonsko urejene dejavnosti v sklopu opravljanja finančnih storitev, zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, pri katerih lahko zaposleni prek posebnega, neodvisnega in avtonomnega kanala interno prijavijo dejanske in morebitne kršitve.

Člen 40

Objava sklepov

1.  Pristojni organi objavijo sklep o naložitvi upravne sankcije ali ukrepa zaradi kršitve te uredbe na svojih uradnih spletnih mestih, takoj ko je oseba, ki ji je bila naložena kazen, obveščena o navedenem sklepu. Objavijo se vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti odgovornih oseb. Navedena obveznost ne velja za sklepe o uvedbi ukrepov preiskovalne narave.

2.  Če je objava identitete pravnih oseb oziroma identitete ali osebnih podatkov fizičnih oseb po mnenju pristojnega organa nesorazmerna, pri čemer se sorazmernost objave takih podatkov oceni za vsak posamezni primer, ali če bi taka objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali preiskavo v teku, države članice zagotovijo, da pristojni organi:

(a)  odložijo objavo sklepa o naložitvi sankcije ali ukrepa, dokler ni več razlogov za njihovo neobjavo;

(b)  objavijo sklep o naložitvi sankcije ali ukrepa na anonimni podlagi tako, da se zagotovi skladnost z nacionalnim pravom, če taka anonimna objava zagotavlja učinkovito varstvo zadevnih osebnih podatkov; v primeru sklepa o objavi sankcije ali ukrepa na anonimni podlagi se lahko objava zadevnih podatkov odloži za razumno obdobje, če se predvideva, da v navedenem obdobju ne bo več razlogov za anonimno objavo;

(c)  sklepa o naložitvi sankcije ali ukrepa ne objavijo, če se za možnosti iz točk (a) in (b) šteje, da so nezadostne za zagotovitev, da:

(i)  stabilnost finančnih trgov ne bo ogrožena;

(ii)  bo objava takih sklepov glede na ukrepe, ki se štejejo za manj pomembne, sorazmerna.

3.  Če je sklep o naložitvi sankcije ali ukrepa predmet pritožbe pred ustreznim sodnim organom ali drugimi organi, pristojni organi na svojih uradnih spletnih mestih takoj objavijo tudi te informacije in vse poznejše informacije o rezultatu zadevne pritožbe. Poleg tega se objavi tudi vsak sklep, s katerim se razveljavi predhoden sklep o naložitvi sankcije ali ukrepa.

4.  Pristojni organi zagotovijo, da vsaka objava v skladu s tem členom ostane na njihovem uradnem spletnem mestu vsaj pet let. Objavljeni osebni podatki ostanejo na uradnem spletnem mestu pristojnega organa le toliko časa, kot je treba v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov.

Člen 41

Poročanje o sankcijah organu ESMA

1.  Pristojni organ ESMA vsako leto zagotovi vse informacije o vseh upravnih sankcijah in ukrepih, naloženih v skladu s členom 36. ESMA te informacije objavi v letnem poročilu.

Če so države članice v skladu s členom 36(1) sprejele odločitev o določitvi kazenskih sankcij za kršitve določb iz člena 36(1), njihovi pristojni organi ESMA vsako leto zagotovijo anonimizirane in zbrane podatke o vseh opravljenih kazenskih preiskavah in naloženih kazenskih sankcijah. ESMA podatke o naloženih kazenskih sankcijah objavi v letnem poročilu.

2.  Če pristojni organ javno razkrije upravne ali kazenske sankcije ali druge upravne ukrepe javnosti, o njih istočasno obvesti tudi ESMA.

3.  Pristojni organi obvestijo ESMA o vseh upravnih sankcijah ali ukrepih, ki so bili naloženi, vendar niso bili objavljeni v skladu s členom 40(2)(c), vključno z vsako pritožbo v zvezi z njimi in njenim rezultatom. Države članice zagotovijo, da pristojni organi prejmejo informacije in končno sodbo v zvezi z vsemi naloženimi kazenskimi sankcijami ter jih predložijo ESMA. ESMA vzdržuje centralno zbirko podatkov o sankcijah, o katerih je bila obveščena, izključno za namene izmenjave informacij med pristojnimi organi. Do te zbirke podatkov imajo dostop samo pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih zagotovijo pristojni organi.

POGLAVJE IX

DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI

Člen 42

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Na Komisijo se za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe] prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 1▌(6), člena 2(2), ▌člena 13 (1) in (2), člena 14(3), člena 15(3) ▌in člena 27(3).

3.  Evropski parlament ali Svet lahko prenos pooblastil iz člena 1▌ (6), člena 2(2), člena▌13(1) in (2), člena 14(3), člena 15(3) ▌ in člena 27(3) kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v njem. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1▌(6), členom 2(2),▌ členom 13(1) in (2), členom 14(3), členom 15(3) ▌in členom 27(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 43

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES.(27) Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE XI

KONČNE DOLOČBE

Člen 44

Razveljavitev

1.  Direktiva 2003/71/ES se razveljavi z učinkom od [datum začetka uporabe te uredbe].

2.  Sklicevanja na Direktivo 2003/71/ES se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV k tej uredbi.

4.  Prospekte, odobrene v skladu z nacionalnimi zakoni za prenos Direktive 2003/71/ES pred [datum začetka uporabe te uredbe], še naprej ureja navedeni nacionalni zakon do konca njihove veljavnosti ali pa do dvanajst mesecev po [datum začetka uporabe te uredbe], odvisno od tega, kaj nastopi prej.

Člen 45

Poročilo organa ESMA o prospektih

1.  Na podlagi dokumentov, ki se objavijo prek mehanizma iz člena 20(6), ESMA vsako leto objavi poročilo s statističnimi podatki o odobrenih in priglašenih prospektih v Uniji ter analizo trendov, pri čemer se upoštevajo vrste izdajateljev, zlasti MSP, in vrste izdaj, zlasti vrednost ponudbe, vrsta prenosljivih vrednostnih papirjev, vrsta mesta trgovanja in nominalna vrednost.

2.  To poročilo vsebuje zlasti:

(a)  analizo obsega, v katerem se ureditvi za razkritja iz členov 14 in 15 ter univerzalni registracijski dokument iz člena 9 uporabljajo v Uniji;

(b)  statistične podatke o osnovnih prospektih in končnih pogojih ter prospektih, ki se pripravijo kot ločeni dokumenti ali en dokument;

(c)  statistične podatke o povprečnih in skupnih zneskih, ki so jih z javno ponudbo vrednostnih papirjev v skladu s to uredbo zbrala podjetja, ki ne kotirajo na borzi, podjetja, z vrednostnimi papirji katerih se trguje v večstranskih sistemih trgovanja, vključno na zagonskih trgih MSP, in podjetja, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranih trgih. Ti statistični podatki po potrebi zagotavljajo razčlenitev med prvimi javnimi ponudbami in nadaljnjimi ponudbami ter med lastniškimi in nelastniškimi vrednostnimi papirji;

(ca)   statistične podatke o stroških priprave prospektov, razčlenjene vsaj po različnih kategorijah izdajateljev, obsegu izdaje in lokacijah ter po razredih pristojbin in stroškov, ki jih plačajo izdajatelji, in razredih ponudnikov storitev, ki le-te zaračunajo; statistične podatke spremlja analiza učinkovitosti konkurence med ponudniki storitev, vključenih v pripravo prospektov, in priporočila o tem, kako bi lahko zmanjšali stroške.

Člen 46

Pregled

Komisija do [5 let po začetku veljavnosti te uredbe] Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju te uredbe, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

V tem poročilu je med drugim ocenjeno, ali izvleček prospekta, ureditvi za razkritja iz členov 14 in 15 in univerzalni registracijski dokument iz člena 9 ustrezajo svojim ciljem. V poročilu se upoštevajo rezultati strokovnega pregleda iz člena 19(12).

Člen 47

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.  Uporablja se od [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe].

2a.   Države članice se lahko z odstopanjem od odstavka 2 odločijo za uporabo pragov, določenih za namene izvzetja iz členov 1(3)(d), ali za možnost iz člena 3(2) od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.  Države članice do [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti s členom 11, členom 19(8) ter členi 29, 30, 36, 37, 38, 39, 40 in 41.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlamentZa Svet

PredsednikPredsednik

PRILOGA I

PROSPEKT

I.   Povzetek

II.   Identiteta direktorjev, višjega vodstva, svetovalcev in revizorjev

Namen je identificirati zastopnike podjetja in druge posameznike, ki so vključeni v ponudbo vrednostnih papirjev podjetja ali njihov sprejem v trgovanje; to so osebe, ki so odgovorne za pripravo prospekta, in osebe, odgovorne za revizijo računovodskih izkazov.

III.   Statistika glede ponudbe in pričakovani časovni razpored

Namen je zagotoviti bistvene informacije glede izvedbe ponudbe in opredeliti pomembne datume v zvezi z navedeno ponudbo.

A.  Statistika glede ponudbe

B.  Način in pričakovani časovni razpored

IV.   Bistvene informacije

Namen je povzeti bistvene informacije o finančnem stanju, kapitalizaciji in dejavnikih tveganja podjetja. Če se v računovodskih izkazih, vključenih v dokument, opravi preračun, da se upoštevajo bistvene spremembe v sestavi skupine podjetja ali računovodski politiki, se morajo preračunati tudi izbrani računovodski podatki.

A.  Izbrani računovodski podatki

B.  Kapitalizacija in zadolženost

C.  Razlogi za ponudbo in uporaba prihodkov

D.  Dejavniki tveganja

V.   Informacije o podjetju

Namen je zagotoviti informacije o poslovanju podjetja, o izdelkih, ki jih izdeluje ali o storitvah, ki jih opravlja, ter o dejavnikih, ki vplivajo na poslovanje. Namen je tudi zagotoviti informacije o ustreznosti in primernosti opredmetenih osnovnih sredstev podjetja ter o načrtih za povečanje ali zmanjšanje zmogljivosti v prihodnosti.

A.  Zgodovina in razvoj gospodarske družbe

B.  Pregled poslovanja

C.  Organizacijska struktura

D.  Opredmetena osnovna sredstva

VI.   Pregled poslovanja in finančnega stanja ter pričakovanja

Namen je zagotoviti obrazložitev vodstva o dejavnikih, ki so vplivali na finančno stanje podjetja in rezultate poslovanja v preteklih obdobjih, ki jih zajemajo računovodski izkazi, ter oceno vodstva o dejavnikih in trendih, za katere se pričakuje, da bodo pomembno vplivali na finančno stanje podjetja in rezultate poslovanja v prihodnjih obdobjih.

A.  Rezultati poslovanja

B.  Likvidnost in kapitalski viri

C.  Raziskave in razvoj, patenti in licence itd.

D.  Trendi

VII.   Direktorji, višje vodstvo in zaposleni

Namen je zagotoviti informacije v zvezi z direktorji in poslovodnimi delavci podjetja, ki omogočijo vlagateljem, da ocenijo njihove izkušnje, usposobljenost in ravni prejemkov ter njihovo razmerje s podjetjem.

A.  Direktorji in višje vodstvo

B.  Prejemki

C.  Običajni postopki odbora

D.  Zaposleni

E.  Lastništvo delnic

VIII. Glavni delničarji in posli s povezanimi osebami

Namen je zagotoviti informacije o glavnih delničarjih in drugih, ki lahko nadzirajo ali imajo vpliv na podjetje. Zagotovijo se tudi informacije glede poslov, ki jih je podjetje sklenilo z osebami, ki so povezane z njim, in ali so pogoji takih poslov za podjetje pošteni.

A.  Glavni delničarji

B.  Posli s povezanimi strankami

C.  Interesi strokovnjakov in svetovalcev

IX.   Finančne informacije

Namen je podrobno navesti, kateri računovodski izkazi morajo biti vključeni v dokument in katera obdobja morajo biti zajeta, starost računovodskih izkazov in druge informacije finančne narave. Računovodska in revizijska načela, ki bodo sprejeta za uporabo pri pripravi in reviziji računovodskih izkazov, bodo določena v skladu z mednarodnimi računovodskimi in revizijskimi standardi.

A.  Konsolidirani izkazi in druge finančne informacije

B.  Pomembne spremembe

X.   Podrobnosti o ponudbi in sprejemu v trgovanje

Namen je zagotoviti informacije v zvezi s ponudbo in sprejemom vrednostnih papirjev v trgovanje, načrtom za distribucijo vrednostnih papirjev in povezanimi zadevami.

A.  Ponudba in sprejem v trgovanje

B.  Načrt za distribucijo

C.  Trgi

D.  Imetniki vrednostnih papirjev, ki prodajajo

E.  Razvodenitev (samo za lastniške vrednostne papirje)

F.  Stroški izdaje

XI.   Dodatne informacije

Namen je zagotoviti informacije, ki niso zajete drugje v prospektu, vendar jih je večina predpisanih z zakonom.

A.  Delniški kapital

B.  Akt o ustanovitvi družbe in statut

C.  Pomembne pogodbe

D.  Devizni nadzor

E.  Opozorilo o davčnih posledicah

F.  Dividende in plačilni posredniki

G.  Izjava strokovnjakov

H.  Dokumenti na vpogled

I.  Pomožne informacije

PRILOGA II

REGISTRACIJSKI DOKUMENT

I.   Identiteta direktorjev, višjega vodstva, svetovalcev in revizorjev

Namen je identificirati zastopnike podjetja in druge posameznike, ki so vključeni v ponudbo vrednostnih papirjev podjetja ali njihov sprejem v trgovanje; to so osebe, ki so odgovorne za pripravo prospekta, in osebe, odgovorne za revizijo računovodskih izkazov.

II.   Bistvene informacije o izdajatelju

Namen je povzeti bistvene informacije o finančnem stanju, kapitalizaciji in dejavnikih tveganja podjetja. Če se v računovodskih izkazih, vključenih v dokument, opravi preračun, da se upoštevajo bistvene spremembe v sestavi skupine podjetja ali računovodski politiki, se morajo preračunati tudi izbrani računovodski podatki.

A.  Izbrani računovodski podatki

B.  Kapitalizacija in zadolženost

C.  Dejavniki tveganja

III.   Informacije o podjetju

Namen je zagotoviti informacije o poslovanju podjetja, o izdelkih, ki jih izdeluje ali o storitvah, ki jih opravlja, ter o dejavnikih, ki vplivajo na poslovanje. Namen je tudi zagotoviti informacije o ustreznosti in primernosti opredmetenih osnovnih sredstev podjetja ter o načrtih za povečanje ali zmanjšanje zmogljivosti v prihodnosti.

A.  Zgodovina in razvoj gospodarske družbe

B.  Pregled poslovanja

C.  Organizacijska struktura

D.  Opredmetena osnovna sredstva

IV.   Pregled poslovanja in finančnega stanja ter pričakovanja

Namen je zagotoviti obrazložitev vodstva o dejavnikih, ki so vplivali na finančno stanje podjetja in rezultate poslovanja v preteklih obdobjih, ki jih zajemajo računovodski izkazi, ter oceno vodstva o dejavnikih in trendih, za katere se pričakuje, da bodo pomembno vplivali na finančno stanje podjetja in rezultate poslovanja v prihodnjih obdobjih.

A.  Rezultati poslovanja

B.  Likvidnost in kapitalski viri

C.  Raziskave in razvoj, patenti in licence itd.

D.  Trendi

V.   Direktorji, višje vodstvo in zaposleni

Namen je zagotoviti informacije v zvezi z direktorji in poslovodnimi delavci podjetja, ki omogočijo vlagateljem, da ocenijo njihove izkušnje, usposobljenost in ravni prejemkov ter njihovo razmerje s podjetjem.

A.  Direktorji in višje vodstvo

B.  Prejemki

C.  Običajni postopki odbora

D.  Zaposleni

E.  Lastništvo delnic

VI.   Glavni delničarji in posli s povezanimi osebami

Namen je zagotoviti informacije o glavnih delničarjih in drugih, ki lahko nadzirajo ali imajo vpliv na podjetje. Zagotovijo se tudi informacije glede poslov, ki jih je podjetje sklenilo z osebami, ki so povezane z njim, in ali so pogoji takih poslov za podjetje pošteni.

A.  Glavni delničarji

B.  Posli s povezanimi strankami

C.  Interesi strokovnjakov in svetovalcev

VII.   Finančne informacije

Namen je podrobno navesti, kateri računovodski izkazi morajo biti vključeni v dokument in katera obdobja morajo biti zajeta, starost računovodskih izkazov in druge informacije finančne narave. Računovodska in revizijska načela, ki bodo sprejeta za uporabo pri pripravi in reviziji računovodskih izkazov, bodo določena v skladu z mednarodnimi računovodskimi in revizijskimi standardi.

A.  Konsolidirani izkazi in druge finančne informacije

B.  Pomembne spremembe

VIII. Dodatne informacije

Namen je zagotoviti informacije, ki niso zajete drugje v prospektu, vendar jih je večina predpisanih z zakonom.

A.  Delniški kapital

B.  Akt o ustanovitvi družbe in statut

C.  Pomembne pogodbe

D.  Izjava strokovnjakov

E.  Dokumenti na vpogled

F.  Pomožne informacije

PRILOGA III

OPIS VREDNOSTNIH PAPIRJEV

I.   Identiteta direktorjev, višjega vodstva, svetovalcev in revizorjev

Namen je identificirati zastopnike podjetja in druge posameznike, ki so vključeni v ponudbo vrednostnih papirjev podjetja ali njihov sprejem v trgovanje; to so osebe, ki so odgovorne za pripravo prospekta, in osebe, odgovorne za revizijo računovodskih izkazov.

II.   Statistika glede ponudbe in pričakovani časovni razpored

Namen je zagotoviti bistvene informacije glede izvedbe ponudbe in opredeliti pomembne datume v zvezi z navedeno ponudbo.

A.  Statistika glede ponudbe

B.  Način in pričakovani časovni razpored

III.   Bistvene informacije o izdajatelju

Namen je povzeti bistvene informacije o finančnem stanju, kapitalizaciji in dejavnikih tveganja podjetja. Če se v računovodskih izkazih, vključenih v dokument, opravi preračun, da se upoštevajo bistvene spremembe v sestavi skupine podjetja ali računovodski politiki, se morajo preračunati tudi izbrani računovodski podatki.

A.  Kapitalizacija in zadolženost

B.  Razlogi za ponudbo in uporaba prihodkov

C.  Dejavniki tveganja

IV.   Interesi strokovnjakov

Namen je zagotoviti informacije o poslih, ki jih je podjetje sklenilo s strokovnjaki ali svetovalci, ki so plačani na podlagi uspešnosti.

V.   Podrobnosti o ponudbi in sprejemu v trgovanje

Namen je zagotoviti informacije v zvezi s ponudbo in sprejemom vrednostnih papirjev v trgovanje, načrtom za distribucijo vrednostnih papirjev in povezanimi zadevami.

A.  Ponudba in sprejem v trgovanje

B.  Načrt za distribucijo

C.  Trgi

D.  Imetniki vrednostnih papirjev, ki prodajajo

E.  Razvodenitev (samo za lastniške vrednostne papirje)

F.  Stroški izdaje

VI.   Dodatne informacije

Namen je zagotoviti informacije, ki niso zajete drugje v prospektu, vendar jih je večina predpisanih z zakonom.

A.  Devizni nadzor

B.  Opozorilo o davčnih posledicah

C.  Dividende in plačilni posredniki

D.  Izjava strokovnjakov

E.  Dokumenti na vpogled

PRILOGA IV

Korelacijska tabela

(iz člena 44)

Direktiva 2003/71/ES

Ta uredba

člen 1(1)

člen 1(1)

člen 1(2) razen člena 1(2)(h)

člen 1(2)

člen 1(2)(h)

člen 1(3)(d)

člen 1(3)

člen 4

člen 1(4)

člen 1(5)(a) in (b)

člen 2(1)

člen 2(1)

člen 2(4)

člen 2(2)

člen 3(1)

člen 3(1)

člen 3(2)(a)

člen 1(3)(a)

člen 3(2)(b)

člen 1(3)(b)

člen 3(2)(c)

člen 1(3)(c)

člen 3(2)(d)

-

člen 3(2)(e)

-

člen 3(2), pododstavka 2 in 3

člen 5

člen 3(3)

člen 3(3)

člen 3(4)

člen 1(5)(b)

člen 4(1)(a)

člen 1(3)(e)

člen 4(1)(b)

člen 1(3)(f)

člen 4(1)(c)

člen 1(3)(g)

člen 4(1)(d)

člen 1(3)(h)

člen 4(1)(e)

člen 1(3)(i)

člen 4(1), pododstavki 2 do 5

-

člen 4(2)(a)

člen 1(4)(a)

člen 4(2)(b)

člen 1(4)(c)

člen 4(2)(c)

člen 1(4)(d)

člen 4(2)(d)

člen 1(4)(e)

člen 4(2)(e)

člen 1(4)(f)

člen 4(2)(f)

člen 1(4)(g)

člen 4(2)(g)

člen 1(4)(b)

člen 4(2)(h)

člen 1(4)(h)

člen 4(3)

člen 1(6)

člen 5(1)

člen 6(1)

člen 5(2)

člen 7

člen 5(3)

člen 6(2)

člen 5(4), pododstavek 1

člen 8(1)

člen 5(4), pododstavek 2

člen 8(9)

člen 5(4), pododstavek 3

člen 8(4) in člen 24(4)

člen 5(5)

člen 13(1)

člen 6(1)

člen 11(1)

člen 6(2)

člen 11(2)

člen 7(1)

člen 13(1), pododstavek 1

člen 7(2)(a)

člen 13(1), pododstavek 2, točka (a)

člen 7(2)(b)

člen 13(2), pododstavek 2, točka (b)

člen 7(2)(c)

člen 13(2), pododstavek 2, točka (c)

člen 7(2)(d)

člen 13(2), pododstavek 2, točka (c)

člen 7(2)(e)

člen 15

člen 7(2)(f)

člen 13(2), pododstavek 2, točka (d)

člen 7(2)(g)

člen 14

člen 7(3)

člen 13(3)

člen 7(4)

-

člen 8(1)

člen 17(1)

člen 8(2)

člen 17(2)

člen 8(3)

člen 17(3)

člen 8(3a)

člen 17(4)

člen 8(4)

člen 17(5)

člen 8(5)

-

člen 9(1)

člen 12(1)

člen 9(2)

člen 12(1)

člen 9(3)

člen 12(1)

člen 9(4)

člen 12(2)

člen 11(1)

člen 18(1)

člen 11(2)

člen 18(2)

člen 11(3)

člen 18(4)

člen 12(1)

člen 10(1), pododstavek 1

člen 12(2)

člen 10(1), pododstavek 2

člen 12(3)

-

člen 13(1)

člen 19(1)

člen 13(2)

člen 19(2)

člen 13(3)

člen 19(3)

člen 13(4)

člen 19(4)

člen 13(5)

člen 19(7)

člen 13(6)

člen 19(8)

člen 13(7)

člen 19(10)

člen 14(1)

člen 20(1)

člen 14(2)

člen 20(2)

člen 14(3)

-

člen 14(4)

člen 20(5)

člen 14(4a)

člen 20(6)

člen 14(5)

člen 20(8)

člen 14(6)

člen 20(9)

člen 14(7)

člen 20(10)

člen 14(8)

člen 20(11)

člen 15(1)

člen 21(1)

člen 15(2)

člen 21(2)

člen 15(3)

člen 21(3)

člen 15(4)

člen 21(4)

člen 15(5)

-

člen 15(6)

člen 21(5)

člen 15(7)

člen 21(6)

člen 16(1)

člen 22(1)

člen 16(2)

člen 22(2)

člen 16(3)

člen 22(6)

člen 17(1)

člen 23(1)

člen 17(2)

člen 23(2)

člen 18(1)

člen 24(1)

člen 18(2)

člen 24(2)

člen 18(3), pododstavek 1

člen 24(3)

člen 18(3), pododstavek 2

člen 20(5), pododstavek 3, in člen 20(6)

člen 18(4)

člen 24(6)

člen 19(1)

člen 25(1)

člen 19(2)

člen 25(2)

člen 19(3)

člen 25(3)

člen 19(4)

-

člen 20(1)

člen 27(1)

člen 20(2)

člen 27(2)

člen 20(3)

člen 27(3)

člen 21(1)

člen 29(1)

člen 21(1a)

člen 32(1)

člen 21(1b)

člen 32(2)

člen 21(2)

člen 29(2)

člen 21(3)(a)

člen 30(1)(a)

člen 21(3)(b)

člen 30(1)(b)

člen 21(3)(c)

člen 30(1)(c)

člen 21(3)(d)

člen 30(1)(d)

člen 21(3)(e)

člen 30(1)(e)

člen 21(3)(f)

člen 30(1)(f)

člen 21(3)(g)

člen 30(1)(g)

člen 21(3)(h)

člen 30(1)(h)

člen 21(3)(i)

člen 30(1)(i)

člen 21(3), pododstavek 2

člen 30(1), pododstavek 2

člen 21(4)(a)

člen 30(1)(l)

člen 21(4)(b)

člen 30(1)(m)

člen 21(4)(c)

-

člen 21(4)(d)

člen 30(1)(n)

člen 21(4), pododstavek 2

člen 30(1), pododstavek 3

člen 21(5)

člen 29(3) in člen 30(5)

člen 22(1)

člen 33(2)

člen 22(2), pododstavek 1

člen 31(1)

člen 22(2), pododstavek 2

-

člen 22(2), pododstavek 3

člen 31(5)

člen 22(3)

-

člen 22(4)

člen 31(6) in (7)

člen 23(1)

člen 35(1)

člen 23(2)

člen 35 (2)

člen 24

člen 43

člen 24a(1)

člen 42(2)

člen 24a(2)

člen 42(4)

člen 24a(3)

člen 42(1)

člen 24b

člen 42(3)

člen 24c

člen 42(5)

člen 25(1)

člen 36(1)

člen 25(2)

člen 40

člen 26

člen 38

člen 27

-

člen 28

-

člen 29

-

člen 30

-

člen 31

člen 46

člen 32

člen 47

člen 33

člen 47

(1) Zadeva je bila v skladu z drugim pododstavkom člena 61(2) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v ponovno obravnavo (A8-0238/2016).
(2)* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
(3)UL C 177, 18.5.2016, str. 9.
(4) UL C 195, 2.6.2016, str. 1.
(5) Stališče Evropskega parlamenta z dne … [(UL …)/(še ni objavljeno v Uradnem listu)] in odločitev Sveta z dne …
(6) Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 64).
(7) Direktiva 2010/73/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembah direktiv 2003/71/ES o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu (UL L 327, 11.12.2010, str. 1).
(8) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
(9)Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).
(10)Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).
(11)Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).
(12)Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
(13)Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(14)Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
(15)Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(16)Direktiva Sveta 80/390/EGS z dne 17. marca 1980 o uskladitvi zahtev za pripravo, pregled in razdeljevanje prospektov za sprejem vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi (UL L 100, 17.4.1980, str. 1).
(17)Direktiva 2001/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. maja 2001 o sprejemu vrednostnih papirjev v uradno kotacijo na borzi in o informacijah, ki jih je treba objaviti v zvezi s temi vrednostnimi papirji (UL L 184, 6.7.2001, str. 1).
(18)Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(19) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).
(20) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).
(21)Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).
(22)Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (UL L 149, 30.4.2004, str. 1).
(23)Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).
(24)Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(25)[UL C, , str. ].
(26)Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).
(27)Sklep Komisije 2001/528/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje (UL L 191, 13.7.2001, str. 45).


Azil: začasni ukrepi v korist Italije in Grčije *
PDF 479kWORD 58k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o predlogu sklepa Sveta o spremembi Sklepa Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije (COM(2016)0171 – C8-0133/2016 – 2016/0089(NLE))
P8_TA(2016)0354A8-0236/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0171),

–  ob upoštevanju člena 78(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0133/2016),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

—  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0236/2016),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Uvodna izjava 2
(2)  V skladu s členom 4(2) Sklepa Sveta (EU) 2015/1601 naj bi od 26. septembra 2016 54 000 prosilcev premestili iz Italije in Grčije na ozemlja drugih držav članic, razen če do tega datuma Komisija v skladu s členom 4(3) predlaga, da bi te premestitve dodelila drugim državam članicam upravičenkam, ki se soočajo z izrednimi razmerami zaradi nenadnega prihoda oseb.
(2)  V skladu s členom 4(2) Sklepa Sveta (EU) 2015/1601 naj bi od 26. septembra 2016 54 000 prosilcev premestili iz Italije in Grčije na ozemlja drugih držav članic v razmerju, določenem v tem sklepu (in sicer 12 764 prosilcev iz Italije in 41 236 prosilcev iz Grčije), razen če do tega datuma Komisija v skladu s členom 4(3) predlaga, da bi te premestitve dodelila drugim državam članicam upravičenkam, ki se soočajo z izrednimi razmerami zaradi nenadnega prihoda oseb.
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3
(3)   Člen 1(2) Sklepa (EU) 2015/1601 določa, da bi morala Komisija redno pregledovati razmere v zvezi z množičnim prihodom državljanov tretjih držav v države članice. Komisija naj bi po potrebi predložila predloge za spremembo navedenega sklepa, da se upoštevajo spreminjajoče se razmere na terenu in njihov učinek na mehanizem premestitev, ter spreminjajoči se pritisk na države članice, zlasti na države članice na prvi črti.
črtano
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)   Člen 4(1)(c) Sklepa (EU) 2015/1601 določa, da se premesti 54 000 prosilcev. Premestitev je v členu 2(e) navedenega sklepa opredeljena kot transfer prosilca z ozemlja države članice, ki je odgovorna za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito, na ozemlje države članice premestitve. Premestitev ne vključuje preselitve ali sprejema oseb iz tretje države, ki potrebujejo mednarodno zaščito, na ozemlje države članice.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3 b (novo)
(3b)   Redno pregledovanje razmer v zvezi z množičnim prihodom državljanov tretjih držav v države članice bi moralo biti naloga Evropske agencije za mejno in obalno stražo.
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4
(4)  Voditelji držav ali vlad EU so se 7. marca dogovorili, da si bodo na podlagi vrste načel prizadevali za sporazum s Turčijo, in sicer med drugim za preselitev enega Sirca iz Turčije v države članice EU za vsakega Sirca, ki ga Turčija ponovno sprejme z grških otokov, v okviru obstoječih obveznosti. Komisija je navedena načela še nadgradila v Sporočilu o naslednjih operativnih ukrepih v okviru sodelovanja med EU in Turčijo na področju migracij, v katerem je pozvala k sprejetju potrebnih ukrepov za prerazporeditev nekaterih obveznosti v okviru obstoječih sklepov o premestitvi, zlasti vseh 54 000 trenutno nedodeljenih mest ali del teh mest, v tako imenovani program 1:1.
(4)  Voditelji držav ali vlad EU so se z izjavo z dne 7. marca strinjali, da si bodo na podlagi vrste načel prizadevali za sporazum s Turčijo, in sicer med drugim za preselitev enega Sirca iz Turčije v države članice EU za vsakega Sirca, ki ga Turčija ponovno sprejme z grških otokov, v okviru obstoječih obveznosti. Program 1:1 bi bilo treba izvajati za zaščito Sircev, ki bežijo pred vojno in preganjanjem, ob polnem spoštovanju pravice do azila in načela nevračanja, zapisanima v pravu Unije, Ženevski konvenciji z dne 28. julija 1951 in Protokolu z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 5
(5)  Pričakovati je mogoče, da se bo s preselitvami, humanitarnim sprejemom ali drugimi oblikami zakonitega sprejema iz Turčije po nacionalnih in večstranskih programih olajšal migracijski pritisk na države članice, ki so države upravičenke premestitev v skladu s Sklepom (EU) 2015/1601, saj bo to zagotovilo zakonito in varno pot za vstop v Unijo in osebe odvrnilo od nezakonitega vstopanja. Zato bi bilo solidarnostna prizadevanja držav članic, da na svoje ozemlje sprejmejo sirske državljane, ki so prisotni v Turčiji in ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, treba upoštevati pri dodelitvi zgoraj omenjenih 54 000 prosilcev za mednarodno zaščito. Število oseb, ki jih bo dana država članica tako sprejela iz Turčije, bi se moralo odšteti od števila oseb, ki se bodo v to državo članico premestile v skladu s Sklepom (EU) 2015/1601 iz zgoraj navedene kvote 54 000 prosilcev.
(5)  Potrebne so obsežne preselitve, humanitarni sprejemi ali druge oblike zakonitega sprejema iz Turčije po nacionalnih in večstranskih programih, da bi olajšali migracijski pritisk na države članice, z zagotavljanjem zakonite in varne poti za vstop v Unijo in naredili nezakonito vstopanje nepotrebno. Zato bi jih bilo treba razširiti. Doslej je bilo v Unijo preseljeno zelo majhno število sirskih beguncev. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji pozval k oblikovanju številčnejših varnih in zakonitih poti v Unijo za prosilce za azil in begunce, skupaj z zavezujočim in obveznim zakonodajnim pristopom Unije k preselitvi, ustanovitvijo programov za humanitarni sprejem v vseh državah članicah in obsežnejšo uporabo humanitarnih vizumov. Ti ukrepi bi morali dopolnjevati programe za premestitev, sprejete v skladu s sklepoma (EU) 2015/1523 in (EU) 2015/1601.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6
(6)  Mehanizmi za sprejem lahko vključujejo preselitev, humanitarni sprejem ali druge zakonite poti za sprejem oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, kot so programi za humanitarni vizum, humanitarne premestitve, programi za združitev družin, projekti zasebnega sponzorstva, programi štipendiranja, programi mobilnosti delavcev in drugi.
(6)  Mehanizmi za sprejem lahko vključujejo preselitev, humanitarni sprejem ali druge zakonite poti za sprejem oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, kot so programi za humanitarni vizum, humanitarne premestitve, programi za združitev družin, projekti zasebnega sponzorstva, programi štipendiranja, dostop do izobraževanja, programi mobilnosti delavcev in drugi.
Sprememba 8
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   Z Direktivo Sveta 2003/86/ES1a je določeno, da je treba ukrepe, ki se nanašajo na združitev družine, sprejeti v skladu z obvezo, da se družina varuje in družinsko življenje spoštuje, kar je poudarjeno v mnogih aktih mednarodnega prava. Združitev družine torej ni odvisna od drugih politik Unije ali solidarnostih ali nujnih ukrepov. Države članic bi jo morale spoštovati in spodbujati v vseh primerih.
___________________
1a Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L 251, 3.10.2003, str. 12).
Sprememba 25
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)   Številni prosilci, ki potrebujejo mednarodno zaščito in se trenutno nahajajo v Grčiji ali Italiji, ne morejo biti vključeni v program premestitve, saj zanje velja Uredba (EU) št. 604/2013. Države članice morajo pospešeno izvajati pravico do združitve družine v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013 ter posebej ranljive primere reševati po hitrem postopku, da bi zadevnim posameznikom omogočili čimprejšnjo združitev z družinskimi člani.
Sprememba 9
Predlog sklepa
Uvodna izjava 7
(7)  Ta sklep ne bi smel vplivati na obveznosti držav članic v okviru programa za preselitev, dogovorjenega v Sklepih predstavnikov vlad držav članic, ki so se 20. julija 2015 sestali v okviru Sveta, in te obveznosti se ne bi smele upoštevati pri zavezah v okviru Sklepa (EU) 2015/1601. Zato država članica, ki se odloči, da bo izpolnila svoje obveznosti iz Sklepa (EU) 2015/1601, tako da prek preselitve sprejme Sirce, prisotne v Turčiji, tega ne more šteti kot del zaveze v okviru programa za preselitev z dne 20. julija 2015.
(7)  Ta sklep ne bi smel vplivati na obveznosti držav članic v okviru programa za preselitev, dogovorjenega v Sklepih predstavnikov vlad držav članic, ki so se 20. julija 2015 sestali v okviru Sveta, in te obveznosti se ne bi smele upoštevati pri zavezah v okviru Sklepa (EU) 2015/1601.
Sprememba 10
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8
(8)  Da bi se zagotovilo ustrezno spremljanje stanja, bi morale države članice mesečno poročati Komisiji o številu Sircev, prisotnih v Turčiji, ki so jih sprejele na svoje ozemlje v okviru možnosti iz te spremembe, z navedbo programa – nacionalnega ali večstranskega – po katerem so bile osebe sprejete, in oblike zakonitega sprejema.
(8)  Da bi se zagotovilo ustrezno spremljanje stanja, bi morale države članice mesečno poročati Komisiji o številu Sircev, prisotnih v Turčiji, ki so jih sprejele na svoje ozemlje, obliki uporabljenega sprejema ter vrsti programa, po katerem so osebo sprejele.
Sprememba 11
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Preselitev ne bi smela potekati na račun premestitve, saj sta obe pomembna instrumenta solidarnosti. Premestitev je oblika notranje solidarnosti med državami članicami, preselitev in humanitarni sprejem ali druge vrste sprejema pa so oblike zunanje solidarnosti s tretjimi državami, ki gostijo večino beguncev.
Sprememba 12
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)   Glede na sedanje število prosilcev za azil v Grčiji in naraščajoče število prosilcev za azil, ki prihajajo v Italijo, je pričakovati, da bo potreba po mestih za nujno premestitev ostala velika.
Sprememba 13
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 c (novo)
(8c)   Po najnovejših podatkih UNHCR v Grčiji trenutno ostaja 53 859 oseb, ki išče mednarodno zaščito, velika večina med njimi so Sirci (45 %), Iračani (22 %) in Afganistanci (21 %). Kljub manjšemu številu prihodov in glede na politično naravo izjave voditeljev držav in vlad EU z dne 18. marca 2016 o sodelovanju s Turčijo je močno vprašljivo, ali se bo sedanje zmanjšanje pri prihodih prosilcev za azil v Grčijo ohranilo. Po drugi strani lahko begunci začnejo uporabljati nove poti, kot je osrednja sredozemska pot v Italijo, kjer se je po poročilih UNHCR število migrantov, ki pridejo prek Libije, v primerjavi z istim obdobjem leta 2015 povečalo za 42,5 %. Tako je mogoče pričakovati, da bodo potrebe po mestih za premestitev še naprej velike.
Sprememba 14
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 d (novo)
(8d)   Komisija je v svojem sporočilu "Prvo poročilo o premestitvi in preselitvi" z dne 16. marca 2016 opozorila, da ima izvajanje Sklepa (EU) 2015/1601 veliko pomanjkljivosti. Odgovor držav članic na splošni razpis EASO za 374 strokovnjakov je glede na krizne razmere, s katerimi se soočata Italija in Grčija, očitno nezadosten. Kljub naraščajočemu številu mladoletnikov brez spremstva med prosilci za azil in begunci, upravičenimi do premestitve, je število premeščenih zelo omejeno, čeprav je Svet v sklepih o premestitvi zahteval prednostno obravnavo ranljivih prosilcev. Nekatere države članice do sedaj še niso dale na razpolago mest za premestitev. Samo 18 držav članic se je zavezalo, da bodo premestile prosilce iz Grčije, 19 držav članic pa se je zavezalo, da bodo premestile prosilce iz Italije. Nekatere med temi državami članicami so glede na svoje skupno število premestitev sprejele zelo omejene zaveze.
Sprememba 15
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 e (novo)
(8e)   Komisija je začela postopke za ugotavljanje kršitev proti Italiji in Grčiji v zvezi z izvajanjem Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1a ter proti Grčiji v zvezi z Direktivo 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta1b. Ni pa bil uveden noben pravni postopek proti državam članicam, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz Sklepa (EU) 2015/1601.
_________________
1a Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (prenovitev) (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).
1b Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).
Sprememba 16
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 f (novo)
(8f)   Države članice premestitve morajo v celoti izpolnjevati svoje obveznosti v skladu s sklepoma (EU) 2015/1523 in (EU) 2015/1601, da bi zmanjšali pritisk na države članice v prvi črti. Države članice premestitve bi morale hitro znatno okrepiti svoja prizadevanja ter se odzvati na izredne humanitarne razmere v Grčiji in preprečiti poslabšanje razmer v Italiji. Do zdaj so države članice dale na voljo zgolj 7 % mest za premestitev. Do 5. junija 2016 je bilo uspešno premeščenih le 793 oseb iz Italije in 2033 oseb iz Grčije. Komisija je v svojem prvem poročilu o premestitvi in preselitvi z dne 16. marca 2016 opozorila, da morajo države članice doseči mesečno stopnjo premestitve najmanj 5 680 oseb, da bi izpolnile svoje obveznosti premestitve v dveletnem roku.
Sprememba 17
Predlog sklepa
Uvodna izjava 8 g (novo)
(8g)   Tudi Afganistanci bi morali biti upravičeni do premestitve na podlagi Sklepa (EU) 2015/1601. Leta 2015 je število prošenj za azil, ki so jih v Uniji vložili Afganistanci, prvič doseglo število približno 180 000, s čimer so bili Afganistanci leta 2015 druga največja skupina prosilcev za azil v Uniji. Daleč največje število jih pride v Grčijo. Med njimi je veliko mladoletnikov brez spremstva. Ti potrebujejo posebno zaščito, ki pa je Grčija zaradi trenutnega velikega azilnega pritiska ne more zagotoviti. Zaradi vse slabših varnostnih razmer v Afganistanu in rekordnega števila terorističnih napadov in civilnih žrtev v letu 2015 se je v Uniji močno povečala stopnja priznanja azila pri afganistanskih prosilcih: po podatkih Eurostata s 43 % leta 2014 na 66 % v letu 2015.
Sprememba 18
Predlog sklepa
Uvodna izjava 14
(14)  Glede na nujnost razmer bi moral ta sklep začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –
(14)  Ta sklep bi moral začeti veljati takoj na dan objave v Uradnem listu Evropske unije
Sprememba 19
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Sklep (EU) 2015/1601
Člen 3 – odstavek 2
-1.   V členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.  V skladu s tem sklepom se premestijo samo prosilci, ki imajo državljanstvo države, za katere delež ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito med odločitvami, sprejetimi v postopkih na prvi stopnji v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito v smislu poglavja III Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1), po najnovejših razpoložljivih posodobljenih četrtletnih podatkih Eurostata za povprečje na ravni Unije znaša najmanj 75 %. Pri osebah brez državljanstva se upošteva država prejšnjega običajnega prebivališča. Četrtletni posodobljeni podatki se upoštevajo le pri prosilcih, ki še niso bili opredeljeni kot prosilci, ki bi bili lahko premeščeni v skladu s členom 5(3) tega sklepa.“
„2. V skladu s tem sklepom se premestijo samo prosilci, ki imajo sirsko, iraško, eritrejsko ali afganistansko državljanstvo ali tisti, ki imajo državljanstvo države, za katere delež ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito med odločitvami, sprejetimi v postopkih na prvi stopnji v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito v smislu poglavja III Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1), po najnovejših razpoložljivih posodobljenih četrtletnih podatkih Eurostata za povprečje na ravni Unije znaša najmanj 75 %. Pri osebah brez državljanstva se upošteva država prejšnjega običajnega prebivališča. Četrtletni posodobljeni podatki se upoštevajo le pri prosilcih, ki še niso bili opredeljeni kot prosilci, ki bi bili lahko premeščeni v skladu s členom 5(3) tega sklepa.“.
Sprememba 20
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1
Sklep (EU) 2015/1601
Člen 4 – odstavek 3a
V člen 4 Sklepa (EU) 2015/1601 se vstavi naslednji odstavek 3a:
črtano
„3a. Kar zadeva premestitev prosilcev iz točke (c) odstavka 1, se za vsak sprejem sirskega državljana, prisotnega v Turčiji, na ozemlje posamezne države članice po nacionalnem ali večstranskem programu sprejema za osebe, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, razen po programu za preselitev, dogovorjenem v Sklepih predstavnikov vlad držav članic, ki so se 20 julija 2015 sestali v okviru Sveta, obveznost posamezne države članice ustrezno zmanjša.
Za vsak takšen zakonit sprejem, ki povzroči zmanjšanje obveznosti premestitve, se smiselno uporabi člen 10.
Za namene tega odstavka države članice vsak mesec poročajo Komisiji o številu oseb, ki so jih zakonito sprejele, pri čemer navedejo vrsto programa, po katerem so osebo sprejele, in obliko uporabljenega zakonitega sprejema.“
Sprememba 21
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Sklep (EU) 2015/1601
Člen 5 – odstavek 2
1a.   V členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.  Države članice v rednih časovnih presledkih in vsaj vsake tri mesece sporočijo število prosilcev, ki jih je mogoče hitro premestiti na njihovo ozemlje, in druge pomembne informacije.
2. Države članice v rednih časovnih presledkih in vsaj vsake tri mesece sporočijo število prosilcev, ki jih je mogoče hitro premestiti na njihovo ozemlje, in druge pomembne informacije. Države članice do 31. decembra 2016 dajo na voljo najmanj eno tretjino svojih mest za premestitev.“.
Sprememba 22
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 b (novo)
Sklep (EU) 2015/1601
Člen 5 – odstavek 4
1b.   V členu 5 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
4.  Po tem, ko država članica premestitve to odobri, Italija in Grčija za vsakega prosilca, ki je bil določen za premestitev, čim prej in ob posvetovanju z EASO sprejmeta odločitev o premestitvi v posamezno državo članico premestitve in ga s to odločitvijo seznanita v skladu s členom 6(4). Država članica premestitve lahko odloči, da se premestitev prosilca ne odobri, le, če za to obstajajo utemeljeni razlogi iz odstavka 7 tega člena.
4. Po tem, ko država članica premestitve to odobri, Italija in Grčija za vsakega prosilca, ki je bil določen za premestitev, čim prej in ob posvetovanju z EASO sprejmeta odločitev o premestitvi v posamezno državo članico premestitve in ga s to odločitvijo seznanita v skladu s členom 6(4). Država članica premestitve lahko odloči, da se premestitev prosilca ne odobri, le, če za to obstajajo utemeljeni razlogi iz odstavka 7 tega člena. Če država članica premestitve v dveh tednih ne odobri premestitve, velja, da je ta država članica dala svojo odobritev.“.
Sprememba 23
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 c (novo)
Sklep (EU) 2015/1601
Člen 5 – odstavek 10
1c.   V členu 5 se odstavek 10 nadomesti z naslednjim:
10.  Postopek premestitve iz tega člena se zaključi čim hitreje in najpozneje v dveh mesecih od datuma, ko država članica premestitve pošlje sporočilo v skladu z odstavkom 2, razen če država članica premestitve odobritev iz odstavka 4 izda manj kot dva tedna pred iztekom tega dvomesečnega roka. V tem primeru se lahko rok za zaključek postopka premestitve podaljša za obdobje, ki ne presega dodatnih dveh tednov. Poleg tega se lahko rok podaljša tudi za nadaljnje obdobje štirih tednov, če je to ustrezno, kadar Italija ali Grčija dokažeta objektivne praktične ovire, ki preprečujejo izvedbo predaje.
10. Postopek premestitve iz tega člena se zaključi čim hitreje in najpozneje v dveh mesecih od datuma, ko država članica premestitve pošlje sporočilo v skladu z odstavkom 2. Rok se lahko podaljša za obdobje štirih tednov, če je to ustrezno, kadar Italija ali Grčija dokažeta objektivne praktične ovire, ki preprečujejo izvedbo predaje.“.

Smernice za politike zaposlovanja držav članic *
PDF 477kWORD 59k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2016)0071 – C8-0098/2016 – 2016/0043(NLE))
P8_TA(2016)0355A8-0247/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0071),

–  ob upoštevanju člena 148(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0098/2016),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 8. julija 2015 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(1),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0247/2016),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog sklepa
Uvodna izjava -1 (novo)
(-1)  Svet se je s sprejetjem Sklepa (EU) št. 2015/18481a znova odločil, da ne bo upošteval zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta z dne 8. julija 2015. Pristop Sveta je v nasprotju z duhom Pogodb, slabi sodelovanje med institucijami Unije in povečuje demokratični primanjkljaj za državljane Unije. Evropski parlament močno obžaluje pristop Sveta in poudarja, da bi bilo treba upoštevati njegovo zakonodajno resolucijo.
____________
1a Sklep Sveta (EU) 2015/1848 z dne 5. oktobra 2015 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic za 2015 (UL L 268, 15.10.2015, str. 28).
Sprememba 2
Predlog sklepa
Uvodna izjava 1
(1)  V členu 145 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je določeno, da si države članice in Unija prizadevajo za razvoj usklajene strategije zaposlovanja in zlasti za spodbujanje kvalificirane, usposobljene in prilagodljive delovne sile ter trgov dela, ki se odzivajo na gospodarske spremembe, z namenom, da bi dosegle cilje iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).
(1)  V členu 145 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je določeno, da si države članice in Unija prizadevajo za razvoj usklajene strategije zaposlovanja in zlasti za spodbujanje kvalificirane, usposobljene in prilagodljive delovne sile ter trgov dela, ki se odzivajo na gospodarske spremembe, z namenom, da bi dosegle cilje iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu s členoma 9 in 10 PDEU mora Unija pri opredelitvi in izvajanju svojih politik in dejavnosti zagotoviti povezan in vključujoč trg dela, ki lahko odpravi resne učinke brezposelnosti in zagotavlja dostojne pogoje dela v vsej Uniji, vključno z ustreznimi plačami, zagotavlja ustrezno socialno varstvo v skladu s predpisi na področju dela, kolektivnimi pogajanji in v skladu z načelom subsidiarnosti, pa tudi izobraževanje in usposabljanje na visoki ravni, ter preprečuje diskriminacijo na podlagi spola, rase ali nacionalnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
Sprememba 3
Predlog sklepa
Uvodna izjava 2
(2)  Strategija Evropa 2020, ki jo je predlagala Komisija, omogoča Uniji, da svoje gospodarstvo usmerja k pametni, trajnostni in vključujoči rasti, ki jo bo spremljala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Pet krovnih ciljev, navedenih v okviru ustreznih smernic, predstavlja skupne cilje, ki vodijo ukrepanje držav članic ob upoštevanju njihovih izhodiščnih položajev in nacionalnih okoliščin ter stališč in okoliščin Unije. Evropska strategija zaposlovanja ima vodilno vlogo pri uveljavitvi ciljev zaposlovanja in trgov dela iz nove strategije.
(2)  Strategija Evropa 2020, ki jo je predlagala Komisija (Evropa 2020), bi morala Uniji omogočati, da svoje gospodarstvo usmerja k pametni, trajnostni in vključujoči rasti, ki jo bo spremljala visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije. Unija potrebuje celovite politike in javne naložbe za boj proti brezposelnosti in revščini. V zvezi s tem je dosedanji razvoj zaposlitvenih in socialnih kazalnikov Evrope 2020 skrb zbujajoč, saj se število ljudi, ki jim grozita revščina in izključenost, ni zmanjšalo, temveč se je povečalo za pet milijonov, stopnja zaposlenosti v nekaterih državah se še ni vrnila na raven pred krizo, v nekaterih državah članicah pa delež mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), presega 20 %, stopnja zgodnje opustitve šolanja pa je dosegla 23 %. Evropska strategija zaposlovanja ima vodilno vlogo pri uveljavitvi ciljev zaposlovanja, socialnega vključevanja in trga dela iz nove strategije. Vendar ti cilji niso bili doseženi, države članice pa si morajo bolj prizadevati za doseganje pričakovanih rezultatov. Uresničevanje Evrope 2020 na področju zaposlovanja in socialnih zadev mora ostati osrednji cilj politike zaposlovanja držav članic.
Sprememba 4
Predlog sklepa
Uvodna izjava 3
(3)  Te integrirane smernice so usklajene s sklepi Evropskega sveta. Smernice dajejo natančna navodila državam članicam za oblikovanje nacionalnih programov reform in izvajanje reform, pri čemer upoštevajo njihovo medsebojno povezanost ter skladnost s Paktom za stabilnost in rast. Smernice za zaposlovanje bi morale biti podlaga za vsa priporočila, pripravljena za posamezne države, ki jih lahko Svet naslovi na države članice v skladu s členom 148(4) PDEU, skupaj s priporočili, pripravljenimi za posamezne države, ki so naslovljena na države članice v skladu s členom 121(2) Pogodbe. Smernice za zaposlovanje bi morale biti tudi podlaga za pripravo skupnega poročila o zaposlovanju, ki ga Svet in Evropska komisija vsako leto pošljeta Evropskemu svetu.
(3)  Te integrirane smernice bi morale biti usklajene s sklepi Evropskega sveta. Smernice dajejo natančna navodila državam članicam za oblikovanje nacionalnih programov reform in izvajanje reform, pri čemer upoštevajo njihovo medsebojno povezanost ter skladnost s Paktom za stabilnost in rast. Smernice za zaposlovanje bi bilo treba upoštevati pri vseh priporočilih za posamezne države, ki jih lahko Svet naslovi na države članice v skladu s členom 148(4) PDEU, in sicer uravnoteženo s priporočili za posamezne države, ki so naslovljena na države članice v skladu s členom 121(2) PDEU. V priporočilih za posamezne države bi bilo treba poleg ekonomskih kazalnikov po potrebi upoštevati tudi zaposlitvene in socialne kazalnike in predhodno oceniti reforme, ki jih je treba izvesti, in njihov učinek na državljane. Smernice bi bilo treba oblikovati v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom in bi morale biti tudi podlaga za pripravo skupnega poročila o zaposlovanju, ki ga Svet in Evropska komisija vsako leto pošljeta Evropskemu svetu. Nedavno so bili v postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji vključeni trije zaposlitveni kazalniki, in sicer stopnja aktivnosti, brezposelnost mladih in dolgoročna brezposelnost, Evropski parlament pa je v resoluciji z dne 25. februarja 20161a pozval, da naj se na podlagi teh kazalnikov sprožijo temeljiti pregledi v posameznih državah članicah, ki bi lahko privedli do predlogov gospodarskih, delovnih in socialnih reform in njihovega izvajanja.
________________
1a Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0058.
Sprememba 5
Predlog sklepa
Uvodna izjava 4
(4)  Pregled nacionalnih programov reform držav članic iz skupnega poročila o zaposlovanju kaže, da si morajo države članice po svojih najboljših močeh še naprej prizadevati za obravnavo prednostnih področij, ki so povečanje udeležbe na trgu dela in zmanjšanje strukturne brezposelnosti, razvoj kvalificirane delovne sile, ki ustreza potrebam trga dela, ter spodbujanje oblikovanja kakovostnih delovnih mest in vseživljenjskega učenja, izboljšanje uspešnosti izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja na vseh ravneh, spodbujanje vključevanja v terciarno izobraževanje in socialnega vključevanja ter boj proti revščini.
(4)  Pregled nacionalnih programov reform držav članic iz skupnega poročila o zaposlovanju kaže, da bi morale države članice upoštevati priporočila Evropskega parlamenta o letnem pregledu rasti, priporočila za posamezne države in smernice za zaposlovanje ter si po najboljših močeh prizadevati za reševanje prednostnih področij, ki so povečanje udeležbe na trgu dela in zmanjšanje strukturne brezposelnosti z ustvarjanjem delovnih mest, podpiranje dobro delujočega dinamičnega in vključujočega trga dela, razvoj kvalificirane delovne sile, ki se je zmožna odzivati na potrebe trga dela, ter spodbujanje oblikovanja dostojnih delovnih mest in vseživljenjskega učenja, izboljšanje uspešnosti izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja na vseh ravneh, povečanje vključevanja v terciarno izobraževanje, spodbujanje socialnega vključevanja in usklajevanja potreb družinskega in poklicnega življenja, boj proti vsem oblikam diskriminacije in proti revščini, zlasti pri otrocih, ter izboljšanje zmogljivosti starajočega se prebivalstva.
Sprememba 6
Predlog sklepa
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   120 milijonov državljanov Unije, kar je približno 25 %, tvega revščino in socialno izključenost. Zaradi teh izrednih razmer, za katere je značilno tudi trajno visoko število brezposelnih državljanov Unije, mora Komisija sprejeti ukrepe za spodbujanje držav članic k razvoju nacionalnih ureditev minimalnega prihodka, da bi omenjenim državljanom lahko zagotovili dostojne življenjske pogoje.
Sprememba 7
Predlog sklepa
Člen 1 – odstavek 1
Smernice za politike zaposlovanja držav članic, kot so določene v Prilogi k Sklepu Sveta z dne 5. oktobra 2015 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic4, ostajajo v letu 2016 nespremenjene in jih države članice upoštevajo v svojih politikah zaposlovanja.
Sprejmejo se smernice za politike zaposlovanja držav članic, kot so določene v Prilogi. Države članice te smernice upoštevajo v svojih politikah zaposlovanja in programih reform, o katerih poročajo v skladu s členom 148(3) PDEU.
__________________
4 Sklep Sveta (EU) 2015/1848 z dne 5. oktobra 2015 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 268, 15.10.2015, str. 28).
Sprememba 8
Predlog sklepa
Priloga (novo)
Smernica 5: Spodbujanje povpraševanja po delovni sili
Države članice bi morale v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi učinkovito in hitro reševati resno vprašanje brezposelnosti ter spodbujati ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest in vanje vlagati, reševati vprašanje dostopnosti za ogrožene skupine ter zmanjševati ovire za podjetja pri zaposlovanju za vse ravni spretnosti in vse sektorje trga dela, vključno z zmanjšanjem birokracije, obenem pa upoštevati standarde dela in socialne standarde, spodbujati podjetništvo mladih in zlasti podpirati ustanavljanje in rast mikro-, malih in srednjih podjetij, da se poveča stopnja zaposlenosti žensk in moških. Države članice bi morale med drugim dejavno spodbujati delovna mesta v zelenem, belem in modrem sektorju ter socialnem gospodarstvu in spodbujati socialne inovacije.
Davčno obremenitev bi bilo treba preusmeriti z dela na druge vire obdavčenja, ki manj škodijo zaposlovanju in rasti, pri čemer je treba zavarovati prihodke za ustrezno socialno zaščito in odhodke za javne naložbe, inovacije in ustvarjanje delovnih mest. Zmanjšanje obdavčitve dela bi bilo treba usmeriti v ustrezne sestavne dele davčne obremenitve, boj proti diskriminaciji ter odpravo ovir in odvračilne dejavnike za udeležbo na trgu dela, zlasti za invalide in osebe, ki so najbolj oddaljene od trga dela, obenem pa spoštovati obstoječe delovne standarde.
Politike, ki zagotavljajo, da plače omogočajo dostojno življenje, so še vedno pomembne za izboljšanje kakovosti zaposlitev in za zmanjšanje revščine v Uniji. Zato bi morale države članice skupaj s socialnimi partnerji spoštovati in spodbujati mehanizme določanja plač, na podlagi katerih se realne plače prilagajajo spremembam produktivnosti in ki prispevajo k odpravi preteklih razlik, ne da bi povečali deflacijske pritiske. Ti mehanizmi bi morali zagotoviti dovolj sredstev, da bi zadostili osnovnim potrebam, obenem pa upoštevati specifične kazalnike revščine za posamezne države članice. Pri tem je treba ustrezno oceniti razlike v spretnostih in pogojih na posameznih trgih dela, da bi v vsej Uniji zagotovili plačo, ki zagotavlja dostojno življenje. Države članice in socialni partnerji bi morali pri določanju minimalnih plač v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso zagotoviti ustreznost teh plač in upoštevati njihov vpliv na revščino zaposlenih, dohodke gospodinjstev, skupno povpraševanje, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost.
Države članice bi morale skrajšati upravne postopke, da bi razbremenile mala in srednja podjetja, ki bistveno prispevajo k ustvarjanju delovnih mest.
Smernica 6: Povečanje ponudbe delovne sile in krepitev spretnosti
Države članice bi morale spodbujati trajnostno produktivnost in kakovostno zaposljivost na podlagi primerne ponudbe ustreznega znanja in spretnosti, ki bodo uporabne in dostopne za vse. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zdravstvu ter socialnim in prevoznim službam, ki se srečujejo ali pa se še bodo srečevale s srednjeročnim pomanjkanjem osebja. Države članice bi morale izvesti učinkovite naložbe v kakovostno in vključujoče izobraževanje od zgodnjega otroštva naprej ter v sisteme poklicnega usposabljanja, obenem pa izboljšati njihovo uspešnost in učinkovitost, da bi dvignile raven znanja in usposobljenosti delovne sile ter hkrati povečale raznolikost znanj in spretnosti, na podlagi česar bi lahko bolje predvidevale in se odzivale na hitro spreminjajoče se potrebe na dinamičnih trgih dela v vse bolj digitalnem gospodarstvu. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati tudi dejstvo, da za številne poklice postajajo vse pomembnejše „mehke veščine“, kot so komunikacijske sposobnosti.
Države članice bi morale spodbujati podjetništvo med mladimi, med drugim z uvedbo izbirnih tečajev podjetništva in spodbujanjem ustanavljanja dijaških in študentskih podjetij na srednješolskih in visokošolskih ustanovah. V sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi bi morale okrepiti prizadevanja za preprečevanje opustitve šolanja mladih, zagotavljanje lažjega prehoda iz izobraževanja in usposabljanja na trg dela ter izboljšanje vsesplošnega dostopa do kakovostnega izobraževanja odraslih in odstranjevanje ovir pri dostopu, s posebnim poudarkom na skupinah z velikim tveganjem in njihovih potrebah, in sicer tako, da bi jim ponudile prekvalificiranje znanj, ko je to potrebno za njihovo ponovno aktivno vključitev na trg dela po izgubi delovnega mesta in zaradi sprememb na trgu dela. Države članice bi morale tudi izvajati strategije za aktivno staranje, da bi omogočile zdravo delovno življenje do realne upokojitvene starosti.
Države članice bi morale pri zagotavljanju potrebne ravni spretnosti, ki jo zahteva neprestano spreminjajoč se trg dela, ter pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja ob programih za izobraževanje odraslih upoštevati, da so potrebna tudi nizko kvalificirana delovna mesta in da imajo visoko usposobljeni delavci več zaposlitvenih možnosti kot srednje in nizko usposobljeni.
Dostop do cenovno dosegljive visoko kakovostne predšolske vzgoje in varstva bi moral biti prednostna naloga celovitih politik in naložb, v povezavi s podporo za družine in starše ter ukrepi za usklajevanje, ki staršem pomagajo usklajevati poklicno in zasebno življenje, kot prispevek k preprečevanju zgodnje opustitve šolanja in povečevanju možnosti mladih na trgu dela.
Vprašanje brezposelnosti, zlasti dolgotrajne brezposelnosti in regionalne visoke brezposelnosti, bi bilo treba učinkovito in nemudoma rešiti, pa tudi preprečevati s kombinacijo ukrepov na strani povpraševanja in ponudbe. Vprašanje dolgotrajno brezposelnih ter neustreznih in zastarelih spretnosti bi bilo treba reševati na podlagi celovitih strategij, ki se bodo medsebojno krepile, vključno z zagotavljanjem aktivne podpore, prilagojene potrebam posameznikov, in ustreznih oblik socialnega varstva za ponovno vključitev dolgotrajno brezposelnih na trg dela na informiran in odgovoren način. K reševanju vprašanja brezposelnosti mladih je treba pristopiti celostno, in sicer na podlagi splošne strategije za zaposlovanje mladih. To vključuje naložbe v sektorje, ki lahko ustvarijo kakovostna delovna mesta za mlade, in zagotavljanje, da imajo ustrezni akterji, kot so službe za podporo mladim, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, mladinske organizacije in javne službe za zaposlovanje, potrebna sredstva, da v celoti in dosledno izvajajo nacionalne izvedbene načrte jamstva za mlade, a tudi s hitro izrabo sredstev s strani držav članic. Omogočiti bi bilo treba dostop do financiranja za tiste, ki se odločijo začeti podjetniško dejavnost, in sicer z boljšo razpoložljivostjo informacij, zmanjšanjem pretirane birokracije in možnostjo, da bi po predstavitvi poslovnega načrta in v skladu z nacionalno zakonodajo večmesečna nadomestila za brezposelnost lahko pretvorili v vnaprejšnja nepovratna zagonska sredstva.
Države članice bi morale pri oblikovanju in izvajanju ukrepov proti brezposelnosti upoštevati lokalne in regionalne razlike ter sodelovati z lokalnimi zavodi za zaposlovanje.
Spoprijeti bi se morali s strukturnimi pomanjkljivostmi v sistemih izobraževanja in usposabljanja, da bi zagotovili visoko kakovost učnih rezultatov in preprečili zgodnje opuščanje šolanja ter spodbudili vseobsegajoče, visokokakovostno izobraževanje od najosnovnejše stopnje naprej. To zahteva prožne in praktično zasnovane izobraževalne sisteme. Države članice bi morale v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi izboljšati kakovost pridobljene izobrazbe, tako da postane dostopna vsem, ter oblikovati in izboljšati dualne sisteme izobraževanja, prilagojene potrebam, tako da nadgradijo poklicno usposabljanje in veljavne okvire, kot je Europass, in hkrati po potrebi zagotoviti ustrezno prekvalificiranje znanj in spretnosti ter priznanje tistih, pridobljenih zunaj formalnega izobraževalnega sistema. Okrepiti bi bilo treba povezave med izobraževanjem in trgom dela, hkrati pa zagotoviti, da je izobraževanje dovolj široko, da ljudem ponuja trdno podlago za vseživljenjsko zaposljivost.
Države članice bi morale svoje sisteme usposabljanja bolje prilagoditi trgu dela, da bi izboljšale prehod iz sistema usposabljanja na trg dela. Zelena delovna mesta in zdravstveno varstvo so bistvenega pomena, predvsem v okviru digitalizacije ter z vidika novih tehnologij.
Dodatno je treba zmanjšati diskriminacijo na trgu dela in pri dostopu do njega, zlasti za skupine, ki se srečujejo z diskriminacijo ali izključenostjo, kot so ženske, starejši delavci, mladi, invalidi in priseljenci. Na trgu dela je treba zagotoviti enakost spolov, vključno z enakim plačilom, in tudi dostop do cenovno dosegljive kakovostne predšolske vzgoje in varstva, ter prožnost, ki je potrebna za preprečevanje izključenosti tistih, ki zaradi družinskih obveznosti, denimo oskrbe družinskih članov, prekinejo poklicno pot. V zvezi s tem bi morale države članice odpraviti ovire za sprejetje direktive o ženskah v upravnih odborih.
Pri tem bi morale države članice upoštevati, da je med mladimi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), več žensk kot moških in da je ta NEET pojav predvsem posledica povečanja brezposelnosti mladih, pa tudi nedejavnosti, ki je povezana z neizobraževanjem.
Države članice bi morale v celoti, uspešno in učinkovito izkoristiti možnosti podpore iz Evropskega socialnega sklada in drugih skladov Unije za boj proti revščini, izboljšanje stanja na področju kakovostne zaposlenosti, socialne vključenosti, izobraževanja in usposabljanja, javne uprave in javnih služb. Uporabiti bi bilo treba tudi sredstva iz Evropskega sklada za strateške naložbe in njegovih naložbenih platform, da bi zagotovili ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in usposobljenost delavcev za prehod Unije na model trajnostne rasti.
Smernica 7: Izboljšanje delovanja trgov dela
Države članice bi morale zmanjšati segmentacijo trga dela, tako da bi obravnavale prekarno zaposlovanje, podzaposlenost, delo na črno in pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti. S predpisi o varstvu zaposlitve in za to pristojnimi institucijami bi bilo treba ustvariti spodbudno okolje za zaposlovanje ter hkrati omogočiti ustrezne ravni zaščite za zaposlene in tiste, ki iščejo zaposlitev ali so zaposleni prek pogodb za določen čas, skrajšan delovni čas in netipičnih ali podjemnih pogodb, v to pa dejavno vključiti socialne partnerje in spodbujati kolektivna pogajanja. Zagotoviti je treba kakovostne zaposlitve za vse z vidika socialno-ekonomske varnosti, trajnosti, primernih plač, pravic pri delu, dostojnih delovnih pogojev (vključno z zdravjem in varnostjo), zaščite socialne varnosti, enakosti spolov ter priložnosti za izobraževanje in usposabljanje. Zato je treba spodbujati vstop mladih na trg dela, ponovno vključevanje dolgotrajno brezposelnih oseb in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zagotavljanje cenovno dostopnega varstva in posodobitev organizacije dela. Po vsej Uniji bi bilo treba spodbujati večje približevanje delovnih pogojev, usmerjeno k višjim standardom.
Dostop do trga dela bi moral olajšati podjetništvo, ustvarjanje trajnih delovnih mest v vseh sektorjih, vključno z zelenim zaposlovanjem, ter socialno podporo in inovacije, da bi čim bolje izkoristili spretnosti ljudi, spodbudili njihov vseživljenjski razvoj in spodbudili inovacije, katerih gonilo so zaposleni.
Države članice bi morale pri pripravi in izvajanju ustreznih reform in politik v skladu z načelom partnerstva in nacionalno prakso tesno sodelovati z nacionalnimi parlamenti, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, regionalnimi in lokalnimi organi, pri tem pa krepiti delovanje in učinkovitost socialnega dialoga na nacionalni ravni, zlasti v državah z velikimi težavami z devalvacijo plač zaradi nedavne deregulacije trgov dela in pomanjkljivih kolektivnih pogajanj.
Države članice bi morale zagotoviti osnovne kakovostne standarde za aktivne politike trga dela, in sicer tako, da bi jih bolje usmerile, povečale njihov vpliv, obseg ter medsebojno delovanje s podpornimi ukrepi, kot je socialna varnost. Cilj teh politik bi moral biti izboljšanje dostopa na trg dela, okrepitev kolektivnih pogajanj in socialnega dialoga ter podpora pri trajnostnem prehodu na trg dela, pri čemer visoko usposobljeni javni zavodi za zaposlovanje zagotavljajo individualno podporo in izvajajo sisteme za meritev uspešnosti. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da bodo njihovi sistemi socialne zaščite učinkovito aktivirali tiste, ki se lahko vključijo na trg dela, in jim to omogočijo, nudijo zaščito tistim, ki so izključeni s trga dela in/ali se vanj ne morejo vključiti, ter posameznike pripravijo na morebitna tveganja in spreminjajoče se družbene in gospodarske razmere, pri čemer bi morale vlagati v človeški kapital. Države članice bi morale kot morebitni ukrep za zmanjšanje revščine in v skladu z nacionalno prakso določiti znesek minimalnega prihodka glede na specifične socialno-ekonomske razmere države. Države članice bi morale spodbujati vključujoče trge dela, ki so odprti za vse, ter vzpostaviti učinkovite ukrepe za boj proti diskriminaciji.
Treba bi bilo zagotoviti mobilnost delavcev kot temeljno pravico in vprašanje proste izbire, da se izkoristi celoten potencial evropskega trga dela, vključno z lažjo prenosljivostjo pokojnin ter učinkovitim priznavanjem kvalifikacij in spretnosti ter odpravo birokracije in drugih obstoječih ovir. Države članice bi morale hkrati odpraviti jezikovne ovire z izboljšanjem sistemov usposabljanja na tem področju. Primerno bi morale uporabiti mrežo EURES, da bi spodbudile mobilnost delavcev. Spodbujati bi bilo treba naložbe v regije, ki se srečujejo z odlivi delovne sile, da bi zmanjšali beg možganov in spodbudili vračanje mobilnih delavcev.
Smernica 8: Izboljšanje kakovosti in uspešnosti izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja na vseh ravneh
Države članice bi morale zagotavljanje dostopa do varstva in cenovno dosegljive kakovostne predšolske vzgoje opredeliti kot prednostni nalogi, saj gre v obeh primerih za pomembna podporna ukrepa za akterje na trgu dela, ki prispevata k povišanju splošne stopnje zaposlenosti, hkrati pa podpirata posameznike pri opravljanju njihovih obveznosti. Države članice bi morale vzpostaviti celovite politike in naložbe, ki so potrebne za izboljšanje podpore družinam in staršem, ter ukrepe za usklajevanje, ki staršem pomagajo usklajevati poklicno in zasebno življenje, kot prispevek k preprečevanju zgodnje opustitve šolanja in povečevanju možnosti mladih na trgu dela.
Smernica 9: Zagotavljanje socialne pravičnosti, boj proti revščini in spodbujanje enakih možnosti
Države članice bi morale v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi izboljšati svoje sisteme socialne zaščite, in sicer z zagotavljanjem osnovnih standardov za uspešno, učinkovito in trajnostno zaščito v vseh fazah posameznikovega življenja, zagotavljati dostojno življenje, solidarnost, dostop do socialnega varstva, polno spoštovanje socialnih pravic in pravičnost, odpravljati neenakosti ter zagotoviti vključevanje, da bi odpravili revščino, zlasti pri ljudeh, ki so izključeni s trga dela, in pri ranljivejših skupinah. Socialne politike je treba poenostaviti, jih bolje usmeriti in povečati njihovo ambicioznost, tudi s cenovno dostopnim in visokokakovostnim otroškim varstvom in izobraževanjem, učinkovitim usposabljanjem in pomočjo pri delu, stanovanjsko podporo in visokokakovostnim zdravstvenim varstvom, dostopnim za vse, dostopom do osnovnih storitev, kot so bančni računi in internet, ter uvesti ukrepe za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in boj proti skrajni revščini, socialni izključenosti in na splošno proti vsem oblikam revščine. Odločno se je treba spopasti zlasti z revščino otrok.
V ta namen bi bilo treba uporabiti različne, medsebojno dopolnjujoče se instrumente, vključno z aktivacijo delovne sile ter zagotavljanjem storitev in dohodkovne podpore za potrebe posameznikov. V zvezi s tem se lahko vsaka država članica odloči za določitev minimalnega prihodka v skladu z njeno nacionalno prakso in socialno-ekonomskimi razmerami. Sistemi socialne zaščite bi morali biti oblikovani tako, da olajšajo dostop in nudijo podporo vsem osebam brez diskriminacije, podpirajo naložbe v človeški kapital ter preprečujejo in zmanjšujejo revščino in izključevanje ter varujejo pred njima ter prav tako glede drugih tveganj, kot so poslabšanje zdravja ali izguba zaposlitve. Zlasti se je treba osredotočiti na otroke, ki živijo v revščini zaradi dolgotrajne brezposelnosti staršev.
Pokojninske sisteme bi bilo treba prestrukturirati tako, da se zagotovijo njihova vzdržnost, varnost in primernost za oba spola, in sicer z okrepitvijo shem upokojevanja, namenjenih dostojni pokojnini, ki bo najmanj nad ravnjo revščine. Ti sistemi bi morali zagotavljati utrditev, nadaljnji razvoj in izboljšanje treh stebrov sistemov pokojninskega varčevanja. Povezovanje upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo ni edino orodje, s katerim bi se lahko spoprijeli z izzivom staranja. V okviru reform pokojninskih sistemov bi bilo treba med drugim upoštevati razvoj trga dela, število rojstev, demografsko stanje, zdravstveni in finančni položaj, delovne pogoje ter stopnjo ekonomske odvisnosti. Najboljši način soočanja z izzivi, povezanimi s staranjem, je povišanje splošne stopnje zaposlenosti in tudi krepitev socialnih naložb v aktivno staranje.
Države članice bi morale izboljšati kakovost, cenovno dosegljivost, dostopnost, učinkovitost in uspešnost sistemov zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe in socialnih storitev ter zagotoviti dostojne delovne pogoje v teh sektorjih, obenem pa ohranjati finančno vzdržnost teh sistemov z izboljšanjem financiranja, ki temelji na solidarnosti.
Države članice bi morale v celoti izkoristiti možnosti podpore iz Evropskega socialnega sklada in drugih skladov Unije za odpravo revščine, socialne izključenosti in diskriminacije, izboljšanje dostopnosti za invalide, spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi ter izboljšanje javne uprave.
Krovni cilji strategije Evropa 2020, na podlagi katerih države članice ob upoštevanju svojih različnih izhodiščnih položajev in nacionalnih okoliščin določijo nacionalne cilje, so namenjeni izboljšanju stopnje zaposlenosti za ženske in moške v starosti od 20 do 64 let na 75 % do leta 2020; zmanjšanju stopnje osipa na manj kot 10 %; povečati delež ljudi, starih med 30 in 34 let, z dokončano terciarno ali enakovredno izobrazbo na vsaj 40 %; spodbujati socialno vključevanje, zlasti z zmanjšanjem revščine, da bi vsaj 20 milijonov ljudi obvarovali pred tveganjem revščine in izključenosti1a.
______________
1a Populacija je opredeljena kot število oseb, ki jim glede na tri kazalnike (stopnja tveganja revščine, materialna prikrajšanost, gospodinjstvo brez delovno aktivnih članov) grozita revščina in izključenost, pri čemer države članice same določijo svoje nacionalne cilje na podlagi najustreznejših kazalnikov, pri tem pa upoštevajo svoje nacionalne okoliščine in prednostne naloge.

(1)Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0261.


Ključni cilji za srečanje CITES CoP 17 v Johannesburgu
PDF 378kWORD 59k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o strateških ciljih EU za 17. konferenco pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki bo potekala od 24. septembra do 5. oktobra 2016 v Johannesburgu v Južni Afriki (2016/2664(RSP))
P8_TA(2016)0356B8-0987/2016

Evropski parlament,

–  ker se biotska raznovrstnost po svetu močno zmanjšuje, pri čemer smo priča šestemu valu množičnega izumiranja vrst;

–  ker so gozdovi in tropski gozdni masivi najpomembnejša območja biotske raznovrstnosti na svetu ter so bistveni za preživetje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ter domorodnih ljudstev;

–  ob upoštevanju prihodnje 17. konference pogodbenic (CoP 17) Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki bo potekala od 24. septembra do 5. oktobra 2016 v Johannesburgu v Južni Afriki;

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 69/314 o boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, ki je bila sprejeta 30. julija 2015,

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o glavnih ciljih za konferenco pogodbenic konvencije CITES v Johannesburgu v Južni Afriki od 24. septembra do 5. oktobra 2016 (O-000088/2016 – B8-0711/2016 in O-000089/2016 – B8-0712/2016),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je konvencija CITES največji svetovni sporazum o ohranjanju prostoživečih vrst, ki ima 181 pogodbenic, med njimi tudi Evropsko unijo in njenih 28 držav članic;

B.  ker je cilj te konvencije zagotoviti, da mednarodna trgovina s prostoživečimi živalmi in rastlinami ne bo ogrožala preživetja teh vrst;

C.  ker po podatkih z rdečega seznama ogroženih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) izumrtje grozi več kot 23 000 vrstam, ki predstavljajo okoli 30 % od 79 837 vrst, ki jih ocenjuje ta zveza;

D.  ker v vlažnih tropskih gozdovih živi 50 do 80 % kopenskih živalskih in rastlinskih vrst; ker so ta območja danes še posebno ogrožena, zlasti zaradi trženja vrst ter izkoriščanja tropskih gozdov in podtalja; ker imata krčenje gozdov in nezakonita prodaja lesa katastrofalne posledice za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst v gozdovih;

E.  ker se z intenzivnim ribolovom, komercialnim lovom ter neomejenim izkoriščanjem mikroorganizmov in virov pod morskim dnom ogroža morska biotska raznovrstnost;

F.  ker se populacije številnih vrst, ki so tarča trofejnega lova, močno zmanjšujejo; ker so države članice EU v desetih letih prijavile uvoz skoraj 117 000 lovskih trofej prostoživečih vrst, navedenih v dodatkih h konvenciji CITES;

G.  ker se je nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami razvila v organiziran mednarodni kriminal, ki izredno negativno vpliva na biotsko raznovrstnost in preživetje lokalnega prebivalstva, saj mu jemlje zakonit dohodek ter povzroča negotovost in nestabilnost;

H.  ker je nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami postala četrti največji črni trg za trgi z mamili, ljudmi in orožjem; ker ima internet ključno vlogo pri omogočanju nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami; ker se omenjenih oblik nezakonite trgovine poslužujejo tudi teroristične skupine za financiranje svojih operacij; ker za kazniva dejanja v zvezi z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami niso predpisane dovolj stroge kazni;

I.  ker ima pri nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami osrednjo vlogo korupcija;

J.  ker obstajajo dokazi, da se osebki, ulovljeni v divjini, „perejo“ prek goljufive uporabe dovoljenj in trditev v okviru CITES, da so živali vzrejene v ujetništvu;

K.  ker je EU velik tranzitni in ciljni trg za nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami, zlasti pticami, želvami, plazilci in rastlinskimi vrstami(1), navedenimi v dodatkih h konvenciji CITES;

L.  ker je v Evropi in po svetu vse več hišnih ljubljencev eksotičnih vrst, s katerimi se nezakonito trguje; ker se lahko te živali v primeru pobega nenadzorovano razširijo z morebitnimi posledicami za okolje, javno zdravje in varnost;

M.  ker EU in njene države članice zagotavljajo precejšnjo finančno in logistično podporo za CITES ter odpravljanje nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami v številnih tretjih državah;

N.  ker so vrste, zaščitene v okviru konvencije CITES, navedene v dodatkih glede na ohranitveni status in ravni mednarodne trgovine, pri čemer so v Dodatku I navedene vrste, ki jim grozi izginotje in za katere je trgovina prepovedana, v Dodatku II pa vrste, kjer je treba trgovino nadzorovati, da se prepreči izkoriščanje, neskladno z njihovim preživetjem;

O.  ker so vrste iz Dodatka I h konvenciji CITES močno zaščitene; ker je prepovedana vsakršna trgovinska menjava vrst, navedenih v tem dodatku, z izdajo dovoljenj za prodajo odvzetih osebkov ali proizvodov (npr. slonovine, tigrovih proizvodov ali nosorogovih oklov) pa bi razvrednotili namen omenjene konvencije;

P.  ker so ključna prizadevanja za večjo preglednost pri sprejemanju odločitev;

1.  pozdravlja pristop EU h konvenciji CITES; meni, da je ta pristop pomemben korak pri zagotavljanju, da bo lahko EU še naprej uresničevala vsesplošne cilje svoje okoljske politike ter uredbo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, in pri spodbujanju politik za trajnostni razvoj v okviru agende EU 2030;

2.  zlasti pozdravlja, da EU prvič sodeluje kot pogodbenica, ter podpira predloge EU in njenih držav članic, zlasti predlagani resoluciji o korupciji in lovskih trofejah, širitev varstva v okviru CITES na številne vrste, ki se v EU uvažajo predvsem kot hišni ljubljenci, ter predlagane spremembe resolucije 13.7 (Rev. CoP 14) o nadzoru trgovanja z osebnimi in gospodinjskimi predmeti;

3.  poudarja, da je s pristopom EU h konvenciji CITES pravni status EU v tej konvenciji postal preglednejši za tretje države pogodbenice konvencije; meni, da je logično in potrebno, da se Evropski uniji v celoti omogoči doseganje ciljev v okviru njene okoljske politike; želi opomniti, da lahko Komisija v imenu EU na podlagi pristopa zastopa skladno stališče EU na področju delovanja konvencije in da ima lahko bistveno vlogo pri pogajanjih na konferencah pogodbenic;

4.  poudarja, da je EU leta 2015 postala pogodbenica konvencije CITES in da bo na konferencah pogodbenic z 28 glasovi glasovala o vprašanjih s področja pristojnosti EU; v zvezi s tem podpira spremembe poslovnika konference pogodbenic, ki odražajo besedilo konvencije o glasovanju po organizacijah za regionalno gospodarsko povezovanje in so skladne s tem, kar že več let vključujejo drugi mednarodni sporazumi, ter ugovarja temu, da bi izračun glasov Evropske unije temeljil na številu držav članic, ki so ob začetku dejanskega glasovanja ustrezno akreditirane za zasedanje;

5.  pozdravlja nedavno sprejeti akcijski načrt EU proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, katerega cilj je preprečiti takšno trgovino z odpravljanjem glavnih vzrokov zanjo, izboljšanjem izvajanja in izvrševanja obstoječih pravil in učinkovitejšim bojem proti organiziranemu kriminalu, ki je povezan s prostoživečimi vrstami; pozdravlja vključitev poglavja o krepitvi globalnega partnerstva med državami izvora, potrošnje in tranzita proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami v omenjeni akcijski načrt; poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo in izvajajo okrepljen akcijski načrt, ki bo kazal veliko evropsko zavezanost k boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami;

6.  podpira pobudo Komisije in držav članic za dogovor o splošnih smernicah glede trofejnega lova v okviru CITES, da bi omogočili boljši mednarodni nadzor nad trajnostnim izvorom lovskih trofej vrst, navedenih v Dodatku I ali II;

7.  poziva EU in njene države članice, naj pri vseh odločitvah o delovnih dokumentih in uvrstitvi na seznam (kot je določeno v resoluciji CITES 9.24 (Rev. CoP 16)), zlasti glede uvoza lovskih trofej vrst iz konvencije CITES, spoštujejo previdnostno načelo glede zaščite vrst in pri tem zlasti upoštevajo načelo, po katerem plača uporabnik, načelo preventivnega delovanja in ekosistemski pristop; EU in njene države članice tudi poziva, naj spodbujajo odpravo izjem za dovoljenja za vse lovske trofeje vrst, navedenih v konvenciji;

8.  poziva, naj vse odločitve, sprejete v okviru konvencije CITES in na 17. konferenci pogodbenic, temeljijo na znanosti, natančni analizi in pravičnem posvetovanju z državami, na katere vplivajo, ter naj se sprejmejo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi; poudarja, da bi morala vsa zakonodaja o prostoživečih vrstah spodbujati prebivalce podeželja, naj si prizadevajo za ohranjanje narave, tako da se njihove koristi povežejo s stanjem biotske raznovrstnosti;

9.  spodbuja pogodbenice konvencije CITES, naj na vseh ustreznih ravneh okrepijo sodelovanje, usklajevanje in sinergijo med konvencijami na področju biotske raznovrstnosti;

10.  poziva države članice, naj uvedejo sodelovanje, usklajevanje in hitro izmenjavo informacij med vsemi ustreznimi agencijami, ki so vključene v izvajanje konvencije CITES, zlasti carinskimi organi, policijo, obmejnimi veterinarskimi in fitosanitarnimi inšpekcijskimi službami ter drugimi organi;

11.  spodbuja Evropsko unijo in njene države članice, naj promovirajo in podpirajo pobude za večjo zaščito vrst, za katere je EU pomemben tranzitni ali ciljni trg, pred učinki mednarodne trgovine;

12.  je zaskrbljen, ker je meja med zakonito in nezakonito trgovino z vrstami in njihovimi proizvodi zelo tanka, veliki večini prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst pa zaradi vplivov človekove dejavnosti in globalnega segrevanja grozi izumrtje;

13.  poziva EU, naj sprejme zakonodajo za zmanjšanje nezakonite trgovine, tako da prepove uvoz, izvoz, kupovanje ali prodajo prostoživečih živali ali rastlin, ki so pridobljene, v lasti, se prevažajo ali prodajajo v nasprotju z zakonodajo izvorne ali tranzitne države;

14.  se zlasti zavezuje, da bo vse države članice odločno spodbujal, naj prepovejo izvoz neobdelane slonovine, kot so to že storili v Nemčiji, na Švedskem, v Združenem kraljestvu in nekaterih zveznih državah ZDA, naj bodo previdnejše pri potrdilih za trženje na njihovem ozemlju, naj se učinkovito borijo proti goljufijam, zlasti na obmejnih območjih, naj začnejo uničevati nezakonito slonovino ter naj uvedejo strožje kazni za nezakonito trgovino z zaščitenimi vrstami (zlasti sloni, nosorogi, tigri, primati in vrstami tropskega lesa);

15.  v zvezi s členi III, IV in V konvencije spodbuja EU, njene države članice ter širši krog držav pogodbenic konvencije CITES, naj promovirajo in podpirajo pobude za izboljšanje dobrobiti živih živali, navedenih v konvenciji, s katerimi se trguje; te pobude vključujejo mehanizme, s katerimi bi se zagotovilo, da je „vsak živ osebek pripravljen na prevoz in prepeljan tako, da bosta ogroženost zdravja in nevarnost za poškodbe ali kruto ravnanje z njim čim manjši“, da so ciljne destinacije ustrezno prilagojene za njihovo bivanje in skrb zanje ter da se pri odvzemu živih osebkov upošteva njihova dobrobit;

16.  je zaskrbljen zaradi morebitnih posledic „zanašanja na izumrtje“ ali kupovanja proizvodov v upanju, da bo ta vrsta kmalu izumrla, za zaščito ogroženih živalskih in rastlinskih vrst; poziva pogodbenice in sekretariat konvencije CITES, naj izvedejo dodatne raziskave o tem, ali k temu prispevajo nastajajoči finančni produkti in tehnologije, kot je bitcoin;

17.  se zaveda, da imajo pomembno vlogo opazovalci v okviru konvencije CITES, saj posredujejo strokovno znanje o vrstah in trgovini ter obenem podpirajo krepitev zmogljivosti pri pogodbenicah;

Preglednost pri sprejemanju odločitev

18.  meni, da je preglednost pri sprejemanju odločitev v mednarodnih okoljskih institucijah bistvena za njihovo učinkovitost; pozdravlja vsa prostovoljna in postopkovna prizadevanja za večjo preglednost pri upravljanju konvencije CITES ter odločno nasprotuje uveljavitvi tajnega glasovanja kot splošne prakse v okviru te konvencije;

19.  pozdravlja odločitev 16. konference pogodbenic, da morajo člani odborov za živali in rastline predložiti izjavo o navzkrižju interesov, vendar priznava, da ta zahteva temelji zgolj na samooceni članov; obžaluje, da člani teh odborov doslej niso podajali izjav o morebitnem navzkrižju finančnih interesov;

20.  poziva sekretariat CITES, naj preuči možnosti za ustanovitev neodvisnega odbora za nadzor ali razširitev mandata stalnega odbora, ki bi vključeval neodvisen odbor za pregled, s čimer bi vzpostavili varnostni ukrep za nadzor pri določbah o navzkrižju interesov;

21.  meni, da je preglednost nujna za vsak postopek financiranja in pogoj za dobro upravljanje, zato podpira resolucijo o finančni podpori delegatov, ki jo predlaga EU(2);

Poročanje

22.  meni, da je sledljivost nujna za zakonito in trajnostno trgovino komercialne ali nekomercialne narave ter bistvena pri prizadevanjih EU za boj proti korupciji ter nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami ter divjemu lovu teh vrst, ki velja za četrti največji nezakoniti trg na svetu; pri tem poudarja, da morajo vse pogodbenice uvesti elektronski sistem za izdajanje dovoljenj, ki bi ga morale organizirati skupaj in na pregleden način; toda priznava, da se nekatere pogodbenice pri tem soočajo s tehničnimi izzivi, in spodbuja pomoč pri krepitvi zmogljivosti, da bodo lahko elektronski sistem za izdajanje dovoljenj izvajale vse pogodbenice;

23.  pozdravlja odločitev o rednem poročanju pogodbenic konvencije CITES o nezakoniti trgovini, sprejeto na 16. konferenci pogodbenic; meni, da nova oblika letnega poročanja o nezakoniti trgovini, kot je vključena v obvestilo pogodbenicam konvencije št. 2016/007, pomembno prispeva k boljšemu razumevanju nezakonite trgovine s prostoživečimi živalmi in rastlinami, ter spodbuja vse pogodbenice konvencije, naj v predpisani obliki natančno in redno poročajo o nezakoniti trgovini;

24.  pozdravlja pobude zasebnega sektorja, kot je pobuda Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov o elektronskem sistemu tovornega prometa v dobavni verigi letalskega tovora in zanjo; meni, da je širjenje takih pobud za sledljivost, zlasti v prometnem sektorju, pomembno orodje za zbiranje podatkov;

25.  poudarja, da je postopek za izdajanje dovoljenj pomemben za učinkovito zbiranje podatkov in da imajo pri tem osrednjo vlogo upravni organi; ponavlja, da morajo biti v skladu s členom VI konvencije CITES organi, ki izdajajo dovoljenja, neodvisni;

Nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami in korupcija

26.  opozarja na primere korupcije, ko so akterji v organih za izdajanje dovoljenj namerno nezakonito izdajali dovoljenja; poziva sekretariat CITES in stalni odbor, naj te primere obravnavata kot nujno prednostno nalogo;

27.  poudarja, da je mogoče korupcijo zaznati v vsej trgovinski verigi s prostoživečimi vrstami, da je prisotna v izvornih, tranzitnih in namembnih državah ter ogroža učinkovitost, ustrezno izvajanje in končni uspeh konvencije CITES; zato meni, da so strogi in učinkoviti protikorupcijski ukrepi bistveni v boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami;

28.  izraža resno zaskrbljenost zaradi načrtne zlorabe izvornih kod za nezakonito trgovino s primerki, ulovljenimi v divjini, tako da se za vrste iz konvencije CITES nezakonito uporabljajo kode za živali, vzrejene v ujetništvu; poziva, naj 17. konferenca pogodbenic sprejme zanesljiv sistem za beleženje, spremljanje in certificiranje trgovanja z vrstami, vzrejenimi na farmah ali v ujetništvu, tako v izvornih državah kot v EU, s čimer bi preprečili to zlorabo;

29.  poziva pogodbenice konvencije CITES, naj pripravijo nadaljnje smernice in podprejo razvoj dodatnih tehnik in metodologij za razlikovanje med vrstami, ki izvirajo iz vzrejališč divjih živali, in prostoživečimi vrstami;

30.  obsoja številne nezakonite dejavnosti, s katerimi tolpe in mreže organiziranega kriminala kršijo konvencijo, saj za lažje nezakonito trgovanje s prostoživečimi vrstami pogosto posegajo po korupciji ter dušijo prizadevanja za izvrševanje zakona;

31.  poziva pogodbenice, ki še niso podpisnice Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu ali Konvencije Združenih narodov proti korupciji oziroma ju še niso ratificirale, naj to nemudoma storijo;

32.  pozdravlja mednarodno zavezo v okviru resolucije generalne skupščine Združenih narodov 69/314 (julij 2015), med drugim o boju proti korupciji (člen 10)(3);

33.  podpira pobude EU in držav članic, ki pozivajo k intenzivnejšemu ukrepanju v svetovnem boju proti korupciji v okviru konvencije CITES; poziva pogodbenice konvencije CITES, naj podprejo predlog EU za resolucijo o boju proti dejavnostim, ki spodbujajo h korupciji in kršijo konvencijo;

Izvrševanje

34.  poziva k pravočasni in celoviti uporabi sankcij iz konvencije CITES proti pogodbenicam, ki ne spoštujejo njenih poglavitnih vidikov, zlasti EU in njene države članice pa naj izkoristijo mehanizme, ki so pogodbenicam na voljo za spoštovanje konvencije in drugih mednarodnih sporazumov za zaščito prostoživečih vrst in biotske raznovrstnosti;

35.  poudarja pomen skupnega mednarodnega sodelovanja med vsemi akterji v verigi izvrševanja, da bi tako okrepili zmogljivosti za kazenski pregon na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni; pozdravlja njihov prispevek in poziva k še večjemu udejstvovanju; opozarja, da je treba za učinkovitejši boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami ustanoviti posebna državna tožilstva in specialne policijske enote; poudarja pomen skupnih mednarodnih operacij za izvrševanje v okviru Mednarodnega konzorcija za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami (ICCWC)(4) ter v zvezi s tem pozdravlja uspešno operacijo COBRA III(5); pozdravlja podporo EU temu konzorciju;

36.  priznava, da je vse več nezakonite spletne trgovine s prostoživečimi vrstami in proizvodi iz njih, ter poziva pogodbenice CITES, naj se povežejo z organi kazenskega pregona, enotami za boj proti kibernetski kriminaliteti in Mednarodnim konzorcijem za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami, da bi prepoznali primere dobre prakse in zasnovali domače ukrepe za boj proti nezakoniti spletni trgovini;

37.  poziva pogodbenice, naj sprejmejo in izvajajo jasno in učinkovito politiko za preprečevanje uporabe proizvodov iz ranljivih prostoživečih vrst, naj potrošnike ozaveščajo o posledicah te uporabe na prostoživeče vrste ter jih obveščajo o nevarnostih mrež nezakonite trgovine;

38.  poziva pogodbenice, naj podpirajo razvoj načinov preživetja za lokalne skupnosti v bližini obravnavanih prostoživečih vrst ter naj te skupnosti vključijo v boj proti divjemu lovu in ozaveščanje o posledicah trgovine z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;

39.  poziva k nadaljnjemu mednarodnemu delovanju, da bi pospešili krepitev dolgoročnih zmogljivosti, izboljšali izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov ter usklajevali prizadevanja za izvrševanje pri vladnih organih;

40.  poziva pogodbenice, naj si prizadevajo za učinkovit pregon oseb, ki kršijo zakonodajo o prostoživečih vrstah, in jih kaznujejo sorazmerno glede na resnost njihovih dejanj;

Financiranje

41.  opozarja, da je treba povečati sredstva, namenjena programom za ohranjanje prostoživečih vrst ter krepitev zmogljivosti;

42.  poudarja, da je treba sekretariatu CITES nameniti zadostna sredstva, zlasti glede na povečan obseg njegovih odgovornosti in dodatno delo; poleg tega poudarja, da morajo pogodbenice CITES pravočasno plačati obljubljene finančne prispevke;

43.  spodbuja pogodbenice, naj razmislijo o povečanju osnovnega proračuna CITES, da bo odražal inflacijo in da bo konvencija CITES ustrezno delovala;

44.  spodbuja, naj se financiranje programov za krepitev zmogljivosti v okviru javno-zasebnih partnerstev, pa tudi neposredno financiranje, razširi tudi na druga področja v okviru konvencije CITES, da bi podprli izvajanje konvencije;

45.  pozdravlja, da EU zagotavlja sredstva za konvencijo CITES prek Evropskega sklada za razvoj, ter jo spodbuja, naj še naprej zagotavlja usmerjeno finančno podporo ter tudi dolgoročno še naprej podpira posebno in usmerjeno finančno pomoč;

Spremembe dodatkov h konvenciji CITES

46.  izraža močno podporo predlogom za uvrstitev na seznam, ki so jih predložile EU in države članice;

47.  poziva vse pogodbenice CITES in udeleženke 17. konference pogodbenic, naj spoštujejo v konvenciji določena merila za vključevanje vrst v dodatke in naj privzamejo previdnostni pristop, da bi zagotovili visoko in učinkovito zaščito ogroženih vrst; ugotavlja, da je verodostojnost konvencije CITES odvisna od njene sposobnosti, da spremeni sezname glede na negativne in pozitivne trende; zato pozdravlja možnost uvrščanja vrst v nižjo kategorijo le, kadar je primerno, in v skladu z uveljavljenimi znanstvenimi merili, kar bo dokaz dobrega delovanja seznamov CITES;

Trgovina z afriškimi sloni in slonovino

48.  ugotavlja, da je – glede na podvojen obseg nezakonitega ubijanja in potrojitev količine slonovine, zasežene v zadnjem desetletju – kriza v zvezi z afriškimi sloni (Loxondonta africana) zaradi divjega lova za namen trgovanja s slonovino še naprej uničujoča, povzroča zmanjševanje populacij po Afriki in ogroža preživetje več milijonov ljudi, saj nezakonita trgovina s slonovino, ki je vir financiranja militantnih skupin, škoduje gospodarskemu razvoju, omogoča organizirani kriminal, spodbuja korupcijo, podžiga konflikte ter ogroža regionalno in nacionalno varnost; zato poziva EU in njene države članice, naj podprejo predloge, ki bi okrepili zaščito afriških slonov in zmanjšali nezakonito trgovino s slonovino;

49.  pozdravlja predlog Benina, Burkine Faso, Srednjeafriške republike, Čada, Kenije, Liberije, Nigra, Nigerije, Senegala, Šrilanke in Ugande, ki ga je podprla koalicija za afriške slone in katerega cilj je v Dodatek I vključiti vse populacije slonov v Afriki, kar bi poenostavilo izvajanje prepovedi mednarodne trgovine s slonovino ter poslalo jasno sporočilo, da je svet odločen preprečiti izumrtje afriških slonov;

50.  poziva EU in vse pogodbenice, naj ohranijo sedanji moratorij in nasprotujejo predlogoma Namibije in Zimbabveja o trgovini s slonovino, ki želita odpraviti omejitve za trgovino iz opomb k seznamu iz Dodatka II, na katerem so navedene populacije slonov na ozemlju teh pogodbenic;

51.  ugotavlja, da poskusi konvencije CITES, da bi z dovoljevanjem zakonite prodaje slonovine zmanjšali divji lov in nezakonito trgovino, niso bili uspešni ter da se je nezakonita trgovina s slonovino znatno povečala; poziva ustrezne pogodbenice, ki sodelujejo pri procesu nacionalnega akcijskega načrta za slonovino, k nadaljnjemu prizadevanju; podpira ukrepe za upravljanje zalog slonovine in njihovo uničenje;

52.  želi spomniti, da je v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2014 o kriminalu, povezanem s prostoživečimi živalmi in rastlinami(6), vseh 28 držav članic pozval, naj uvedejo popoln moratorij na komercialni uvoz, izvoz ter domačo prodajo in kupovanje oklov ter proizvodov iz neobdelane in obdelane slonovine, dokler populacije slonov ne bodo več ogrožene zaradi divjega lova; je seznanjen, da so v Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem, v Združenem kraljestvu, Avstriji, na Švedskem, Češkem, Slovaškem in Danskem že sklenili, da ne bodo izdajali nobenih dovoljenj za izvažanje neobdelane slonovine, pridobljene pred konvencijo; zato spodbuja EU in njene države članice, naj prepovejo izvoz in uvoz slonovine ter vso komercialno prodajo in kupovanje slonovine v EU;

Beli nosorog

53.  obžaluje predlog Svazija za legalizacijo trgovine z rogovi tamkajšnje populacije belih nosorogov (Certotherium simum simum), ki bi omogočila „pranje“ in tako navidezno zakonito trgovanje z divjim lovom pridobljenih rogov, kar bi spodkopalo sedanja prizadevanja za zmanjšanje povpraševanja in prepoved domačega trgovanja na potrošniških trgih ter bi lahko spodbudilo divji lov na populacije nosorogov v Afriki in Aziji; poziva EU in vse pogodbenice, naj nasprotujejo temu predlogu, in v skladu s tem poziva Svazi, naj svoj predlog umakne;

Afriški lev

54.  ugotavlja, da se je, čeprav so se populacije afriškega leva (Panthera leo) močno zmanjšale, in sicer za 43 % v 21 letih, ter so bile v dvanajstih afriških državah pred kratkim iztrebljene, mednarodna trgovina z levjimi proizvodi znatno povečala; poziva EU in vse pogodbenice, naj podprejo predlog Nigra, Čada, Slonokoščene obale, Gabona, Gvineje, Malija, Mavretanije, Nigerije, Ruande in Toga, da se vse populacije afriških levov prenesejo v Dodatek I konvencije CITES;

Luskavci

55.  ugotavlja, da je od sesalcev v svetu najbolj razširjena nezakonita trgovina z luskavci, tako zaradi njihovega mesa kot njihovih lusk, ki se uporabljajo v tradicionalni medicini, zaradi česar je ogroženih vseh osem vrst luskavcev (Manis crassicaudata, M. tetradactyla, M. tricuspis, M. gigantea, M. temminckii, M. javanica, M. pentadactyla, M. culionensis); zato pozdravlja različne predloge za prenos vseh azijskih in afriških vrst luskavcev v Dodatek I konvencije CITES;

Tigri in druge azijske velike mačke

56.  poziva EU in vse pogodbenice, naj podprejo sprejetje odločitev, ki jih je predlagal stalni odbor CITES in ki določajo stroge pogoje za gojenje tigrov ter trgovino s primerki, vzrejenimi v ujetništvu, in proizvodi iz njih, pa tudi predlog Indije, ki spodbuja pogodbenice, naj delijo slike zaseženih primerkov tigrov in tigrovih proizvodov, kar bi organom kazenskega pregona pomagalo prepoznati posamezne tigre po njihovih edinstvenih progastih vzorcih; poziva EU, naj razmisli o tem, da bi zagotovila sredstva za izvajanje teh odločitev, ter poziva, naj se na 17. konferenci pogodbenic CITES sprejmejo odločitve o zaprtju gojilnic tigrov in odpravi trgovine z deli in proizvodi iz tigrov, vzrejenih v ujetništvu;

Vrste, ki se prodajajo kot hišni ljubljenci

57.  ugotavlja, da je trg eksotičnih hišnih ljubljencev v EU in po svetu vse večji ter da je bilo predloženih več predlogov, da se na seznam uvrstijo plazilci, dvoživke, ptice, ribe in sesalci, ki so zaradi mednarodne trgovine s hišnimi ljubljenci ogroženi; poziva vse pogodbenice, naj te predloge podprejo, da bi te ogrožene vrste bolje zaščitili pred izkoriščanjem za trgovino s hišnimi ljubljenci;

58.  poziva države članice EU, naj vzpostavijo pozitivni seznam eksotičnih živali, ki se lahko gojijo kot hišni ljubljenci;

Agar in sandalovina

59.  priznava, da je nezakonita sečnja eno najbolj uničujočih kriminalnih dejanj v zvezi s prostoživečimi živalmi in rastlinami, saj poleg posameznih vrst ogroža tudi celotne habitate, ter da se povpraševanje po sandalovini (vrste Dalbergia) na azijskih trgih še naprej povečuje; poziva EU in vse pogodbenice, naj podprejo predlog Argentine, Brazilije, Gvatemale in Kenije, da se rod Dalbergia vključi v Dodatek II konvencije CITES, razen vrst, ki so vključene v Dodatek I, saj bo to bistveno prispevalo k zaustavitvi netrajnostne trgovine s sandalovino;

60.  ugotavlja, da bi lahko sedanje izjeme od zahtev konvencije CITES omogočile izvažanje smolnatega prahu iz agarskega lesa (vrste Aquilaria in Gyrinops) kot izrabljenega prahu in pakiranje drugih proizvodov za maloprodajo pred izvozom, s čimer bi se izognili uvoznim predpisom; zato poziva EU in pogodbenice, naj podprejo predlog Združenih držav Amerike o spremembi opombe, da bi zapolnili zakonodajne vrzeli na področju trgovine s tem zelo dragocenim aromatičnim lesom;

Druge vrste

61.  poziva EU in vse pogodbenice:

   naj podprejo predlog Peruja o spremembi opombe k Dodatku II za vikunjo (Vicugna vicugna), saj se bodo s tem utrdile zahteve glede označevanja pri mednarodni trgovini s to vrsto;
   naj podprejo predlog Fidžija, Indije, Palaua in Združenih držav Amerike, naj se v Dodatek II vključi brodnik (vrste Nautildae), saj mednarodna trgovina z lupinami indijskega brodnika za nakit in okraševanje močno ogroža njegove biološko ranljive vrste;
   naj nasprotujejo predlogu Kanade, naj se sokol selec (Falco peregrinus) prenese iz Dodatka I v Dodatek II, saj bi lahko to še povečalo obsežno nezakonito trgovino s to vrsto;

62.  želi spomniti, da je zebrasti koralni kraljiček na seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) in da je zaradi stalnega in velikega povpraševanja za akvarijsko trgovino, usmerjeno predvsem v EU in ZDA, ogromen delež te vrste že izgubljen, med drugim več celotnih populacij; zato poziva Evropsko unijo in njene države članice, naj podprejo uvrstitev zebrastega koralnega kraljička v Dodatek I in ne v Dodatek II;

63.  ugotavlja, da se je mednarodna trgovina z neobdelanimi in obdelanimi koralami razširila ter da se je povpraševanje po dragocenih koralah na trgu povečalo, kar ogroža njihovo dolgoročno preživetje; poziva Evropsko unijo in vse pogodbenice, naj podprejo sprejetje poročila o dragocenih koralah v mednarodni trgovini, ki so ga predložile ZDA;

o
o   o

64.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter pogodbenicam in sekretariatu CITES.

(1) http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2016/570008/IPOL_STU(2016)570008_EN.pdf
(2) http://ec.europa.eu/environment/cites/pdf/cop17/Res%20sponsored%20delegate%20project.pdf
(3) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/69/314
(4) Mednarodni konzorcij za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi živalmi in rastlinami združuje INTERPOL, sekretariat CITES, Svetovno carinsko organizacijo, Urad Združenih narodov za droge in organizirani kriminal ter Svetovno banko.
(5) Skupna mednarodna operacija policije in carine, izvedena maja 2015.
(6) Sprejeta besdila, P7_TA(2014)0031.


Uporaba direktive o poštnih storitvah
PDF 357kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o uporabi direktive o poštnih storitvah (2016/2010(INI))
P8_TA(2016)0357A8-0254/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 49 in 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o pravici do ustanavljanja in svobodi opravljanja storitev v Uniji,

–  ob upoštevanju členov 101 in 102 PDEU o pravilih o konkurenci, ki se uporabljajo za podjetja,

–  ob upoštevanju člena 14 PDEU,

–  ob upoštevanju Protokola št. 26 PDEU o storitvah splošnega pomena,

–  ob upoštevanju Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve(1), kakor je bila spremenjena z direktivama 2002/39/ES in 2008/6/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva o poštnih storitvah),

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije z dne 10. avgusta 2010 o ustanovitvi Evropske skupine regulativnih organov za poštne storitve(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta(5),

–  ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(6),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 17. novembra 2015 o uporabi direktive o poštnih storitvah (COM(2015)0568) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega temu poročilu, (SWD(2015)0207),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom »Strategija za enotni digitalni trg za Evropo« (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2013 z naslovom »Načrt za izpopolnitev enotnega trga za dostavo paketnih pošiljk: Krepitev zaupanja v dostavne storitve in spodbujanje spletne prodaje« (COM(2013)0886),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 29. novembra 2012 z naslovom »Integriran trg dostave paketov za rast elektronskega poslovanja v EU« (COM(2012)0698),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. januarja 2012 z naslovom »Skladen okvir za okrepitev zaupanja v enotni digitalni trg elektronskega poslovanja in spletnih storitev« (COM(2011)0942),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 28. marca 2011 z naslovom »Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu« (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o integriranem trgu dostave paketov za rast elektronskega poslovanja v EU(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom »Aktu za enotni digitalni trg naproti«(8),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0254/2016),

A.  ker je poštni trg še vedno gospodarsko področje, na katerem so možnosti za rast in okrepitev konkurence velike, kljub temu, da se je med letoma 2012 in 2013 po informacijah podatkovne baze Evropske komisije o poštnih statistikah obseg pisemskih poštnih storitev v EU v povprečju zmanjšal za 4,85 %, kar je v skladu z zmanjšanjem količine pisem v zadnjih desetih letih, v veliki meri zaradi nadomestitve z elektronsko pošto;

B.  ker je izvajanje direktive o poštnih storitvah pripomoglo k odpiranju domačih trgov pisemskih pošiljk konkurenci, vendar je razvoj počasen in ni privedel do oblikovanja notranjega trga za poštne storitve, to je sektorja, na katerem v večini držav članic še vedno prevladujejo izvajalci univerzalne storitve,

C.  ker se sektor poštnih storitev z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije nenehno širi, saj te zagotavljajo priložnosti za inovacije in omogočajo širjenja trga;

D.  ker so se novi konkurenti osredotočili zlasti na velike poslovne stranke in gosto poseljena območja;

E.  ker je sektor dostave paketov zelo konkurenčen, inovativen in hitro rastoč ter se je njegov obseg med letoma 2008 in 2011 povečal za 33 % in ker je elektronsko poslovanje gonilna sila za rast trga;

F.  ker razširjena uporaba sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov (dronov) omogoča nov, hiter, okolju prijazen in učinkovit način dostave paketov, zlasti na redko poseljenih, izoliranih in oddaljenih območjih;

G.  ker potrošniki in mala podjetja navajajo, da se ne odločajo pogosteje prodajati v druge države članice ali kupovati iz njih zaradi težav z dostavo paketov, zlasti visokih cen;

I. Univerzalna storitev: okrepitev neodvisnosti nacionalnih regulativnih organov

1.  ugotavlja, da je z minimalnimi standardi, povezanimi z obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve (poštne pošiljke do 2 kg, poštni paketi do 10 kg in do 20 kg, priporočene in vrednostne pošiljke ter druge storitve splošnega gospodarskega pomena, kot so časopisi in periodični tisk), ki so v EU urejeni zlasti z zagotavljanjem minimalne temeljne ponudbe storitev povsod v EU, kar pa državam članicam ne preprečuje, da bi določile višje standarde, sicer na splošno zadovoljeno povpraševanje uporabnikov, da pa pooblaščeni nacionalni regulativni organi (v nadaljnjem besedilu: NRO) upravičeno določajo nekatere podrobnejše zahteve, ki niso urejene na ravni EU;

2.  ugotavlja, da je prva naloga NRO doseči skupni cilj direktive o poštnih storitvah o zagotavljanju trajnostnega izvajanja univerzalne storitve; poziva države članice, naj vlogo in neodvisnost NRO okrepijo z visokimi merili strokovne usposobljenosti za zaposlene, s poštenim in nediskriminatornim dostopom do poklicnega usposabljanja, zajamčenimi stalnimi mandati in pravnim varstvom pred odpustitvijo brez razloga oziroma, v primeru odpustitve, z izčrpnim seznamom razlogov zanjo (npr. huda kršitev zakona), da bodo lahko nevtralno, pregledno in pravočasno izpolnjevali svoje obveznosti iz direktive o poštnih storitvah;

3.  meni, da bi kakršna koli razširitev vloge NRO v novih predpisih o paketnem trgu morala obravnavati selektivno izbiranje najdobičkonosnejših storitev v sektorju dostave in vzpostaviti minimalne standarde za vse izvajalce, da bi zagotovili pravično konkurenco pod enakimi pogoji;

4.  verjame, da je obveznosti glede neodvisnosti mogoče izpolniti le, če so regulativne naloge NRO strukturno in funkcionalno ločene od dejavnosti, povezanih z odgovornostjo ali nadzorom izvajalca poštnih storitev; meni, da zaradi preprečevanja nasprotja interesov visokim uradnikom NRO v vsaj šestih mesecih po tem, ko zapustijo NRO, ne bi smelo biti dovoljeno delati za javnega izvajalca poštnih storitev ali druge zainteresirane strani; meni, da bi morale v ta namen države članice sprejeti pravne določbe, ki bi omogočale uvedbo sankcij zoper subjekte, ki kršijo omenjeno obveznost;

5.  poziva Komisijo, naj zaradi večje učinkovitosti in interoperabilnosti pri čezmejni dostavi olajša in okrepi sodelovanje in usklajevanje med NRO ter spremlja regulativne dejavnosti NRO – vključno z nudenjem univerzalnih storitev –, da bi zagotovila enoten pristop pri izvajanju evropskega prava in harmonizaciji poštnega trga v EU;

6.  opozarja, da direktiva o poštnih storitvah državam članicam omogoča prožnost, ki jo potrebujejo za upoštevanje lokalnih posebnosti, zagotavljanje dolgoročno trajnostno nudenje univerzalne storitve in izpolnjevanje potreb uporabnikov ter prilagajanje spremembam tehničnega, gospodarskega in družbenega okolja;

7.  je seznanjen s priznanjem Komisije, da direktiva o poštnih storitvah ne določa posebne lastniške strukture za izvajalce univerzalne storitve; meni, da izvajalcem univerzalne storitve ne bi smeli preprečiti naložb in inovacij na področju zagotavljanja učinkovitih in kakovostnih poštnih storitev;

II. Zagotavljanje univerzalne storitve in omogočanje poštene konkurence: dostop, kakovost storitve in potrebe uporabnikov

8.  meni, da obstaja težnja po ožjem področju uporabe te obveznosti; se zavzema za več izbire potrošnikov, da bi opredelili dostavo pisemskih pošiljk v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve; zato poudarja, da je pomembno zagotoviti cenovno dostopno visokokakovostno univerzalno storitev, ki bi vključevala najmanj pet dni dostave in pet dni sprejema pošiljk na teden za vsakega državljana EU; ugotavlja, da je za dolgoročno zagotavljanje trajnosti univerzalne storitve in glede na nacionalne posebnosti in posebne geografske okoliščine, nekaterim državam članicam treba omogočiti nekaj prožnosti; opozarja, da direktiva omogoča določeno prožnost, ki naj je nacionalni predpisi ne bi presegli;

9.  opozarja, da se mora univerzalna storitev razvijati glede na tehnično, gospodarsko in družbeno okolje ter potrebe uporabnikov, direktiva o poštnih storitvah pa državam članicam zagotavlja prožnost, ki jo potrebujejo za upoštevanje lokalnih posebnosti in zagotavljanje dolgoročne trajnosti zagotavljanja univerzalne storitve;

10.  meni, da je mogoče in potrebno izboljšati geografsko pokritost in dostopnost univerzalnih storitev za dostavo paketov, zlasti za invalidne državljane, osebe z omejeno mobilnostjo in prebivalce odročnih območij; poudarja, da je treba zagotoviti neoviran dostop do poštnih storitev ter skladnost direktive o poštnih storitvah z aktom o dostopnosti;

11.  ugotavlja, da je v številnih državah članicah zaradi upada količine pisemskih pošiljk vse težje zagotavljati univerzalne poštne storitve; priznava, da veliko imenovanih izvajalcev univerzalne storitve za financiranje te storitve uporablja prihodke od komercialnih dejavnosti, ki ne sodijo v univerzalno storitev;

12.  ugotavlja, da je v poštnem sektorju več primerov nepoštene konkurence, in poziva pristojne organe, naj kaznujejo vse kršitve;

13.  poziva države članice in Komisijo, naj spremljajo zagotavljanje poštnih storitev kot javno službo, da bi zagotovili sorazmerno, pregledno in pošteno dodeljevanje nadomestil za opravljanje javne službe;

14.  poudarja, da je pomembno, da so cene v okviru obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve dostopne in omogočajo dostop vseh uporabnikov do teh storitev; opominja, da morajo NRO jasno opredeliti cenovno dostopnost pošiljke korespondence, države članice pa lahko ohranijo ali uvedejo brezplačne poštne storitve za slepe in slabovidne osebe;

15.  poziva države članice, naj ohranjajo ozemeljsko in socialno kohezijo ter povezane zahteve v zvezi s kakovostjo, obenem pa ugotavlja, da lahko države članice z uporabo prožnosti iz Direktive 97/67/ES že prilagodijo nekatere posebne značilnosti lokalnemu povpraševanju; priznava, da so poštna omrežja in storitve velikega pomena za državljane EU; poziva države članice, naj orodja državne pomoči uporabljajo le v izrednih primerih in v skladu s politiko EU na področju konkurence, na pregleden, nediskriminatoren način, z ohranitvijo najmanjšega števila storitev na isti točki dostopa pa naj tudi zagotovijo, da bodo potrošniki še naprej imeli dostop do poštnih storitev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da so nadomestila sorazmerna, postopki oddaje javnih naročil pa pregledni in pravični;

16.  poziva države članice, naj zagotovijo, da odpiranje trga še naprej koristi vsem uporabnikom, zlasti potrošnikom ter malim in srednjim podjetjem, zato pa morajo strogo nadzorovati razvoj na trgu; spodbuja nadaljnje izboljšanje hitrosti, izbire in zanesljivosti storitev;

17.  poziva Komisijo, naj izboljša veljavno opredelitev univerzalne storitve, da bo opredeljena najnižja raven storitve za uporabnike, da bo obveznost zagotavljanja univerzalne storitve prilagojena razvijajočim se trgom in se bodo upoštevale spremembe na trgu različnih držav članic ter se bo spodbujala gospodarska rast in socialna kohezija; vseeno poudarja, da je treba zaradi posebnih omejitev, ki jih ima vsak trg, izvajalcem omogočiti določeno fleksibilnost, da organizirajo to univerzalno storitev; poziva države članice, naj izvajajo postopke izdaje dovoljenj v skladu s to direktivo ter naj brez ustvarjanja nepotrebnih upravnih bremen nadalje uskladijo postopke izdaje dovoljenj, da bi se zmanjšale neupravičene ovire za vstop na notranji trg;

18.  poudarja, da ima uvedba dostopnih in cenovno dosegljivih poravnalnih postopkov zanimiv potencial za enostavno in hitro reševanje sporov med izvajalci in potrošniki; spodbuja Komisijo, da sprejme zakonodajo o pravicah potrošnikov na področju poštnih storitev;

19.  poziva Komisijo, naj pri pripravljanju zakonodajnih predlogov upošteva digitalizacijo in priložnosti, ki jih ta prinaša, posebnosti držav članic in splošne trende na trgu poštnih storitev in storitev dostave paketov.

20.  opozarja, da je treba oprostitev plačila DDV za poštne storitve izvajati tako, da se kar najbolj zmanjša izkrivljanje konkurence med nekdanjimi monopoli in novimi udeleženci na trgu, obenem pa se zagotovi dolgoročno trajna univerzalna storitev, da bi lahko vsi izvajalci še naprej opravljali poštne storitve po vsej Evropi; ugotavlja, da je oprostitev plačila DDV samo za trenutnega izvajalca in za storitve, ki niso univerzalna storitev, medtem ko so drugi izvajalci dolžni plačevati DDV, resna ovira za razvoj konkurence na trgu;

21.  poziva Komisijo, naj izvajalcem zagotovi enake skupne konkurenčne pogoje na področju tradicionalne pošte in na hitro rastočem področju paketne dostave, in sicer tako za tradicionalne poštne operaterje kot nove udeležence; predlaga, naj ima Komisija pravico oceniti, ali predstavljajo postopki za oddajo javnih naročil neupravičeno breme;

22.  poziva države članice, naj ne dajejo prednosti nekdanjim tradicionalnim poštnim operaterjem z državno podporo, niti jih ne postavljajo v slabši položaj zaradi obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve ali neposrednih stroškov do novih udeležencev;

23.  meni, da sta konkurenca in trg gonili inovacij in razvoja storitev z dodano vrednostjo, in poziva Komisijo, naj ob upoštevanju načela sorazmernosti in gospodarske upravičenosti podpira inovacije v sektorju, da bi spodbudili storitve z dodano vrednostjo, kot so sledenje pošiljk, lokacije za prevzem/oddajo pošiljk in možnost izbire časa dostave, ter primerne postopke vračanja pošiljk; priznava že opravljeno delo in izvedene naložbe izvajalcev poštnih storitev na tem področju;

24.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja, kako države članice podpirajo obveznost zagotavljanja univerzalne storitve in druge neposredne stroške ponudnikov poštnih storitev v skladu z glavnimi pravili o nadzoru nad državno pomočjo storitvam splošnega gospodarskega pomena (okvir iz leta 2012 o storitvah splošnega gospodarskega interesa);

25.  meni, da bi bilo treba kakovost storitev presojati glede na standarde iz Direktive in glede na potrebe potrošnikov, na tej osnovi pa potem povečati interoperabilnost in izboljšati kakovost storitev;

26.  ugotavlja, da evropski izvajalci poštnih storitev že vlagajo v izboljšanje medsebojne povezanosti njihovih omrežij in da uvajajo inovativne, prijazne storitve za uporabnike in e-trgovce na drobno (MSP), ki čezmejno trgujejo po spletu; meni, da bi bilo treba te naložbe zavarovati s pravičnimi pogoji dostopa;

27.  ponovno izraža podporo forumu uporabnikov poštnih storitev, ki ga je leta 2011 ustanovila Komisija in katerega cilj je olajšati razprave med uporabniki, izvajalci, sindikati in drugimi deležniki o vprašanjih, med katerimi so zadovoljstvo končnih uporabnikov, zahteve poslovnih uporabnikov in načini za izboljšanje dostave v okviru e-trgovine; meni, da je forum zelo koristen in bi se moral redno srečevati, da bi poiskal možnosti za izboljšanje poštnih storitev in storitev paketne dostave;

III.Čezmejna razsežnost in elektronsko poslovanje

28.  poziva države članice, naj zagotovijo interoperabilnost poštnih omrežij in, kjer je več izvajalcev univerzalne storitve, preprečijo ovire za prenos poštnih pošiljk ter malim in srednjim podjetjem omogočijo dostop do finančno privlačnih storitev pri čezmejnih dostavah z večjo preglednostjo tarif, ki jih zaračunavajo izvajalci poštnih storitev;

29.  meni, da je sektor dostave paketov zelo konkurenčen, inovativen in hitro rastoč; ugotavlja, da je za uresničitev enotnega digitalnega trga pomembno, da so storitve dostave paketov cenovno sprejemljive in zanesljive; ugotavlja, da je odprtje sektorja konkurenci spodbudilo razvoj storitev z dodano vrednostjo, kot je sledenje pošiljk, lokacije za prevzem in oddajo pošiljk in fleksibilni čas dostave, ter postopke vračanja pošiljk; zato meni, da morajo biti vsi novi predpisi na tem trgu sorazmerni in podprti s trdnimi ekonomskimi dokazi;

30.  ob tem ugotavlja, da velja pretehtati vse prednosti, ki jih ponujajo nove tehnologije, vključno z droni, saj bi lahko dostavne storitve na ta način postale enostavnejše, zlasti na redkeje poseljenih, izoliranih ali oddaljenih območjih, pri čemer ne velja zanemariti varnostnih vidikov in okoljske trajnosti;

31.  meni, da dinamike visoko konkurenčnega, inovativnega in hitro rastočega trga paketov ne bi smeli ovirati neupravičeni predpisi in nepotrebna birokracija;

32.  poziva Komisijo, naj po potrebi vzpostavi tržni nadzor dostave paketov, katerega smer bo določena na podlagi uspešnosti, ter naj – brez poseganja v pristojnosti NRO – spodbuja cenovno dostopnost čezmejnih tarif in identificira protikonkurenčne in monopolistične prakse; spodbuja k večji preglednosti tarif in razpoložljivosti storitev, zlasti za maloprodajne stranke ter mala in srednja podjetja;

33.  pozdravlja predlog Komisije za pregleden in nediskriminatoren čezmejni dostop do vseh elementov omrežja, pripadajočih naprav, ustreznih storitev in informacijskih sistemov za poštna omrežja tretjih strani; meni, da bi učinkovita raba infrastrukture lahko prinesla gospodarske koristi za izvajalce univerzalne storitve in povečala konkurenco pri čezmejni dostavi;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj zberejo več podatkov o trgu dostave paketov, da bi bolje ocenile razvoj tega gospodarskega sektorja in njegov strukturni razvoj;

35.  poudarja, da je treba izboljšati kakovost storitev in zavarovati pravice potrošnikov, da se ponovno vzpostavi ustrezna raven zaupanja potrošnikov; meni, da bi bilo njihovo zaupanje mogoče okrepiti z večjo preglednostjo glede cen, možnosti, načinov in kakovosti/učinkovitosti dostave (hitrost, geografska pokritost, zamude ter obravnava poškodovanih ali izgubljenih pošiljk) ter z znaki zaupanja;

36.  poziva države članice in Komisijo, naj izboljšajo preglednost glede javnih cenovnih pogojev in učinkovitosti storitev (možnosti dostave, končna dostava, zanesljivost), zlasti pri elektronskem poslovanju; poziva h kontrolam preglednosti tedaj, ko cene niso pod nadzorom konkurence ali kadar so nerazumno visoke; poudarja pomen odpravljanja razlik med domačimi in čezmejnimi cenami in podpira ukrepe za boljšo ozaveščenost potrošnikov in možnost primerjanja nacionalne in čezmejne strukture cen; poziva NRO, naj ocenjujejo cenovno dostopnost na nekaterih čezmejnih poteh in posebno pozornost namenjajo nenavadnim razlikam;

37.  poziva Komisijo, naj spodbuja strategijo o elektronskem poslovanju in čezmejni dostavi paketov; predlaga, naj se spodbuja interoperabilnost v celotni dostavni verigi in oblikujejo javno dostopni primeri dobre prakse za trgovce na drobno, ki poslujejo elektronsko;

38.  poudarja, da je pomembno imeti preprost, učinkovit in čezmejni mehanizem za obravnavo pritožb in reševanje sporov; poudarja, da lahko direktiva o alternativnem reševanju sporov in spletna platforma, uvedena z Uredbo (EU) št. 524/2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov, koristita potrošnikom ter podjetjem pri čezmejnih transakcijah; je zaskrbljen, ker je doslej le 24 držav članic v svojo zakonodajo preneslo direktivo o alternativnem reševanju sporov, čeprav je bil rok za prenos julij 2015, kar pomeni, da je več milijonov evropskih državljanov prikrajšanih za to pomembno pravno sredstvo; meni, da bi bil evropski postopek v sporih majhne vrednosti uporabna rešitev za potrošnike in podjetja pri čezmejnih transakcijah; poziva, naj se po potrebi preuči uvedba dodatnih mehanizmov za zagotavljanje ustrezne odškodnine potrošnikom pri poštnih storitvah;

39.  spodbuja države članice, naj podprejo zmanjševanje stroškov z izboljšanjem interoperabilnosti postopkov pošiljanja in prevzemanja paketov ter razvijejo evropske standarde za integrirane sisteme sledenja; ceni doseženi napredek sektorja pri čezmejnih storitvah za potrošnike in za mala in srednja podjetja, kar mu je uspelo s krepitvijo interoperabilnosti in s sistemi sledenja pošiljk; spodbuja vzpostavljanje odprtih orodij in kazalnikov kakovosti storitve, da bi lahko potrošniki primerjali ponudbo različnih izvajalcev; spodbuja napredek, ki potrjuje tržni pristop, ki ga je Evropski parlament podprl in zahteval; spodbuja vzpostavitev platform za sodelovanje in izmenjavo informacij med izvajalci storitev dostave, da bo potrošnikom na voljo širša ponudba možnosti za dostavo in vračanje pošiljke;

40.  poziva Komisijo in države članice, naj proučijo delovanje čezmejne dostave paketov skladno z različnimi pravili, ki izhajajo bodisi iz mednarodnih trgovinskih sporazumov (na primer pravila Svetovne poštne zveze (UPU) in Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO)) bodisi iz zakonodaje EU (na primer carinski zakonik Unije), zlasti z obveznostjo zagotavljanja univerzalne storitve, ki se lahko zlorabi in povzroči izkrivljanje trga; spodbuja Evropsko unijo, naj zaprosi za članstvo v Svetovni poštni zvezi, da bi vzpostavili popolnoma integriran evropski poštni sektor;

41.  podpira načelo zbiranja statističnih podatkov o trgu dostave paketov, da bi dobili jasnejšo sliko, kdo so glavni izvajalci storitev, kakšna je konkurenčna struktura trga in njegov razvoj;

IV.Socialna razsežnost: izboljšanje zaposlovanja

42.  poziva države članice, naj vsem delavcem v sektorju poštnih storitev zagotovijo dostojne delovne pogoje, vključno z zahtevano ravnjo varovanja zdravja in varnosti pri delu, ne glede na velikost in vrsto podjetja, ki jih zaposluje, kraj zaposlitve ali vrsto pogodbe o zaposlitvi; poudarja pomen zdravja in varnosti pri delu, zlasti če upoštevamo demografske spremembe in veliko mobilnost delavcev v sektorju poštnih storitev; pozdravlja sodelovanje Evropske agencije za zdravje in varnost pri delu (EU-OSHA) in socialnih partnerjev v sektorju poštnih storitev v okviru kampanje za zdravo delovno okolje;

43.  ugotavlja, da se je sektor poštnih storitev v preteklih letih zaradi tehnološkega napredka in digitalizacije zelo spremenil ter da modernizacija in diverzifikacija poštnih storitev močno vplivata na delovne pogoje in zaposlovanje;

44.  ugotavlja, da je zaradi liberalizacije poštnega sektorja v nekaterih državah članicah prišlo do precejšnjih razlik med delovnimi pogoji in plačami izvajalcev univerzalne storitve in konkurenčnih ponudnikov posebnih poštnih storitev; meni, da večja konkurenca ne bi smela ustvarjati nezakonitih socialnih praks ali povzročati slabšanja delovnih pogojev;

45.  ugotavlja, da bo, če bodo imela poštna podjetja priložnost, da razvijajo in širijo svojo proizvodnjo na inovativen način, zlasti v obrobnih regijah, to pozitivno vplivalo tudi na zaposlovanje;

46.  ugotavlja, da se je v tem sektorju povečalo število zaposlenih s krajšim delovnim časom, delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, in samozaposlenih ter da se na splošno povečuje trend sklepanja prožnejših pogodb o zaposlitvi, ki lahko v nekaterih primerih vodijo v prekarno zaposlitev brez zadostne zaščite za zaposlene; pozdravlja razvoj novih delovnih ureditev, ki delavcem na primer omogočajo, da lažje usklajujejo družinsko in poklicno življenje, se izobražujejo in usposabljajo na delovnem mestu ali delajo skrajšani delovni čas; ugotavlja, da nove prožne pogodbe o zaposlitvi ne smejo vključevati morebitnih tveganj, kot je čezmerno obremenjevanje delavcev ali neustrezno plačilo glede na opravljeno delo; zato poudarja, da je na eni strani potrebna prožnost na trgu dela, po drugi strani pa je potrebna ekonomska in socialna varnost za delavce; poudarja, da se zniževanje stroškov dela s slabšanjem delovnih pogojev in zaposlitvenih standardov ne bi smelo dojemati kot prožnost; poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo dejavnosti za spopadanje s problematiko navideznih samozaposlitev v poštnem sektorju; na splošno poziva države članice, naj zagotovijo, da prožnost pogodb o zaposlitvi ne bo negativno vplivala na delavce;

47.  pozdravlja pomembno vlogo sindikatov, ki si v mnogih državah članicah skupaj z izvajalci univerzalne storitve prizadevajo, da bi spremembe v sektorju poštnih storitev potekale na družbeno odgovoren način; poudarja, kako pomembni so v poštnem sektorju močni in neodvisni socialni partnerji, institucionaliziran socialni dialog in sodelovanje zaposlenih v zadevah podjetja;

48.  poudarja, kako pomembno je spremljati upoštevanje predpisov glede časa vožnje in počitka ter delovnega časa v poštnem sektorju; meni, da bi to morali spremljati s pomočjo digitalnih naprav za spremljanje, nameščenih v vozilih; opozarja, da Uredba (EU) št. 165/2014 o tahografih v cestnem prometu ne velja za vozila, katerih masa ne presega 3,5 tone; zato poziva h krepitvi kontrol v zvezi z upoštevanjem delovnega časa in časa za počitek; opozarja, da vse naloge, povezane z dejavnostjo zaposlenega, štejejo v delovni čas; prav tako poudarja, da je treba spremljati upoštevanje evropske in nacionalne zakonodaje glede varovanja zdravja in varnosti pri delu, vključno s pogoji v vozilih, za vse, ki sodelujejo v poštnih dostavah, ne glede na njihov zaposlitveni status samozaposlenega, podizvajalca, začasnega osebja ali pogodbenega delavca;

49.  meni, da je treba zagotoviti ravnovesje med svobodno konkurenco, potrebami potrošnikov, trajnostjo univerzalne storitve in njenega financiranja ter ohranitvijo delovnih mest;

50.  je zaskrbljen zaradi poskusov, da bi zaobšli veljavne predpise glede minimalne plače, in sicer s tolikšnim povečevanjem obsega dela, da ga ni več mogoče opraviti med rednim delovnim časom;

51.  pozdravlja zelo pomembno delo Odbora za socialni dialog v sektorju poštnih storitev in želi spomniti na projekt evropskih socialnih partnerjev o obvladovanju demografskih izzivov in iskanju trajnostnih rešitev s strani socialnih partnerjev v poštnem sektorju;

52.  poziva Komisijo in države članice, naj zberejo več podatkov o številu zaposlenih in delovnih pogojih v sektorju poštnih storitev, da bi omogočili boljšo oceno dejanskega stanja po popolnem odprtju trgov in učinkovit odziv na spremembe in morebitne težave; poziva Komisijo in države članice, naj pozorno spremljajo nova sredstva za samodejno dostavo poštnih pošiljk in njihov učinek na delovne pogoje in zaposlitev ter naj ocenijo potrebo po posodobitvi socialne in zaposlitvene zakonodaje, kjer je to primerno, da bo odsevala spremembe v poštnem sektorju; hkrati spodbuja socialne partnerje, naj po potrebi posodobijo kolektivne pogodbe, da bodo zagotovljeni visoki delovni in zaposlitveni standardi;

o
o   o

53.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 15, 21.1.1998, str. 14.
(2) UL C 217, 11.8.2010, str. 7.
(3) UL L 165, 18.6.2013, str. 63.
(4) UL L 165, 18.6.2013, str. 1.
(5) UL L 304, 22.11.2011, str. 64.
(6) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0067.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009.


Dostop do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja in povečanje raznolikosti financiranja teh podjetij v uniji kapitalskih trgov
PDF 393kWORD 65k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja in povečanju raznolikosti financiranja teh podjetij v uniji kapitalskih trgov (2016/2032(INI))
P8_TA(2016)0358A8-0222/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do financiranja za mala in srednja podjetja(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o Evropski investicijski banki – letno poročilo 2014(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2014(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije o oblikovanju unije kapitalskih trgov z dne 9. julija 2015(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o letnem poročilu o politiki konkurence EU(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah: učinek in nadaljnji koraki k bolj učinkovitemu in uspešnemu okviru EU za regulacijo finančnega sektorja in unijo kapitalskih trgov(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o družinskih podjetjih v Evropi(9),

–  ob upoštevanju razprave z dne 13. aprila 2016 na podlagi vprašanj za ustni odgovor v imenu skupin PPE, S&D, ECR, ALDE in GUE/NGL o pregledu faktorja za podporo malim in srednjim podjetjem(10),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. decembra 2011 z naslovom »Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP« (COM(2011)0870),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2015 z naslovom »Akcijski načrt za oblikovanje unije kapitalskih trgov« (COM(2015)0468),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom »Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo« (COM(2015)0550),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja(11),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih(12),

–  ob upoštevanju raziskave ECB o dostopu do financiranja za podjetja v euroobmočju (april doseptember 2015) z decembra 2015,

–  ob upoštevanju drugega posvetovalnega dokumenta Baselskega odbora za nadzor bank o revizijah standardiziranega pristopa za kreditna tveganja iz decembra 2015,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 18. junija 2015 o oceni Uredbe (ES) št. 1606/2002 z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (COM(2015)0301),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Crowdfunding in the EU Capital Markets Union“ (Množično financiranje v uniji kapitalskih trgov EU) (SWD(2016)0154),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije št. 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij(13),

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke za leto 2014(14),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2016 z naslovom »Sveženj proti izogibanju davkom: naslednji koraki za učinkovito obdavčenje in večjo davčno preglednost v EU« (COM(2016)0023),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Komisije z dne 30. novembra 2015 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje (COM(2015)0583),

–  Ob upoštevanju poročila Evropskega bančnega organa o MSP in faktorja za podporo MSP(15),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. julija 2015 z naslovom »Skupna prizadevanja za rast in delovna mesta: vloga nacionalnih spodbujevalnih bank pri podpori naložbenega načrta za Evropo« (COM(2015)0361),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o mehanizmu opozarjanja 2016 z dne 26. novembra 2015 (COM(2015)0691),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Obora za regionalni razvoj in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0222/2016),

A.  ker imajo mikro-, mala in srednja podjetja in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo pomembno vlogo glede zaposlovanja in rasti v evropskem gospodarstvu, saj MSP v EU predstavljajo 67 % vsega zaposlovanja, 71,4 % povečanja zaposlovanja in 58 % dodane vrednosti v nefinančnem poslovnem sektorju za leto 2014(16);

B.  ker v sedanji zakonodaji Unije ni enotne izrecne opredelitve MSP razen razvrstitve na mala podjetja in srednja podjetja v okviru direktive o računovodstvu;

C.  ker so evropska MSP zelo raznolika in vključujejo veliko število mikropodjetij, ki pogosto delujejo v tradicionalnih sektorjih, hkrati pa tudi vse večje število novih zagonskih podjetij in hitro rastočih inovativnih podjetij; ker se ti poslovni modeli soočajo z različnimi težavami in imajo zato tudi različne potrebe po financiranju;

D.  ker večina evropskih MSP deluje predvsem na državni ravni; razmeroma majhno število MSP posluje čezmejno v EU, medtem ko je število tistih, ki izvažajo iz EU, neznatno;

E.  ker banke zagotavljajo 77 % neodplačanih finančnih sredstev MSP v Evropi(17);

F.  ker bi bilo treba MSP zagotoviti čim širše možnosti financiranja, da bi se jim omogočil optimalen dostop do finančnih sredstev v vseh fazah razvoja podjetja; ker to vključuje ustrezno regulativno okolje za vse kanale financiranja, kot so bančna posojila, financiranje s strani kapitalskih trgov, lastne menice, zakup, množično financiranje, tvegani kapital, vzajemna posojila itd.;

G.  ker institucionalni vlagatelji, na primer zavarovalnice, s prenosom in preoblikovanjem tveganj pomembno prispevajo k financiranju MSP;

H.  ker je v svojem poročilu o MSP in faktorju za podporo MSP iz marca 2016 EBA ugotovil, da ni dokazov o tem, da bi faktor za podporo MSP zagotovil dodatno spodbudo za posojila MSP v primerjavi z velikimi podjetji; ker pa je priznal, da je morda še prezgodaj za zanesljive ugotovitve glede na omejitve pri oceni, zlasti v zvezi z razpoložljivimi podatki, razmeroma nedavno uvedbo faktorja za podporo MSP, dejstvom, da bi ugotavljanje učinkov tega faktorja lahko ovirali številni dogodki, ter uporabo velikih podjetij v kontrolni skupini; ker je EBA ugotovil tudi, da banke z boljšo kapitalizacijo na splošno več posojajo MSP in da obstaja večja verjetnost, da bodo manjša in mlajša podjetja težje dobila posojilo kot velika in starejša podjetja; ker poleg tega ugotavlja, da je zakonodajalec uvedel faktor za podporo MSP kot previdnostni ukrep, da ne bi ogrozili kreditiranja MSP;

I.  ker je financiranje mikro-, malih in srednjih podjetij zaradi krize bolj trpelo kot financiranje velikih podjetij, čeprav je bilo v zadnjem času zabeleženo rahlo izboljšanje, in ker so se MSP v euroobmočju spopadala z zaostritvijo zahtev bank glede zavarovanja posojil in se do neke mere s tem še vedno soočajo(18);

J.  ker je od prvega kroga anket o dostopu MSP do finančnih sredstev iskanje strank še vedno največja težava MSP v euroobmočju, medtem ko imajo z dostopom do finančnih sredstev manj težav; ker je najnovejša raziskava, objavljena decembra 2015, pokazala, da se razpoložljivost zunanjega financiranja za MSP znatno razlikuje med državami v euroobmočju; ker je dostop do financiranja še vedno težji za mala in srednja podjetja kot za velika podjetja;

K.  ker imajo nacionalne/regionalne spodbujevalne banke pomembno vlogo pri spodbujanju dolgoročnega financiranja; ker so okrepile svoje dejavnosti, da bi uravnotežile proces razdolževanja, ki je potreben v sektorju komercialnega bančništva; ker imajo pomembno vlogo tudi pri izvajanju finančnih instrumentov EU, ki presegajo področje delovanja Evropskega sklada za strateške naložbe;

L.  ker izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP ne bi smelo povzročiti nižanja finančnih standardov in predpisov;

M.  ker je švicarska banka WIR Bank dopolnilen valutni sistem, ki je namenjen MSP, predvsem v turizmu, gradbeništvu, proizvodnji, trgovini na drobno in strokovnih storitvah; ker WIR Bank ponuja mehanizem potrjevanja, v katerem podjetja kupujejo drugo od drugega brez uporabe švicarskih frankov; ker pa se omenjeni mehanizem pogosto uporablja v kombinaciji s švicarskim frankom pri transakcijah v dveh valutah; ker trgovanje v WIR predstavlja 1–2-odstotni delež švicarskega BDP; ker se je izkazalo, da je WIR proticikličen glede na BDP, še bolj pa glede na število brezposelnih;

N.  ker je do aprila 2015 samo 21 izmed 28 držav članic ustrezno preneslo direktivo o zamudah pri plačilih iz leta 2011, čeprav je rok za prenos potekel že pred več kot dvema letoma;

O.  ker Komisija v poročilu o mehanizmu opozarjanja 2016 opozarja, da je na eni strani „rast […] postala bolj odvisna od domačih virov povpraševanja, zlasti izrazitejšega okrevanja pri naložbah“, na drugi pa „čeprav se je potrošnja v zadnjem času okrepila, je domače povpraševanje še vedno skromno, deloma v zvezi z občutnimi pritiski na razdolževanje v več državah članicah“;

P.  ker Direktiva EU 2004/113/ES prepoveduje diskriminacijo zaradi spola pri dostopu do blaga in storitev, vključno s finančnimi storitvami; ker je bilo ugotovljeno, da je dostop do finančnih sredstev ena izmed glavnih ovir, na katere naletijo podjetnice; ker podjetnice večinoma začnejo z manj kapitala, si manj izposojajo in se zanašajo na družino namesto na dolžniška ali lastniška finančna sredstva;

Raznolike potrebe glede financiranja v raznolikem sektorju MSP

1.  priznava raznolikost MSP, vključno z mikropodjetji, in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v državah članicah, ki se odraža v njihovih poslovnih modelih, velikosti, geografskem položaju, socialno-ekonomskem okolju, stopnji razvitosti, finančni strukturi, pravni obliki in različnih ravneh podjetniškega usposabljanja;

2.  priznava izzive, s katerimi se soočajo MSP, zaradi razlik v pogojih financiranja in potrebah MSP med državami članicami in regijami, zlasti glede količine in cene razpoložljivih finančnih sredstev, na katere vplivajo dejavniki, značilni za MSP in za države in regije, v katerih imajo sedež, vključno z gospodarsko nestabilnostjo, počasno rastjo in večjo finančno nestabilnostjo; ugotavlja, da se MSP srečujejo tudi z drugimi izzivi, kot je dostop do strank; poudarja, da so kapitalski trgi v EU razdrobljeni in različno urejeni ter da je bil del doseženega povezovanja izgubljen zaradi krize;

3.  poudarja, da potreba po raznolikih in izboljšanih možnosti javnega in zasebnega financiranja za MSP ni prisotna samo v fazi zagona, temveč v njihovem celotnem življenjskem ciklu, in opozarja, da je za zaščito financiranja podjetij potreben dolgoročen strateški pristop; opozarja, da je dostop do finančnih sredstev pomemben tudi za prenos podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo MSP v tem procesu, tudi v prvih letih delovanja; ugotavlja, da je potreben raznolik in prilagojen pristop v smislu ureditve in pobud, ki jih je treba podpreti; opozarja, da model financiranja, ki bi ustrezal vsem, ne obstaja in poziva Komisijo, naj podpre razvoj širokega izbora prilagojenih programov, instrumentov in pobud, da bi tako podprli podjetja v fazah njihovega ustanavljanja, rasti in prenosa, pri čemer je treba upoštevati njihovo velikost, promet in finančne potrebe; ugotavlja, da se podjetja, ki jih vodijo ženske, pogosteje kot podjetja, ki jih vodijo moški, ukvarjajo s storitvami in temeljijo na nematerialnih virih; ugotavlja, da je razlog za nizek delež žensk, ki vodijo MSP, deloma tudi težji dostop do finančnih sredstev; obžaluje, da je razmerje mikroposojil za moške in ženske v okviru evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress, katerega cilj je spodbujati enake možnosti za ženske in moške, v letu 2013 znašalo 60 proti 40; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da v njenih programih, namenjenih lajšanju dostopa do finančnih sredstev za MSP, podjetnice ne bodo prikrajšane;

4.  poziva Komisijo, naj oceni diskriminacijo, s katero se soočajo MSP, ki jih vodijo pripadniki drugih ranljivih družbenih skupin;

5.  meni, da raznolik, dobro urejen in stabilen sektor finančnih storitev, ki ponuja široko paleto stroškovno učinkovitih in prilagojenih možnosti financiranja, najbolje služi dejanskim potrebam MSP in omogoča dolgoročen trajnostni razvoj; v zvezi s tem poudarja pomen tradicionalnih modelov bančništva, tudi majhnih regionalnih bank, hranilnih zadrug in javnih institucij; v zvezi s tem ugotavlja, da je treba enako pozornost nameniti izboljšanju dostopa do finančnih sredstev za mikropodjetja in samostojne podjetnike;

6.  spodbuja MSP, naj na celotno EU gledajo kot na svoj domači trg in uporabljajo potencial enotnega trga za svoje potrebe po finančnih sredstvih; pozdravlja pobude Komisije, ki podpirajo MSP in zagonska podjetja na izpopolnjenem enotnem trgu, ter poziva Komisijo, naj nadaljuje pripravo predlogov, prilagojenih potrebam MSP; meni, da bi morala pobuda Startup Europe pomagati malim inovativnim podjetjem tako, da bi jih podpirala, dokler ta ne bi začela delovati; glede tega poudarja pomen zbliževanja pravil in postopkov po vsej Uniji ter izvajanja Akta za mala podjetja; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe po tem aktu, s katerimi bi dodatno pomagala podjetjem, da premagajo fizične in regulativne ovire; v zvezi s tem priznava, da so inovacije ključno gonilo trajnostnega razvoja in zaposlovanja v EU in da je treba posebno pozornost posvetiti inovativnim MSP; poudarja vlogo, ki jo lahko imata kohezijska politika EU in regionalni sklad EU kot vir financiranja MSP; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usklajenost, doslednost ter sinergije med evropskimi instrumenti in programi v korist MSP, kot so evropski strukturni in investicijski skladi; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo celovit pristop k razširjanju informacij o vseh možnostih financiranja EU; poziva države članice in Komisijo, naj dosežejo bistven napredek v smeri nadaljnje poenostavitve, tako da bo financiranje bolj privlačno za MSP;

7.  opozarja, da je za dostop do finančnih sredstev poglavitno bolj usklajeno pravno in poslovno okolje, ki podpira pravočasna plačila v trgovinskih poslih; v zvezi s tem poudarja finančne težave, s katerimi se srečujejo MSP, ter negotove razmere, v katerih so se znašli dobavitelji zaradi zamud velikih podjetij, javnih institucij in organov pri plačilih; poziva Komisijo, naj med pregledom direktive o zamudah pri plačilih oceni uvedbo posebnih ukrepov, s katerimi bi olajšali plačila za MSP; poziva Komisijo, naj objavi svoje poročilo o izvajanju direktive o zamudah pri plačilih, ki naj bi bilo pripravljeno do 16. marca 2016, in po potrebi oblikuje nove predloge za zmanjšanje tveganja za čezmejna plačila in oviranje denarnega toka na splošno;

8.  pozdravlja pobudo Komisije glede ponovnega začetka del v zvezi z vzpostavitvijo pravega evropskega trga finančnih storitev na drobno v okviru objave zelene knjige o finančnih storitvah na drobno (2015); poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni značilnostim MSP in zagotovi, da bodo čezmejne storitve na področju finančnih storitev na drobno MSP omogočile boljši dostop do finančnih sredstev;

9.  ugotavlja, da zlasti zagonska podjetja in mikropodjetja težko pridejo do ustreznega financiranja ter težko prepoznavajo in izpolnjujejo regulativne finančne zahteve, zlasti v fazi razvoja; obžaluje pomanjkanje usklajenosti v nacionalnih zakonodajah o ustanavljanju MSP; zato spodbuja države članice, naj vztrajajo pri prizadevanjih za zmanjšanje upravnih ovir in vzpostavitev enotnih kontaktnih točk kot vozlišč za vse regulativne zahteve za podjetja; spodbuja države članice, EIB in nacionalne spodbujevalne banke, naj v zvezi s tem zagotavljajo informacije o možnostih financiranja in shemah jamstev za posojila;

10.  pozdravlja pobudo Komisije, da identificira neupravičene ovire in prepreke, zaradi katerih finančni sektor ne zagotavlja financiranja realnemu gospodarstvu, zlasti MSP, vključno z mikropodjetji; poudarja, da je uresničitev dobro delujočega evropskega kapitalskega trga ena od najpomembnejših pobud za finančni sektor; poudarja, da je treba poenostaviti ali spremeniti pravila, ki povzročajo nehotene posledice ali ovirajo razvoj MSP; poudarja, da poenostavitev zakonodaje ne bi smela povzročiti nepotrebnega znižanja finančnih regulativnih standardov; nadalje poudarja, da novi predlogi Komisije ne smejo privesti do bolj zapletenih predpisov, ki lahko negativno vplivajo na naložbe; meni, da bi moral evropski pristop k finančni ureditvi in uniji kapitalskih trgov ustrezno upoštevati mednarodni razvoj, da bi preprečili nepotrebna razhajanja in podvajanja v zakonodaji ter ohranili privlačnost Evrope za mednarodne vlagatelje; poudarja, da mora biti evropsko gospodarstvo privlačno za visoko stopnjo neposrednih tujih naložb, vključno z novimi neposrednimi tujimi naložbami, ki ne bodo spodbujale le kapitalskih trgov, temveč tudi sektor zasebnega lastniškega kapitala ter tvegani kapital in naložbe v evropsko industrijo; meni tudi, da bi morale Komisija in države članice sprejeti strateški načrt za podporo financiranja MSP, da bi ta postala mednarodna;

11.  ponovno poudarja, da spremenjena pravila na področju javnih naročil in koncesijskih pogodb ne bi smela ovirati dostopa MSP ter mikropodjetij do trga javnih naročil;

12.  poziva Komisijo in Svet, naj vprašanju povpraševanja pri MSP namenita večjo pozornost ter ga na ustreznejši način obravnavata v priporočilu za ekonomsko politiko euroobmočja, v priporočilih za posamezne države in v naknadni oceni skladnosti držav članic s priporočili;

Bančna posojila za MSP

13.  priznava, da so bančna posojila tradicionalno najpomembnejši zunanji vir financiranja za MSP v Uniji, saj banke prispevajo več kot tri četrtine finančnih sredstev za MSP v Uniji v primerjavi z manj kot polovico v ZDA, zaradi česar so MSP še zlasti občutljiva na omejevanje bančnih posojil; ugotavlja, da je finančna kriza prispevala k razdrobljenosti bančnega financiranja in pogojev za bančna posojila; obžaluje obstoječa nesorazmerja – ki se sicer postopno zmanjšujejo – med pogoji kreditiranja za MSP iz različnih držav euroobmočja, ki odražajo tudi različno dojemanje tveganja in različne gospodarske pogoje; ugotavlja, da bančna unija prispeva k obravnavanju te razdrobljenosti; poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo 2004/113/ES in sodelujejo s finančnim sektorjem v zvezi s svojo obveznostjo zagotavljanja polnega in enakega dostopa MSP do bančnih posojil; poudarja pomembno in dobro razvito vlogo bank s posebnim regionalnim in lokalnim znanjem pri zagotavljanju financiranja MSP in njihovo dolgoročno sodelovanje s temi podjetji; poudarja, da so se dobro razvite lokalne banke izkazale za učinkovite pri posojanju MSP in preprečevanju izgub; zato poudarja, da je treba razvijati lokalne banke;

14.  poudarja, da digitalizacija sicer napreduje, zaradi česar se pojavljajo novi viri financiranja, vendar je lokalna prisotnost tradicionalnih kreditnih institucij, zlasti na otokih in otočjih ter podeželskih, oddaljenih in obrobnih območjih, še vedno bistvena za dostop MSP do finančnih sredstev;

15.  spodbuja banke, naj celotno EU štejejo za svoj notranji trg in izkoristijo potencial enotnega trga, da ponudijo financiranje MSP, tudi tistim, ki nimajo sedeža v državi članici, v kateri ima sedež zadevna finančna institucija;

16.  spodbuja Komisijo, naj preuči možnost uvedbe programov „financiranja posojil“, v okviru katerih bi se sredstva ECB zagotovila bankam le za namen posojanja MSP; poziva Komisijo, naj oceni možnosti za oblikovanje novih pobud za privabljanje naložb;

17.  poudarja pomembno vlogo nacionalnih in regionalnih spodbujevalnih bank in institucij pri financiranju sektorja MSP; opozarja na njihovo osrednjo vlogo v delu za MSP, ki se financira v okviru EFSI, ter pri vključevanju držav članic v projekte EFSI; meni, da so bančna posojila še vedno najpomembnejši vir financiranja za MSP; meni, da bi si morala EIB/Evropski investicijski sklad pospešeno prizadevati, da bi MSP zagotovila strokovno znanje in izkušnje za dostopanje do finančnih sredstev ter orodja za olajšanje stika z vlagatelji, kot je med drugim Evropski sklad poslovnih angelov; poziva Komisijo, naj oceni vlogo nacionalnih/regionalnih spodbujevalnih bank kot katalizatorjev dolgoročnega financiranja MSP, zlasti da bi opredelili in razširjali najboljše prakse ter spodbudili države članice, v katerih takšni subjekti še ne obstajajo, naj ustanovijo nacionalne/regionalne spodbujevalne banke na tej podlagi; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vključujočo rast in zagotovijo okrepljeno usklajevanje in skladnost med vsemi naložbenimi politikami EU, osredotočenimi na MSP, vključno z EFSI, regionalnimi skladi EU in Evropskim investicijskim skladom (EIB);

18.  ponavlja, da je treba okrepiti tudi zmožnost bank, da posojajo MSP, in njihovo sposobnost, da posojajo MSP; opozarja, da zgolj s financiranjem prek kapitalskih trgov ne bo mogoče zagotoviti dovolj finančnih sredstev in primernih finančnih rešitev za dostop MSP do kapitala; ugotavlja, da bi povečanje raznolikosti kreditnih virov okrepilo stabilnost finančnega sektorja;

19.  opozarja, da sta zdrava, stabilna in prožna bančni sektor in unija kapitalskih trgov pogoja za okrepitev dostopa MSP do financiranja; opozarja, da so uredba o kapitalskih zahtevah (CRR) in direktiva o kapitalskih zahtevah (CRD IV) ter zlasti višja raven in kakovost kapitala neposreden odziv na krizo in oblikujejo jedro nove stabilnosti finančnega sektorja; pozdravlja dejstvo, da Komisija meni, da je posojanje MSP eno od prednostnih področij pri reviziji uredbe o kapitalskih zahtevah; ugotavlja, da Komisija raziskuje možnosti, da bi vse države članice lahko izkoristile lokalne kreditne zadruge, ki delujejo zunaj področja uporabe pravil EU o kapitalskih zahtevah za banke; poudarja potrebo po preudarni zakonodaji za kreditne zadruge, ki bo zagotavljala finančno stabilnost in priložnosti za kreditne zadruge, da bodo ponujale kredite po konkurenčnih obrestnih merah;

20.  ugotavlja, da obstajajo številne regulativne zahteve za banke in morebitni negativni učinki na bančna posojila MSP, pri čemer opozarja, da so bile te zahteve določene v odgovor na finančno krizo; poudarja, da je treba preprečiti dvojne zahteve za poročanje in različne načine poročanja ter na splošno nepotrebno upravno breme kreditnih institucij, zlasti manjših bank; poziva Komisijo, naj ob podpori Evropskega bančnega organa (EBA) in enotnega mehanizma nadzora (SSM) oceni učinke regulativnih zahtev za banke v zvezi s posojanjem MSP;

21.  ugotavlja, da posojanje MSP ni povzročilo finančne krize; opozarja na sklep sozakonodajalcev o uvedbi faktorja za podporo MSP v okviru CRR/CRD IV in da je bil zasnovan tako, da kapitalske zahteve za posojila MSP ostanejo na ravni, določeni v sporazumu Basel II, in ne Basel III; poudarja pomen faktorja za podporo MSP pri ohranjanju in povečanju obsega bančnih posojil MSP; je seznanjen s poročilom EBA iz marca 2016 o uporabi faktorja za podporo MSP; je zaskrbljen zaradi morebitnega negativnega učinka njegove odprave; pozdravlja namero Komisije, da bo ohranila faktor za podporo, ga dodatno ocenila in preučila, ali je treba zvišati prag, da bi dodatno povečali dostop MSP do bančnih posojil; poziva Komisijo, naj preuči možnost prilagoditve faktorja za podporo, vključno z obsegom in pragom, ter naj preuči morebitno vzajemno delovanje z drugimi regulativnimi zahtevami in zunanjimi elementi, kot sta geografski položaj in socialno-ekonomsko okolje, da bi povečali njegov učinek; poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi faktor postal stalen; poziva Baselski odbor za bančni nadzor, naj podpre faktor za podporo MSP in razmisli o znižanju kapitalskih zahtev za izpostavljenosti do MSP;

22.  poudarja, da sta preudarno ocenjevanje tveganja in vrednotenje kvalitativnih podatkov dve od največjih prednosti bank, zlasti ko gre za zapleteno posojanje MSP; meni, da bi se morala v bankah povečati znanje o posebnostih MSP in njihova prepoznavnost; izpostavlja zaupno naravo kreditnih informacij, ki jih banke prejmejo, ko ocenjujejo kreditno sposobnost MSP;

23.  pozdravlja različne pobude, ki si prizadevajo, da bi bilo na voljo več standardiziranih in preglednih kreditnih informacij za MSP, na podlagi katerih bi se lahko povečalo zaupanje vlagateljev; kljub temu poudarja, da je treba pri zahtevkih za take kreditne informacije uporabiti načelo sorazmernosti;

24.  poudarja, da je sorazmernost vodilno načelo, ki zavezuje evropske institucije, evropske nadzorne organe in enotni mehanizem nadzora pri pripravi ter izvajanju predpisov, standardov, smernic in nadzornih praks; poziva Komisijo, naj v dogovoru s sozakonodajalcema zagotovi nadaljnje smernice za evropske nadzorne organe in Evropsko centralno banko/enotni mehanizem nadzora o tem, kako uporabiti načelo sorazmernosti, ter poziva, naj se to načelo ohrani in naj se omogoči poenostavitev zakonodaje, vendar brez znižanja sedanjih regulativnih standardov;

25.  poudarja prednosti jamstva tretjih oseb v posojilnih pogodbah za podjetnike; zahteva, da se ta jamstva bolj upoštevajo pri vrednotenju bonitetnih ocen ter bonitetnih pravil in nadzornih praks;

26.  želi spomniti, da morajo kreditne institucije na zahtevo malih in srednjih podjetij pojasniti svoje odločitve glede bonitetne ocene; poziva Komisijo, naj oceni izvajanje te določbe in okrepi določbe iz člena 431(4) CRR ter spodbuja k dajanju povratnih informacij malim in srednjim podjetjem; ugotavlja, da Komisija še razpravlja z ustreznimi zainteresiranimi stranmi z namenom izboljšanja kakovosti in doslednosti teh povratnih informacij; ugotavlja, da so te povratne informacije lahko izhodišče za iskanje virov informacij in nasvetov o nebančnem financiranju;

27.  ugotavlja, da so bonitetne ocene pomemben in včasih odločilen element pri odločitvah o naložbah; opozarja, da imajo nekatere države članice vzpostavljene interne bonitetne sisteme, ki jih upravljajo nacionalne centralne banke za ocenjevanje upravičenosti zavarovanj in ki MSP omogočajo pridobitev ocene njihove kreditne sposobnosti; poziva Komisijo, ECB in nacionalne centralne banke, naj dodatno preučijo, ali in kako se lahko ti sistemi uporabijo kot pomoč MSP pri dostopanju na kapitalske trge;

28.  poziva Komisijo in organ EBA, naj zagotovita več smernic glede izvajanja veljavne ureditve o restrukturirani izpostavljenosti; poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka veljavne ureditve o restrukturiranju za slaba posojila, opozarja, da slaba posojila v bilancah stanja bank otežujejo zagotavljanje novih posojil, zlasti za MSP; poudarja, da bi uvedba omejitve de minimis za manjše kršitve pomagala preprečevati nepotrebni in neupravičeni padec kreditne sposobnosti MSP; je seznanjen s potekajočimi posvetovanji Baselskega odbora za bančni nadzor (BCBS) v zvezi z opredelitvami slabih posojil in restrukturiranja;

29.  ugotavlja, da bi se z omejevanjem nakupa državnih obveznic s strani bank ali večjim tehtanjem teh obveznic povečali stroški kreditov in konkurenčna vrzel v EU, razen če to poteka pod določenimi pogoji;

30.  pozdravlja ukrepe, ki jih je 10. marca 2016 sprejela ECB, in zlasti nov sklop štirih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO II), ki bodo spodbudili posojila bank realnemu sektorju; poudarja, da same denarne politike ne bi zadostovale za spodbujanje rasti in naložb ter da jih morajo spremljati ustrezne fiskalne politike in strukturne reforme;

31.  poudarja, da so javne institucije pomembna nadomestna možnost zasebnemu bančništvu kot viru financiranja za MSP;

32.  poziva Komisijo, naj preuči sorazmernost pri predčasnem odplačilu posojil v vsej EU, kot sta določitev omejitve stroškov za MSP in večja preglednost v pogodbah z MSP;

Nebančni viri financiranja MSP

33.  poziva države članice, naj spodbujajo kulturo prevzemanja tveganja in kapitalskega trga; ponovno poudarja, da finančno izobraževanje za MSP ni samo ključnega pomena za povečanje bančnih posojil, temveč tudi za razširitev uporabe in sprejemanja rešitev kapitalskega trga ter spodbujanje žensk in mladih, naj odprejo in razširijo svoja podjetja, saj omogoča boljšo oceno stroškov, koristi in s tem povezanih tveganj; poudarja pomen jasnih zahtev glede finančnih informacij; spodbuja države članice, naj v preduniverzitetne in univerzitetne učne načrte vključijo osnovna načela finančnega izobraževanja in poslovne etike ter tako spodbudijo mlade k udejstvovanju v dejavnostih MSP; poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo finančno pismenost MSP in njihov dostop do finančnih spretnosti in znanja ter zagotovijo izmenjavo dobre prakse; poudarja pa, da v zvezi s tem odgovornost nosijo tudi sama MSP;

34.  poudarja koristi zakupa za MSP zaradi sprostitve kapitala podjetja za dodatne naložbe in trajnostno rast;

35.  ugotavlja, da unija kapitalskih trgov predstavlja priložnost za zapolnitev regulativnih vrzeli v sedanjem okviru in uskladitev čezmejne ureditve; poudarja, da razmere, v katerih posojanje bank ne izpolnjuje finančnih in poslovnih potreb MSP, ustvarjajo kapitalsko luknjo; opozarja, da morajo razvoj unije kapitalskih trgov in bančne unije spremljati ponavljajoča se prizadevanja glede približevanja procesov in postopkov EU ter ovrednotenja obstoječega finančnega regulativnega okvira, zlasti njegovih učinkov na MSP ter splošno makrofinančno in makroekonomsko stabilnost; poudarja, da je treba pri tem ovrednotenju zaradi praktičnosti uvedenih ukrepov upoštevati priporočila; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezen in prilagojen regulativni okvir za izdajatelje finančnih sredstev MSP, ki zanje ne bo obremenjujoč in bo tudi pridobil zaupanje vlagateljev; meni, da bi morali v celoviti in dobro oblikovani uniji kapitalskih trgov vsi udeleženci na trgu z enakimi pomembnimi značilnostmi upoštevati enoten sklop pravil, imeti enak dostop do sklopa finančnih instrumentov ali storitev ter biti deležni enake obravnave, kadar so dejavni na trgu; pozdravlja akcijski načrt Komisije za unijo kapitalskih trgov, katerega cilj je zagotoviti lažji dostop MSP do bolj raznolikih možnosti financiranja; poudarja, da bi se morali modeli bančnega in kapitalskega financiranja medsebojno dopolnjevati;

36.  želi spomniti na znatne stroške dostopanja do kapitalskih trgov, kot so dolžniški in lastniški trgi, ki jih nosijo MSP; poudarja, da bi potrebovali sorazmerno ureditev z manj zapletenimi in težavnimi zahtevami za MSP glede razkrivanja in kotacije na borzi, da bi se izognili podvajanju in zmanjšali stroške njihovega dostopanja na kapitalske trge, ne da bi to ogrožalo zaščito vlagateljev ali sistemsko finančno slabilnost; je seznanjen z uvedbo ureditve minimalnega razkritja za MSP v predlogu Komisije za novo uredbo o prospektu, o kateri trenutno potekajo razprave; ugotavlja, da regulacija ne bi smela ustvarjati previsokih ovir, na primer pri prehajanju iz ene velikostne kategorije v drugo ali med podjetji, ki kotirajo na borzi, in tistimi, ki ne; zato meni, da bi moral imeti prednost postopni pristop, pri katerem bi se regulativne zahteve postopno povečevale; v zvezi s tem opozarja na zagonske trge MSP, ki jih predvideva direktiva MiFID II, ter poziva k čimprejšnjemu izvajanju tega instrumenta;

37.  poudarja pomen preglednosti, standardizacije in javnega dostopa informacij o financiranju MSP za banke, vlagatelje, nadzornike in druge deležnike, da bodo razumeli profil tveganja in se informirano odločali ter zmanjšali stroške financiranja; meni, da bi v ta namen lahko ustanovili evropsko podatkovno bazo, v kateri bi bile zbrane informacije o poslovnih strategijah in finančnih potrebah MSP, v katero bi lahko prostovoljno vnesli svoje podatke in jih posodabljali; poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi enotne identifikacijske številke za MSP; opozarja na možnosti, ki jih ponujajo strukture, ki povezujejo banke in nebančne akterje, da se zagotovi podpora MSP; pozdravlja strategijo informiranja Komisije o MSP, zlasti opredelitvi najpomembnejših zmogljivosti za podporo in svetovanje za MSP pri iskanju alternativnega financiranja v vsaki državi članici in spodbujanje najboljših praks na ravni EU ter preučitev možnosti za podporo vseevropskih informacijskih sistemov povezovanja MSP in ponudnikov alternativnega financiranja;

38.  opozarja, da so računovodski standardi ključni, ker določajo način za predložitev informacij nadzornikom in vlagateljem ter ker se upravno breme, ki ga nosijo podjetja, razlikuje glede na računovodske standarde, ki se uporabljajo; je seznanjen s tekočimi razpravami o primernosti oblikovanja posebnih skupnih računovodskih standardov za MSP ter z zanimanjem pričakuje nadaljnja razmišljanja o tem vprašanju;

39.  poudarja potencial nove inovativne finančne tehnologije (FinTech) za boljše povezovanje MSP in potencialnih vlagateljev; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo razvoj pobud, povezanih s tehnologijo FinTech, preučijo potencialna tveganja in potrebo po primernem harmoniziranem regulativnem okviru EU, ki ne bi oviral inovacij;

40.  poudarja, da je treba prek platform posojil spodbujati inovacije; spodbuja banke, naj na uporabo takih inovativnih tehnologij gledajo kot na priložnost; poudarja, da alternativni viri financiranja ponujajo rešitve zlasti za zagonska podjetja, podjetnice in inovativne MSP; poziva Komisijo, naj preuči potrebo po harmoniziranem okviru EU za alternativne vire financiranja in potencial zanj, da bi se povečala razpoložljivost takšne vrste financiranja za MSP v vsej EU; opozarja, da bo sistem učinkovit le, če bodo MSP in posojilodajalci v celoti poznali morebitna tveganja/priložnosti, povezane z mehanizmom financiranja; ugotavlja, da so veljavni zakoni in druga pravila o množičnem financiranju v posameznih državah članicah zelo različni ter očitno ne spodbujajo čezmejnih dejavnosti; pozdravlja oceno Komisije o obstoječem okviru za množično financiranje; podpira pristop stalnega spremljanja trga in spremljanja razvoja zakonodaje ter spodbujanja boljše usklajenosti regulativnih pristopov, izmenjave najboljših praks in omogočanja čezmejnih naložb; hkrati poziva, naj množično financiranje in vzajemna posojila ne bodo prekomerno zakonsko urejena, saj bi to oviralo njihov razvoj; poziva Komisijo, naj spodbuja nove platforme za financiranje zasebnega kapitala, kot so vmesno financiranje in poslovni angeli; poziva Komisijo, naj spodbuja varna posojila podjetjem s strani fizičnih oseb prek vzajemnih posojil ali obveznic za male vlagatelje; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo te nove oblike financiranja popolnoma skladne z ustrezno davčno in finančno zakonodajo, da ne bi postale orodje za izogibanje davkom ali finančno nepreglednost; poudarja, da je treba pregledati veljavno zakonodajo na tem področju;

41.  je seznanjen s predlogi Komisije o okviru za preprosto, pregledno in standardizirano listinjenje in kalibracijo bonitetnih zahtev za banke; ugotavlja, da so z listinjenjem MSP lahko povezana tako tveganja kot koristi; je seznanjen z možnim vplivom teh predlogov na posojila bank MSP in naložb v ta podjetja; poudarja potrebo po preglednosti v zvezi s povezanimi tveganji in potrebo po prispevanju k stabilnosti finančnega sistema;

42.  ugotavlja, da heterogenost nacionalne insolvenčne zakonodaje in s tem povezana pravna negotovost pomenita eno od ovir za čezmejne naložbe v MSP in zagonska podjetja; meni, da bi poenostavljena in usklajena pravila na tem področju podprla zagonska podjetja, mikropodjetja in MSP ter izboljšala poslovno okolje EU; zato pozdravlja odločitev Komisije, da bo to vprašanje obravnavala v okviru zakonodajnega predloga, kot je navedeno v Akcijskem načrtu o oblikovanju unije kapitalskih trgov, in z zanimanjem pričakuje ta prihodnji predlog; meni, da bi morala Komisija preučiti različne možnosti za uvedbo insolvenčnega okvira EU ter izdati priporočila za države članice, tako da lahko sprejmejo ali izvajajo zakonodajo za učinkovite in pregledne ureditve na področju insolventnosti in pravočasno prestrukturiranje ter za odpravo upravnih in regulativnih bremen za MSP, kot je navedeno v priporočilih za posamezne države;

43.  poudarja potencial financiranja s tveganim in rizičnim kapitalom, zlasti za zagonska podjetja, ki ne kotirajo na borzi, in inovativna MSP; ugotavlja, da ti trgi v EU niso dovolj razviti; pozdravlja pobudo Komisije, da pregleda zakonodajo EuVECA in EuSEF; poleg tega poudarja, da mora Komisija v celotnem sektorju evropskih investicijskih skladov nujno obravnavati razdrobljenost ob nacionalnih mejah;

44.  poudarja vpliv oblikovanja davčnih struktur za dohodke pravnih in fizičnih oseb ter morebitnih davčnih olajšav na zmožnost notranjega financiranja MSP; opozarja na dejstvo, da se v številnih državah članicah obdavčitev MSP in nekaterih multinacionalnih podjetij močno razlikuje, kar negativno vpliva na konkurenčnost MSP in znatno zmanjšuje učinkovitost financiranja MSP iz različnih virov; poudarja, da je zaradi nepoštenih davčnih praks, ki jih izvajajo nekatere multinacionalke, obdavčitev MSP do 30 % višja, kot bi bila v primeru poštenih davčnih praks, kar posledično vpliva na njihovo zmožnost notranjega financiranja; v zvezi s tem pozdravlja sveženj ukrepov Komisije proti izogibanju davkom, da bi se dosegel enostavnejši, učinkovitejši in bolj pošten davčni sistem v EU; poudarja, da bi si morale države članice prizadevati za pošten, učinkovit in pregleden davčni sistem, ki privablja finančna sredstva ter naložbe, da bi se ustvarile boljše možnosti za zagon in rast MSP; poudarja potrebo po uvedbi finančnih izjem za MSP, predvsem v njihovi začetni fazi, da bi si lahko zagotovila dovolj sredstev za naslednja obdobja svojega življenjskega cikla; poudarja, da je treba v okviru politike obdavčevanja zmanjšati skupno davčno obremenitev ter znižati davke za delo in podjetja; poudarja, kako pomembno je obravnavati vrzel med olajšavami za financiranje dolga in kapitala;

45.  poudarja, da je neposredna državna pomoč, ki ne izkrivlja koristi konkurence, včasih potrebna za zagotovitev potrebnih sredstev za zagonska podjetja, mikropodjetja in MSP, zlasti kadar socialno-ekonomske razmere ne omogočajo drugačnega dostopa do finančnih sredstev; poudarja pomen preglednosti javnih sistemov in državne pomoči, ki podpirajo naložbe v MSP, ter pojava novih institucij za financiranje in naložbe;

46.  poziva države članice, naj preučijo in upoštevajo izkušnje s švicarskim WIR, ki je bil uveden leta 1934 in temelji na združenju za izvajanje kreditnih plačil med MSP, glede na to, da WIR uspešno deluje kot makroekonomski stabilizator v časih večjih kriz na področju kreditov ali likvidnosti;

47.  poziva Komisijo, naj pripravi letno poročilo za Evropski parlament, v katerem bo opisala stanje pobud za izvajanje, in njihov vpliv na izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP v Evropi; poziva Komisijo, naj v poročilo vključi svojo oceno strateške usmeritve in po potrebi spremembe, ki jih priporoča;

48.  poziva Komisijo, naj pri obstoječih instrumentih, kot so strukturni skladi ter drugi ustrezni programi, pregleda, ali je njihova finančna podpora primerna za MSP glede na zastavljene cilje in, če je primerno, ali blažijo učinek krize na MSP;

49.  priznava, da so mikro-, mala in srednja podjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju vse pomembnejša za naložbe, rast, inovacije in zaposlovanje, imajo pa tudi osrednjo vlogo pri ohranjanju in spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti;

50.  poudarja, da so že oktobra 2013 rezultati raziskave Evropske komisije o dostopu kulturnega in ustvarjalnega sektorja do financiranja pokazali, da imajo podjetja, ki delujejo na tem področju, velike težave pri dostopanju do kreditov in finančni primanjkljaj, ki znaša med 8 in 13,3 milijarde eurov;

51.  poudarja, da je bilo po podatkih Eurostata leta 2014 v kulturnem in ustvarjalnem sektorju zaposlene 2,9 % delovne sile EU, torej 6,3 milijona ljudi, kar je primerljivo z deležem delovne sile v bančnem in zavarovalniškem sektorju; poleg tega poudarja, da kulturni in ustvarjalni sektor predstavljata skoraj 4,5 % evropskega gospodarstva, skoraj 1,4 milijona malih in srednjih podjetij v tem sektorju pa ustvarja in širi ustvarjalne vsebine po vsej Evropi; zaposlenost v kulturnem in ustvarjalnem sektorju se od leta 2008 nenehno povečuje, tako da je ta sektor med najhitreje rastočimi sektorji evropskega gospodarstva in ustvari približno 4,2 % skupnega BDP Evropske unije;

52.  priznava, da so kultura in inovacije odločilni dejavniki pri pomoči regijam, da pritegnejo naložbe; poudarja dejstvo, da se delovna mesta v kulturnem in ustvarjalnem sektorju najverjetneje ne bodo prenesla v tujino, saj so vezana na specifične kulturne in zgodovinske kompetence, ki tudi prispevajo k varstvu širokega nabora tradicionalnih umetnosti in obrti; poudarja, da je pomembno podpirati MSP, ki delujejo v manjšinskih jezikih ali tistih, ki se manj uporabljajo, za zaščito in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti v Evropi, ter podpirati zagonske projekte mladih, ki se ukvarjajo s kulturno zaščito in dediščino;

53.  poleg tega poudarja, da bo nadaljnje spodbujanje in vlaganje v kulturni in ustvarjalni sektor prispevalo k ustvarjanju delovnih mest in zmanjšanju stopnje brezposelnosti med mladimi, saj veliko število mladih študira na tem področju; ugotavlja, da po podatkih nedavne študije kulturni in ustvarjalni sektor zaposlujeta več mladih med 15. in 29. letom kot katerikoli drug gospodarski sektor (19,1 % vseh zaposlitev v kulturnem in ustvarjalnem sektorju v primerjavi z 18,6 % v preostalem gospodarstvu)(19); spodbuja države članice, naj okrepijo razvoj kulturnih in ustvarjalnih kompetenc ter ustanavljanje omrežij za razvoj poslovnih veščin med sistemi izobraževanja in usposabljanja, ustvarjalnimi podjetji ter kulturnimi in umetniškimi ustanovami, da bi tako spodbudili interdisciplinaren pristop; spodbuja EU in države članice, naj razširijo rešitve za spodbujanje razvijanja nadarjenosti in veščin v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, na primer z načrtovanjem inovativnih in prilagodljivih subvencij za podporo ustvarjalnosti, inovacij ter razvijanja nadarjenosti;

54.  poudarja, da imajo v skladu z raziskavo, ki jo je leta 2013 opravila Komisija, ovire pri dostopu do financiranja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju zelo posebne značilnosti, ker imajo več težav pri pridobivanju kapitala in naložb zaradi omejene zbirke podatkov, pomanjkanja zlahka dostopnih informacij o virih financiranja, pomanjkanja poslovnih veščin, odvisnosti od javne naložbene sheme, in pomanjkanja zadostnih informacij, ki izhajajo iz težav pri ocenjevanju tveganj in vrednotenju nematerialnega premoženja, kot so pravice intelektualne lastnine;

55.  zato se zaveda, da bi bilo treba za boljši dostop do finančnih sredstev v tem sektorju razviti potrebne rešitve, prilagojene sektorju, za dostop do financiranja, zlasti strokovno znanje pri oceni specifičnih tveganj, ki izhajajo iz dejstva, da teh dejavnosti ni mogoče zavarovati z materialnim premoženjem in da so odvisne od nematerialnih sredstev ter negotovosti tržnega povpraševanja v času digitalnih sprememb; ugotavlja, da je tovrstno strokovno znanje potrebno tako v mikro-, malih in srednjih podjetjih kot v finančnih institucijah; poudarja, da je mogoče pravice intelektualne lastnine sprejeti kot zavarovanje; poudarja pomen določb harmoniziranega zakonodajnega okvira v zvezi z davki in intelektualno lastnino v EU, ki bi lahko pripomogle k privabljanju naložb in finančnih sredstev za kulturna in ustvarjalna MSP;

56.  pozdravlja začetek uporabe jamstvenega instrumenta v okviru programa Ustvarjalna Evropa kljub veliki zamudi, saj je to eno ključnih sredstev za odzivanje na nujno potrebni dostop do posojil za inovativne in trajnostne projekte v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih in vključuje mikropodjetja, MSP, manjše neprofitne organizacije in nevladne organizacije, ter je eno od ključnih sredstev za zagotavljanje poštenega prihodka ustvarjalcev; pozdravlja pobudo integrirane sheme usposabljanja jamstvenega instrumenta, ki je na voljo bankirjem in finančnim posrednikom; odločno priporoča, da se potrebni ukrepi uvedejo v letu 2016, kot je navedeno v izvirnem predlogu Komisije; opozarja, da naj bi vrzel v financiranju pričakovano presegla milijardo EUR na leto v skladu s predhodno oceno Komisije in da je ta vrzel znesek izgubljenih naložb, saj podjetja s premišljenimi poslovnimi strategijami in dobrimi profili tveganja ne dobijo posojil ali pa zanje sploh ne zaprosijo, saj nimajo dovolj materialnega premoženja;

57.  pozdravlja novo poročilo, ki ga je objavila strokovna skupina držav članic EU o dostopu do financiranja za ustvarjalni in kulturni sektor in je nastalo z odprto metodo koordinacije, ter poudarja, da bi morala Komisija uresničiti navedena priporočila in tako pripraviti bolj učinkovite in inovativne instrumente ter olajšati dostop do financiranja;

o
o   o

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 24, 22.1.2016, str. 2.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0069.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0200.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0063.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0268.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0004.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0006.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0290.
(10) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+CRE+20160413+ITEM-024+DOC+XML+V0//SL.
(11) UL C 19, 22.1.2014, str. 4.
(12) UL L 48, 23.2.2011, str. 1.
(13) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.
(14) https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/other/art2_mb201407_pp79-97en.pdf
(15) EBA/OP/2016/04, 23.3.2016.
(16) Letno poročilo Komisije o evropskih MSP 2014/2015.
(17) Raziskava ECB o dostopu do financiranja za podjetja v euroobmočju - april–september 2015.
(18) Raziskava ECB o dostopu do financiranja za podjetja v euroobmočju - april–september 2015.
(19) Cultural times - the first global map of cultural and creative industries, december 2015 (Kulturni čas – prva svetovna predstavitev kulturne in ustvarjalne industrije).


Kako najbolje izkoristiti zmožnost malih in srednjih podjetij (MSP) za ustvarjanje novih delovnih mest?
PDF 397kWORD 69k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o tem, kako najbolje izkoristiti potencial ustvarjanja novih delovnih mest v malih in srednjih podjetjih (MSP) (2015/2320(INI))
P8_TA(2016)0359A8-0248/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 173 in 49,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom »Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast« (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju Akta za mala podjetja (COM(2008)0394),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o ustreznosti in uspešnosti predpisov EU (COM(2013)0685),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za podjetništvo do leta 2020,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom »Akcijski načrt za boljši dostop do finančnih sredstev za MSP« (COM(2011)0870),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom »K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti« (COM(2012)0173),

–  ob upoštevanju evropskega investicijskega načrta,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2012 o okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do financiranja za mala in srednja podjetja(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 z naslovom »Kako lahko Evropska unija prispeva k oblikovanju ugodnega okolja za podjetja, poslovne dejavnosti in zagonska podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest?«(3),

–  ob upoštevanju direktive o zamudah pri plačilih (Direktiva 2011/7/EU),

–  ob upoštevanju programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI),

–  ob upoštevanju programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020,

–  ob upoštevanju programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2014 o postopku posvetovanja Top-10 in zmanjšanju bremena zakonodaje EU za MSP(4),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom »Zmanjšanje upravnega bremena za MSP – Prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij« (COM(2011)0803),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o malih in srednjih podjetjih 2013/2014 – Delna in krhka oživitev,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz januarja 2013 z naslovom »Born Global: The potential of job creation in new international businesses« (Globalni od ustanovitve: potencial za ustvarjanje novih delovnih mest v novih mednarodnih podjetjih),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2013 z naslovom »Public policy and support for restructuring in SMEs« (Javna politika in podpora za prestrukturiranje v malih in srednjih podjetij),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda za leto 2016 z naslovom »ERM annual report 2015: Job creation in SMEs« (Letno poročilo ERM za leto 2015: ustvarjanje delovnih mest v malih in srednjih podjetjih),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda za leto 2012 z naslovom »Public measures to support self-employment and job creation in one-person and micro enterprises« (Javni ukrepi za spodbuditev samozaposlovanja in ustvarjanja delovnih mest v podjetjih, ki zaposlujejo eno osebo, in mikro podjetjih),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2011 z naslovom »SMEs in the crisis: Employment, industrial relations and local partnership« (mala in srednja podjetja v krizi: zaposlovanje, odnosi med delodajalci in delojemalci ter lokalna partnerstva),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2011 z naslovom »Employee representation at establishment level in Europe« (Zastopanost delavcev na ravni obrata v Evropi),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2014 z naslovom »Social dialogue in micro and small companies« (socialni dialog v mikro in malih podjetjih),

–  ob upoštevanju raziskave Evropske komisije iz leta 2015 o dostopu do financiranja za podjetja (SAFE),

–  ob upoštevanju letnega poročila Komisije o evropskih malih in srednjih podjetjih 2014/2015 – MSP spet zaposlujejo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 o malih in srednjih podjetjih (MSP): konkurenčnost in poslovne priložnosti(7),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije št. 2003/361/ES o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij,

–  ob upoštevanju raziskave Eurobarometer iz leta 2015 o internacionalizaciji malih in srednjih podjetij,

–  ob upoštevanju študije OECD iz leta 2015 z naslovom »Financing SMEs and Entrepreneurs 2015 - An OECD Scoreboard« (Financiranje malih in srednjih podjetij ter podjetnikov v letu 2015 – pregled stanja OECD),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A8-0248/2016),

A.  ker mala in srednja podjetja (v letu 2014 je bilo v EU-28 dejavnih 22,3 milijona(8)) ustvarijo več delovnih mest kot druga zasebna podjetja in zagotavljajo približno dve tretjini vseh delovnih mest v zasebnem sektorju EU, in ker podjetniki ter mala in srednja podjetja pomembno prispevajo k družbeno-gospodarski rasti ter razvoju EU; poudarja, da podpora malim in srednjim podjetjem pomaga zmanjševati stopnjo evropske brezposelnosti in brezposelnosti mladih, ki znašata 8,9 % oziroma 19,4 %(9); ker število brezposelnih s približno 23 milijoni v letu 2015 ostaja višje kot kadar koli prej;

B.  ker so mala in srednja podjetja v letu 2014 z 71 % v nefinančnem sektorju gospodarstva močno prispevala k rasti zaposlovanja;

C.  ker na ustvarjanje delovnih mest v malih in srednjih podjetjih vplivajo številni notranji in zunanji dejavniki, pri čemer so pri slednjih bistveni pogoji obvladljiva konkurenca (tudi konkurenca multinacionalnih podjetij ter sive ekonomije), obvladljivo upravno breme in skupni proizvodni stroški ter dostop do finančnih sredstev in razpoložljivost usposobljenih delavcev;

D.  ker zadnje raziskave Eurofounda kažejo, da so mala in srednja podjetja, ki ustvarjajo delovna mesta, pogosto mlada, inovativna, mednarodno dejavna, s sedežem v urbanih območjih in jih vodijo usposobljeni upravljavci ter imajo obsežne strategije za rast in naložbe;

E.  ker so mala in srednja podjetja pomembna za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, prispevajo pa tudi k pametnejši ter bolj trajnostni in vključujoči rasti; ker je sektor MSP pomemben na regionalni ravni in zlasti na podeželju;

F.  ker se 90 % svetovne rasti ustvari zunaj EU, kjer pa je mednarodno dejavnih le 13 % malih in srednjih podjetij;

G.  ker imajo mala in srednja podjetja v EU različne značilnosti, na primer glede velikosti in vpliva na nacionalna gospodarstva; ker so te razlike posledice zgodovinskih razlogov;

H.  ker v EU primanjkuje znanj in spretnosti, med njimi so tudi razlike, poteka pa tudi njihov odliv v druge države članice, zlasti iz držav članic, ki so v EU vstopile po letu 2004, in držav krize euroobmočja, kar ustvarja periferne regije s pomanjkanjem kvalificiranih delavcev zaradi bega možganov;

I.  ker v EU kljub pravilom notranjega trga ostajajo pomembne razlike glede regulativnih okvirov za mala in srednja podjetja, zlasti v zvezi s pravno varnostjo glede prihodnjega razvoja in splošne kakovosti pravnih predpisov;

J.  ker predstavniki malih in srednjih podjetij poudarjajo, da so visoki stroški dela bistvena ovira za ustvarjanje novih delovnih mest in pričakujejo njihovo zmanjšanje, saj so stroški dela najvišji prav v čezmerno reguliranih in birokratiziranih sistemih;

K.  ker je malim in srednjim podjetjem zaradi njihove manjše strukture težje upoštevati predpise kot večjim podjetjem;

L.  ker zastopanost delavcev in socialni dialog v malih in srednjih podjetjih nista tako razširjena kot v večjih podjetjih in so si sindikati v nekaterih državah zadali prednostno nalogo, da povečajo zastopanost delavcev v malih in srednjih podjetjih, na primer s spodbujanjem ustanavljanja svetov delavcev v njih(10);

M.  ker socialno in solidarnostno gospodarstvo zagotavlja zaposlitev za več kot 14 milijonov ljudi, kar predstavlja približno 6,5 % delavcev v EU; ker je v Evropski uniji 2 milijona socialnih in solidarnostnih podjetij, kar predstavlja 10 % podjetij v Uniji; ker so se socialna podjetja izkazala za odporna med gospodarsko krizo;

N.  ker so mala in srednja podjetja v gospodarski krizi bolj odporna v smislu izgube delovnih mest ter so se zlasti zadruge v industriji in storitvenem sektorju po krizi leta 2008 izkazale za bolj odporne kot druga podjetja v istih sektorjih;

O.  ker se je prenos podjetij na zaposlene v obliki zadruge zaradi visoke stopnje preživetja teh podjetij izkazal kot ustrezen način prenosa podjetij(11);

P.  ker je še vedno preveč delovnih mest nezasedenih zaradi nizke mobilnosti delavcev in neustreznosti nekaterih sistemov izobraževanja in usposabljanja glede na razmere na trgu dela;

Q.  ker je zeleni sektor med recesijo ustvaril največ neto delovnih mest v Evropi ter ker mala in srednja podjetja, ki načrtujejo dolgoročno delovanje v zelenem gospodarstvu, ustvarjajo delovna mesta, ki so bolj odporna na zunanje dejavnike globaliziranega gospodarstva(12);

R.  ker je na splošno težko pridobiti podatke o pogodbenih dogovorih in organizaciji dela v malih in srednjih podjetjih;

S.  ker so po navedbah Eurofounda pogoji dela in delovni čas v številnih državah v malih in srednjih podjetjih pogosto bolj prožni in neformalno zastavljeni kot v večjih podjetjih; ker je prvotni učinek krize očitno povečal obstoječo „notranjo„ prožnost, saj organizacije skušajo obvladati spremembe zunanjih okoliščin in zahtev;

T.  ker ECB navaja, da so se zaradi državne dolžniške krize zvišali stroški financiranja bank v državah euroobmočja, ki so v krizi, in se nato prenesli na mala in srednja podjetja v obliki višjih obrestnih mer ali nižjih posojil;

U.  ker bi morali proračun EU uporabiti za spodbujanje dolgoročnega kakovostnega in kvalificiranega zaposlovanja ter potenciala malih in srednjih podjetij za ustvarjanje dostojnih in trajnostnih delovnih mest;

V.  ker je dostop do finančnih sredstev še vedno med glavnimi ovirami pri ustanavljanju in rasti malih in srednjih podjetij, zlasti podjetij socialnega gospodarstva, med drugim zaradi premalo raznolikega izbora lastniških instrumentov in tveganega kapitala v Uniji, kar je potrebno za rast podjetja;

W.  ker podjetnike v nekaterih družbah zaradi zgodovinskih razlogov dojemajo bolj negativno, kar se v nekaterih primerih kaže tudi tako, da vlade zapostavljajo sektor malih in srednjih podjetij – če to na primer primerjamo z ugodnim okoljem, ki je v teh državah na voljo za tuje naložbe, zlasti multinacionalnih podjetij;

X.  ker dejstvo, da za multinacionalna podjetja ter mala in srednja podjetja ne veljajo enaki konkurenčni pogoji, izvira tudi iz prakse, da se dobički prenesejo v države, ki veljajo za davčne oaze;

Y.  ker študije Komisije ne zajemajo podrobne ocene morebitnega vpliva prihodnjega čezatlantskega sporazuma o partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) na mala in srednja podjetja v različnih državah članicah;

Potencial za ustvarjanje novih delovnih mest in usposobljena delovna sila

1.  spominja, da je skoraj 99 % evropskih podjetij malih in srednjih podjetij, ki so zato temelj gospodarstva EU;

2.  meni, da morajo države članice in Komisija, če želijo malim in srednjim podjetjem zagotoviti boljše pogoje za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, obravnavati naslednje probleme, ki so v različnih državah članicah regijah različno pomembni: pomanjkanje spretnosti, nezadostno predvidevanje prihodnjih potreb po spretnostih, neskladje med ponudbo spretnosti ter povpraševanjem po njih, beg možganov, nepotrebna regulativna bremena in regulativna negotovost na vse področjih, nezadosten dialog med deležniki na trgu dela, omejen dostop do financiranja in javnih naročil, slabe inovacijske zmogljivosti in slab dostop do novih tehnologij, nezadostna podpora za MSP v politikah javnih naložb, siva ekonomija in goljufije, pa tudi boljši položaj multinacionalnih podjetij;

3.  meni, da bi odprava opisanih strukturnih težav med drugim pripomogla k bolj pošteni konkurenci ter razširitvi davčne osnove in prispevkov za socialno varnost na večje število gospodarskih subjektov, kar bi omogočilo državam članicam, da financirajo politike, ugodne za ustvarjanje delovnih mest, zlasti za MSP, hkrati pa bi zagotovile pošteno konkurenco med državami članicami in pravičnejše tržne pogoje;

4.  poudarja, da je potrebno regulativno okolje, ki bo hkrati spodbujalo naložbe ter trajnostno rast in kakovostna delovna mesta;

5.  ugotavlja, da med drugim stroški dela, kot del poslovne dejavnosti, vplivajo na potencial malih in srednjih podjetij za ustvarjanje novih delovnih mest in lahko vplivajo na konkurenčnost; zato poudarja, da bi bilo treba davčno obremenitev preusmeriti z dela na druge davčne vire, ki manj škodijo zaposlovanju in rasti, obenem pa zagotoviti ustrezno raven socialnega varstva;

6.  poudarja, da je treba doseči visoko raven zaščite delavcev in da zniževanje stroškov dela s krčenjem zaščite delavcev ne bi smelo biti sredstvo za reševanje brezposelnosti; poleg tega opozarja, da bi lahko zmanjševanje pravic in plač delavcev vodilo v večji odliv spretnosti ter bi lahko ogrozilo varnost delovnih mest, saj bi malim in srednjim podjetjem začelo primanjkovati usposobljenih delavcev, hkrati pa bi se v Evropi ustvarila prekarnost; meni, da povečana prožnost trga dela ne bi smela privesti do zmanjšanja zaščite delavcev, saj ne krepi potenciala malih in srednjih podjetij za ustvarjanje delovnih mest;

7.  meni, da nepotrebna akademizacija posameznih poklicev ne bo rešila problema pomanjkanja spretnosti v malih in srednjih podjetjih; je prepričan, da bi morali zagotoviti večjo javno podporo poklicnemu izobraževanju in usposabljanju, zlasti dualnim sistemom, ki delujejo v sodelovanju z malimi in srednjimi podjetji; poudarja, da je dualni sistem izobraževanja in usposabljanja pomemben instrument za zmanjšanje brezposelnosti mladih, in poziva k podpori za mala in srednja podjetja, ki mlade usposabljajo v kvalificirane delavce in tako bistveno prispevajo k njihovemu vključevanju na trg dela in v družbo; poudarja, da dualnega izobraževalnega sistema v eni državi članici ni mogoče slepo kopirati v drugi;

8.  poziva države članice, naj spodbujajo razvoj močne podjetniške kulture z vključevanjem podjetniških in poslovodnih spretnosti v izobraževanje in usposabljanje;

9.  meni, da bi morale države članice spodbujati programe vajeništva v malih in srednjih podjetjih, tudi z davčnimi in finančnimi spodbudami ter s kakovostnimi okviri, ki vključujejo ustrezno zdravstveno varstvo in varnost; opozarja, da je povpraševanje malih in srednjih podjetij po spretnostih zelo specifično: v zvezi s tem je tudi treba spodbujati programe dualnega izobraževanja ter kombinacijo izobraževanja in pripravništev, saj imajo pomembno gospodarsko in družbeno vlogo kot instrumenti za spodbujanje enakih možnosti za vse državljane;

10.  poziva države članice, naj vzpostavijo oblike sodelovanja, v katerih bodo vključene vse ravni upravljanja, podjetja (tudi podjetja, povezana s socialnim gospodarstvom), sindikati, izobraževalne ustanove in drugi deležniki, da bi prilagodili sisteme izobraževanja in usposabljanja za odpravo neskladja med spretnostmi/kvalifikacijami ter potrebami na trgu dela, predvsem potrebami malih in srednjih podjetij; poziva k spodbujanju bolj neformalnega usposabljanja, vključno z usposabljanjem na delovnem mestu in izmenjavo znanja med sodelavci;

11.  poudarja ključno vlogo podjetij, tudi malih in srednjih ter mikropodjetij, pri sodelovanju z oblikovalci politik in socialnimi partnerji pri reformi izobraževalnih sistemov in programov poklicnega usposabljanja v Evropi, glede metod poučevanja in priprave učnega načrta, da bi bolj poudarili razvoj delovnih znanj 21. stoletja, predvsem digitalnih spretnosti, kritičnega razmišljanja, reševanja težav in skupinskega dela; v zvezi s tem poudarja pomen praktičnih in življenjskih izkušenj;

12.  poudarja, da je pomembno odpraviti pomanjkanje strokovnega znanja, s čimer se srečujejo inovativna mala in srednja podjetja; meni, da mora Komisija dati poudarek spodbujanju ustreznega usposabljanja in izobraževanja, ki lahko pomaga odpraviti to pomanjkanje na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, kar je za inovativna mala in srednja podjetja bistvenega pomena;

13.  meni, da bi morale države članice zaradi usklajevanja ponudbe in povpraševanja na trgu dela uvesti reforme šolskih sistemov, pri katerih bi bilo treba upoštevati spremenjen socialni kontekst glede pomena poučevanja in učenja enega ali več jezikov ter tehnoloških inovacij;

14.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno usposabljanje in stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev in tako spodbujajo najsodobnejše metode poučevanja ter razvoj spretnosti in kompetenc 21. stoletja;

15.  poziva k sprejetju dodatnih ukrepov za vključevanje generacije, starejše od 50 let, na trg dela, v poslovanje, izobraževanje in usposabljanje, da bi preprečili dolgoročno brezposelnost in tveganje socialne izključenosti za to kategorijo delavcev in njihove družine;

16.  meni, da imajo mala in srednja podjetja pomembno vlogo pri ustvarjanju zelenih delovnih mest; spodbuja k dodatnim naložbam v potencial malih in srednjih podjetij, da okoljske izzive spremenijo v poslovne priložnosti;

17.  priznava vse večji pomen samozaposlovanja in mikropodjetij, ki so bistvenega pomena za krepitev inovacij in podjetništva; vendar je zaskrbljen zaradi vse pogostejšega navideznega samozaposlovanja v EU, saj v pozitivnem smislu ne prispeva k večjemu številu mikropodjetij, marveč povzroča prekarno zaposlovanje, vodi v neugodne delovne pogoje in zmanjšanje ali neobstoj socialne zaščite ter spodkopava ugled podjetništva ter številne ljudi postavlja v ranljiv položaj, s čimer ustvarja nove socialne probleme, s katerimi se je treba spopasti;

18.  poudarja, da je upravno breme zakonodaje nesorazmerno težko za samozaposlene in mikropodjetja v primerjavi z večjimi podjetji; v zvezi s tem meni, da morajo imeti vsi ukrepi glede navideznih samozaposlenih jasne cilje in ne smejo nalagati nobenih nepotrebnih upravnih bremen posameznikom;

19.  je zaskrbljen zaradi prekarnih delovnih razmer številnih samozaposlenih delavcev in naraščajoče ravni revščine med njimi; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo omrežja za sodelovanje mikro in malih podjetij v obliki zadrug (kot so zadruge posameznih proizvajalcev, zadruge delavcev v svobodnih poklicih, zadruge malih in srednjih podjetij ter zadruge za dejavnosti in zaposlovanje), saj ta omrežja znatno krepijo trajnost in zaposlitveni potencial njihovih sestavnih delov;

20.  je seznanjen z naložbenim načrtom za Evropo, ki je zasnovan za ustvarjanje novih delovnih mest ter spodbujanje inovacij in konkurenčnosti, ter upa, da bo evropski portal naložbenih projektov kot pregleden dinamični seznam naložbenih projektov v EU pomagal usmerjati vlagatelje k obstoječim priložnostim, tako da bi financirali mala in srednja podjetja in razvili zagonska podjetja, saj je to pomemben in trajen način za zmanjšanje brezposelnosti in spodbujanje dolgoročne kakovostne zaposlenosti; zato poziva, naj se različne kategorije z ustreznimi mejami vključijo v evropski portal naložbenih projektov, da bi malim in srednjim podjetjem ter zagonskim podjetjem omogočili izkoriščanje vseh ugodnosti delovanja tega portala;

21.  želi spomniti, da se je EU zavezala okrepiti svojo industrijsko bazo, saj si je zastavila cilj, da bo industrijska proizvodnja do leta 2020 predstavljala vsaj 20 % BDP, do leta 2030 pa 30 %; meni, da je to temeljni pogoj za učinkovito izboljšanje razmer na področju zaposlenosti v Evropi;

22.  poudarja vlogo v prihodnost usmerjene zakonodaje in poenostavitve postopkov v okviru hitrega razvoja izjemno inovativnega sektorja malih in srednjih podjetij z intenzivno uporabo znanja, pa tudi podjetij socialnega gospodarstva in zadružnega podjetništva, pri čemer je treba poudariti njegovo vlogo pri pametni specializaciji in upoštevati agendo EU za mesta in razmišljati tudi o Amsterdamskem paktu ter vlogi mreženja in krovnih struktur, kot je evropsko partnerstvo za inovacije;

23.  ugotavlja, da bi utegnila biti mala in srednja podjetja v tistih državah članicah, ki nimajo javnih investicijskih bank, v slabšem položaju v primerjavi s tistimi v državah, kjer delujejo investicijske banke v javni lasti, saj za zasebne bančne ustanove ugotavljanje javnega interesa ni prednostno vprašanje;

24.  poziva države članice, naj izvršujejo zakonodajo o enakem dostopu malih in srednjih podjetij do javnih naročil;

25.  poziva države članice, naj spodbujajo ustanavljanje in razvoj zadrug, saj so se med krizo izkazale za bolj odporne in v povprečju izgubljajo manj delovnih mest kot druga podjetja, poleg tega pa ustvarjajo kakovostna delovna mesta, ki se ne selijo; poziva EIB in Evropsko komisijo, naj Parlament obveščata o konkretnih ukrepih, ki so bili sprejeti za večji dostop do sredstev za zadruge in socialna podjetja;

26.  meni, da se politike EU in nacionalne politike ne bi smele osredotočati zgolj na mala in srednja ter zagonska podjetja in na ustvarjanje delovnih mest v malih in srednjih podjetjih ter poziva Komisijo in države članice, naj še naprej podpirajo prenose podjetij kot orodje za vzdrževanje obstoječih delovnih mest v malih in srednjih podjetjih, za katera obstaja tveganje zaprtja; poziva k spodbujanju prenosov podjetij na delavce v obliki zadruge kot primera uspešnega prenosa podjetja;

27.  poziva Komisijo, naj bolj pritegne države članice, lokalne in regionalne organe, visokošolske ustanove in ustanove za usposabljanje, združenja civilne družbe, podjetja, sindikate in finančne institucije, da bi spodbujali in dodobra izkoristili finančne vire EU (npr. Evropski sklad za strateške naložbe, Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja, Obzorje 2020 in Erasmus+) in tako pomagali premagovati težave pri dostopanju do informacij, svetovanja in finančnih sredstev, ki so še vedno ena od glavnih ovir za rast malih in srednjih podjetij in njihov potencial za ustvarjanje delovni mest; poudarja tudi pomen čezmejnih podpornih shem za mala in srednja podjetja v okviru evropske raziskovalne pobude EUREKA, da bi olajšali sodelovanje med malimi in srednjimi podjetij in raziskovalnimi ustanovami; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo usklajevanje različnih instrumentov financiranja za mala in srednja podjetja;

28.  glede tega poudarja, da so bili doslej usposabljanje in informacije v zvezi s temi možnostmi zanemarljivi glede na dejanske potrebe in mnogovrstne priložnosti, ki jih ta sredstva lahko ustvarijo;

29.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z nacionalnimi kontaktnimi točkami posebej za mala in srednja podjetja razvije prodorne in učinkovite oglaševalske kampanje o instrumentu „Hitra pot do inovacij“, ki je del programa Obzorje 2020;

30.  poziva mala in srednja podjetja (tudi mikropodjetja) ter lokalne in regionalne organe, naj v celoti izkoristijo obstoječe priložnosti za kombiniranje evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe, saj se omenjena instrumenta med seboj dopolnjujeta; priporoča kombinacijo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe v okviru tematskih in večdržavnih naložbenih platform ter poziva Komisijo in skupino Evropske investicijske banke, naj okrepita svoja prizadevanja pri vzpostavitvi teh platform, da bi lahko spodbujali produkte skupine Evropske investicijske banke in izboljšali dostop malih in srednjih podjetij do financiranja;

31.  poudarja, da je treba povečati naložbe v raziskovanje, inovacije, kvalificirano usposabljanje in razvoj, da bi spodbudili kakovostno rast in potencial, ki ga imajo evropska mala in srednja podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest; poudarja, da je bilo iz sklopa za mala in srednja podjetja iz Evropskega sklada za strateške naložbe za podporo tem podjetjem namenjenih 75 milijard EUR; pozdravlja, da je bilo za odobrene projekte dosedanje izvajanje financiranja za ta podjetja v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe uspešno;

32.  poziva Komisijo, naj pri reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020 poišče način, kako v celoti nadomestiti sredstva, ki so bila odvzeta programu Obzorje 2020 v korist sklada EFSI, saj je ta ključen za gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem za MSP;

33.  pozdravlja prehod k uporabi finančnih instrumentov za podporo malim in srednjim podjetjem, a meni, da bi bilo treba ohraniti financiranje s subvencijami v primerih, ko so bistvenega in nujnega pomena za spodbujanje inovacij, razvoja in raziskav, ki so ključne za ustvarjanje delovnih mest in prihodno gospodarsko uspešnost Evrope;

34.  odločno poziva države članice in Komisijo v okviru celostnega pristopa k pomoči malim in srednjim podjetjem, naj do leta 2017 dosežejo znaten napredek pri nadaljnji poenostavitvi financiranja EU na področju uporabe, upravljanja in spremljanja/nadzora projektov, predvsem z uvedbo enotnega elektronskega postopka oddaje javnega naročila na ravni EU, popolne e-kohezije in enotne revizije, ki temelji na načelu tveganja, zmanjšanjem zahtev po podatkih in obveščanju ter odpravo čezmernega prenašanja z obsežno regulativno optimizacijo; poudarja pa, da je treba zagotoviti ustrezno ravnovesje med poenostavljanjem na eni strani ter preprečevanjem in odkrivanjem nepravilnosti ter goljufij na drugi; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za zakonodajne spremembe uredb o kohezijski politiki v okviru vmesnega pregleda/revizije, da bi malim in srednjim, zlasti pa zagonskim podjetjem, ki se želijo povečati, olajšali dostop do finančnih sredstev; opozarja, da bi na podlagi izračunov Komisije evropska e-javna naročila, preglednost in zmanjšanje upravnih stroškov lahko prinesli do 50 milijard EUR prihrankov letno;

35.  poziva Komisijo, naj preden s Parlamentom začne obsežno razpravo o prihodnjem finančnem okviru in o kohezijski politiki za obdobje po letu 2020, izvede ustrezne kvantitativne študije o vplivu podpornih politik in instrumentov na mala in srednja podjetja, ki bodo omogočile pripravljalno delo s spremljanjem rezultatov in oceno njihove učinkovitosti v primerjavi z drugimi oblikami pomoči, ki niso namenjene podjetjem, manjšim od določene velikosti;

36.  poudarja pomen dostopnosti do podpornih ukrepov financiranja EU in do elektronskih javnih storitev za mala in srednja podjetja, ki se nahajajo v manjših mestih in na podeželskih območjih, s čimer krepijo njihov potencial zaposlovanja in prispevajo h gospodarskemu razvoju območij, ki jim grozi upadanje števila prebivalcev;

37.  poziva mala in srednja podjetja, naj premostijo razlike med spoloma na trgu dela glede zaposlovanja in plač, med drugim z zagotavljanjem ali podpiranjem otroškega varstva, dopusta za negovalce in prožnega delovnega časa za negovalce, ter naj delavcem in delavkam zagotovijo enako plačilo za enako delo;

38.  poziva države članice, naj zagotovijo lokalno infrastrukturo za varstvo otrok, da bi staršem olajšali dostop do delovne sile;

39.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj spodbudijo usposabljanje in izobraževanje na področju IKT ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi aktivni in bodoči delavci usvojili ustrezne digitalne spretnosti; spodbuja Komisijo in države članice, naj podpirajo programe, kot so dostopni spletni tečaji, ki mladim brezposelnim nudijo digitalne spretnosti, pa tudi programe, namenjene generaciji, starejši od 50 let, oziroma aktivnemu starejšemu prebivalstvu;

40.  poudarja potrebo po namenskih spodbudah za zagonska podjetja, mala in srednja podjetja ter mikropodjetja, da bi pospešili njihovo ustanavljanje in delovanje, ter potrebo po lajšanju zaposlovanja kvalificirane delovne sile in usposabljanja zaposlenih;

41.  meni, da je treba dodatno okrepiti evropsko mobilnost pri vajeništvu in poklicnem usposabljanju;

42.  spodbuja države članice, regionalne vlade, izobraževalne ustanove in socialne partnerje, naj ustvarijo priložnosti, da bi mladi lahko pridobili podjetniške spretnosti, ter naj bolje priznajo in potrdijo neformalno izobrazbo in spretnosti; poudarja tudi, kako pomembno je poslovno mentorstvo za mlade podjetnike ter mala in srednja podjetja v zgodnji fazi, saj se s tem izboljša stopnja uspešnosti in vzdržnost podjetij in delovnih mest;

43.  je trdno prepričan, da je treba ohraniti mojstrsko spričevalo;

44.  pozdravlja program Erasmus za mlade podjetnike, ki mladim podjetnikom pomaga pridobivati znanje in spretnosti, potrebne za začetek oziroma uspešno vodenje podjetja; meni, da bi morale države članice in Komisija dodatno spodbujati te programe, da bi jih bolje predstavile ciljnim skupinam in pomagale več mladim, da uspešno ustanovijo svoje podjetje;

45.  poziva države članice, naj sprejmejo ugoden zakonodajni okvir za spodbujanje in podpiranje zaposlovanja mladih v malih in srednjih podjetjih ali za spodbujanje mladih k ustanavljanju svojega podjetja, vključno z boljšim dostopom do informacij in svetovanjem po meri z omogočanjem dostopa do kreditov in financiranja pa tudi z ustanovitvijo enotnih kontaktnih točk; meni, da bi morali ti okviri tudi spodbujati programe delovne prakse za študente, da bi lahko pridobili prve praktične izkušnje v malih in srednjih podjetjih, hkrati pa bi zagotovili ustrezno socialno zaščito;

46.  ugotavlja, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za priznavanje kvalifikacij in diplom v vsej Evropi, vključno z diplomami in spletnimi potrdili, kot so tista iz prosto dostopnih spletnih učnih programov, in za priznavanje neformalnega učenja, s čimer bi strokovnjakom omogočili, da s svojim znanjem in veščinami prispevajo po vsej Evropi;

47.  pozdravlja zakonodajni predlog Komisije o insolventnosti podjetij, ki zajema tudi zgodnje prestrukturiranje in drugo priložnost, saj to pomaga odpraviti strah pred neuspehom in podjetnikom omogoči še eno priložnost;

48.  poudarja, da ima družbena odgovornost gospodarskih družb dolgo evropsko tradicijo, družbeno odgovorna podjetja pa so še danes za zgled; poudarja, da imajo lahko mala in srednja podjetja pomembno vlogo pri zagotavljanju okoljsko, družbeno in gospodarsko trajnostne rasti;

Ugodno in stabilno regulativno okolje

49.  poziva države članice, naj preprečijo čezmerno urejanje s predpisi, ki ovirajo konkurenčnost podjetij in njihov potencial za ustvarjanje novih delovnih mest; meni, da je pravi način, kako malim in srednjim podjetjem znižati stroške in povečati njihov potencial za ustvarjanje delovnih mest, če se jim odstrani nepotrebno regulativno in upravno breme, skupaj z razvojem dobre in trajne regulacije, tudi s sistematično uporabo preskusa za MSP; poudarja, da to ne sme vplivati na varstvo delavcev;

50.  meni, da je ugodno in stabilno regulativno okolje, vključno z resnično jasnostjo pravil, bistveni pogoj za ustvarjanje trajnostnih in kakovostnih delovnih mest v malih in srednjih podjetjih; meni, da mora regulativna varnost med drugim zajemati pogodbeno pravo ter davčno in socialno ureditev, varstvo delavcev, pa tudi davčno zakonodajo, pravno varnost in učinkovitost postopkov; meni, da je stabilnost regulativnega okolja najlaže doseči s stalnim sodelovanjem socialnih partnerjev v procesu odločanja;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo, da upravne zahteve nesorazmerno močno vplivajo na mala in srednja podjetja in bi bilo zato treba sistematično razmišljati o ukrepih za zmanjšanje bremen in ovir, obenem pa poskrbeti, da bodo njihovi zaposleni deležni ustreznega zdravstvenega varstva in varnosti; glede tega poudarja, da so za specifične ovire potrebne rešitve po meri, ob upoštevanju širokega nabora MSP;

52.  poudarja, da je za mala in srednja podjetja pomembna ustrezno prijazna, učinkovita, prožna in odzivna javna uprava v državah članicah, namreč za spodbujanje podjetniških vrednot ter omogočanje, da bodo lahko rasla in v celoti uresničila svoj potencial za ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest;

53.  poziva Komisijo, naj omogoča učinkovito izmenjavo najboljše prakse med državami članicami v zvezi z njihovimi različnimi ureditvenimi okolji za mala in srednja podjetja; v zvezi s tem pozdravlja mreže odposlancev malih in srednjih podjetij, katerih naloga je izboljšati postopek posvetovanja z nacionalnimi malimi in srednjimi podjetji in sodelovanje med državami EU; spodbuja tudi sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji, lokalnimi organi in izobraževalnim sektorjem kar je lahko koristno za oblikovanje poslovnih grozdov in inkubatorjev ter tako poveča njihov potencial za ustvarjanje novih delovnih mest; spodbuja mala in srednja podjetja, da se včlanijo v predstavniške organizacije, da bo njihov glas slišan na nacionalni in evropski ravni, kot je sicer bolj v navadi za multinacionalna podjetja; spodbuja združenja malih in srednjih podjetij, naj ta podjetja bolj podpirajo in okrepijo svojo vlogo zanesljivega socialnega partnerja;

54.  poziva države članice, naj ponovno pregledajo pravila, ki vplivajo na mala in srednja podjetja ter v celoti uporabljajo načelo „najprej pomisli na male“, da bi odpravili nepotrebne birokratske ovire, s katerimi se ta podjetja srečujejo, in dosegli visoko raven pravne in fiskalne varnosti, saj je to osnovni pogoj za stabilnost in kakovost delovnih mest;

55.  poudarja, da je pomembno izpolnjevati predhodne pogoje, povezane z Aktom za mala podjetja, da bi izboljšali okoljske in upravne postopke za razvoj podjetij in podjetništvo ter bolje izkoriščali možnosti za financiranje malih in srednjih podjetij;

56.  meni, da je treba odpraviti osnovne neenakosti med malimi in srednjimi podjetji ter multinacionalnimi podjetji, saj bi tako malim in srednjim podjetjem omogočili, da bi poleg javnih naložb uporabili dodatne vire za ustvarjanje delovnih mest;

57.  poziva države članice, naj prek obdavčitve spodbudijo rast in nastanek poslovnih angelov, semenskih skladov in akterjev na trgu v zgodnji fazi;

58.  opozarja na regionalne razlike in neravnovesja pri dostopanju malih in srednjih podjetij do financiranja iz nacionalnih spodbujevalnih bank, programov, ki jih financira EU, in drugih zasebnih in javnih finančnih ustanov; poziva k enakovrednim pogojem za vsa mala in srednja podjetja – s posebnim poudarkom na manj razvitih, revnejših ali odročnejših regijah, ki se soočajo z resnimi problemi izseljevanja in/ali upadanja prebivalstva, ter na državah, ki se soočajo s finančnimi in ekonomskimi omejitvami – pri dostopanju do sredstev iz finančnih instrumentov, ki jih podpira EU, preko posrednikov;

59.  meni, da bodo mala in srednja podjetja le z lažjim dostopom do financiranja prek korekcijskega faktorja za MSP imela trden finančni položaj, ki bo omogočal rast in ohranjanje delovnih mest;

60.  poudarja, da imajo mikrokrediti vlogo pri premagovanju ovir pri dostopu do tradicionalnih bančnih storitev, saj so večinoma namenjeni mikro podjetnikom in prikrajšanim ljudem, ki se želijo samozaposliti; bi pozdravil pobude za pametno poenostavitev, s katerimi bi izboljšali učinkovitost ocenjevanja projektov, ki potrebujejo mikro financiranje; pozdravil bi tudi ukrepe za prevzem odgovornosti, ki bi veljali za finančne posrednike, a ne bi preobremenjevali malih in srednjih podjetij ali nerazumno povečali stroškov;

61.  opozarja na tveganje insolventnosti in stečaja, ki so mu zaradi zamude pri plačilih izpostavljena mala in srednja podjetja; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo izvrševanje direktive o zamudah pri plačilih; poziva tudi države članice, naj razmislijo o ustreznih finančnih mehanizmih, na primer bančnih jamstvih;

62.  poziva Komisijo, naj pripravi okvirno evropsko uredbo za spodbujanje ustanavljanja vseevropskih trgov za množično financiranje in množično vlaganje;

63.  poziva Komisijo, naj olajša listinjenje posojil mikropodjetjem ter malim in srednjim podjetjem, da bi povečali njihov znesek razpoložljivega kredita;

64.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo regulativni okvir za socialna podjetja;

65.  priznava, da je pri izvajanju ukrepov za zdravje in varnost pri delu na ravni podjetij pomembno upoštevati okoliščine, posebne potrebe in težave mikro in malih podjetij s skladnostjo; poudarja, da so za mala, srednja in mikropodjetja izredno pomembni ozaveščanje, izmenjava primerov dobre prakse, posveti, uporabnikom prijazna navodila in spletne platforme, saj jim pomagajo bolje izpolnjevati regulativne zahteve na področju zdravja in varnosti pri delu; poziva Komisijo, agencijo EU-OSHA in države članice, naj še naprej razvijajo praktična orodja in smernice, s katerimi bodo podpirale, lajšale in izboljševale skladnost malih, srednjih in mikropodjetij z zahtevami za varnost in zdravje pri delu;

66.  pozdravlja, da je agencija EU-OSHA uvedla interaktivno spletno orodje za oceno tveganja (OiRA), ter druga elektronska orodja v državah članicah, ki omogočajo oceno tveganja, namenjena pa so tudi spodbujanju skladnosti in preventivne kulture, zlasti v mikro in malih podjetjih; poziva države članice, naj za financiranje ukrepov s področja zdravja in varnosti pri delu uporabijo evropska sredstva – v splošnem smislu, pa tudi za razvoj elektronskih orodij, s katerimi naj bi še posebej podprli mala in srednja podjetja;

67.  poziva Komisijo, naj pri pregledu strateškega okvira še naprej upošteva posebno naravo in položaj malih in srednjih podjetij ter mikro podjetij, da bi jim pomagala doseči zastavljene cilje v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu;

68.  poziva Komisijo, naj v okviru evropskega semestra s priporočili za posamezne države po potrebi uporabi diferenciran pristop za izboljšanje okolja za mala in srednja podjetja, ob tam pa upošteva razmere v posameznih državah in značilne strukturne razlike med regijami EU, da bi omogočili večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo; poleg tega poziva Komisijo, naj se osredotoči na MSP, zlasti mikropodjetja;

69.  ugotavlja, da se države članice zaradi tretjega tematskega cilja – „povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij“ v operativnih programih osredotočajo tudi na krepitev potenciala teh podjetij za rast in ustvarjanje delovnih mest; poudarja, da niti nepričakovane krize na ravni EU niti večje pobude v prihodnosti ne smejo privesti do zmanjšanja obveznosti ali plačil v zvezi s tretjim tematskim ciljem in ustreznimi instrumenti iz razdelka 1b splošnega proračuna EU; priznava, da imajo mala in srednja podjetja šibko lastniško pozicijo in zato poudarja, da bi bilo treba čim bolj zmanjšati zamude pri plačilu računov iz kohezijske politike, da bi zmanjšali tveganja plačilne nesposobnosti; v skladu s tem poziva Komisijo in države članice, naj dodatno izboljšajo hitrost izvajanja plačil za mala in srednja podjetja;

70.  poudarja, da letno poročilo o evropskih malih in srednje velikih podjetjih za obdobje 2014/2015 in letni pregled rasti za leto 2016 razkrivata regionalne razlike v okolju malih in srednjih podjetij ter druga neskladja, kar bi morale države članice dejansko rešiti še pred koncem programskega obdobja, hkrati pa si tudi prizadevati za večjo internacionalizacijo teh podjetij z odpravo netarifnih ovir;

71.  poziva države članice, v katerih je upravljanje sredstev EU decentralizirano le v omejenem obsegu, naj upravne zmogljivosti za tehnično pomoč ter lokalne in regionalne podporne sisteme, vključno z izboljšanim dostopom do rešitev za financiranje in obveščanje, za mala in srednja podjetja (tudi mikropodjetja) v večji meri prenesejo na lokalne organe, saj bodo omogočili bolj regionalno uravnotežene rezultate in bolj uravnoteženo stopnjo črpanja sredstev, zlasti v manj razvitih regijah;

72.  poudarja, da je treba podjetniškim inkubatorjem postaviti ob bok še podjetniške razvijalce, da bi zagonska podjetja postala pomembno orodje za ustvarjanje trajnih delovnih mest in da bi ohranjali potencial znotraj podjetij ter podjetnike odvračali od prodaje pomembnih idej zaradi golega zaslužka;

73.  poudarja, da je treba omogočiti dostop do enotnega trga, tako da se odpravi ostale nepotrebne upravne ovire in z bojem proti nepošteni konkurenci, izkrivljanju trga, navideznemu samozaposlovanju in navideznim podjetjem; poziva države članice, naj zagotovijo enake pogoje dostopa do svojih nacionalnih trgov za mala in srednja podjetja, zlasti z zagotavljanjem čezmejnih storitev; glede tega pozdravlja odločno osredotočenost na mala in srednja podjetja v strategiji za enotni trg za leto 2015 in poziva Komisijo in države članice, naj pozitivne pobude nadgradijo s posebnimi ukrepi, ki jih bodo občutila MSP;

74.  poziva države članice, naj sprejmejo ugodne zakonodajne okvire za ustanavljanje podjetij, kar je en način za odpravo sive ekonomije, ki škoduje zlasti MSP, ter naj v celoti izkoristijo na novo ustanovljeno platformo za odpravo neprijavljenega dela; priznava, da so gospodarska recesija in ukrepi, ki so jih izvajali v mnogih državah članicah, vplivali na rast sive ekonomije;

75.  je trdno prepričan, da vključevanje beguncev na trg dela nikakor ne bo izvedljivo brez dejavne in obsežne podpore mikro, malih in srednjih podjetij v EU;

76.  poudarja, da je obširno jezikovno usposabljanje beguncev izjemnega pomena; poudarja, da bi se moralo usposabljanje začeti čim prej in da je poklicno jezikovno znanje nujno za vključevanje beguncev v podjetja;

77.  poudarja, da so potrebna dodatna prizadevanja in spodbude, da bi spodbudili in omogočili, da osebe iz ranljivih skupin ustanovijo MSP, vključno s socialnimi podjetji in mikropodjetji; prav tako se je treba boriti proti diskriminaciji na tem področju; poudarja, da sta vseživljenjski razvoj spretnosti ter svetovanje pomembni orodji za zagotavljanje enakih možnosti; meni, da morajo ustrezni organi v državah članicah malim in srednjim podjetjem zagotoviti podporo in svetovanje za vključevanje ranljivih skupin na trg dela;

78.  poziva, naj od mikro, malih in srednjih podjetij ne bi smeli zahtevati, da razkrijejo nefinančne informacije, ki se nanašajo na njihovo prostovoljno socialno delovanje; poudarja, da bi to povzročilo nesorazmerno visoke upravne stroške in ogrozilo socialno udejstvovanje podjetij, namesto da bi ga spodbujalo;

79.  poudarja, da je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 6. februarja 2013(13) o družbeni odgovornosti gospodarskih družb pojasnil, da v svobodni družbi ni mogoče zahtevati, da bi bila v okviru družbene odgovornosti gospodarskih družb dobrodelna dejavnost obvezna; je trdno prepričan, da če bi bila družbena odgovornost gospodarskih družb obvezna, bi to zmanjšalo pripravljenost ljudi, da pomagajo;

80.  poudarja, da je področje začasnega zaposlovanja za mala in srednja podjetja posebej pomembno in ga je treba drugače obravnavati;

Enaki konkurenčni pogoji

81.  ugotavlja, da bi politika konkurence EU v nekaterih primerih lahko dajala prednost predvsem velikim udeležencem na trgu, ki imajo večjo ekonomijo obsega kot mala in srednja podjetja; v zvezi s tem poudarja, da morajo pravila EU o konkurenci omogočati enake pogoje za mala, srednja in velika podjetja, da bi rešili pomanjkanje ekonomije obsega malih in srednjih podjetij, s čimer bi omogočili njihovo internacionalizacijo in spodbudili njihov potencial za ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti v smislu novih mednarodnih trgovinskih sporazumov;

82.  poziva države članice, naj se pravne osebe javnega prava pri opravljanju storitev omejijo na področje v njihovi pristojnosti, da zaradi njihovega posebnega davčnega položaja ne bi prišlo do izkrivljanja konkurence za mala in srednja podjetja;

83.  opozarja, da je za mala in srednja podjetja po Evropi značilna raznolikost poslovnih modelov in pravnih oblik ter da bi bilo treba za vsa ta podjetja zagotoviti enake pogoje, tudi za akterje socialne ekonomije;

84.  meni, da neenakopraven dostop malih in srednjih podjetij do trgov, informacij, svetovanja, javnih storitev, znanj in spretnosti ter financiranja v EU poslabšuje njihove možnosti za ustvarjanje delovnih mest, je pa posledica številnih strukturnih razlik v obsegu in učinkovitosti podjetij; zato meni, da bi bilo treba te razlike upoštevati pri ocenjevanju politike EU na področju konkurence in delovanja notranjega trga;

85.  meni, da je podoba malega in srednjega podjetja kot privlačnega delodajalca, ki temelji na dobrih delovnih in zaposlitvenih pogojih, pomembna konkurenčna prednost pri zaposlovanju usposobljenega osebja;

86.  meni, da predpisi služijo splošnemu interesu in je njihov namen doseči več ciljev, kot so vzpostavitev konkurenčnega in pravičnega trga, varstvo delavcev, varovanje zdravja in varnost, spodbujanje inovacij ali tudi ohranjanje naravnega okolja itd.; zato poudarja, da je treba imeti jasen in učinkovit regulativni okvir, ki ne povzroča nepotrebnih birokratskih bremen za MSP, da bi se njegova uporaba izboljšala;

87.  ugotavlja, da so v regijah, kjer je gospodarski razvoj usmerjen v privabljanje neposrednih tujih naložb, multinacionalna podjetja lahko v nekaterih primerih prednostno obravnavana v zakonodajnih zadevah; meni, da je treba pregledati prednostno obravnavanje multinacionalnih podjetij, da bi zmanjšali potencialni negativen vpliv na mala in srednja podjetja, ter tem podjetjem zagotoviti enake konkurenčne pogoje in povečati njihove zmogljivosti za ustvarjanje delovnih mest; opaža, da številna mala in srednja podjetja ustanovijo zato, da podprejo multinacionalna podjetja in njihove zaposlene z zagotavljanjem izdelkov in storitev iz dobavne verige; poudarja, da je treba natančno spremljati spoštovanje pravic delavcev v teh primerih, in pozdravlja potezo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), s katero želi povečati preglednost v mednarodnem davčnem sistemu, in poziva k hitrem izvajanju ukrepov iz akcijskega načrta za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička;

88.  poziva države članice, naj sprejmejo načelo, da se dobiček obdavči tam, kjer se ustvari, ter druge ukrepe proti praksam premikanja dobička multinacionalnih podjetij, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za mala in srednja podjetja, s tem pa izboljšali njihov potencial za ustvarjanje delovnih mest;

89.  ugotavlja, da boljši regulativni okvir in učinkovito preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj lahko pomagajo reševati sivo ekonomijo in izogibanje davkom;

90.  meni, da bi bilo treba pri trgovinskih sporazumih s tretjimi državami upoštevati posebne strukturne razlike regij v sektorju malih in srednjih podjetij po vsej Uniji ter oceniti njihov učinek na možnosti zaposlovanja v prihodnosti ter pravice in plače delavcev v malih in srednjih podjetjih;

91.  poziva Komisijo, naj opravi oceno, kako bosta predlagani sporazum TTIP in dodelitev statusa tržnega gospodarstva Kitajski vplivala na število in kakovost delovnih mest v sektorju malih in srednjih podjetij v vseh državah članicah; poudarja, da bi morala ta ocena učinka vključevati podrobno analizo vrst malih in srednjih podjetij in sektorjev, ki bi lahko bili prizadeti;

92.  se zaveda priložnosti enotnega digitalnega trga; vseeno poudarja, da je treba oceniti potencial, koristi in izzive malih in srednjih podjetij glede njihovega potenciala za rast in ustvarjanje delovnih mest v različnih državah članicah; oceniti pa je treba tudi učinek na delavce in sisteme socialnega varstva; Komisiji priporoča, naj oblikuje potrebne pogoje, da se bodo lahko mala in srednja podjetja prilagodila in postopno vključila na enotni digitalni trg;

93.  meni, da bi spodbujanje digitalizacije v javnem sektorju (e-uprava) in povečanje razpoložljivosti širokopasovnega interneta v oddaljenih območjih zmanjšalo stroške ustanavljanja in obratovalne stroške malih in srednjih podjetij ter jim omogočilo dodatno povečati potencial za ustvarjanje delovnih mest;

94.  spodbuja mala in srednja podjetja, naj promovirajo delo na daljavo in pametno delo, ki sta učinkoviti orodji za preprečevanje materialnih stroškov podjetij, obenem pa delavcem omogočata bolje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja;

95.  pozdravlja obstoj informacijskih portalov, namenjenih izrecno malim in srednjim podjetjem, kot je portal za dostop do financiranja na portalu Tvoja Evropa, ter poziva Komisijo, naj še izboljša njihovo funkcionalnost in dostopnost ter jih spremeni v bolj interaktivna orodja; poudarja zlasti pomen dejanske vzpostavitve novega enotnega digitalnega portala, ki je bil v strategiji za enotni trg napovedan kot spletna dostopna točka do vseh informacij in storitev, povezanih z enotnim trgom;

o
o   o

96.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 81.
(2) UL C 24, 22.1.2016, str. 2.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0394.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0459.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0321.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0264.
(7) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 40.
(8) Letno poročilo o evropskih malih in srednjih podjetjih 2014/2015 (http://ec.europa.eu/growth/smes/business-friendly-environment/performance-review/index_en.htm)
(9) Podatki iz februarja 2016 (http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/7225076/3-04042016-BP-EN.pdf/e04dadf1-8c8b-4d9b-af51-bfc2d5ab8c4a)
(10) Poročilo Eurofounda iz leta 2011 z naslovom »Employee representation at establishment level in Europe« (Zastopanost delavcev na ravni obrata v Evropi).
(11) Publikacija CECOP iz leta 2013 z naslovom »Business Transfers to Employees under the Form of a Cooperative in Europe« (Prenos podjetij na zaposlene v obliki zadruge v Evropi)
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0264.
(13) UL C 24, 22.1.2016, str. 33.


Uporaba direktive o enakosti pri zaposlovanju
PDF 501kWORD 72k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o uporabi Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakosti pri zaposlovanju) (2015/2116(INI))
P8_TA(2016)0360A8-0225/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 2 in 5, ter Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 6, 8, 10, 19 in 153,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 20, 21, 23 in 26,

–  ob upoštevanju Evropske socialne listine, ki so jo sprejeli na sedežu Sveta Evrope, ter v njej zapisanih socialnih pravic in pravic, ki izhajajo iz zaposlitve;

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev Odbora OZN za pravice invalidov o začetnem poročilu Evropske unije (oktober 2015),

–  ob upoštevanju vmesnega poročila posebnega poročevalca OZN za svobodo vere in prepričanja Hansa Bielefeldta, predloženega v skladu z resolucijo generalne skupščine št. 68/170 o svobodi vere in prepričanja;

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1),

–  ob upoštevanju direktive o enakosti spolov (Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(2)),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (v nadaljnjem besedilu: direktiva)(3),

–  ob upoštevanju Smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja z dne 24. junija 2013,

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti proizvodov in storitev (COM(2015)0615),

–  ob upoštevanju skupnega poročila Komisije o uporabi Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (direktiva o rasni enakosti) in Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakosti pri zaposlovanju) (COM(2014)0002),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom »Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir« (COM(2010)0636),

–  ob upoštevanju predloga direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom »Nediskriminacija in enake možnosti za vse – okvirna strategija« (COM(2005)0224),

–  ob upoštevanju osnutka medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljšem pravnem urejanju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o socialnem podjetništvu in socialnih inovacijah za preprečevanje brezposelnosti(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2013–2014)(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 z naslovom »Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo«(7),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 8. julija 2015 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2015(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2013 o vplivu krize na dostop ranljivih skupin do oskrbe(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o napredku v EU na področjih enakih možnosti in nediskriminacije (prenos direktiv 2000/43/ES in 2000/78/ES)(15),

–  ob upoštevanju študije Službe Evropskega parlamenta za raziskave o izvajanju Direktive 2000/78/ES v zvezi z načelom nediskriminacije na podlagi vere ali prepričanja,

–  ob upoštevanju poglobljene analize Službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom »The Employment Equality Directive – Evaluation of its implementation« (Direktiva o enakosti pri zaposlovanju – ocena izvajanja),

–  ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta z naslovom »Reasonable Accommodation and Sheltered Workshops for People with Disabilities: Costs and Returns of Investments« (Razumna prilagoditev za invalide in invalidska podjetja: stroški in donosnost naložb),

–  ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta z naslovom »Differential Treatment of Workers under 25 with a View to their Access to the Labour Market« (Različno obravnavanje delavcev, mlajših od 25 let, pri njihovem dostopu na trg dela),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z naslovom »Jamstvo EU za mlade: narejeni so bili prvi koraki, vendar se nakazujejo tveganja pri izvajanju«,

–  ob upoštevanju mnenja Agencije Evropske unije za temeljne pravice o stanju enakosti v Evropski uniji 10 let po začetku izvajanja direktiv o enakosti,

–  ob upoštevanju primerjalne pravne analize Agencije Evropske unije za temeljne pravice o zaščiti pred diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnih značilnosti v EU,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0225/2016),

A.  ker Evropska unija v skladu s PEU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic ter se bori proti socialni izključenosti in diskriminaciji;

B.  ker je v PDEU navedeno, da si Evropska unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

C.  ker je direktivo o enakosti pri zaposlovanju vseh 28 držav članic preneslo v nacionalno zakonodajo ter kljub razlikam v prenosu in izvajanju pridobilo dragocene izkušnje;

D.  ker direktive o enakem obravnavanju prepovedujejo neposredne in posredne oblike diskriminacije ter nadlegovanje in nagovarjanje k njej;

E.  ker je Komisija v drugem poročilu o izvajanju (COM(2014)0002) navedla, da zgolj zakonodaja ne more zagotoviti popolne enakosti in da je treba izboljšati ozaveščenost o obstoječih potrebah po zaščiti ob uporabi sredstev EU in okrepitvi nacionalnih organov za spodbujanje enakosti;

F.  ker je nediskriminacija na področju poklicev in zaposlovanja učinkovita samo, če se proti diskriminaciji borimo celovito na vseh življenjskih področjih, in sicer tako, da odpravimo ovire, ki omejujejo svobodo in enakost ter preprečujejo celovit razvoj človeka in dejansko udeležbo vseh delavcev v političnem, družbenem in gospodarskem ustroju posameznih držav članic;

G.  ker je sodišče Evropske unije v zadevi Römer(16) poudarilo, da Direktiva o enakosti pri zaposlovanju sama ni posvečena načelu enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu, ampak je njen cilj na tem področju zgolj opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji na različnih podlagah;

H.  ker se kljub vse boljšemu zaznavanju diskriminacije številne žrtve še vedno ne zavedajo svojih pravic ali si ne upajo pravno ukrepati proti diskriminacijskemu ravnanju zaradi različnih dejavnikov, kot so nezaupanje v organe držav članic ali zapleteni in dolgi pravni postopki;

I.  ker dokazi, ki jih je zbrala Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), kažejo na razširjenost rasizma, ksenofobije, homofobije, transfobije in drugih oblik nestrpnosti kljub obsežnim ukrepom vlad in civilne družbe v EU; ker družbeno in politično ozračje vse bolj dopušča ekstremistično, rasistično in ksenofobično ravnanje, ki izkorišča strah pred brezposelnostjo, begunsko krizo, odtujenost, deloma zaradi migracijskih gibanj, in varnostne pomisleke zaradi terorizma in drugih geopolitičnih izzivov, ki spodkopavajo vrednote EU;

J.  ker tako raziskava Agencije Evropske unije za temeljne pravice o položaju lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (LGBT)(17) kot poročilo omenjene agencije z naslovom Being Trans in Europe(18) (Biti transseksualec v Evropi) poudarjata vztrajno diskriminacijo oseb LGBT pri dostopanju na trg dela in na njem;

K.  ker so v direktivi o enakosti pri zaposlovanju določene minimalne zahteve, a lahko države članice zagotovijo višjo raven zaščite in v svoji nacionalni zakonodaji sprejmejo pozitivne ukrepe na tem področju; ker zgolj zakonodaja ne zadošča za zagotovitev popolne enakosti, zato jo je treba povezati z ustreznimi ukrepi v okviru politik;

L.  ker ženske najbolj občutijo negativne posledice brezposelnosti in diskriminacije pri dostopu do delovnih mest, zlasti nosečnice in matere ter ženske, ki dojijo;

M.  ker direktiva o enakosti pri zaposlovanju zajema le svobodo vere in prepričanja, invalidnost, starost in spolno usmerjenost, države članice pa so tudi v skladu z direktivo o rasni enakosti zavezane preprečevanju diskriminacije pri zaposlovanju, ki temelji na rasi in etnični pripadnosti; ker se vera, ko gre za diskriminacijo pri zaposlovanju, včasih uporablja kot nadomestilo za raso, pri čemer se izhaja iz dejanske ali zaznane pripadnosti osebe določeni veri;

N.  ker je stopnja zaposlenosti invalidov v državah članicah v primerjavi z več kot 70-odstotno stopnjo zaposlenosti splošne populacije občutno manj kot 50-odstotna, stopnja brezposelnosti invalidov (18,3 %) pa je skoraj dvakrat višja kot pri splošni populaciji (9,9 %); ker povprečje EU prikriva velike razlike na ravni držav;

O.  ker glavno odgovornost za skrb za otroke, starejše, druge odvisne osebe, družino in gospodinjstvo nosijo večinoma ženske, ta odgovornost pa je še toliko večja, če imajo invalidne otroke; ker to neposredno vpliva na dostop žensk do delovnih mest in njihov poklicni razvoj ter utegne negativno vplivati na njihove pogoje zaposlovanja, na primer, kadar ženske v številnih primerih neprostovoljno zaposlijo s skrajšanim delovnim časom ali so prisiljene v prekarne oblike zaposlitve, vse to pa povzroča razkorak v plačah in pokojninah;

P.  ker je med revnimi zaposlenimi veliko več enostarševskih družin, zlasti mater samohranilk, in bi morali biti vsi sprejeti ukrepi osredotočeni na starše samohranilce;

Q.  ker ženske pri izpolnjevanju družinskih obveznosti pridobijo širok spekter znanj in veščin, ki obogatijo njihov osebni in poklicni razvoj; ker bi morali delodajalci in družba priznati te veščine;

R.  ker se Evropska unija spopada z veliko gospodarsko, finančno in socialno krizo, ki še posebej prizadene ženske, tako na trgu dela kot tudi v zasebnem življenju, saj je bolj verjetno, da je njihovo delovno mesto negotovo in da bodo postale presežne delavke ter ostale brez socialnega zavarovanja;

S.  ker zaposleni starši zaradi pomanjkanja predpisov za dejansko ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem ostajajo diskriminirani;

T.  ker je Parlament že sprejel tovrstne ukrepe, na primer direktivo o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih, vse to pa bi moglo pripomoči k večji enakosti za ženske na področju zaposlovanja ter izboljšati njihov dostop do vodilnih položajev; ker mora zakonodaja veljati za odločilno orodje za doseganje enakosti spolov, a jo je treba kombinirati z normativnimi postopki in kampanjami, da bi izvajali enakost – ne zgolj v zakonodaji, marveč tudi v javnem mnenju;

U.  ker kljub izvajanju enakega obravnavanja v državah članicah še vedno prihaja do primerov večplastne, neposredne in posredne diskriminacije žensk na trgu dela; ker obstaja veliko različnih vrst posredne diskriminacije, ki jih je treba zajeti v standardni opredelitvi, saj diskriminacija nastopi, kadar se za primerljive položaje uporabljajo različna pravila ali se v različnih položajih uporablja isto pravilo; ker ženske ne poznajo vedno svojih pravic po veljavni evropski in nacionalni zakonodaji o enakosti in diskriminaciji ali pa dvomijo v učinkovitost prijavljanja diskriminacije; zato poudarja pomen informacij in smernic, kampanj ozaveščanja in informacijskih portalov;

V.  ker se je s socialnimi neenakostmi, zlasti pri zaposlovanju, mogoče spopasti samo s politikami, ki zagotavljajo boljšo porazdelitev bogastva, ki temeljijo na povečanju realnih plač, ukrepih za spodbujanje dela, ureditev delovnega časa in zaščito delavcev, zlasti s kolektivnimi pogajanji in zagotovljenim univerzalnim brezplačnim dostopom do visokokakovostnih javnih zdravstvenih in izobraževalnih storitev;

W.  ker približno petina mladih išče zaposlitev v Evropski uniji in ker so bili skupni finančni stroški zaradi brezposelnosti mladih ocenjeni na 153 milijard EUR letno(19), poleg tega pa so zelo zaskrbljujoči tudi drugi socialni stroški, povezani s tem;

X.  ker podatki iz Eurofoundove šeste raziskave o delovnih razmerah v Evropi(20) potrjujejo, da je bil v zadnjih desetih letih dosežen dokaj pičel napredek pri zmanjševanju diskriminacije zoper delavce na podlagi samoporočanja;

Y.  ker po podatkih iz Eurofoundove šeste raziskave o delovnih razmerah v Evropi 7 % zaposlenih navaja, da so bili diskriminirani vsaj na podlagi enega razloga, in potrjuje navedbe zaposlenih o diskriminaciji na podlagi več razlogov;

Z.  ker je stopnja zaposlenosti invalidk v EU (44 %) bistveno nižja od stopnje zaposlenih invalidov (52 %) in ker je stopnja zaposlenosti žensk v starostni skupini med 55 in 65 let v nekaterih državah članicah okoli 30 % ali manj, razkorak stopnje zaposlenosti po spolu pa največji (14,5 odstotne točke) v primerjavi z razkorakom v skupini oseb srednjih let (30–54-letniki – 12,4 odstotne točke) in v skupini mladih (20–29-letniki – 8,3 odstotne točke); ker je dolgotrajna brezposelnost še posebej razširjena med mladimi in starejšimi delavci, zlasti ženskami, in ker sta bila uporaba in prenos Direktive 2006/54/ES ocenjena, Parlament pa je v svoji resoluciji z dne 8. oktobra 2015(21) izrazil resne pomisleke glede izvajanja določb te direktive o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu;

AA.  ker so starejši delavci še vedno pogosto izpostavljeni diskriminaciji na podlagi starosti, stereotipom in oviram; ker se s posledicami diskriminacije na podlagi starosti soočajo vse starostne skupine, ker dostojna družba, ki želi uresničiti svoje družbene in gospodarske cilje, potrebuje izkušnje, udejstvovanje in bogastvo vseh generacij, hkrati pa mora temeljiti na načelu solidarnosti med generacijami;

1.  pozdravlja, da so skoraj vse države članice v svojo ustavo vključile splošno načelo enakega obravnavanja zaradi različnih oblik diskriminacije; kljub temu obžaluje, da je le nekaj držav članic poskrbelo za sistematično uskladitev vseh obstoječih pravnih besedil z načelom enakega obravnavanja, še manj pa jih sistematično zagotavlja njihovo izvajanje(22), tako da je diskriminacija za mnoge Evropejce še vedno del vsakdana;

2.  izraža željo, da bi vse države članice odpravile naravne, socialne in politične ovire, ki dejansko preprečujejo izvajanje načela enakosti in omejujejo svobodo evropskih državljanov;

3.  obžaluje, da je koncept univerzalnosti, nedeljivosti in medsebojne povezanosti človekovih pravic še vedno zgolj pravno načelo, ki velja bolj v teoriji kot v praksi, saj so različni vidiki človekove identitete v že obstoječih pravnih instrumentih Evropske unije ločeno obravnavani;

4.  obžaluje naraščanje pojavnosti diskriminacije in nadlegovanja, tudi na delovnem mestu, še posebej na podlagi spola, narodnosti, socialnega porekla, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali spolne identitete, etnične ali verske pripadnosti, ko so še posebej prizadete muslimanke in osebe LGBTI; obenem obžaluje, da se vse oblike diskriminacije na splošno premalo prijavljajo, zlasti diskriminacija invalidov in oseb LGBTI; zato poziva Komisijo, naj pri spremljanju izvajanja Direktive 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu nameni izrecno pozornost vsem vrstam diskriminacije, ter poudarja, da je treba osebe LGBTI ozaveščati o njihovih pravicah – za to na primer poskrbijo organi za enakost, sindikati in organizacije delodajalcev;

5.  poudarja, kako pomembno je, da se karseda hitro doseže dogovor, in poziva Svet, naj odpravi zastoj v postopku in brez odlašanja pospeši sprejetje horizontalne direktive o preprečevanju diskriminacije, ki jo je Komisija predlagala leta 2008 in za katero je glasoval Evropski parlament; meni, da je to temeljni pogoj za zagotovitev celovitega in skladnega pravnega okvira EU, ki bo ščitil pred diskriminacijo zunaj delovnega razmerja na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti; opozarja, da ne bi smeli sprejeti neupravičenih omejitev področja uporabe direktive; meni, da je med bistvenimi elementi tudi konsolidacija zakonodajnega okvira EU za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, saj tovrstna kazniva dejanja prevladujejo tudi v delovnem okolju;

6.  poudarja, da po mnenju Agencije EU za temeljne pravice vse oblike diskriminacije, tudi večplastna in presečna diskriminacija, v veliki meri ovirajo uporabo človeškega kapitala in predstavljajo oviro pri razvoju poklicne poti; poudarja, da so invalidi pogosto žrtev teh vrst diskriminacije;

7.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v nekaterih državah članicah ni sodne prakse, na podlagi katere bi lahko razlagali posredno diskriminacijo, ter da je opredelitev tega pojma v nekaterih državah članicah povzročila težave pri prenosu direktive; predlaga, naj Komisija državam članicam v primeru težav z razlago ponudi svetovanje;

8.  ugotavlja, da je nediskriminacija na področju poklicev in zaposlovanja učinkovita samo, če se proti diskriminaciji borimo na vseh življenjskih področjih, na primer s podporo skupnosti, zakonodajo in orodji za usklajevanje, kot so strategije in okviri, in sicer tako na ravni držav članic kot na ravni EU, sem pa spadajo tudi morebitni pozitivni ukrepi;

Vera in prepričanje

9.  ugotavlja, da so prepoved diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja v nacionalno zakonodajo prenesle vse države članice, čeprav v direktivi niso izrecno določeni pogoji za to(23);

10.  ugotavlja povezanost med diskriminacijo na podlagi vere in prepričanja ter rase in etnije, ter meni, da nekatere skupine, ki pripadajo verskim manjšinam, še zlasti trpijo zaradi diskriminacije na podlagi vere pri zaposlovanju, kot dokazujejo nacionalne in evropske raziskave, zlasti raziskave, ki so jih izvedli pri Agenciji Evropske unije za temeljne pravice;

11.  meni, da zaščito pred diskriminacijo na podlagi vere in prepričanja v Evropski uniji sedaj zagotavljata zakonodaja o človekovih pravicah in protidiskriminacijska zakonodaja, ki vzajemno vplivata druga na drugo;

12.  poudarja, da so po podatkih iz študij na področju zaposlovanja najbolj diskriminirane verske skupine Judje, siki in muslimani (zlasti ženske); priporoča sprejetje evropskih okvirov za nacionalne strategije boja proti antisemitizmu in islamofobiji;

13.  priznava obsežno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice na področju nediskriminacije na podlagi vere ali prepričanja, pozdravlja njegovo vlogo in odločitve pri razlaganju direktive v njeni celoti ter z zanimanjem pričakuje prihodnje prve odločitve Sodišča Evropske unije v zvezi s tem; izraža obžalovanje zaradi nizkega števila zadev, predloženih sodiščem, ki je v nasprotju z visokim številom primerov diskriminacije, navedenem v poročilih o viktimizaciji, ki pa se sodno ne preganjajo;

14.  meni, da je treba dosledno uporabo protidiskriminacijske zakonodaje obravnavati kot pomemben element strategij za preprečevanje radikalizacije, pri tem pa upoštevati, da bi lahko v vse bolj ksenofobičnem in islamofobičnem kontekstu diskriminacija zoper verske skupnosti, tudi begunce in migrante, prispevala k verski radikalizaciji ljudi ter negativno vplivala na njihovo uspešno vključevanje na trg dela in na njihov dostop do sodišče v zvezi z njihovim dovoljenjem za prebivanje;

15.  meni, da bi se morala sodišča bolj osredotočiti na preverjanje, ali je izjava o verskem prepričanju dana v dobri veri, namesto da ocenjujejo veljavnost ali pravilnost vere ali prepričanja;

16.  meni, da je po odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice in nacionalnih sodišč potrebna nadaljnja harmonizacija pri ocenjevanju načela ločitve cerkve od države glede na določbe člena 4(2) direktive o enakosti, ki govorijo o etiki;

17.  meni, da bi bilo treba v zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji na podlagi sodne prakse v EU in na nacionalni ravni opredeliti dolžnost razumne prilagoditve za vse vrste diskriminacije, vključno z diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, če to nesorazmerno ne obremeni delodajalcev ali ponudnikov storitev;

18.  poziva države članice, naj priznajo temeljno pravico do svobode vesti;

19.  meni, da bi bilo treba v skladu s pravno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice upoštevati, da direktiva ščiti pred diskriminacijo na podlagi delodajalčeve vere ali prepričanja;

20.  meni, da je splošno izvzetje iz člena 2(5) zasnovano zelo široko in da je treba doseči napredek v zvezi z njeno uporabo, kar je še posebej pomembno v kontekstu begunske in migracijske krize, ter upa, da bodo sodišča pozorno ocenila okvire njegove uporabe v skladu z načelom sorazmernosti;

21.  vztraja, da je verska svoboda pomembno načelo, ki bi ga morali delodajalci spoštovati; poudarja pa, da gre pri njegovem izvajanju za vprašanje subsidiarnosti;

Invalidnost

22.  poudarja, da diskriminacija zaradi invalidnosti pomeni vsako razlikovanje, izključevanje ali omejevanje zaradi invalidnosti z namenom ali posledico zmanjšanja ali izničenja enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju; ugotavlja, da to vključuje vse oblike diskriminacije, tudi odklonitev primerne prilagoditve(24);

23.  spodbuja države članice, naj si zakonodajo EU razlagajo kot podlago za razumevanje invalidnosti, skladno z opredelitvijo Konvencije OZN o pravicah invalidov, in naj upoštevajo tiste elemente, ki bodo invalidom enakost ter naj odklonitev primerne prilagoditve obravnavajo kot obliko diskriminacije, kot to narekuje konvencija; obžaluje, da zakonodaja nekaterih držav članic še vedno zahteva 50-odstotni prag invalidnosti in predložitev izključno uradnega zdravniškega potrdila;

24.  ve, da Direktiva 2000/78/ES ne vsebuje opredelitve pojma invalidnost; poudarja, da je bilo Sodišče EU pozvano, naj ta pojem neodvisno opredeli za namene postopka v zadevi Sonie Chacón Navas; opozarja, da je bila tudi v kasnejših zadevah potrebna razjasnitev tega pojma ter pojasnitev, kaj pomeni primerna prilagoditev za invalide, ki jo morajo zagotoviti delodajalci v skladu s členom 5 direktive (HK Danmark, zadevi C-335/11 in C 337/11);

25.  obžaluje, da je stopnja zaposlenosti invalidk nižja od 50 %, kar osvetljuje dvojno diskriminacijo, s katero se soočajo, zaradi česar se težko polno vključujejo v družbo;

26.  meni, da bi lahko za invalidnost veljala tudi neozdravljiva bolezen, t.j. bolezen ali fizično stanje, pri katerem se lahko v 24 mesecih ali manj po izdaji zdravniškega spričevala upravičeno pričakuje smrt, če bi ovirala udejstvovanje te osebe v poklicnem življenju;

27.  poudarja, da morajo delodajalci vsem svojim invalidnim delavcem zagotoviti primerna prilagoditev, kar lahko vključuje tudi neozdravljivo bolne delavce;

28.  poudarja, da lahko nekatere neozdravljive bolezni že po naravi povzročijo nihanja v telesnih, duševnih in psihičnih okvarah in da morajo delodajalci dajati primerno prilagoditev redno pregledovati, da bodo svojim delavcem pri delu zagotovili popolno podporo;

29.  poudarja, da je pomembno invalidne delavce, tudi neozdravljivo bolne, zaščititi pred vsemi oblikami diskriminacije na delovnem mestu; zlasti poudarja, da jih je treba zaščititi pred nepravično odpustitvijo;

30.  ugotavlja, da so dokazi pokazali, da so naložbe v ustrezno primerno prilagoditev za invalide stroškovno učinkovite in donosne ne le v smislu socialnega vključevanja, temveč tudi v smislu večje produktivnosti in redkejše odsotnosti z dela(25); obžaluje, da mnoge države članice ne zagotavljajo ustrezne primerne prilagoditve;

31.  poudarja pomen, ki ga ima delo za invalide in za ljudi s težko, kronično ali neozdravljivo boleznijo, in se zavzema za vključujoče rešitve na trgu dela, ki bi obema skupinama zagotovili varnost in pravice;

32.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da bodo pravice in storitve, povezane z zaposlovanjem, vključno z razumno prilagoditvijo, ki se zahteva po direktivi o enakosti pri zaposlovanju, prenosljive in skladne s prostim pretokom invalidov;

33.  pozdravlja dejstvo, da vse države članice ponujajo nepovratna sredstva ali subvencije, na primer davčne ugodnosti, delodajalcem, ki zagotavljajo primerno prilagoditev, s čimer spodbujajo delodajalce k prilagoditvi delovnih mest in odpirajo trg dela za invalide, ter zagotavljajo, da vsi v enaki meri uživajo in uresničujejo človekove pravice in temeljne svoboščine; priporoča, naj države članice zagotovijo, Komisija pa podpre, usposabljanje za nacionalne, regionalne in lokalne organe glede primerne prilagoditve, da bodo lahko predlagali smernice glede primerne prilagoditve in preprečevanja izključenosti posameznih ranljivih skupin; poziva k dialogu z ustreznimi deležniki, kot so sindikati in delodajalci, da bi opredelili smernice za izvajanje praks primerne prilagoditve;

34.  poudarja, da je treba priznati socialne klavzule v javnih naročilih kot morebitno orodje za doseganje ciljev socialne politike; meni, da je mogoče družbeno odgovorna javna naročila uporabiti kot orodje za vključevanje invalidov in drugih ranljivih skupin na trg dela;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo okvire za kakovost pripravništev, da bi zagotovili razumno prilagoditev in dostopnost za invalide;

36.  poudarja pomen univerzalnega standarda oblikovanja za javne prostore in delovna okolja, ki upošteva potrebe invalidov, skladno s splošno pripombo glede dostopnosti(26), ki jo je odbor OZN sprejel 11. aprila 2014, ter želi opozoriti na zaveze EU glede dostopnosti, da bi dosegli trajno izboljšanje delovnih pogojev za vse evropske delavce;

37.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj spodbujajo pametne oblike dela, ki bi invalidom omogočile opravljanje dela na domu z vsemi prednostmi, ki bi jih to prineslo za kakovost njihovega življenja in produktivnost;

38.  ugotavlja, da invalidi pomembno prispevajo k družbi kot celoti ter poziva države članice, naj za prilagoditev delovnih mest in zagotavljanje pomoči, ki jo invalidi potrebujejo na delovnem mestu, ter za izboljšanje izobraževanja in usposabljanja za povečanje stopnje zaposlenosti na odprtem trgu dela ter preprečevanje brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti invalidov uporabijo sredstva strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada; poudarja, da se na podlagi členov 7 in 96(7) uredbe o skupnih določbah(27) pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) na splošno, še posebej pa v okviru operativnih programov, spodbujajo enake možnosti, nediskriminacija in vključevanje invalidov, in poudarja, da bi se morala s predhodno oceno oceniti primernost načrtovanih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti in preprečevanje diskriminacije; meni, da bi lahko evropsko in nacionalno financiranje usmerili tudi denimo v mala in srednja podjetja, ki spodbujajo delavce, naj se udeležujejo tečajev, da bi lahko ostali zaposleni;

39.  poziva države članice, naj ponovno proučijo programe zavarovanja za primer brezposelnosti, da bi preprečili diskriminiranje invalidov;

40.  spodbuja države članice, naj preučijo, katere koristi bi prineslo uvajanje pozitivnih ukrepov, na primer združevanje pasivnih politik trga dela, kot so davčne olajšave in denarne spodbude, skupaj z aktivnimi politikami trga dela – tj. usmerjanjem in svetovanjem, usposabljanjem in izobraževanjem ter posredovanjem zaposlitve;

41.  spodbuja države članice, naj razvijejo in izvajajo vseobsegajoč okvir za ukrepe za zagotavljanje dostopa invalidov do kakovostne zaposlitve, ki bo vključeval uporabo na primer denarnih kazni v primeru neskladnosti s protidiskriminacijsko zakonodajo, s katerimi se bodo financirali vključevanje na odprti trg dela in drugi ukrepi na tem področju;

42.  spodbuja države članice, naj trajno podpirajo delodajalce, ki zaposlujejo invalide, da bi ustvarile ugodne pogoje in jim zagotovile ustrezno podporo v vseh fazah zaposlitve: pri zaposlovanju, ohranjanju zaposlitve in napredovanju;

43.  poziva vse udeležence, naj namenijo posebno pozornost vključevanju oseb z motnjami v duševnem razvoju in psihosocialnimi motnjami, pripravijo obsežno kampanjo za ozaveščanje o Konvenciji o pravicah invalidov ter se borijo proti predsodkom o invalidih, zlasti o osebah z motnjami v duševnem razvoju in psihosocialnimi motnjami, osebah z motnjo avtističnega spektra in starejših invalidih na delovnih mestih; poziva, naj bodo vse gradivo, povezano z gradnjo zmogljivosti, usposabljanjem, ozaveščanjem, ter javne izjave in drugi dokumenti na voljo v dostopnih oblikah;

44.  je zaskrbljen zaradi zamude pri vmesni oceni evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020; poziva Komisijo, naj revidira strategijo na podlagi sklepnih ugotovitev Odbora OZN za pravice invalidov o začetnem poročilu Evropske unije z dne 7. septembra 2015, in naj v ta proces pritegne predstavniške organizacije invalidov;

45.  obžaluje, da Komisija pri izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov in strategije o invalidnosti še ni obravnavala neenakosti glede na starost; zato poziva Komisijo, naj poveča ozaveščenost in obravnava pravice invalidov ter diskriminacijo, ki jo doživljajo;

Starost

46.  poudarja, da starejši delavci pomembno prispevajo k družbi ter konkurenčnosti podjetij; poudarja pomen vključevanja starejših, saj lahko v okviru aktivnega staranja na mlajše sodelavce prenesejo znanje in izkušnje, ter obžaluje, da je starost glavni razlog za diskriminacijo pri zaposlovanju; obžaluje, da se starejši še vedno pogosto soočajo s stereotipi in ovirami na trgu dela ter poziva k medgeneracijski pravičnosti na podlagi medsebojnega spoštovanja, odgovornosti in pripravljenosti pomagati drug drugemu;

47.  poziva države članice, naj spodbujajo dostop do zaposlovanja in vključevanje na trg dela za vse delavce, ne glede na starost, in naj uporabijo ukrepe, da bi na delovnem mestu zaščitile vse delavce v smislu plače, usposabljanja, razvoja poklicne poti, zdravja, varnosti itd.;

48.  ugotavlja, da enostranska pomladitev delovne sile ne bo prinesla več inovacij, temveč pomeni zapravljanje izkušenj, znanja in veščin;

49.  poziva države članice, naj delodajalce spodbujajo k zaposlovanju mladih, obenem pa naj zagotovijo in spoštujejo enako obravnavanje v smislu plače in socialne zaščite, vključno s potrebnim usposabljanjem, povezanim z delom;

50.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je medgeneracijska solidarnost po mnenju Sodišča Evropske unije edini in najpomembnejši legitimni cilj, kjer je različno obravnavanje na podlagi starosti upravičeno(28); saj so države članice z višjo stopnjo zaposlenosti starejših veliko uspešnejše tudi pri vključevanju mladih na trg dela;

51.  želi spomniti, da je treba zakonodajo EU o politikah staranja učinkovito izvajati, da bi se borili proti diskriminaciji na podlagi starosti in jo preprečevali;

52.  ugotavlja, da se zaradi politik, ki se izvajajo, v vseh državah članicah EU vse bolj povečuje delež zaposlenih med 55. in 64. letom; obžaluje pa, da se stopnja zaposlenosti te skupine povečuje prepočasi in v EU-28 ostaja pod 50 %; zato poudarja, da digitalizacija močno vpliva na trg dela, saj ustvarja nove zaposlitvene možnosti in prožnejše delovne pogoje, kot sta delo na daljavo ali delo na domu, ki bi lahko bili učinkovito sredstvo za preprečevanje izključenosti starejših od 50 let in nekvalificiranih oseb srednjih let; v zvezi s tem poudarja, da je stalno izpopolnjevanje digitalnih spretnosti, s katerim se delavcem zagotavljajo priložnosti za usposabljanje, nadaljnje usposabljanje in prekvalifikacijo na njihovi poklicni poti, osnovni pogoj za uživanje koristi digitalizacije; meni tudi, da se bodo morale države članice zaradi priložnosti za ustvarjanje delovnih mest na digitalnem trgu v prihodnje še bolj potruditi pri reševanju neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem, zlasti za starejše od 50 let;

53.  poudarja, da ukrepi proti diskriminaciji na podlagi starosti ne smejo razlikovati med otroki in starostniki in da je treba ustrezno preganjati vsakršno neutemeljeno diskriminacijo na podlagi starosti;

54.  ugotavlja, da se zlasti starejši delavci soočajo z bolj prekarnimi razmerami in poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami preuči vse večji problem brezposlenosti med starejšimi od 50 let in naj pripravi učinkovita orodja, kot so poklicno usposabljanje in spodbude ali subvencije za delodajalec, da bi starejše delavce ponovno vključili v trg dela in jih zavarovali pred nepravičnim odpuščanjem;

55.  poudarja pomen nadgrajevanja digitalne pismenosti med delovno aktivnim prebivalstvom ter poudarja, da bo digitalizacija prispevala k socialnemu vključevanju in bo starejšim in delavcem invalidom omogočila ostati dlje na trgu dela, saj bodo lahko uživali koristi, ki jih zagotavlja umetna inteligenca; poudarja, da je pomembno na socialno pravičen in trajnosten način uravnavati vpliv digitalnega trga na zaposlovanje; opozarja, da mnogi delodajalci ne zaposlujejo starejših zaradi stereotipov o pomanjkanju ali zastarelosti njihovih spretnosti; zato poziva k vključitvi vseživljenjskega učenja in izobraževanja odraslih za delavce vseh starostnih skupin v razmislek o prihodnji evropski strategiji za znanja in spretnosti, ki jo je napovedala Komisija;

56.  opozarja, da so človeški viri najpomembnejši vir EU in držav članic; meni, da so e-spretnosti bistvene za delavce, starejše od 55 let, da bi jih zaščitili pred izključitvijo s trga dela in jim olajšali iskanje nove zaposlitve; poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji razvijajo strategije, ki povezujejo izobraževanje in delo, podpirajo in vlagajo v vseživljenjsko učenje ter zagotovijo dostopne, cenovno dostopne in celovite programe usposabljanja ter možnosti za prekvalifikacijo za razvoj digitalnih in mehkih spretnosti, vključno s prilagajanjem na virutalno okolje (nadgrajena resničnost), ki bodo starajočemu se prebivalstvu omogočili boljše prilagajanje vse večjemu povpraševanju po e-spretnostih v številnih različnih sektorjih; zato poudarja, da bi morali imeti delavci nad 55. letom starosti, zlasti ženske, trajen dostop do usposabljanja o informacijsko-komunikacijski tehnologiji; spodbuja države članice in Komisijo, naj uvedejo strategije, s katerimi bodo zmanjšale digitalni razkorak in omogočile enak dostop do nove informacijske in komunikacijske tehnologije;

57.  pozdravlja delovni program evropskih socialnih partnerjev za obdobje 2015–2017, v katerem je poudarek na aktivnem staranju; poziva socialne partnerje, naj se temeljito lotijo vprašanj, povezanih z diskriminacijo na podlagi starosti, učenjem odraslih, varnostjo in zdravjem pri delu, pa tudi z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja, da bi oblikovali evropski okvir, ki bo podpiral zaposljivost in zdravje vseh delavcev;

58.  poudarja, da bi potrebovali zanesljive statistike o položaju starejših ljudi in demografskih spremembah, da bi lahko oblikovali bolj usmerjene in učinkovite strategije aktivnega staranja; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito zbiranje kakovostnih podatkov o položaju starejših v družbi, njihovem zdravju, pravicah in življenjskem standardu;

59.  poudarja, da je spodbujanje starejšim prijaznega okolja bistveno orodje za podporo starejšim delavcem in iskalcem zaposlitve ter za spodbujanje vključujoče družbe, ki bo vsem nudila enake priložnosti; v zvezi s tem pozdravlja projekt, ki ga skupaj izvajata Komisija in Svetovna zdravstvena organizacija ter v katerem naj bi vodnik Svetovne zdravstvene organizacije po starejšim prijaznih mestih sveta (Global Age-friendly Cities guide) prilagodili evropskemu kontekstu;

60.  pozdravlja kampanjo o zdravih delovnih mestih za vse starosti, ki jo je izvedla Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA); poudarja, da je pomembna učinkovita zakonodaja o varnosti in zdravju pri delu ter spodbude za podjetja, da sprejmejo preventivne metode; poziva, naj se kampanja močno osredotoči na podjetja vseh velikosti;

61.  poziva države članice, naj okrepijo javne pokojninske sisteme, da bi po upokojitvi zagotovili dostojen dohodek;

62.  pozdravlja pobudo Komisije o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja; poudarja, da je usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja izziv tudi za starejše delavce, saj 18 % moških in 22 % žensk med 55. in 64. letom starosti skrbi za družinske člane, ki potrebujejo oskrbo, pri čemer več kot polovica starih staršev redno pazi vnuke; priporoča, da bi v naslednjo pobudo o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja v celoti vključili ukrepe za podporo neformalnim negovalcem in delovno aktivnim starim staršem, pa tudi mladim staršem;

63.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo brezplačne visokokakovostne javne storitve, ki bodo omogočale potrebno ustrezno varstvo, nego in pomoč za otroke, bolne in starejše;

Spolna usmerjenost

64.  ugotavlja, da so nacionalna sodišča in Sodišče Evropske unije razsojala le o omejenem številu primerov, povezanih z diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti;

65.  opozarja, da se je število držav članic, ki so prepoved diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti razširile na vsa področja, zajeta v direktivi o rasni enakosti, sicer povečalo z 10 leta 2010 na 13 v letu 2014, vendar ostaja zaščita pred diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete še vedno omejena(29);

66.  opozarja, da je obseg zaščite pred diskriminacijo, ki je na voljo transspolnim osebam, zlasti na področju zaposlovanja, izobraževanja in zdravstvenega varstva, v številnih državah članicah še vedno negotov; poziva k ukrepom za učinkovito izvajanje nacionalne zakonodaje po prenosu direktive o enakosti spolov; poudarja, da bi lahko ti ukrepi izboljšali pravne opredelitve pojmov, da bi v zaščito vključili vse transspolne osebe, ne le tistih, so spremenili spol ali so v postopku spreminjanja spola(30);

67.  je zaskrbljen zaradi slabe ozaveščenosti o pravicah na področju diskriminacije ter slabe ozaveščenosti o obstoju organov in organizacij, ki zagotavljajo podporo žrtvam diskriminacije, pri čemer je bolj ozaveščena le skupnost LGBTI; meni, da bi morali nacionalni, regionalni in lokalni organi ter vse ustrezne organizacije deležnikov znatno izboljšati ozaveščenost z dejavnostmi, namenjenimi tako žrtvam kot delodajalcem, pa tudi drugim skupinam; poudarja, da so nacionalne organizacije LGBTI glavni partnerji v teh prizadevanjih;

68.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo vzajemno priznavanje statusa partnerstva, premoženjskih razmerij med zakoncema in starševskih pravic; poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo posebno diskriminacijo, s katero se soočajo interseksualne osebe pri zaposlovanju, ter pregledajo zakone in ustaljene postopke, da bi se preprečila diskriminacija interseksualnih oseb;

Horizontalni vidiki in priporočila

69.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja pravne varnosti in gotovosti o večplastni diskriminaciji, do katere pogosto prihaja zaradi neenotnih in razdrobljenih pravil in standardov po državah članicah; pozna pomembno delo mreže Equinet pri razvijanju skupnih standardov in meni, da bi ji morali pri tem ponuditi ustrezno podporo;

70.  obžaluje, da Direktiva 2000/78/ES ne vsebuje izrecnih določb glede večplastne diskriminacije, čeprav vsaj navaja, da jo ženske pogosto doživljajo, poleg tega lahko zaradi kombinacije dveh ali več oblik diskriminacije pride do težav zaradi razlik v zagotovljeni ravni varstva pri različnih oblikah; poziva države članice in Komisijo, naj se borijo proti vsem oblikam večplastne diskriminacije, da bi zagotovile uporabo načela nediskriminacije in enakega obravnavanja na trgu dela ter pri dostopu do zaposlitve; priporoča, naj nacionalne, regionalne in lokalne oblasti ter organi kazenskega pregona, vključno z inšpektorji za delo, nacionalnimi organi za spodbujanje enakosti in organizacijami civilne družbe, okrepijo spremljanje presečnosti med spolom in drugimi razlogi v primerih in praksi diskriminacije;

71.  poudarja, da pomanjkanje objektivnih, primerljivih in zbranih podatkov o primerih diskriminacije in neenakosti otežuje dokazovanje obstoja diskriminacije, zlasti posredne; opozarja, da člen 10 Direktive 2000/78/ES omogoča spremembo dokaznega bremena in njegovo obrnitev v primeru dejstev, na podlagi katerih je mogoče domnevati, da je šlo za neposredno ali posredno diskriminacijo; poziva Komisijo in države članice, naj podatke o enakosti v okviru področja uporabe direktive, zbirajo natančno in sistematično ter naj v zbiranje vključijo socialne partnerje, nacionalne organe za spodbujanje enakosti in nacionalna sodišča;

72.  poziva Komisijo in države članice, naj – tudi v okviru nacionalnega postopka poročanja in v letnem skupnem poročilu o socialni zaščiti in socialni vključenosti – oblikujejo usklajeno in enovito statistiko, s čimer bi zapolnili vse vrzeli pri zbiranju podatkov o enakosti spolov; poziva Komisijo, naj sprejme pobude za spodbujanje takšnega zbiranja podatkov, in sicer v obliki priporočila državam članicam in tako, da Eurostatu naloži nalogo priprave posvetovanj, na podlagi katerih bi razčlenitev podatkov o vseh razlogih za diskriminacijo vključili v kazalnike Evropskega družbenega pregleda, da bi sprejeli konkretne ukrepe proti vsem oblikam diskriminacije pri zaposlovanju in na trgu dela;

73.  priporoča, naj države članice pri zbiranju statističnih podatkov o zaposlovanju v raziskavo o delovni sili vključijo neobvezna vprašanja, da bi odkrili morebitno diskriminacijo na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

74.  poudarja, da bi bilo treba vedno in na vseh ravneh zakonodajnega postopka upoštevati upravna bremena za mikro, mala in srednja podjetja ter pri načrtovanih ukrepih opraviti preizkus sorazmernosti;

75.  ugotavlja, kako pomembna je vloga nacionalnih organov za spodbujanje enakosti pri izvajanju direktive o enakosti pri zaposlovanju, prispevanju k boljši ozaveščenosti, zbiranju podatkov, sodelovanju s socialnimi partnerji in drugimi deležniki, odpravljanju premajhnega števila prijav ter prevzemanju glavne vloge pri poenostavitvi in lajšanju dostopa do pritožbenih postopkov za žrtve diskriminacije; poziva k okrepitvi vloge in zmogljivosti nacionalnih organov za spodbujanje enakosti ter k zagotavljanju njihove nepristranskosti, razvoju njihovih dejavnosti in krepitvi njihovih zmogljivosti, tudi z zagotovitvijo ustreznega financiranja;

76.  poziva države članice, naj pokažejo več zavzetosti pri izvajanju načela enakega obravnavanja žensk in moških v politikah zaposlovanja; poziva k aktivnemu vključevanju načela enakosti spolov pri načrtovanju proračuna, tudi s spodbujanjem izmenjave najboljše prakse pri Komisiji, in k ukrepom, s katerimi bi spodbujali zaposlovanje žensk na pravični podlagi brez negotovih oblik zaposlitve, z zdravim ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem ter vseživljenjskim učenjem, pa tudi k ukrepom za zmanjšanje razlik v plačah in pokojninah, ter na splošno za izboljšanje položaja žensk na trgu dela;

77.  poziva države članice, naj razvijejo sisteme vrednotenja in razvrščanja delovnih mest, ki bodo nevtralni glede na spol, saj so to nepogrešljivi ukrepi za uveljavljanje enakega obravnavanja;

78.  poudarja, da bi se morale politike o enakem obravnavanju osredotočiti na vprašanje stereotipov tako pri moških kot pri ženskih poklicih in vlogah;

79.  želi opomniti, da imajo socialni partnerji bistveno vlogo pri obveščanju in ozaveščanju glede preprečevanja diskriminacije;

80.  meni, da je treba dodatno pozornost nameniti uravnoteženju nasprotujočih si pravic, kot sta svoboda vere in prepričanja ter svoboda govora, v primerih nadlegovanja na takšni podlagi;

81.  poziva države članice, naj razvijejo in okrepijo nacionalne inšpektorate za delo, jim zagotovijo ustrezne pogoje ter finančne in človeške vire, tako da bodo lahko dejansko navzoči na terenu in s tem preprečevali prekarne zaposlitve, neurejeno zaposlovanje ter delovno in plačno diskriminacijo, zlasti z vidika enakosti med moškimi in ženskami;

82.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja s konkretnimi ukrepi, na primer s predložitvijo novih predlogov o materinstvu, da bi zagotovile pravico žensk do vrnitve na delo po nosečnosti in porodniškem dopustu ter njihovo pravico do učinkovitega varovanja zdravja in varnosti na delovnem mestu, naj zavarujejo njihove pravice, povezane z materinstvom, in sprejmejo ukrepe za preprečevanje neupravičene odpustitve zaposlenih med nosečnostjo itd., in direktive o dopustu oskrbnikov ter z okrepitvijo zakonodaje o očetovskem dopustu;

83.  ugotavlja, da je dostop do pravnega varstva v številnih primerih diskriminacije omejen; poudarja, da je za žrtve diskriminacije zelo pomemben dostop do informacij; meni, da bi morale države članice narediti ustrezne korake, da bi organi za spodbujanje enakosti ali ustrezni posredniki žrtvam omogočili cenovno sprejemljiv, razpoložljiv in preprost dostop do pravnih nasvetov in pomoči v vseh fazah pravnega postopka, vključno z zaupnim in osebnim svetovanjem ter čustveno, osebno in moralno podporo; poleg tega poziva države članice, naj se borijo proti nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu, ki kršita posameznikovo dostojanstvo in/ali ustvarjata žaljivo okolje na delovnem mestu;

84.  meni, da je treba izboljšati pritožbene mehanizme na nacionalni ravni, in sicer z okrepitvijo nacionalnih organov za enakost, da se poveča dostop do sodnih in nesodnih mehanizmov, ter s povečanjem zaupanja v pristojne organe, zagotovitvijo pravne podpore, pravnega svetovanja in pomoči ter poenostavitvijo pravnih postopkov, ki so običajno dolgi in zapleteni; spodbuja države članice, naj vzpostavijo platforme, v okviru katerih bi lahko sprejemali pritožbe in zagotavljali brezplačni sodni pregon v sporih zaradi diskriminacije ali nadlegovanja na delovnem mestu;

85.  poziva, da se v primeru diskriminatornega ravnanja in/ali nadlegovanja in/ali zalezovanja na delovnem mestu, sprejmejo predpisi za zaščito žvižgačev in njihove zasebnosti;

86.  opozarja, da je iskanje rešitev po pravni poti in zagotovitev ustreznega zastopanja v nekaterih primerih še vedno problematično, ter spodbuja države članice, naj poiščejo načine, kako v zvezi s tem pomagati žrtvam, vključno na primer s sodnimi davčnimi oprostitvami in olajšavami, pravno pomočjo specializiranih nevladnih organizacij ter zagotavljanjem dostopa do pravnega varstva in ustreznega zastopanja; poudarja pomen procesnega upravičenja nevladnih organizacij z legitimnim interesom v ustreznih sodnih in/ali upravnih postopkih;

87.  pozdravlja, da so sankcije, ki jih države članice zagotavljajo v zvezi s protidiskriminacijskimi zakoni, običajno v skladu z direktivo o enakosti pri zaposlovanju; poudarja tudi vlogo javnih organov, specializiranih za boj proti diskriminaciji , pri reševanju problemov, povezanih s sankcijami in pritožbami; vendar je zaskrbljen, ker se nacionalna sodišča glede ravni in zneska dodeljene odškodnine pogosto odločijo za milejše sankcije, ki jih predvideva zakonodaja(31); poudarja, da bi morala Komisija pozorno spremljati pravila o sankcijah in pravnih sredstvih v državah članicah ter tako zagotoviti, da nacionalna zakonodaja za primere diskriminacije ne bo določala izključno simboličnih kazni ali izdaje opozorila, o čemer je poročalo Evropsko sodišče.

88.  izraža zaskrbljenost zaradi slabe udeležbe romske skupnosti na trgu dela; poudarja, da je treba okrepiti vlogo nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s to etnično manjšino, da bi okrepili njeno udeležbo na trgu dela; opozarja tudi na pomen nevladnih organizacij pri seznanjanju Romov z njihovimi pravicami in pri omogočanju prijavljanja v primeru diskriminacije, kar bo na koncu izboljšalo zbiranje podatkov;

89.  poziva države članice, naj izkoristijo možnost, določeno v direktivi, za uvedbo pozitivnih ukrepov v primeru skupin, ki doživljajo hudo in strukturno diskriminacijo, kot so Romi;

90.  pozdravlja, da je velika večina držav članic preučila katero od oblik pozitivnega ukrepanja na področju uporabe direktive;

91.  poudarja, da bi bila potrebna razširjanje ustreznih odločitev Sodišča Evropske unije in izmenjava sklepov nacionalnih sodišč v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se nanašajo na določbe iz direktive o enakosti pri zaposlovanju;

92.  poudarja pomen zagotavljanja podpore za neuradne oskrbnike, ki združujejo delo in oskrbništvo (npr. gibljiv delovni čas, nadomestna oskrba), da bi ti oskrbniki (predvsem ženske) lahko zagotavljali oskrbo in s tem ogromno prispevali k svojim družinam in družbi, hkrati pa zaradi tega sedaj ali kasneje v življenju ne bi bili oškodovani;

93.  meni, da bi bilo treba ustrezno usposobiti delavce nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter organov kazenskega pregona in inšpektoratov za delo; meni, da je ključno usposobiti vse deležnike, kot so sodniki, tožilci, sodno osebje, odvetniki, preiskovalci, policisti in zaporniško osebje, glede protidiskriminacijske zakonodaje pri zaposlovanju in sodne prakse, hkrati pa je pomembno tudi usposabljanje v zvezi s kulturnim razumevanjem in nezavedno pristranskostjo;

94.  meni, da mora Komisija zasebnim podjetjem, tudi malim in srednjim podjetjem ter mikro podjetjem, zagotoviti modele za okvir enakosti in raznolikosti, ki bi jih ta lahko pozneje uporabila in prilagodila v skladu s svojimi potrebami; poziva deležnike iz zasebnega sektorja, naj storijo več kot to, da se zavežejo spoštovanju enakosti in raznolikosti, in sicer naj med drugim letno poročajo o svojih pobudah v zvezi s tem, če želijo, pa se lahko pri tem oprejo na pomoč organov za spodbujanje enakosti;

95.  poziva delodajalce, naj za svoje zaposlene ustvarijo proti diskriminaciji usmerjeno delovno okolje, tako da upoštevajo in izvajajo veljavne direktive za boj proti diskriminaciji, ki temeljijo na načelu enakega obravnavanja ne glede na spol, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje s tem povezanih ukrepov;

96.  opozarja na pomembno vlogo socialnih partnerjev, nevladnih organizacij in civilne družbe pri pomoči žrtvam in poudarja, da se je diskriminiranim osebam pogosto laže obrniti nanje kot na druge akterje; zato spodbuja k podpori organizacijam civilne družbe, dejavnim na tem področju;

97.  poziva k izobraževanju o človekovih pravicah in državljanski vzgoji, ki spodbujata ozaveščenost in sprejemanje drugačnosti ter skušata vzpostaviti vključujoče okolje, tako da spodbujata preoblikovanje norm in odpravo žaljivih oznak;

98.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo poučevanje državljanske vzgoje in človekovih pravic v osnovnih in srednjih šolah.

99.  meni, da mora Komisija nujno sprejeti evropski okvir za nacionalne strategije boja proti antisemitizmu, islamofobiji in drugim oblikam rasizma;

100.  spodbuja države članice, da določijo ustrezne načrte ponovnega vključevanja obsojenih, ki so prestali kazen, na trg dela;

101.  poziva Komisijo in države članice ustreznim deležnikom, vključno z organizacijami civilne družbe in organi za spodbujanje enakosti, olajšajo dostop do financiranja za lažje izobraževalnih kampanj in kampanj za spodbujanje ozaveščenosti o diskriminaciji pri zaposlovanju; poziva zasebni sektor, naj prispeva k vzpostavitvi nediskriminatornega delovnega okolja;

102.  poziva države članice, naj si prizadevajo za izmenjavo dobrih praks na področju boja proti diskriminaciji pri zaposlovanju;

103.  poziva organizacije socialnih partnerjev, naj razvijejo notranjo ozaveščenost o neenakosti pri zaposlovanju in pripravijo predloge za obravnavo vprašanj na ravni organizacije/podjetja v zvezi s sektorskimi kolektivnimi pogajanji, usposabljanjem in kampanjami za člane in delavce;

104.  poziva države članice in Komisijo, naj socialne partnerje (sindikate in delodajalce) in civilno družbo, vključno z organi za spodbujanje enakosti, vključijo v učinkovito uporabo načela enakosti pri zaposlovanju in delu, z namenom spodbuditi enako obravnavanje; države članice tudi poziva, naj izboljšajo socialni dialog in izmenjavo izkušenj in primerov najboljše prakse;

o
o   o

105.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
(3) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0321.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0320.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0286.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0293.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0261.
(9) UL C 316, 30.8.2016, str. 83.
(10) UL C 75, 26.2.2016, str. 130.
(11) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 9.
(12) UL C 74 E, 13.3.2012, str. 19.
(13) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 29.
(14) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 23.
(15) UL C 279 E, 19.11.2009, str. 23.
(16) Sodba z dne 10. maja 2011, Römer C-147/08, ECR, EU:C:2011:286.
(17) http://fra.europa.eu/en/publication/2014/eu-lgbt-survey-european-union-lesbian-gay-bisexual-and-transgender-survey-main
(18) http://fra.europa.eu/en/publication/2014/being-trans-eu-comparative-analysis-eu-lgbt-survey-data
(19) http://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR15_03/SR15_03_SL.pdf
(20) http://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1568sl.pdf
(21) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0351.
(22) Služba Evropskega parlamenta za raziskave, The Employment Equality Directive – Evaluation of its implementation (Direktiva o enakosti pri zaposlovanju – ocena izvajanja).
(23) Služba Evropskega parlamenta za raziskave, prav tam.
(24) Konvencija OZN o pravicah invalidov, 13. december 2006, člen 2.
(25) Evropski parlament, Tematski sektor A za gospodarsko in znanstveno politiko, Reasonable Accommodation and Sheltered Workshops for People with Disabilities: Costs and Returns of Investments (Primerna prilagoditev za invalide in invalidska podjetja: stroški in donosnost naložb).
(26) Splošna pripomba št. 2.(2014) o členu 9: Dostopnost https://documentsddsny.un.org/doc/UNDOC/GEN/G14/033/13/ PDF/G1403313.pdf?OpenElement
(27) Uredba (EU) št. 1303/2013.
(28) Delovni dokument služb Komisije: Annexes to the Joint Report on the application of the Racial Equality Directive and the Employment Equality Directive (Priloge k skupnemu poročilu o uporabi direktive o rasni enakosti (2000/43/ES) in direktive o enakosti pri zaposlovanju (2000/78/ES)) (SWD(2014)0005).
(29) Agencija Evropske unije za temeljne pravice (2015), Protection against discrimination on grounds of sexual orientation, gender identity and sex characteristics in the European Union: Comparative legal analysis (Zaščita pred diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnih značilnosti v Evropski uniji: primerjalna pravna analiza).
(30) Služba Evropskega parlamenta za raziskave, prav tam.
(31) Služba Evropskega parlamenta za raziskave, prav tam.


Dejavnosti, učinek in dodana vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji med letoma 2007 in 2014
PDF 374kWORD 63k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o dejavnostih, učinku in dodani vrednosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji med letoma 2007 in 2014 (2015/2284(INI))
P8_TA(2016)0361A8-0227/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letih 2013 in 2014 (COM(2015)0355),

–  ob upoštevanju končnega poročila o naknadni oceni Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji iz avgusta 2015,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 7/2013 z naslovom »Ali je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji pri ponovnem vključevanju presežnih delavcev ustvaril dodano vrednost EU?«,

–  ob upoštevanju poročila ERM Eurofounda za leto 2012 z naslovom »After restructuring: labour markets, working conditions and life satisfaction« (Po prestrukturiranju: trgi dela, delovne razmere in zadovoljstvo z življenjem),

–  ob upoštevanju študije primera Eurofounda z naslovom »Added value of the European Globalisation Adjustment Fund: A comparison of experiences in Germany and Finland« (Dodana vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: Primerjava izkušenj v Nemčiji in na Finskem) (2009),

–  ob upoštevanju poročila ERM Eurofounda za leto 2009 z naslovom »Restructuring in recession« (Prestrukturiranje v recesiji),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2011 o prihodnosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o financiranju in delovanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji(5),

–  ob upoštevanju svojih resolucij, sprejetih po januarju 2007, o mobilizaciji Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, vključno s pripombami Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o posameznih namenih njegove uporabe,

–  ob upoštevanju razprav posebne delovne skupine Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0227/2016),

A.  ker je namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zagotavljati podporo, pa tudi izraziti solidarnost delavcem, ki so postali presežni zaradi večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih; ker je njegov cilj prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči gospodarski rasti ter spodbujati trajnostno zaposlovanje s podporo presežnim delavcem in njihovo pripravo na novo delovno mesto; ker je bil sklad zasnovan za reševanje nujnih primerov s hitrim posredovanjem in kratkoročno pomočjo v odziv na hude in nepredvidene težave na trgu dela, ki vključujejo množično odpuščanje, za razliko od Evropskega socialnega sklada, ki prav tako zagotavlja podporo za presežne delavce, vendar je njegov glavni namen reševanje dolgoročnih strukturnih neravnovesij, zlasti s programi vseživljenjskega učenja; meni, da bi moral sklad v naslednjem programskem obdobju še naprej delovati zunaj večletnega finančnega okvira;

B.  ker je prestrukturiranje v zadnjih nekaj letih postalo vse bolj splošen pojav, ki se je v nekaterih sektorjih še okrepil, v druge pa razširil; ker odgovornost za pogosto nepredvidljive posledice, ki jih imajo te odločitve na lokalne skupnosti ter na gospodarsko in socialno strukturo v državah članicah, nosijo podjetja; ker Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji pripomore k blažitvi negativnih posledic odločitev o prestrukturiranju; ker je vedno več zadev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji povezanih s strategijami prestrukturiranja velikih podjetij in multinacionalnih družb, o katerih se običajno odloča brez udeležbe delavcev in njihovih predstavnikov; ker so najpogostejše oblike prestrukturiranja premestitev, selitev, zaprtje, združitve, pridobitve, prevzemi, reorganizacija proizvodnje in najemanje podizvajalcev;

C.  ker pa lahko na prilagodljivost in proaktivnost pri menjavi delovnega mesta ali poklica negativno vpliva negotovost, saj vsak prehod vsebuje tudi možnost brezposelnosti, nižje plače in manjše socialne varnosti; ker bo ponovno vključevanje prejemnikov sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji bolj uspešno, če bo vodilo v kakovostno zaposlitev;

D.  ker zadruge prestrukturiranje izvajajo na družbeno odgovoren način ter njihov poseben zadružni model upravljanja, ki temelji na skupnem lastništvu, demokratični udeležbi in nadzoru s strani članov, in sposobnost zadrug, da se zanašajo na lastna finančna sredstva in podporne mreže, pojasnjujeta, zakaj so zadruge v daljšem časovnem obdobju prožnejše in bolj inovativne pri upravljanju prestrukturiranja in ustvarjanju novih poslovnih priložnosti;

E.  ker člen 19 Uredbe (EU) št. 1309/2013 določa, da mora Komisija vsako drugo leto Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti sklada v preteklih dveh letih;

F.  ker ni evropskega pravnega okvira za obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi ter predvidevanje in upravljanje prestrukturiranja, da bi na ta način lahko predvideli spremembe in preprečili izgubo delovnih mest; ker je Parlament v resoluciji z dne 15. januarja 2013(6) pozval Komisijo, naj v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije čim prej in po posvetovanju s socialnimi partnerji predloži predlog zakonodajnega akta o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja (po natančnih priporočilih iz priloge k zgoraj navedeni resoluciji); ker na nacionalni ravni trenutno vladajo pomembne razlike glede odgovornosti delodajalcev do zaposlenih v procesu prestrukturiranja; ker je bilo posvetovanje z evropskimi socialnimi partnerji o tej zadevi opravljeno dvakrat in se Komisija ni odzvala; ker se je Komisija nezadovoljivo odzvala na parlamentarne resolucije o obveščanju, posvetovanju in prestrukturiranju, v katerih je bila poudarjena potreba po nujnih in konkretnih ukrepih na tem področju; ker so dobro razviti sistemi, ki urejajo odnose med delavci in delodajalci in dajejo delavcem ter njihovim predstavnikom pravice na področju posvetovanja, obveščanja in soodločanja, nadvse pomembni; ker bi okrepljena direktiva o obveščanju in posvetovanju lahko pomagala k temu, da bi pogajanja za primeren načrt potekala v pravičnih pogojih in pravočasno;

G.  ker se je prag najnižjega števila presežnih delavcev znižal s 1000 na 500 presežnih delavcev, pri čemer se lahko vloga za podporo iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v izrednih okoliščinah ali na majhnih trgih dela upošteva tudi, kadar imajo odpuščanja velik učinek na zaposlovanje in na lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo;

H.  ker so od 1. januarja 2014 do sredstev upravičene tudi samozaposlene osebe in lahko prejemajo pomoč; ker bi morala Komisija zagotoviti, da Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ustreza posebnim potrebam samozaposlenih delavcev, katerih število nenehno narašča; ker lahko do 31. decembra 2017 mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), v regijah, ki so do tega upravičene v okviru pobude za zaposlovanje mladih, prejemajo podporo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, in sicer v številu, ki je enako številu ciljnih prejemnikov;

I.  ker cilj sedanjega Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji ni le podpreti presežne delavce, ampak tudi izkazati solidarnost do njih;

J.  ker je prvotni proračun Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji znašal 500 milijonov EUR na leto; ker sedanji proračun znaša 150 milijonov EUR na leto, pri čemer letna poraba sklada od njegove ustanovitve v povprečju znaša 70 milijonov EUR;

K.  ker je prvotna stopnja sofinanciranja znašala 50 %, v obdobju 2009–2011 se je zvišala na 65 %, med letoma 2012 in 2013 se je spet znižala na 50 %, zdaj pa znaša 60 %;

L.  ker je bilo med letoma 2007 in 2014 prejetih 134 vlog iz 20 držav članic, ki so se nanašale na 122 121 ciljnih delavcev, skupaj pa je bilo zaprošeno za 561,1 milijona EUR; ker je v obdobju 2007–2013 stopnja izvrševanja znašala le 55 %; ker je med letoma 2007 in 2014 največ prijav prišlo iz proizvodnega sektorja, zlasti avtomobilske industrije, kjer so se nanašale na 29 000 od 122 121 delavcev (23 % vseh predloženih vlog); ker so učinki gospodarske krize doslej najpomembneje in najmočneje prizadeli mala podjetja z manj kot 500 zaposlenimi;

M.  ker Računsko sodišče priporoča, naj Evropski parlament, Svet in Komisija razmislijo o omejitvi financiranja EU na ukrepe, ki lahko prinesejo dodano vrednost EU, namesto da bi financirali že obstoječe nacionalne sheme dohodkovne podpore delavcem v skladu s členom 7(a)(b); ker imajo ukrepi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji največjo dodano vrednost, če so uporabljeni za sofinanciranje storitev za presežne delavce, ki jih sicer v sistemih nadomestil za zaposlovanje v državah članicah običajno ni, so bolj usmerjeni v usposabljanje kot v nadomestila in v če so prilagojeni ter dopolnjujejo glavno zagotavljanje pomoči, zlasti za najbolj ranljive skupine presežnih delavcev; ob tem opozarja na potrebo po vlaganju v potencial nekdanjih zaposlenih in na pomen celovite ocene potreb na lokalnem trgu dela in potreb po znanjih in spretnostih, saj bi to moralo biti podlaga za usposabljanje in krepitev kompetenc v pomoč lažjemu in hitrejšemu ponovnemu vključevanju delavcev na trg dela; opozarja, da so države članice dolžne učinkovito izvrševati proračun Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji;

N.  ker Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji ne odpravlja problema brezposelnosti v EU; ker je za reševanje krize brezposelnosti v EU potrebno, da se v središče politike EU postavi odpiranje novih delovnih mest, pa zaščita in trajnostna narava zaposlitve; ker je treba zaradi stopenj brezposelnosti v Evropi, zlasti mladih in dolgotrajno brezposelnih, nujno sprejeti ukrepe za ustvarjanje novih možnosti zaposlovanja;

O.  ker je referenčno obdobje za oceno Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za namene tega poročila obdobje 2007–2014; ker je v naknadni oceni Komisije zajeto obdobje 2007–2013, v poročilu Računskega sodišča pa je revidirano obdobje 2007–2012;

P.  ker je treba pri izvajanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji zagotoviti in spodbujati načeli enakosti spolov in nediskriminacije, ki sta osrednji vrednoti Unije, zapisani tudi v strategijo Evropa 2020;

1.  je seznanjen z naknadno oceno Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in prvim dveletnim poročilom; ugotavlja, da Komisija izpolnjuje obveznost poročanja; meni, da vsa ta in še druga poročila ne prispevajo dovolj k preglednosti in učinkovitosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji; poziva države članice, ki so prejele pomoč iz tega sklada, naj javnosti omogočijo dostop do vseh podatkov in ocen primerov, svoja poročila pa naj dopolnijo z oceno učinka glede na spol; močno spodbuja vse države članice, naj objavijo vloge, redno pa naj objavljajo tudi končna poročila v okviru sedanje uredbe; čeprav Komisija izpolnjuje svoje obveznosti poročanja, meni, da bi lahko vseeno javno objavila vse relevantne dokumente o primerih podpore iz ESPG, vključno z internimi poročili o misijah za spremljanje odprtih vlog v državah članicah;

2.  pozdravlja podaljšanje obdobja financiranja z enega na dve leti; opozarja, da je raziskava Eurofounda je pokazala, da 12 mesecev ni bilo primerno dolgo obdobje za pomoč vsem presežnim delavcem, zlasti najranljivejšim med njimi, kot so nizkokvalificirani ali starejši delavci, ženske in zlasti starši samohranilci;

3.  ugotavlja, da ocene Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji kažejo, da je uspešnost ukrepov tega sklada odvisna od dejavnikov, kot sta raven izobrazbe in usposobljenost delavcev, ki so jim ukrepi namenjeni, pa tudi od absorpcijskih zmožnosti trgov dela in BDP držav prejemnic; poudarja, da na te dejavnike vplivajo predvsem dolgoročni ukrepi, ki jih lahko evropski strukturni in investicijski skladi učinkovito podpirajo; poudarja, da je treba te dejavnike, pa tudi lokalne razmere na trgu dela, upoštevati pri dodeljevanju pomoči iz sklada; se zaveda, da je sinergija med Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi pomembna za doseganje hitrejših in učinkovitejših rezultatov; poudarja, da bi morali evropski strukturni in investicijski skladi omogočati nadaljnje ukrepe na področjih, ki jih podpira Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, in sicer s spodbujanjem naložb, splošne rasti in odpiranja novih delovnih mest; poudarja, da bi se morali ukrepi tega sklada usmerjati v naložbe, ki prispevajo k rasti, novim delovnim mestom, izobraževanju, spretnostim, geografski mobilnosti delavcev, morali pa bi biti usklajeni z obstoječimi programi EU, da bi ljudem pomagali najti zaposlitev in bi spodbujali podjetništvo, zlasti v tistih regijah in sektorjih, ki so jih negativni učinki globalizacije ali prestrukturiranja gospodarstva že prizadeli; poudarja, da bi morali dajati prednost celovitim pristopom, ki bi temeljili na programiranju iz več skladov in s katerimi bi trajnostno obravnavali odpuščanje in brezposelnost, in sicer z učinkovitim dodeljevanjem sredstev in večjim usklajevanjem in sinergijo, zlasti med Evropskim socialnim skladom in Evropskim skladom za regionalni razvoj; je trdno prepričan, da bi celostna strategija za programiranje iz več skladov zmanjšala tveganje selitve proizvodnje in ustvarila ugodne razmere za vračanje industrijske proizvodnje v EU;

4.  meni, da so reforme uredbe pripomogle k izboljšanju delovanja Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji; ugotavlja, da so se z izboljšanim delovanjem sklada poenostavili postopki za dostop do sklada za države članice, katere bi lahko ta instrument koristile v večji meri; poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za odpravo ovir v zvezi z upravno zmogljivostjo, kar je bila do zdaj ovira za udeležbo sklada; meni, da bi ESPG ne smel privzeti funkcije makroekonomske stabilizacije;

5.  ugotavlja, da nižja proračunska sredstva, namenjena Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji v okviru letnega proračuna, vseeno zadoščajo za nudenje pomoči in podpore, ki je za ljudi, ki so izgubili delo, življenjskega pomena in nujno potrebna; vseeno poudarja, da se je z letom 2014 področje uporabe sklada razširilo, saj zdaj vključuje tudi ljudi, ki še niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), upošteva pa tudi merilo za krizo, zato se lahko v primeru velikega povečanja vlog ali dodatnih novih pristojnosti zgodi, da odobritve ne bodo zadostovale in bi jih bilo treba povečati, če naj bo njegovo delovanje učinkovito;

6.  poudarja pomen močnega socialnega dialoga, osnovanega na vzajemnem zaupanju in deljeni odgovornosti, kot najboljšega instrumenta za iskanje sporazumnih rešitev in stališč za napovedovanje, preprečevanje in upravljanje procesa prestrukturiranja; opozarja, da bi to pomagalo preprečevati izgubo delovnih mest, zaradi česar bi bilo tudi manj primerov za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji;

7.  ugotavlja, da se je v obdobju odstopanja 2009–2011, v katerem so bile dovoljene vloge na podlagi meril, povezanih s krizo, število vlog znatno povečalo, pa tudi, da je bilo področje uporabe dodatno razširjeno, tako da se med letoma 2014 in 2020 upoštevajo še merilo krize in samozaposleni posamezniki; pozdravlja podaljšanje odstopanja tudi po letu 2013; ugotavlja, da je bila s krizo povezana več kot polovica vseh projektov v obdobju 2007–2014; opozarja, da so v nekaterih državah članicah še vedno prisotni škodljivi učinki gospodarske krize;

8.  je seznanjen, da je med letoma 2007 in 2014 20 držav članic zaprosilo za sredstva v skupnem znesku 542,4 milijona EUR za 131 ukrepov, ki so bili namenjeni v korist 121 380 delavcev;

9.  ugotavlja, da je Komisija uvedla izboljšave v zbirki podatkov sklada, kjer se v statistične namene beležijo kvantitativni podatki o zadevah, ki jih je obravnaval sklad, tako da je državam članicam lažje vlagati vloge, Komisiji pa analizirati in primerjati številčne podatke o teh zadevah; poleg tega ugotavlja, da je Komisija sklad vključila v skupni sistem deljenega upravljanja sredstev, kar bi moralo prispevati k pravilnejšim in popolnejšim vlogam ter še skrajšati čas, potreben, da država članica odda svojo vlogo; ugotavlja, da ta sistem omogoča poenostavitev vlog za države članice, Komisijo pa poziva, naj pospeši proces obravnave vlog, da se sredstva zagotovijo kar najhitrejše in je torej njihov učinek kar največji;

10.  poziva Komisijo k celovitemu predvidevanju učinkov odločitev v zvezi s trgovinsko politiko na trg dela EU, pri čemer je treba upoštevati dokaze na podlagi podatkov o teh učinkih, ki so se pokazali v vlogah za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji; poziva Komisijo, naj vodi temeljite predhodne in naknadne ocene učinka, vanje vključi tudi oceno družbenega vpliva, morebitnih posledic za zaposlovanje, konkurenčnost in gospodarstvo ter vpliva na mala in srednje velika podjetja, obenem pa naj poskrbi za učinkovito predhodno usklajevanje med GD za trgovino in GD za zaposlovanje; poziva Parlament, naj organizira redne skupne predstavitve Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter tako prispeva k boljši usklajenosti med trgovinsko politiko in Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji ter k nadzoru nad njima; meni, da je treba uporabo sklada za prilagoditev globalizaciji odločneje spodbujati pri obravnavi problematike selitve podjetij, pa tudi za blaženje panožnih kriz, ki jih povzročajo nihanja v svetovnem povpraševanju; odločno nasprotuje vsem pobudam, da bi Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji v sedanji obliki in s sedanjim proračunom obravnavali kot orodje pomoči za delovna mesta, ki so bila v Evropski uniji izgubljena zaradi trgovinskih strategij, sprejetih na ravni EU, vključno s prihodnjimi ali že veljavnimi trgovinskimi sporazumi; poudarja potrebo po veliki skladnosti med trgovinsko in industrijsko politiko in potrebo po posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite EU;

11.  poziva Komisijo, naj trgovinskim partnericam podeli status tržnega gospodarstva šele, ko izpolnijo vseh pet zastavljenih meril; v zvezi s tem jo tudi poziva, naj oblikuje jasno in učinkovito strategijo glede podelitve statusa tržnega gospodarstva tretjim državam, da se zavaruje konkurenčnost podjetij EU in se še naprej preprečujejo vse oblike nelojalne konkurence;

12.  poudarja, da je eden glavnih ciljev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji pomagati delavcem, ki so zaposlitev izgubili zaradi velikih premikov v trgovanju Unije z blagom ali storitvami, kot to določa člena 2(a) uredbe; meni, da ima sklad pomembno nalogo zagotavljati podporo delavcem, odpuščenim zaradi negativnih posledic trgovinskih sporov; zato poziva Komisijo, naj jasno navede, da delovna mesta, posledično izgubljena po trgovinskih sporih, ki bi lahko privedli do velikih premikov v trgovanju Unije z blagom ali storitvami, v celoti sodijo na področje uporabe ESPG;

13.  poudarja, da ne sme Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji v nobenem primeru nadomestiti resne politike za preprečevanje prestrukturiranja; poudarja pomen resnične industrijske politike na ravni Evropske unije za trajnostno in vključujočo rast;

14.  poziva Komisijo, naj pripravi oceno vpliva globalizacije po sektorjih in na njeni podlagi oblikuje predloge, s katerimi bo spodbudila podjetja k vnaprejšnjemu prepoznavanju sprememb v sektorjih in pripravljanju svojih zaposlenih na odpuščanja;

15.  poudarja, da so nekatere države članice namesto Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji raje uporabljale Evropski socialni sklad, ker omogoča višje stopnje sofinanciranja in hitrejše izvajanje ukrepov, medtem ko sta za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji značilna pomanjkanje predhodnega financiranja in dolgotrajen postopek odobritve pomoči; meni, da višja stopnja sofinanciranja ter hitrejši postopek v zvezi z vlogami in odobritvami v novi uredbi prispevata k odpravi nekaterih od teh zadržkov; obžaluje, da podpora Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji še vedno ni dosegla presežnih delavcev v vseh državah članicah, zato poziva države članice, naj v primeru množičnega odpuščanja izkoristijo to pomoč;

16.  opozarja, da je glede na poročilo Računskega sodišča povprečno trajanje postopka odobritve sklada 41 tednov; poziva, da si je treba prizadevati za to, da bodo postopki hitrejši; pozdravlja prizadevanja Komisije za zmanjšanje zamud in racionalizacijo postopka prijave; poudarja, da je ob tem nujno potrebna krepitev zmogljivosti držav članic in vsem državam članicam močno priporoča, naj kar najhitreje začnejo izvajati ukrepe; ugotavlja, da številne države članice že tako ravnajo;

17.  ugotavlja, da nekatere države članice, socialni partnerji in podjetja pravzaprav ne poznajo ESPG; poziva Komisijo, naj okrepi obveščanje držav članic, nacionalnih in lokalnih sindikatov in splošne javnosti; poziva države članice, naj redno promovirajo poznavanje o ESPG med delavci in njihovimi predstavniki, da bo mogoče doseči kar največje število potencialnih prejemnikov, ki bi lahko koristili ukrepe ESPG, in naj učinkoviteje opozarjajo na prednosti in rezultate sklada;

18.  opozarja na pomen jamstev v primeru selitve podjetij, ki v določenem časovnem obdobju prejemajo sredstva EU, kar bi lahko privedlo do dodatnih shem podpore zaradi odpuščanja;

Prejemniki sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

19.  pozdravlja ugotovitve iz poročila Računskega sodišča, da so individualnimi potrebam prilagojeni in dobro usklajeni ukrepi koristili skoraj vsem delavcem, upravičenim do sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, in da je skoraj 50 % delavcev, ki so prejeli finančno pomoč, zdaj ponovno zaposlenih; ugotavlja, da je nepravočasno in neučinkovito izvajanje programov sklada v nekaterih državah članicah privedlo do premajhne porabe sredstev; meni, da je treba k prvotni oceni in začetni vlogi nujno pritegniti ciljne prejemnike ali njihove predstavnike, socialne partnerje, lokalne zavode za zaposlovanje in druge ustrezne deležnike, če naj bo končni rezultat za prejemnike pozitiven; poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga pri oblikovanju inovativnih ukrepov in programov ter naj v svojih pregledih oceni, v kolikšni meri so bili pri oblikovanju usklajenega svežnja prilagojenih storitev upoštevani možen prihodnji razvoj trga dela ter potrebna znanja in spretnosti, pa tudi ali so bile pripravljene storitve ustrezne glede na potrebni prehod na gospodarstvo, ki bo gospodarno z viri in bo trajnostno; poziva države članice, naj si v skladu s členom 7 te uredbe še naprej prizadevajo za usklajeni sveženj prilagojenih storitev, ki bo šel v smeri z viri gospodarnega in trajnostnega gospodarstva; ugotavlja, da so inovacije, pametna specializacija in učinkovita raba virov bistvenega pomena za industrijsko prenovo in gospodarsko diverzifikacijo;

20.  ugotavlja, da je bil pri 73 projektih, ki jih je Komisija analizirala v naknadnem poročilu o oceni, povprečni delež prejemnikov, starih 55 let ali več, 15 %, prejemnikov, starih od 15 do 24 let, pa 5 %; zato pozdravlja poudarek na starejših in mlajših delavcih v novi uredbi ter vključitev mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v nekatere vloge; ugotavlja, da je delež žensk med prejemniki znašal 33 %, moških pa 67 %; ugotavlja, da te številke ustrezajo zaposlitveni strukturi po spolih, ki je v različnih sektorjih različna; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ženske in moški v vseh vlogah za ESPG enako obravnavani, države članice pa, naj zbirajo podatke po spolih, da bi ugotovili, kako sklad vpliva na delež ponovne zaposlitve med ženskimi upravičenkami; ugotavlja še, da je v nekaterih vlogah za ESPG število ciljnih prejemnikov nizko v primerjavi s skupnim številom upravičencev, kar lahko vodi do manj ugodnega učinka;

21.  meni, da vključevanje ljudi, ki še niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET) pri vlogah za ESPG pogosto zahteva različne vrste intervencij in meni, da bi morali biti v fazo izvajanja vsakega programa vključeni vsi ustrezni akterji, vključno s socialnimi partnerji, skupinami iz lokalne skupnosti in mladinskimi organizacijami, ki naj bi tudi spodbujali potrebne ukrepe za čim večjo udeležbo teh oseb; v zvezi s tem spodbuja države članice, naj imajo močno osrednjo agencijo, ki bo na eni strani usklajevala izvajanje programa in zagotavljala ciljno usmerjeno in trajno podporo skupini NEET, da bo ta dejansko zaključila program, na drugi pa zagotavljala maksimalno izplačilo sredstev sklada; meni, da bi lahko z neodvisnim pregledom, ki bi bil posvečen problematiki udeležbe skupine NEET, opredelili primere najboljše prakse; je trdno prepričan, da bi moralo odstopanje glede vključitve mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, veljati do konca programskega obdobja decembra 2020;

22.  poziva Komisijo, naj v svojo vmesno oceno ESPG vključi specifično kvalitativno in kvantitativno oceno pomoči tega sklada mladim, ki niso niti zaposleni niti se ne izobražujejo oziroma usposabljajo, zlasti glede izvajanja jamstva za mlade ter potrebnih sinergij med nacionalnimi proračuni, Evropskim socialnim skladom in pobudo za zaposlovanje mladih;

23.  ugotavlja, da je bila glede na podatke iz naknadne ocene povprečna stopnja dosega prejemnikov v vseh 73 pregledanih primerih 78 %; v to je vključenih 20 primerov s 100-odstotno ali višjo stopnjo dosega prejemnikov; vztraja, da je najvišja stopnja dosega za kateri koli primer 100 %, zato uporaba višjih odstotkov izkrivlja podatke, ki tako kažejo bistveno višjo stopnjo dosega od dejanske; ugotavlja, da to velja tudi za stopnjo izvajanja proračuna; poziva Komisijo, naj prilagodi svoje podatke, da bi zagotovili bolj točno oceno stopenj dosega prejemnikov in stopnje izvajanja proračuna;

24.  pozdravlja dejstvo, da so lahko mnogi prejemniki s pomočjo ESPG našli novo zaposlitev, kar so jim omogočili individualna pomoč pri iskanju zaposlitve in posodabljanje njihovega strokovnega izpopolnjevanja s programi usposabljanja ali nadomestila za mobilnost; ravno tako pozdravlja dejstvo, da je sklad s podporo za ustanavljanje in prevzem podjetij omogočil nekaterim zaposlenim, da postanejo podjetniki; zato poudarja pomembne pozitivne učinke, ki jih ima lahko ESPG na samozavest, samostojnost in motiviranost; poudarja, da pomoč iz sklada za prilagoditev globalizaciji pozitivno vpliva na večjo socialno kohezijo, saj omogoča ponovno zaposlitev in odpravlja negativne pasti brezposelnosti;

25.  na podlagi številčnih podatkov iz naknadnega poročila ugotavlja, da imajo prejemniki sredstev sklada za prilagoditev globalizaciji relativno podpovprečen učni uspeh in torej manj prenosljiva znanja in spretnosti, kar v običajnih okoliščinah zmanjšuje njihove zaposlitvene možnosti in povečuje njihovo ranljivost na trgu dela; meni, da bo največja dodana vrednost sklada dosežena, če se bo uporabljal za podporo programom usposabljanja in preusposabljanja za delavce, zlasti za manj kvalificirane ranljive skupine, ki bodo na prvo mesto postavili pridobivanje znanja in spretnosti, potrebnih na trgu dela, pa tudi v podjetništvu;

26.  ugotavlja, da je raziskava v okviru naknadne ocene razkrila mešane rezultate, saj je 35 % anketirancev odgovorilo, da je kakovost novega delovnega mesta boljša ali veliko boljša, 24 % jih je izjavilo, da je enaka, 41 % pa jih je menilo, da je njihovo novo delovno mesto slabše ali veliko slabše kakovosti; vseeno zaradi pomanjkanja sistematičnih podatkov, na katerih bi se lahko pripravila kakršna koli ocena, Komisiji priporoča, naj zbere natančnejše podatke o učinku ukrepov Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in njihovi kakovosti, da bi lahko v nadaljevanju pripravila korektivne ukrepe, ki bi se izkazali za potrebne;

Stroškovna učinkovitost in dodana vrednost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

27.  poziva Komisijo in države članice, naj prožneje in učinkoviteje uporabljajo sredstva ESPG, naj se pri tem osredotočajo na rezultate, učinek in dodano vrednost, ne da bi posegale v ustrezno in pregledno uporabo sredstev ter spoštovanje pravil; meni, da bi moral postopek za vložitev prošenj biti hitrejši, da bo sklad učinkovitejši za odpuščene delavce; ima pomisleke zaradi razkoraka med sredstvi iz ESPG, za katera se zaprosi, in zneski, ki jih države članice povrnejo, ob tem pa želi spomniti, da je povprečna stopnja izvrševanja proračuna le 45 %; zato poziva Komisijo, naj skrbno preuči razloge za nizko stopnjo izvrševanja ter predlaga ukrepe za obravnavo obstoječih ozkih grl in zagotavljanje najboljše uporabe sredstev; ugotavlja, da stopnja ponovne zaposlitve po izteku pomoči ESPG bistveno niha, in sicer od 4 % do 86 %, ter zato poudarja pomen aktivnih in vključujočih ukrepov na trgu dela; ugotavlja, da sredstva iz ESPG v nekaterih državah članicah dosledno prinašajo boljše rezultate kot drugod; predlaga, naj Komisija še naprej zagotavlja smernice in državam članicam omogoči izmenjavo najboljše prakse pri vlogah za sredstva ESPG in njihovi uporabi, da se zagotovi največja možna stopnja ponovne zaposlitve na porabljeni evro;

28.  meni, da se stopnja sofinanciranja, ki je zdaj 60 %, ne bi smela povečati;

29.  pozdravlja dejstvo, da je iz naknadne ocene Komisije razvidno, da je bilo povprečno le 6% sredstev sklada porabljenih za upravne stroške in stroške upravljanja;

30.  ugotavlja, da je bil najpomembnejši vidik stroškovne učinkovitosti, kot je bil opredeljen med posvetovanji z deležniki, število ponovno zaposlenih delavcev, ki zdaj plačujejo davke in prispevke za socialno varnost ter ne prejemajo nadomestil za brezposelnost ali druge socialne pomoči;

31.  ugotavlja, da v številnih primerih ESPG višji stroški za ukrepe iz člena 7(4) uredbe o ESPG zmanjšujejo skupni učinek naložb sklada; poziva Komisijo, naj vprašanje teh stroškov reši z uvedbo omejitev;

32.  je seznanjen s predlogom v okviru naknadne ocene, da je hipotetična ocena učinka pomemben element pri razumevanju dodane vrednosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji; obžaluje, da se ta ocena učinka še ne izvaja;

33.  pozdravlja ugotovitev Računskega sodišča, da je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji resnično dodano vrednost EU ustvaril tedaj, ko so se njegova sredstva uporabljala za sofinanciranje storitev za presežne delavce ali nadomestil, ki v sistemih nadomestil za brezposelnost držav članic praviloma niso na voljo, kar prispeva k spodbujanju večje socialne kohezije v Evropi; poudarja, da so sistemi socialne zaščite v nekaterih državah članicah še vedno pomanjkljivi in ne ustrezajo potrebam delavcev, ki ostanejo brez zaposlitve;

34.  obžaluje, da po navedbah Računskega sodišča tretjina sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji nadomešča nacionalne sheme dohodkovne podpore za delavce, in je torej brez dodane vrednosti EU; opozarja, da nova uredba o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji omejuje stroške za posebne ukrepe, kot so nadomestila za iskanje zaposlitve in spodbude za zaposlovanje, namenjene delodajalcem, in sicer na do 35 % skupnih stroškov za usklajeni sveženj, ter da ukrepi, ki jih podpira Sklad za prilagoditev globalizaciji, ne nadomeščajo pasivnih ukrepov socialne zaščite, ki jih države članice zagotavljajo v nacionalnih sistemih; vztraja, da sklada za prilagoditev globalizaciji ni mogoče uporabljati kot nadomestilo za obveznosti držav članic do njihovih delavcev; poleg tega spodbuja Komisijo, naj pri naslednji reviziji uredbe o ESPG jasno navede, da sklada ni mogoče uporabljati kot nadomestilo za obveznosti držav članic do odpuščenih delavcev;

35.  obžaluje, da so stopnje izvajanja proračuna od 3 % do 110 %, pri čemer znaša povprečna stopnja izvajanja 55 %; meni, da to stanje kaže na pomanjkljivosti bodisi v fazi načrtovanja bodisi v fazi izvajanja in da bi ga bilo treba izboljšati s projekti, ki bi bili bolje zasnovani in bi se bolje izvajali;

36.  obžaluje, da je Evropskemu skladu za prilagoditev globalizaciji namenjenih manj sredstev; poziva Komisijo in države članice, naj dodatno podprejo sklad, da bo kos potrebam; poziva Komisijo, naj zagotovi dovolj osebja glede na delovno obremenitev, da bi se izognili nepotrebnim zamudam;

37.  meni, da bi bilo treba ukrepe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in Evropskega socialnega sklada uporabljati tako, da bi se medsebojno dopolnjevali in omogočali tako posebne kratkoročne kot bolj splošne dolgoročne rešitve; je seznanjen z ugotovitvijo, da na splošno države članice učinkovito usklajujejo Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji z Evropskim socialnim skladom in nacionalnimi ukrepi trga dela, pa tudi, da Računsko sodišče med revizijo ni ugotovilo nobenega primera prekrivanja ali dvojnega financiranja posameznikov;

38.  izraža zadovoljstvo zaradi ugotovitev iz poročila Komisije o dejavnostih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, da Komisija v letih 2013 in 2014 ni bila obveščena o nobenih nepravilnostih v skladu z uredbama o skladu, prav tako v zadevnih letih niso bile zaključene nobene nepravilnosti v zvezi s tem skladom;

Vpliv na mala in srednja podjetja

39.  ugotavlja, da mala in srednja podjetja predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU in zaposlujejo veliko večino delavcev EU; ob tem izraža zaskrbljenost, da ima Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji zelo omejen vpliv nanje kljub dejstvu, da bi bila lahko ob izpolnjevanju določenih meril prav ta podjetja ciljni prejemniki; je seznanjen s pojasnilom Komisije, da prizadeti delavci dobaviteljev na nižji stopnji v verigi nikoli niso namerno izključeni, vendar poziva Komisijo, naj ESPG še bolj preusmeri proti malim in srednjim podjetjem, ki so ključni dejavnik evropskega gospodarstva, npr. z večjim poudarkom na določbi iz člena 8(d) o potrebi za identificiranje dobaviteljev, proizvajalcev v poproizvodni fazi ali podizvajalcev podjetij, ki odpuščajo, ali pa s spremljanjem preteklih primerov, ko je sklad koristil MSP, socialnim podjetjem in zadrugam za spodbujanje primerov najboljše prakse; poudarja, da je treba bolj upoštevati sorazmernost med delavci v malih in srednjih podjetjih in delavci v velikih podjetjih;

40.  meni, da bi se moralo bolj uporabljati odstopanje od praga upravičenosti, zlasti v korist malih in srednjih podjetij; poudarja pomen ureditve iz člena 4(2) sedanje uredbe za mala in srednja podjetja, saj omogoča, da se gospodarski sektorji, prizadeti zaradi krize ali globalizacije, prestrukturirajo na regionalni ravni in glede na specifične potrebe vsakega posameznega primera posebej; priznava, da vloge po tej določbi sprožajo izzive, zato Komisijo poziva, naj državam članicam pomaga pri njihovem reševanju, da bi ESPG postal resnična rešitev za odpuščene delavce; Komisijo in države članice še poziva, naj v fazi načrtovanja in oddaje vlog upoštevajo načelo „najprej pomisli na male“;

41.  ugotavlja, da je največ vlog v proizvodnem in gradbenem sektorju, zlasti v avtomobilski in letalski industriji, pri čemer je pomoč največkrat zagotovljena velikim podjetjem; poziva države članice in regionalne organe z izvršnimi pristojnostmi, naj proaktivno podprejo presežne delavce iz malih in srednjih podjetij, zadrug in socialnih podjetij tako, da izkoristijo prožnost, ki jo omogoča člen 4(2) sedanje uredbe, zlasti glede kolektivnih vlog, ki vključujejo mala in srednja podjetja, pa tudi druge instrumente za spodbujanje večje podpore in širšega dostopa za mala in srednja podjetja, pa tudi za obveščanje malih in srednjih podjetij o možnostih, ki so jim na voljo v okviru ESPG; poudarja, da je treba zadeve, v katerih se pomaga malim in srednjim podjetjem, obravnavati kot glavno dodano vrednost tega sklada;

42.  je zadovoljen, ker Komisija v naknadnem poročilu o izvajanju ugotavlja, da se kaže pozitivna soodvisnost med sredstvi, ki se namenjajo za spodbujanje podjetništva, in stopnjo samozaposlovanja ob koncu ukrepov; ugotavlja, da znaša povprečna stopnja samozaposlitve v vseh primerih podpore iz ESPG zgolj 5 % in da bi bilo treba podjetnike spodbujati s posebnimi ukrepi, na primer z nepovratnimi sredstvi za zagon podjetja in drugimi pobudami; ob tem opozarja na pomen vseživljenjskega učenja, mentorstva in medsebojnih mrež; meni, da je še dovolj manevrskega prostora za uporabo ESPG v podporo podjetništvu in zagonskim dejavnostim, pa naj gre za samostojno uporabo tega sklada ali v povezavi z drugimi, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, vendar poudarja, da bi morala podjetniška podpora temeljiti na trajnostnih poslovnih načrtih; poziva države članice, naj v programe za podjetništvo veliko bolj vključujejo še ženske in dekleta;

43.  pozdravlja prizadevanja več držav članic, da bi uvedle več ukrepov, ki podpirajo podjetništvo in socialno gospodarstvo, in sicer v obliki nepovratnih sredstev in ukrepov za spodbujanje podjetništva, socialnih zadrug in storitev za nove podjetnike;

Obvezno zbiranje podatkov

44.  meni, da bi moral biti metodološki pristop Komisije ob kar nekaj motečih dejavnikih, kot so možno nepopolni podatki, regionalne in nacionalne posebnosti, različne makro- in mikro-ekonomske okoliščine, majhne velikosti vzorcev ter nekatere potrebne predpostavke, natančen in pregleden ter da bi bilo treba z ustreznimi ukrepi odpraviti vsakršne ugotovljene pomanjkljivosti;

45.  poudarja, da Računsko sodišče v poročilu ugotavlja, da nekatere države članice niso količinsko opredelile ciljev za ponovno vključevanje in da obstoječi podatki ne zadostujejo za oceno učinkovitosti ukrepov pri ponovni vključitvi delavcev na trg dela; je seznanjen z izjavo Komisije, da uredba o ESPG ne določa kvantitativnih ciljev za ponovno vključitev in da je mogoče posamezne ukrepe sklada oceniti na druge načine; zato priporoča, naj države članice določijo količinsko opredeljene cilje za ponovno vključevanje ter sistematično razlikujejo med Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji, Evropskim socialnim skladom in drugimi nacionalnimi ukrepi, zasnovanimi posebej za množično odpuščene delavce; nadalje poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o vrsti in kakovosti delovnih mest oseb, ki so bile ponovno vključene na trg delovne sile ter o srednjeročnih trendih v zvezi s stopnjo vključevanja, doseženo z ukrepi ESPG; poleg tega bi morale države članice razlikovati med glavnima vrstama ukrepov Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, tj. aktivnimi ukrepi na trgu dela in dohodkovno podporo, ki se izplača delavcem, ter zagotavljanjem podrobnejših informacij o ukrepih, do katerih dostopajo posamezni udeleženci, da bi se omogočila natančnejša analiza stroškov in koristi različnih ukrepov; prav tako poziva Komisijo, naj zagotovi podatke o vlogah za sredstva sklada, ki niso bile odobrene na ravni Komisije, ter o razlogih za to;

46.  opozarja države članice na njihovo obveznost glede zagotavljanja podatkov o stopnjah ponovne vključitve na trg dela 12 mesecev po izvedbi ukrepov, da se zagotovi potrebno spremljanje učinkovitosti in uspešnosti ESPG;

47.  poudarja, da bi bilo treba poenostaviti revizijske postopke na nacionalni ravni, da bi zagotovili skladnost in učinkovitost ter se izognili nepotrebnemu ponavljanju, do katerega prihaja, ko organi izvajajo različne ravni nadzora;

48.  priporoča krepitev informacijskih tokov in podpornih ureditev med nacionalno kontaktno osebo ter regionalnimi ali lokalnimi partnerji za izvajanje primera;

49.  priporoča, naj se izvede več rednih medsebojnih strokovnih pregledov, mednacionalnih izmenjav ali povezovanj novih primerov Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji s prejšnjimi primeri, da bi izmenjali dobro prakso in izkušnje pri izvajanju; zato priporoča vzpostavitev platforme najboljše prakse, ki bo zlahka dostopna in bo podpirala boljšo izmenjavo celovitih rešitev;

50.  je seznanjen s pomisleki službe Evropskega parlamenta za raziskave v zvezi z metodologijo za izračun pozitivnih učinkov ESPG; poudarja, da so potrebne dodatne zahteve glede kazalnikov uspešnosti.

51.  poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo določbe sedanje uredbe o ESPG glede dodatkov za negovalce; v zvezi s tem poziva države članice, naj oblikujejo prožen delovni čas ter ukrepe usposabljanja in, kjer je mogoče, umestijo te ukrepe v lokalne skupnosti, saj so mnoge odpuščene delavke pogosto manj geografsko prilagodljive zaradi obveznosti v zvezi z nego družinskih članov;

52.  poziva pristojne regionalne in lokalne organe, socialne partnerje in organizacije civilne družbe, naj usklajujejo prizadevanja akterjev na trgu dela, da bi jim omogočili boljši dostop do podpore Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v primeru odpuščanj v prihodnosti; poziva še, naj pri spremljanju in ocenjevanju dejavnosti sklada tesneje sodelujejo socialni partnerji, ki naj zlasti naj spodbujajo predstavnike ženskih deležnikov, da se zagotovi, da bo vidikom spola namenjeno več pozornosti.

53.  poziva Komisijo, naj razmisli o prenosu ocene ESPG na agencijo Eurofound, kot to določa člen 20 uredbe fundacije; meni, da bi lahko Komisija ob takšnem predloga Eurofoundu zagotovila potrebna finančna sredstva, ki bi ustrezala tekočim odhodkom za javna naročila za oceno sklada in stroškom za človeške vire; ker je glavna ovira za boljše ocenjevanje dejstvo, da ni ustreznih podatkov, bi lahko Komisija od držav članic zahtevala, naj agenciji zagotovijo ustrezne podatke;

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 167, 29.6.2009, str. 26.
(3) UL L 406, 30.12.2006, str. 1.
(4) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 119.
(5) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 30.
(6) UL C 440, 30.12.2015, str. 23.


Sprejetje sprememb k predlogu Komisije (razlaga člena 61(2) Poslovnika)
PDF 226kWORD 47k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2016 o sprejetju sprememb k predlogu Komisije (razlaga člena 61(2) Poslovnika (2016/2218(REG))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pisma predsednice Odbora za ustavne zadeve z dne 13. septembra 2016,

–  ob upoštevanju člena 226 Poslovnika,

1.  sklene, da se členu 61(2) Poslovnika doda naslednja razlaga:"»Parlamentu nič ne preprečuje, da sklene imeti, po potrebi, zaključno razpravo po poročilu pristojnega odbora, kateremu je bila zadeva vrnjena.«"

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje v vednost Svetu in Komisiji.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov