Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 26. oktober 2016 - Strasbourg
Nenasprotovanje delegiranemu aktu: regulativni tehnični standardi o tehnikah zmanjševanja tveganj za določene pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC
 Splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2017 - vsi oddelki
 Vmesna revizija večletnega finančnega okvira
 Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2016/003 EE/petroleum and chemicals
 Dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja ***II
 Zaščitni ukrepi proti škodljivim organizmom na rastlinah ***II
 Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2016
 Transmaščobne kisline

Nenasprotovanje delegiranemu aktu: regulativni tehnični standardi o tehnikah zmanjševanja tveganj za določene pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC
PDF 253kWORD 49k
Sklep Evropskega parlamenta o nenasprotovanju delegirani uredbi Komisije z dne 4. oktobra 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o tehnikah zmanjševanja tveganj za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke (C(2016)06329 – 2016/2930(DEA))
P8_TA(2016)0410B8-1124/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2016)06329),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 4. oktobra 2016, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 13. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov(1) (uredba o infrastrukturi evropskega trga – EMIR), zlasti člena 11(15),

–  ob upoštevanju člena 13 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES(2), Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES(3) ter Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES(4),

–  ob upoštevanju osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki so jih evropski nadzorni organi (Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge) predložili 8. marca 2016 v skladu s členom 11(15) Uredbe (EU) št. 648/2012,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 25. oktobra 2016,

A.  ker uredba EMIR določa zahteve za kliring in dvostransko obvladovanje tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, zahteve za poročanje o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih in enotne zahteve za izvajanje dejavnosti centralnih nasprotnih strank (CNS) in repozitorijev sklenjenih poslov;

B.  ker je v členu 11(15) uredbe EMIR določeno, da evropski nadzorni organi razvijejo skupne osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo postopke obvladovanja tveganja, vključno z ravnmi in vrsto ureditve kritja in ločevanja, ki se zahtevajo za zagotavljanje skladnosti s členom 11(3) te uredbe, postopke, ki jih nasprotne stranke in ustrezni pristojni organi uporabljajo, ko uveljavljajo izjemo iz odstavkov 6 do 10 člena 11 te uredbe, in veljavna merila iz odstavkov 5 do 10 člena 11 te uredbe, vključno predvsem z določitvijo, kaj bi se moralo šteti kot dejanska ali pravna ovira za takojšen prenos lastnih sredstev ali odplačilo obveznosti med nasprotnimi strankami;

C.  ker se s členom 11(15) uredbe EMIR na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje teh regulativnih tehničnih standardov odvisno od pravne narave nasprotne stranke v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010 (uredba o organu EBA), (EU) št. 1094/2010 (uredba o organu EIOPA) ali (EU) št. 1095/2010 (uredba o organu ESMA);

D.  ker sta Baselski odbor za bančni nadzor in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev septembra leta 2013 objavila skupni globalni okvir, v katerem so določene zahteve po kritju za izvedene finančne instrumente brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, marca 2015 pa sta ga spremenila;

E.  ker so evropski nadzorni organi 8. marca 2016 Komisiji predložili osnutke regulativnih tehničnih standardov;

F.  ker je Komisija 28. julija 2016 evropske nadzorne organe obvestila, da namerava te osnutke podpreti, če bodo spremenjeni v skladu s členom 10(1) uredb o organih EBA, EIOPA in ESMA;

G.  ker so evropski nadzorni organi 8. septembra 2016 Komisiji predložili formalno mnenje v skladu s členom 10(1) uredb o organih EBA, EIOPA in ESMA in spremenjene osnutke regulativnih tehničnih standardov;

H.  ker je Komisija 4. oktobra 2016 sprejela delegirano uredbo;

I.  ker delegirana uredba lahko začne veljati po preteku obdobja za pregled Parlamenta in Sveta, če ji ne nasprotujeta niti Parlament niti Svet, ali, če sta tako Parlament kot Svet pred iztekom tega obdobja obvestila Komisijo, da uredbi ne nameravata nasprotovati;

J.  ker obdobje za pregled, določeno v členu 13(1) uredb o organih EBA, EIOPA in ESMA, traja tri mesece od datuma uradnega obvestila o sprejetju regulativnih tehničnih standardih; ker to obdobje poteče 4. januarja 2017;

K.  ker je bil časovni okvir za izvajanje zahtev po kritju za izvedene finančne instrumente brez kliringa prek centralne nasprotne stranke dogovorjen na mednarodni ravni (Baselski odbor za bančni nadzor in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev); ker je Unija sicer zamudila dogovorjeni rok za prvo fazo izvajanja, ki je potekel 1. septembra 2016, a lahko pravila kljub temu sprejme do drugega roka, 1. marca 2017, ko naj bi številne finančne nasprotne stranke in nefinančne skupine začele z izmenjavo kritja;

L.  ker bi bilo treba zato čim prej izreči zgodnje nenasprotovanje, da bi Uniji omogočili, da izpolni svojo mednarodno zavezo, nasprotnim strankam pa, da se pripravijo na nove zahteve in da so o tem pravočasno obveščene; ker bo ta pristop pripomogel k čimprejšnjemu zagotavljanju pravne gotovosti za udeležence na trgu tako v Uniji kot v tretjih državah;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 1.
(2) UL L 331, 15.12.2010, str. 12.
(3) UL L 331, 15.12.2010, str. 48.
(4) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.


Splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2017 - vsi oddelki
PDF 417kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2016 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (11900/2016 – C8-0373/2016 – 2016/2047(BUD))
P8_TA(2016)0411A8-0287/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4) (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesnem pregledu/reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020 (COM(2016)0603),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2016 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2017, oddelek III – Komisija(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije(7),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, ki ga je Komisija sprejela 18. julija 2016 (COM(2016)0300),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, ki ga je Svet sprejel 12. septembra 2016 in ga 14. septembra 2016 posredoval Evropskemu parlamentu (11900/2016 – C8-0373/2016),

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0287/2016),

A.  ker bi bilo treba v razmerah, ko sredstev ni veliko, večji pomen pripisati proračunski disciplini ter učinkoviti in uspešni porabi finančnih sredstev;

B.  ker bi moral dialog med Parlamentom in Komisijo iz člena 318 PDEU spodbujati k v uspešnost usmerjeno kulturo v Komisiji, vključno s povečano preglednostjo in okrepljeno odgovornostjo;

Oddelek III

Splošni pregled

1.  poudarja, da je treba proračun za leto 2017 obravnavati v širšem kontekstu vmesne revizije večletnega finančnega okvira; poudarja, da je treba zagotoviti ravnovesje med dolgoročnimi prednostnimi nalogami ter novimi izzivi, zato meni, da mora biti proračun za leto 2017 v skladu s cilji EU do leta 2020, ki ponujajo osrednjo usmeritev in glavne prednostne naloge;

2.  ponovno izraža trdno prepričanje, da pobude Komisije, kot je ukinitev financiranja iz skladov ESI, kakor določa člen 23(15) Uredbe (EU) št. 1303/2013 (uredba o skupnih določbah)(8), zlasti v sedanjih posebnih okoliščinah niso zgolj nepravične in nesorazmerne, pač pa tudi politično nevzdržne;

3.  ugotavlja, da je Parlament pri obravnavi proračuna za leto 2017 v celoti upošteval politične prednostne naloge, sprejete z veliko večino v navedeni resoluciji z dne 9. marca 2016 o splošnih smernicah in v navedeni resoluciji z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred vložitvijo predloga Komisije;

4.  poudarja, da sta mir in stabilnost osrednji vrednoti, ki ju mora Unija ohranjati; meni, da je treba zaščititi Velikonočni sporazum, ki se je izkazal kot izjemno pomemben za mir in spravo na Severnem Irskem; poudarja, da je treba s posebnimi ukrepi zagotoviti podporo regijam, ki bodo še posebej oškodovane, če bo Velika Britanija po pogajanjih izstopila iz Unije, potem ko bo v skladu z izraženo voljo državljanov aktivirala člen 50 PEU;

5.  poudarja, da se Unija trenutno sooča s številnimi resnimi težavami in novimi izzivi, ki jih ob pripravi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 ni bilo mogoče predvideti; je prepričan, da je treba v proračunu Unije sprostiti več finančnih sredstev, da bi odgovorili na politične izzive ter Uniji omogočili nujno in prednostno obravnavanje te krize in učinkovito odzivanje nanjo; meni, da so potrebne trdne politične zaveze, da bo mogoče v letu 2017 in do izteka programskega obdobja poiskati dodatna proračunska sredstva v ta namen;

6.  poudarja, da mora proračun za leto 2017 izpolniti potrebe migracijskega izziva in počasne gospodarske rasti po gospodarski krizi; ugotavlja, da je treba okrepiti financiranje projektov na področju raziskav in infrastrukture, pa tudi projektov za spoprijemanje z brezposelnostjo mladih;

7.  spominja, da je Parlament sicer nemudoma odobril dodatna sredstva, potrebna za obvladovanje trenutnih begunskih in migracijskih izzivov, pri tem pa še naprej podpiral cilje trajnostnega razvoja, vendar je ves čas opozarjal, da to vprašanje ne sme potisniti na stranski tir drugih pomembnih politik Unije, predvsem ustvarjanja dostojnih in kakovostnih delovnih mest ter oblikovanja podjetij in podjetništva za pametno, trajnostno in vključujočo rast; ugotavlja, da je zgornja meja v razdelku 3 občutno prenizka, zato ni mogoče zagotoviti dovolj finančnih sredstev za notranjo razsežnost trenutne migracijske in begunske krize, in vztraja, da je treba sprejeti celovit in na človekovih pravicah temelječ pristop, s katerim bi povezali migracije z razvojem ter zagotovili vključevanje delavcev migrantov, prosilcev za azil in beguncev, pa tudi prednostne programe, kot so kulturni; poudarja, da je Komisija želela zagotoviti potrebna dodatna sredstva na tem področju, zato je v predlogu proračuna za leto 2017 prvič v zgodovini predlagala uporabo posebnih instrumentov v večletnem finančnem okviru, vključno s polno uporabo instrumenta prilagodljivosti, pa tudi precejšnjo uporabo varnostne rezerve, namenjene skrajnim primerom, Svet pa je njeno namero podprl;

8.  ponavlja svoje stališče, da zahtevam za dodatno financiranje ukrepov za obravnavo trenutnih begunskih in migracijskih izzivov ne bi smeli zadostiti v škodo obstoječih zunanjih ukrepov Unije, vključno z razvojno politiko; ponavlja, da instrumenta za begunce v Turčiji, skrbniških skladov in drugih priložnostnih instrumentov ne bi smeli financirati z zmanjševanjem sredstev za druge obstoječe instrumente; je zaskrbljen zaradi uvajanja ad hoc instrumentov, ki niso del proračuna Unije, saj bi lahko ogrozili njegovo enotnost in obšli redni proračunski postopek, ki terja udeležbo in nadzor Evropskega parlamenta; močno dvomi, da zgornja meja v razdelku 4 (Evropa v svetu) zadošča za trajnostno in učinkovito odzivanje na trenutne zunanje izzive, vključno z migracijskimi in begunskimi izzivi;

9.  znova izraža prepričanje, da bi bilo treba v proračunu Unije poiskati načine za financiranje novih pobud, ki ne bodo škodovali obstoječim programom in politikam Unije, in poziva, naj se poiščejo trajnostna sredstva za financiranje teh pobud; je zaskrbljen, da se bo pripravljalni ukrep za obrambne raziskave, za katerega bo v naslednjih treh letih namenjenih 80 milijonov EUR, financiral iz že tako premajhnega proračuna večletnega finančnega okvira; je prepričan, da dodatne operacije, upravni stroški, pripravljalni ukrepi in pilotni projekti v zvezi s skupno varnostno in obrambno politiko zahtevajo dodatna sredstva iz držav članic, saj v proračunu Unije že zdaj primanjkuje denarja; meni, da bi morale države članice to vprašanje urediti med vmesnim pregledom/revizijo večletnega finančnega okvira; poudarja, da je treba pojasniti dolgoročno financiranje skupnih obrambnih raziskav;

10.  opozarja, da je Unija ratificirala sporazum COP 21 in da mora del finančnih sredstev nameniti spoštovanju mednarodnih zavez; ugotavlja, da se bo v skladu s poročilom o načrtovanih prihodkih in odhodkih za proračunsko leto 2017 temu cilja iz proračuna namenilo 19,2 % odhodkov; odločno spodbuja Komisijo, naj nadaljuje po tej poti, da bo v skladu s svojo zavezo o vključitvi ukrepov za boj proti podnebnim spremembam v sedanji večletni finančni okvir uresničila cilj 20 %;

11.  poziva Komisijo, naj v sklopu proračuna za leto 2017 predstavi pobudo, ki bi imela na razpolago ustrezna sredstva, njen cilj pa bi bil mladim Evropejcem, izbranim z natečajem, podeliti kupone za javni promet; osrednji cilj te pobude bi bil oceniti izvedljivost in morebitne posledice bolj generalizirane sheme, s katero bi se zagotavljala predvsem mobilnost mladih, povečevala prepoznavnost EU med mladino ter spodbujale enake možnosti;

12.  obnavlja vse zneske, ki jih je Svet v predlogu proračuna zmanjšal; ne razume razlogov za predlagane reze in nasprotuje nameri Sveta, da znova oblikuje umetne razlike do zgornje meje v nekaterih razdelkih, kot sta podrazdelek 1a (Konkurenčnost za rast in delovna mesta) in razdelek 4 (Evropa v svetu), zlasti ker bi bile te razlike v vsakem primeru premajhne za odzivanje na nepredvidene okoliščine in krize;

13.  ugotavlja, da Svet v obravnavi proračuna že zadnjih pet let ni uspel napovedati točnega izvrševanja proračuna Unije in da je bilo, če upoštevamo vse spremembe proračuna, v vseh končnih proračunih potrebnih precej več sredstev; zato poziva Svet, naj spremeni svoje stališče v spravnem odboru, da bo za proračun za leto 2017 že od vsega začetka mogoče zagotoviti dovolj sredstev;

14.  napoveduje, da bo Parlament zaradi zelo majhnih razlik do zgornjih meja v proračunu za leto 2017 podprl povečanje predloga proračuna z izkoristkom vseh razpoložljivih razlik do zgornjih meja in večjo uporabo varnostne rezerve, da bo mogoče ustrezno zadostiti najnujnejšim potrebam;

15.  znova v celoti obnavlja sredstva za instrument za povezovanje Evrope in Obzorje 2020, ki so bila zmanjšana zaradi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), za skupni znesek 1 240 milijonov EUR v obveznostih za leto 2017, in sicer z novimi proračunskimi sredstvi, ki bodo zagotovljena pri vmesni reviziji večletnega finančnega okvira; vztraja, da se je treba učinkovito odzvati na brezposelnost mladih v vsej Uniji; zato pobudi za zaposlovanje mladih namenja dodatnih 1 500 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti, da jo bo mogoče še naprej izvajati; meni, da bi se bilo treba o primernih dodatnih sredstvih za te pomembne programe Unije odločiti med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira;

16.  pričakuje, da se bo Svet strinjal s tem pristopom in da bo v spravnem postopku zlahka dosežen dogovor, kar bo Uniji omogočilo, da bo kos prihodnjim izzivom in se bo nanje učinkovito odzvala;

17.  določa, da skupna raven proračunskih sredstev za leto 2017 znaša 160,7 milijarde EUR v obveznostih in 136,8 milijarde EUR v plačilih;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

18.  ugotavlja, da je Svet ponovno korenito zmanjšal podrazdelek 1a, saj je 52 % celotnega zmanjšanja sredstev za prevzem obveznosti opravil v tem razdelku; zato dvomi, da je Svet v obravnavi proračuna namenil posebno pozornost zaposlovanju in rasti, ki naj bi bila politična prednostna naloga Sveta;

19.  odločno nasprotuje tem rezom v razdelku, ki simbolizira evropsko dodano vrednost ter prinaša rast in delovna mesta za državljane; zato je sklenil obnoviti vse zneske, ki jih je Svet zmanjšal;

20.  je sklenil v celoti obnoviti prvotni vrstici Obzorja 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope, ki sta bili zmanjšani zaradi ustanovitve jamstvenega sklada za EFSI, s čimer je izpolnil zavezo iz junija 2015, da bo čim bolj zmanjšal proračunske učinke uvedbe EFSI na Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope v letnih proračunskih postopkih; poudarja, kako pomemben je največji program Unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020, ki pretvarja odlične zamisli v proizvode in storitve, s tem pa spodbuja gospodarsko rast in zaposlovanje; zahteva, da se zagotovijo ustrezne dodatne proračunske obveznosti v višini 1,24 milijarde EUR, vendar ne iz trenutnega predloga proračuna; pričakuje, da bo v sklopu vmesne revizije večletnega finančnega okvira dosežen skupni dogovor o tem perečem vprašanju; poudarja, da bi bilo treba izboljšati EFSI, da bo povsem učinkovit in uspešen, pri tem pa zagotoviti, da se bo spoštovalo načelo dodatnosti, izboljšati geografsko in sektorsko ravnovesje ter povečati preglednost pri procesu sprejemanja odločitev;

