Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije (12256/2016 – C8-0401/2016 – 2016/0184(NLE))

P8_TA(2016)0363 A8-0280/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (12256/2016),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 192(1) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0401/2016),

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na 21. zasedanju konference pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) decembra 2015 v Parizu, Francija,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Po pariški konferenci: ocena vpliva Pariškega sporazuma in spremni dokument k predlogu za sklep Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COM(2016)0110),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju dokumenta o načrtovanem, nacionalno določenem prispevku EU in njenih držav članic, ki sta ga Latvija in Evropska komisija 6. marca 2015 predložili UNFCCC,

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0280/2016),

1.  odobri sklenitev Pariškega sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Združenim narodom.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2016 o zahtevi za odvzem imunitete Giorgosu Grammatikakisu (2016/2084(IMM))

P8_TA(2016)0364 A8-0279/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Giorgiosu Grammatikakisu, ki jo je dne 1. aprila 2016 posredoval namestnik tožilca grškega vrhovnega sodišča v zvezi s sodnim postopkom, ki ga je začel javni tožilec Rethymno zaradi očitane zlorabe zaupanja pri opravljanju dolžnosti, kar naj bi Giorgios Grammatikakis v obdobju 2000–2002 v Retimnu na Kreti storil skupaj s soobtoženimi (dokument ABM:AB05/1956), in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 27. aprila 2016,

–  ob upoštevanju dejstva, da se je Giorgios Grammatikakis odrekel pravici do zagovora v skladu s členom 9(5) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 62 grške ustave, člena 54 grškega zakona o civilnem postopku in člena 83 poslovnika grškega parlamenta,

–  ob upoštevanju sklepa tožilca pritožbenega sodišča Krete št. 5181/18.11.2015,

–  ob upoštevanju poročila z dne 7. aprila 2015 o navzočnosti poslanca Evropskega parlamenta Giorgiosa Grammatikakisa na obravnavi, skupaj z njegovim zagovorom pred sodiščem in podpornimi dokumenti,

–  ob upoštevanju sodbe pritožbenega sveta Krete št. 104/2015,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0279/2016),

A.  ker je namestnik javnega tožilca grškega vrhovnega sodišča zahteval odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Giorgiosu Grammatikakisu v zvezi s postopkom za ugotavljanje domnevne kršitve;

B.  ker poslanci Evropskega parlamenta v skladu s členom 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.  ker člen 62 grške ustave določa, da se v času trajanja poslanskega mandata poslancev ne sme preganjati, aretirati, pripreti ali jim drugače odvzeti prostosti brez predhodnega soglasja parlamenta;

D.  ker so grške oblasti sprožile sodni postopek zoper Giorgiosa Grammatikakisa skupaj s soobtoženci zaradi neupoštevanja nekaterih pravnih obveznosti;

E.  ker se postopek nanaša na razpravo z dne 8. marca 1996 o možnosti sklenitve novega zasebnega kolektivnega zavarovanja (poleg obveznega zavarovanja) za vse zaposlene na univerzi na Kreti in domnevno nezakonita obročna plačila v obdobju 2000–2002;

F.  ker je prejšnji postopek v isti zadevi zaobjel obdobje od leta 2000 naprej, vsi obtoženi pa so bili oproščeni;

G.  ker je očitno, da se predlagani postopek ne navezuje na status Giorgiosa Grammatikakisa kot poslanca Evropskega parlamenta, saj je povezan z njegovim nekdanjim položajem, ko je bil rektor senata univerze na Kreti;

H.  ker se postopek ne nanaša na mnenje ali glas, ki ga je Giorgios Grammatikakis izrekel ali oddal na glasovanju pri opravljanju dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

I.  ker je bil postopek razširjen tudi na obdobje od 1996–2000 in zajema zadnjo sejo senata univerze na Kreti, ko je bil Giorgios Grammatikakis še rektor in je bila obravnavana ta tema, vendar o njej niso sprejeli odločitve; ker ni znakov, da bi bil sodni postopek začet z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo;

J.  ker so predlagani sodni postopek za očitana kazniva dejanja zoper mnoge soobtožene člane senata univerze na Kreti in odbora ELKE že dokončno zavrgli zaradi preteka zastaralnega roka 15 let, medtem ko je sodišče maja 2016 nekatere druge soobtožene dokončno oprostilo vseh obtožb;

K.  je presenečen, da je bila zahteva za odvzem imunitete vložena približno 20 let po dejanskih dogodkih, grški pravosodni sistem, ki v tem času ni uspel sprožiti postopka zoper Giorgiosa Grammatikakisa, pa namerava to storiti sedaj, ko opravlja naloge poslanca Evropskega parlamenta;

L.  ker počasen pravosodni sistem ne bo nikoli resnično pravičen, saj vpletene osebe niso več take, kot so bile pred dvajsetimi leti; ker lahko pravici zadostimo le, če jo uresničimo pravočasno;

1.  sklene, da se Giorgiosu Grammatikakisu odvzame imuniteta, kot je to zahteval tudi sam, da bi končno zaključil ta dolgotrajni sodni postopek;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje grškim oblastem in Giorgiosu Grammatikakisu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije (COM(2016)0462 – C8-0283/2016 – 2016/2165(BUD))

P8_TA(2016)0365 A8-0270/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0462 – C8-0283/2016),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti točke 10,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 11,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0270/2016),

1.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotavljanje pomoči Grčiji

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2016/1856.)

(1) UL L 311, 14.11.2002, str. 3 (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga, ki jo je podala Finska – EGF/2016/001 FI/Microsoft) (COM(2016)0490 – C8-0348/2016 – 2016/2211(BUD))

P8_TA(2016)0366 A8-0273/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0490 – C8-0348/2016),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti točke 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0273/2016),

A.  ker globalizacija sicer ustvarja gospodarsko rast, vendar bi bilo treba to uporabiti tudi za lajšanje razmer ljudi, ki so jih prizadeli negativni učinki globalizacije;

B.  ker je Unija uvedla zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali posledice svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

C.  ker mora biti finančna pomoč Unije presežnim delavcem dinamična in na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši način,

D.  ker je Finska predložila vlogo EGF/2016/001 FI/Microsoft za finančni prispevek iz ESPG v skladu z merili za pomoč iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG, potem ko je bilo odpuščenih 2161 delavcev v podjetju Microsoft Mobile Oy ter osmih dobaviteljih in proizvajalcih v poproizvodni fazi na Finskem, razvrščenih v oddelek 62 NACE Revizija 2 (Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti);

E.  ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, določena v uredbi o ESPG;

F.  ker so za finančni nadzor ukrepov, ki se financirajo iz ESPG, odgovorne države članice, kjer se ti ukrepi izvajajo, kakor je določeno v členu 21(1) uredbe o ESPG;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Finska na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 5 364 000 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 8 940 000 EUR;

2.  ugotavlja, da je Finska vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložila 11. marca 2016, Komisija pa je na osnovi dodatnih informacij, ki jih je posredovala Finska, oceno te vloge dokončala 29. julija 2016, s čimer je spoštovala rok 12 tednov od prejema popolne vloge in ugotovila, da so pogoji za finančni prispevek iz ESPG izpolnjeni;

3.  ugotavlja, da je glavni razlog za odpuščanje v podjetju Microsoft vse manjši tržni delež telefonov z operacijskim sistemom Microsoft Windows, ki se je z več kot 50 % leta 2009 zmanjšal na 0,6 % v drugi polovici leta 2016;

4.  želi spomniti, da se je delež delovnih mest Unije v svetovnem sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije v zadnjih letih zmanjšal in da ima to področje osrednjo vlogo v finskem gospodarstvu, pri čemer je bilo leta 2014 v sektorju zaposlenih 6,7 % vseh delavcev, kar je najvišji delež med državami članicami; meni, da je odpuščanje v podjetju Microsoft povezano s trendom, ki je prizadel celotno finsko industrijo elektronike od zatona Nokie v tej državi, v zvezi s katerim so bile predložene štiri vloge za sredstva tega sklada; ugotavlja, da so ti dogodki neposredno povezani s strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije;

5.  želi spomniti, da je industrija programske opreme zelo mednarodna, konkurenca v tem sektorju svetovna, vsi udeleženci na trgu tekmujejo za iste stranke, lokacija in kulturno ozadje zaposlenih pa imata le majhen pomen;

6.  potrjuje, da ta vloga nadaljuje niz primerov, povezanih z zatonom Nokie na Finskem, in da se pričakujeta še dve povezani vlogi za presežne delavce v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije;

7.  ugotavlja, da je bilo največ delavcev odpuščenih v regijah Helsinki-Uusimaa (FI1B), Etelä-Suomi (FI1C) in Länsi-Suomi (FI197) na ravni NUTS 2 ter da je njihova usposobljenost zelo različna, 89 % pa jih je starih med 30 in 54; je zaskrbljen zaradi slabih zaposlitvenih obetov visoko usposobljenih in izobraženih ljudi, ki bi morali biti sicer dobri, zlasti žensk, ki se soočajo z večjim izzivom pri iskanju zaposlitve in predstavljajo skoraj polovico upravičencev, ki bodo prejeli pomoč;

8.  ugotavlja, da je bil do zdaj sektor „Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti“ predmet dveh vlog za pomoč ESPG, obeh na podlagi globalizacije (EGF/2013/001 FI/Nokia in EGF/2015/005 FI/Computer programming);

9.  poudarja, kako pomemben je ta sektor za zaposlenost v regijah Helsinki-Uusimaa, Etelä-Suomi in Länsi-Suomi in da bodo presežni delavci lahko še naprej delali v njem, če bodo prejeli zadostno podporo v obliki nadaljnjega izobraževanja, usposabljanja in podjetniških načrtov;

10.  pozdravlja dejstvo, da so začeli finski organi prilagojene ukrepe za presežne delavce izvajati 11. septembra 2015, precej pred dokončno odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG za predlagani usklajeni sveženj, saj so takšni ukrepi upravičeni do sofinanciranja iz ESPG;

11.  pozdravlja, da je za prilagojene storitve namenjen visok odstotek (skoraj 80 %) celotnega svežnja;

12.  ugotavlja, da Finska načrtuje šest vrst ukrepov za odpuščene delavce, zajete v tej vlogi, in sicer: (i) mentorstvo in drugi pripravljalni ukrepi; (ii) zaposlitvene in poslovne storitve; (iii) poklicno usposabljanje za trg dela; (iv) subvencije plač; (v) nepovratna sredstva za zagon podjetja; ter (vi) nadomestila za potne stroške, stroške prenočitve in selitve; ugotavlja, da je bilo za nadzor in poročanje dodeljenih dovolj sredstev;

13.  ugotavlja, da bodo subvencije plač, omenjene v odstavku 12, znašale od 30 % do 50 % stroškov za plačo delavca v obdobju od 6 do 24 mesecev; poziva države članice, naj bodo pri subvencioniranju plač zelo pozorne, da presežni delavci, ki so bili zaposleni in bodo prejemali subvencijo, ne bodo v celoti ali delno nadomestili drugih delavcev v podjetjih, ki so jih zaposlila; je zadovoljen, ker so finski organi zagotovili, da bodo v zvezi s tem ravnali ustrezno;

14.  ugotavlja, da bo za dohodkovno podporo namenjenih 16,64 % celotnega svežnja prilagojenih storitev, kar je precej manj od praga 35 %, določenega v uredbi, in da so ti ukrepi odvisni od dejavnega sodelovanja upravičencev do pomoči pri iskanju zaposlitve ali usposabljanju;

15.  poziva Komisijo, naj oceni učinke dohodkovne podpore v večletnem obdobju in posreduje informacije o tem, da se zagotovi, da bo ta podpora prispevala k visokokakovostni zaposlitvi in se ne bo uporabljala za subvencioniranje kratkoročnih pogodb z nizkimi stroški;

16.  ugotavlja, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen v posvetovanju s predstavniki upravičencev, ki bodo prejeli pomoč, ter socialnimi, nacionalnimi in regionalnimi partnerji;

17.  opozarja, da je treba izboljšati zaposljivost vseh delavcev; pričakuje, da bo ponujeno usposabljanje prilagojeno potrebam, veščinam in znanju odpuščenih delavcev, pa tudi dejanskemu poslovnemu okolju;

18.  ugotavlja, da bo v zvezi z zadevo Microsoft potekalo sodelovanje z razvojnim projektom nacionalne službe EURES (mobilnost delovne sile v Evropi 2014–2020); je seznanjen, da se bodo sodelovanju z ESPG in službami EURES na regionalni ravni organizirali mednarodni zaposlitveni dogodki; pozdravlja takšne ukrepe in dejstvo, da finski organi spodbujajo odpuščene delavce, naj v celoti izkoristijo svojo pravico do prostega gibanja;

19.  ugotavlja, da je bil v okviru Evropskega socialnega sklada uveden nacionalni sveženj ukrepov z naslovom Modeli med družbo, ki zaposluje, in družbo, ki odpušča; je seznanjen, da bo ta sveženj ukrepov prinesel rezultate, ki bi lahko bili koristni za izvajanje projektov v okviru te vloge za pomoč iz ESPG; pozdravlja prizadevanja finskih organov pri iskanju sinergij z drugimi ukrepi, ki se financirajo z nacionalnimi sredstvi ali sredstvi Unije;

20.  opozarja, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev predvideti prihodnje obete na trgu dela in potrebne veščine ter da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

21.  ugotavlja, da so se v prejšnjih primerih pomoči iz ESPG osebne storitve izkazale za zelo koristne;

22.  ugotavlja, da so finski organi potrdili, da se za predlagane ukrepe ne črpa finančna podpora iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije, da bo dvojno financiranje preprečeno in da se dopolnjujejo z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; znova poziva Komisijo, naj predloži letno primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila popolno upoštevanje veljavnih predpisov in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;

23.  pozdravlja zagotovilo finskih organov, da finančni prispevek iz ESPG ne bo nadomestil ukrepov, ki jih morajo izvesti podjetja po nacionalnem pravu ali kolektivnih pogodbah;

24.  ceni izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev; ugotavlja, da utegne zaradi novega časovnega razporeda nastati časovna stiska, kar bi lahko vplivalo na učinkovitost dajanja navodil v posameznih primerih;

25.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

26.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

27.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (na podlagi vloge iz Finske – EGF/2016/001 FI/Microsoft)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2016/1857.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga, ki jo je podala Švedska – EGF/2016/002 SE/Ericsson) (COM(2016)0554 – C8-0355/2016 – 2016/2214(BUD))

P8_TA(2016)0367 A8-0272/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0554 – C8-0355/2016),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0272/2016),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C.  ker je bila uredba o ESPG sprejeta ob upoštevanju dogovora Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo sklada zaradi krize, da se finančni prispevek Unije določi kot 60 % vseh ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se vloge za sredstva iz ESPG v Komisiji, Parlamentu in Svetu obravnavajo na učinkovitejši način, tako da se skrajša postopek ocene in odobritve, da se z vključitvijo samozaposlenih in mladih razširi obseg upravičenih ukrepov in upravičencev ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja;

D.  ker je Švedska vložila vlogo EGF/2016/002 SE/Ericsson za finančni prispevek iz ESPG zaradi odpuščanja presežnih delavcev v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 26 NACE Revizija 2 (Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov), predvsem v regijah na ravni NUTS 2 Stockholm (SE11), Östra Mellansverige (SE12), Sydsverige (SE22) in Västsverige (SE23), in ker naj bi v ukrepih sodelovalo 918 izmed 1556 presežnih delavcev, upravičenih do prispevka iz ESPG;

E.  ker je bila vloga predložena na podlagi merila za pomoč iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG, ki zahteva, da je v referenčnem obdobju štirih mesecev odpuščenih najmanj 500 presežnih delavcev podjetja v državi članici, vključno z delavci, ki so postali presežni pri njegovih dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi, in/ali samozaposlenimi osebami, ki so opustile dejavnost;

F.  ker podjetje Ericsson ob stagnaciji rasti in hkrati močnejši konkurenci azijskih proizvajalcev zmanjšuje proizvodnjo telekomunikacijske opreme in ta proces traja že dve desetletji;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Švedska na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 3 957 918 EUR v skladu s to uredbo, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 6 596 531 EUR, ki bodo pomagali 918 ciljnim upravičencem, da se vrnejo na trg dela;

2.  ugotavlja, da je Švedska 31. marca 2016 predložila vlogo za finančni prispevek iz ESPG in da je Komisija na osnovi dodatnih informacij, ki jih je posredovala Švedska, 5. septembra 2016 dokončala oceno vloge in jo istega dne sporočila Parlamentu, s čimer je spoštovala rok 12 tednov od prejema popolne vloge;

3.  ugotavlja, da v sektorju informacijske in telekomunikacijske industrije prevladujejo proizvajalci v Aziji, ki je postala kraj za zunanje izvajanje; poudarja, da podjetje Ericsson postopoma zmanjšuje število zaposlenih na Švedskem (z 21 178 v letu 2005 na 17 858 v letu 2014), v svetovnem obsegu pa se število njegovih zaposlenih izjemno povečuje (s 56055 v letu 2005 na 118055 v letu 2014);

4.  poudarja, da je bila v prizadetih regijah sočasno odpuščena razmeroma velika skupina starejših delavcev s podobnimi delovnimi izkušnjami, od katerih večina – zlasti tisti v mestu Kista, kjer je službo izgubilo največ ljudi – nima znanja in veščin, iskanih na lokalnem trgu dela;

5.  pozdravlja odločitev Švedske, da bo podporo iz ESPG namenila predvsem krajem Kista, Katrineholm in Kumla, ki se soočajo z največjimi izzivi, hkrati pa bo zagotovila prilagojeno pomoč presežnim delavcem v drugih krajih;

6.  opozarja na raznolikost zaposlenih, ki jih je prizadelo odpuščanje, saj so med njimi tako delavci v proizvodnji kot pisarniški delavci; zaskrbljen je tudi, ker nekateri delavci stopajo na trg dela, na katerem je povpraševanje v tradicionalnih proizvodnih sektorjih razmeroma nizko; se zaveda priložnosti za te delavce v javnem ali zasebnem delu storitvenega sektorja, ki pa bi zahtevale obsežno preusposabljanje;

7.  je seznanjen z oceno švedskega zavoda za zaposlovanje (Arbetsförmedlingen), da imajo proizvodni delavci možnost zaposlitve v javnem in zasebnem storitvenem sektorju, če bodo deležni obsežnega preusposabljanja;

8.  ugotavlja, da je večina visoko izobraženih delavcev inženirjev in da so nekateri specializirani za niše, kjer deluje samo Ericsson, vendar pozdravlja optimizem švedskega zavoda za zaposlovanje, da bo prilagojeni sveženj programov in mentorstva večini pomagal pri iskanju novih visoko kakovostnih delovnih mest;

9.  ugotavlja, da usklajeni sveženj prilagojenih storitev za presežne delavce, ki bodo sofinancirane iz ESPG, obsega: svetovanje in poklicno usmerjanje; zaščiteno in podporno zaposlitev ter rehabilitacijske ukrepe, izobraževanje in usposabljanje ter nadomestilo za iskanje zaposlitve; pozdravlja dejstvo, da bo udeležencem, starejšim od 50 let, namenjena posebna pozornost pri motivacijsko zasnovanem mentorstvu in poklicnem načrtovanju;

10.  ugotavlja, da bo za dohodkovno podporo namenjenih 33,92 % celotnega svežnja prilagojenih storitev, kar je precej blizu pragu 35 %, določenem v uredbi, in da so ti ukrepi odvisni od dejavnega sodelovanja upravičencev do pomoči pri iskanju zaposlitve ali usposabljanju; meni, da je mogoče ta razmeroma velik odstotek upravičiti s precejšnjim deležem starejših delavcev in ponujanjem prilagojene podpore udeležencem z učnimi motnjami;

11.  ugotavlja, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen v posvetovanju s ciljnimi prejemniki, njihovimi predstavniki in lokalnimi javnimi akterji, ob upoštevanju, da je 22 % delavcev žensk in 78 % moških;

12.  želi spomniti, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev, ki bodo podprte s sredstvi ESPG, predvideti razmere na trgu dela ter potrebna znanja in spretnosti v prihodnosti in da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

13.  opozarja, da je treba izboljšati zaposljivost vseh delavcev s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na vsej njihovi poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje, ki je na voljo v usklajenem svežnju, ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju;

14.  pozdravlja zagotovilo švedskih organov, da si bodo posebej prizadevali, da bi odstranili tradicionalne ovire zaradi spola, na primer da bodo moške upravičence spodbujali, naj iščejo delo v zdravstvenem sektorju, pozdravlja pa tudi prispevek teh ukrepov k 16 švedskim ciljem za boljše okolje;

15.  poziva Komisijo, naj v prihodnjih predlogih podrobneje navede sektorje, v katerih bodo imeli delavci več možnosti za zaposlitev, in to, ali je ponujeno usposabljanje prilagojeno gospodarskim obetom in prihodnjim potrebam na trgu delovne sile v regijah, kjer je prišlo do odpuščanja;

16.  ugotavlja, da so švedski organi potrdili, da se za predlagane ukrepe ne črpa finančna podpora iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije, da bo dvojno financiranje preprečeno in da se dopolnjujejo z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila polno upoštevanje veljavnih predpisov in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;

17.  ugotavlja, da je bilo doslej za sektor proizvodnje računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov vloženih še 14 drugih vlog za pomoč iz ESPG, od teh 11 zaradi sprememb v trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, tri pa zaradi svetovne finančne in gospodarske krize;

18.  ponovno poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev;

19.  pozdravlja izboljšani postopek, ki ga je Komisija uvedla na zahtevo Parlamenta, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev; ugotavlja, da utegne zaradi novega časovnega razporeda primanjkovati časa, kar bi lahko vplivalo na učinkovitost pri preučitvi posameznih primerov;

20.  poziva Komisijo, naj javnosti omogoči vpogled v vse dokumente, povezane z vlogami za sredstva ESPG;

21.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (na podlagi vloge Švedske – EGF/2016/002 SE/Ericsson)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2016/1858.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2016 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začasni brezplačni pravni pomoči za osumljene ali obdolžene osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, ter osebe v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje (COM(2013)0824 – C7-0429/2013 – 2013/0409(COD))

P8_TA(2016)0368 A8-0165/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0824),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 82(2)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0429/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. marca 2014(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 30. junija 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0165/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. oktobra 2016 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2016/1919.)

(1) UL C 226, 16.7.2014, str. 63.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (COM(2014)0001 – C7-0014/2014 – 2014/0005(COD))

P8_TA(2016)0369 A8-0267/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0001),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0014/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 30. junija 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0267/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(1);

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. oktobra 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2016/2134.)

(1) To stališče nadomešča spremembe, sprejete 27. oktobra 2015 (Sprejeta besedila P8_TA(2015)0368).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi sklenitve sporazuma o strateškem sodelovanju med Ministrstvom za javno varnost Ljudske republike Kitajske in Evropskim policijskim uradom (Europol) s strani Europola (08364/2016 – C8-0217/2016 – 2016/0808(CNS))

P8_TA(2016)0370 A8-0265/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (08364/2016),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0217/2016),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol)(1), zlasti člena 23(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/934/PNZ z dne 30. novembra 2009 o sprejetju izvedbenih pravil, ki urejajo odnose Europola s partnerji, vključno z izmenjavo osebnih podatkov in tajnih informacij(2), zlasti členov 5 in 6,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/935/PNZ z dne 30. novembra 2009 o določitvi seznama tretjih držav in organizacij, s katerimi Europol sklene sporazume(3),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0265/2016),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Komisijo, naj po začetku uporabe nove uredbe o Europolu(4) oceni določbe iz sporazuma o sodelovanju; poziva Komisijo, naj obvesti Parlament in Svet o izidu te ocene in po potrebi predloži priporočilo za odobritev začetka ponovnih mednarodnih pogajanj o sporazumu;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter Europolu.

(1) UL L 121, 15.5.2009, str. 37. (2) UL L 325, 11.12.2009, str. 6. (3) UL L 325, 11.12.2009, str. 12. (4) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2016 o prihodnosti odnosov AKP-EU po letu 2020 (2016/2053(INI))

P8_TA(2016)0371 A8-0263/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja), in njegovih revizij iz leta 2005 in 2010(1),

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Georgetowna o ustanovitvi skupine AKP iz leta 1975 in njegove revizije iz leta 1992(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. oktobra 2003 z naslovom „Na poti do polne vključitve sodelovanja z državami AKP v proračun EU“ (COM(2003)0590),

–  ob upoštevanju skupnega posvetovalnega dokumenta Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 6. oktobra 2015 z naslovom „Za novo partnerstvo med Evropsko unijo in afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami po letu 2020“ (JOIN(2015)0033),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odnosih AKP-EU, zlasti z dne 11. februarja 2015 o delu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU(3), z dne 13. junija 2013(4) o drugi spremembi Sporazuma iz Cotonouja z dne 23. junija 2000, z dne 5. februarja 2009 o vplivih sporazumov o gospodarskem partnerstvu na razvoj(5) ter z dne 1. aprila 2004 o vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun(6),

–  ob upoštevanju prejšnjih resolucij skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, zlasti resolucije z dne 9. decembra 2015 o štiridesetih letih partnerstva: ocena vpliva na trgovino in razvoj držav AKP in obeti za trajne odnose med državami AKP in Evropsko unijo(7),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o usklajenosti politik za razvoj,

–  ob upoštevanju skupne izjave sopredsednikov skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 9. decembra 2015 o prihodnosti odnosov AKP-EU(8),

–  ob upoštevanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko, ki je bila Evropskemu svetu predložena na zasedanju 28. in 29. junija 2016,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske Komisije in Visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 21. marca 2012 z naslovom „Prenovljenemu razvojnemu partnerstvu med EU in Pacifikom naproti“ (JOIN(2012)0006),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske Komisije in Visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. junija 2012 z naslovom „Skupna strategija za partnerstvo med EU in Karibi“ (JOIN(2012)0018),

–  ob upoštevanju skupne strategije EU-Afrika, ki so jo afriški in evropski predsedniki držav in vlad sprejeli 9. decembra 2007 na vrhunskem srečanju v Lizboni(9),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2015 o vlogi lokalnih organov v državah v razvoju pri razvojnem sodelovanju(10),

–  ob upoštevanju skupne izjave AKP-EU z dne 20. junija 2014 o agendi za obdobje po letu 2015(11),

–  ob upoštevanju deklaracije iz Sipopa, sprejete na 7. vrhunskem srečanju voditeljev držav in vlad AKP, ki je 13. in 14. decembra 2012 potekalo pod naslovom „Prihodnost skupine AKP v spreminjajočem se svetu: izzivi in priložnosti“(12),

–  ob upoštevanju tretje mednarodne konference o financiranju za razvoj, ki je potekala od 13. do 16. julija 2015, ter akcijske agende iz Adis Abebe, ki jo je 27. julija 2015 podprla generalna skupščina OZN(13),

–  ob upoštevanju vrhunskega srečanja Združenih narodov o trajnostnem razvoju in končnega dokumenta, ki ga je generalna skupščina sprejela 25. septembra 2015, z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“(14),

–  ob upoštevanju 41. kroga zasedanj skupnega sveta ministrov AKP-EU, ki je potekal 28. in 29. aprila 2016 v Dakarju (Senegal),

–  ob upoštevanju 8. vrhunskega srečanja voditeljev držav in vlad AKP v Port Moresbyju, na Papui Novi Gvineji 31. maja in 1. junija 2016, kjer sta bila sprejeta sporočilo Waigani o prihodnjih perspektivah skupine držav AKP in izjava iz Port Moresbyja o sprejetju končnega poročila skupine uglednih osebnosti o prihodnosti skupine AKP,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za proračun (A8-0263/2016),

A.  ker moč in pravni red Sporazuma iz Cotonouja temeljita na vrsti edinstvenih značilnosti; gre za pravno zavezujoči dokument, ki ga je podpisalo neprimerljivo število držav (79+28), trije stebri razvojnega, političnega ter gospodarskega in trgovinskega sodelovanja mu zagotavljajo celovitost, temelji na skupnem institucionalnem okviru ter razpolaga z obsežnim proračunom v obliki Evropskega razvojnega sklada;

B.  ker je krovni cilj Sporazuma iz Cotonouja, „da se v skladu s cilji trajnostnega razvoja in postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo [...] zmanjša in sčasoma izkorenini revščina“ (člen 1); ker partnerstvo temelji na osnovnih vrednotah in načelih, kot so spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracija, osnovana na načelih pravne države, ter pregledno in odgovorno upravljanje;

C.  ker je več kot 80 % najmanj razvitih držav na svetu iz regij AKP, zaradi česar je partnerstvo EU-AKP še posebej umestno;

D.  ker so se politične in gospodarske razmere v skupini AKP in Evropski uniji od podpisa Sporazuma iz Cotonouja do danes spremenile;

E.  ker bi morali prihodnji odnosi med državami AKP in EU temeljiti na novem razmisleku o možnostih in ovirah za sodelovanje med državami AKP in EU;

F.  ker se številčnost držav članic AKP in EU v svetovnih forumih ni v zadostni meri pretvorila v skupne ukrepe;

G.  ker je do sedaj partnerstvo AKP-EU odigralo pomembno vlogo pri izpolnjevanju razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT);

H.  ker so po drugi strani rezultati pri ciljih izkoreninjenja revščine in vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo nezadostni, glede na to, da je polovica držav članic AKP še vedno med najmanj razvitimi državami in države AKP skupaj predstavljajo manj kot 5 % svetovne trgovine in približno 2 % svetovnega BDP;

I.  ker trgovinski odnosi tvorijo drugi steber Sporazuma iz Cotonouja in ker sporazumi o gospodarskem partnerstvu omogočajo krepitev teh odnosov;

J.  ker so sporazumi o gospodarskem partnerstvu v členu 36 Sporazuma iz Cotonouja opredeljeni kot razvojni instrumenti s ciljem pospešiti nemoteno in postopno integracijo držav AKP v svetovno gospodarstvo, zlasti s polnim izkoristkom regionalne integracije in trgovine jug-jug“; ker se s tem, da so sporazumi o gospodarskem partnerstvu vključeni v Sporazum iz Cotonouja, spodbuja skladnost politike za razvoj;

K.  ker Sporazum iz Cotonouja upošteva naraščajoči pomen regionalnega povezovanja držav AKP in sodelovanja med AKP in EU, pa tudi njegovo vlogo pri spodbujanju miru, varnosti in rasti ter pri reševanju čezmejnih izzivov;

L.  ker Sporazum iz Cotonouja obravnava nove globalne izzive, povezane s podnebnimi spremembami, migracijami, mirom in varnostjo (na primer boj proti terorizmu, ekstremizmu in mednarodnemu kriminalu), vendar je doprinesel k le malo konkretnim rezultatom na teh področjih;

M.  ker so srečanja skupnih institucij AKP-EU, in zlasti skupnega sveta ministrov, zaenkrat prinesli le malo konkretnih rezultatov, pa tudi udeležba na njih je bila precej maloštevilna in na nizki stopnji;

N.  ker Evropska unija financira približno 50 % stroškov sekretariata AKP; ker določeno število države AKP ne plačuje polne članarine;

O.  ker je politični dialog o bistvenih elementih, kakor je opredeljeno v členih 8 in 96 Sporazuma iz Cotonouja, konkreten in zakonit način ohranjanja skupnih vrednot partnerstva AKP-EU ter spodbujanja demokracije in človekovih pravic, ki so izjemnega pomena za trajnostni razvoj;

P.  ker je očitna potreba po tem, da se ohrani pogojevanje s človekovimi pravicami, in se v novem sporazumu okrepi politični dialog;

Q.  ker je sodelovanje nacionalnih parlamentov, lokalnih organov, civilne družbe in zasebnega sektorja v političnem dialogu dokaj omejeno, čeprav se njihov pomen priznava; ker je bila vloga skupine AKP kot take omejena na primere uporabe člena 96; ker se je do sedaj politični dialog, zlasti pa člen 96, uporabljal predvsem v poznejših fazah političnih kriz, ne pa za njihovo preprečevanje;

R.  ker Sporazumu iz Cotonouja po reviziji iz leta 2010 sicer jasno priznava vlogo nacionalnih parlamentov, lokalnih organov, civilne družbe in zasebnega sektorja, a je njihova udeležba v posvetovanjih o politikah in dejavnostih EU omejena;

S.  ker se organizacije civilne družbe soočajo z vse bolj restriktivno zakonodajo in drugimi ovirami, ki omejujejo njihovo delovanje in prostor;

T.  ker regijo AKP sestavlja določeno število čezmorskih držav in ozemelj, ki jih z Evropsko unijo vežejo posebne vezi, zaradi katerih bi se veljalo odmakniti od tradicionalne razvojne pomoči in v večji meri upoštevati njihovo pripadnost evropski družini; ker sicer čezmorske države in ozemlja uživajo poseben status, pa kljub temu še vedno prejemajo finančna sredstva iz 11. evropskega razvojnega sklada na enak način kot države AKP;

U.  ker se Evropski razvojni sklad financira z neposrednimi prispevki držav članic EU in zanj ne veljajo običajna proračunska pravila EU; ker Parlament nima nobenega vpliva na proračun tega sklada, razen da podeli razrešnico za že opravljena izplačila, kot tudi nima formalne pravice do nadzora nad njegovimi programi;

V.  ker je v okviru 11. evropskega razvojnega sklada za mirovno pomoč Afriki rezerviranih približno 900 milijonov EUR, 1,4 milijarde EUR iz rezerve sklada pa bo uporabljene za skrbniški sklad EU za Afriko;

W.  ker bi lahko domači viri držav AKP, skupaj z nakazili diaspore, odigrali ključno vlogo pri financiranju razvoja;

X.  ker bi vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun EU omogočila izvajanje demokratičnega nadzora, prispevala bi k njegovi večji prepoznavnosti in bi zagotovila boljšo preglednost nad porabo sredstev EU za razvoj; ker se po drugi strani programi sklada načrtujejo v večletnem okviru, zaradi česar so viri vnaprej predvidljivi in bi torej vključitev sklada v proračun EU lahko pomenila manj sredstev za razvoj v državah AKP v korist drugih prednostnih nalog zunanje politike, kar bi lahko oslabilo privilegirano partnerstvo EU-AKP; ker bi bilo lahko zaradi vključitve sklada v proračun EU ogroženo financiranje mirovne pomoči za Afriko, pa tudi druge pomembne pobude, kot je skrbniški sklad za Afriko, razen če ne bi prišlo do vzpostavitve posebnega instrumenta za financiranje varnosti, povezane z razvojnim sodelovanjem;

1.  potrjuje, da je sodelovanje AKP-EU dragocen in edinstven dosežek, ki je v zadnjih 40 letih okrepil vezi med narodi, državami ter parlamenti AKP in EU; glede na to, da so države AKP jasno pokazale željo po sprejemanju skupnih ukrepov, poudarja, da je za učinkovitejše sodelovanje in prilagajanje na nove izzive nujno potrebna nova struktura, ki bo ohranila tiste dele pravnega reda AKP-EU, ki so po naravi univerzalni, kot so zavezanost človekovim pravicam in enakosti spolov, človeškemu razvoju, dobremu upravljanju in demokraciji, izpolnjevanju načel pravne države in izmenjavi primerov najboljše prakse v skupnem okviru, medtem ko je treba glavnino dela opraviti v skladu z načelom subsidiarnosti, kar pomeni, da mora potekati preko regionalnih sporazumov, prilagojenih specifičnim regionalnim potrebam ter vzajemnim interesom EU in posameznih regij;

2.  poudarja, da bi morali biti skupni okvir, pa tudi regionalni sporazumi pravno zavezujoči; poudarja, da bi bilo treba za njihovo večjo učinkovitost, omejitev podvajanja in preprečitev prekrivanja političnih okvirov, regionalne sporazume z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami zastaviti tako, da bodo upoštevali obstoječe regionalne in podregionalne organizacije, npr. Afriško unijo in regionalne gospodarske skupnosti, pa tudi regionalne strategije ali sporazume, kot so sporazumi o gospodarskem partnerstvu, prav tako pa bi morali omogočati vključevanje novih držav, na primer severnoafriških, ali povezovanje držav v skupine glede na njihove posebne interese ali potrebe (npr. razvojni status v primeru najmanj razvitih držav ali geografske posebnosti v primeru majhnih otoških držav v razvoju);

Cilji, načela in pogoji sodelovanja

3.  poziva, naj se agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 in cilji trajnostnega razvoja postavijo v središče novega sporazuma, in meni, da je treba zagotoviti močne nadzorne mehanizme, s katerimi bi zagotovili, da bo izvajanje sporazuma prispevalo k ciljem trajnostnega razvoja in jih spodbujalo;

4.  poziva k vzpostavitvi mehanizma AKP-EU za medsebojne preglede, odgovornost in pregled, ki bi omogočal stalni nadzor nad uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja v državah članicah, pri čemer bi predstavniki držav AKP in EU iz vladnih institucij, pa tudi iz parlamentov, regionalnih in lokalnih organov, civilne družbe in znanstvenih krogov pripravljali letne zaključke in priporočila za nacionalne, regionalne in globalne postopke pregleda nadaljnjo obravnavo;

5.  poleg tega poudarja, da bi bilo treba pri načrtovanju, sprejemanju in izvajanju javnih sektorskih politik iz novega sporazuma v celoti upoštevati ukrepe, temelječe na znanju;

6.  poziva, naj boj proti revščini in neenakosti ter njuno dokončno izkoreninjenje, pa tudi spodbujanje trajnostnega razvoja ostane krovni cilj sodelovanja AKP-EU; vztraja pa, da bi moral biti novi sporazum v prvi vrsti politični projekt, osnovan na načelu odgovorne soudeležbe in bi bilo treba dokončno opustiti miselnost razmerja med donatorji in prejemniki; meni, da bi moralo sodelovanje potekati na področjih skupnega interesa, kjer bi bilo mogoče pričakovati vzajemno korist, ne le z ekonomskega vidika, temveč tudi v zvezi z mirom in varnostjo, človekovimi pravicami in načeli pravne države, dobrim upravljanjem in demokracijo, migracijami, okoljem, podnebnimi spremembami in drugimi področji, povezanimi z blaginjo prebivalcev držav AKP in EU;

7.  poudarja, da je usklajenost politik za razvoj ključni element za uresničevanje nove agende trajnostnega razvoja; meni, da celovita narava Sporazuma iz Cotonouja spodbuja usklajenost politik za razvoj, zato bi jo bilo treba ohraniti tudi v novem sporazumu; poudarja, da je treba v okviru novega sporazuma ohraniti posebne določbe o usklajenosti politik za razvoj in krepitev dialoga o sorodnih vprašanjih; želi spomniti na svoj predlog za vzpostavitev funkcije stalnega poročevalca za usklajenost politik za razvoj v okviru skupne parlamentarne skupščine;

8.  meni, da je za izpolnitev agende 2030 ključno spoštovanje mednarodno dogovorjenih načel o učinkovitosti pomoči, in meni, da bi bilo treba to zapisati v prihodnji sporazum;

9.  poziva, naj osrednji elementi Sporazuma iz Cotonouja v zvezi s človekovimi pravicami, demokratičnimi načeli in načeli pravne države ostanejo temeljne vrednote novega sporazuma; poziva, naj se med osrednje elemente doda še dobro upravljanje, kar bo v skladu z novim ciljem trajnostnega razvoja št. 16, ki obravnava mir, pravičnost in učinkovite institucije; poudarja pomen celovitega izvajanja člena 9 Sporazuma iz Cotonouja;

10.  poudarja, da je politični dialog bistven del Sporazuma iz Cotonouja in da sta člena 8 in 96 konkreten in zakonit način ohranjanja temeljnih elementov v odnosih AKP-EU, čeprav njuna uporaba v preteklosti ni bila zmeraj učinkovita; poziva, naj ostane politični dialog osrednji in pravni steber krovnega okvira in regionalne ravni novega sporazuma; poziva, naj se politični dialog uporablja bolj učinkovito, sistematično in proaktivno, da bi preprečili politične krize;

11.  poudarja, da člen 97 Sporazuma iz Cotonouja določa postopek posvetovanja in ustrezne ukrepe za obravnavo resnih primerov korupcije, in meni, da je obžalovanja vredno, da je bil ta člen do sedaj uporabljen le enkrat; poziva, naj se ta postopek v novem sporazumu o partnerstvu med EU in državami AKP okrepi, da bo v celoti operativen;

12.  v zvezi s tem poudarja, da je politični dialog dragocena podlaga za izboljševanje razmer, v katerih živijo prebivalci partnerskih držav; obžaluje, da se ta instrument doslej ni uporabljal v zadostni meri, prav tako pa je bil dokaj neučinkovit; zato poziva k natančnejšemu spremljanju stanja človekovih pravic in drugih osrednjih in temeljnih elementov sporazuma, poudarja, da morajo biti v spremljanje vključene vse strani, poziva pa tudi k rednim dvo- ali večletnim ocenjevalnim in skupnim poročilom o spoštovanju teh elementov v vseh državah članicah AKP-EU, da bi lahko na tej osnovi poimensko izpostavili dobre in slabe primere; poziva, naj bodo ugotovitve teh poročil predstavljene na plenarnih srečanjih AKP-EU in se uporabljajo kot podlaga za politični dialog, služijo pa naj tudi kot vir podatkov med nacionalnimi, regionalnimi in svetovnimi pregledi izpolnjevanja ciljev trajnostnega razvoja;

13.  poziva, naj bodo nacionalni parlamenti ter regionalni in lokalni organi tako držav AKP kot držav članic EU tesneje vključeni v vse faze politik in dejavnosti AKP-EU, od načrtovanja in oblikovanja programov do izvajanja, ocenjevanja in spremljanja, zlasti z vidika načela subsidiarnosti;

14.  poziva vse strani, naj v okviru novega sporazuma omogočijo, da bo lokalno in regionalno upravljanje bolj avtonomno, temu ustrezno naj krepijo njegove zmogljivosti, da bo učinkovitejše pri svojih dolžnostih in bo odigralo pomembno vlogo pri razvoju držav AKP;

15.  poziva, naj se v politični dialog, načrtovanje in izvajanje ter podporo za izgradnjo zmogljivosti dosledneje vključuje civilna družba, predvsem ko gre za lokalne skupine, ki jih politike neposredno zadevajo; v zvezi s tem poudarja, da se v nekaterih državah nevarno zmanjšuje prostor za delovanje civilne družbe, ter opominja, da je treba vključiti skupine, npr. manjšine, mlade in ženske, ki ne zmorejo organizirati svojih interesov ali jih njihove vlade kljub upravičenim demokratičnim interesom ne priznavajo;

16.  meni, da lahko izjemno pomembno vlogo v razvojnem procesu odigra zasebni sektor, ki lahko prispeva k financiranju razvoja, seveda če se pri naložbah spoštujejo prebivalci, tradicionalno lastništvo ali uporaba in okolje, pač v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; zato poziva, naj se pod okriljem Evropske investicijske banke (EIB) podpirajo zasebne naložbe, če so v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter pravili za socialno zaščito in varstvo okolja; poudarja, da bi moralo novo partnerstvo prednost nameniti malim proizvajalcem in malim kmetom ter zagotoviti ugodno okolje za mikro-, mala in srednja podjetja; prav tako poziva, da je treba med pripravo politik ter pri njihovem načrtovanju in izvajanju prisluhniti lokalnemu in nacionalnemu zasebnemu sektorju;

Prihodnje institucije AKP-EU

17.  poziva, naj se na zasedanjih skupnega sveta AKP-EU obravnavajo tematske in nujne politične zadeve, tudi občutljiva vprašanja, da bi bilo mogoče zanje sprejeti skupne sklepe; poziva ustrezna ministrstva držav članic AKP in EU, naj okrepijo sodelovanje na ministrski ravni, da bi zasedanjem dali potrebno politično legitimnost in načelu partnerstva zagotovili potrebno prepoznavnost;

18.  poziva, naj se novemu sporazumu o sodelovanju doda močna parlamentarna razsežnost v obliki skupne parlamentarne skupščine, ki bo omogočila odprt demokratični in celoviti parlamentarni dialog, tudi o težavnih in občutljivih zadevah, pospešila izvajanje skupnih (regionalnih) političnih projektov in jim z udeležbo raznolikih deležnikov zagotovila demokratično podlago, nadzirala delo izvršilnih organov in razvojno sodelovanje, spodbujala demokracijo in človekove pravice ter tako pomembno prispevala k enakopravnemu partnerstvu AKP-EU; poudarja pomen tega, da se skupna parlamentarna skupščina že v zgodnji fazi vključi v vse razprave o partnerstvu AKP-EU po letu 2020;

19.  je prepričan, da bi morala skupna parlamentarna skupščina zagotoviti, da so v njenih razpravah ustrezno demokratično in sorazmerno zastopane in udeležene vse politične sile; zato poziva, naj se v nacionalne delegacije v skupni parlamentarni skupščini vključijo parlamentarni predstavniki celotnega nacionalnega političnega spektra, tudi opozicije;

20.  poziva, naj se skupna parlamentarna skupščina prilagodi novi regionalni strukturi in naj svoje delo na regionalnih forumih osredotoči na zadeve regionalnega pomena, vanj pa tesno vključi nacionalne in regionalne parlamente, medtem ko naj redna zasedanja skupnega sveta AKP-EU prireja redkeje; se zavzema za pripravo tematskih srečanj s civilno družbo, lokalnimi organi in zasebnim sektorjem, ki naj se vključijo na dnevni red zasedanj skupne parlamentarne skupščine z namenom nadgradnje in širjenja razprave o temah, povezanih z agendo skupne parlamentarne skupščine;

21.  poziva predsedstvo skupne parlamentarne skupščine, naj pripravi bolj strateško usmerjen delovni program; poziva, da je treba v prihodnjih poročilih odborov skupne parlamentarne skupščine vzpostaviti očitno navezavo na 17 ciljev trajnostnega razvoja, saj bo to omogočilo redno spremljanje vsakega med njimi; poziva, naj se v okviru splošnega foruma AKP-EU uskladijo skupne resolucije o nujnih mednarodnih temah, zamudah pri temah v zvezi s cilji trajnostnega razvoja in kršitvah človekovih pravic, prav tako pa se naj v okviru regionalnih ali drugih ustreznih srečanj uskladijo resolucije o aktualnih temah in nujnih vprašanjih, ki zadevajo posamezno regijo ali določeno skupino; ob tem podpredsednico/visoko predstavnico opozarja na politični pomen tega, da se zasedanj skupne parlamentarne skupščine Svet udeležuje na ministrski ravni; poziva, naj se na zasedanja skupnega sveta vsakič povabita tudi sopredsednika skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, saj bi to prispevalo k učinkovitemu in vzajemnemu pretoku informacij ter k boljšemu institucionalnemu sodelovanju;

22.  poziva k nadaljnjim prizadevanjem za večji nadzor skupne parlamentarne skupščine nad razvojnimi programi, ob upoštevanju načel razvojne učinkovitosti in nadaljnjega spremljanja tega nadzora; poziva Komisijo in vlade, naj spodbujajo udeležbo nacionalnih parlamentov, lokalnih in regionalnih organov, civilne družbe, zasebnega sektorja in izseljenskih skupnosti v različnih fazah nadzora nad razvojnim načrtovanjem, nacionalnim parlamentom v pomoč pri njihovem opravljanju demokratičnega nadzora pa naj pravočasno in pregledno zagotovijo vse razpoložljive informacije;

23.  meni, da bi se moralo partnerstvo med EU in AKP poglobiti tako, da bi se, kjer je to le mogoče, vzpostavilo tesnejše sodelovanje z drugimi partnerji na globalni ravni (kot sta Afriška unija in OZN) in drugimi mednarodnimi silami, da bi prišlo do večje usklajenosti in tesnejšega sodelovanja pri spoprijemanju z izzivi vojn, notranjih konfliktov, negotovosti, nestabilnosti in tranzicije, brez podvajanja dela ali misij;

Financiranje v prihodnje

24.  je prepričan, da je sočasni iztek veljavnosti Sporazuma iz Cotonouja in večletnega finančnega okvira Unije priložnost, da se končno sprejme odločitev o vključitvi Evropskega razvojnega sklada v proračun Unije, s čimer bi se izboljšala učinkovitost, uspešnost, preglednost, demokratični nadzor, odgovornost ter prepoznavnost in skladnost razvojnega financiranja EU; vseeno poudarja, da bi morala biti vključitev razvojnega sklada v proračun EU pogojena s, prvič, zajamčeno omejitvijo razvojnih sredstev, da bi ohranili stopnjo financiranja držav v razvoju in, drugič, s trajno rešitvijo za financiranje varnostnih odhodkov EU, povezanih in usklajenih z razvojnim sodelovanjem; poudarja, da je bi moral razvojni sklad tudi v primeru, če bo vključen v proračun EU, vključevati merila, ki so usklajena z razvojnim sodelovanjem EU; poziva obe strani, naj kjer le to le mogoče posodobita instrumente financiranja in spodbujata splošno in sektorsko proračunsko podporo;

25.  poudarja, da proračun Unije že vsebuje instrumente, namenjene posameznim partnerjem, in da bi bilo mogoče vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun izpeljati tako, da bi se odražalo in spodbujalo privilegirano razmerje AKP-EU ter bi se spodbujal trajnostni razvoj; poziva Komisijo, naj pred pripravo potrebnih predlogov za naslednji večletni finančni okvir pripravi načrt, v katerem bo obravnavala zgoraj omenjena vprašanja;

26.  opozarja, da prihodnji odnosi AKP-EU ne bi smeli pomeniti zgolj razmerja med donatorji in prejemniki, temveč bi morali biti politične narave in bi si bilo treba torej na različnih mednarodnih forumih prizadevati za skupne politične projekte; zato poudarja, da je treba načela razvojne pomoči EU enakopravno uveljavljati za vse države v razvoju in da je treba za napredne države AKP postopoma ukiniti razvojno pomoč EU in zanje začeti uveljavljati enake pogoje kot za države, ki niso iz skupine AKP; meni, da bi bila višja stopnja samofinanciranja s strani držav AKP v skladu z njihovimi prizadevanji za tem, da bi bile avtonomni akter, in v zvezi s tem poudarja, da je treba v novi sporazum vključiti izboljšana orodja za krepitev zmogljivosti držav AKP za financiranje ključnih gospodarskih sektorjev; poziva strani, naj podvojijo prizadevanja za izgradnjo zmogljivosti v državah AKP ter za razvoj in učinkovito uporabo domačih virov, zlasti s krepitvijo davčnih sistemov, za boljše upravljanje naravnih virov ter za spodbujeno industrializacijo in predelavo surovin za lokalne, regionalne in svetovne trge;

27.  poudarja, da je 11. evropski razvojni sklad glavni vir financiranja mirovne pomoči za Afriko, čeprav je bil ob vzpostavitvi te pomoči leta 2003 predviden zgolj kot začasna rešitev; poziva, naj se vzpostavi namenski instrument za financiranje varnostnih odhodkov, povezanih z razvojnim sodelovanjem;

28.  je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 7. junija 2016 o vzpostavitvi novega okvira za partnerstvo s tretjimi državami v sklopu Evropske agende o migracijah; ugotavlja, da je prispevek iz proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada, namenjen svežnju v višini 8 milijard EUR, sestavljen izključno iz že načrtovane pomoči; poziva, naj se ne ogrozi razvojna pomoč za upravičence in naj se pobude, povezane z migracijami, financirajo s svežimi sredstvi;

29.  poziva k uvedbi posebnega instrumenta za vse čezmorske države in ozemlja, ki bo ustrezal njihovemu posebnemu položaju in bo v skladu z njihovo pripadnostjo evropski družini; poziva k tesnejšemu sodelovanju med državami AKP in čezmorskimi državami in ozemlji, da se na ta način spodbudi vključujoč in trajnosten razvoj tamkajšnjih regij in se čezmorske države in ozemlja celoviteje vključijo v regionalno okolje;

Trgovinska razsežnost: sporazumi o gospodarskem partnerstvu

30.  poudarja, da so sporazumi o gospodarskem partnerstvu osnova regionalnega sodelovanja in da morajo biti instrumenti za razvoj in regionalno vključevanje; zato opozarja na pomen pravno zavezujočih trajnih določb (o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih) v vseh sporazumih o gospodarskem partnerstvu in poudarja, kako pomembno je oblikovati učinkovite nadzorne sisteme, v katere je vključena široka paleta deležnikov civilne družbe, saj to prispeva k ugotavljanju in preprečevanju negativnih učinkov liberalizacije trgovine;

31.  se zavzema za to, da bo naslednik Sporazuma iz Cotonouja politično krovni sporazum, ki bo opredeljeval minimalne zahteve za sporazume o gospodarskem partnerstvu in bo povzel s sedanjim sporazumom vzpostavljene trajnostne določbe o dobrem upravljanju, spoštovanju človekovih pravic, tudi med najbolj ranljivimi skupinami, ter o spoštovanju socialnih in okoljskih standardov, saj bi kot tak zagotovil ustrezen okvir za trajnostni razvoj in usklajenost politik; se zavzema za skupni parlamentarni nadzor in proces spremljanja učinka sporazuma o gospodarskem partnerstvu ter za strukturirane mehanizme spremljanja s strani civilne družbe;

o
o   o

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu , Komisiji, Svetu AKP, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedstvu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU.

(1) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/acp/03_01/pdf/mn3012634_en.pdf (2) http://www.epg.acp.int/fileadmin/user_upload/Georgetown_1992.pdf (3) UL C 310, 25.8.2016, str. 19. (4) UL C 65, 19.2.2016, str. 257. (5) UL C 67E, 18.3.2010, str. 120. (6) UL C 103E, 29.4.2004, str. 833. (7) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/acp/2015_acp2/pdf/101905en.pdf (8) http://www.europarl.europa.eu/intcoop/acp/2015_acp2/pdf/1081264en.pdf (9) http://www.africa-eu-partnership.org/sites/default/files/documents/eas2007_joint_strategy_en.pdf (10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0336. (11) http://www.acp.int/content/acp-eu-stand-together-post-2015-development-agenda (12) http://www.epg.acp.int/fileadmin/user_upload/Sipopo_Declaration.pdf (13) Resolucija generalne skupščine OZN A/RES/69/313. (14) Resolucija Generalne skupščine OZN A/RES/70/1.