21.  v skladu s svojima stalnima prednostnima nalogama zaposlovanja in rasti ter po temeljiti oceni dosedanje zmogljivosti črpanja predlaga selektivno povečanje za programe COSME, Progress, Marie Curie, Evropski raziskovalni svet, Eures in Erasmus+, pri čemer ta sredstva ne bodo izvirala iz obstoječega predloga proračuna; ugotavlja, da je mogoče takšna povečanja sredstev financirati iz rezerve, ki je na voljo za ta podrazdelek;

22.  zato znesek obveznosti v podrazdelku 1a povečuje za 45 milijonov EUR glede na predlog proračuna (EFSI, pilotni projekti in pripravljalni ukrepi so izključeni);

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

23.  poudarja, da je približno tretjina letnega proračuna Unije namenjena gospodarski, socialni in ozemeljski koheziji; poudarja, da je kohezijska politika glavno orodje Unije za naložbe in zmanjšanje razlik med regijami Unije in da ima pomembno vlogo pri uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajno in vključujočo rast;

24.  nasprotuje predlogu Sveta za zmanjšanje v višini 3 milijonov EUR v obveznostih in, še pomembneje, 199 milijonov EUR v plačilih v podrazdelku 1b, vključno z vrsticami za podporo; poziva Svet, naj pojasni, kako je to zmanjšanje združljivo z njegovim ciljem, da bo zagotovil potrebna sredstva za nemoteno izvajanje novih programov v četrtem letu večletnega finančnega okvira 2014–2020; opozarja, da je stopnja plačil, ki jo v tem razdelku predlaga Komisija, že 23,5 % nižja kot v proračunu za leto 2016; v zvezi s tem poudarja, da ni mogoče upravičiti ali sprejeti dodatnega zmanjšanja sredstev za plačila;

25.  poziva, naj se na podlagi poročil o ocenah učinka oceni učinek politik Unije, da bi ugotovili, v kolikšnem obsegu je bilo mogoče z njimi med drugim zmanjšati ekonomske razlike, oblikovati konkurenčna in raznolika regionalna gospodarstva ter spodbuditi trajnostno rast in zaposlovanje;

26.  je zaskrbljen zaradi precejšnjih zamud pri izvajanju cikla evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ki bodo bržkone zelo slabo vplivale na pravočasno doseganje rezultatov na terenu, obstaja pa tudi tveganje, da se bodo zato v drugi polovici sedanjega večletnega finančnega okvira znova nakopičili neporavnani računi; poziva države članice, ki jih to zadeva, naj hitro imenujejo še preostale upravljavske in plačilne organe ter organe za potrjevanje in odpravijo vse druge razloge za zamude pri izvajanju programov; je seznanjen s predlogi Komisije za nadaljnjo poenostavitev na tem področju in meni, da morajo države članice storiti vse, kar je v njihovi moči, da se bodo lahko programi začeli izvajati brez ovir; zato poziva k večji sinergiji in dopolnjevanju med politikami javnih naložb iz proračuna držav članic in proračuna Unije ter politikami spodbujanja rasti in trajnostnega zaposlovanja, kar je tudi bistveno za Unijo;

27.  je seznanjen s predlogom Komisije o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam s proračunom 142 800 000 EUR in poudarja, da je treba ta sredstva dodeliti tako, da se poveča gospodarska, socialna in ozemeljska kohezija;

28.  obžaluje, da Komisija za leto 2017 ni predlagala sredstev za obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih, saj je bila večina teh sredstev na voljo že v začetku obdobja, v letih 2014 in 2015; poudarja, da odločno podpira nadaljnje izvajanje pobude za zaposlovanje mladih; v skladu z uredbo o Evropskem socialnem skladu(9), ki predvideva takšno nadaljevanje, sklene v prvi fazi pobudi za zaposlovanje mladih nameniti dodatnih 1 500 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti in 500 milijonov EUR v sredstvih za plačila, da se bo mogoče primerno odzvati na brezposelnost mladih, pri tem pa se opirati na rezultate ocene izvajanja te pobude, ki jo je opravila Komisija; ugotavlja, da bi bilo treba v skladu z zahtevami Parlamenta v sklopu prihajajoče vmesne revizije večletnega finančnega okvira doseči skupni dogovor o primernem dodatnem financiranju pobude za zaposlovanje mladih v preostanku programskega obdobja; poziva države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi pospešile izvajanje te pobude na terenu, kar bo neposredno koristilo mladim Evropejcem;

29.  je sklenil obnoviti tako zneske obveznosti kot zneske plačil iz predloga proračuna v vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal; se je odločil, da bo v podrazdelku 1b povečal obveznosti za pobudo za zaposlovanje mladih za 1 500 milijonov EUR glede na predlog proračuna, plačila pa za 500 milijonov EUR, medtem ko bo sredstva Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim povišal za 4 milijone EUR v obveznostih in 2 milijona EUR v plačilih, s čimer bo zgornjo mejo za obveznosti presegel za 1,57 milijarde EUR;

30.  poudarja, da je raven neporavnanih obveznosti najvišja v podrazdelku 1b, saj je v začetku septembra 2016 znašala 151 119 milijonov EUR in bi utegnila ogroziti izvajanje novih programov;

31.  poudarja, da kohezijska politika pomembno prispeva k učinkoviti pripravi proračuna ob upoštevanju enakosti spolov; poziva Komisijo, naj podpre ukrepe za uvedbo ustreznih orodij za doseganje enakosti spolov, kot so pobude, ki strukturne sklade uporabljajo za spodbujanje priprave nacionalnih proračunov ob upoštevanju enakosti spolov;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

32.  ugotavlja, da je Svet proračunska sredstva v razdelku 2 zmanjšal za 179,5 milijona EUR v obveznostih in 198 milijonov EUR v plačilih, in sicer v vrsticah za upravno podporo, vrsticah za operativno tehnično pomoč (na primer za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter program LIFE), operativnih vrsticah v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS), ki je bistvenega pomena za ohranjanje kmetijstva v poseljenih območjih, in vrsticah decentraliziranih agencij; ugotavlja, da so bila najbolj zmanjšana plačila za razvoj podeželja; meni, da bi moralo dopolnilno pismo ostati podlaga za vsako zanesljivo spremembo proračunskih sredstev za EKJS; ustrezno obnavlja ravni iz predloga proračuna;

33.  meni, da mora proračun Unije dati prednost pobudam, ki bodo omogočile resnično zeleno gospodarstvo;

34.  pričakuje predložitev dopolnilnega pisma za sveženj nujne pomoči, zlasti za sektor mlečnih izdelkov, in sklene izraziti odločno podporo kmetijskemu sektorju v Uniji; zato povečuje sredstva iz predloga proračuna za 600 milijonov EUR, da bi se bilo mogoče spopasti z učinki krize v mlečnem sektorju in posledicami ruskega embarga za ta sektor;

35.  pozdravlja dodelitev sredstev za raziskave in inovacije na področju kmetijstva v programu Obzorje 2020, da se zagotovi zadostna dobava varne in visokokakovostne hrane ter drugih ekoloških proizvodov; poudarja, da je treba dati prednost projektom, v katerih sodelujejo primarni proizvajalci;

36.  poudarja, da sredstev SKP ne bi smeli uporabljati za podpiranje reje ali vzreje bikov, ki se uporabljajo za bikoborbe; poziva Komisijo, naj brez nadaljnjega odlašanja predloži potrebne zakonodajne spremembe za uresničitev te zahteve, že izražene v splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016;

37.  poudarja, da je za izvajanje nove skupne ribiške politike potrebna sprememba paradigme pri upravljanju ribištva, tako na ravni držav članic kot pri ribičih, in glede tega opozarja na težave v preteklih proračunskih letih, ko so se odobrena proračunska sredstva zmanjševala;

38.  sicer pozdravlja povečanje sredstev za prevzem obveznosti za program LIFE za 30,9 milijona EUR v predlogu proračuna za leto 2017, vendar glede na omenjeno vseeno obžaluje, da skupna sredstva za ta program v znesku 493,7 milijona EUR tudi letos predstavljajo zgolj 0,3 % celotnega predloga proračuna za leto 2017;

39.  opozarja na dosedanje težave zaradi pomanjkanja sredstev za plačila za program LIFE, ki so ovirale in upočasnile ustrezno izvajanje;

40.  v skladu s cilji EU2020 in mednarodnimi zavezami za boj proti podnebnim spremembam sklene povečati sredstva za program LIFE+ iz predloga proračuna;

41.  zato povečuje sredstva za prevzem obveznosti za 619,8 milijona EUR in sredstva za plačila za 611,3 milijona EUR (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov), tako da bo razlika do zgornje meje za obveznosti v razdelku 2 znašala 19,4 milijona EUR;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

42.  poudarja, da so trenutni izzivi v zvezi z migracijami še vedno najpomembnejše vprašanje za Parlament; pozdravlja predlog Komisije, da se za obvladovanje migracijskih izzivov v Uniji nameni dodatnih 1,8 milijarde EUR, poleg zneska, ki je bil prvotno načrtovan za leto 2017; ugotavlja, da veliko odstopanje od prvotnih načrtov priča o tem, da je treba povečati zgornjo mejo razdelka 3; poudarja, da Komisija predlaga financiranje tega povečanja predvsem z uporabo instrumenta prilagodljivosti (za 530 milijonov EUR, s čimer bodo v celoti izkoriščeni vsi finančni viri, razpoložljivi v tem letu) in varnostne rezerve (v znesku 1 160 milijonov EUR); glede na to, da je financiranje odhodkov za migracije doseglo raven brez primere (v razdelkih 3 in 4 ter z uporabo Evropskega razvojnega sklada v letu 2017 znašajo skupaj 5,2 milijarde EUR), in glede na predloge za uporabo instrumenta prilagodljivosti, ki so bili že vloženi, dodatno povečanje za politike, povezane z migracijami, ni potrebno; hkrati namerava nasprotovati vsem poskusom, da bi se zmanjšalo financiranje ukrepov Unije na tem področju;

43.  znova poudarja, da ima proračunska prilagodljivost svoje meje in da je lahko samo kratkoročna rešitev; je trdno prepričan, da je v prihodnost usmerjen in pogumen odgovor na te dolgoročne migracijske in begunske izzive, ki so zajeli vso celino in ne kažejo znamenj umiritve, zahteva povišanje zgornjih meja v razdelku 3; meni, da vse proračunske odločitve za zagotovitev novih sredstev na tem področju dejansko kažejo, da je treba spremeniti zgornjo mejo;

44.  v okviru trenutnih varnostnih in migracijskih izzivov pozdravlja povečanje sredstev za Sklad za azil, migracije in vključevanje (1,6 milijarde EUR) ter Sklad za notranjo varnost (0,7 milijarde EUR); meni, da se je zaradi povečanja sredstev za Sklad za azil, migracije in vključevanje dodatno okrepila potreba po pošteni in pregledni porazdelitvi letnih sredstev med različne programe in cilje skladov, pa tudi po preglednosti porabe teh sredstev;

45.  ugotavlja, da je bil 15. marca 2016 sprejet nov instrument za nujno pomoč v Uniji z okvirnim proračunom 700 milijonov EUR v obdobju treh let (2016–2018), ki je že prinesel neposredne rezultate na terenu v obliki ukrepov za nujno pomoč za humanitarne potrebe velikega števila beguncev in migrantov, ki so prispeli v države članice; vseeno pa ponavlja, da bi bilo treba v prihodnje oblikovati trajnejši pravni in proračunski okvir za uporabo humanitarne pomoči v Uniji; vztraja pri rednem dialogu s Komisijo o sedanjem in prihodnjem delovanju in financiranju tega instrumenta na osnovi povsem preglednih informacij in poročil o ocenah učinka;

46.  zaradi povečane stopnje ogroženosti v več državah članicah, izzivov pri upravljanju migracij, boja zoper terorizem in organizirani kriminal ter potrebe po usklajenem evropskem odzivu poziva k financiranju dodatnih kadrovskih virov Europola, da bi vzpostavili enoto za boj proti terorizmu, ki bi bila v nenehni pripravljenosti in bi pristojnim organom držav članic zagotavljala obveščevalne podatke; meni, da bi tako povečanje izboljšalo tudi boj proti trgovini z ljudmi (s posebnim poudarkom na mladoletnikih brez spremstva), boju proti kibernetski kriminaliteti (novo osebje EC3) ter okrepitvi kadrovskih virov na žariščnih točkah v Italiji in Grčiji; opozarja, da ima Europol trenutno na voljo zgolj tri zaposlene, ki bodo napoteni na osem stalnih in več dodatnih začasnih žariščnih točk samo v Italiji; meni, da je to število premajhno, da bi lahko Europol izpolnil svoje naloge na področju boja proti trgovini z ljudmi, terorizmu in drugim resnim oblikam čezmejnega kriminala;

47.  pozdravlja oblikovanje nove proračunske vrstice za zagotavljanje sredstev žrtvam terorizma; podpira sredstva, ki so bila sproščena za obravnavo široke palete potreb žrtev, vključno s psihološko terapijo, psihološko-socialnimi storitvami in finančno podporo; meni, da se pri predlaganju ukrepov za obravnavo terorističnih groženj potrebe nedolžnih žrtev terorizma prepogosto pozabljajo ali postavljajo v drugi plan;

48.  obsoja, da je Svet zmanjšal proračun za številne programe na področju kulture, medijev, državljanstva, temeljnih pravic in javnega zdravja za skupaj 24,3 milijona EUR v obveznostih; meni, da je slabo znamenje, da je Svet zmanjšal sredstva za kulturne programe, da bi jih namenil za trenutne begunske in migracijske izzive; obžaluje, da so številni izmed teh rezov naključni in niso upoštevali odlične stopnje izvrševanja; meni, da bi lahko že majhni rezi ogrozili doseganje rezultatov programov in nemoteno izvajanje ukrepov Unije; zato obnavlja vse zmanjšane zneske iz predloga proračuna;

49.  vztraja, da je treba povečati financiranje za številne ukrepe programov „Ustvarjalna Evropa“ in „Evropa za državljane“, ki že dolgo ne prejemajo dovolj denarja; je trdno prepričan, da so ti programi pomembnejši kot kdaj prej, saj lahko kulturni in ustvarjalni sektor spodbudijo k zaposlovanju in rasti, državljane pa k dejavni udeležbi pri oblikovanju in izvajanju politik Unije; ne razume, kako lahko Svet upraviči zmanjšanje proračunskih sredstev za mala in srednja podjetja v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, saj se je jamstveni instrument za kulturni in ustvarjalni sektor, katerega financiranje je bilo enkrat že odloženo, začel izvajati šele junija 2016 in je izjemna inovativna rešitev za hudo nedelovanje trga, saj ponuja večje zmogljivosti in zavarovanje kreditnega tveganja finančnim posrednikom, ki posojajo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju;

50.  poudarja, da programi Unije na področju kulture, izobraževanja, mladine in državljanstva prinašajo jasno evropsko dodano vrednost, ponujajo dodatne priložnosti in ustvarjajo sinergije s politikami vključevanja priseljencev in beguncev; zato poziva institucije Unije, naj ustrezno povečajo financiranje neposredno upravljanih programov, kot je „Ustvarjalna Evropa“, pa tudi ustreznih proračunskih vrstic strukturnih in investicijskih skladov;

51.  ugotavlja, da je treba predvideti ustrezna proračunska jamstva za priprave na leto 2018, ki bo evropsko leto kulturne dediščine.

52.  opozarja, da je mehanizem Unije na področju civilne zaščite eden od temeljev solidarnosti Unije; poudarja, da Unija igra vlogo „pospeševalca“ pri podpiranju, usklajevanju in dopolnjevanju ukrepov držav članic za preprečevanje nesreč ter pripravljenost in odzivanje nanje; je seznanjen s skromnim povečanjem sredstev za prevzem obveznosti za ta program;

53.  pozdravlja uvedbo proračunske vrstice za sklad EU za iskanje in reševanje, iz katerega se bodo financirale dejavnosti iskanja in reševanja, zlasti v Sredozemlju, ki jih izvajajo države članice, usklajujejo pa se na ravni EU; meni, da bi bila uvedba posebnega sklada boljša rešitev kot nenehno povečevanje proračunov Frontexa in novoustanovljene evropske mejne in obalne straže;

54.  pozdravlja oblikovanje proračunske vrstice v podporo evropski državljanski pobudi, ki je novoustanovljen instrument, katerega cilj je državljane vključiti v procese sprejemanja odločitev Unije in poglobiti evropsko demokracijo; meni, da je raven sredstev za prevzem obveznosti v predlogu proračuna prenizka; sklene povečati sredstva v tej proračunski vrstici;

55.  pozdravlja povečanje financiranja za komuniciranje predstavništev Komisije, dialog z državljani in ukrepe partnerstva, pri čemer proračunska sredstva za leto 2017 znašajo 17,036 milijona EUR za prevzem obveznosti in 14,6 milijona EUR za plačila, saj bo ta denar porabljen za pobude za približevanje evropskim državljanom, pridobivanje njihovega zaupanja ter njihovo seznanjanje s politikami Unije;

56.  poudarja, da je treba sekretariatu skupnega registra za preglednost nameniti zadostne in ustrezne upravne in finančne vire, da bo lahko po sprejetju novega medinstitucionalnega sporazuma o registru za preglednost opravljal svoje naloge;

57.  ugotavlja, da njegova različica proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov) presega zgornjo mejo razdelka 3 za 71,28 milijona EUR v obveznostih, plačila pa so večja za 1 857,7 milijona EUR; glede na to, da je bila razlika do zgornje meje porabljena že v predlogu proračuna, predlaga, da se to povečanje financira še v okviru zgornje meje, za številne nujne odhodke v zvezi z migracijami pa se uporabi varnostna rezerva;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

58.  ugotavlja, da se zaradi begunskih in migracijskih izzivov, ki se še nadaljujejo, Unija na področju zunanjega delovanja sooča z vse večjimi finančnimi potrebami, ki korenito presegajo trenutni razdelek 4; zato močno dvomi, da zgornja meja v razdelku 4 zadošča za zagotavljanje primernih finančnih sredstev za zunanjo razsežnost begunskih in migracijskih izzivov; obžaluje, da je Komisija v predlogu proračuna zmanjšala sredstva za programe, kot sta instrument razvojnega sodelovanja ter instrument za stabilnost in mir, da bi financirala nove pobude, kot je instrument za begunce v Turčiji; poudarja, da do tega ne bi smelo prihajati na račun politik na drugih področjih; se je zato odločil v veliki meri zmanjšati prenos pomembnih finančnih sredstev iz instrumentov, ki med drugim obravnavata temeljne vzroke migracijskih tokov; opozarja, da mora glavni cilj razvojne politike Unije ostati zmanjšanje revščine; obžaluje, da so proračunska sredstva za humanitarno pomoč in za sredozemsko vejo evropskega instrumenta sosedstva nižja kot tista, odobrena v proračunu za leto 2016, čeprav sta pomembni pri soočanju s številnimi zunanjimi izzivi; obžaluje neupravičena zmanjšanja sredstev, ki jih je opravil Svet;

59.  je zato sklenil, da obnovi vse zneske v razdelku 4, ki jih je Svet zmanjšal; se je prav tako odločil, da proračunska sredstva za sredozemsko vejo evropskega instrumenta za sosedstvo in humanitarno pomoč obnovi na raven iz leta 2016; ublažiti namerava tudi reze Komisije za instrument razvojnega sodelovanja in instrument za stabilnost in mir; meni, da je bistveno ohraniti osrednjo vlogo Unije in raven sredstev pri podpiranju mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, Palestinske oblasti in agencije UNRWA, pa tudi vrstic, v evropskem instrumentu sosedstva namenjenih vzhodnemu partnerstvu; poudarja pomen evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

60.  je sklenil povečati makrofinančno pomoč, ki je bila v primerjavi z letom 2016 korenito zmanjšana; je prepričan, da bo potrebno več sredstev, kot je predlagano, da bo mogoče ugoditi vsem prihodnjim prošnjam za posojila;

61.  v celoti podpira instrument za begunce v Turčiji in predlaga, da se del prispevka iz proračuna Unije, načrtovanega za leto 2017, prenese v leto 2016 zaradi dobrega izvrševanja in precejšnje razlike do zgornje meje, ki ostaja v proračunu za leto 2016; zato poziva k povečanju financiranja za instrument predpristopne pomoči IPA II za 400 milijonov EUR s spremembo proračuna za leto 2016 in k ustrezni uporabi varnostne rezerve; ta znesek v proračunu za leto 2017 prenaša v rezervo, dokler ne bo dosežen celovit dogovor o nadomestnem financiranju instrumenta za begunce v Turčiji, da se razbremeni druge instrumente za zunanje financiranje, ki so pod pritiskom brez primere;

62.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so skrbniški skladi EU in instrument za pomoč beguncem v Turčiji kljub tematski naravi in precejšnji velikosti v proračunu Unije praktično nevidni; poziva, da se jih vključi na bolj pregleden način, ki bo bolj spoštoval enotnost proračuna Unije in pristojnosti proračunskega organa, ter v ta namen uvaja novo proračunsko vrstico; poziva Komisijo, naj predloži dokaze, da uporaba finančnih instrumentov v okviru skrbniških skladov ne povzroča preusmerjanja proračunskih sredstev od ciljev, ki jih določa prvotna pravna podlaga teh instrumentov; ugotavlja, da so se poskusi, da bi prispevek iz proračuna Unije deloval kot vzvod za dodatne nacionalne prispevke, doslej povsem izjalovili; glede na to poudarja, da bo Parlament pozive k prispevku iz proračuna Unije za skrbniške sklade v prihodnje podprl samo, če bodo države članice že prej plačale primerljiv znesek; zato poziva države članice, naj čim prej izpolnijo svoje zaveze;

63.  ugotavlja, da jamstveni sklad za zunanje ukrepe, ki krije izpade iz posojil in jamstev za posojila, odobrena državam nečlanicam ali za projekte v državah nečlanicah, po podatkih iz poročila Komisije o jamstvih, ki jih krije splošni proračun (COM(2016)0576), potrebuje dodatna sredstva, da bo dosegel ciljni znesek, zaradi česar so bile v predlog proračuna vnesene rezervacije v višini 228,04 milijona EUR; je zaskrbljen, da bodo te zahteve povzročile dodatno obremenitev za že tako tesno odmerjeno zgornjo mejo v razdelku 4;

64.  pozdravlja proračunska predloga Komisije o novem okviru za partnerstvo na področju migracij in načrtom za zunanje naložbe; vendar izraža zaskrbljenost zaradi oblikovanja morebitnih novih „satelitov“ zunaj proračuna Unije; poudarja, da je treba ohraniti popoln parlamentarni nadzor nad proračunom Unije; odločno meni, da je treba spoštovati načelo enotnosti proračuna; je prepričan, da nove prednostne naloge ne bi smeli financirati na račun obstoječih projektov Unije; meni, da bi bilo treba poskrbeti za dodatno prilagodljivost ter zagotoviti ambiciozen okvir z zadostnimi, novimi sredstvi, s katerim bi spodbujali naložbe v Afriko in sosedstvo EU;

65.  znova poziva, naj se proračunska vrstica za posebne predstavnike EU na proračunsko nevtralen način prenese iz proračuna SZVP v upravni proračun ESZD, da bi dodatno utrdili diplomatske dejavnosti Unije;

66.  zato znesek obveznosti v razdelku 4 povečuje za 499,67  milijona EUR glede na predlog proračuna, znesek plačil pa za 493,2 milijona EUR (pilotni projekti in pripravljalni ukrepi so izključeni, upoštevan pa je prenos posebnih predstavnikov EU v proračun ESZD);

67.  meni, da je treba povečati proračunska sredstva v vrstici turške skupnosti na Cipru (+ 3 milijone EUR), kar bo odločilno prispevalo k nadaljevanju in okrepitvi misije ciprskega odbora za pogrešane osebe ter podprlo tehnični odbor za kulturno dediščino, ki ga sestavljata obe skupnosti, s tem pa spodbudilo zaupanje in spravo med skupnostma;

Razdelek 5 – uprava; drugi razdelki – odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim

68.  meni, da so rezi Sveta neupravičeni in škodljivi, zato obnavlja zneske iz predloga proračuna za vse upravne odhodke Komisije, vključno z odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim v razdelkih 1 do 4;

69.  glede na nedavna razkritja in v želji, da bi znova pridobil zaupanje državljanov Unije in povrnil ugled institucijam Unije, je sklenil 20 % proračunskih sredstev za začasna nadomestila nekdanjim članom prenesti v rezervo, dokler Komisija ne bo začela izvajati strožjega kodeksa ravnanja za komisarje, da bi preprečila navzkrižje interesov in izmenično zaposlovanje uradnikov v zasebnem in javnem sektorju („vrtljiva vrata“);

70.  meni, da je medinstitucionalno upravno sodelovanje vir učinkovitosti, saj je mogoče strokovno znanje, zmogljivosti in vire, razvite za posamezno institucijo, dati na razpolago tudi drugim; zato poziva, naj se vzpostavi sistem, ki bi omejil upravno breme na potrebni minimum, poskrbel za ustrezno kakovost storitev, glavnim pristojnim institucijam zagotovil potrebna proračunska sredstva in spodbudil sodelovanje drugih institucij z omejitvijo njihovega deleža stroškov, ki nastajajo pri sodelovanju, s tem pa uskladil odločitve o dobrem finančnem poslovodenju na ravni institucij s skupnim dobrim finančnim poslovodenjem v zvezi s proračunom;

Agencije

71.  v splošnem sprejema napovedi Komisije glede proračunskih potreb agencij; ugotavlja, da je Komisija že občutno zmanjšala začetne zahteve večine agencij; zato meni, da bi nadaljnji rezi, ki jih predlaga Svet, ogrozili pravilno delovanje agencij in jim onemogočili opravljanje nalog, ki jim jih je naložil zakonodajni organ;

72.  pozdravlja povečanje proračunov agencij na področju pravosodja in notranjih zadev, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z migracijami in varnostjo; poudarja, da te agencije potrebujejo ustrezna sredstva (vključno z naložbami v nove tehnologije) in osebje, če se njihove naloge povečajo;

73.  glede na sedanje varnostne izzive in nujnost usklajenega evropskega odziva meni, da nekatera povečanja sredstev ne zadoščajo, zato se je odločil povečati proračunska sredstva za Evropski policijski urad (Europol), Urad Evropske unije za pravosodno sodelovanje, Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (EU-LISA) ter Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA);

74.  podrobno poudarja, da je treba zagotoviti dovolj kadrovskih in materialnih virov za Europolov novoustanovljeni evropski center za boj proti terorizmu, EC3 in IRU, tudi ko gre za skupno operativno načrtovanje in ocenjevanje groženj, da bi okrepili usklajen pristop držav članic pri boju proti organiziranemu kriminalu, kibernetski kriminaliteti in internetnemu kriminalu, terorizmu in drugim resnim oblikam kriminala; zahteva dodatna sredstva za skupne preiskovalne ekipe;

75.  spominja na načrtovano izboljšanje in medoperabilnost različnih informacijskih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev, ki ju je najavila Komisija v sporočilu z dne 6. aprila 2016 „o prihodnjem okviru za močnejše in pametnejše informacijske sisteme za upravljanje meja in notranjo varnost“; poziva, naj se upošteva potreba po ustreznih virih, da bo mogoče te tehnične rešitve hitro in učinkovito prenesti v uporabo;

76.  je zadovoljen, da je bilo v proračun za leto 2017 vključenih dovolj sredstev za podporo dolgoročni preobrazbi agencije Frontex v Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ter preoblikovanju EASO v pravo azilno agencijo; poudarja, da ima Evropska agencija za mejno in obalno stražo trenutno sicer dovolj proračunskih sredstev, da pa bo treba njene potrebe po operativnih sredstvih in osebju natančno spremljati, zato da bo agencija tudi v prihodnje kos svojim nalogam;

77.  je glede na vse slabše humanitarne razmere v evropskem južnem sosedstvu, vse številnejše prosilce za azil in predvsem namero še bolj okrepiti njegov mandat, kot pa je predlagala Komisija, sklenil povečati tudi proračunska sredstva za Evropski azilni podporni urad za leto 2016;

78.  znova izraža nestrinjanje s pristopom Komisije in Sveta do zaposlovanja v agencijah, zato je spremenil znatno število kadrovskih načrtov; ponovno poudarja, da bi morale vse agencije število delovnih mest zmanjšati za 5 % v petih letih, kot je bilo dogovorjeno v medinstitucionalnem sporazumu, vendar je treba za nova delovna mesta, potrebna za izvajanje novih nalog zaradi spremenjenih političnih razmer in nove zakonodaje od leta 2013, zagotoviti dodatna sredstva, prav tako pa jih ne bi smeli upoštevati pri kadrovskih rezih v skladu z medinstitucionalnim sporazumom; zato znova opozarja, da nasprotuje zamisli o rezervi za prerazporeditve med agencijami, vendar potrjuje, da je pripravljen sprejeti sprostitev delovnih mest s povečevanjem učinkovitosti agencij, ki bo mogoče s tesnejšim upravnim sodelovanjem ali celo združitvami, kjer je to ustrezno, in z združevanjem nekaterih funkcij s Komisijo ali drugo agencijo;

79.  poudarja, da bi lahko ustvarili ogromne prihranke pri operativnih in kadrovskih stroških, če bi imele agencije, ki delujejo v različnih krajih (ENISA, eu-LISA, ERA), en sam sedež; meni, da trenutne operativne potrebe teh agencij takšno spremembo omogočajo; poudarja, da bi selitev Evropskega bančnega organa (EBA) iz Londona in njegova spojitev z vsaj enim ali dvema drugima nadzornima organoma občutno zmanjšala stroške teh agencij; poziva Komisijo, naj pripravi predlog o tem;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

80.  na podlagi temeljite analize predloženih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov – pri tem je bil upoštevan uspeh projektov in ukrepov, ki se že izvajajo, izključene so bile pobude, ki so že krite z obstoječimi pravnimi podlagami, prav tako pa je bila v celoti upoštevana ocena izvedljivosti projektov, ki jo je pripravila Komisija – sklene sprejeti kompromisni sveženj omejenega števila pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pri tem pa upoštevati tudi omejene rezerve in razpoložljive razlike do zgornje meje;

Posebni instrumenti

81.  opominja, da je rezerva za nujno pomoč zelo pomembna za hitro odzivanje na posebne potrebe po pomoči ob nepredvidenih dogodkih v tretjih državah in da je že prej pozval k precejšnjemu povečanju finančnih sredstev zanjo med revizijo večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da je bila poraba te rezerve v letu 2016 zelo velika in da bo najverjetneje v celoti izčrpana, tako da prenos v naslednje leto ne bo mogoč, to pa je znamenje, da bo ta posebni instrument nezadosten za dodatne potrebe v letu 2017; zato povečuje proračunska sredstva zanj, tako da bo letni prispevek znašal 1 milijardo EUR, medtem ko čaka na odločitev o letni dodelitvi sredstev rezervi za nujno pomoč, ki bo sprejeta v sklopu vmesne revizije večletnega finančnega okvira;

82.  obnavlja zneska rezerve za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in Solidarnostni sklad Evropske unije iz predloga proračuna, da bi olajšal uporabo teh posebnih instrumentov;

Plačila

83.  je zaskrbljen zaradi korenitega zmanjšanja sredstev za plačila v predlogu proračuna v primerjavi s proračunom za leto 2016; ugotavlja, da to priča o zamudah pri izvrševanju, kar ni skrb zbujajoče samo zaradi uresničevanja politik Unije, temveč prinaša tudi tveganje, da se bodo ob koncu tekočega programskega obdobja znova nakopičili neporavnani računi; meni, da bi bilo treba to vprašanje obravnavati med revizijo večletnega finančnega okvira; obžaluje tudi, da je Svet plačila zmanjšal, čeprav je bila na voljo dovolj velika razlika do zgornje meje;

84.  poudarja, da je bil na zahtevo Parlamenta dosežen dogovor o plačilnem načrtu, da bi zmanjšali zaostanke pri neporavnanih zahtevkih za plačila, povezanih s kohezijsko politiko, za obdobje 2007–2013 na „običajno“ raven 2 milijardi EUR do konca leta 2016; poudarja, da so neplačani računi za obdobje 2007–2013 na področju kohezijske politike ob koncu leta 2015 znašali 8,2 milijarde EUR, ta znesek pa naj bi se do konca leta 2016 zmanjšal na manj kot 2 milijardi EUR; meni, da bi morale vse tri institucije oblikovati skupen plačilni načrt za obdobje 2016–2020 in o njem sprejeti dogovor; vztraja, da bi se moral novi plačilni načrt opirati na dobro finančno poslovodenje in ponuditi jasno strategijo za izpolnitev vseh plačilnih potreb v vseh razdelkih do konca sedanjega večletnega finančnega okvira, poleg tega pa bi moral preprečiti skrite zaostanke, ki jih poleg umetne upočasnitve pri izvajanju nekaterih večletnih programov povzroča tudi drugi blažilni ukrepi, kot je zmanjšanje stopenj prehodnega financiranja;

85.  je sklenil obnoviti zneske plačil iz predloga proračuna v vseh vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal, in povečati plačila v vseh tistih vrsticah, v katerih so bile spremenjene obveznosti;

Oblikovanje proračuna glede na uspešnost

86.  spominja, da se je Parlament v resoluciji z dne 3. julija 2013 o integriranem okviru notranje kontrole(10) strinjal s stališčem Računskega sodišča, da nima nobenega smisla, da se meri uspešnost, če pri pripravi proračuna niso bili upoštevani kazalniki uspešnosti(11), in poziva k načrtovanju javnega proračuna na osnovi uspešnosti, pri katerem so za vsako proračunsko vrstico določeni cilji in rezultati, ki jih je mogoče meriti s kazalniki uspešnosti;

87.  pozdravlja izjave o operativnih odhodkih za programe, priložene predlogu proračuna, saj delno izpolnjujejo zahtevo Parlamenta glede ciljev, rezultatov in kazalnikov; ugotavlja, da te izjave običajno metodo priprave proračuna po dejavnostih le dopolnjujejo z nekaterimi podatki o uspešnosti;

88.  vztraja, da bi se morali generalni direktorji Komisije pri sprejemanju načrtov upravljanja in letnih poročil o dejavnostih držati političnih ciljev in kazalnikov iz izjav o operativnih odhodkih za programe, Komisija pa bi morala na tej osnovi pripraviti tudi ocenjevalno poročilo v skladu s členom 318 PDEU, da bi tako poenostavila svoja notranja upravljavska orodja;

Drugi oddelki

Oddelek I – Evropski parlament

89.  ohranja nespremenjen skupni proračun za leto 2017, kot je bil sprejet na plenarnem zasedanju 14. aprila 2016 in znaša 1 900 873 000 EUR; vključuje proračunsko nevtralne tehnične prilagoditve, da bodo v proračunu upoštevani nedavni sklepi, in sprošča rezervo v proračunski vrstici za transport poslancev, drugih oseb in blaga;

90.  potrjuje spremembe svojega kadrovskega načrta in prilagoditev ustreznih proračunskih sredstev, da bo mogoče zadostiti dodatnim potrebam političnih skupin; to povečanje v celoti izravnava z zmanjšanjem proračunskih sredstev za rezervo za nepredvidene izdatke in opremo prostorov;

91.  spominja na svojo politično odločitev, da bodo politične skupine izvzete iz cilja 5-odstotnega zmanjšanja števila delovnih mest, kot je poudaril v resolucijah o proračunu za leto 2014(12), 2015(13) in 2016(14);

92.  kadrovski načrt svojega generalnega sekretariata(15) za leto 2017 zmanjšuje za 60 delovnih mest (enoodstotno ciljno zmanjšanje števila zaposlenih) v skladu s sporazumom o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je 14. novembra 2015 dosegel s Svetom; spominja, da je bil proračunski vpliv tega ukrepa že upoštevan v načrtu prihodkov in odhodkov;

93.  svoj kadrovski načrt zmanjšuje za nadaljnjih 20 delovnih mest, ki so bila prenesena v skladu s sporazumom o sodelovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij; poudarja, da stroški teh delovnih mest v proračunu niso bili predvideni, zato Parlamentu ni treba zmanjšati proračunskih sredstev;

94.  spodbuja generalne sekretarje Evropskega parlamenta, Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, naj sodelujejo na področju morebitne prihodnje ureditve za souporabo internih služb med tremi institucijami; poziva generalne sekretarje, naj prav tako pripravijo študijo o tem, ali je mogoče sinergijo internih služb doseči tudi med Parlamentom, Komisijo in Svetom;

95.  v svojem kadrovskem načrtu za leto 2017 ohranja 35 novih delovnih mest, zahtevanih v predlogu spremembe proračuna št. 3/2016 za izboljšanje varnosti institucij; ta delovna mesta izvzema iz cilja petodstotnega zmanjšanja števila zaposlenih, saj so povezana z novimi dejavnostmi Parlamenta;

96.  poudarja, da petodstotno zmanjšanje števila zaposlenih ne bi smelo ogrožati pravilnega delovanja Parlamenta in izvajanja njegovih glavnih pristojnosti, poleg tega pa ne bi smelo vplivati na njegovo zakonodajno odličnost ali kakovost delovnih pogojev poslancev in zaposlenih;

97.  glede na več težav v letošnjem notranjem proračunskem postopku meni, da je nujno treba spremeniti poglavje 9 in ustrezne dele drugih poglavij Poslovnika, da bi izpolnili poziv Evropskega parlamenta iz resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2017, in sicer „da bi bilo treba v vseh fazah proračunskega postopka vse pomembne in ustrezno razčlenjene informacije pravočasno, na razumljiv način in dovolj podrobno predstaviti članom predsedstva in Odboru za proračun, da bodo lahko predsedstvo, Odbor za proračun in politične skupine resnično razpravljali in odločitve utemeljili na celoviti podobi stanja in potreb proračuna Parlamenta“;

98.  v skladu z odstavkom 15 zgoraj navedene resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2017 zahteva, da se v proračunskem postopku za proračunsko leto 2018 prvič uporabi metoda določanja proračuna Parlamenta na podlagi aktualnih potreb, in ne na podlagi sistema količnikov;

99.  spominja, da se je uprava zavezala srednje- in dolgoročnemu proračunskemu načrtovanju, vključno z jasnim razlikovanjem med naložbami in operativnimi odhodki, povezanimi z delovanjem institucije in njenimi zakonskimi obveznostmi; zato pričakuje, da bo predhodni načrt prihodkov in odhodkov za leto 2018 pripravljen v enaki obliki;

100.  spominja na Fox-Häfnerjevo poročilo(16), v katerem so ocenjeni stroški geografske razpršitve dela Parlamenta znašali med 156 in 204 milijone EUR, kar je 10 % proračuna Parlamenta; ugotavlja, da je 78 % vseh službenih poti statutarnih uslužbencev Parlamenta neposredna posledica geografske razpršitve; poudarja, da poročilo ocenjuje tudi okoljske posledice geografske razpršitve, ki znašajo med 11 000 in 19 000 ton izpustov CO2; opozarja na negativno podobo v javnosti, ki jo povzroča ta razpršitev, zato poziva, naj se oblikuje načrt za en sam sedež in zmanjšajo sredstva v ustreznih proračunskih vrsticah;

101.  obžaluje, da kljub večkratnim pozivom Odbora za proračun še vedno ni na voljo srednjeročne in dolgoročne strategije za stavbe Parlamenta, na podlagi katerih bi lahko odbori sprejemali obveščene odločitve;

Oddelek IV – Sodišče Evropske unije

102.  obžaluje, da je Svet standardni pavšalni odbitek povečal z 2,5 % na 3,8 %, kar ustreza zmanjšanju za 3,4 milijona EUR in je v nasprotju z zelo visoko zasedenostjo delovnih mest na Sodišču Evropske unije (98 % ob koncu leta 2015); zato standardni pavšalni odbitek popravlja na raven iz predloga proračuna, kar bo Sodišču Evropske unije omogočilo, da izpolni svoje poslanstvo ob nenehnem povečevanju števila sodnih zadev;

103.  je sklenil obnoviti tudi predlog proračuna za dodatnih šest proračunskih postavk v naslovih I in II Sodišča Evropske unije, ki jih je Svet zmanjšal, saj bi imelo to zelo slabe posledice za prednostne naloge Sodišča na jezikovnem in varnostnem področju;

104.  izraža nezadovoljstvo z enostransko izjavo Sveta in povezanim dodatkom o petodstotnem zmanjšanju števila zaposlenih iz stališča Sveta o predlogu proračuna za leto 2017, v skladu s katerim mora Sodišče Evropske unije svoj kadrovski načrt zmanjšati za dodatnih 19 delovnih mest; poudarja, da teh 19 delovnih mest ustreza 12 in 7 delovnim mestom, ki sta jih Parlament in Svet utemeljeno odobrila v proračunskih postopkih za leti 2015 in 2016 zaradi novih potreb, zato vztraja, da bi jih bilo treba ohraniti, saj je Sodišče že doseglo zahtevano zmanjšanje kadrovskega načrta za 5 % z ukinitvijo 98 delovnih mest v obdobju 2013–2017; 

Oddelek V – Računsko sodišče

105.  obnavlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 2,6 %, da bo lahko Računsko sodišče zadostilo svojim kadrovskim potrebam;

106.  obnavlja zneske v dodatnih petih proračunskih postavkah, ki jih je Svet zmanjšal, da bo lahko Računsko sodišče izvedlo svoj delovni program in pripravilo načrtovana revizijska poročila;

107.  delno obnavlja zneske iz predloga proračuna v treh proračunskih postavkah v skladu s predlogi za prihranke, ki jih je podalo Računsko sodišče;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

108.  obnavlja standardni pavšalni odbitek na prvotno raven 4,5 %, da bo lahko Evropski ekonomsko-socialni odbor zadostil svojim potrebam in se soočil z zmanjševanjem števila zaposlenih na osnovi sporazuma o sodelovanju s Parlamentom in Odborom regij iz februarja 2014;

109.  obnavlja 12 delovnih mest in povezana proračunska sredstva, ki jih je Komisija v skladu z omenjenim sporazumom izbrisala že v predlogu proračuna, saj je bilo takšno dejansko število delovnih mest, prenesenih iz Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v Parlament;

110.  je sklenil nadalje prilagoditi postavko z dodatnimi storitvami za prevajalsko službo na raven, ki jo je zahtevala institucija, s čimer bo delno izravnan prenos 36 delovnih mest iz Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v Parlament v skladu s sporazumom o sodelovanju;

Oddelek VII – Odbor regij

111.  obnavlja osem delovnih mest in povezana proračunska sredstva, ki jih je Komisija v skladu s sporazumom o sodelovanju izbrisala že v predlogu proračuna, saj je bilo takšno dejansko število delovnih mest, prenesenih iz Odbora regij v Parlament;

112.  obnavlja tudi proračunska sredstva za pisarniške izdatke in nadomestila za IT članov Odbora regij, ki jih je Komisija v predlogu proračuna zmanjšala, na raven, ki jo je zahteval Odbor regij, da bi bilo financiranje omenjenih izdatkov zadostno;

113.  obžaluje, da je Komisija v predlogu proračuna zmanjšala proračunsko postavko za opremo prostorov, in obnavlja znesek, ki ga je v ta namen zahteval Odbor regij, da se bo mogoče odzvati na povečane varnostne potrebe, ustrezno vzdrževati stavbe v skladu z zakonskimi obveznostmi in povečati energetsko učinkovitost;

114.  obnavlja tudi proračunska sredstva za komunikacijske dejavnosti političnih skupin, ki jih je Komisija v predlogu proračuna zmanjšala, da bo lahko Odbor regij te dejavnosti ustrezno financiral;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

115.  ugotavlja, da je Svet predlog proračuna urada varuhinje zmanjšal za 195 000 EUR; poudarja, da bi to zmanjšanje nesorazmerno obremenilo že zelo omejen proračun te institucije in močno vplivalo na njeno zmožnost, da učinkovito služi evropskim državljanom; zato obnavlja vse proračunske vrstice, ki jih je Svet zmanjšal, da bo varuhinja lahko izpolnila svoje poslanstvo in zaveze;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

116.  z obžalovanjem ugotavlja, da je Svet predlog proračuna nadzornika za varstvo podatkov zmanjšal za 395 000 EUR; poudarja, da je to v velikem navzkrižju z dodatnimi nalogami, ki sta jih tej instituciji naložila Parlament in Svet, ter bo ogrozilo njeno sposobnost, da učinkovito služi evropskim državljanom; zato obnavlja vse proračunske vrstice, ki jih je Svet zmanjšal, da bo lahko nadzornik izpolnil svoje obveznosti in zaveze;

Oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

117.  obnavlja vse vrstice, ki jih je Svet zmanjšal;

118.  prav tako uvaja proračunsko postavko za zmogljivost strateškega komuniciranja v skladu s sklepi Evropskega sveta iz marca 2015, ESZD pa dodeljuje zadostne kadrovske vire in orodja, da se bo lahko soočila z dezinformacijami tretjih držav in nedržavnih akterjev;

119.  pozdravlja pisno zavezo visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, da bo odpravila obstoječa neravnovesja v kadrovskem načrtu ESZD, kar zadeva delež diplomatov iz držav članic in statutarnih uslužbencev EU na nekaterih položajih, ter v letu 2017 opravila pregled kadrovske politike ESZD; visoko predstavnico poziva, naj Parlament najpozneje spomladi 2017, še pred začetkom naslednjega proračunskega postopka, obvesti o sprejetih ukrepih;

o
o   o

120.  je prepričan, da lahko proračun Unije prispeva k učinkoviti obravnavi posledic, pa tudi temeljnih vzrokov kriz, s katerimi se trenutno sooča Unija; vendar meni, da bi se bilo treba z nepredvidenimi dogodki, ki prizadenejo vso Unijo, spoprijeti s skupnimi močmi in dodatnimi sredstvi na ravni Unije, ne pa z dvomi o preteklih zavezah ali z zatekanjem k utvari, da so mogoče izključno nacionalne rešitve; zato poudarja, da so določbe o prilagodljivosti namenjene prav skupnemu in hitremu odzivanju ter da bi jih morali uporabiti v celoti, da bi ublažili hude omejitve zaradi zgornjih meja večletnega finančnega okvira;

121.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj z dopolnitvami predloga splošnega proračuna posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0080.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0132.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.
(8) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).
(9) Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470).
(10) UL C 75, 26.2.2016, str. 100.
(11) Prispevek Kersti Kaljulaid na predstavitvi integriranega okvira notranje kontrole, ki jo je Odbor za proračunski nadzor organiziral 22. aprila 2013.
(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0437.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0036.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0376.
(15) Ugotavlja, da se na osnovi politične odločitve o izključitvi političnih skupin iz tega izračuna to zmanjšanje uveljavlja samo za kadrovski načrt generalnega sekretariata.
(16) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0498.


Vmesna revizija večletnega finančnega okvira
PDF 342kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 (2016/2931(RSP))
P8_TA(2016)0412B8-1173/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2015/623 z dne 21. aprila 2015 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije(4),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Sveta, ki spreminja Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604), in priloženega dokumenta SWD(2016)0299,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za spremembo Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju COM(2016)0606,

–  ob upoštevanju izjave Komisije z dne 25. oktobra 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za proračun,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

1.  poudarja nenehno zaskrbljenost Evropskega parlamenta, ker v sedanjem večletnem finančnem okviru ni na voljo zadostnih sredstev; opozarja na številne nove krize in prednostne naloge, ki so se pojavile v zadnjih letih, zlasti migracijsko in begunsko krizo, izredne razmere zunaj EU, notranje varnostne probleme, kmetijsko krizo, financiranje Evropskega sklada za strateške naložbe in trajno visoko raven brezposelnosti, zlasti med mladimi; opozarja tudi, da je EU nedavno ratificirala sporazum o podnebnih spremembah;

2.  poudarja, da je po opravljenem pregledu delovanja večletnega finančnega okvira v prvi polovici sedanjega programskega obdobja, ki ga je predstavil v resoluciji z dne 6. julija 2016, za ustrezen odziv na te izzive potrebnih precej dodatnih sredstev iz proračuna EU, ki jih ni bilo mogoče v celoti nameniti v prvih letih sedanje perspektive zaradi omejenih finančnih virov, ki so na voljo v sedanjem večletnem finančnem okviru; poudarja, da mora proračun EU ustrezati političnim zavezam in strateškim ciljem Evropske unije; s tem v zvezi opozarja, da člen 311 PDEU določa, da si Unija za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik zagotovi potrebna sredstva;

3.  meni, da je revizija večletnega finančnega okvira enkratna priložnost za odziv na proračunske težave, ki trenutno postavljajo verodostojnost Evropske unije pod vprašaj; zato poziva Svet, naj prevzame odgovornost, uskladi svoje besede in dejanja in zagotovi realističen, verodostojen, skladen in trajnosten proračun EU za preostala leta sedanje perspektive; meni, da bi moral biti cilj revizije zagotoviti ravnovesje med izpolnjevanjem dolgoročnih političnih prednostnih nalog Unije in odzivanjem na nove izzive; ponavlja svoje načelno stališče, da nove politične pobude ne bi smele biti financirane na škodo obstoječih programov in politik EU; poudarja, da potrebujemo bolj pregleden proračun EU, ki ga bodo evropski državljani lažje razumeli, da bi ponovno vzpostavili zaupanje;

Okvir za hitra pogajanja o reviziji večletnega finančnega okvira

4.  opozarja, da je bila povolilna revizija večletnega finančnega okvira ena od glavnih zahtev Parlamenta v pogajanjih za vzpostavitev sedanjega finančnega okvira; zato pozdravlja odločitev Komisije, da predlaga revizijo uredbe o večletnem finančnem okviru in medinstitucionalnega sporazuma, potem ko je pregledala delovanje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, kot je določeno v členu 2 uredbe o večletnem finančnem okviru; meni, da je ta predlog dobro izhodišče za pogajanja;

5.  potrjuje, da je resolucija o večletnem finančnem okviru z dne 6. julija 2016 njegov mandat za prihodnja pogajanja o večletnem finančnem okviru, vključno z vsemi vidiki vmesne revizije večletnega finančnega okvira ter pomembnimi elementi v zvezi z večletnim finančnim okvirom za obdobje po letu 2020;

6.  poudarja, da bo treba vse spremembe, dogovorjene med revizijo večletnega finančnega okvira, nemudoma izvesti in vključiti že v proračun EU za leto 2017; poziva Svet, da se konstruktivno in hitro odzove na predlog Komisije ter svojemu predsedstvu brez odlašanja podeli pogajalski mandat; je pripravljen nemudoma začeti vsebinska pogajanja s Svetom o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira v sklopu usklajevalnega postopka o proračunu za leto 2017, na podlagi soglasno sprejetega koledarja in posebnih pogojev za ta pogajanja; obžaluje, da Svet še ni pripravljen začeti pogajanj o večletnem finančnem okviru, čeprav se bo proračunsko usklajevanje začelo kmalu; potrjuje, da namerava dogovor o obeh zadevah doseči do konca leta 2016;

Odgovor Parlamenta na predlog Komisije: na poti k ambicioznemu dogovoru glede revizije večletnega finančnega okvira

7.  je naklonjen predlaganim spremembam svežnja večletnega finančnega okvira, zlasti glede prilagodljivosti; vendar obžaluje, da Komisija ni predlagala povišanja zgornjih mej večletnega finančnega okvira, kar bi omogočilo jasno in trajno rešitev za financiranje ocenjenih potreb politik EU do konca tega obdobja; opozarja na stališče Parlamenta, da zgornje meje razdelkov 1a (Konkurenčnost za rast in delovna mesta), 1b (Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija), 3 (Varnost in državljanstvo) in 4 (Evropa v svetu) niso zadostne in da bi jih bilo treba povišati, da se bo lahko Unija soočila z izzivi in izpolnila svoje politične cilje;

8.  zlasti opozarja na zahteve Parlamenta, da se rezi sredstev za program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope zaradi sklada EFSI v celoti izravnajo, da se pobuda za zaposlovanje mladih nadaljuje z enako letno ravnjo odobrenih sredstev kot v letih 2014 in 2015 ter da se znatno povečajo razpoložljiva sredstva v razdelkih 3 in 4 za reševanje migracijske in begunske krize; je naklonjen celotnemu svežnju dodatnih usmerjenih okrepitev, ki jih predlaga Komisija in ki jih je mogoče financirati iz razpoložljive razlike do zgornjih meja do konca sedanjega obdobja, vendar poudarja, da ta predlog pričakovanj Parlamenta na teh področjih ne izpolnjuje v celoti;

9.  ugotavlja, da je predlog Komisije glede zneskov, ocenjen na 12,8 milijarde EUR, sestavljen iz različnih delov; še posebej opozarja na dodatna sredstva za programe Obzorje 2020 in IPE-Promet (vsak po 0,4 milijarde), Erasmus+ in COSME (vsak po 0,2 milijarde) in pobudo za zaposlovanje mladih (1 milijarda), kar skupaj znaša 2,2 milijarde EUR novih odobrenih sredstev; ugotavlja, da zneski iz številnih zakonodajnih predlogov, ki jih je Komisija predstavila vzporedno z vmesno revizijo večletnega finančnega okvira (razširitev dejavnosti EFSI, načrt za zunanje naložbe skupaj z okvirom za partnerstvo na področju migracij, Wifi4EU), predstavljajo nadaljnjih 1,6 milijarde EUR; opozarja, da je Komisija v predloga proračuna za leto 2017 že predvidela dodatna sredstva za migracije v višini 1,8 milijarde EUR in v svojem finančnem načrtu v razdelku 3 dodala 2,55 milijarde EUR zaradi zakonodajnih postopkov, ki potekajo; opozarja tudi na to, da je predlagano finančno povišanje v razdelkih 1a in 4 delno že vključeno v dopolnilno pismo št. 1/2017; končno ugotavlja še, da je tehnična prilagoditev finančnih sredstev za kohezijsko politiko v višini 4,6 milijarde EUR rezultat tehničnega postopka Komisije in je že bila sprejeta kot del tehnične prilagoditve finančnega okvira za leto 2017;

10.  meni, da je mobilnost mladih bistvena za krepitev evropske zavesti in identitete, zlasti zaradi groženj populizma in širjenja napačnih informacij; meni, da so nadaljnje naložbe v evropsko mladino prek proračuna EU politično nujne; zagovarja izvajanje novih pobud, kot je nedavno predlagani program „vozovnica Interrail za Evropo za 18. rojstni dan“, po katerem bi vsak evropski državljan prejel brezplačno vozovnico Interrail, ko bi dopolnil 18 let; zahteva, da se pri vmesni reviziji večletnega finančnega okvira zagotovi ustrezno financiranje tega predloga;

11.  je odločen, da bo na nedvoumen način rešil vprašanje vključevanja plačil iz posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira v proračun; opozarja na nerešen spor zaradi različnih razlag Komisije in Parlamenta na eni strani ter Sveta na drugi, ki je bil v ospredju vseh letnih proračunskih pogajanj v sedanjem večletnem finančnem okviru; znova izraža prepričanje, da odobrenih plačil, ki so posledica uporabe odobrenih sredstev za prevzem obveznosti za posebne instrumente, ne bi smeli šteti k letnim zgornjim mejam za plačila v večletnem finančnem okviru; meni, da je glede na analizo in napoved Komisije mogoče obdržati zgornje meje plačil sedanjega večletnega finančnega okvira le, če bo vprašanje rešeno v tem duhu;

12.  je močno zaskrbljen zaradi zamud pri izvajanju programov EU z deljenim upravljanjem, kar se je pokazalo zlasti v predlogu spremembe proračuna št. 4/2016, s katerim je bila v proračunu predvidena raven plačil za leto 2016 zmanjšana za 7,3 milijarde EUR, pričakuje, da bodo takšne zamude proti koncu sedanjega večletnega finančnega okvira privedle do precejšnjega kopičenja zahtevkov za plačila; opozarja, da so se neporavnane obveznosti iz proračunskega leta 2015 ponovno povzpele na visoko raven in so se zneski, ki naj bi bili financirani iz prihodnjih proračunov, povečali na 339 milijard EUR; je trdno prepričan, da bi bilo treba storiti vse, da se prepreči kopičenje zaostankov pri neplačanih računih in nova plačilna kriza, podobna tisti, ki je nastala v prejšnjem obdobju; v ta namen se odločno zavzema za nov, obvezujoč načrt plačil za obdobje 2016–2020, ki bi ga oblikovale in se o njem dogovorile vse tri institucije; poleg tega meni, da je uporaba celotne skupne razlike do zgornje meje za plačila brez letnega omejevanja nujen pogoj za soočenje s tem izzivom;

13.  ponovno poudarja svoje dolgoletno stališče, da bi morali vse presežke, ki so posledica nezadostnega izvrševanja proračuna EU ali glob, vključiti v proračun EU kot dodaten prihodek brez ustrezne prilagoditve prispevkov iz bruto nacionalnega dohodka (BND); obžaluje, da Komisija tega elementa ni vključila v svoj predlog za vmesno revizijo večletnega finančnega okvira;

14.  poudarja, da so se določbe o prožnosti v prvih letih sedanjega večletnega finančnega okvira izkazale za nujne pri financiranju odziva na migracijsko in begunsko krizo in novih političnih pobud, ki jih ob strogem spoštovanju zgornjih meja večletnega finančnega okvira ne bi bilo mogoče izvesti; zato pozdravlja predlog Komisije, da bi te določbe še razširili; zlasti podpira odpravo omejitev glede višine in obsega skupne razlike za obveznosti, kar je zahteval tudi sam; ugotavlja, da so novi predlagani letni zneski za instrument prilagodljivosti in rezervo za nujno pomoč blizu dejanskim zneskom iz leta 2016 zaradi prenosov, medtem ko je Parlament zahteval dvakrat višje zneske (2 milijardi EUR namesto 1 milijarde EUR);

15.  poudarja, da je uspešno izvrševanje proračuna EU za Parlament najpomembnejša prednostna naloga; zlasti pozdravlja predlog Komisije, da bi v proračun EU spet uvedli sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti sproščene zaradi neizvajanja ukrepov, katerim je bil denar prvotno namenjen, ter poudarja, da je bila to ena od glavnih zahtev Parlamenta v resoluciji z dne 6. julija 2016 o večletnem finančnem okviru; poudarja, da je proračunski organ ta sproščena sredstva v bistvu odobril z namenom, da bodo v celoti porabljena, zato jih ni mogoče obravnavati kot novo ali dodatno obremenitev državnih zakladnic;

16.  podpira predlog Komisije za ustanovitev krizne rezerve EU kot instrumenta za hitro odzivanje na krize in na dogodke s hudimi humanitarnimi ali varnostnimi posledicami; meni, da bo uporaba tega posebnega instrumenta v primeru krize jasna in uspešna rešitev za zagotavljanje dodatnih potrebnih finančnih sredstev; se strinja s predlogom Komisije glede uporabe sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti sproščene, vendar meni, da ta sredstva ne morejo biti edini vir financiranja tega instrumenta;

17.  ponovno poudarja temeljno načelo enotnosti proračuna EU, ki ga ogroža naraščajoče število večnacionalnih skladov; zato poziva, naj se to načelo hitro uporabi, medtem pa se Evropskemu parlamentu omogoči, da bo izvajal potreben parlamentarni nadzor nad temi skladi;

18.  meni, da je potekajoča revizija medinstitucionalnega sporazuma odlična priložnost za poenotenje in uskladitev glasovalnih zahtev za uporabo posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira s tistimi, ki se uporabljajo za sprejetje splošnega proračuna Unije; zahteva, da se ustrezne določbe primerno prilagodijo;

Vzporedni zakonodajni predlogi

19.  se popolnoma strinja z namenom Komisije poenostaviti finančne predpise in meni, da je ta element pomemben del vmesne revizije večletnega finančnega okvira; v zvezi s tem se seznanja s predlogom Komisije za popolno revizijo finančne uredbe ter za dopolnitve 15 sektorskih uredb; poudarja, da bi se morala poenostavitev usmeriti v izboljšanje in racionalizacijo izvajalskega okolja za upravičence; se zavezuje, da si bo v tem duhu prizadeval za uspešen rezultat v ustreznem časovnem okviru;

20.  ugotavlja, da bosta Parlament in Svet o zakonodajnih predlogih o razširitvi dejavnosti EFSI, načrtu za zunanje naložbe (skupaj z okvirom za partnerstvo na področju migracij) in Wifi4EU, ki jih je Komisija predstavila hkrati s predlogi o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira, odločala v rednem zakonodajnem postopku;

Večletnemu finančnemu okviru za obdobje po letu 2020 naproti

21.  poudarja, da bi morala biti vmesna revizija večletnega finančnega okvira tudi začetek procesa za dosego soglasja o večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020; poudarja, da bi bilo treba s tem v zvezi sprejeti trdne zaveze, zlasti glede reforme sistema lastnih sredstev, vključno z uvedbo novih virov lastnih sredstev, ki bodo občutno zmanjšali delež prispevkov v proračun EU na osnovi BND, in postopnim opuščanjem vseh oblik rabatov, pa tudi glede uskladitve večletnega finančnega okvira s političnimi cikli institucij;

o
o   o

22.  poziva Komisijo, naj proračunskemu organu preskrbi vse potrebne informacije o proračunskih posledicah, ki jih bo za sedanji večletni finančni okvir imel referendum, ki je 23. junija 2016 potekal v Združenem kraljestvu, in nato umik Združenega kraljestva iz Evropske unije, brez poseganja v rezultate prihajajočih pogajanj med obema stranema;

23.  poudarja, da sta mir in stabilnost osrednji vrednoti, ki ju mora Unija ohranjati; meni, da je treba zaščititi Velikonočni sporazum, ki se je izkazal kot ključen za mir in spravo; poudarja, da je treba s posebnimi ukrepi in programi zagotoviti pomoč regijam, ki bodo v primeru izstopa iz EU po pogajanjih in v skladu s členom 50 Lizbonske pogodbe posebej prizadete;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, drugim institucijam in organom, ki jih to zadeva, ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(2) UL L 103, 22.4.2015, str. 1.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.


Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2016/003 EE/petroleum and chemicals
PDF 338kWORD 52k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga Estonije – EGF/2016/003 EE/petroleum and chemicals) (COM(2016)0622 – C8-0389/2016 – 2016/2235(BUD))
P8_TA(2016)0413A8-0314/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0622 – C8-0389/2016),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti točke 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0314/2016),

A.  ker je Unija uvedla zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali posledice svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C.  ker je bila uredba o ESPG sprejeta ob upoštevanju dogovora Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo sklada zaradi krize, da se finančni prispevek Unije določi kot 60 % vseh ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se vloge za sredstva iz ESPG v Komisiji, Parlamentu in Svetu obravnavajo učinkoviteje in se tako skrajša postopek ocene in odobritve, da se z vključitvijo samozaposlenih in mladih razširi obseg upravičenih ukrepov in upravičencev ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja;

D.  ker je Estonija vložila vlogo EGF/2016/003 EE/petroleum and chemicals za finančni prispevek iz ESPG zaradi odpuščanja presežnih delavcev v gospodarskih sektorjih, razvrščenih v oddelek 19 (Proizvodnja koksa in naftnih derivatov) in oddelek 20 (Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov) NACE Revizija 2; ker Estonija ni razdeljena na regije na ravni NUTS 2 in ker naj bi v ukrepih sodelovalo 800 od 1 550 presežnih delavcev, upravičenih do prispevka iz ESPG;

E.  ker je bila vloga vložena na podlagi člena 4(2) uredbe o ESPG in odstopa od meril iz točke (b) člena 4(1) navedene uredbe, v skladu s katerim bi moralo biti presežnih vsaj 500 delavcev v referenčnem obdobju devetih mesecev v podjetjih, ki delujejo v isti gospodarski panogi na ravni oddelka NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS 2 v državi članici;

F.  ker so zaradi nedavnih pretresov na svetovnem naftnem trgu, splošnega poslabšanja položaja Evrope v mednarodni trgovini z gnojili (v korist kitajskih proizvajalcev) in poceni plina v regijah zunaj Evrope podjetja Eesti Energia AS, Nitrofert AS in Viru Keemia Grupp AS zaprla proizvodne obrate oziroma zmanjšala obseg proizvodnje, kar je privedlo do kolektivnih odpovedi pogodb o zaposlitvi;

G.  ker se je Estonija odločila, da odpuščanja združi v eno regionalno vlogo, saj je do njih prišlo v istem kraju in v istem časovnem okviru ter so prizadela presežne delavce z zelo podobnim ozadjem;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(2) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Estonija na podlagi navedene uredbe upravičena do finančnega prispevka v višini 1 131 358 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v višini 1 885 597 EUR za prilagojene storitve, ki zajemajo podporo za formalno izobraževanje, plačilo stroškov usposabljanja, povračilo stroškov za usposabljanje delodajalcev, usposabljanje za trg dela, delovno prakso, svetovanje glede dolgov, psihološko svetovanje, dodatek za študij v zvezi z udeležbo v formalnem izobraževanju, štipendije ter nadomestila za prevoz in nastanitev za učenje estonščine;

2.  pozdravlja prvo vlogo za pomoč iz ESPG, ki jo je vložila Estonija; meni, da bi ESPG lahko bil zelo dragocen instrument za pomoč delavcem iz držav z malimi in bolj ranljivimi gospodarstvi v Uniji;

3.  ugotavlja, da je Komisija spoštovala rok 12 tednov od prejema popolne vloge estonskih organov 6. julija 2016 in je svojo oceno skladnosti vloge s pogoji za finančni prispevek dokončala 28. septembra 2016 ter o tem še isti dan obvestila Parlament;

4.  ugotavlja, da je Unija postopoma izgubila svoj vodilni položaj v svetovni prodaji kemikalij na Kitajsko, ki je v istem časovnem obdobju svoj delež povečala z 9 % na skoraj 35 %; opozarja, da je proizvodnja mineralnih gnojil energetsko zelo intenzivna (cene plina predstavljajo do 80 % skupnih proizvodnih stroškov); ugotavlja, da se je zaradi padajočih cen nafte estonski izvoz mineralnih goriv zmanjšal za 25 % v prvih dveh mesecih leta 2016 v primerjavi z enakim obdobjem leto prej; ugotavlja, da je v Estoniji velika koncentracija industrijskih panog odvisna od cen nafte in plina;

5.  poudarja, da se pričakuje velik vpliv odpuščanj na lokalno in regionalno gospodarstvo in zaposlovanje;

6.  pozdravlja odločitev Estonije, da bo v eni regijski vlogi združila dva gospodarska sektorja, saj je do odpuščanj prišlo v isti regiji, kar bo zmanjšalo upravno breme in omogočilo organizacijo skupnih ukrepov za presežne delavce v obeh sektorjih;

7.  pozdravlja oblikovanje regionalne razvojne strategije, ki je opredeljena v akcijskem načrtu okrožja Ida-Virumaa za obdobje 2015–2020(4), v katerem sta logistika in turizem opredeljena kot sektorja s potencialom za rast; opaža začetek infrastrukturnih projektov za spodbujanje rasti in oblikovanje osnove za diverzifikacijo gospodarske strukture;

8.  je seznanjen z razmeroma majhnim številom presežnih delavcev, za katere se pričakuje, da bodo sodelovali pri ukrepih (800 od 1 550), kar je mogoče pojasniti z željo, da se ukrepi usmerijo v najbolj ranljive delavce na trgu dela, ter z dejstvom, da so nekateri delavci izjavili, da ne nameravajo sodelovati pri ukrepih, ki jih predvideva Estonija; opaža, da je med upravičenci, ki naj bi prejeli pomoč, razmeroma visok odstotek tistih (63,3 %), ki niso državljani Unije;

9.  ugotavlja, da usklajeni sveženj prilagojenih storitev za presežne delavce, ki bodo sofinancirane iz ESPG, obsega plačilo stroškov formalnega izobraževanja, povračilo stroškov za usposabljanje delodajalcev, usposabljanje za trg dela, učenje estonščine, delovno prakso in svetovanje; je seznanjen, da je Estonija posredovala zahtevane informacije o ukrepih, ki jih mora prizadeto podjetje izvajati na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, ter potrdila, da finančni prispevek iz ESPG ne bo nadomestil takšnih ukrepov;

10.  je seznanjen, da Estonija tudi izjavlja, da je usklajeni sveženj ukrepov združljiv s prehodom na okoljsko trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire, ter ponuja velike možnosti za izboljšanje njegovega delovanja, kar je v skladu s členom 7 Uredbe o ESPG;

11.  pozdravlja posvetovanja z deležniki, vključno s sindikati, združenji delodajalcev, podjetji in javnimi zavodi za zaposlovanje, ki je potekalo na nacionalni in regionalni ravni, da bi pripravili usklajeni sveženj prilagojenih storitev;

12.  ugotavlja, da ukrepi v okviru člena 7(4) uredbe o ESPG – pripravljalne dejavnosti, upravljanje, širjenje informacij in obveščanje javnosti, nadzor in poročanje – predstavljajo razmeroma velik delež skupnih stroškov (7,7 %);

13.  opozarja, da je treba izboljšati zaposljivost vseh delavcev s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi celotni poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje, ki je na voljo v usklajenem svežnju, ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju;

14.  ugotavlja, da bo za dohodkovno podporo namenjenih 27,25 % celotnega svežnja prilagojenih storitev, kar je pod najvišjim pragom 35 %, določenim v uredbi o ESPG; ugotavlja tudi, da so ti ukrepi odvisni od dejavnega sodelovanja upravičencev do pomoči pri iskanju zaposlitve ali usposabljanju;

15.  ugotavlja, da stroški tehnične pomoči predstavljajo relativno visok odstotek skupnih stroškov; meni, da se to lahko upraviči, saj je to prva vloga Estonije za sredstva iz ESPG;

16.  ugotavlja, da je Estonija potrdila, da se pomoč za upravičene ukrepe ne črpa iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila polno upoštevanje veljavnih uredb in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;

17.  ugotavlja, da so bili ti ukrepi pripravljeni v skladu z identificiranimi potrebami v regionalni razvojni strategiji v Estoniji in so skladni s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

18.  poziva Komisijo, naj javnosti omogoči vpogled v vse dokumente, povezane z vlogami za sredstva ESPG;

19.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (na podlagi vloge Estonije – EGF/2016/003 EE/Petroleum and Chemicals)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2016/2099.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4)https://www.siseministeerium.ee/sites/default/files/dokumendid/Arengukavad/ida-virumaa_tegevuskava_2015-2020_26.02.15.pdf


Dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja ***II
PDF 236kWORD 49k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (09389/1/2016 – C8-0360/2016 – 2012/0340(COD))
P8_TA(2016)0414A8-0269/2016

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (09389/1/2016 – C8‑0360/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. maja 2013(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0721),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0269/2016),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 271, 19.9.2013, str. 116.
(2) Sprejeta besedila z dne 26.2.2014, P7_TA(2014)0158.


Zaščitni ukrepi proti škodljivim organizmom na rastlinah ***II
PDF 239kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (08795/2/2016 – C8-0364/2016 – 2013/0141(COD))
P8_TA(2016)0415A8-0293/2016

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (08795/2/2016 – C8‑0364/2016),

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja avstrijskega zveznega sveta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2013(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0267),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0293/2016)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 170, 5.6.2014, str. 104.
(2) Sprejeta besedila, 15.4.2014, P7_TA(2014)0382.


Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2016
PDF 277kWORD 59k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2016 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2016 (2016/2101(INI))
P8_TA(2016)0416A8-0309/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 121(2) in člena 136,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. maja 2016 o priporočilih za posamezne države za leto 2016 (COM(2016)0321),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2016 (EUCO 26/16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2016(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. aprila 2016 z naslovom Evropski semester 2016: Ocena napredka pri strukturnih reformah in preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij ter rezultati poglobljenih pregledov v skladu z uredbo (EU) št. 1176/2011 (COM(2016)0095),

–  ob upoštevanju poročil Komisije z naslovi Letni pregled rasti za leto 2016 (COM(2015)0690), Poročilo o mehanizmu opozarjanja 2016 (COM(2015)0691) ter Osnutek skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju (COM(2015)0700), priporočila Komisije za Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2015)0692) ter predloga Komisije z dne 26. novembra 2015 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 (COM(2015)0701),

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 z naslovom Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 18. februarja 2015 z naslovom „Oblikovanje unije kapitalskih trgov“ (COM(2015)0063),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 17. junija 2015 z naslovom Pravičen in učinkovit sistem obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v Evropski uniji: pet ključnih področij za ukrepanje (COM(2015)0302),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. februarja 2013(5) in 15. septembra 2016(6) o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0309/2016),

A.  ker naj bi po podatkih iz spomladanske napoved Komisije iz leta 2016 stopnja rasti v letu 2016 v evroobmočju znašala 1,6 %, v EU pa 1,8 %;

B.  ker se Evropa še vedno sooča z velikim naložbenim primanjkljajem, zato je treba povečati notranje povpraševanje in odpraviti makroekonomska neravnotežja, hkrati pa povečevati naložbe v EU;

C.  ker brezposelnost na splošno (in zlasti strukturna brezposelnost) v EU ostaja eden glavnih izzivov, s katerimi se srečujejo države članice, saj je trenutno zelo velika (10,5 milijona dolgotrajno brezposelnih v EU); ker sta se stopnji brezposelnosti mladih in splošne brezposelnosti na obrobju EU sicer nekoliko znižali v primerjavi s prejšnjimi leti, a sta še vedno precej višji od povprečja v EU na splošno;

D.  ker kaže, da sta znižanje cen nafte in počasna gospodarska rast v začetku leta 2016 prispevala k znižanju stopnje inflacije na raven pod nič;

E.  ker se je negotovost še povečala zaradi političnih dogodkov, kot so izid referenduma v Združenem kraljestvu, odnosi z Rusijo in negotovosti pri razvoju gospodarstva na svetovni ravni, in še dodatno zavira naložbe;

F.  ker so zaradi pritoka beguncev v države članice omejene tudi naložbe v teh državah;

G.  ker je stopnja upoštevanja priporočil državam članicam v okviru evropskega semestra podobna kot pri enostranskih priporočilih OECD (29 % oz. 30 % v letu 2014);

H.  ker je Evropski parlament v svoji resoluciji o letnem pregledu rasti za leto 2016 poudaril, da je treba posebno pozornost nameniti euroobmočju, pozdravil pa je izboljšano kombinacijo politik; poudaril je tudi pomen večjih naložb, trajnostne reforme in fiskalne odgovornosti pri nadaljnjem spodbujanju višjih stopenj rasti in okrevanja v Evropi;

Evropski izzivi v okolju upočasnjene svetovne gospodarske rasti

1.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bo gospodarska rast EU nižja, kot je bilo pričakovati na podlagi spomladanske gospodarske napovedi za Evropo iz leta 2016, saj se bo BDP v euroobmočju po napovedih povečal samo za 1,6 % in do leta 2017 dosegel 1,8 %;

2.  poudarja, da so izzivi v EU povezani s slabšanjem mednarodnega okolja, neizvajanjem trajnostnih reform ter razlikami v gospodarski in socialni uspešnosti v posameznih delih Unije; poudarja potrebo po izboljšanju rasti, kohezije, produktivnosti in konkurenčnosti; meni, da zaradi pomanjkanja trajnostnih naložb ter pomanjkljivosti pri dokončanju enotnega trga EU ne more v celoti izkoristiti svojega potenciala za rast;

3.  pozdravlja, da se Komisija v svojih priporočilih za posamezne države za leto 2016 osredotoča na tri glavne prednostne naloge za nadaljnje povečanje gospodarske rasti: podpiranje naložb za inovacije, rast in ustvarjanje delovnih mest, socialno uravnotežene strukturne reforme in odgovorne javne finance; poudarja pa, da bi morala Komisija storiti več, da bi okrepila fiskalno vzdržnost v skladu s Paktom za stabilnost in rast, hkrati pa v celoti izkoristiti njegove določbe o prožnosti v skladu s sporočilom Komisije z dne 13. januarja 2015 (COM(2015)0012);

4.  priznava, da morajo biti instrumenti kohezijske politike usklajeni s širšim okvirom gospodarskega upravljanja, da bi podprli prizadevanja za okrevanje, ki so potrebna za doseganje skladnosti s pravili evropskega semestra; priznava pa, da legitimnost kohezijske politike sloni na Pogodbah in da je ta politika izraz evropske solidarnosti, njen glavni namen pa je krepitev gospodarske, socialne in teritorialne kohezije v EU z zmanjševanjem razlik med regijami v razvitosti, in sicer s financiranjem naložb, povezanih s cilji strategije Evropa 2020, ter s približevanjem Unije državljanom; zato meni, da bi bilo treba ukrepe, ki povezujejo učinkovitost evropskih strukturnih in investicijskih skladov z dobrim gospodarskih upravljanjem, uporabljati preudarno, uravnoteženo in le v skrajni sili ter da bi bilo treba o njihovih učinkih poročati; poleg tega opozarja, da je treba pri uporabi teh ukrepov vedno upoštevati socialne in ekonomske razmere v posamezni državi članici, da ne bi omejevali regionalnih in lokalnih naložb, ki so za gospodarstvo držav članic nujno potrebne, zlasti za mala in srednja podjetja, saj povečujejo rast in ustvarjanje delovnih mest ter spodbujajo konkurenčnost in produktivnost, še posebno ob velikem pritisku na javno porabo; v primeru dveh držav članic, o katerih je Svet 12. julija 2016 sprejel sklepe, kar je sprožilo sankcije v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem na podlagi člena 126(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), želi spomniti na predlog Komisije z dne 27. julija 2016 in z njim povezani sklep Sveta z dne 8. avgusta 2016, da se odpravi morebitne naložene globe, ob upoštevanju utemeljenih zahtevkov teh držav članic, težavnih gospodarskih razmer, njunih prizadevanj za reforme in njune zaveze o spoštovanju pravil Pakta za stabilnost in rast; glede tega meni, da bi bilo treba pri predlogu o začasni ustavitvi dela obveznosti za evropske strukturne in investicijske sklade za leto 2017 v okviru ukrepov, ki povezujejo učinkovitost z dobrim gospodarskim upravljanjem, upoštevati mnenja Parlamenta, ki bodo med drugim izražena v strukturiranem dialogu;

5.  pozdravlja nadaljnji pristop Komisije za omejitev števila priporočil in njeno prizadevanje za poenostavitev semestra, tako da bi pri določanju ciljev politik za naslednjih 18 mesecev zajela predvsem ključna prednostna področja, ki so pomembna v makroekonomskem in socialnem smislu; ponovno poudarja, da se s tem olajša izvajanje priporočil glede na obširen in pomemben niz gospodarskih in socialnih meril; poudarja, da bi zmanjšanje števila priporočil moralo privesti tudi do boljše tematske osredotočenosti; poudarja, da je treba zmanjšati gospodarske razlike in doseči konvergenco navzgor med državami članicami;

6.  v celoti podpira prizadevanja za večjo nacionalno odgovornost pri oblikovanju in izvajanju priporočil za posamezne države kot proces reforme, ki je v teku; meni, da bi morala biti ta priporočila razumljiva in temeljiti na jasno opredeljenih in strukturiranih prednostnih nalogah na evropski ravni, pri katerih bi morali po potrebi sodelovati nacionalni parlamenti ter lokalni in regionalni organi, da bi povečali nacionalno lastništvo in spodbujali učinkovito izvajanje priporočil za posamezne države ob upoštevanju dejstva, da morajo lokalne in regionalne oblasti izvajati več kot polovico teh priporočil; poudarja, da bi se glede na delitev oblasti in pristojnosti v posameznih državah članicah izvajanje priporočil za posamezne države lahko izboljšalo z dejavnim sodelovanjem lokalnih in regionalnih organov, ter v ta namen podpira predlog kodeksa ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih organov v evropski semester, kot je predlagal Odbor regij; poziva države članice, naj v svojih nacionalnih parlamentih zagotovijo ustrezen demokratični nadzor nad nacionalnimi programi reform in njihovo odobritev;

7.  poudarja, da je dolga evropska gospodarska kriza pokazala, kako pomembno je spodbujati naložbe na področjih, kot so izobraževanje, inovacije, raziskave in razvoj, hkrati pa povečati konkurenčnost EU z izvajanjem vzdržnih strukturnih reform, da bi spodbudili ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter izvajanje odgovorne fiskalne politike za ustvarjanje boljšega okolja za delovna mesta, podjetja (zlasti MSP) in naložbe; je seznanjen z učinkom Evropskega sklada za strateške naložbe po enem letu delovanja; poudarja, da je treba povečati uporabo Evropskega sklada za strateške naložbe v manj razvitih regijah in regijah v prehodu, da imajo naložbe tega sklada resnično dopolnilni značaj ter da je treba hkrati pospešiti prizadevanja za razvoj naložbenih platform, tudi na regionalni ravni;

8.  poudarja, da so stopnje brezposelnosti še vedno previsoke, zlasti med mladimi, kar kaže, da so zmogljivosti za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v več državah članicah še vedno omejene, ter poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami, da bi povečali naložbe v znanja in spretnosti, oblikovali bolj vključujoče trge dela ter zmanjšali socialno izključenost in vse večje neenakosti pri prihodkih in premoženju, pri tem pa ohranili dobro proračunsko upravljanje; ugotavlja, da so za učinkovito odpravljanje visoke brezposelnosti v več državah članicah potrebni podporni ukrepi, povezani z lažjim dostopom do financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja;

9.  poudarja, da je treba glede na trenutne gospodarske razmere, za katere so značilni likvidnostni presežek pri obrestnih merah na ničelni spodnji meji („zero lower bound“), slabi obeti glede povpraševanja ter omejene naložbe in poraba gospodinjstev in podjetij, izvajati prenovljeno kombinacijo politik, ki jo je predlagala Komisija, če naj se ustvari rast; ugotavlja, da ob pomanjkanju naložb in vzdržnih strukturnih reform monetarna politika ne zadostuje za spodbujanje rasti;

Prednostne naloge in cilji priporočil za leto 2016

10.  poudarja priporočilo Komisije trem državam članicam, naj zaključijo postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem; se strinja s Komisijo, da veliki in stalni presežki tekočega računa kažejo na potrebo po spodbujanju povpraševanja in naložb, zlasti dolgoročnih, da bi lahko obvladovali prihodnje izzive na področjih prometa in komunikacij, digitalnega gospodarstva, izobraževanja, inovacij in raziskav, podnebnih sprememb, energetike, varstva okolja ter staranja prebivalstva; poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja odgovorne in trajnostne proračunske politike, ki omogočajo rast in okrevanje v vseh državah članicah z večjim poudarkom na naložbah in učinkoviti javni porabi, ter podpirajo trajnostne in socialno uravnotežene strukturne reforme;

11.  ugotavlja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za povečanje možnosti financiranja, zlasti za mala in srednja podjetja, in zmanjšanje slabih posojil v euroobmočju v skladu z zakonodajo EU, da se bodo izboljšale bilance stanja bank in se bo na ta način povečala sposobnost bank, da posojajo realnemu sektorju; poudarja, da je pomembno postopno dokončati in izvajati bančno unijo ter razviti unijo kapitalskih trgov, da bi ustvarili stabilno okolje za naložbe in rast in preprečili razdrobljenost finančnega trga euroobmočja;

12.  poudarja, da so bile naložbe doslej premalo učinkovite in niso povzročile trajnostne in vključujoče rasti v EU ter niso pripomogle k izboljšanju poslovnega okolja; meni, da morajo monetarno politiko spremljati ustrezne fiskalne politike za povečanje rasti v EU, in sicer v skladu s pravili Pakta za stabilnost in rast, vključno z določbami o prožnosti; ugotavlja, da so se v zadnjih letih močno zmanjšale naložbe na podnacionalni ravni upravljanja, vendar vseeno predstavljajo približno 60 % javnih naložb v EU; poudarja, da je treba instrumente naložbene politike, kot sta EFSI in ESIF, uravnoteženo kombinirati in medsebojno dopolnjevati, da bi povečali dodano vrednost porabe Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev; zato poudarja, da bi moral program za podporo strukturnim reformam pri oblikovanju teh projektov strukturnih reform vključevati tudi lokalne in regionalne organe;

Odzivi politik in sklepi

13.  poudarja, da je treba izboljšati splošno sposobnost EU za rast ter ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest, s čimer bi rešili vprašanje visoke stopnje brezposelnosti, in sicer z vzpostavitvijo regulativnega okvira, ki podpira rast; meni, da lahko migracije prispevajo k izravnavanju negativnih učinkov staranja prebivalstva, kar pa je odvisno od zmožnosti držav članic za boljše izkoriščanje znanj in spretnosti migrantov in prilagoditev sistemov upravljanja delovnih migracij potrebam trga dela;

14.  poudarja pomen vključujočih izobraževalnih sistemov, ki spodbujajo inovacije in ustvarjalnost in ki učijo znanja in spretnosti, potrebne na trgu dela, s posebnim poudarkom na poklicnem izobraževanju; ugotavlja, da je treba ohranjati ustrezno ravnotežje med gospodarskimi, družbenimi in človeškimi stroški v skladu z evropskimi vrednotami solidarnosti in subsidiarnosti, tako da se prepreči tekmovanje v zniževanju standardov pri plačah in zaposlovanju, pri tem pa ohraniti osredotočenost na naložbe v človeški kapital, raziskave in razvoj ter izboljšanje izobraževalnih sistemov in poklicnega izobraževanja, vključno z vseživljenjskim učenjem; meni, da so za spodbujanje inovacij, raziskav in razvoja potrebne dobro zasnovane politike, ki bi spodbudile produktivnost, ustvarile stabilno in trajno rast ter pripomogle k odpravi sedanjih strukturnih izzivov, s čimer bi na področju inovativnosti dohiteli druga gospodarstva;

15.  poziva Komisijo, naj da prednost ukrepom za zmanjšanje ovir za večje naložbene tokove in trgovino, ki se pojavijo na ravni EU zaradi nejasnosti glede strategij, ki jih je treba izvajati, zlasti na naslednjih področjih: energija, promet, komunikacije in digitalno gospodarstvo; ugotavlja, da zapleteni pravni sistemi, korupcija, nepreglednosti v finančnem sektorju, zastarela birokracija, neustrezna digitalizacija javnih storitev, neustrezno razporejanje virov, ovire za notranji trg v bančnem in zavarovalniškem sektorju, izobraževalni sistemi, ki niso v skladu z zahtevami trga dela, in dokončanje enotnega trga vplivajo na posojanje bank po sprejetju bančne unije ter na nacionalni ravni;

16.  obžaluje, da cilj zmanjšanja stopnje revščine v Uniji iz strategije Evropa 2020, s katero je boj proti revščini prvič postal del programa EU, ne bo dosežen; meni, da bi moral biti boj proti revščini vključen že pri začetku oblikovanja politik EU;

17.  poudarja, da se je treba izogniti visoki davčni obremenitvi dela, saj ta zmanjšuje spodbude za ponovno zaposlitev nedejavnih oseb, brezposelnih, prejemnikov drugega dohodka v gospodinjstvu in prejemnikov nizkih dohodkov;

18.  ugotavlja, da potekajo razprave med Komisijo in državami članicami o metodologiji za izračun proizvodne vrzeli;

19.  poudarja, da bi si morali prizadevati za odpravo preostalih ovir za naložbe v državah članicah in omogočiti ustreznejšo kombinacijo politik v smeri spodbujanja trajnostne rasti, vključno z resnično osredotočenostjo na porabo za raziskave in razvoj; meni, da je javna in zasebna podpora raziskovanju in visokošolskim ustanovam ključni dejavnik za bolj konkurenčno evropsko gospodarstvo ter da so nekatere države zaradi šibkosti ali pomanjkanja te infrastrukture v bistveno slabšem položaju; poudarja, da ni enega samega idealnega recepta za inovacijsko politiko EU, da pa so za odpravo razlike v inovacijski zmogljivosti v EU priporočljive dovolj raznolike inovacijske politike v državah članicah na podlagi že realiziranih uspešnih modelov;

20.  pozdravlja dogovor, sprejet na konferenci o podnebnih spremembah (COP 21) v Parizu decembra 2015, ter poziva države članice in Komisijo, naj ga udejanjijo.

Sektorski prispevek k evropskemu semestru 2016

Zaposlovanje in socialna politika

21.  meni, da bi si morala Svet in Komisija prizadevati, da bodo postopke fiskalne konsolidacije spremljali ukrepi za zmanjšanje neenakosti, ter poudarja, da bi moral proces evropskega semestra pomagati poiskati odgovore na obstoječe in nastajajoče socialne izzive in tako zagotoviti učinkovitejše gospodarstvo; poudarja, da morajo biti socialne naložbe v človeški kapital osnovni dodatni ukrep, saj je človeški kapital eden od dejavnikov za rast ter gonilo za konkurenčnost in razvoj; zahteva, da se vzporedno z večjimi strukturnimi reformami na podlagi priporočil za posamezne države članice opravi ocena socialnega učinka njihovih kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih posledic, da bi bolje razumeli socialne, ekonomske in zaposlitvene posledice, zlasti učinek na ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast;

22.  poudarja, da je brezposelnost, zlasti brezposelnost mladih, še vedno prevladujoč evropski družbeni problem in da se po podatkih Komisije brezposelnost sicer postopno zmanjšuje, vendar je še vedno višja kot leta 2008 (aprila 2016 je bilo brezposelnih 21,2 milijona ljudi), pri čemer obstajajo velike razlike med državami članicami; izpostavlja potrebo po kvalitativni in kvantitativni oceni ustvarjenih delovnih mest, da bi se izognili povečanju stopnje zaposlenosti, ki bo zgolj posledica prekarnih zaposlitev ali zmanjšanja delovne sile; ugotavlja, da sistemi izobraževanja in usposabljanja v nekaterih državah članicah sicer dajejo rezultate na področju znanja in spretnosti, vendar niso mednarodno uspešni in da obstaja čedalje večje pomanjkanje spretnosti, kar prispeva k temu, da ima 39 % podjetij še vedno težave s pridobivanjem delavcev s potrebnimi znanji in spretnostmi; vztraja, da se je treba v priporočilih za posamezne države bolj osredotočiti na premagovanje strukturnih neravnovesij na trgu dela, vključno z dolgoročno brezposelnostjo in neusklajenostjo med ponudbo spretnosti in njihovim povpraševanjem, in poudarja, da je treba v sisteme izobraževanja in usposabljanja še naprej vlagati in jih razvijati, da se bo družba lahko prilagodila novim zahtevam na trgu dela;

23.  poudarja, da se je med leti 2008 in 2014 število ljudi v EU, ki jim grozi revščina in socialna izključenost, povečalo za 4,2 milijona na skupaj več kot 22 milijonov (22,3 %); ugotavlja, da se po navedbah Komisije večina držav članic še vedno sooča s hudimi socialnimi posledicami krize; poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za zmanjšanje revščine, socialne izključenosti in vse večje neenakosti, da bi odpravili gospodarske in socialne razlike med državami članicami in znotraj družb; meni, da mora biti boj proti revščini in socialni izključenosti ter zmanjševanje neenakosti najpomembnejša prednostna naloga, kar bi se moralo odražati v priporočilih za posamezne države, saj je bistvena za doseganje dolgotrajne gospodarske rasti in socialno trajnostnega ritma izvajanja;

24.  želi opomniti, kot je Parlament že izjavil, da morajo družbeno odgovorne reforme temeljiti na solidarnosti, vključevanju, socialni pravičnosti in pošteni porazdelitvi bogastva, saj je to model, ki zagotavlja enakost in socialno zaščito, ščiti ranljive skupine in izboljšuje življenjski standard vseh državljanov;

25.  meni, da bi morala gospodarska rast imeti pozitiven socialni učinek; pozdravlja uvedbo treh novih zaposlitvenih kazalcev v makroekonomski preglednici; ponovno poziva, naj bodo ti kazalniki izenačeni z obstoječimi ekonomskimi kazalniki, da bodo notranja neravnovesja bolje ocenjena, strukturne reforme pa učinkovitejše; v zvezi s tem poziva, naj se za preprečitev selektivne uporabe omogoči izvedba poglobljenih analiz s pomočjo teh kazalnikov ter poziva k boljšemu razumevanju vzročne povezave med politikami in ukrepi; predlaga, da se v priporočila za posamezne države vključi postopek za spremljanje družbenih neravnovesij, da bi preprečili tekmovanje v zniževanju socialnih standardov ter učinkovito uporabili socialne in zaposlitvene kazalnike pri makroekonomskem nadzoru; meni, da bi morala izenačitev zaposlitvenih in ekonomskih kazalnikov sovpadati z okrepitvijo vloge, ki jo ima Svet EPSCO v okviru evropskega semestra;

26.  meni, da je uvedba treh zaposlitvenih kazalnikov pokazala, da ima evropska strategija zaposlovanja, vključno s smernicami za zaposlovanje, pomembno vlogo v procesu gospodarskega upravljanja v EU, vendar so potrebna dodatna prizadevanja, zlasti z uvedbo socialnih kazalnikov;

27.  priznava, da je Komisija začela z vzpostavitvijo evropskega stebra socialnih pravic, vendar opozarja, da je treba predstaviti rezultate postopka posvetovanja ter preiti na nove učinkovite ukrepe za bolj poglobljeno in pravičnejšo EU in ki bi imeli pomembno vlogo pri odpravljanju neenakosti; v zvezi s tem izpostavlja poročilo petih predsednikov, ki poziva k večji ekonomski in socialni konvergenci, vendar priznava, da ni enotnih rešitev za vse; zato meni, da bi bilo treba vsako skupno politiko prilagoditi vsaki državi članici; meni, da bi morali evropski ukrepi obravnavati tudi neenakosti in razlike v dohodkih znotraj držav članic in ne le poskrbeti za tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč;

28.  priznava, da evropski semester zdaj daje večji poudarek uspešnosti na področju zaposlovanja in socialnem področju; spoštuje pristojnosti držav članic, vendar jih poziva, naj sprejmejo nujne ukrepe za zagotavljanje dostojnega dela za dostojno plačo, dostopa do ustreznega minimalnega dohodka in socialne zaščite (kar je že zmanjšalo stopnjo revščine s 26,1 % na 17,2 %) in kakovostnih javnih storitev, ter zagovarja razvoj in vzpostavitev ustreznega trajnostnega sistema socialnega varstva; poziva Komisijo, naj ponudi pomoč in si izmenjuje primere dobre prakse z državami članicami ter tako izboljša upravne zmogljivosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, kar je ključni izziv za oživitev dolgoročnih naložb in zagotavljanje ustvarjanja delovnih mest in trajnostne rasti;

29.  poudarja, da je zagotavljanje in upravljanje sistemov socialne varnosti v pristojnosti držav članic in da Unija te sisteme usklajuje, vendar jih ne harmonizira;

30.  priznava, da so za določanje plač pristojne posamezne države članice, kar je treba spoštovati v skladu z načelom subsidiarnosti;

31.  je seznanjen s tem, da se je stopnja brezposelnosti mladih znižala, vendar opozarja, da je še vedno zelo visoka, saj je v EU več kot štiri milijone brezposelnih do 25 let, od tega 2 885 000 v euroobmočju; obžaluje, da so več kot tri leta po začetku izvajanja pobude za zaposlovanje mladih rezultati izvajanja jamstva za mlade neenakomerni in deloma neučinkoviti; poziva Komisijo, naj oktobra 2016 predloži temeljito analizo izvajanja te pobude, kar bo osnova za nadaljevanje programa;

32.  opozarja, da je nadomestilo za brezposelnost v mnogih državah članicah iz leta v leto nižje, med drugim zaradi dolgotrajne brezposelnosti, zato vse več ljudi živi pod pragom revščine in socialne izključenosti; poziva k zagotavljanju ustreznih nadomestil za brezposelnost, da bi ljudem omogočili dostojno življenje, in k sprejetju ukrepov za vključitev teh oseb na trg dela;

33.  poudarja, da so neravnovesja v pokojninskih sistemih predvsem posledica brezposelnosti, devalvacije plač in prekarizacije dela; zato poziva k reformam, ki bodo zagotovile ustrezno financiranje za trden prvi pokojninski steber za zagotovitev dostojnih pokojnin, ki bodo presegale vsaj prag revščine;

34.  ponovno opozarja, da je prosti pretok ljudi bistvenega pomena za večjo konvergenco in povezovanje med evropskimi državami;

35.  ugotavlja, da se je povečalo število priporočil (za pet držav članic) glede sistemov minimalnega dohodka; ob upoštevanju, da velike dohodkovne neenakosti ne škodijo samo socialni koheziji, ampak tudi trajnostni gospodarski rasti (kot sta nedavno izjavila tako MDS kot OECD), poziva Komisijo, naj izpolni obljubo, ki jo je predsednik Juncker dal v svojem nastopnem govoru, in sicer, da bodo imeli vsi Evropejci prek evropskega okvira za minimalni dohodek zagotovljen ustrezen dohodek za kritje osnovnih življenjskih stroškov, ob upoštevanju nacionalnih praks in načela subsidiarnosti;

36.  izraža zaskrbljenost zaradi povečanja dohodkovnih neenakosti, ki so delno povezane z neučinkovitimi reformami trga dela; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za izboljšanje kakovosti delovnih mest, da bi zmanjšali razdrobljenosti trga dela, hkrati pa tudi ukrepe za zvišanje minimalnih plač na dostojno raven ter ukrepe za krepitev kolektivnih pogajanj in položaja delavcev v sistemih določanja plač, da bi zmanjšali razpršenost plač; opozarja, da so v zadnjih desetletjih uprave družb prejemale večji del ekonomskih koristi, medtem ko so plače delavcev stagnirale ali pa so se znižale; meni, da ta prekomerna razpršenost plač povečuje neenakosti ter škoduje produktivnosti in konkurenčnosti podjetij;

37.  je zaskrbljen, ker je dolgotrajna brezposelnost še vedno visoka in znaša 10,5 milijona v EU, ter opozarja, da je vključevanje dolgotrajno brezposelnih na trg dela bistvenega pomena za zagotovitev vzdržnosti sistemov socialne zaščite ter za njihovo samozavest; zato obžaluje, da države članice še niso sprejele ukrepov glede izvajanja priporočila Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela; ponovno poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja za to, da se ustvarijo priložnosti za vključujoče vseživljenjsko učenje za delavce in iskalce zaposlitve vseh starosti, in naj čim prej sprejme ukrepe za izboljšanje dostopa do financiranja EU in, kadar je to mogoče, zagotovi dodatna sredstva;

38.  meni, da je socialna zaščita, vključno s pokojninami in storitvami, kot so zdravstveno in otroško varstvo ter dolgotrajna oskrba, še vedno pomembna za uravnoteženo in vključujočo rast, podaljševanje delovne dobe, ustvarjanje delovnih mest in zmanjševanje neenakosti; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo politike, s katerimi bodo zagotovile zadostnost, ustreznost, učinkovitost in kakovost sistemov socialne zaščite skozi življenjski krog posameznika ter tako zagotovijo dostojno življenje, se borijo proti neenakostim in spodbujajo vključevanje, da bi izkoreninile revščino, zlasti med tistimi, ki so izključeni s trga dela, ter najranljivejšimi skupinami;

39.  ponovno opozarja na fizične in digitalne ovire in prepreke, s katerimi se še vedno srečujejo invalidi; upa, da bo akt o dostopnosti, ki ga je predlagala Komisija, začel čim prej veljati ter da se bo učinkovito osredotočil na konkretne ukrepe za spodbujanje vključenosti in dostopnosti;

Notranji trg

40.  pozdravlja številna priporočila za posamezne države, ki podpirajo dobro delujoč in integriran enotni trg, vključno s finančnimi in naložbenimi priložnostmi v podporo podjetjem, zlasti malim in srednjim, ki tudi prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest, e-upravi, javnim naročilom in vzajemnemu priznavanju, vključno z vzajemnim priznavanjem kvalifikacij; poudarja, da je izvrševanje odločilnega pomena, če želimo, da bi bil učinek na teh področjih opazen; glede tega meni, da bi morala Komisija v okviru priporočil za posamezne države posvetiti vso pozornost uvedbi dolgoročnih reform z znatnim vplivom, zlasti na področju socialnih naložb, zaposlovanja in usposabljanja;

41.  zatrjuje, da je enotni trg temelj gospodarstva EU, in poudarja, da je vključujoč enotni trg z okrepljenim upravljanjem, ki daje prednost boljši pripravi zakonodaje in konkurenci, ključni instrument za izboljšanje rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti ter da se ohrani zaupanje poslovnega sektorja in potrošnikov; zato poziva Komisijo, naj spremlja napredek držav članic, in ponavlja, kako pomembno je formalno vključiti steber enotnega trga v evropski semester ter tako omogočiti neprekinjeno spremljanje kazalnikov enotnega trga, na podlagi katerih bi se lahko sistematično spremljal in ocenjeval napredek držav članic pri izvajanju priporočil za posamezne države;

42.  pozdravlja, da je Komisija odločena odpraviti premajhno davčno usklajenost v EU, zlasti težave, s katerimi se zaradi zapletenosti različnih nacionalnih ureditev za DDV spoprijemajo mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj oceni izvedljivost nadaljnjega usklajevanja, zlasti pa možnost poenostavljenega pristopa k DDV na enotnem digitalnem trgu;

43.  kritizira, da dobro delovanje in povezanost enotnega trga še vedno ovirajo že obstoječe ali novonastale prepreke; opozarja zlasti na delni prenos in izvajanje direktive o storitvah v mnogih državah članicah ter poziva Komisijo, naj učinkoviteje izvršuje zaveze, ki so jih države članice sprejele z evropsko zakonodajo; želi spomniti na obljubo Komisije, da bo po potrebi uporabila postopke za ugotavljanje kršitev in tako zagotovila popolno izvajanje zakonodaje o enotnem trgu proizvodov in storitev ter enotnem digitalnem trgu;

44.  želi spomniti, da sistem priznavanja poklicnih kvalifikacij temelji na načelih vzajemnega zaupanja med pravnimi sistemi in skupnega preverjanja kakovosti kvalifikacij; ugotavlja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za boljše izvajanje vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij; poudarja, da je enotni trg razdrobljen, kar ustvarja ovire v gospodarskih dejavnostih in pri potrošniški izbiri, zato sta pravilno izvrševanje in boljša ureditev bistvenega pomena in morata zajeti vse poslovne sektorje ter veljati tako za obstoječo kot za prihodnjo zakonodajo; pozdravlja evidentiranje reguliranih kvalifikacij, na podlagi katerega bo oblikovana interaktivna javna zbirka podatkov, ki bo lahko podpirala nacionalne akcijske načrte držav članic;

45.  obžaluje, da priporočila za posamezne države še naprej kažejo na pomanjkljivosti pri javnih naročilih, na primer premajhno konkurenco in preglednost, saj 21 držav članic ni v celoti preneslo zakonodajnega svežnja, kar povzroča izkrivljanje trga; poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa, da bodo države članice izpolnile svoje pravne obveznosti, tako da začne potrebne postopke za ugotavljanje kršitev; poziva Komisijo, naj učinkovito, pregledno in sistematično nadzoruje, da upravni postopki ne bodo nesorazmerno obremenjevali malih in srednjih podjetij ali jim onemogočali potegovanje za javna naročila;

46.  podpira države članice pri njihovem prizadevanju za posodobitev javnih upravnih storitev, zlasti z e-upravo, ter poziva k boljšemu čezmejnemu sodelovanju, poenostavitvi upravnih postopkov in interoperabilnosti javnih uprav v korist vseh podjetij in državljanov, obenem pa poziva Komisijo, naj v primerih, ko se digitalizacija javnih storitev financira iz proračuna EU, učinkoviteje nadzira, ali se sredstva porabljajo pregledno in ustrezno;

o
o   o

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsednikom Sveta, Komisije, Euroskupine in ECB ter nacionalnim parlamentom.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0058.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0238.
(3) UL C 165 E, 11.6.2013, str. 24.
(4) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
(5) UL C 24, 22.1.2016, str. 2.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0358.


Transmaščobne kisline
PDF 350kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2016 o transmaščobnih kislinah (2016/2637(RSP))
P8_TA(2016)0417B8-1115/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom(1), zlasti člena 30(7),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 3. decembra 2015 o transmaščobah v živilih in splošni prehrani prebivalstva Unije (COM(2015)0619),

–  ob upoštevanju poročila Skupnega raziskovalnega središča z naslovom Trans fatty acids in Europe: where do we stand? A synthesis of the evidence: 2003-2013 (Transmaščobne kisline v Evropi: kakšno je stanje? Povzetek dokazov v obdobju 2003–2013),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) iz leta 2009, ki vsebuje priporočila glede uživanja transmaščobnih kislin,

–  ob upoštevanju publikacij Svetovne zdravstvene organizacije The effectiveness of policies for reducing dietary transfat: a systematic review of the evidence(2) (Učinkovitost politik za zmanjševanje prehranskih transmaščobnih kislin: sistematični pregled dokazov), Eliminating trans fats in Europe – A policy brief(3) (Odpravljanje transmaščobnih kislin v Evropi – Poročilo o politikah) in Effect of trans-fatty acid intake on blood lipids and lipoproteins: a systematic review and meta-regression analysis (Učinek vnosa transmaščobnih kislin na krvne lipide in lipoproteine: sistematični pregled in metaregresijska analiza)(4),

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o transmaščobnih kislinah (O-000105/2016 – B8-1801/2016 in O-000106/2016 – B8-1802/2016),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.  ker so transmaščobne kisline posebna vrsta nenasičenih maščob;

B.  ker so transmaščobne kisline naravno prisotne v živilih, pridobljenih iz prežvekovalcev, kot so mlečni proizvodi in meso, nekaterih rastlinah in izdelkih rastlinskega izvora (por, grah, vrtna solata, repično olje), najdemo pa jih zlasti v industrijsko proizvedenih delno hidrogeniranih rastlinskih oljih (rastlinska olja, ki so spremenjena z dodanimi vodikovimi atomi in se uporabljajo za cvrtje in pečenje ter v predelanih živilih za podaljšanje roka uporabe);

C.  ker je zato vnos transmaščobnih kislin večinoma povezan z uživanjem industrijsko proizvedenih delno hidrogeniranih olj, ki jih industrija uporablja v številnih živilskih proizvodih in pijačah (predpakirana živila in živila, ki niso predpakirana, npr. živila, ki se prodajajo v razsutem stanju, pripravljena in dostavljena hrana ter hrana v gostinskih storitvah);

D.  ker je Evropska agencija za varnost hrane leta 2010 ugotovila, da imajo transmaščobne kisline, pridobljene iz prežvekovalcev, podobne učinke kot tiste iz industrijskih proizvodov;

E.  ker maščobe, pridobljene iz prežvekovalcev, vsebujejo od 3 do 6 odstotkov transmaščobnih kislin;

F.  ker ljudje na splošno užijejo malo naravnih transmaščobnih kislin iz prežvekovalcev in ker Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da te v današnji prehrani zaradi sorazmerno majhne količine vnosa verjetno ne predstavljajo tveganja za zdravje;

G.  ker se ta resolucija nanaša le na industrijsko proizvedene maščobne kisline;

H.  ker v številnih restavracijah in lokalih s hitro hrano transmaščobne kisline uporabljajo za cvrtje hrane, saj so poceni in se lahko v industrijskih cvrtnikih večkrat uporabijo;

I.  ker se pri pripravi nekaterih živil (na primer piškotov, tort, slanih prigrizkov in pri cvrtju) uporabljajo dodatne transmaščobne kisline ali pa pri njej nastanejo;

J.  ker je bilo ugotovljeno, da je pogosto uživanje industrijsko proizvedenih delno hidrogeniranih rastlinskih olj povezano z večjim tveganjem bolezni srca in ožilja (bolj kot kateri koli drug dolgoročni dejavnik), neplodnosti, endometrioze, žolčnih kamnov, Alzheimerjeve in sladkorne bolezni, čezmerne debelosti ter nekaterih vrst raka;

K.  ker bi morali evropski organi sprejeti vse potrebne ukrepe za odpravo vzrokov za čezmerno debelost;

L.  ker visok vnos transmaščobnih kislin povečuje tveganje koronarne srčne bolezni (bolj kot katero koli drugo hranilo z vidika kalorične vrednosti), za katero po previdnih ocenah v EU vsako leto umre okrog 660 000 oseb, kar pomeni približno 14 % skupne smrtnosti;

M.  ker je Evropska agencija za varnost hrane priporočila, naj bi v okviru hranilno ustrezne prehrane uživali čim manj transmaščobnih kislin(5);

N.  ker Svetovna zdravstvena organizacija natančneje priporoča, naj bo delež zaužitih transmaščobnih kislin manjši od enega odstotka dnevnega energijskega vnosa(6);

O.  ker je ameriška agencija Food and Drug Administration junija 2015 ugotovila, da delno hidrogenirana olja na splošno niso priznana kot varna za prehrano ljudi;

P.  ker je razpoložljivost podatkov za vso EU omejena, kljub temu pa iz nedavne študije, v kateri so zbrani podatki iz devetih držav EU, izhaja, da je povprečno dnevno zaužitje transmaščobnih kislin nižje od enega odstotka dnevnega energijskega vnosa, v posameznih skupinah prebivalstva v nekaterih od teh držav članic pa je višje(7);

Q.  ker analiza najnovejših javno dostopnih podatkov potrjuje, da je kljub temu, da naj bi se vsebnost transmaščobnih kislin v nekaterih živilih zmanjšala, na nekaterih živilskih trgih EU še vedno veliko živil z visokimi ravnmi teh kislin, tj. nad 2 g na 100 g maščobe (na primer piškoti ali pokovka s približno 40 do 50 g transmaščobnih kislin na 100 g maščobe, in živila, ki niso predpakirana, kot so pekovski izdelki);

R.  ker mednarodne študije kažejo, da si politike za zmanjšanje vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih prizadevajo za zmanjšanje ravni teh kislin, ne da bi se povečala skupna vsebnost maščob; ker so te politike izvedljive in bodo najbrž pozitivno vplivale na javno zdravje;

S.  ker žal le eden od treh potrošnikov v EU pozna transmaščobne kisline, to pa kaže, da ukrepi za označevanje vsebnosti teh kislin niso bili učinkoviti in da je treba sprejeti ukrepe za ozaveščanje v izobraževalnem sistemu in medijskih kampanjah;

T.  ker zakonodaja EU ne ureja vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih in ne zahteva njenega označevanja;

U.  ker imajo Avstrija, Danska, Latvija in Madžarska zakonodajo, ki omejuje vsebnost transmaščobnih kislin v živilih, večina držav članic pa se je odločila za prostovoljne ukrepe, kot so samourejanje, prehranska priporočila ali merila za sestavo posameznih tradicionalnih proizvodov;

V.  ker je dokazano, da so bile pravne omejitve za industrijske transmaščobne kisline, ki jih je uvedla Danska leta 2003 in v skladu s katerimi so vsebnost transmaščobnih kislin v oljih in maščobah omejili na dva odstotka, uspešne, saj se je število smrti zaradi bolezni srca in ožilja znatno zmanjšalo(8);

W.  ker lahko potrošniki ugotovijo, ali proizvodi vsebujejo transmaščobne kisline, le tako, da na seznamu sestavin predpakiranih živil preverijo vsebnost delno hidrogeniranih olj; ker jim po sedanjih pravilih EU morda ni jasna razlika med delno hidrogeniranimi olji (ki med drugimi maščobnimi kislinami vsebujejo transmaščobne kisline) in polno hidrogeniranimi olji (ki vsebujejo samo nasičene maščobne kisline, ne pa transmaščobnih kislin), podatki o katerih morajo biti v skladu z Uredbo (EU) št. 1169/2011 navedeni na seznamu sestavin predpakiranih živil;

X.  ker so nedavne študije pokazale, da se ljudje z višjim socialno-ekonomskim statusom bolj zdravo prehranjujejo kot tisti z nižjim, ta vrzel pa se še povečuje vzporedno s povečanjem socialnih neenakosti;

Y.  ker se transmaščobne kisline običajno uporabljajo v cenejših živilih, cenejšim živilom z visoko vsebnostjo teh kislin pa so bolj izpostavljeni ljudje z nižjimi dohodki, zato je verjetno, da to povečuje neenakost na področju zdravja;

Z.  ker bi bilo treba na ravni EU sprejeti ustrezne odločitve za zmanjšanje uživanja industrijskih transmaščobnih kislin;

AA.  ker so zdravstvene organizacije, skupine potrošnikov, združenja zdravstvenih delavcev in živilska podjetja Komisijo pozvala(9), naj pripravi zakonodajni predlog o omejitvi količine industrijskih transmaščobnih kislin v živilih na podobno raven, kot so jo določili danski organi (tj. 2 g transmaščobnih kislin na 100 g maščobe);

1.  želi spomniti, da je za Parlament vprašanje transmaščobnih kislin prednostno, in ponovno izraža zaskrbljenost zaradi tveganj, ki jih te kisline pomenijo za zdravje ljudi;

2.  poudarja, da so ZDA že napovedale, da bodo morali proizvajalci živil od sredine leta 2018 odpraviti delno hidrogenirana olja v proizvodih, ki se prodajajo na njihovem notranjem trgu, saj je bilo leta 2015 ugotovljeno, da transmaščobne kisline na splošno niso varne;

3.  želi spomniti, da je dokazano, da ima lahko omejitev vsebnosti transmaščobnih kislih hitre in znatne koristi za zdravje; v zvezi s tem opozarja na uspešno izkušnjo na Danskem, kjer so leta 2003 vsebnost transmaščobnih kislin v oljih in maščobah omejili na dva odstotka;

4.  poudarja, da večina prebivalcev EU, zlasti najranljivejši, ni seznanjena s transmaščobnimi kislinami in njihovimi posledicami za zdravje, zaradi tega pa se morda ne morejo premišljeno odločati o njihovem uživanju;

5.  je zaskrbljen, ker so ranljive skupine, vključno z državljani z nižjo izobrazbo in socialno-ekonomskim statusom ter otroki, bolj nagnjeni k uživanju živil z višjo vsebnostjo transmaščobnih kislin;

6.  priznava, da so vse obstoječe strategije za zmanjšanje transmaščobnih kislin povezane z občutnim zmanjšanjem njihovih ravni v živilih, in obžaluje, da na ravni EU ni harmoniziranega pristopa k tem kislinam; poudarja, da bo s posameznimi ukrepi držav članic nastal mozaik predpisov, ki bodo v različnih državah članicah morda imeli različne posledice za zdravje, poleg tega pa bo to oviralo nemoteno delovanje enotnega trga in inovacije v živilski industriji;

7.  zato meni, da ukrepanje na nacionalni ravni ni dovolj in da so za občutno zmanjšanje uživanja transmaščobnih kislin potrebni ukrepi na ravni EU;

8.  poudarja, da bi bil po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije(10) verjetno najdražji ukrep uvedba učinkovitega izvajanja politike označevanja vsebnosti transmaščobnih kislin, v državah, kjer že velja prepoved transmaščobnih kislin, pa je to imelo s finančnega vidika minimalne posledice, saj so stroški izvajanja in nadzora nizki;

9.  meni, da je zaradi neozaveščenosti potrošnikov glede škodljivega učinka transmaščobnih kislin na zdravje obvezno označevanje njihove vsebnosti pomembno orodje, a da bi dosegli zmanjšanje uživanja teh kislin pri državljanih EU, to ni dovolj, pač pa bi bile potrebne obvezne omejitve;

10.  v zvezi s tem poudarja tudi, da se strategija označevanja vsebnosti transmaščobnih kislin nanaša le na nekatera živila in ne zadeva nepakiranih živil ali živil v restavracijah;

11.  poziva Komisijo, naj čim prej določi zakonske omejitve EU glede vsebnosti industrijskih maščobnih kislin (tako za sestavine kot za končne proizvode), da bi se zmanjšalo njihovo uživanje med vsemi skupinami prebivalstva;

12.  zahteva, da se tak predlog vloži v dveh letih;

13.  zahteva, da se predlogu priloži ocena učinka, v kateri naj se ocenijo stroški spremembe sestave za industrijo, ki bi nastali zaradi obvezne omejitve, in možnost, da bi se ti stroški prenesli na potrošnike;

14.  v zvezi s tem je seznanjen z napovedjo Komisije, da bo opravila temeljito oceno učinka, da bi ocenila stroške in koristi pri različnih možnih pragovih, in Komisijo poziva, naj še zlasti upošteva učinek na mala in srednja podjetja;

15.  poziva živilsko industrijo, naj da prednost alternativnim rešitvam, ki bodo skladne z zdravstvenimi in okoljskimi standardi, na primer uporabi izboljšanih olj, novim postopkom pretvorbe maščob ali kombinaciji nadomestkov za transmaščobne kisline (vlaknine, celuloza, škrob, beljakovinske mešanice itd.);

16.  nadalje poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami poskrbi za večjo prehransko pismenost, potrošnike pa naj spodbuja in poskrbi, da se bodo zmožni pri hrani bolj zdravo odločati, poleg tega pa naj sodeluje z industrijo in jo spodbudi, da bi zagotovila bolj zdravo sestavo svojih proizvodov;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 304, 22.11.2011, str. 18.
(2) Zbirka informacij Svetovne zdravstvene organizacije, 2013; 91: 262–269H.
(3) http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0010/288442/Eliminating-trans-fats-in-Europe-A-policy-brief.pdf?ua=1
(4) http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/246109/1/9789241510608-eng.pdf
(5) EFSA Journal. 2010;8(3):1461.
(6) http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/42665/1/WHO_TRS_916.pdf?ua=1 pg89, WHO/FAO technical report series 916
(7) Mouratidou idr., Trans Fatty acids in Europe: where do we stand? (Transmaščobne kisline v Evropi: kakšno je stanje?), Znanstvena in politična poročila Skupnega raziskovalnega središča, 2014, doi: 10.2788/1070.
(8) Brandon J. idr., Denmark’s policy on artificial trans fat and cardiovascular disease (Danska politika o umetnih transmaščobnih kislinah in bolezni srca in ožilja, Am J Prev Med, 2015.
(9) http://www.beuc.eu/publications/open_letter_industrially_produced_tfas_freeeu.pdf
(10) Eliminating trans fats in Europe: A policy brief (Odprava transmaščobnih kislin v Evropi – poročilo o politikah), str. 6.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov