Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nadomestitvi seznamov postopkov v primeru insolventnosti in stečajnih upraviteljev v prilogah A in B k Uredbi (EU) 2015/848 o postopkih v primeru insolventnosti (COM(2016)0317 – C8-0196/2016 – 2016/0159(COD))

P8_TA(2016)0488 A8-0324/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0317),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 81 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0196/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 17. novembra 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0324/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. decembra 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o nadomestitvi seznamov postopkov v primeru insolventnosti in stečajnih upraviteljev v prilogah A in B k Uredbi (EU) 2015/848 o postopkih v primeru insolventnosti

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/353.)

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani o spremembi Sporazuma z namenom razširitve določb Sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu (16384/1/2010 – C7-0097/2011 – 2010/0323(NLE))

P8_TA(2016)0489 A8-0332/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16384/1/2010),

–  ob upoštevanju osnutka protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani o spremembi Sporazuma z namenom razširitve določb Sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu (16388/2010),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet predložil v skladu s členom 207(4) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0097/2011),

–  ob upoštevanju svoje vmesne resolucije z dne 15. decembra 2011(1) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 14. decembra 2016(2) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0332/2016),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Uzbekistan.

(1) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 195. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0490.

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani, o spremembi Sporazuma z namenom razširitve določb Sporazuma na dvostransko trgovino s tekstilom, ob upoštevanju izteka veljavnosti dvostranskega sporazuma o tekstilu (16384/1/2010 – C7-0097/2011 – 2010/0323(NLE) – 2016/2226(INI))

P8_TA(2016)0490 A8-0330/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (16384/1/2010),

–  ob upoštevanju osnutka protokola k Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Uzbekistan na drugi strani (16388/2010),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet predložil v skladu s členom 207 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C7-0097/2011),

–  ob upoštevanju svoje vmesne resolucije z dne 15. decembra 2011(1) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 14. decembra 2016 decembra 2016(2) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju najnovejših ugotovitev odbora strokovnjakov za uporabo konvencij in priporočil o Uzbekistanu v zvezi s Konvencijo o odpravi prisilnega dela (konvencija 105) in Konvencijo o prepovedi najhujših oblik dela otrok (konvencija 182), sprejetih leta 2015 in objavljenih leta 2016(3),

–   ob upoštevanju Protokola št. 1 ) o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–   ob upoštevanju protokola št. 2 k o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0330/2016),

A.  ker je Evropski parlament decembra 2011 sklenil preložiti odločitev o odobritvi protokola o trgovini s tekstilom med EU in Uzbekistanom ter sprejel vmesno poročilo, v katerem je obravnaval obtožbe o delu otrok in prisilnem delu pri obiranju bombaža v Uzbekistanu;

B.  ker je Parlament v tem vmesnem poročilu sprejel sklep, da bo razmislil o odobritvi samo po tem, ko bo uzbekistanska vlada opazovalcem Mednarodne organizacije dela dovolila strog in neoviran nadzor in bo potrdila, da so se izvedle dejanske reforme, ki so prinesle znatne rezultate, tako da bo prisilno in otroško delo učinkovito izkoreninjeno na nacionalni, pokrajinski in lokalni ravni;

C.  ker je Parlament vzpostavil reden dialog s Komisijo, ESZD, uzbekistansko vlado, Mednarodno organizacijo dela in civilno družbo, da bi omogočil spremljanje razvoja dogodkov v obdobju obiranja bombaža in zagotavljal pritisk na vse akterje, s čimer bi odpravili delo otrok in prisilno delo v Uzbekistanu;

D.  ker je uzbekistanska vlada leta 2013 Mednarodni organizaciji dela dovolila spremljati obiranje bombaža; ker je Mednarodna organizacija dela od leta 2013 večkrat opravila preglede, pri katerih se je sprva osredotočala na delo otrok, pozneje pa jih razširila in vanje vključila tudi prisilno delo in pogoje zaposlovanja;

E.  ker se je sodelovanje med Mednarodno organizacijo dela in uzbekistansko vlado postopoma razširilo in je Uzbekistan leta 2014 postal prva srednjeazijska država, ki se je z Mednarodno organizacijo dela dogovorila o državnem programu za dostojno delo;

F.  ker se je pri zadnjem pregledu ob obiranju bombaža leta 2015 izkazalo, da je „uporaba otrok za obiranje bombaža postala redka, občasna in družbeno nesprejemljiva, vendar je vseeno potrebna previdnost;(4)“

G.  ker je po podatkih Mednarodne organizacije dela ozaveščenost o prisilnem delu v Uzbekistanu še vedno v povojih, vendar ankete, ki jih je opravila ta organizacija, vseeno kažejo, da večina delavcev prostovoljno obira bombaž in da imajo možnost to opravilo tudi zavrniti;

H.  ker bo končno poročilo Mednarodne organizacije dela o obiranju bombaža v Uzbekistanu leta 2016 na voljo ob koncu tega leta;

I.  ker je izkoreninjenje prisilnega dela in dela otrok v Uzbekistanu sicer cilj, vendar gre za proces, ki še vedno poteka in zahteva prizadevanja ter nadaljnjo podporo EU in mednarodne skupnosti, tudi organizacij civilne družbe, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami in pravicami delavcev;

J.  ker je uzbekistanska vlada sprejela akcijske načrte za spremembo postopka iskanja delavcev za obiranje bombaža ter skupaj z organizacijami delodajalcev in sindikati sprejela ukrepe za ozaveščanje in vzpostavila mehanizem za posredovanje povratnih informacij, da bi odpravila prisilno delo in delo otrok;

K.  ker nevladne organizacije še vedno poročajo o kršitvah človekovih pravic v državi, zlasti na področju obiranja bombaža, kjer opozarjajo na množično prisilno rekrutiranje študentov in javnih uslužbencev v obdobju obiranja bombaža, pa tudi na kršitve svobode združevanja in izražanja, zlasti v zvezi z zasliševanjem državljanov, rednim preganjanjem in nadlegovanjem zagovornikov človekovih pravic in aktivistov civilne družbe ter preprečevanjem mednarodnim skupinam za pravice in medijskim hišam, da bi delovale v državi;

L.  ker nenadna smrt predsednika Islama Karimova ne bi smela vplivati na neprekinjenost izvajajočega se procesa izboljševanja delovnih pogojev na bombažnih poljih v Uzbekistanu;

1.  poudarja, kako pomembni so ukrepi uzbekistanske vlade, ki je Mednarodni organizaciji dela dovolila spremljati obiranje bombaža ter začela prek državnega programa za dostojno delo tesno sodelovati z njo;

2.  pozdravlja precejšen napredek, dosežen v Uzbekistanu od leta 2013, vključno s sprejetjem zakonov, ki prepovedujejo delo otrok, s katerimi se je ta vrsta dela skoraj povsem odpravila; spodbuja oblasti, naj nadaljujejo s kampanjo ozaveščanja po vsej državi, da bi povsem izkoreninile delo otrok;

3.  ceni, da si uzbekistanska vlada prizadeva v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela odpraviti tudi prisilno delo in da je bil na tem področju dosežen napredek; poudarja pa, da se še zmeraj uporabljajo prikrite oblike neprostovoljnega dela in da gre za zapleten proces, ki med drugim zahteva tudi reformo politike zaposlovanja;

4.  meni, da bi moral Parlament zaradi omenjenih prizadevanj uzbekistanske vlade odobriti protokol o trgovini s tekstilom med EU in Uzbekistanom; meni, da bi bila takšna odobritev pozitiven znak spodbude za uzbekistansko vlado, da bi si še naprej prizadevala za popolno izkoreninjenje dela otok in vseh drugih oblik prisilnega dela, pa tudi za dodatno krepitev sodelovanja z EU;

5.  pozdravlja dejstvo, da se je Federacija uzbekistanskih sindikatov oktobra 2015 kot pridružena članica vključila v Mednarodno konfederacijo sindikatov (ITUC); poudarja vlogo uzbekistanskih sindikatov pri zagotavljanju dostojnih delovnih pogojev in zaščiti delavskih pravic; poziva uzbekistansko vlado, naj glede tega v celoti sodeluje s sindikati; spodbuja uzbekistanske sindikate, naj okrepijo svojo vlogo v prizadevanjih za popolno izkoreninjenje prisilnega dela;

6.  je zaskrbljen glede poročil neodvisnih opazovalcev o mobilizaciji državljanov pod vodstvom države, tudi prisilnem delu javnih uslužbencev in študentov, pri delu pred spravilom pridelkov v letu 2016;

7.  poziva naslednjega uzbekistanskega predsednika, naj oblikuje novo usmeritev na področju človekovih pravic s takojšnjim prenehanjem prisilnega dela in dela otrok, ki se pri obiranju bombaža še vedno uporabljata;

8.  poziva Komisijo in ESZD, naj Parlamentu redno posredujeta natančne informacije o razmerah v Uzbekistanu, zlasti na področju izkoreninjenja prisilnega dela in dela otrok; sklepa, da je treba še naprej spremljati razvoj dogodkov v Uzbekistanu in organizirati reden dialog z Mednarodno organizacijo dela, Komisijo, ESZD in drugimi deležniki, da bi povsem izkoreninili prisilno delo in delo otrok v Uzbekistanu;

9.  priznava, da bo, če želimo doseči zadani cilj, potrebna kombinacija dialoga in sodelovanja, prav tako pa bodo morale Unija, Mednarodna organizacija dela in Svetovna banka še naprej pritiskati na uzbekistansko vlado; si pridržuje pravico, da Komisijo in Svet pozove k uporabi členov 2 in 95 sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, da bo mogoče sprejeti vse potrebne splošne in posebne ukrepe, če zaveza o odpravi prisilnega dela in dela otrok ne bo uresničena;

10.  poziva Komisijo in delegacijo EU v Taškentu, naj s političnim dialogom in programi pomoči prispevata k strukturnim reformam v Uzbekistanu, vključno z večjim plačilom za obiralce bombaža, mehanizacijo in večjo proračunsko preglednostjo v zvezi s prihodki iz obiranja bombaža;

11.  je prav tako mnenja, da bi bilo treba državni program za dostojno delo podaljšati tudi po letu 2016 ter ga poglobiti, da bi upošteval posodobitev uzbekistanskega gospodarstva, izboljšanje politike zaposlovanja na področjih, kot so zdravje in varnost pri delu, pa tudi delovne inšpekcije ter enakost spolov; v zvezi s tem uredbo št. 909 (z dne 16. novembra 2015), s katero želi uzbekistanska vlada v obdobju 2016–2018 izboljšati delovne pogoje, zaposlovanje in socialno zaščito delavcev v kmetijskem sektorju;

12.  poudarja, da mora pomoč, ki jo je EU zagotavljala v zadnjih letih in je bila osredotočena na pravno državo in sodstvo ter namenjena začetku reform in racionalizaciji dela uzbekistanskega parlamenta, prinesti oprijemljive rezultate;

13.  meni, da bi morala biti pomoč EU Uzbekistanu usmerjena tudi v opuščanje monokulture bombaža v tej državi in zmanjšanje odvisnosti od njegovega izvoza z diverzifikacijo gospodarstva, kar bi lahko postopoma omililo katastrofalne okoljske razmere, zlasti kar zadeva ostanke Aralskega jezera in njegovih pritokov;

14.  poziva Komisijo, naj čim prej pripravi „vodilno pobudo EU o odgovornem upravljanju dobavne verige v oblačilnem sektorju“, ki mora vsebovati predlog za povečanje preglednosti dobavne verige; spominja, kako pomemben je trajnostni sporazum, sprejet leta 2013, in poudarja, da je lahko takšna pobuda podlaga za nove ukrepe v sodelovanju s tretjimi državami, da bi izpolnili cilje izboljšanja delovnih, zdravstvenih in varstvenih pogojev v oblačilnem sektorju;

15.  spodbuja uzbekistansko vlado, naj si prizadeva za ratifikacijo in učinkovito izvajanje vseh 27 temeljnih mednarodnih konvencij GSP+, da bi lahko zaprosila za tarifne preferenciale GSP+;

16.  poudarja, da je Svet v letih 2009 in 2010 odpravil sankcije EU, „da bi uzbekistanske oblasti spodbudili k sprejetju nadaljnjih ukrepov, s katerimi bi okrepili pravno državo in izboljšali stanje človekovih pravic“, pri čemer je navedel, da bo „pozorno in nenehno spremljal stanje človekovih pravic v Uzbekistanu“ ter da „bosta poglobljenost in kakovost dialoga in sodelovanja odvisna od reform v Uzbekistanu“;

17.  poziva Komisijo in ESZD, naj spremljata politično tranzicijo v Uzbekistanu ter Parlamentu redno posredujeta informacije o njej;

18.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ESZD in države članice EU, naj tranzicijski proces uporabijo kot priložnost za izvajanje pritiska v smeri konkretnih in merljivih izboljšav na področju človekovih pravic v naslednjih mesecih; poudarja, da bi morale konkretne izboljšave vključevati pogoje, ki so jih zunanji ministri EU določili leta 2010;

19.  poudarja, da je tekstilni sektor, zlasti pridelava bombaža, glavno področje trgovanja med EU in Uzbekistanom; v zvezi s tem poudarja, da bi morala EU v celoti izkoristiti razširitev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, da bi zagotovila sodelovanje uzbekistanskih organov v procesu tranzicije po nenadni smrti predsednika, ki naj vodi v boljše upravljanje, krepitev pravne države, demokratične reforme in občutno izboljšanje stanja na področju človekovih pravic;

20.  poudarja, da si Unija prizadeva dodatno poglobiti dvostranske odnose z Uzbekistanom, vendar je treba pri tem spoštovati človekove pravice in načela pravne države; poziva uzbekistansko vlado, naj nameni več prostora neodvisni civilni družbi, naj v večji meri upošteva premisleke uzbekistanskih in mednarodnih nevladnih organizacij ter naj izpolni svoje obveznosti iz Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Konvencije OZN proti mučenju;

21.  poziva uzbekistanske oblasti, naj v celoti spoštujejo svoje mednarodne zaveze o varstvu človekovih pravic; pozdravlja njihovo napoved, da bodo predlagale amnestijo ob 24. obletnici uzbekistanske ustave; poziva uzbekistanske oblasti, naj v to potezo vključijo izpustitev vseh posameznikov, zaprtih zaradi politično motiviranih obtožb, izboljšanje njihove obravnave v priporu in konec ciklusa represivnih ukrepov, aretacij in obsodb; spodbuja uzbekistansko vlado, naj okrepi svoje sodelovanje z mednarodnimi institucijami, tudi prek enajstih posebnih postopkov Sveta ZN za človekove pravice (UNHCR)(5);

22.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Uzbekistan.

(1) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 195. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0489. (3) Poročilo odbora strokovnjakov za uporabo konvencij in priporočil – izvajanje mednarodnih delovnih standardov v letu 2016 – POROČILO III (del 1A). (4) Poročilo odbora strokovnjakov za uporabo konvencij in priporočil – izvajanje mednarodnih delovnih standardov v letu 2016 – POROČILO III (del 1A), str. 218. (5) Enajst posebnih postopkov je opisanih v http://spinternet.ohchr.org/_Layouts/SpecialProceduresInternet/ViewCountryVisits.aspx?Lang=en&country=UZB. Za splošen pregled posebnih postopkov UNHCR glej: http://www.ohchr.org/en/HRBodies/SP/Pages/Welcomepage.aspx.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Protokola o pristopu k Trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, da se upošteva pristop Ekvadorja (07620/2016 – C8-0463/2016 – 2016/0092(NLE))

P8_TA(2016)0491 A8-0362/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (07620/2016),

–  ob upoštevanju osnutka protokola o pristopu k Trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, da se upošteva pristop Ekvadorja (07621/2016),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 91, členom 100(2), prvim pododstavkom člena 207(4) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0463/2016),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A8-0362/2016),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Ekvadorja, Kolumbije in Peruja.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo Danske, Norveške in Švedske (10711/2016 – C8-0332/2016 – 2016/0192(NLE))

P8_TA(2016)0492 A8-0321/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10711/2016),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo Danske, Norveške in Švedske (11692/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0332/2016),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 14. decembra 2016(1) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za ribištvo (A8-0321/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Norveške.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0493.

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo Danske, Norveške in Švedske (10711/2016 – C8-0332/2016 – 2016/0192(NLE) – 2016/2229(INI))

P8_TA(2016)0493 A8-0320/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10711/2016),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Norveško o vzajemnem dostopu do ribolova v Skagerraku za plovila, ki plujejo pod zastavo Danske, Norveške in Švedske (11692/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(2) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0332/2016),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 14. decembra 2016(1) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0320/2016),

A.  ker ribiči z Danske, Norveške in Švedske v Kattegatu in Skagerraku tradicionalno lovijo skupaj;

B.  ker sporazum podpira zgodovinske ribolovne pravice ribičev z Danske, Norveške in Švedske na območjih Kattegat in Skagerrak brez poseganja v pravice ribičev iz drugih držav, hkrati pa zagotavlja tudi sprejetje ustreznih ukrepov za upravljanje in ohranjanje ribištva v teh vodah;

C.  ker sporazum podpira tudi izvajanje reformiranega sistema za upravljanje ribištva v EU, vzpostavljenega v skladu s cilji in osnovnimi načeli nove skupne ribiške politike, zlasti še uvedbo obveznosti iztovarjanja in obveznih ukrepov za ohranjanje staleža rib nad ravnmi, ki omogočajo doseganje največjega trajnostnega donosa;

1.  poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje zapisnike in sklepe vseh posvetovanj, opravljenih v skladu s členom 4 sporazuma;

2.  poziva jo tudi, naj Parlamentu in Svetu predloži izčrpno poročilo o izvajanju sporazuma v zadnjem letu njegove veljavnosti in pred začetkom pogajanj za njegovo podaljšanje;

3.  poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s členom 13(2) Pogodbe o Evropski uniji in členom 218(10) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter v okviru svojih pristojnosti Parlament nemudoma in izčrpno obveščata o vseh fazah postopka, povezanega s sporazumom in njegovim podaljšanjem;

4.  poudarja, da mora dostop do notranjega trga za vse tretje države temeljiti na vzajemnosti in da morajo biti v primeru Norveške vse carine na živila iz EU, tudi na ribiške proizvode, skladne s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru;

5.  poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da carina na živilske in ribiške proizvode iz EU ne bo določena v nasprotju z načeli proste trgovine na področju živil, vključno z ribiškimi proizvodi;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kraljevine Norveške.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0492.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi sklenitve sporazuma o operativnem in strateškem sodelovanju med Gruzijo in Evropskim policijskim uradom (Europol) s strani Europola (10343/2016 – C8-0266/2016 – 2016/0810(CNS))

P8_TA(2016)0494 A8-0343/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (10343/2016),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0266/2016),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol)(1), zlasti člena 23(2),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/934/PNZ z dne 30. novembra 2009 o sprejetju izvedbenih pravil, ki urejajo odnose Europola s partnerji, vključno z izmenjavo osebnih podatkov in tajnih informacij(2), zlasti členov 5 in 6,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/935/PNZ z dne 30. novembra 2009 o določitvi seznama tretjih držav in organizacij, s katerimi Europol sklene sporazume(3),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0343/2016),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Komisijo, naj po začetku uporabe nove uredbe o Europolu(4) oceni določbe iz sporazuma o sodelovanju; poziva jo tudi, naj obvesti Parlament in Svet o izidu te ocene in po potrebi predloži priporočilo za odobritev začetka ponovnih mednarodnih pogajanj o sporazumu;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter Europolu.

(1) UL L 121, 15.5.2009, str. 37. (2) UL L 325, 11.12.2009, str. 6. (3) UL L 325, 11.12.2009, str. 12. (4) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga Španije – EGF/2016/004 ES/Comunidad Valenciana, avtomobilska industrija) (COM(2016)0708 – C8-0454/2016 – 2016/2298(BUD))

P8_TA(2016)0495 A8-0379/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0708 – C8-0454/2016),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0379/2016),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C.  ker je bila uredba o ESPG sprejeta ob upoštevanju dogovora Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo sklada zaradi krize, da se finančni prispevek Unije določi kot 60 % vseh ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se vloge za sredstva iz ESPG v Komisiji, Parlamentu in Svetu obravnavajo učinkoviteje in se tako skrajša postopek ocene in odobritve, da se z vključitvijo samozaposlenih in mladih razširi obseg upravičenih ukrepov in upravičencev ter da se financirajo spodbude za ustanovitev lastnega podjetja;

D.  ker je Španija vložila vlogo EGF/2016/004 ES/Comunidad Valenciana, avtomobilska industrija, za finančni prispevek iz ESPG zaradi odpuščanja presežnih delavcev v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 29 NACE po reviziji 2 (Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic), predvsem v regiji Comunidad Valenciana (ES52) na ravni 2 NUTS, in ker naj bi v ukrepih sodelovalo 250 presežnih delavcev, upravičenih do prispevka iz ESPG;

E.  ker je bila vloga vložena na podlagi meril za pomoč iz člena 4(2) uredbe o ESPG in odstopa od meril iz točke (b) člena 4(1) navedene uredbe, v skladu s katerim bi moralo biti presežnih vsaj 500 delavcev v referenčnem obdobju devetih mesecev v podjetjih, ki delujejo v isti gospodarski panogi na ravni oddelka NACE Revizija 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS 2 v državi članici;

F.  ker se je v EU-27 proizvodnja za motorna vozila v letu 2015 v primerjavi z letom 2006 zmanjšala za 0,5 milijona enot (z 18,7 milijona enot v letu 2006 na 18,2 milijona enot v letu 2015), svetovna proizvodnja pa se je povečala za 31,1 % (z 69,2 milijona enot v letu 2006 na 90,9 milijona enot v letu 2015)(4), predvsem na Kitajskem in v drugih gospodarstvih jugovzhodne Azije;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(2) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Španija na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 856 800 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 1 428 000 EUR, za ponovno vključitev 250 presežnih delavcev na trg dela;

2.  meni, da je zaradi zagotavljanja podpore za nekdanje zaposlene v malih in srednjih podjetjih ravno tako utemeljena odobritev vloge za manj kot 500 presežnih delavcev;

3.  je seznanjen, da je Španija vlogo za finančni prispevek iz ESPG predložila 21. junija 2016, Komisija pa je oceno dokončala 8. novembra 2016 in še istega dne obvestila Parlament;

4.  ugotavlja, da je bilo doslej za sektor motornih vozil, prikolic in polprikolic vloženih 23 vlog za pomoč iz ESPG, od tega 13 zaradi sprememb v trgovinskih tokovih zaradi globalizacije(5), 10 pa zaradi svetovne finančne in gospodarske krize(6); ugotavlja, da so bile tri od teh vlog za ESPG iz Španije (EGF/2008/002 ES Delphi, EGF/2008/004 ES Castilla y León in Aragón ter EGF/2010/002 ES Cataluña automotive);

5.  ugotavlja, da zmanjšanje tržnega deleža Unije v avtomobilski industriji del daljšega trenda, kot je Komisija opozorila v svojih ocenah prejšnjih primerov ESPG v zvezi z avtomobilsko industrijo na podlagi globalizacije trgovine, med letoma 2000 in 2015 je namreč Unija izgubila skoraj polovico svojega tržnega deleža;

6.  poudarja, da je v Španiji padec proizvodnje avtomobilov povzročil zmanjšanje števila podjetij in delovnih mest in da je v regiji Comunidad Valenciana 62 od skupaj 187 avtomobilskih podjetij v obdobju 2008–2014 prenehalo svojo dejavnost, kar pomeni zmanjšanje za 33,16 %;

7.  ugotavlja, da je podjetje Bosal S.A. začelo delovati leta 1986, ko je bilo območje Sagunto razglašeno za „prednostno območje ponovne industrializacije“ po odpuščanju delavcev v lokalnem plavžu; ugotavlja, da sta stečaj in zaprtje podjetja Bosal S.A. povzročila izgubo 250 delovnih mest v mestu Sagunto, kar pomeni razmeroma veliko delovnih mest v tem mestu, ter močno vplivala na lokalno in regionalno gospodarstvo, zlasti ob upoštevanju posebnih značilnosti majhnega mesta na podeželskem območju, ki so ga močno prizadele gospodarska kriza ter posledice globalizacije v avtomobilskem sektorju; opozarja, da stopnja brezposelnosti v Comunidad Valenciana še vedno znaša 20,17 %(7), čeprav se na področju zaposlovanja kažejo znaki okrevanja;

8.  obžaluje, da se je število brezposelnih v Saguntu med letoma 2007 (2778) in 2015 (6437) povečalo in da stopnja brezposelnosti znaša 25,8 %, kar še dodatno poslabšuje že nestabilne razmere na tem območju;

9.  poudarja, da je od skupnega števila presežnih delavcev, ki jih zadeva ta vloga, 71 % starejših od 45 let, 78 % je bilo zaposlenih pri istem podjetju najmanj 15 let zapored, 50 % pa nima izobrazbe; poleg tega ugotavlja, da na tem območju v zadnjih letih ni bil odprt noben obrat; poudarja, da so odpuščeni delavci zaradi teh okoliščin zelo ranljivi, saj imajo zaradi premalo novih delovnih mest večje težave pri iskanju nove zaposlitve;

10.  ugotavlja, da Španija načrtuje 12 različnih ukrepov, od katerih je šest prilagojenih storitev, kot so informativna srečanja, poklicno usmerjanje, prezaposlovanje ali spodbujanje podjetništva, šest pa je nadomestil in spodbud za odpuščene delavce, zajete v tej vlogi, kot so prispevki za potne stroške in sprememba stalnega prebivališča oziroma spodbude za zaposlovanje; ugotavlja, da so ti ukrepi aktivni ukrepi na trgu dela;

11.  pozdravlja odločitev Španije o ponudbi ukrepov usposabljanja, ki bodo osredotočeni na pridobitev spričeval o strokovni usposobljenosti, kot je spričevalo o strokovni usposobljenosti za potniški prevoz, in na sektorje ali področja, na katerih so ali bodo priložnosti, na primer sektor hrane, kuhanje, standardi na področju preprečevanja poklicnih tveganj in nadzora kakovosti ter okoljski standardi, projekti ogrevanja, prezračevanja in hlajenja ter vzdrževanje industrijske opreme; se strinja s ponudbo usposabljanja o znanjih in spretnostih, ki bo prispevala k večji uspešnosti na področju dela, kot so informacijska in komunikacijska tehnologija, znanje tujih jezikov in upravljanje podjetij;

12.  pozdravlja pripravljenost predstavnikov nekdanjih delavcev Bosala S.A. (podjetja, ki je odpustilo večino delavcev, ki jih zadeva ta vloga), da podprejo vlogo za pomoč iz ESPG, in njihovo udeležbo pri oblikovanju ukrepov za odpuščene delavce; ugotavlja, da so bili socialni partnerji, zadevno združenje delodajalcev in lokalni organi Sagunta tudi vključeni v ta postopek;

13.  ugotavlja, da bo za ukrepe dohodkovne podpore namenjenega manj kot 25 % celotnega svežnja prilagojenih storitev, kar je precej nižje od praga 35 %, določenega v uredbi, in da so ti ukrepi odvisni od dejavnega sodelovanja ciljnih upravičencev pri iskanju zaposlitve ali usposabljanju;

14.  želi spomniti, da bi bilo treba v skladu s členom 7 uredbe o ESPG pri zasnovi usklajenega svežnja prilagojenih storitev, ki bodo podprte s sredstvi iz ESPG, predvideti razmere na trgu dela ter potrebna znanja in spretnosti v prihodnosti in da bi moral biti sveženj združljiv s prehodom na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire;

15.  ugotavlja, da je Španija potrdila, da se pomoč za upravičene ukrepe ne črpa iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila polno upoštevanje veljavnih uredb in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;

16.  opozarja, da je treba izboljšati zaposljivost vseh delavcev s prilagojenim usposabljanjem ter priznavanjem znanja in veščin, pridobljenih na njihovi celotni poklicni poti; pričakuje, da usposabljanje, ki je na voljo v usklajenem svežnju, ne bo prilagojeno le potrebam odpuščenih delavcev, temveč tudi dejanskemu poslovnemu okolju;

17.  je prepričan, da bi bilo treba natančneje in za vsak primer posebej oceniti bolj množično uporabo odstopanj od praga upravičenosti, zlasti v korist zaposlenih v malih in srednjih podjetjih, podaljšanje referenčnih obdobij in možnost vključitve delavcev, ki ponujajo povezane storitve referenčnemu podjetju, da bi čim bolj omejili izkrivljeno uporabo proračunskih sredstev ESPG; zato se strinja s sklepom Komisije, da dodeli pomoč 250 delavcem iz 29 podjetij v regiji Comunidad Valenciana;

18.  ponovno poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev;

19.  poziva Komisijo, naj javnosti omogoči vpogled v vse dokumente, povezane z vlogami za sredstva iz ESPG;

20.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Španije – EGF/2016/004 ES/Comunidad Valenciana automotive

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2017/341.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (4) Zbirka podatkov Mednarodne organizacije proizvajalcev motornih vozil (OICA): http://www.oica.net/category/production-statistics/ (5) EGF/2016/004 ES/Comunidad Valenciana, avtomobilska industrija, COM(2016)0708; EGF/2007/001 FR dobavitelji PSA; COM(2007)0415; EGF/2007/010 PT/Lisboa Alentejo. COM(2008)0094; EGF/2008/002 ES Delphi. COM(2008)0547; EGF/2008/004 ES/Castilla y Léon Aragón. COM(2009)0150; EGF/2009/013 DE Karmann. COM(2010)0007; EGF/2012/005 SE Saab, COM(2012)0622; EGF/2012/008 IT De Tomaso; COM(2013)0469; EGF/2013/006 PL Fiat Auto Poljska, COM(2014)0699¸ EGF/2013/012 BE Ford Genk, COM(2014)0532; EGF/2014/006 FR PSA, COM(2014)0560; EGF/2015/003 BE Ford Genk, COM(2015)0336 in EGF/2015/009 SE Volvo Trucks, COM(2016)0061 (6) EGF/2009/007 SE Volvo, COM(2009)0602 EGF/2009/009 AT Steiermark, COM(2009)0602; EGF/2009/019 FR Renault, COM(2011)0420; EGF/2010/002 ES Cataluña, avtomobilska industrija, COM(2010)0453; EGF/2010/004 PL Wielkopolskie, COM(2010)0616; EGF/2010/015 FR Peugeot, COM(2012)0461; EGF/2010/031 BE General Motors Belgija, COM(2011)0212; EGF/2011/003 DE Arnsberg in Düsseldorf, avtomobilska industrija, COM(2011)0447; EGF/2011/005 PT Norte-Centro, avtomobilska industrija, COM(2011)0664; in EGF/2015/002 DE Adam Opel, COM(2015)0342. (7) EPA Q3 2016. http://www.ine.es/infografias/tasasepa/desktop/tasas.html?t=0&lang=es

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1192/69 o skupnih pravilih za normalizacijo kontov železniških podjetij (11197/1/2016 – C8-0424/2016 – 2013/0013(COD))

P8_TA(2016)0496 A8-0368/2016

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (11197/1/2016 – C8-0424/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. oktobra 2013(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0026),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A8-0368/2016)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše pravni akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 327, 12.11.2013, str. 122. (2) UL C 356, 5.12.2013, str. 92. (3) Sprejeta besedila, 26.2.2014, P7_TA(2014)0152.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1370/2007 v zvezi z odprtjem trga za notranje storitve železniškega potniškega prevoza (11198/1/2016 – C8-0425/2016 – 2013/0028(COD))

P8_TA(2016)0497 A8-0373/2016

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (11198/1/2016 – C8-0425/2016),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj litovskega parlamenta, luksemburške poslanske zbornice, nizozemskega senata in nizozemske poslanske zbornice, avstrijskega zveznega sveta in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. oktobra 2013(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0028),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A8-0373/2016),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  odobri izjavo, priloženo k tej resoluciji;

3.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

4.  predlaga, da se akt navaja kot „uredba van de Camp-Dijksma o odprtju trga za notranje storitve železniškega potniškega prevoza‟(4);

5.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

6.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Evropskega parlamenta o prenosu osebja

V skladu z uvodno izjavo 14 in členom 4(4a), 4(4b) in 4(6) morajo države članice dosledno upoštevati Direktivo 2001/23/ES o ohranjanju pravic delavcev v primeru prenosa podjetij in lahko presežejo uporabo te direktive, tako da sprejmejo dodatne ukrepe za zaščito osebja v skladu z zakonodajo Unije in denimo zahtevajo obvezno premestitev osebja, tudi če se ne uporablja Direktiva 2001/23/ES.

(1) UL C 327, 12.11.2013, str. 122. (2) UL C 356, 5.12.2013, str. 92. (3) Sprejeta besedila, 26.2.2014, P7_TA(2014)0148. (4) Wim van de Camp in Sharon Dijksma sta v imenu Parlamenta oziroma Sveta vodila pogajanja o tem aktu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/34/EU glede odprtja trga notranjih storitev železniškega potniškega prometa in upravljanja železniške infrastrukture (11199/1/2016 – C8-0426/2016 – 2013/0029(COD))

P8_TA(2016)0498 A8-0371/2016

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (11199/1/2016 – C8-0426/2016),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj francoskega senata, litovskega parlamenta, luksemburške poslanske zbornice, nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. oktobra 2013(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(3) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2013)0029),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 76 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A8-0371/2016),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  predlaga, da se akt navaja kot „direktiva Sassoli-Dijksma glede odprtja trga notranjih storitev železniškega potniškega prometa in upravljanja železniške infrastrukture‟(4);

4.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

5.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 327, 12.11.2013, str. 122. (2) UL C 356, 5.12.2013, str. 92. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0147. (4) David-Maria Sassoli in Sharon Dijksma sta v imenu Parlamenta oziroma Sveta vodila pogajanja o tem aktu.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančno preglednost pristanišč (COM(2013)0296 – C7-0144/2013 – 2013/0157(COD))

P8_TA(2016)0499 A8-0023/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0296),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0144/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja španskega poslanskega kongresa in španskega senata, francoske državne skupščine, italijanskega senata, latvijskega parlamenta, malteške poslanske zbornice, poljskega sejma ter švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. julija 2013(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 28. novembra 2013(2),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 5. oktobra 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A8-0023/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  predlaga, da se akt navaja kot „uredba Fleckenstein-Shultz van Haegen o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč‟(4);

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. decembra 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti pristanišč

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/352.)

(1) UL C 327, 12.11.2013, str. 111. (2) UL C 114, 15.4.2014, str. 57. (3) To stališče nadomešča spremembe, sprejete 8. marca 2016 (Sprejeta besedila P8_TA(2016)0069). (4) Knut Fleckenstein in Melanie Schultz van Haegen sta imenu Parlamenta oziroma Sveta vodila pogajanja o tem aktu.

Sklep Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o imenovanju Juhana Partsa za člana Računskega sodišča (C8-0445/2016 – 2016/0817(NLE))

P8_TA(2016)0500 A8-0375/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je posvetoval s Svetom (C8-0445/2016),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0375/2016),

A.  ker je Odbor za računski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 5. decembra 2016 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Juhan Parts imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o predlogu sklepa Sveta o spremembi Odločbe Sveta 2008/376/ES o sprejetju Raziskovalnega programa Raziskovalnega sklada za premog in jeklo in o večletnih tehničnih smernicah za ta program (COM(2016)0075 – C8-0099/2016 – 2016/0047(NLE))

P8_TA(2016)0501 A8-0358/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0075),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju drugega odstavka člena 2 Protokola št. 37 o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0099/2016),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0358/2016),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;

3.  poziva Svet, naj Parlament obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog sklepa Uvodna izjava 3 (3)  Treba je pregledati pravila o pristojnostih in o sestavi svetovalnih in tehničnih skupin, predvsem glede vrste strokovnjakov, ki jih imenuje Komisija, da se zagotovi večja preglednost ter skladnost in usklajenost z okvirom za strokovne skupine Komisije ter se prispeva k čim bolj uravnoteženi zastopanosti relevantnih strokovnih in interesnih področij ter optimalni uravnoteženi zastopanosti spolov. (3)  Pregledati je treba pravila o pristojnostih in sestavi svetovalnih in tehničnih skupin, da bodo ustrezni deležniki seznanjeni s posvetovanji v teh skupinah, predvsem glede vrste in vpliva strokovnjakov, ki jih imenuje Komisija, s čimer bi zagotovili večjo preglednost ter skladnost in usklajenost z okvirom za strokovne skupine Komisije ter prispevali k čim bolj uravnoteženi zastopanosti ustreznih strokovnih in interesnih področij ter optimalni uravnoteženi zastopanosti spolov. Pri tem pa je treba upoštevati sklep Komisije z dne 30. maja 2016 o vzpostavitvi horizontalnih pravil za ustanovitev in delovanje strokovnih skupin Komisije in resolucijo Evropskega parlamenta o nadzoru registra in sestave strokovnih skupin Komisije. Sprememba 2 Predlog sklepa Uvodna izjava 4 (4)  Za lažjo udeležbo malih in srednjih podjetij (MSP) v programu RSPJ in za dovolitev uporabe „stroškov na enoto“ za izračun upravičenih stroškov za osebje za lastnike MSP ter druge fizične osebe, ki ne prejemajo plače, je primerno razmisliti o preprostejših pravilih financiranja. (4)  Primerno je podpirati splošno udeležbo malih in srednjih podjetij (MSP) v programu RSPJ, med drugim s preprostejšimi pravili, in dovoliti uporabo „stroškov na enoto“ za izračun upravičenih stroškov za osebje za lastnike MSP ter druge fizične osebe, ki ne prejemajo plače. Sprememba 3 Predlog sklepa Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)   Sektor premoga in jekla je pomemben v procesu evropskega povezovanja in ima bistveno vlogo v industriji Unije. Delovne razmere v tem sektorju so zahtevne in pogosto škodujejo zdravju delavcev in državljanov. Obrati in podjetja bi zato morali upoštevati pravne zahteve o družbeni odgovornosti, najti dokončne rešitve in čim bolj zmanjšati socialne posledice tranzicije ali zaprtja obratov. O vprašanjih družbene odgovornosti se je treba čim več posvetovati s socialnimi partnerji. Sprememba 16 Predlog sklepa Člen 1 – točka -1 (novo) Odločba 2008/376/ES Člen 3 – točka 1– točka g (-1)  točka (g) točke 1 člena 3 se črta; Sprememba 4 Predlog sklepa Člen 1 – točka -1 a (novo) Odločba 2008/376/ES Člen 6 – odstavek 2 – točka g a (novo) (-1a)   V členu 6(2) se doda naslednja točka: „(ga) učinek rudarjenja na zaposlovanje delavcev in lokalno skupnost;“ Sprememba 5 Predlog sklepa Člen 1 – točka -1 b (novo) Odločba 2008/376/ES Člen 6 – odstavek 2 – točka g b (novo) (-1b)   V členu 6(2) se doda naslednja točka: „(gb) učinek rudarjenja na zdravje in varnost delavcev in lokalne skupnosti.“ Sprememba 20 Predlog sklepa Člen 1 – točka -1 c (novo) Odločba 2008/376/ES Člen 8 – uvodni del (-1c)  V členu 8 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim: „Namen raziskav in tehnološkega razvoja (RTR) je izboljšati postopke proizvodnje jekla zaradi boljše kakovosti izdelkov in večje produktivnosti. Sestavni del izboljšav, za katere si je treba prizadevati, je zmanjšanje emisij, porabe energije in vplivov na okolje ter učinkovitejša raba surovin in ohranjanje virov. Raziskovalni projekti se nanašajo na enega ali več naslednjih področij:“ „Namen raziskav in tehnološkega razvoja (RTR) je izboljšati postopke proizvodnje jekla zaradi boljše kakovosti izdelkov in večje produktivnosti. Sestavni del izboljšav, za katere si je treba prizadevati, je zmanjšanje emisij, porabe energije in vplivov na okolje ter učinkovitejša raba surovin in ohranjanje virov. Raziskovalni projekti se nanašajo na prodorne tehnologije na enem ali več naslednjih področij:“ Sprememba 6 Predlog sklepa Člen 1 – točka 1 Odločba 2008/376/ES Člen 21 – točka i a (novo) (ia)   ocenjevanja zaključenih projektov premogovništva in jeklarstva na zadevnih območjih; Sprememba 7 Predlog sklepa Člen 1 – točka 2 Odločba 2008/376/ES Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 1 Vsaka svetovalna skupina je sestavljena v skladu s preglednicami iz Priloge. Člani svetovalnih skupin so posamezniki, ki jih imenuje generalni direktor Generalnega direktorata za raziskave in inovacije za zastopanje skupnega interesa zainteresiranih strani. Člani ne predstavljajo posameznih zainteresiranih strani, temveč izražajo skupno mnenje različnih organizacij zainteresiranih strani. Vsaka svetovalna skupina je sestavljena v skladu s preglednicami iz Priloge. Člani svetovalnih skupin so posamezniki, ki jih imenuje generalni direktor generalnega direktorata Komisije za raziskave in inovacije za zastopanje skupnega interesa deležnikov. Člani so neodvisni in ne predstavljajo posameznih deležnikov, temveč izražajo skupno mnenje različnih organizacij deležnikov. Sprememba 8 Predlog sklepa Člen 1 – točka 2 Odločba 2008/376/ES Člen 22 – odstavek 2 – pododstavek 2 Člani so dejavni na zadevnem področju in se zavedajo prednostnih nalog industrije. Člani so dejavni na zadevnem področju in se zavedajo prednostnih nalog industrije in sektorja. Sprememba 9 Predlog sklepa Člen 1 – točka 3 Odločba 2008/376/ES Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 2 Člane tehničnih skupin osebno imenuje generalni direktor Generalnega direktorata za raziskave in inovacije. Člane tehničnih skupin osebno imenuje generalni direktor generalnega direktorata Komisije za raziskave in inovacije. Sprememba 15 Predlog sklepa Člen 1 – točka 3 Odločba 2008/376/ES Člen 24 – odstavek 3 a (novo) 3a.   Komisijo se poziva, naj v skladu s priporočilom evropskega varuha človekovih pravic zagotovi čim večjo preglednost, med drugim z objavo dnevnega reda, referenčnih dokumentov, zapisnikov o glasovanju in podrobnih zapisnikov, vključno z odklonilnimi ločenimi mnenji. Sprememba 10 Predlog sklepa Člen 1 – točka 9 Odločba 2008/376/ES Člen 39 Za imenovanje neodvisnih in visoko usposobljenih strokovnjakov iz člena 18, člena 28(2) in člena 38 se določbe iz člena 40 Uredbe (EU) št. 1290/2013 (*) uporabljajo po analogiji. Za imenovanje neodvisnih in visoko usposobljenih strokovnjakov iz člena 18, člena 28(2) in člena 38 se po analogiji uporabljajo določbe iz člena 40 Uredbe (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*), hkrati pa se za vse skupine strokovnjakov uporabljata tudi sklep Komisije z dne 30. maja 2016 o vzpostavitvi horizontalnih pravil za ustanovitev in delovanje strokovnih skupin Komisije in resolucija Evropskega parlamenta o nadzoru registra in sestave strokovnih skupin Komisije. ______________ ___________________ (*) Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).“ (*) Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).“

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015 (2016/2219(INI))

P8_TA(2016)0502 A8-0355/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov, ki velja od 24. oktobra 1945,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pogodb in instrumentov Organizacije združenih narodov (OZN) o človekovih pravicah, zlasti mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki sta bila sprejeta 16. decembra 1966 v New Yorku,

–  ob upoštevanju temeljnih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, vključno s konvencijo OZN o pravicah invalidov, katere pogodbenica je EU,

–  ob upoštevanju konvencije OZN z dne 18. decembra 1979 o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk(1),

–  ob upoštevanju konvencije OZN o otrokovih pravicah in resolucije Evropskega parlamenta z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici konvencije OZN o otrokovih pravicah(2),

–  ob upoštevanju mednarodne konvencije z dne 18. decembra 1990 o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin(3),

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o pravici do razvoja(4),

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev in končnega dokumenta plenarnega zasedanja generalne skupščine na visoki ravni z dne 22. septembra 2014, znanega kot svetovna konferenca o domorodnih ljudstvih(5),

–  ob upoštevanju dunajske deklaracije in akcijskega programa, ki sta bila sprejeta 25. junija 1993(6),

–  ob upoštevanju pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje iz leta 1995(7) ter akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju iz leta 1994(8) in rezultatov konferenc o njunem pregledu,

–  ob upoštevanju pariških načel OZN o nacionalnih institucijah za človekove pravice(9),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki zadeva pravice starejših,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 8, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom „Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije“(10), ki ga je 28. junija 2016 objavila visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko;

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012(11),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 8. decembra 2009 o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava(12) in posodobljenih smernic Evropske unije o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava(13),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015(14),

–  ob upoštevanju smernic Evropske unije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja(15),

–  ob upoštevanju smernic za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev(16), ki jih je Svet sprejel 24. junija 2013,

–  ob upoštevanju smernic za medparlamentarne delegacije Evropskega parlamenta o spodbujanju človekovih pravic in demokracije pri njihovih obiskih zunaj Evropske unije,

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2015, ki ga je Svet sprejel 20. junija 2016(17),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020, ki ga je Svet sprejel 26. oktobra 2015(18),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2016 o enakopravnosti lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev(19) in seznama ukrepov Komisije za povečanje njihove enakopravnosti (2016–2019)(20),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. maja 2015 o enakosti spolov pri razvoju(21),

–  ob upoštevanju evropske agende o migracijah z dne 13. maja 2015 (COM(2015)0240) in sklepov Sveta o migraciji z dne 20. julija 2015(22), 14. septembra 2015(23) in 22. septembra 2015(24),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2015/260 z dne 17. februarja 2015 o podaljšanju mandata posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice(25),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. decembra 2014 o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic(26),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. maja 2012 z naslovom „Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe“(27),

–  ob upoštevanju revidiranih kazalnikov EU za celovit pristop k izvajanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti1a na ravni EU, ki jih je Svet sprejel 20. septembra 2016(28),

–  ob upoštevanju istanbulske konvencije Sveta Evrope z dne 11. maja 2011 o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima(29),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/168/SZVP z dne 21. marca 2011 o Mednarodnem kazenskem sodišču in razveljavitvi Skupnega stališča 2003/444/SZVP(30),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice/podpredsednice Komisije o pregledu evropske sosedske politike (JOIN(2015)0050),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta iz Vallette z dne 11. in 12. novembra 2015(31),

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN z dne 13. oktobra 2015 o ženskah, miru in varnosti(32),

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN z dne 19. junija 2008 o spolnem nasilju kot vojnem zločinu(33),

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN z dne 31. oktobra 2000 o ženskah, miru in varnosti(34),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 18. decembra 2014 o zaščiti migrantov(35),

–  ob upoštevanju svojih nujnih resolucij o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o skrbniškem skladu EU za Afriko: posledice za razvoj in humanitarno pomoč(36),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o boju proti trgovini z ljudmi v zunanjih odnosih EU(37),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o napadih na bolnišnice in šole kot kršitvah mednarodnega humanitarnega prava(38),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(39),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS(40),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2015 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2014 in politiki Evropske unije na tem področju(41),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o migraciji in beguncih v Evropi(42),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o prenovi akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju(43),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o smrtni kazni(44),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o človekovih pravicah in tehnologiji: učinek sistemov za odkrivanje vdorov in sistemov nadzora na človekove pravice v tretjih državah(45),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o letnem poročilu visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu(46),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2015 o prednostnih nalogah EU za Svet OZN za človekove pravice v letu 2015(47),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi islamske države, vključno s preganjanjem manjšin(48),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal(49),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o kastnem razlikovanju(50) in poročila posebnega poročevalca OZN za vprašanja manjšin o manjšinah in kastnem razlikovanju z dne 28. januarja 2016(51),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o svobodi tiska in medijev po svetu(52),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU(53),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 o podpori EU Mednarodnemu kazenskemu sodišču: soočanje z izzivi in reševanje težav(54),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o zunanjih politikah EU v prid demokratizaciji(55),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o ukrepih EU za zaščito zagovornikov človekovih pravic(56),

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, na podlagi katerih se izvaja okvir OZN za varovanje, spoštovanje in pomoč, ki ga je Svet za človekove pravice odobril v svoji resoluciji 17/4 z dne 6. julija 2011(57),

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske ustanove za demokracijo za leto 2015(58),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0355/2016),

A.  ker člen 21 PEU Evropsko unijo zavezuje skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) v skladu z načeli, na katerih temelji in ki jih želi s svojim delovanjem spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in neločljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, načeli enakosti in solidarnosti ter spoštovanje načel ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava;

B.  ker člen 207 PDEU določa, da trgovinska politika EU temelji na načelih in ciljih zunanjega delovanja Evropske unije;

C.  ker člen 3 PEU določa, da Evropska unija „[v] odnosih s preostalim svetom [...] podpira in spodbuja svoje vrednote in interese ter prispeva k zaščiti svojih državljanov. Prispeva k miru, varnosti, trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, prosti in pravični trgovini, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok, kakor tudi k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, zlasti k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov“;

D.  ker so spoštovanje, spodbujanje in varstvo nedeljivosti in univerzalnosti človekovih pravic temelji zunanje in varnostne politike EU, kot določa klavzula o človekovih pravicah v vseh sporazumih EU s tretjimi državami;

E.  ker so spoštovanje človekovih pravic, mir, varnost in razvoj tesno povezani in se medsebojno krepijo;

F.  ker bi bilo treba politiko podpiranja človekovih pravic in demokracije vključiti tudi v vse druge politike EU z zunanjo razsežnostjo, na primer v razvojno, migracijsko, varnostno, protiteroristično, širitveno in trgovinsko politiko, zlasti z izvajanjem pogojevanja s človekovimi pravicami;

G.  ker je notranja in zunanja usklajenost na področju človekovih pravic ključna za verodostojnost politike človekovih pravic EU v tujini ter ker je večja usklajenost notranje in zunanje politike EU in tudi med zunanjimi politikami EU nujna za uspešno in učinkovito politiko EU na področju človekovih pravic in demokratizacije; ker bi večja skladnost morala EU omogočiti hitrejše in učinkovitejše odzivanje že v zgodnjih fazah kršenja človekovih pravic; ker je težava v zvezi z usklajenostjo posebno izrazita pri sedanji migracijski politiki;

H.  ker so vrednote svobode, spoštovanja človekovih pravic in načela rednih in poštenih volitev bistveni elementi demokracije; ker za demokratično ureditev ne zadostujejo samo pravične in svobodne volitve, temveč so potrebni tudi pregledno in odgovorno upravljanje, spoštovanje pravne države, svoboda govora, spoštovanje človekovih pravic, neodvisno sodstvo ter spoštovanje mednarodnega prava in mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah;

I.  ker je spoštovanje človekovih pravic ogroženo po vsem svetu in ker univerzalnost človekovih pravic resno spodkopavajo številni avtoritarni režimi; ker so po vsem svetu številni poskusi zmanjšanja prostora civilne družbe, tudi na večstranskih forumih; ker ima kršenje človekovih pravic negativne posledice za posameznike, njihove sorodnike in celotno družbo;

J.  ker je bila EU ključni akter pri sprejetju agende za trajnostni razvoj do leta 2030, katere cilj je uresničitev človekovih pravic za vse;

K.  ker je Svet 20. julija 2015 sprejel nov akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, da bi se EU lahko spoprijela z izzivi z bolj usmerjeno, sistematično in usklajeno uporabo instrumentov na področju človekovih pravic; ker bi bilo treba ta akcijski načrt izvajati v skladu z akcijskim načrtom za enakost spolov za obdobje 2016–2020;

L.  ker je podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko izjavila, da bodo človekove pravice ena njenih glavnih prednostnih nalog in da jih namerava uporabiti kot vodilo pri vseh svojih odnosih s tretjimi državami; ker je poleg tega ponovila zavezanost EU k spodbujanju človekovih pravic na vseh področjih zunanjih odnosov, in sicer brez izjeme;

M.  ker je zavezanost EU učinkoviti večstranskosti, v središču katere je OZN, sestavni del zunanje politike Unije, ki izhaja iz prepričanja, da je večstranski sistem, ki temelji na univerzalnih pravilih in vrednotah, najboljši način za spoprijemanje s svetovnimi krizami, izzivi in grožnjami; ker je dialog s tretjimi državami v vseh dvostranskih in večstranskih forumih eno od najučinkovitejših orodij za obravnavanje vprašanj s področja človekovih pravic v tretjih državah;

N.  ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki, s katerimi se obravnavajo bodisi razmere v posameznih državah bodisi posamezne teme, prispevajo k mednarodnim prizadevanjem za spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države;

O.  ker je tesno sodelovanje s civilno družbo in zagovorniki človekovih pravic v tretjih državah po mnenju EU ena od njenih glavnih prednostnih nalog pri spodbujanju človekovih pravic in spopadanju s kršitvami človekovih pravic;

P.  ker je Parlament v resoluciji z dne 22. oktobra 2013 o lokalnih organih in civilni družbi: angažiranost Evrope za trajnostni razvoj(59) izrazil zaskrbljenost zaradi zatiranja organizacij civilne družbe, poudaril, da je treba osnovati sistem spremljanja za ocenjevanje napredka na področju politik in regulativnih določb ter pozval, da se ustvari okolje, ki bo omogočalo sodelovanje organizacij civilne družbe; ker so številne države nedavno sprejele strogo zakonodajo na področju nevladnih organizacij, v skladu s katero so tuje organizacije, ki domnevno ogrožajo njihovo ustavno ureditev, obrambo ali varnost, nezaželene, in ker je bilo samo leta 2015 po svetu ubitih 185 aktivistov za človekove pravice na področju okolja, od tega 66 % iz držav Latinske Amerike;

Q.  ker je vse več držav, zlasti v Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Afriki, uporabilo prepoved potovanja, da so zagovornikom človekovih pravic preprečile spremljanje mednarodnih dogodkov;

R.  ker člena 18 in 19 splošne deklaracije o človekovih pravicah priznavata, da imajo vsi pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi ter svobode mišljenja in izražanja, vključno s pravico, da nihče ne sme biti žrtev nadlegovanja zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje; ker se je število primerov pregona oseb, ki so le miroljubno uveljavljale svojo pravico do svobode mišljenja, bogoslužja in izražanja, zelo povečalo;

S.  ker člen 20 splošne deklaracije o človekovih pravicah določa, da imajo vsi pravico do mirnega zbiranja in združevanja; ker resolucija Sveta OZN za človekove pravice št. 21/16 države opozarja na njihovo obveznost, da spoštujejo in v celoti varujejo pravice posameznikov do mirnega zbiranja in svobodnega združevanja, tako v spletu in resničnem življenju, in ker je treba podpreti svobodo misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja, in sicer z medverskim in medkulturnim dialogom;

T.  ker vsi humanitarni ukrepi temeljijo na temeljnih pravilih mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic, ki jih določajo ženevske konvencije in dodatni protokoli; ker je treba zagotoviti popolnoma nevtralno in nepristransko varstvo civilistov in razseljenih oseb na konfliktnih območjih ter ker mora prevladati neodvisnost pomoči;

U.  ker je nezakonita zasedba ozemlja trajna kršitev mednarodnega prava, pri čemer je okupacijska sila v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom odgovorna za civilno prebivalstvo na zasedenem ozemlju;

V.  ker je težko ohraniti dokaze o vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu, zlasti v času doslej največjih tokov beguncev, ki bežijo pred nasiljem; ker je ohranjanje dokazov ključno za privedbo storilcev pred sodišče;

W.  ker so bila prizadevanja za zaprtje zapora v zalivu Guantanamo neuspešna, leta 2015 pa je bilo izpuščenih ali premeščenih samo 20 pripornikov;

X.  ker je po svetu vse več ljudi, ki bežijo pred vojno, oboroženimi spopadi ali drugimi ponižujočimi razmerami, ti begunski tokovi in različne oblike migracije pa so velik izziv tako za EU kot za ves svet, ki zahteva takojšnje, učinkovite in trajnostne rešitve v skladu z našimi skupnimi evropskimi vrednotami; ker humanitarna pomoč, ki jo zagotavlja Komisija, vodilna svetovna donatorka, pomaga beguncem in razseljenim osebam v več kot 30 državah;

Y.  ker so za boj proti tihotapljenju ljudi, trgovini z njimi in njihovemu izkoriščanju za delovno silo potrebni kratko-, srednje- in dolgoročni odzivi, vključno z ukrepi za razbitje kriminalnih mrež in privedbo storilcev kaznivih dejanj pred sodišče, za zbiranje in analizo podatkov, za zaščito žrtev in vračanje migrantov brez urejenega statusa, pa tudi sodelovanje s tretjimi državami in dolgoročne strategije, ki obravnavajo povpraševanje po žrtvah trgovine z ljudmi in tihotapljenja, ter temeljne vzroke za migracije, ki ljudi silijo v roke tihotapcev;

Z.  ker je pravičnost bistvena za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic ter so EU in njene države članice brezpogojne podpornice Mednarodnega kazenskega sodišča vse od njegove ustanovitve, pri čemer spodbujajo univerzalnost njegovega rimskega statuta in zagovarjajo njegovo integriteto, da bi prispevale k njegovi neodvisnosti;

AA.  ker je bil dosežen velik napredek pri odpravi smrtne kazni in ker so jo številne države opustile, druge pa so za ta namen sprejele zakonodajne ukrepe; ker se je leta 2015 izjemno povečalo skupno število usmrtitev, od katerih jih je bilo 90 % izvršenih v samo treh državah, in sicer v Iranu, Pakistanu in Savdski Arabiji; ker je Belorusija edina država v Evropi, ki še smrtne kazni še ni odpravila;

AB.  ker je enakost spolov ena od temeljnih evropskih vrednot in vključena v pravni in politični okvir EU, je pa tudi v središču programa OZN do leta 2030; ker sta se nasilje in diskriminacija proti ženskam in dekletom v zadnjih letih izjemno povečala, zlasti na vojnih območjih in v avtoritarnih režimih;

AC.  ker po ocenah Unicefa 250 milijonov otrok živi v državah, ki so jih prizadeli konflikti, skoraj 50 milijonov otrok je bilo prisilno razseljenih zaradi nasilja, vojne, grozodejstev, terorizma in vstaj ali preseljenih čez mejo, številni pa še naprej trpijo zaradi vseh oblik diskriminacije, nasilja, izkoriščanja, zlorabe, prisilnega dela, revščine in nedohranjenosti;

AD.  ker je po podatkih Unicefa eden od 200 otrok na svetu begunec, ker je skoraj ena tretjina otrok, ki živijo zunaj svoje države rojstva, beguncev in ker se je število begunskih otrok med letoma 2005 in 2015 podvojilo;

AE.  ker člen 25 splošne deklaracije o človekovih pravicah priznava, da ima vsaka oseba pravico do „življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo“, v okviru katere sta materinstvo in otroštvo upravičena do posebne oskrbe in pomoči, ki vključuje zdravniško oskrbo; ker bi bilo treba vsem otrokom omogočiti izobraževanje, ustrezno prehrano in zdravstveno varstvo; ker resolucija Sveta OZN za človekove pravice št. 26/28(36) poziva, naj se na naslednjem zasedanju socialnega foruma Sveta OZN za človekove pravice v ospredje postavi dostopnost zdravil v okviru pravice vsakogar, da uživa najvišji dosegljiv standard telesnega in duševnega zdravja; ker je v ustanovni listini Svetovne zdravstvene organizacije zapisano, da je uživanje najvišjega dosegljivega standarda zdravja ena od temeljnih pravic vsakega človeka ne glede na raso, vero, politično prepričanje, ekonomski ali socialni položaj;

AF.  ker morajo oblasti v skladu s konvencijo OZN o otrokovih pravicah spoštovati pravice otroka, ki je ločen od enega ali obeh staršev;

AG.  ker se na številnih območjih po svetu še vedno izvaja nasilje nad manjšinami, med drugim lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, in ker je razširjena diskriminacija pri zdravstvenem varstvu ter v izobraževanju, zaposlovanju in drugih sektorjih;

AH.  ker se v poročilih še vedno navajajo kršitve državljanskih in političnih, ekonomskih, delavskih, socialnih in kulturnih pravic kot tudi okoljska škoda zaradi zlorab nekaterih akterjev v zasebnem sektorju po vsem svetu; ker obstaja tesna povezava med korupcijo, davčnimi utajami, nezakonitimi tokovi kapitala in kršitvami človekovih pravic;

AI.  ker vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah veljajo za vse države in podjetja, bodisi nadnacionalna bodisi druga, ne glede na njihovo velikost, sektor, lokacijo, lastništvo in strukturo, vendar so učinkoviti mehanizmi nadzora in sankcij še vedno izziv za izvajanje teh načel na svetovni ravni; ker je treba ustrezno upoštevati posebne značilnosti malih in srednjih podjetij ter jih združiti s pristopom prožne družbene odgovornosti podjetij, prilagojene njihovemu potencialu;

AJ.  ker je Komisija oktobra 2015 objavila novo trgovinsko strategijo z naslovom „Trgovina za vse“, v kateri je opredelila svoj cilj, da bo trgovino uporabila kot orodje za krepitev človekovih pravic v tretjih državah;

AK.  ker je EU leta 2015 začela pripravljati zakonodajo za obravnavo trgovine z minerali, ki povzroča konflikte;

AL.  ker državnih in mednarodnih športnih dogodkov, kot so olimpijske igre in svetovni pokali v nogometu, ne bi smeli izrabljati v politične namene, temveč pri njihovi organizaciji v celoti spoštovati vse človekove pravice, kot so določene v olimpijski listini, njihov cilj pa bi moral biti harmoničen razvoj človeštva, da bi spodbujali miroljubno družbo, ki bi stremela k varstvu človekovih pravic in človekovega dostojanstva in v kateri ne bi bilo diskriminacije na podlagi narodnosti, rase, vere, političnega prepričanja, spola, spolne identitete, spolne usmerjenosti ali spolnih značilnosti ipd.;

AM.  ker na dostop do vode, naravnih virov in hrane, negativno vplivajo podnebne spremembe;

Osrednja vloga človekovih pravic v zunanjih politikah EU

1.  je resno zaskrbljen, ker sta spodbujanje in varstvo človekovih pravic in demokratičnih vrednot ogrožena po vsem svetu ter ker se univerzalnost človekovih pravic močno spodkopava v številnih delih sveta, tudi v avtoritarnih režimih in z delovanjem terorističnih skupin, kot je Daiš;

2.  je resno zaskrbljen zaradi številnih, vse pogostejših poskusov zmanjševanja prostora civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, vse večjega omejevanja svobode zbiranja in izražanja ter vse številnejših represivnih zakonov zoper civilno družbo, ki se po svetu – v državah, kot so Rusija, Turčija in Kitajska – sprejemajo pod pretvezo boja proti terorizmu (z uvedbo protiterorističnih zakonov, izrednih razmer in varnostnih ukrepov), saj imajo ti represivni zakoni velikokrat negativen vpliv na človekove pravice in se pogosto zlorabljajo; opozarja, da ta zakonodaja nikakor ne bi smela služiti za zmanjšanje prostora, v katerem lahko delujejo skupine civilne družbe; poziva k jasni obsodbi teh zlorab in kršitev;

3.  odločno poudarja, da je EU zavezana skupni zunanji in varnostni politiki ter vsem drugim politikam z zunanjo razsežnostjo, ki temeljijo na spodbujanju demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter spoštovanja načel ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnih človekovih pravic ter humanitarnega prava; ponovno poudarja, da so ta načela tudi neločljivo povezana z zunanjim delovanjem, ki presega skupno zunanjo in varnostno politiko, vključno z razvojnimi in humanitarnimi politikami;

4.  poziva vse institucije EU in države članice, naj uresničujejo svoje zaveze, da bodo spodbujale demokracijo in pravno državo, varovale in uveljavljale človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravico do razvoja z miroljubnimi sredstvi, ter naj človekovim pravicam namenijo osrednje mesto v odnosih EU z vsemi tretjimi državami, vključno s strateškimi partnerji, in na vseh ravneh;

5.  ponovno poziva države članice, naj bodo zgled drugim državam in enotno podprejo nedeljivost, soodvisnost, medsebojno povezanost in univerzalnost človekovih pravic, zlasti z ratifikacijo vseh mednarodnih instrumentov na področju človekovih pravic, ki jih je vzpostavila OZN;

6.  poudarja, da bi morala EU, če želi biti verodostojni akter na področju zunanjih odnosov, bolje uskladiti notranjo in zunanjo politiko na področju spoštovanja človekovih pravic in demokratičnih vrednot, pri čemer so ključne strategije na področju človekovih pravic za spodbujanje in zaščito pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, ter si prizadevati za sistematično dosledno in usklajeno izvajanje politike na področju človekovih pravic EU;

7.  opozarja na svojo dolgoročno zavezo spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot, ki jo med drugim odražajo vsakoletna podelitev nagrade Saharova za svobodo misli, delo Pododbora za človekove pravice, podporo demokraciji in opazovanje volitev, Evropska ustanova za demokracijo, vsakomesečne razprave na plenarnih zasedanjih, resolucije o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države ter številne parlamentarne delegacije;

8.  je globoko zaskrbljen, ker je danes vse več zagovornikov človekovih pravic tarča napadov; poziva EU in zlasti podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj sistematično in odločno obsojata umore zagovornikov človekovih pravic in vse poskuse nasilja, preganjanja, groženj, nadlegovanja, izginotja, aretacije in samovoljnega pripora zoper njih, obsodita pa naj tudi tiste, ki ta grozodejstva izvajajo ali dopuščajo, prav tako pa naj okrepita javno diplomacijo, s katero bosta javno in jasno podprli zagovornike človekovih pravic, tudi pri njihovem pričanju v večstranskih forumih; poziva EU, naj pripravi smernice za to politiko, saj bo tako poskrbela za doslednost svojih trenutnih prednostnih nalog, opredeljenih v različnih obstoječih smernicah EU; spodbuja delegacije EU in diplomatska predstavništva držav članic, naj še naprej dejavno podpirajo zagovornike človekovih pravic, zlasti s sistematičnim spremljanjem sojenj, obiskovanjem zagovornikov človekovih pravic v zaporu in izjavami o posameznih primerih, kadar je to primerno; poziva k vzpostavitvi sistema za učinkovito spremljanje prostora civilne družbe z jasnimi referenčnimi merili in kazalniki; ponovno opozarja na pomen evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) pri nudenju nujne neposredne finančne in materialne pomoči zagovornikom človekovih pravic, ki so ogroženi, in sklada za nujno pomoč, ki delegacijam EU omogoča dodeljevanje neposredne priložnostne pomoči zagovornikom človekovih pravic, katerih življenje je v neposredni nevarnosti;

9.  poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo ustanovitev nacionalnih institucij za človekove pravice v skladu s pariškimi načeli Združenih narodov, ki bodo imele dovolj pristojnosti, virov in strokovnega znanja za zagotavljanje varstva in spoštovanja človekovih pravic;

10.  opozarja, da je treba med Unijo in njenimi partnerji razviti medparlamentarne odnose v okviru odkritega dialoga, ki bo temeljil na medsebojnem razumevanju in zaupanju, z namenom učinkovitega spodbujanja človekovih pravic;

Strateški okvir EU za človekove pravice in demokracijo in novi akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo

11.  pozdravlja sprejetje drugega akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 in poziva EU in njene države članice, naj v celoti, dosledno, pregledno in pravočasno izvajajo ukrepe iz tega načrta ter povečajo podporo za demokracijo; poudarja, da je za usklajeno izvajanje akcijskega načrta potrebno soglasje in poglobljeno sodelovanje med EU in državami članicami, ki jih odločno poziva, naj ta načrt izvajajo in pregledujejo bolj samostojno; poudarja, da bi morale države članice poročati o izvajanju akcijskega načrta;

12.  poudarja, da mora EU za izpolnitev ambicioznih ciljev iz drugega akcijskega načrta zagotoviti dovolj sredstev in strokovnega znanja, tako v smislu namenskih človeških virov v delegacijah ter na Komisiji in v Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) kot v smislu razpoložljivih finančnih sredstev za projekte;

13.  meni, da je svobodna civilna družba eden od temeljev za varstvo in podpiranje človekovih pravic in demokratičnih vrednot, zato je zaskrbljen, da se njen javni prostor zmanjšuje in da so zagovorniki človekovih pravic in novinarji po vsem svetu vse bolj ogroženi; pozdravlja dejstvo, da je bila odprava groženj prostoru civilne družbe kot cilj vključena v akcijski načrt, in poziva EU, naj izvede načrtovane ukrepe; spodbuja vse strani, ki sodelujejo pri zunanjem delovanju EU, naj opredelijo in obravnavajo obstoječe vrzeli pri varstvu človekovih pravic in demokratičnih svoboščin ter okrepijo sodelovanje s civilno družbo, parlamenti, političnimi strankami in lokalnimi oblastmi ter regionalnimi in mednarodnimi organizacijami na terenu; opozarja, da akcijski načrt ne vključuje posebnega cilja za spodbujanje demokratičnih standardov v partnerskih državah; poziva Komisijo, naj oblikuje smernice EU za podporo demokraciji;

Letno poročilo EU

14.  pozdravlja prizadevanja, da se vsebinski del letnega poročila o človekovih pravicah in demokraciji izboljša in postane bolj jedrnat in sistematičen ter širše dostopen splošni javnosti; ponavlja svoje prepričanje, da bi bilo treba letno poročilo izboljšati z bolj objektivnim pristopom, v okviru katerega bi se v poročilu poleg dosežkov in dobre prakse izpostavili zelo specifični izzivi in omejitve v tretjih državah ter določila priporočila za popravne ukrepe, vsebovalo pa bi tudi informacije o ukrepih, ki jih je izvedla ESZD, da bi se soočila s temi izzivi; ponavlja svoje mnenje, da bi morala biti poročila o posameznih državah, ki so sestavni del letnega poročila, čim manj opisna in bi morala bolje predstaviti izvajanje državnih strategij na področju človekovih pravic in demokracije ter zagotoviti pregled učinka ukrepov EU na terenu;

15.  znova poziva k sistematičnemu in celovitemu poročanju o sprejetih ukrepih, doseženih rezultatih in političnih sklepih, ki so bili oblikovani v odziv na resolucije Parlamenta o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države; vztraja, da se je treba hitro in ustrezno odzvati na kršitve človekovih pravic, tudi v zgodnjih fazah; v zvezi s tem pozdravlja nadaljnje ukrepe ESZD v okviru Pododbora za človekove pravice na osnovi resolucij o razpravah glede primerov kršenja človekovih pravic, demokracije in pravne države; Komisijo in ESZD znova poziva, naj izčrpno pisno odgovorita na resolucijo Parlamenta o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji, saj ima to pomembno vlogo pri sistematičnem in poglobljenem spremljanju vseh točk, ki jih je izpostavil Parlament, ter pri parlamentarnem nadzoru; ponavlja povabilo visoki predstavnici in podpredsednici, naj dvakrat letno sodeluje v razpravi s poslanci Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju, prvič ob predstavitvi letnega poročila EU in drugič v odziv na resolucijo Parlamenta;

Posebni predstavnik EU za človekove pravice

16.  opozarja na pomembnost vplivnejšega in prožnejšega mandata posebnega predstavnika EU za povečanje učinkovitosti, doslednosti in prepoznavnosti EU pri spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel po svetu; znova poziva, naj ta mandat postane stalen; poleg tega meni, da bi moral imeti posebni predstavnik EU pravico do javnega nastopanja, pooblastilo za dajanje pobud, večjo prepoznavnost v javnosti ter ustrezne vire in strokovno znanje;

17.  poudarja, kako pomembna sta sistematična podpora za civilno družbo ter pristno in temeljito posvetovanje z njo med pripravami na obiske posebnega predstavnika EU v partnerskih državah; v zvezi s tem pozdravlja tesno sodelovanje posebnega predstavnika EU z zagovorniki človekovih pravic in s civilno družbo, vključno z lokalnimi predstavniki, mladino in otroki, pa tudi z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, pred in med obiskom partnerskih držav ter po njem, ter poudarja pomen trajnega in še tesnejšega delovanja na tem področju, pa tudi potrebo po jasnih in preglednih mehanizmih za spremljanje; v celoti podpira osredotočenje posebnega predstavnika EU na spodbujanje in varstvo odprtega prostora za civilno družbo in zagovornike človekovih pravic kot ključno prednostno nalogo njegovega mandata; poziva posebnega predstavnika EU, naj po svojih obiskih redno poroča Parlamentu; obžaluje, da sta delo in vpliv posebnega predstavnika EU samo delno dostopna prek pregleda letnega poročila o človekovih pravicah, njegovih računov v družbenih medijih in razpoložljivih govorov; obžaluje tudi, da ni na voljo uradnih informacij o njegovih dejavnostih in načrtih niti poročil o napredku ali pregledov;

18.  spodbuja posebnega predstavnika EU, naj se še naprej sistematično zavzema za prednostne naloge EU na področju človekovih pravic in poglobi sodelovanje z vsemi pomembnimi regionalnimi in mednarodnimi organizacijami ter mehanizmi za človekove pravice; poziva Svet, naj v mandat prihodnjih posebnih predstavnikov EU za geografska območja kot splošno načelo sprejme vključitev sistematičnega sodelovanja s posebnim predstavnikom EU;

Strategije za posamezne države na področju človekovih pravic in demokracije ter vloga delegacij EU

19.  pozdravlja vključitev demokracije v strategije za posamezne države na področju človekovih pravic kot nujnega elementa za celovito analizo stanja človekovih pravic in demokracije v partnerskih državah;

20.  znova poudarja pomembnost upoštevanja strategij za posamezne države na področju človekovih pravic na vseh ravneh oblikovanja politik do tretjih držav, tudi v okviru priprav političnih dialogov na visoki ravni, dialogov o človekovih pravicah, strateških dokumentov držav in letnih akcijskih programov;

21.  ponavlja, da bi se morale strategije za posamezne države na področju človekovih pravic ujemati z ukrepi EU, ki se v vsaki državi izvajajo glede na specifične razmere, in bi morale zajemati izmerljive kazalnike razvoja ter možnost za njihovo prilagajanje, če je to potrebno; poudarja, da je treba te strategije redno ocenjevati; poziva k nadaljnjim izboljšavam sodelovanja, komunikacije in izmenjave informacij med delegacijami EU, veleposlaništvi držav članic in institucijami EU pri pripravi in izvajanju strategij za posamezne države na področju človekovih pravic; ponavlja svojo zahtevo, naj se poslancem Evropskega parlamenta omogočita dostop do strategij za posamezne države na področju človekovih pravic in prejemanje informacij o tem, kako EU izvaja te strategije, ter naj se strategije predstavijo v obliki, ki bo poslancem omogočala, da ustrezno opravijo svojo dolžnost pregleda;

22.  poudarja, da je treba izvajati skladno in prepoznavno politiko EU za civilno družbo in bolje razumeti uporabo javne diplomacije; spodbuja objavo strategij za posamezne države na področju človekovih pravic in časovnih načrtov ter vzpostavitev učinkovitih povratnih informacij, spremljanja primerov in izmenjave informacij;

23.  pozdravlja, da so vse delegacije EU imenovale kontaktne točke za človekove pravice in/ali enakost spolov, ter opozarja na svoje priporočilo visoki predstavnici in podpredsednici ter ESZD, naj oblikujeta jasne operativne smernice o vlogi kontaktnih točk za človekove pravice; vztraja, da bi moralo tudi diplomatsko osebje držav članic podpirati delo kontaktnih točk za človekove pravice; zahteva, da mora delo kontaktnih točk za človekove pravice potekati povsem neodvisno in brez političnega vmešavanja in nadlegovanja nacionalnih oblasti tretjih držav, predvsem pri stikih z aktivisti na področju človekovih pravic in civilno družbo; vztraja pri pomenu usposabljanja celotnega osebja delegacij EU v zvezi z vsebino smernic EU o človekovih pravicah;

24.  pozdravlja večji proračun in poenostavljene postopke EIDRH za obdobje 2014–2020 in poziva, naj se načrtovana dodelitev za vmesni pregled tega instrumenta ohrani za preostalo obdobje trenutnega večletnega finančnega okvira; ponovno opozarja, da se morajo različni instrumenti financiranja EU uskladiti in dopolnjevati med seboj in da je treba poskrbeti, da bo to izboljšanje veljalo za vse instrumente, ki so pomembni za človekove pravice;

25.  poziva k vsakoletnemu sprejetju letnih akcijskih programov evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice namesto nedavnega dvoletnega (2016–2017), da bi zagotovili čim večjo prožnost pri odzivu na spreminjajoče se razmere in optimalno dopolnjevanje z drugimi instrumenti za zunanje financiranje EU;

Dialogi in posveti o človekovih pravicah

26.  znova izraža podporo posebnim dialogom o človekovih pravicah in priznava, da so lahko uspešno in učinkovito orodje za dvostransko delovanje in sodelovanje, če nasprotnim strankam omogočajo sodelovanje pri konkretnih vprašanjih in pošiljanje pomembnih političnih sporočil, so usmerjeni v rezultate in predmet doslednega spremljanja ter niso namenjeni samo izmenjavi informacij o dobri praksi in izzivih; poziva EU, naj v vse dialoge o človekovih pravicah sistematično vključi razprave o stanju pravic žensk in otrok;

27.  priznava pomembnost sodelovanja v posebnih dialogih o človekovih pravicah tudi z državami, ki imajo na tem področju resne težave; vendar poudarja, da mora EU sprejeti jasne politične sklepe, če ti dialogi o človekovih pravicah nimajo pozitivnih rezultatov; svari pred zapostavljanjem razprav o človekovih pravicah v političnih dialogih na visoki ravni;

28.  vztraja, da se razprave o človekovih pravicah v političnih razpravah na visoki ravni nikoli ne bi smele podrediti drugim interesom; ponavlja svoj poziv ESZD, naj oblikuje mehanizem za pregled dialogov o človekovih pravicah, da se izboljšajo; meni, da bi morali v primeru trajnega neuspeha teh dialogov uporabiti alternativna orodja za podporo uveljavljanju človekovih pravic v zadevni državi;

29.  poziva ESZD, naj nadalje sistematično vodi pripravljalne dialoge s civilno družbo, da se njihovi izidi neposredno vključijo v dialoge o človekovih pravicah; poudarja, da je pomembno, da podpredsednica in visoka predstavnica ter ESZD v dialogih o človekovih pravicah opozarjata na posamezne primere zagovornikov človekovih pravic; poziva ESZD, naj sistematično spremlja zaveze, sprejete med dialogi o človekovih pravicah, in sistematizira poročevalska srečanja z organizacijami civilne družbe;

Smernice EU o človekovih pravicah

30.  pozdravlja smernice EU o človekovih pravicah kot dragoceno orodje zunanje politike EU na področju človekovih pravic, ki zagotavlja praktično usmeritev za delegacije EU in diplomatska predstavništva držav članic; ponovno poziva, naj se brez odlašanja sprejmejo nove smernice EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic;

31.  odločno poudarja pomembnost stalnega ocenjevanja izvajanja smernic z jasnimi referenčnimi merili; poziva Komisijo, naj izvede in objavi izčrpno oceno o izvajanju smernic v delegacijah EU in diplomatskih predstavništvih držav članic v vseh tretjih državah, da bi odkrila morebitne razlike in vrzeli pri izvajanju in jih odpravila; meni, da je treba za ustrezno izvajanje smernic zagotoviti sistematično in učinkovito usposabljanje uslužbencev ESZD in osebja delegacij EU;

Boj proti vsem oblikam diskriminacije

32.  najstrožje obsoja vse oblike diskriminacije, tudi na podlagi rase, barve kože, spola, spolne usmeritve, spolne identitete, jezika, kulture, vere ali prepričanja, socialnega porekla, kaste, rojstva, starosti, invalidnosti ali drugega statusa; ponovno poziva k okrepljeni politiki in diplomaciji EU, katere cilj bi bil odpraviti vse vrste diskriminacije in izkoristiti vsako priložnost za izražanje resne zaskrbljenosti zaradi teh vrst diskriminacije; poleg tega poziva EU, naj še naprej spodbuja ratifikacijo in popolno izvajanje vseh ustreznih konvencij OZN, kot je Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije ali Konvencija OZN o pravicah invalidov; pozdravlja delo ESZD v zvezi s priročnikom o nediskriminaciji;

Misije in operacije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP)

33.  opozarja na zavezo EU vključitvi človekovih pravic in vidikov spola v misije skupne varnostne in obrambne politike v skladu s prelomnima resolucijama Varnostnega sveta OZN št. 1325 in št. 1820 o ženskah, miru in varnosti in nedavno sprejeto resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 2242, v skladu s katero so ženske osrednji element vseh prizadevanj za obravnavanje globalnih izzivov; v zvezi s tem znova poziva EU in njene države članice, naj v procesu doseganja trajnostne sprave podpirajo sistematično sodelovanje žensk kot ključni element mirovnih procesov; v zvezi s tem poziva EU, naj na mednarodni ravni podpre priznavanje dodane vrednosti sodelovanja žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov, pa tudi pri operacijah za ohranjanje miru, humanitarni pomoči in obnovi po konfliktih;

34.  poudarja, da je SVOP instrument, ki ne zagotavlja zgolj evropske varnosti, temveč je tudi del instrumentov zunanje politike EU in ga je zato treba uporabljati za krepitev podpiranja človekovih pravic in demokracije v tretjih državah;

35.  poziva k nadaljnjemu evropskemu vojaškemu povezovanju, da bi se izboljšala pripravljenost in prožnost evropskih oboroženih sil za odzivanje na grožnje in primere hujših kršitev človekovih pravi, genocida ali etničnega čiščenja; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba koncept „odgovornosti za zaščito“ utrditi v mednarodnem pravu in da bi morala EU kot skupnost vrednot voditi pobude in pomembne ukrepe za zaščito civilistov, tudi ko te ogrožajo njihove lastne države;

36.  poudarja, da je tihotapljenje migrantov povezano s trgovino z ljudmi in pomeni resno kršitev človekovih pravic; opozarja, da so misije skupne varnostne in obrambne politike, kot so Pomorske sile Evropske unije – sredozemska operacija Sophia (EURONAVFOR MED), učinkovito sredstvo za boj proti tihotapljenju migrantov; poziva EU, naj še naprej izvaja in krepi tovrstne operacije;

37.  poziva Svet za zunanje zadeve ter podpredsednico in visoko predstavnico in podpredsednico, naj zahtevata, da vodje misij EU in ustrezni predstavniki EU (vodje civilnih operacij EU, poveljniki vojaških operacij EU in posebni predstavniki EU) poročajo o primerih hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in spodbujajo kodeks ravnanja glede ukrepov Varnostnega sveta za preprečevanje genocida, hudodelstev zoper človečnost ali vojnih hudodelstev, s katerim bi se države članice OZN zavezale k podpori ukrepov Varnostnega sveta, ki bi bili namenjeni preprečevanju ali končanju takih hudodelstev; poziva k vključevanju politik za varstvo otrok v vse civilne in vojaške operacije EU, v katerih prihaja do stikov z otroki;

38.  zahteva, naj EU okrepi sodelovanje z OZN pri oblikovanju skupne strateške vizije o varnosti na podlagi nove globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko ter revizije mirovnih operacij OZN in njenega načina graditve miru; vztraja, da je potrebno sodelovanje z OZN pri krepitvi vloge in zmogljivosti regionalnih in podregionalnih organizacij pri ohranjanju miru, preprečevanju konfliktov, civilnem in vojaškem kriznem upravljanju in reševanju konfliktov ter da je treba še dodelati postopke za uporabo skupne varnostne in obrambne politike za podporo operacij OZN, vključno z napotitvijo bojnih skupin EU ali gradnjo zmogljivosti in pobudami za reformo varnostnega sektorja, pri tem pa človekove pravice in spol vključiti v delo misij in operacij;

Vsestransko sodelovanje na področju človekovih pravic

39.  odločno poudarja, da so človekove pravice, opredeljene v konvencijah OZN, univerzalne, nedeljive ter medsebojno odvisne in povezane, kot to opredeljujeta dunajska deklaracija iz leta 1993 in akcijski program, ter da je treba doseči spoštovanje teh pravic; opozarja, da je Unija zavezana spodbujati in razvijati mednarodno pravo v okviru OZN; poudarja, da je pomembno, da države članice ratificirajo vse mednarodne instrumente na področju človekovih pravic, ki jih je vzpostavila OZN, vključno z instrumenti, določenimi v Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, in zlasti opcijskim protokolom, v katerem so določeni mehanizmi za pritožbe in izvajanje preiskav, v skladu s členom 21 PEU;

40.  poudarja, da mora EU stopiti na čelo prizadevanj za reforme OZN, da bi se okrepila učinek in moč multilateralnega sistema, ki temelji na pravilih, in da bi se zagotovila učinkovitejše varstvo človekovih pravic in napredek mednarodnega prava; znova poudarja tudi, da je pomembno, da EU dejavno in dosledno sodeluje v mehanizmih OZN za človekove pravice, zlasti s Tretjim odborom, Generalno skupščino OZN in Svetom za človekove pravice, da bi izboljšala svojo verodostojnost; podpira prizadevanja ESZD, delegacij EU v New Yorku in Ženevi ter držav članic za večjo usklajenost EU pri problematiki človekovih pravic na ravni OZN; spodbuja EU, naj okrepi prakso medregijskih pobud, sprejema in predlaga resolucije ter natančneje spremlja postopek splošnega rednega pregleda OZN; obsoja dejstvo, da sedeže v Svetu ZN za človekove pravice pogosto zasedajo države z dokazano zgodovino hudih kršitev človekovih pravic, zato poziva države članice EU, naj objavljajo svoje glasove; v zvezi s tem poziva EU in njene države članice, naj v svojih vzorcih glasovanja odražajo enak pomen pravic ter svoj glas za resolucije Sveta ZN za človekove pravice oblikujejo na podlagi vsebine teh besedil, ne pa njihovih predlagateljev; poudarja, kako pomembna in potrebna sta stalno zastopništvo EU v vseh večstranskih forumih ter večja prepoznavnost EU;

41.  poziva EU, naj posebno pozornost nameni spornim ozemljem v svojem vzhodnem sosedstvu, na katerih živi približno pet milijonov ljudi brez pravega varstva človekovih pravic in dostopa do pravnega varstva; poziva EU, naj to vprašanje postavi v ospredje dnevnega reda za iskanje rešitev v dvostranskih stikih z zadevnimi državami in naj uporabi vse svoje instrumente v podporo konkretnim rešitvam za napredek človekovih pravic v teh entitetah in delovanju zagovornikov človekovih pravic v teh državah;

Spodbujanje odprtega prostora za civilno družbo in podpiranje zagovornikov človekovih pravic

42.  odločno obsoja vsako napadanje, zastraševanje, prijetje, ubijanje, nadlegovanje ali zatiranje tožilcev, sodnikov, pravnikov, akademikov, novinarjev in pripadnikov vseh drugih poklicev, katerih neodvisnost in poklicna svoboda sta bistveni za razvoj demokratične družbe;

43.  obžaluje vse večje število napadov na okoljske aktiviste in zagovornike človekovih pravic po vsem svetu; odločno obsoja nekaznovanje njihovih morilcev in poziva ESZD, naj podpre zahteve, da bi bili odgovorni za ta dejanja privedeni pred sodišče;

44.  odločno obsoja, da so številne države po vsem svetu pred kratkim sprejele strogo zakonodajo v zvezi z nevladnimi organizacijami, ki slabi delovanje civilne družbe in vodi v samovoljno uporabo s kaznovanji, vključno z zaporno kaznijo, zamrznitvijo sredstev in prepovedmi dostopa za člane osebja nevladnih organizacij, zlasti tistih, ki prejemajo tuja javna sredstva;

45.  odločno obsoja, da oblasti izdajajo prepovedi potovanja kot orodje za zastraševanje in utišanje neodvisnih zagovornikov človekovih pravic in aktivistov, pa tudi pravnikov in novinarjev, ter poudarja, da so taki ukrepi pogosto sprejeti samovoljno in brez pravne osnove;

46.  izpostavlja vlogo delegacij EU pri potrjevanju in spodbujanju ključne vloge, ki jo ima civilna družba v demokraciji, ter ustvarjanju plodnega okolja za civilno družbo, za katero sta pri sodelovanju z organizacijami civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic potrebni kar največja preglednost in vključenost; zato obžaluje, da deset let po sprejetju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic kontaktne informacije kontaktnih točk za človekove pravice/uradnikov za zvezo za zagovornike človekovih pravic še zmeraj niso navedene na vseh spletiščih delegacij EU;

47.  poziva visoko predstavnico in podpredsednico ter zunanje ministre EU, naj na agendo Sveta za zunanje zadeve redno uvrščajo razpravo o prizadevanjih EU za izpustitev zagovornikov človekovih pravic, človekoljubnih delavcev, novinarjev, političnih aktivistov in drugih ter naj se organizira javni letni Svet za zunanje zadeve, katerega agenda bo vključevala zmanjševanje prostora za civilno družbo in nalaganje zapornih kazni zagovornikom človekovih pravic, ter naj z ustreznimi nasprotnimi strankami ob vseh priložnostih obravnavajo te primere, vključno s primeri iz resolucij Parlamenta glede razprav o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države;

48.  poziva mednarodno skupnost, naj proti političnim voditeljem, ki strukturno zlorabljajo policijsko in vojaško silo za utišanje protestov proti njihovemu vodenju (ali podaljšanju njihovega vodenja), sproži postopke na sodišču;

Migranti, begunci, prosilci za azil in notranje razseljene osebe

49.  izraža solidarnost z begunci in migranti, ki kot žrtve konfliktov, propada struktur upravljanja in mrež, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi, v velikem številu doživljajo hude kršitve človekovih pravic; obsoja izredno veliko število smrtnih žrtev na morju v Sredozemlju; je zelo zaskrbljen zaradi vse številnejših kršitev človekovih pravic beguncev, migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil na poti v Evropo; poudarja, da so begunke in otroci begunci, prosilci za azil in migranti brez dokumentov še posebej ranljivi na migracijskih poteh in znotraj same EU; poziva k nujnim ukrepom, s katerimi bi izboljšali skladnost migracijskih politik, in poudarja, da je za iskanje trajnostnih, dolgoročnih in skladnih rešitev potreben celovit pristop, temelječ na mednarodnih standardih in načelih s področja človekovih pravic, obenem pa obravnavanje temeljnih vzrokov begunske krize; poudarja, da je za zaščito migrantov in beguncev potrebna solidarnost v skladu s politikami EU, temelječimi na človekovih pravicah; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je razlikovati med begunci in migranti;

50.  poudarja dejstvo, da so konflikti, vojne, propadanje struktur upravljanja in nespoštovanje človekovih pravic in demokracije osrednji vzroki za migracije in razseljevanje; poudarja, da bi morale države gostiteljice zagotoviti popoln dostop do brezplačnega kakovostnega javnega izobraževanja, zdravstvenih storitev, tudi tistih, povezanih s spolnim in reproduktivnim zdravjem ter pravicami na tem področju, pa tudi dostop do trga dela ter bivališč, ki ustrezajo potrebam beguncev; poudarja, da je pripravljenost migrantov in beguncev za vključevanje, zraven ustreznih politik socialne pomoči, bistvenega pomena za vključevanje; poziva EU naj poveča prizadevanja v podporo Libanonu in Jordaniji, kamor se je zateklo izjemno veliko število beguncev, ki se pogosto soočajo s številnimi grožnjami;

51.  poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje z državami izvora in tranzitnimi državami, da bi olajšali strukturirano upravljanje migracijskih tokov in poenostavili ukrepe za spopadanje s temeljnimi vzroki migracije; poudarja, da se je treba boriti proti skupinam, ki so dejavne na področju nezakonitega tihotapljenja migrantov; opozarja, kako pomembno je, da EU spodbudi te države, da pristopijo k Protokolu iz Palerma proti nezakonitemu tihotapljenju migrantov; opozarja na zaveze, sprejete na vrhu v Valletti;

52.  poudarja, da je nujno treba razviti in uvesti celovit, dosleden in dobro usklajen skupni evropski azilni sistem, za katerega bi države članice prevzele skupno odgovornost;

53.  poziva EU in države članice, naj vzpostavijo popolno preglednost, kar zadeva sredstva, namenjena tretjim državam za sodelovanje na področju migracij, in naj sporočijo, kakšna jamstva so bila sprejeta, da takšno sodelovanje ne bi neposredno ali posredno koristilo varnostnim, policijskim in pravosodnim sistemom, vpletenim v kršenje človekovih pravic;

54.  je seznanjen z nedavnim predlogom Komisije o pripravi seznama EU varnih izvornih držav ter o spremembi direktive o azilnih postopkih;

55.  meni, da bo treba za večjo učinkovitost ponovnega sprejema in za zagotovitev usklajenosti vračanja na evropski ravni sprejeti nove sporazume EU o ponovnem sprejemu, ki bi morali imeti prednost pred dvostranskimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami;

56.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bo direktiva o vračanju izvajala v skladu s postopki, standardi in temeljnimi človekovimi pravicami, ki bodo EU omogočili zagotavljanje humane in dostojne obravnave povratnikov v skladu z načelom nevračanja; poziva EU in njene države članice, naj posebno pozornost namenijo prošnjam za politični azil oseb, ki jim morda grozi politični pregon, da bi preprečili vračanje ljudi, ki jim lahko v državah izvora grozi kršenje človekovih pravic;

57.  znova poziva EU, naj zagotovi, da bodo vsi sporazumi o migracijah, sodelovanju in ponovnem sprejemu z državami, ki niso članice EU, skladni z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in beguncih ter mednarodnim pomorskim pravom, pa tudi z načeli in vrednotami EU; poziva države članice, naj spoštujejo mednarodno načelo nevračanja v skladu z mednarodnim pravom; poziva, naj se vključijo nadzorni mehanizmi, s katerimi bi bilo mogoče oceniti vpliv sodelovanja na področju migracij z državami, ki niso članice EU, in ukrepov mejnega nadzora na človekove pravice; vztraja, da je treba človekove pravice vključiti v vse dejavnosti Frontexa in jih spremljati; poziva EU, naj dejavno sodeluje v razpravi o pojmu „podnebni begunec“, vključno z njegovo morebitno pravno opredelitvijo v mednarodnem pravu;

58.  prav tako zahteva, naj klavzula določa, da je mogoče prekiniti izvrševanje pogodb, dokler podpisnice ne zagotovijo zadostnih jamstev v zvezi s posameznimi pregledi prošenj za azil in, splošneje, ne začnejo spoštovati človekovih pravic migrantov, prosilcev za azil in beguncev;

59.  opozarja, da je treba v evropskih in mednarodnih vodah spoštovati načelo nevračanja, kot ga potrjujeta Evropsko sodišče za človekove pravice in obstoječa zakonodaja EU; opozarja na zavezo razvoju ustreznih zakonitih in varnih migracijskih poti ob hkratnemu izboljšanju varovanja zunanjih meja EU; poziva Unijo in najbolj razvite tretje države, naj podpišejo sporazume o partnerstvu s tretjimi državami in tako spodbudijo združitev družine in mobilnosti za ljudi z vsemi stopnjami usposobljenosti, vključno z manj kvalificiranimi;

60.  poziva države članice, naj spoštujejo in v celoti izvajajo sprejeti skupni azilni sveženj EU in skupno migracijsko zakonodajo, s čimer bi predvsem zaščitili ranljive prosilce za azil, kot so otroci, ženske, starejši in pripadniki skupine LGBTI, pred nasiljem in diskriminacijo med azilnim postopkom ter državam članicam zagotovili ustrezno usposabljanje, da bi bile zmožne primerno in preudarno voditi postopke; poziva države članice, naj sodelujejo pri programih za preselitev, ki omogočajo združitev družine in odobritev humanitarnih vizumov; poudarja pomen odpravljanja upravnih in političnih ovir za čimprejšnje izvajanje zavez glede premestitve; se zaveda, da je treba varno vrniti ljudi, za katere se po individualni obravnavi njihove prošnje za azil izkaže, da niso upravičeni do zaščite v Uniji;

61.  je zelo zaskrbljen zaradi čedalje večjega števila begunskih otrok, pa tudi zaradi položaja otrok brez spremstva ter pogrešanih ali ločenih otrok; poziva države članice, naj hitro ponovno združitev mladoletnikov brez spremstva z družinskimi člani uvrstijo povsem na vrh seznama prednostnih nalog; poudarja, kako pomembno je v okviru programov EU za obravnavo temeljnih vzrokov migracij otrokom zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva in izobraževanja; poziva države, naj prenehajo zadrževati otroke v priporu, prav tako pa naj pri vseh postopkih upoštevajo interese otrok ter jim zagotovijo zaščito v skladu z mednarodnim pravom; poudarja, kako pomembno je dodeliti ustrezna sredstva za zaščito begunskih in migrantskih otrok pred nasiljem, izkoriščanjem in zlorabami; poziva Komisijo, naj poskrbi, da mladoletniki brez spremstva ne bodo izginjali, prav tako pa naj pripravi strategijo, s katero bi v prihodnje preprečili izginotje mladoletnih migrantov brez spremstva na ozemlju EU ter poiskali pogrešane otroke;

62.  priznava, da so prosilci za azil iz vrst LGBTI na poti in ob prihodu v državo, v kateri nameravajo zaprositi za azil, pogosto izpostavljeni dodatnim nevarnostim, in sicer v obliki nadlegovanja, izključenosti, spolnega nasilja ali drugih vrst nasilja; opozarja, da je v številnih državah, ki za prosilce za azil veljajo kot varne, prisotna diskriminacija zoper osebe LGBTI ali celo kriminalizacija homoseksualnosti; poudarja, da ranljive skupine potrebujejo dodatna varovala, zato poziva države, naj zagotovijo, da bodo osebe LGBTI zaščitene v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom;

63.  poudarja, kako pomembne so naložbe v preventivne ukrepe, zlasti oblikovanje strategij integracije in socialnega vključevanja; poudarja, da je treba začeti izvajati posebne programe deradikalizacije in ponovne integracije, namenjene povratnikom;

64.  opozarja na težaven položaj, kar zadeva begunce v državah, ki mejijo na Sirijo, in šteje za pomembno, da EU stori vse, kar je v njeni moči, da pomaga zagotoviti beguncem v teh državah dostojne pogoje bivanja in še posebej dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja in možnosti zaposlitve;

65.  izpostavlja dramatičen položaj notranje razseljenih oseb, zlasti njihovo izredno veliko število v Iraku in Siriji, pa tudi čedalje večje število notranje razseljenih oseb v Ukrajini, ki je leta 2015 znašalo skupaj 1,4 milijona; poudarja, da morajo programi za begunce v regiji priznavati in vključiti tudi potencialno usodo notranje razseljenih oseb; poziva Komisijo, države članice in mednarodno skupnost, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi izboljšali položaj notranje razseljenih oseb in jim zagotovili dostop do bivališča, hrane, zdravstvene nege in izobraževanja;

66.  opozarja, da je bilo po podatkih svetovnega centra za spremljanje notranje razseljenosti samo v letu 2015 zaradi okoljskih nesreč razseljenih 19,3 milijonov ljudi; opozarja, da so te razselitve najbolj razširjene v južnih regijah; poudarja, da je 85 % teh oseb iz držav v razvoju in da se pretežno selijo znotraj svoje države in med regijami;

Trgovina z ljudmi

67.  poziva EU, naj boj proti trgovini z ljudmi postavi v ospredje svoje zunanje politike ter ukrepa tako v zvezi s povpraševanjem kot ponudbo v tej verigi, posebno pozornost posveti zaščiti žrtev ter izboljša komunikacijo in sodelovanje z ustreznimi akterji v boju proti tej trgovini; ponovno opozarja, da morajo vse države članice izvajati Direktivo 2011/36/EU in strategijo EU za odpravo trgovine z ljudmi;

68.  opozarja, da kriminalne mreže izkoriščajo čedalje večje migracijske pritiske, premalo varne migracijske poti ter ranljivost migrantov in beguncev, zlasti žensk, deklet in otrok, ki so lahko zato žrtve tihotapljenja, trgovine z ljudmi, suženjstva in spolnega izkoriščanja;

69.  poziva, naj bodo EU in države članice pozorne na identifikacijo beguncev in migrantov kot žrtev trgovine z ljudmi ali kot žrtev kršitev in zlorab, ki so del tihotapljenja; v zvezi s tem poziva k usposabljanju mejnih straž, da bi zagotovili natančno identifikacijo, ki je bistvenega pomena pri zagotavljanju zakonsko predpisanih pravic žrtvam;

70.  pozdravlja povečanje sredstev za operaciji Triton in Pozejdon; je seznanjen z začetkom operacije EUNAVFOR MED/Sophia zoper tihotapce in trgovce z ljudmi v Sredozemlju ter podpira okrepitev upravljanja zunanjih meja Unije;

71.  poziva EU in njene države članice, naj ratificirajo in izvajajo Mednarodno konvencijo o pravicah delavcev migrantov in članov njihovih družin;

Povezave med razvojem, demokracijo in človekovimi pravicami

72.  je globoko zaskrbljen zaradi povečanja skrajne revščine in neenakosti v nekaterih delih sveta, saj je zaradi tega ogroženo uveljavljanje človekovih pravic v celoti; meni, da sta spoštovanje človekovih pravic in pravica do razvoja sama po sebi povezana; poudarja, da so spoštovanje človekovih pravic, tudi ekonomskih in socialnih pravic, enakost spolov, dobro upravljanje, ohranjanje demokracije in pravne države ter mir in varnost osnovni pogoji za odpravo revščine in neenakosti;

73.  pozdravlja agendo za trajnostni razvoj do leta 2030; poudarja, da bi moral biti cilj razvojnega sodelovanja EU s tretjimi državami ustvarjanje mednarodnega okolja, ki spodbuja uveljavljanje socialnih in ekonomskih pravic, in poziva k izvajanju deklaracije OZN o pravici do razvoja iz leta 1986; opozarja, da je načelo usklajenosti politik za razvoj, kot je določeno v členu 208 PDEU, izjemno pomembno za doseganje spoštovanja človekovih pravic; poziva EU, naj zagotovi, da bo usklajenost politik za razvoj s pomočjo potrebnih smernic, ocen učinkov ter mehanizmov spremljanja in poročanja vključena v politike EU in držav članic; meni, da skladnost politik za razvoj, kakor je navedeno v členu 208 PDEU, in jasno opredeljeni okviri vseh instrumentov EU in mehanizmov za človekove pravice bistveno pripomorejo k uresničevanju agende do leta 2030, zagotavljajo vključevanje obrobnih in ranljivih skupin ter zagotavljajo pristop na podlagi človekovih pravic; vztraja, da je treba povečati skladnost in usklajevanje vseh zunanjih politik in instrumentov EU, hkrati pa izvajati pristop na podlagi človekovih pravic; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, pri tem pa upoštevajo svoja pooblastila, skladnost z zavezami na področju razvoja ter politike EU na tem področju; poziva Komisijo, naj oceni uporabo orodij pristopa na podlagi človekovih pravic v delegacijah ter Parlamentu posreduje povzetek te ocene;

74.  opozarja, da je treba v razvojno politiko EU uvesti na pravicah temelječ pristop, katerega cilj je vključiti načela človekovih pravic v operativne dejavnosti EU za razvoj, kar bi vključevalo teoretične in praktične ureditve za usklajevanje človekovih pravic in dejavnosti razvojnega sodelovanja; poziva, naj se orodja tega pristopa hitreje posredujejo partnerjem, vključno z lokalnimi organi, civilno družbo in zasebnim sektorjem, njihovo uporabo pa naj tesno spremlja Komisija;

75.  meni, da bi morale biti človekove pravice za vse horizontalna značilnost pri uresničevanju vseh ciljev agende 2030; poziva, naj se na državni in mednarodni ravni vzpostavi vključujoč in na pravicah temelječ okvir kazalnikov za cilje trajnostnega razvoja, ki bo upošteval človekove pravice, da se zagotovi dobra preglednost in odgovornost v zvezi s tem in da bodo sredstva, namenjena razvoju, dejansko dosegla ljudi, ki jih potrebujejo;

76.  ponovno potrjuje, da je treba ustrezno obravnavati svetovni izziv z revščino in podhranjenostjo povezanih ter zapostavljenih bolezni; poziva k ambiciozni dolgoročni politični strategiji in akcijskemu načrtu za svetovno zdravje, inovacije in dostop do zdravil, ki med drugim zajema naložbe v raziskave in razvoj, da bi ohranili pravico do življenjskega standarda, ki zagotavlja zdravje in dobro počutje vsem ljudem, brez diskriminacije na podlagi rase, vere, političnega prepričanja, ekonomskega ali družbenega položaja, spolne identitete ali spolne usmerjenosti;

77.  je zaskrbljen zaradi poskusov, da bi sredstva, namenjena ukrepom za boj proti revščini in spodbujanje razvoja, ki v praksi spodbujajo tudi politike za ohranjanje človekovih pravic, uporabili v namene, ki niso povezani z razvojem; poudarja, da bi morala biti razvojna pomoč namenjena izkoreninjenju revščine in ne zgolj prevzeti vloge instrumenta, katerega cilj je nadzor nad migracijami, ter opozarja, kako pomemben je cilj trajnostnega razvoja št. 16 o miru, pravičnosti in močnih institucijah za napredek na področju človekovih pravic in učinkovitega demokratičnega upravljanja; poudarja, da je treba, če želimo zagotoviti preglednost pomoči EU in odgovornost držav prejemnic, v vse razvojne programe dodati protikorupcijsko klavzulo, in da bi morali biti utrjevanje pravne države, dobrega upravljanja, institucionalnih zmogljivosti z uporabo proračunske podpore, demokratične udeležbe in predstavniškega odločanja, stabilnosti, socialne pravičnosti ter vključujoče in trajnostne rasti, ki bi omogočala pravično porazdelitev pridobljenega bogastva, osrednji cilji vseh zunanjih politik EU; svari pred populizmom, ekstremizmom in zlorabami položaja, ki opravičujejo kršitve človekovih pravic;

78.  opaža, da prihaja zaradi čedalje večjih humanitarnih potreb do stalne vrzeli v financiranju humanitarne pomoči in do pomanjkljivosti Svetovnega programa za hrano, posledica česar je zmanjševanje dobave hrane; poziva države članice OZN, Evropsko unijo in njene države članice, naj spoštujejo vsaj svoje finančne obveznosti; v zvezi s tem ugotavlja, da večina držav članic EU ni izpolnila zaveze, da se 0,7 % BDP nameni razvojni pomoči, vendar pozdravlja predanost EU v zvezi s humanitarno pomočjo in civilno zaščito, saj so EU in države članice največji donator;

79.  pozdravlja nov evropski načrt za zunanje naložbe in skrbniški sklad za Afriko, katerih cilj je obravnavati temeljne vzroke revščine, neenakosti in nezakonitih migracij z ustvarjanjem trajnostne rasti in delovnih mest, pa tudi spodbujati spoštovanje človekovih pravic ter zasebne naložbe v Afriki in sosedstvu EU; poziva, naj se v sosednjih državah EU začasno uporabi Evropski sklad za regionalni razvoj, da bi prispevali k njihovi stabilizaciji;

80.  je zadovoljen, da je bilo v letno poročilo EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2015 dodano poglavje o razvoju, in poziva, naj to postane stalna praksa tudi v poročilih za naslednja leta;

Trgovina, podjetništvo in človekove pravice

81.  poziva k hitremu, učinkovitemu in celovitemu izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; odločno poziva vse države članice OZN, tudi države članice EU, naj pripravijo in izvajajo nacionalne akcijske načrte; meni, da so trgovina in človekove pravice tesno povezane in da ima lahko poslovna skupnost pomembno vlogo pri spodbujanju človekovih pravic in demokracije;

82.  ponovno potrjuje, da so nujno potrebni stalni, učinkoviti in dosledni ukrepi na vseh ravneh, tudi na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, da bi lahko učinkovito obravnavali kršitve človekovih pravic in primere korupcije, ki jih zagrešijo mednarodne korporacije, ko se pojavijo, in zagotovili, da bodo te korporacije za kršitve tudi odgovarjale, med drugim z reševanjem pravnih težav, ki nastanejo zaradi ekstrateritorialne razsežnosti podjetij in njihovega ravnanja;

83.  poziva OZN, EU in njene države članice, naj z multinacionalkami in evropski podjetji razpravljajo o težavah, povezanih s prilaščanjem zemljišč in ravnanjem z zagovorniki zemljiških pravic, ki so pogosto žrtve povračilnih ukrepov, med drugim tudi groženj, nadlegovanja, samovoljnega prijetja, napadov in umorov;

84.  toplo pozdravlja priprave na zavezujočo pogodbo OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; obžaluje, da nekateri ta proces ovirajo, ter poziva EU in njene države članice, naj konstruktivno sodelujejo pri teh pogajanjih;

85.  opozarja na različni, vendar dopolnjujoči se vlogi držav in podjetij v zvezi z varstvom človekovih pravic; odločno ponavlja, da morajo države žrtvam kršitev človekovih pravic omogočiti dostop do učinkovitih pravnih sredstev; v zvezi s tem opozarja, da je spoštovanje človekovih pravic v tretjih državah, vključno z zagotavljanjem učinkovitih pravnih sredstev za vse žrtve teh zlorab, bistven element zunanjih odnosov EU s temi državami; je zadovoljen, da je imela EU vodilno vlogo pri pogajanjih o številnih pobudah za svetovno odgovornost, ki so povezane s spodbujanjem in spoštovanjem mednarodnih standardov, pa tudi pri njihovem izvajanju; pozdravlja sklepe Sveta o podjetništvu in človekovih pravicah, sprejete 20. junija 2016, in dejstvo, da v njih poziva, da se v nacionalne akcijske načrte o podjetništvu in človekovih pravicah vključi dostop do pravnih sredstev;

86.  ponavlja, da je treba pozornost nameniti posebnim lastnostim malih in srednjih podjetij, ki delujejo predvsem na lokalni in regionalni ravni v specifičnih sektorjih; zato meni, da je bistveno, da politike Unije na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb, vključno z nacionalnimi akcijskimi načrti na tem področju, ustrezno upoštevajo posebne potrebe malih in srednjih podjetij in da so skladne z načelom, po katerem je treba najprej razmišljati v majhnem merilu, ter da priznavajo neformalni in intuitivni pristop teh podjetij do družbene odgovornosti; znova zavrača vse ukrepe, ki utegnejo privesti do dodatnih upravnih ali finančnih bremen za mala in srednja podjetja, in podpira tiste ukrepe, ki bodo slednjim omogočali izvajanje skupnih dejavnosti;

87.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usklajeno politiko na področju podjetništva in človekovih pravic na vseh ravneh, zlasti v zvezi s trgovinsko politiko Unije; poziva Komisijo in države članice, naj redno poročajo o ukrepih, ki so jih sprejele za zagotavljanje učinkovitega varstva človekovih pravic pri poslovnih dejavnostih;

88.  znova odločno poziva k sistematičnemu vključevanju klavzul o človekovih pravicah v vse mednarodne sporazume med EU in tretjimi državami, ki so bili že ali še bodo sklenjeni, tudi v trgovinske in naložbene sporazume; ocenjuje, da so nujno potrebni predhodni mehanizmi nadzora, ki bi se uporabili že pred sklenitvijo okvirnega sporazuma in od katerih bi bila njegova sklenitev odvisna, saj bi bili njegova temeljna značilnost, potrebni pa so tudi naknadni mehanizmi nadzora, ki bi omogočali konkretno ukrepanje ob kršitvah teh klavzul, denimo primerne sankcije, kakor so v sporazumu navedene v členih o človekovih pravicah, vključno z (začasno) razveljavitvijo sporazuma;

89.  poziva k vzpostavitvi mehanizmov, s katerim bi zagotovili, da države in podjetja spoštujejo človekove pravice, in k vzpostavitvi mehanizmov za pritožbe oseb, katerih pravice kršijo trgovinski in investicijski sporazumi;

90.  je seznanjen z zakonodajnim predlogom Komisije z dne 28. septembra 2016, ki spreminja Uredbo (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza blaga in tehnologije (COM(2016)0616) z dvojno rabo in ki se nanaša na okrepitev tega nadzora, saj se nekatero blago in tehnologijo lahko zlorabi za povzročanje hujših kršitev človekovih pravic;

91.  pozdravlja sporazum o posodobitvi nadzora EU nad izvozom blaga, ki bi se lahko uporabilo za izvrševanje smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali ponižujoče ravnanje oziroma kaznovanje, in poziva k učinkovitemu in popolnemu izvajanju te pomembne zakonodaje; spodbuja EU in njene države članice, naj spodbujajo tretje države, da bi razmislile o sprejetju podobne zakonodaje, ter začnejo pobudo za spodbujanje mednarodnega okvira o orodju za mučenje in smrtno kazen; pozdravlja pobudo za uredbo o vzpostavitvi sistema potrebne skrbnosti v dobavni verigi za odgovoren uvoz mineralov z območij, prizadetih zaradi konfliktov; pozdravlja predlog Komisije za posodobitev zakonodaje EU o nadzoru nad izvozom blaga z dvojno rabo; poudarja, da je prednostna naloga Parlamenta, da spoštovanje človekovih pravic postane merilo za izdajo izvoznih dovoljenj, in poziva države članice, naj se končno dogovorijo o prehodu na sodobnejšo, prožnejšo in na človekovih pravicah temelječo izvozno politiko; poziva države članice, naj izvajajo strožji in bolj na človekovih pravicah temelječ nadzor nad izvozom orožja, zlasti ko gre za države, ki dokazano z nasiljem izvajajo notranjo represijo in kršijo človekove pravice;

92.  odobrava, da je Komisija sprejela novo trgovinsko strategijo z naslovom „Trgovina za vse“, da bi človekove pravice vključila v trgovinsko politiko in položaj EU kot trgovinske sile izkoristila za izboljšave na področju človekovih pravic v tretjih državah; poudarja, da bosta za to potrebna popolna usklajenost in dopolnjevanje trgovinskih in zunanjepolitičnih pobud, vključno s tesnim sodelovanjem med različnimi generalnimi direktorati, ESZD in organi držav članic; je seznanjen z načrti Komisije za okrepitev evropske gospodarske diplomacije in poudarja, da bi morala trgovinska politika prispevati tudi k trajnostni rasti v tretjih državah; poziva Komisijo, naj vse deležnike vključi v razpravo o regulativnem okviru in obveznostih podjetij v državah, kjer se bodo zasebne in javne naložbe najverjetneje povečale; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo projekti, ki jih podpira EIB, v skladu s politikami EU, ter priporoča izboljšave naknadnih kontrol pri ocenjevanju gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov teh projektov;

93.  pozdravlja novo uredbo o splošni shemi preferencialov (GSP), ki je začela veljati 1. januarja 2014, kot ključni instrument trgovinske politike EU za spodbujanje človekovih pravic in pravic delavcev, varstva okolja in dobrega upravljanja v ranljivih državah v razvoju; predvsem pozdravlja dejstvo, da so trgovinske ugodnosti iz sistema GSP+ po svoji naravi in pravno pogojene z nepretrganim izvajanjem mednarodnih konvencij o človekovih pravicah; pozdravlja, da je Komisija objavila prvo dvoletno poročilo o stanju izvajanja GSP +, in dialog o poročilu z Evropskim parlamentom pred njegovo objavo; ugotavlja, da v več državah s statusom GSP+ poročajo o kršitvah temeljnih standardov dela, in poziva k pristnemu izvajanju GSP+; poziva Komisijo, naj preveri, ali je mogoče na seznam konvencij, ki so pogoj za status GSP+, dodati rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, in poziva kandidatke za status GSP+, ki niso podpisnice statuta, naj ga ratificirajo;

94.  pozdravlja dejstvo, da so bili za 14 držav odobreni izrazito naklonjeni trgovinski preferenciali v okviru sheme GSP+, ki je v veljavi od 1. januarja 2014, ter pozdravlja skladnost s 27 mednarodnimi konvencijami (vključno s konvencijami o temeljnih človekovih pravicah in delavskih pravicah), k čemur se je večkrat pozivalo;

95.  znova odločno poziva k celovitim, predhodnim ocenam učinka na človekove pravice, ki v precejšnji meri upoštevajo stališča civilne družbe, pri vseh trgovinskih in investicijskih sporazumih;

96.  pozdravlja sprejetje novih smernic o analizi učinkov človekovih pravic v ocenah učinka pobud trgovinske politike(60), a je zelo zaskrbljen zaradi kakovosti razdelkov o človekovih pravicah v oceni učinka sporazuma med EU in Mjanmarom o zaščiti naložb, pa tudi zaradi dejstva, da Komisija ni opravila ocene učinka prostotrgovinskega sporazuma med EU in Vietnamom na človekove pravice; ponovno izraža podporo celoviti oceni, ki jo je treba pripraviti v okviru naknadne ocene teh sporazumov;

Šport in človekove pravice

97.  je zaskrbljen nad podelitvijo organizacije velikih športnih prireditev državam, ki so v preteklosti kršile človekove pravice, na primer svetovno nogometno prvenstvo FIFA v Rusiji leta 2018 in v Katarju leta 2022 ter olimpijske igre na Kitajskem leta 2022, prav tako pa ga skrbijo kršitve človekovih pravic zaradi velikih športnih prireditev, vključno s prisilnim izseljevanjem prebivalstva brez posvetovanja oziroma odškodnine, izkoriščanjem ranljivih skupin, kot so otroci in delavci migranti, ki bi lahko veljalo za suženjstvo, in utišanjem organizacij civilne družbe, ki opozarjajo na te kršitve; poziva Mednarodni olimpijski komite in Mednarodno združenje nogometnih zvez (FIFA), naj pri svojem ravnanju spoštujeta ideje športa in uvedeta varovalne mehanizme, ki bodo preprečili, nadzorovali in odpravljali vse kršitve človekovih pravic, povezane z velikimi športnimi prireditvami; poziva k oblikovanju političnega okvira EU za šport in človekove pravice; poziva EU in države članice, naj sodelujejo z nacionalnimi športnimi zvezami, podjetji in organizacijami civilne družbe ter se posvetujejo o okoliščinah njihove udeležbe na tovrstnih dogodkih;

Invalidi

98.  pozdravlja nova cilja št. 12 in 16, zlasti točko 16(f), v sklepih Sveta o akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v dialoge o človekovih pravicah s tretjimi državami sistematično vključevala konvencijo o pravicah invalidov; opozarja, da je treba v prizadevanjih zoper diskriminacijo upoštevati posebne potrebe invalidov; poziva, naj se natančno preuči učinkovitost projektov na področju invalidnosti ter zagotovi ustrezna vključitev organizacij invalidov v njihovo načrtovanje in izvajanje;

99.  poziva država članice, naj zagotovijo, da bodo imeli invalidi dejansko svobodo gibanja v javnih prostorih ter tako enake možnosti sodelovanja v javnem življenju;

100.  odločno poziva k vključevanju človekovih pravic invalidov v vse zunanje politike in ukrepe EU, zlasti na področju migracije in beguncev, da bi se ustrezno odzvali na njihove posebne potrebe, saj so žrtve večkratne diskriminacije; želi opomniti, da so invalidne ženske in otroci žrtve dvojne diskriminacije in pogosto v večji nevarnosti, da bodo postali žrtve nasilja, zlorab, grdega ravnanja ali izkoriščanja; odločno podpira priporočilo, da bi vidik spola vključili v vse strategije EU na področju invalidnosti, tudi v zunanje politike in zunanje delovanje;

101.  poziva visoko predstavnico in podpredsednico, naj še naprej podpira proces ratifikacije in izvajanja konvencije o pravicah invalidov Organizacije združenih narodov v državah, ki je še niso ratificirale ali začele izvajati; ugotavlja, da bi morala biti EU zgled drugim in omenjeno konvencijo učinkovito izvajati na domačih tleh; poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri izvajanju vključujoče agende za trajnostni razvoj do leta 2030, kar bo zagotovilo, da ne bo nihče v zaostanku, kot je svetoval odbor konvencije za pravice invalidov v sklepnih ugotovitvah k svojemu pregledu izvajanja te konvencije v EU;

Pravice žensk in otrok

102.  pozdravlja sprejetje akcijskega načrta EU za enakost spolov (2016–2020), ki vključuje obsežen seznam ukrepov za izboljšanje položaja žensk z vidika enakih pravic in krepitve njihove vloge; poudarja, da bi bilo treba ta akcijski načrt izvajati skupaj z akcijskim načrtom za človekove pravice in demokracijo, da bi v zvezi s tem zagotovili tudi priznanje pravic žensk; prav tako pozdravlja sprejetje strateških prizadevanj za enakost spolov (2016–2019), ki spodbujajo enakost spolov in pravice žensk po vsem svetu; znova potrjuje, da pravic žensk ni mogoče žrtvovati zaradi posebnih prepovedi posamezne vere ali prepričanja; zahteva, naj EU okrepi podporo izvajanju obveznosti in zavez na področju pravic žensk, ki izhajajo iz konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, pekinških izhodišč za ukrepanje ter kairske deklaracije o prebivalstvu in razvoju, ter ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da je pomembno, da se ne spodkopavata niti pravni red pekinških in kairskih izhodišč za ukrepanje v zvezi z dostopom do izobraževanja in zdravja kot temeljne človekove pravice niti varstvo spolnih in reproduktivnih pravic ter da se ženskam, ki so žrtve vojnih posilstev, zagotovi vsa potrebna varna zdravstvena in psihološka pomoč in storitve, vključno z varnim splavom, kot določa mednarodno humanitarno pravo; poudarja, da so načrtovanje družine, zdravje mater, preprost dostop do kontracepcije, varnega splava in cele palete storitev spolnega in reproduktivnega zdravja pomembni elementi za reševanje življenja žensk, pa tudi za zmanjševanje smrtnosti dojenčkov in mater; poudarja, da je treba te politike umestiti v osrčje razvojnega sodelovanja s tretjimi državami; poudarja, da so spoštovanje vseh pravic žensk, zagotavljanje njihovega človeškega dostojanstva ter zatiranje nasilja in diskriminacije proti njim bistvenega pomena za uveljavljanje njihovih človekovih pravic; opozarja, da ima vsak posameznik pravico, da svobodno odloča o svoji spolnosti ter spolnem in reproduktivnem zdravju; v zvezi s tem priznava neodtujljivo pravico žensk do samostojnega odločanja, tudi o možnostih načrtovanja družine;

103.  znova obsoja vse oblike zlorab žensk in otrok ter nasilja nad njimi, tudi nasilja na podlagi spola, vključno s škodljivo prakso zgodnjih in prisilnih porok, pohabljanja ženskih spolnih organov, izkoriščanja in suženjstva, družinskega nasilja, pa tudi uporabo spolnega nasilja kot vojaškega orožja; meni, da se nasilje nad ženskami kaže tudi na psihološki ravni, in poudarja, da je treba vključiti vidike spola, ki med drugim spodbujajo dejavno udeležbo žensk pri humanitarni pomoči in vključujejo strategije za zaščito pred spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola, ter osnovne zdravstvene ukrepe, vključno z reproduktivnim spolnim zdravjem; poudarja, da se morajo Komisija in države članice ne le boriti proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, ampak kot prednostno nalogo spodbujati tudi dostop do izobraževanja in boj proti spolnim stereotipom za deklice in dečke, in to že v zgodnjem otroštvu; poziva EU in njene države članice, naj hitro ratificirajo Istanbulsko konvencijo, da se uskladita notranje in zunanje delovanje EU na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in dekleti ter nasilja na podlagi spola; pozdravlja predlog Komisije z dne 4. marca 2016, da bi EU pristopila k Istanbulski konvenciji – prvemu pravno zavezujočemu mednarodnemu instrumentu, ki je namenjen preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu; meni, da bo to vodilo k večji učinkovitosti in doslednosti notranjih in zunanjih politik EU ter okrepilo odgovornost in vlogo EU v boju proti nasilju nad ženskami in nasilju na podlagi spola na mednarodni ravni; poziva Komisijo in Svet, naj storita vse, kar je v njuni moči, da bi EU omogočila podpis in sklenitev te konvencije, ter naj obenem spodbudita 14 držav članic, ki tega še niso storile, naj podpišejo in ratificirajo Istanbulsko konvencijo ter zagotovijo njeno pravilno izvajanje; poudarja, da je treba zagotoviti, da so zdravstveni delavci, policisti, tožilci, sodniki, diplomati in pripadniki mirovnih sil, tako znotraj EU kot v državah, ki niso članice, ustrezno usposobljeni za pomoč in podporo žrtvam nasilja, zlasti ženskam in otrokom, v konfliktnih razmerah in operacijah na terenu;

104.  je zelo zaskrbljen zaradi kršitev človekovih pravic, ki prizadenejo ženske in otroke v begunskih taboriščih in sprejemnih centrih, vključno s prijavljenimi primeri spolnega nasilja in neenakega obravnavanja žensk in otrok; odločno poziva ESZD, naj zahteva strožja pravila in dobro prakso v tretjih državah; poudarja, da je treba ženskam in otrokom, zlorabljenim v konfliktu, zagotoviti dostop do zdravstvene in psihološke oskrbe, prav tako pa je treba zagotoviti nadaljnje izobraževanje in zdravstveno varstvo otrok ter njihovo oskrbovanje s hrano v begunskih taboriščih, konfliktnih območjih in območjih, ki jih je prizadela skrajna revščina;

105.  ugotavlja, da je treba ukrepe za boj proti nasilju na podlagi spola usmeriti tudi v nasilje na spletu, vključno z nadlegovanjem, izsiljevanjem in ustrahovanjem, ter si prizadevati za vzpostavitev spletnega okolja, ki bo varno za ženske in dekleta;

106.  pozdravlja sprejetje nedavne resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2242, v skladu s katero so ženske osrednji element vseh prizadevanj za obravnavanje globalnih izzivov, in podpira njeno izvajanje ter poziva k dodatnim prizadevanjem za vključitev agende za ženske, mir in varnost v zelo raznovrstne razsežnosti ohranjanja miru; poudarja pomen enakovrednega, polnega in dejavnega sodelovanja žensk pri preprečevanju in reševanju konfliktov ter v mirovnih pogajanjih in procesu graditve miru; priporoča, naj se uvede sistem kvot, da bi spodbudili udeležbo žensk na vseh političnih ravneh;

107.  globoko obžaluje, da so Romi in še posebej romske ženske še naprej žrtve razširjene diskriminacije in nestrpnosti do Romov, s čimer se napaja krog prikrajšanosti, izključenosti, segregacije in potiskanja na rob družbe; poziva EU in države članice, naj v celoti spoštujejo človekove pravice Romov, tako da jim zagotavljajo pravice do izobraževanja, zdravstvene oskrbe, zaposlitve, stanovanja in socialnega varstva;

108.  močno obžaluje pomanjkanje enakosti spolov v političnem življenju in premajhno zastopanost žensk pri političnem, družbenem in gospodarskem odločanju, kar spodkopava človekove pravice in demokracijo; meni, da bi morale vlade poskušati doseči enakost spolov v procesih vzpostavljanja in ohranjanja demokracije ter se boriti proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi spola v družbi; poudarja, da poročila misij za opazovanje volitev nudijo natančne smernice za politični dialog EU s tretjimi državami, da bi se izboljšala udeležba žensk v volilnem procesu in demokratično življenje držav;

109.  obžaluje, da nekatere države še vedno omejujejo udeležbo žensk na volitvah;

110.  obžaluje dejstvo, da se ženske po vsem svetu še naprej soočajo z velikimi izzivi pri iskanju in ohranjanju dostojnih delovnih mest, kar je razvidno iz poročila Mednarodne organizacije dela z naslovom Ženske pri delu 2016;

111.  obžaluje, da po vsem svetu še vedno velja, da se ženske s težavo prebijejo v ospredje poslovnega življenja, da obstajajo razlike v plačah med spoloma ter da se ženske odvrača od podjetništva; poziva k oblikovanju pobud za dodatno krepitev vloge žensk, zlasti na področjih samozaposlitve ter malih in srednjih podjetij;

112.  spominja, da je dostop do izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mikroposojil bistvenega pomena za krepitev vloge žensk in preprečevanje kršitev človekovih pravic;

113.  spodbuja ženske, naj se dejavno vključijo v sindikate in druge organizacije, saj bo to zelo pripomoglo k vpeljavi vidikov enakosti spolov v delovne pogoje;

114.  poziva države članice, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se osredotočijo na gospodarsko in politično emancipacijo žensk v državah v razvoju s spodbujanjem njihovega sodelovanja v podjetjih in izvajanjem lokalnih in regionalnih razvojnih projektov;

115.  poziva Komisijo in države članice, naj vključijo načelo enakosti spolov v pripravo vseh proračunov, ki zadevajo sredstva EU;

116.  poziva k naložbam v ženske in mlade, saj je to učinkovit način za boj proti revščini, zlasti revščini žensk;

117.  je močno zaskrbljen zaradi čedalje bolj razširjene protimikrobne odpornosti, ki naj bi postala najpogostejši vzrok smrti na svetu, prizadela pa naj bi zlasti ranljive in šibke v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj nemudoma oblikuje resnično učinkovito strategijo za javno zdravje;

Otrokove pravice

118.  znova potrjuje, da sta nujno potrebna univerzalna ratifikacija in učinkovito izvajanje Konvencije OZN o otrokovih pravicah in njenih izbirnih protokolov, in zahteva, da se EU sistematično posvetuje z ustreznimi lokalnimi in mednarodnimi organizacijami za otrokove pravice, ter vključuje vprašanje obveznosti držav pogodbenic glede izvajanja te konvencije v svoje politične dialoge in dialoge o človekovih pravicah s tretjimi državami; pozdravlja, da sta Južni Sudan in Somalija ratificirala to konvencijo; znova poziva Komisijo in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije, naj raziščeta načine in možnosti, da bi EU pristopila h Konvenciji OZN o otrokovih pravicah;

119.  zahteva, da EU prek svojih zunanjih delegacij še naprej spodbuja uporabo priročnika o naboru instrumentov na področju otrokovih pravic, ki sta ga pripravila EU in UNICEFA, z naslovom Integrating Child Rights in Development Cooperation (Vključevanje otrokovih pravic v razvojno sodelovanje), in glede tega ustrezno usposobi osebje delegacij EU; opozarja na resen problem neregistriranih rojstev otrok zunaj matične države staršev, ki je še zlasti pereč v povezavi z begunci, in poziva EU, naj to vprašanje, po potrebi, načne v vseh političnih dialogih s tretjimi državami; poziva Komisijo, naj oblikuje politike za zaščito otrok, katerih starši so v zaporu, ter se zanjo zavzema v mednarodnih forumih, da se odpravita njihova diskriminacija in stigmatizacija; poudarja, da na milijone otrok še vedno trpi zaradi neustrezne prehranjenosti, veliko število pa se sooča z nepopravljivimi, dolgoročnimi posledicami in celo s smrtjo; poziva Komisijo in mednarodno skupnost, naj uvedeta inovativne načine za učinkovito odpravljanje neustrezne prehranjenosti, zlasti pri otrocih, z neomejeno uporabo celotne prehranske verige, pri tem pa vključita javno-zasebna partnerstva in druge razpoložljive vire, zlasti družbene medije;

120.  izraža potrebo po mednarodni pomoči za prizadevanja v zvezi z iskanjem in osvoboditvijo žensk in otrok, ki so še vedno v ujetništvu Daiša in drugih terorističnih skupin ali paravojaških organizacij, ter spodbujanju posebnih programov za zdravljenje nekdanjih ujetnikov v EU in po vsem svetu; je zaskrbljen zaradi novačenja otrok in njihovega sodelovanja pri terorističnih in vojaških dejavnostih; poudarja, da je treba oblikovati politike za vodenje iskanja, osvoboditve, rehabilitacije in reintegracije teh otrok; poudarja, da je treba spodbujati politike za njihovo razorožitev, rehabilitacijo in ponovno vključitev v družbo; ponavlja zahtevo, naj Komisija predlaga celovito strategijo in akcijski načrt za otrokove pravice za naslednjih pet let, da bi jim v zunanjih in notranjih politikah EU namenila prednost in jih spodbujala, zlasti s prispevanjem k zagotavljanju dostopa otrok do vode, sanitarnih storitev, zdravstvenega varstva in izobrazbe, tudi na konfliktnih območjih in v begunskih taboriščih;

Pravice starejših oseb

121.  pozdravlja cilj št. 16g v akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki predvideva povečano ozaveščanje o človekovih pravicah in posebnih potrebah starejših oseb; je zaskrbljen zaradi negativnih posledic diskriminacije na podlagi starosti; opozarja na posebne izzive, s katerimi se starejše osebe soočajo pri uveljavljanju svojih človekovih pravic, kot pri dostopu do socialnega in zdravstvenega varstva; poziva države članice, naj na osnovi sedanjega pregleda madridskega mednarodnega akcijskega načrta o staranju predvidijo izvajanje obstoječih instrumentov in opredelijo morebitne vrzeli; poziva EU in države članice, naj dejavno sodelujejo v odprti delovni skupini OZN o staranju in si bolj prizadevajo za zaščito in spodbujanje pravic starejših oseb, vključno z razmislekom o pripravi novega pravnega instrumenta;

Pravice lezbijk, gejev, biseksualnih, transseksualnih in interseksualnih oseb (oseb LGBTI)

122.  je močno zaskrbljen zaradi porasta nasilja in diskriminacije proti osebam LGBTI; odločno obsoja nedaven porast diskriminacijskih zakonov in nasilnih dejanj nad posamezniki na podlagi njihove spolne usmeritve, spolne identitete in spolnih značilnosti; obsoja, da 73 držav še vedno kazensko preganja homoseksualnost (vključno z obtožbami o „razvratu“ proti osebam LGBTI), od tega 13(61) držav dovoljuje smrtno kazen, v 20 pa je transseksualnost še vedno kaznivo dejanje; je močno zaskrbljen zaradi tako imenovanih propagandnih zakonov, ki želijo omejevati svobodo izražanja in zbiranja oseb LGBTI ter zagovornikov njihovih pravic; poziva vse države, ki imajo take zakone, naj te določbe umaknejo; odločno obsoja vse večje omejevanje ter težke pogoje za uresničevanje svobode zbiranja in združevanja skupin LGBTI in zagovornikov pravic, ter za dogodke in proteste, kot so parada ponosa, saj so bili protestniki v nekaterih primerih deležni nasilnega odziva oblasti; znova opozarja na ključno vlogo teh temeljnih svoboščin pri delovanju demokratičnih družb in na odgovornost držav pri zagotavljanju, da bodo te pravice spoštovane in da se tiste, ki jih uveljavljajo, zaščiti; zahteva, da ESZD prednostno obravnava in okrepi svoje dejavnosti v državah z razširjenostjo nasilja, umorov, zlorab in diskriminacije oseb LGBTI ter obsodi te prakse v skladu s smernicami EU o smrtni kazni in smernicami EU glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja ter z visokim komisarjem OZN za človekove pravice nadaljuje delo na tem področju; poudarja, da je treba podpirati delo zagovornikov človekovih pravic LGBTI z večjo pomočjo in sredstvi za učinkovito načrtovanje, predvsem z izvajanjem kampanj osveščanja, ki se prav tako financirajo prek evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), za splošno javnost o diskriminaciji oseb LGBTI in nasilju nad njimi, in z zagotavljanjem nujne pomoči tistim, ki potrebujejo takšno podporo; poziva delegacije EU in ustrezne institucije, naj se dejavno zavzemajo za spodbujanje teh pravic in temeljnih svoboščin;

123.  pozdravlja dejstvo, da je Svet za zunanje zadeve 24. junija 2013 sprejel smernice za spodbujanje in zaščito uveljavljanja vseh človekovih pravic oseb LGBTI; poziva ESZD in Komisijo, naj se zavzameta za bolj strateško in sistematično izvajanje teh smernic, vključno z ozaveščanjem in usposabljanjem osebja EU v tretjih državah, da se učinkovito opozori na vprašanje pravic oseb LGBTI v političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami ter v večstranskih forumih; poudarja, da je pomembno, da smernice EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic postanejo dostopne za osebe LGBTI; poziva h konkretnim ukrepom za večjo usklajenost med notranjimi in zunanjimi politikami EU v zvezi osebami LGBTI;

124.  spodbuja institucije EU in države članice, naj še naprej prispevajo k razmisleku o priznavanju istospolnih porok ali istospolnih civilnih partnerstev kot političnem in socialnem vprašanju ter vprašanju človekovih in državljanskih pravic; pozdravlja dejstvo, da vse večje število držav spoštuje pravico do ustvarjanja družine s poroko, civilnim partnerstvom in posvojitvijo brez diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, in poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo predloge za vzajemno priznavanje teh zvez in istospolnih družin v EU, da se zagotovi enaka obravnava glede dela, prostega gibanja, obdavčitve in socialnega varstva, ter da se zavarujejo prihodki družin in otrok;

Pravice domorodnih ljudstev in pripadnikov manjšin

125.  je globoko zaskrbljen, da diskriminacija še vedno ogroža zlasti domorodna ljudstva, ki so še posebej občutljiva za politične, gospodarske, okoljske in z delom povezane spremembe in motnje; ugotavlja, da jih večina živi pod pragom revščine ter ima zelo omejen dostop do politične zastopanosti in odločanja ali ga sploh nima, kar je v nasprotju z njihovo pravico do svobodne, predhodne in informirane privolitve, kot je zagotovljena v deklaraciji Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev in priznana v Evropskem soglasju o razvoju iz leta 2005; je zlasti zaskrbljen zaradi poročanj o širjenju in povečanju števila kršitev človekovih pravic domorodnih ljudstev, kot so pregon, samovoljna prijetja in uboji zagovornikov človekovih pravic, prisilna razselitev, prilaščanje zemljišč in kršitve s strani podjetij;

126.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je zaradi kršitev človekovih pravic na področju pridobivanja naravnih virov prizadeto zlasti domorodno prebivalstvo; poziva Komisijo in ESZD, naj podpreta stroge pravne okvire in pobude, katerih cilj sta preglednost in dobro upravljanje v rudarskem sektorju in drugih sektorjih pridobivanja naravnih virov ter ki spoštujejo svobodno, predhodno in informirano privolitev lokalnega prebivalstva in deklaracijo OZN o pravicah avtohtonih ljudstev; poziva delegacije EU, naj dodatno okrepijo dialog z domorodnimi ljudstvi na terenu, da bi odkrili in preprečili kršitve človekovih pravic;

127.  poudarja, da imajo manjšinske skupnosti posebne potrebe, zato je treba na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja spodbujati popolno in dejansko enakost med osebami, ki pripadajo manjšini, in osebami, ki pripadajo večini; poziva Komisijo, naj v celotnem procesu širitve skrbno spremlja izvajanje določb o varstvu pravic oseb, ki pripadajo manjšinam;

Pravice oseb, ki so izpostavljene kastni diskriminaciji

128.  obsoja stalne kršitve človekovih pravic oseb, ki so izpostavljene kastni hierarhiji in kastni diskriminaciji, vključno z nepriznavanjem enakosti, onemogočanjem dostopa do pravnega sistema in zaposlitve, nenehno segregacijo ter ovirami pri zagotavljanju osnovnih človekovih pravic in razvoja, ki izhajajo iz kastnega sistema; je zelo zaskrbljen zaradi alarmantne stopnje nasilnih napadov na podlagi kaste na dalite ter zaradi institucionalizirane diskriminacije brez kaznovanja; ponovno poziva k vzpostavitvi politike EU o kastni diskriminaciji in poziva EU, naj izkoristi vsako priložnost za izražanje svoje globoke zaskrbljenosti zaradi tovrstne diskriminacije;

Mednarodno kazensko sodišče (MKS)/prehodno pravosodje

129.  želi spomniti na univerzalnost MKS in ponavlja svojo polno podporo njegovemu delu; poudarja pomembno vlogo, ki jo igra pri prekinitvi prakse nekaznovanosti storilcev najhujših kaznivih dejanj, ki skrbijo mednarodno skupnost, in pri zagotavljanju pravice za žrtve vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in genocida; ostaja pozoren na vse poskuse spodkopavanja legitimnosti ali neodvisnosti MKS;

130.  želi spomniti na svojo resolucijo z dne 4. februarja 2016, v kateri poziva članice varnostnega sveta OZN, naj podprejo njegovo priporočilo MKS, na podlagi katerega naj razišče kršitve, ki jih zoper kristjane (kaldejske/sirske/asirske), jazide ter druge verske in etnične manjšine v Iraku in Siriji izvaja t. i. ISIS/Daiš;

131.  pozdravlja izjavo, ki jo je objavila Ukrajina, o sprejetju pristojnosti MKS za zločine, ki so bili storjeni v državi od 20. februarja 2014, saj ta izjava pomeni podlago za tožilce MKS za proučitev, ali bi sodišče lahko preiskalo zlorabe, storjene v času oboroženega spopada, čeprav Ukrajina še ni država članica MKS;

132.  pozdravlja sklepe Sveta o podpori EU prehodnemu pravosodju in okvir politike EU o podpori temu pravosodju, pri čemer je EU prva regionalna organizacija, ki je sprejela tako politiko; poziva EU, njene države članice in njene posebne predstavnike, naj aktivno spodbujajo delo MKS, izvrševanje njegovih odločb in boj proti nekaznovanju hudodelstev iz Rimskega statuta, in izraža globoko zaskrbljenost, ker več nalogov za prijetje še ni bilo izvršenih; poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo s sodiščem in še naprej odločno diplomatsko in politično podpirajo prizadevanja za okrepitev in poglobitev odnosa med MKS in OZN, zlasti v varnostnem svetu OZN, ter naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje nesodelovanja z MKS in za učinkovit odziv na primere takega nesodelovanja; ponovno poziva, naj EU sprejme skupno stališče o kaznivem dejanju agresije in spremembah iz Kampale, države članice pa naj svojo nacionalno zakonodajo uskladijo z opredelitvami iz sprememb iz Kampale ter okrepijo sodelovanje z MKS; obžaluje, da se več držav zoperstavlja MKS in grozi z izstopom oziroma izstopa iz pristojnosti tega sodišča;

133.  ponovno poziva k imenovanju posebnega predstavnika EU za mednarodno pravosodje in mednarodno humanitarno pravo, da bi tema področjema zagotovili pomen in prepoznavnost, ki si ju zaslužita, da bi učinkovito spodbujali program EU ter da bi v vse zunanje politike EU vključili zavezanost EU boju proti nekaznovanosti in zavezanost MKS;

134.  poziva EU in njene države članice, naj MKS zagotovijo zadostna finančna sredstva in povečajo svojo podporo mednarodnemu sistemu kazenskega pravosodja, med drugim tudi prehodnemu pravosodju;

Mednarodno humanitarno pravo

135.  obsoja nezadostno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ter je zelo zaskrbljen zaradi skrb vzbujajoče vse večje postranske škode v oboroženih spopadih po svetu in smrtonosnih napadov na bolnišnice, šole, humanitarne konvoje in druge civilne tarče; izraža resno zaskrbljenost zaradi naraščajočega vpliva zločinskih dejanj nedržavnih akterjev v konfliktih po svetu; poziva EU, naj uporabi vse instrumente, ki jih ima na voljo, da bi okrepila spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava s strani državnih in nedržavnih akterjev; pozdravlja zavezo EU in držav članic Mednarodnemu odboru Rdečega križa, na podlagi katere bodo odločno podprle vzpostavitev učinkovitega mehanizma za povečanje skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlamentu poroča o ciljih in strategiji za uresničitev te zaveze; poziva mednarodno skupnost, naj skliče mednarodno konferenco, na kateri se bo pripravil mednarodni mehanizem za sledenje in zbiranje podatkov in za javno poročanje o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava, vključno z napadi na bolnišnice, zdravstvene delavce in reševalna vozila; meni, da bi tak mehanizem lahko temeljil na izkušnjah obstoječega mehanizma za otroke, prizadete v oboroženih spopadih; zahteva, da podpredsednica/visoka predstavnica vsako leto predloži javni seznam domnevnih storilcev napadov na šole in bolnišnice, da bi lahko opredelili ustrezne ukrepe EU za končanje takih napadov;

136.  obžaluje, da sedem držav članic še ni ratificiralo Konvencije o kasetnem strelivu; poziva EU in njene države članice, naj podprejo svetovno prepoved uporabe belega fosforja, zlasti s sprejetjem novega protokola h Konvenciji o konvencionalnih orožjih, ki prepoveduje uporabo tovrstnega orožja;

137.  poziva države članice, naj ratificirajo glavne instrumente mednarodnega humanitarnega prava in druge ustrezne pravne instrumente, ki vplivajo na mednarodno humanitarno pravo; priznava pomen smernic EU za spodbujanje skladnosti z mednarodnim humanitarnim pravom, in ponovno poziva podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj pregledata njihovo izvajanje glede na tragične dogodke na Bližnjem vzhodu, predvsem z vidika razširjenega in sistematičnega nekaznovanja hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava o človekovih pravicah; poziva EU, naj podpira pobude, katerih cilj je razširjati znanje o mednarodnem humanitarnem pravu in primere dobre prakse pri njegovi uporabi; poziva EU, naj uporabi vsa dvostranska orodja, ki jih ima na voljo, da bi učinkovito spodbujala spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava s strani svojih partnerjev, vključno s političnim dialogom; ponovno poziva države članice, naj se pridružijo mednarodnim prizadevanjem za preprečevanje napadov na šole in vojaške uporabe šol s strani oboroženih akterjev tako, da odobrijo deklaracijo o varnih šolah, katere namen je prispevati h končanju splošno razširjenih vojaških napadov na šole v času oboroženih spopadov;

138.  poziva mednarodno skupnost, naj skliče mednarodno konferenco, da bi okrepili učinkovitost mednarodnih humanitarnih pravil;

139.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj poda pobudo za uvedbo embarga EU na prodajo orožja državam, ki so obtožene resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava, zlasti zaradi namernega napadanja civilne infrastrukture; poudarja, da je nadaljnje izdajanje dovoljenj za prodajo orožja tem državam v nasprotju s Skupnim stališčem Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008; poziva države članice, naj razmislijo o sprejetju zapornikov iz Guantanama v EU; poudarja, da je treba zapor v Guantanamu čim prej zapreti;

Svoboda misli, vesti in veroizpovedi ali prepričanja

140.  v skladu s členom 10 PDEU obsoja vsa nasilna dejanja in preganjanja, nestrpnost ter diskriminacijo na podlagi ideologije, veroizpovedi ali prepričanja; izraža resno zaskrbljenost glede nenehnih poročil o nasilju in preganjanju, nestrpnosti ter diskriminaciji v zvezi s skupinami, katerih veroizpoved ali prepričanje je manjšinsko, po vsem svetu; poudarja, da so svoboda misli, vesti, veroizpovedi ali prepričanja temeljne človekove pravice, ki so povezane z drugimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, ter vključujejo pravico posameznika, da verjame ali ne, pravico, da izkazuje oziroma ne izkazuje veroizpovedi ali prepričanja, in pravico do sprejetja, spremembe, opustitve ali ponovnega sprejetja prepričanja po lastni izbiri, kot je zapisano v členu 18 Splošne deklaracije o človekovih pravicah in členu 9 Evropske konvencije o človekovih pravicah; poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo v političnih razpravah za odpravo zakonov o bogokletstvu; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo spoštovanje in zaščito tovrstnih manjšin po vsem svetu, tudi na Bližnjem vzhodu, kjer Daiš in druge teroristične skupine preganjajo jazidske, krščanske in muslimanske manjšine ter ateiste; obžaluje zlorabo vere ali prepričanja v teroristične namene;

141.  podpira zavezanost EU spodbujanju pravice do svobode veroizpovedi ali prepričanja v okviru mednarodnih in regionalnih forumov, vključno z OZN, OVSE, Svetom Evrope in drugimi regionalnimi mehanizmi, ter spodbuja EU, naj pri OZN še naprej vlaga svoje letne resolucije o svobodi veroizpovedi ali prepričanja ter podpira pooblastila posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj vodita stalen dialog z nevladnimi organizacijami, verskimi skupinami ali skupinami, ki jih druži določeno prepričanje, in verskimi voditelji;

142.  v celoti podpira prakso, da EU prevzema vodilno vlogo pri tematskih resolucijah o svobodi veroizpovedi in prepričanja v Svetu za človekove pravice in generalni skupščini OZN; spodbuja EU, naj podpira pooblastila posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja, ter poziva države, ki trenutno ne sprejemajo zahtev za obiske posebnega poročevalca OZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja, naj jih sprejmejo;

143.  poziva EU, naj okrepi svoje veljavne instrumente in sprejme še druge v okviru svojih pooblastil, da bi zagotovili učinkovito zaščito verskih manjšin po vsem svetu;

144.  zahteva konkretne ukrepe za učinkovito izvajanje smernic EU za spodbujanje in zaščito svobode veroizpovedi ali prepričanja, vključno s: sistematičnim in doslednim usposabljanjem osebja EU na uradnih sedežih in v delegacijah; poročanjem o razmerah v državi in lokalnih razmerah ter; tesnim sodelovanjem z lokalnimi akterji, zlasti z vodji verskih skupin ali skupin, ki jih druži določeno prepričanje;

145.  je zelo zaskrbljen, da je v nekaterih delih sveta položaj verskih skupin ali skupin, ki jih druži določeno prepričanje, ogrožen, pri čemer celotne verske skupnosti izginejo ali zbežijo;

146.  poudarja, da so kristjani trenutno verska skupina, ki je najbolj izpostavljena nadlegovanju in zastraševanju v državah po vsem svetu, tudi v Evropi, kjer se krščanske begunce redno preganja zaradi njihove vere, ter da so nekatere najstarejše krščanske skupnosti v nevarnosti, da povsem izginejo, zlasti v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu;

147.  spodbuja mednarodno skupnost in EU, naj zagotovita varstvo manjšin in vzpostavita varna območja; poziva k priznavanju, samoupravljanju in varstvu etničnih in verskih manjšin, ki že dolgo druga ob drugi miroljubno prebivajo na območjih, na primer v gorovju Sindžar (jazidi) in Ninivski nižini (kaldejsko-sirsko-asirska ljudstva); poziva k posebni pomoči, da bi ohranili (množična) grobišča na območjih trenutnih ali nedavnih konfliktov, da se izkopljejo in forenzično analizirajo človeški ostanki in s tem zagotovijo dostojen pokop ostankov žrtev ali njihova prepustitev družini; poziva k vzpostavitvi namenskega sklada, s katerim bi lahko financirali pobude za zavarovanje dokazov in tako omogočili preiskave ter pregon domnevnih hudodelstev zoper človečnost; poziva EU in njene države članice, naj ukrepajo za hitro oblikovanje skupine strokovnjakov, ki bi imela za nalogo zbiranje vseh dokazov v zvezi z morebitnimi potekajočimi mednarodnimi zločini proti verskim in etničnim manjšinam, vključno z genocidom, kjer koli bi se ti zgodili, tudi z ohranjanjem množičnih grobišč na območjih trenutnih ali nedavnih konfliktov, da bi se pripravila podlaga za mednarodni pregon odgovornih;

Svoboda izražanja v spletu in drugje ter prek avdiovizualnih in drugih medijskih virov

148.  poudarja, da so človekove pravice in temeljne svoboščine univerzalne in bi jih morali varovati po vsem svetu v vseh razsežnostih njihovega uresničevanja;

149.  poudarja vlogo svobode izražanja ter neodvisnosti in pluralizma medijev kot temeljnih elementov za uresničevanje demokracije ter krepitev vloge državljanov in civilne družbe pri zagotavljanju preglednosti in odgovornosti v javnem sektorju;

150.  je zaskrbljen zaradi vse večjega števila aretacij in poskusov ustrahovanja, s katerimi se novinarji soočajo v številnih državah, in opozarja, da take prakse resno ogrožajo svobodo tiska; poziva EU in mednarodno skupnost, naj zaščitita neodvisne novinarje in blogerje, zmanjšata digitalno ločnico ter omogočita neomejen dostop do informacij in komunikacije ter necenzuriran dostop do interneta (digitalna svoboda);

151.  izraža resno zaskrbljenost zaradi velikega povečanja in širjenja tehnologij za spremljanje, nadzorovanje, cenzuriranje in filtriranje, ki pomenijo vse večjo grožnjo aktivistom za človekove pravice in demokracijo v avtokratskih državah;

152.  odločno obsoja, da se vse več zagovornikov človekovih pravic srečuje z digitalnimi grožnjami, vključno z ogrožanjem podatkov prek zaplembe opreme, elektronskega nadzora in uhajanjem podatkov; obsoja prakso spletnega nadzora in vdiranja v računalniške sisteme za zbiranje informacij, ki se lahko uporabijo v sodnih primerih oziroma v sodnih postopkih ali kampanjah blatenja;

153.  odločno obsoja, da oblasti nadzirajo internet, medije in akademski svet ter vse pogostejša zastraševanja, nadlegovanja in samovoljna prijetja, s katerimi se srečujejo zagovorniki človekovih pravic, pravniki in novinarji;

154.  obsoja, da avtoritarni režimi omejujejo digitalno komunikacijo, vključno z ukinjanjem spletišč in blokiranjem osebnih računov, da bi omejili svobodo izražanja, utišali opozicijo in zatrli civilno družbo; poziva EU in njene države članice, naj javno obsodijo režime, ki omejujejo digitalno komunikacijo svojih kritikov in opozicije;

155.  izpostavlja pomen spodbujanja neomejenega dostopa do interneta pri vseh oblikah stikov s tretjimi državami, tudi pri pristopnih pogajanjih, trgovinskih pogajanjih, dialogih o človekovih pravicah in diplomatskih stikih, da bi ljudem po vsem svetu zagotovili čim večjo dostopnost informacij o človekovih pravicah in demokraciji;

156.  je zaskrbljen zaradi naraščanja sovražnega govora, zlasti na platformah družbenih medijev; poziva Komisijo, naj vključi predstavnike organizacij civilne družbe, da se bodo njihova stališča upoštevala pri pogajanjih o kodeksih ravnanja; odločno obsoja vsako razširjanje sovražnih sporočil, ki spodbujajo nasilje ali teror;

157.  poziva k večji podpori na področju spodbujanja svobode medijev, zaščite neodvisnih novinarjev, blogerjev in žvižgačev, zmanjševanja digitalne ločnice in omogočanja neomejenega dostopa do informacij in komunikacije ter necenzuriranega dostopa do interneta (digitalna svoboda);

158.  poziva k dejavnemu razvoju in širjenju tehnologij, ki bodo pripomogle k varstvu človekovih pravic in spodbujale digitalne pravice in svoboščine ter varnost in zasebnost ljudi;

159.  poziva EU, naj začne uporabljati brezplačno in odprtokodno programsko opremo ter k temu spodbuja tudi druge akterje, saj ta programska oprema zagotavlja večjo varnost in boljše spoštovanje človekovih pravic;

160.  poziva Komisijo in države članice, naj vprašanje svobode izražanja v spletu, digitalne svobode ter pomena brezplačnega in odprtega interneta izpostavijo v okviru vseh mednarodnih forumov, vključno s forumom OZN o upravljanju interneta, skupinama G8 in G20, OVSE in Svetom Evrope;

Boj proti terorizmu

161.  znova odločno obsoja terorizem in v celoti podpira ukrepe za izkoreninjenje terorističnih organizacij, zlasti Daiša, ki nedvomno ogroža regionalno in mednarodno varnost, pri tem pa opozarja, da je treba pri takih ukrepih vedno v celoti spoštovati mednarodno pravo na področju človekovih pravic; podpira izvajanje resolucije varnostnega sveta OZN št. 2178 (2014) o spopadanju z grožnjami zaradi tujih terorističnih borcev in izvajanje madridskih vodilnih načel o zajezitvi toka tujih terorističnih borcev;

162.  opozarja, da je v akcijskem načrtu EU za človekove pravice in demokracijo izpostavljena potreba po vključitvi spoštovanja pravice do svobode mišljenja in izražanja v razvojne politike in programe v zvezi z bojem proti terorizmu, vključno z uporabo digitalnih tehnologij za nadzor; poudarja, da bi morale države članice v celoti uporabiti veljavne instrumente za obravnavanje radikalizacije evropskih državljanov ter razviti učinkovite programe za boj proti teroristični in ekstremistični propagandi ter metodam novačenja, zlasti na spletu, ter za preprečevanje radikalizacije; poudarja, da je nujno potrebno usklajeno delovanje EU, ter vztraja, da bi morale države članice sodelovati na občutljivih področjih, in sicer pri izmenjavi informacij in obveščevalnih podatkov;

163.  zahteva, da EU še naprej sodeluje z OZN v boju proti financiranju terorizma, tudi z uporabo obstoječih mehanizmov za imenovanje posameznih teroristov in terorističnih organizacij, ter pri okrepitvi mehanizmov zamrznitve premoženja po vsem svetu, ob tem pa naj spoštuje mednarodne standarde o dolžnem pravnem postopanju in načelo pravne države; poziva Komisijo in države članice, naj to vprašanje učinkovito in nujno obravnavajo pri tistih državah, ki financirajo ali podpirajo teroristične organizacije ali svojim državljanom to omogočajo;

Smrtna kazen

164.  ponovno izraža stališče EU o ničelni toleranci za smrtno kazen in znova poudarja svoje dolgoletno nasprotovanje smrtni kazni, mučenju in krutemu, nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju ter kaznovanju v vseh primerih in vseh okoliščinah;

165.  pozdravlja odpravo smrtne kazni na Fidžiju, v Surinamu, Mongoliji in ameriški zvezni državi Nebraski;

166.  je globoko zaskrbljen, ker so v zadnjih letih nekatere države znova uvedle usmrtitve; obžaluje, da v drugih državah politični voditelji razmišljajo o ponovni uvedbi smrtne kazni; je zelo zaskrbljen zaradi poročanja o naraščanju števila smrtnih kazni po svetu leta 2015, zlasti na Kitajskem, v Egiptu, Iranu, Nigeriji, Pakistanu in Saudovi Arabiji; opozarja organe v teh državah, da so države pogodbenice Konvencije o otrokovih pravicah, ki odločno prepoveduje smrtne kazni za kazniva dejanja, ki jih storijo mlajši od 18 let;

167.  je zlasti zaskrbljen zaradi vse večjega števila smrtnih kazni, izrečenih v skupinskih sodnih postopkih, ki ne zagotavljajo minimalnih standardov poštenega sojenja, določenih v mednarodnem pravu;

168.  odločno obsoja povečanje števila izrečenih smrtnih kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, in poziva k izključitvi uporabe te kazni oziroma usmrtitev po hitrem postopku za taka dejanja;

169.  poziva države, ki so odpravile smrtno kazen ali imajo dolgoletni moratorij zanjo, naj spoštujejo svoje zaveze in je ne uvedejo znova; poziva EU, naj še naprej sodeluje na vseh mogočih forumih po svetu in uporablja diplomacijo za nasprotovanje smrtni kazni ter zagotovi, da se v celoti spoštuje pravica do poštenega sojenja vsake osebe, ki ji grozi usmrtitev; poudarja, kako pomembno je, da EU še naprej spremlja pogoje, pod katerimi se izvedejo usmrtitve v tistih državah, ki ohranjajo smrtno kazen, da bi zagotovili objavo seznama obsojenih na smrt in vrnitev njihovih trupel družinam;

170.  vztraja, da je pomembno, da EU ohrani prepoznavno politiko, katere cilj je odprava smrtne kazni po vsem svetu, v skladu s smernicami EU o smrtni kazni, ki so bile revidirane leta 2013, in da še naprej nasprotuje smrtni kazni; poziva EU, naj si še naprej prizadeva za univerzalno odpravo smrtne kazni, razišče nove načine izvajanja kampanj za ta namen ter naj v okviru EIDHR podpre ukrepe za preprečevanje smrtnih kazni ali usmrtitev; zahteva, da delegacije EU še naprej organizirajo dejavnosti ozaveščanja za ta namen;

Boj proti mučenju in grdemu ravnanju

171.  je globoko zaskrbljen zaradi nadaljnjega izvajanja mučenja oseb v priporu in grdega ravnanja z njimi, da se med drugim izvabijo priznanja, ki se nato uporabijo v kazenskih sodnih obravnavah, ki očitno ne izpolnjujejo mednarodnih standardov o poštenosti;

172.  obžaluje razširjeno uporabo mučenja nasprotujočih članov družbe in grdega ravnanja z njimi, da bi jih utišali, ter mučenja ranljivih skupin, kot so etnične, jezikovne in verske manjšine, osebe LGBTI, ženske, otroci, prosilci za azil in migranti, ter grdega ravnanja z njimi;

173.  najodločneje obsoja mučenje in grdo ravnanje Daiša in drugih terorističnih ali paravojaških organizacij; izraža solidarnost z družinami in skupnostmi vseh žrtev, ki jih je prizadelo tovrstno nasilje; obsoja prakse Daiša in drugih terorističnih ali paravojaških organizacij, ki so diskriminatorne in usmerjene v manjšinske skupine; poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj okrepijo prizadevanja, da bi učinkovito obravnavale nujno potrebo po preprečevanju dodatnega trpljenja;

174.  meni, da so razmere v zaporih in stanje zaporov v nekaterih državah zelo zaskrbljujoči; meni, da se je treba nujno boriti proti vsem oblikam mučenja zapornikov in grdega ravnanja z njimi, tudi psihološkega mučenja, in povečati prizadevanja za spoštovanje ustreznega mednarodnega prava, zlasti glede dostopa do zdravstvene oskrbe in zdravil; ostro obsoja kršitve tega prava in meni, da so primeri, pri katerih se zapornikov, ki bolehajo na primer za hepatitisom ali virusom HIV, ne zdravi, enakovredno zavračanju nudenja pomoči ogroženi osebi;

175.  zaradi stalnih poročil o razširjeni praksi usmrtitev po hitrem postopku, mučenja in grdega ravnanja po svetu poziva ESZD, naj na vseh ravneh dialoga in na vseh forumih poveča prizadevanja EU za boj proti usmrtitvam po hitrem postopku, mučenju in drugim oblikam grdega ravnanja v skladu s smernicami za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni oziroma ravnanja;

176.  poziva ESZD, naj še naprej sistematično vključuje pomisleke o mučenju in grdem ravnanju v politične dialoge in dialoge o človekovih pravicah z zadevnimi državami ter v javne izjave, ter poziva delegacije EU in veleposlaništva držav članic na terenu, naj spremljajo primere mučenja in grdega ravnanja ter konkretno ukrepajo, da bi dosegli njihovo popolno izkoreninjenje, opazujejo s tem povezane kazenske sodne obravnave in uporabijo vse razpoložljive instrumente za pomoč zadevnim posameznikom;

Brezpilotni zrakoplovi

177.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi uporabe oboroženih brezpilotnih zrakoplovov zunaj mednarodnega pravnega okvira; poziva države članice, naj izrazijo jasna stališča glede politike in pravna stališča o oboroženih brezpilotnih zrakoplovih; znova poziva k skupnemu stališču EU o uporabi oboroženih brezpilotnih zrakoplovov, pri čemer naj se upoštevajo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo ter obravnavajo vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno poziva EU, naj prepove razvoj, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja; poziva EU, naj nasprotuje praksi zunajsodnih in načrtnih pobojev, jih prepove in se zaveže, da bo sprejela ustrezne ukrepe v skladu z domačimi in mednarodnimi pravnimi obveznostmi, če je mogoče utemeljeno domnevati, da je posameznik ali subjekt na območju njene pristojnosti morda vpleten v nezakonite načrtne poboje v tujini; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, države članice in Svet, naj oborožene brezpilotne zrakoplove in popolnoma avtonomno orožje vključijo v ustrezne evropske in mednarodne mehanizme za razorožitev in nadzor orožja; države članice poziva, naj sodelujejo pri teh nadzornih mehanizmih in jih okrepijo; poziva EU, naj zagotovi večjo preglednost in odgovornost svojih držav članic zlasti glede tretjih držav pri uporabi oboroženih brezpilotnih zrakoplovov v zvezi s pravno podlago za njihovo uporabo in operativno odgovornost, da bi omogočili sodno presojo napadov z brezpilotnimi zrakoplovi in zagotovili, da bodo žrtve nezakonitih napadov z brezpilotnimi zrakoplovi imele dostop do učinkovitih pravnih sredstev;

178.  izpostavlja prepoved EU v zvezi z razvojem, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča napade brez človeškega posredovanja; poziva EU, naj nasprotuje praksi nezakonitih načrtnih pobojev ter jo prepove;

179.  poziva Komisijo, naj Parlament ustrezno obvešča o uporabi finančnih sredstev EU za vse raziskovalne in razvojne projekte, povezane z gradnjo brezpilotnih zrakoplovov za civilne in vojaške namene; poziva k izvedbi ocen učinka prihodnjih projektov razvoja brezpilotnih zrakoplovov na človekove pravice;

180.  poudarja, da bi bilo treba vpliv tehnologij na izboljšanje človekovih pravic vključiti v vse politike in programe EU, da bi s tem dosegli napredek pri varstvu človekovih pravic ter spodbujali demokracijo, pravno državo, dobro upravljanje in mirno reševanje sporov;

Podpora demokraciji in volitve ter misije za opazovanje volitev

181.  opozarja, da so odprti prostor za civilno družbo, svoboda izražanja, zbiranja in združevanja ter ustrezno spoštovanje načela pravne države ključni elementi poštenih in demokratičnih volitev; poziva EU, naj zagotovi, da imajo lokalne nevladne organizacije prostor za zakonito opazovanje in spremljanje izvedbe volitev; poudarja, da je korupcija grožnja za enakopravno uživanje človekovih pravic in da ogroža demokratične procese; meni, da bi morala EU v vseh dialogih s tretjimi državami poudarjati pomen integritete, odgovornosti in pravilnega upravljanja javnih zadev, kot določa Konvencija Združenih narodov proti korupciji; opozarja, da mora EU še naprej uresničevati zavezo do svojih partnerjev, zlasti v svojem sosedstvu, da bo podpirala gospodarske, socialne in politične reforme, varovala človekove pravice in pomagala vzpostaviti pravno državo, kar so najboljši načini za okrepitev mednarodnega reda in zagotovitev stabilnosti v njenem sosedstvu; v zvezi s tem poudarja, da je bil pregled evropske sosedske politike priložnost za opozorilo, da sta varstvo univerzalnih vrednot in spodbujanje človekovih pravic glavna cilja Unije; opozarja, da bi lahko izkušnje EU, politikov, akademikov, medijev, nevladnih organizacij in civilne družbe ter izkušnje, pridobljene z demokratično tranzicijo v okviru širitvene in sosedske politike, pozitivno pripomogle k določitvi primerov dobre prakse, ki bi jih lahko uporabili za podporo in krepitev drugih procesov demokratizacije po vsem svetu; v zvezi s tem pozdravlja delo Evropske ustanove za demokracijo in programov EU za podporo organizacijam civilne družbe, zlasti EIDHR;

182.  priporoča, naj EU razvije celovitejši pristop k procesom demokratizacije, saj je opazovanje volitev le ena razsežnost daljšega in širšega cikla; ponavlja, da sta politični prehod in demokratizacija lahko trajnostna in uspešna le, če ju spremljajo spoštovanje človekovih pravic in enak dostop do demokratičnega procesa za ženske, invalide in druge marginalizirane skupine, spodbujanje pravice, preglednost, odgovornost, sprava, načelo pravne države, gospodarski in družbeni razvoj, boj proti skrajni revščini in vzpostavitev demokratičnih institucij; poudarja, da bi morala EU boj proti korupciji v državah, v katerih poteka proces demokratizacije, določiti kot prednostno nalogo, saj ta pojav ovira varstvo in spodbujanje dobrega upravljanja, spodbuja organizirani kriminal in je povezan z volilnimi goljufijami;

183.  pozdravlja skupno sporočilo o pregledu evropske sosedske politike in opozarja, da bi morali odnosi EU s sosednjimi državami, kot je določeno v PEU, temeljiti na vrednotah Unije, ki vključujejo človekove pravice in demokracijo; poudarja, da sta prispevanje k stabilizaciji sosedstva ter spodbujanje demokracije, načela pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic povezana;

184.  poudarja, da bi morala EU še naprej podpirati demokratične in učinkovite institucije za človekove pravice ter civilno družbo v sosednjih državah; v zvezi s tem pozdravlja dosledna prizadevanja Evropske ustanove za demokracijo v vzhodnem in južnem sosedstvu EU pri spodbujanju spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin ter demokratičnih načel;

185.  poudarja, da je širitvena politika eno od najmočnejših orodij za krepitev spoštovanja demokratičnih načel in človekovih pravic; poziva Komisijo, naj še naprej podpira krepitev demokratične politične kulture, spoštovanje načela pravne države, neodvisnost medijev in sodstva ter boj proti korupciji v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah;

186.  poziva Komisijo in ESZD, naj še naprej zagotavljata polno podporo tekočim demokratičnim procesom v tretjih državah ter političnemu dialogu med vladajočo stranko in opozicijskimi strankami ter civilni družbi; vztraja, da je pomembno dosledno naknadno spremljanje priporočil misij za opazovanje volitev kot del sodelovanja EU pri podpori demokraciji in kot del strategij za zadevne države na področju človekovih pravic; poziva k boljšemu usklajevanju in tesnejšemu sodelovanju med Parlamentom in Komisijo/ESZD, da bi zagotovili naknadno spremljanje izvajanja teh priporočil ter uporabo ciljno usmerjene finančne in tehnične pomoči, ki jo lahko ponudi EU; poziva Komisijo, naj predloži splošno oceno postopkov spremljanja volitev;

187.  poziva Svet in ESZD, naj v geografski del letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu pri ustreznih državah vključita posebno poglavje, v katerem bo obravnavano vprašanje izvajanja priporočil, sprejetih v okviru misij za opazovanje volitev; opozarja na zavezo ESZD, Komisije in držav članic v akcijskem načrtu, da bodo odločneje in dosledneje sodelovale z organi za izvedbo volitev, parlamentarnimi institucijami in organizacijami civilne družbe v tretjih državah, da bi prispevale k povečanju njihove vloge in tako h krepitvi demokratičnih procesov;

188.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo svoje delo v zvezi z volitvami (opazovanje in pomoč) dopolnjevala s podobno podporo drugim pomembnim akterjem v demokratičnem sistemu, kot so politične stranke, parlamenti, lokalni organi, neodvisni mediji in civilna družba;

189.  poziva EU, naj še naprej opredeljuje primere dobre prakse na tem področju, tudi v sklopu ukrepov za preprečevanje konfliktov, mediacije in spodbujanja dialoga, da bi razvili dosleden, prožen in verodostojen pristop EU;

190.  priznava uspešno delo ESZD in delegacij EU pri dokončanju druge generacije demokratičnih analiz in napredek pri akcijskih načrtih za demokracijo; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovi, da se bodo akcijski načrti prenesli v konkretno podporo demokraciji na terenu;

191.  poziva ESZD, naj izhaja iz izkušenj z demokratičnimi analizami in pripravi pogoje za vključitev takih analiz v svoje zunanje ukrepe, in ugotavlja, da je vključitev vprašanja demokracije v strategije za posamezne države na področju človekovih pravic in demokracije sicer dobrodošla, ni pa zadostna za resnično celovito razumevanje demokracije v partnerski državi;

o
o   o

192.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici/podpredsednici ter posebnemu predstavniku EU za človekove pravice.

(1) http://www.un.org/womenwatch/daw/cedaw/cedaw.htm (2) UL C 289, 9.8.2016, str.57. (3) http://www.ohchr.org/EN/ProfessionalInterest/Pages/CMW.aspx (4) A/RES/41/128. (5) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/69/2 (6) http://www.ohchr.org/EN/ProfessionalInterest/Pages/Vienna.aspx (7) http://www.un.org/womenwatch/daw/beijing/pdf/BDPfA%20E.pdf (8) http://www.unfpa.org/sites/default/files/pub-pdf/programme_of_action_Web%20ENGLISH.pdf (9) http://www.ohchr.org/Documents/Publications/PTS-4Rev1-NHRI_en.pdf (10) https://europa.eu/globalstrategy/en/global-strategy-foreign-and-security-policy-european-union (11) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11855-2012-INIT/sl/pdf (12) http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%2016842%202009%20INIT (13) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52014DC0023R(01)) (14) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10897-2015-INIT/sl/pdf (15) UL C 65, 19.2.2016, str. 174. (16) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11492-2013-INIT/sl/pdf. (17) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10255-2016-INIT/sl/pdf (18) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13201-2015-INIT/sl/pdf (19) http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/06/16-epsco-conclusions-lgbti-equality/ (20) http://ec.europa.eu/justice/discrimination/files/lgbti_actionlist_en.pdf. (21) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9242-2015-INIT/sl/pdf (22) http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2015/07/20-fac-migration-conclusions/ (23) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12002-2015-REV-1/sl/pdf (24) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12098-2015-INIT/sl/pdf (25) UL L 43, 18.2.2015, str. 29. (26) http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST 15559 2014 INIT (27) http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=SL&f=ST%209369%202012%20INIT (28) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-12525-2016-INIT/en/pdf. (29) https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent?documentId=090000168008482e (30) UL L 76, 22.3.2011, str.56. (31) http://www.consilium.europa.eu/en/meetings/international-summit/2015/11/action_plan_en_pdf/ (32) http://www.securitycouncilreport.org/atf/cf/%7B65BFCF9B-6D27-4E9C-8CD3-CF6E4FF96FF9%7D/s_res_2242.pdf (33) http://www.securitycouncilreport.org/atf/cf/%7B65BFCF9B-6D27-4E9C-8CD3-CF6E4FF96FF9%7D/CAC%20S%20RES%201820.pdf (34) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/RES/1325(2000) (35) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/69/167 (36) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0337. (37) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0300. (38) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0201. (39) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0102. (40) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0051. (41) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0470. (42) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0317. (43) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0350. (44) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0348. (45) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0288. (46) UL C 316, 30.8.2016, str. 130. (47) UL C 316, 30.8.2016, str. 178. (48) UL C 234, 28.6.2016, str. 25. (49) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0172. (50) UL C 181, 19.5.2016, str. 69. (51) http://www.ohchr.org/EN/HRBodies/HRC/RegularSessions/Session31/Documents/A_HRC_31_56_en.doc (52) UL C 65, 19.2.2016, str. 105. (53) UL C 434, 23.12.2015, str. 24. (54) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 115. (55) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 165. (56) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 69. (57) A/HRC/RES/17/4. (58) https://www.democracyendowment.eu/annual-report/ (59) UL C 208, 10.6.2016, str. 25. (60) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2015/july/tradoc_153591.pdf. (61) Saudova Arabija, Združeni arabski emirati, Nigerija, Somalija, Mavretanija, Sudan, Sierra Leone, Jemen, Afganistan, Pakistan, Katar, Iran in Maldivi.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike (2016/2036(INI))

P8_TA(2016)0503 A8-0360/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP),

–  ob upoštevanju členov 21 in 36 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o politični odgovornosti,

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb z dne 21. septembra 2015 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk: spreminjanje življenj deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020 (SWD(2015)0182),

–  ob upoštevanju govora predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja o stanju v Uniji z dne 14. septembra 2016,

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini, in njenih predlogov na neformalnem srečanju ministrov za zunanje zadeve v Bratislavi 2. septembra 2016,

–  ob upoštevanju sklepov vrha v Bratislavi 16. septembra 2016,

–  ob upoštevanju rezultatov neformalnega srečanja ministrov EU za obrambo v Bratislavi 27. septembra 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o operacijah v podporo miru – sodelovanje EU z OZN in Afriško unijo(1),

–  ob upoštevanju skupne izjave o prihodnosti Evrope, ki so jo ministri za zunanje zadeve držav weimarskega trikotnika Frank-Walter Steinmeier (Nemčija), Jean-Marc Ayrault (Francija) in Witold Waszczykowski (Poljska) podali v Weimarju 28. avgusta 2016,

–  ob upoštevanju francosko-nemške pobude o obrambi iz septembra 2016 z naslovom „Prenova SVOP“,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0360/2016),

A.  ker se Evropska unija sooča z notranjimi in zunanjimi izzivi, ki so brez primere in vključujejo meddržavne konflikte, propad držav, terorizem, hibridne grožnje, kibernetsko in energetsko negotovost, organizirani kriminal in podnebne spremembe; ker se bo EU na nove izzive lahko učinkovito odzvala le, če bodo njene strukture in države članice sodelovale v skupnih in resnično usklajenih prizadevanjih v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike (SVOP);

B.  ker je EU sedaj obkrožena z nizom žarišč nestabilnosti, saj velik del Bližnjega vzhoda in severne Afrike zajemajo etnični in verski konflikti ter vojne, v katerih posredno sodelujejo večje sile, povsod po regiji pa se širijo teroristične skupine, kot sta tako imenovani Islamska država/Daiš in fronta Džabat Fatah Al Šam; ker Al Kajda izkorišča varnostno praznino v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike, da bi se okrepila, njena predanost globalnemu džihadu pa se ni zmanjšala;

C.  ker imajo ti konflikti neposredne in resne posledice za varnost in blaginjo državljanov EU, saj je njihov vpliv vedno bolj čutiti tudi v EU, bodisi v obliki terorizma in množičnih tokov beguncev bodisi v obliki kampanj dezinformiranja, ki so usmerjene v delitev naših družb;

D.  ker se Evropa srečuje z grožnjo terorizma na svojem ozemlju; ker nedavni teroristični napadi, ki so jih v evropskih mestih izvršili radikalni džihadisti, povezani z Islamsko državo/Daišem, sodijo v celostno strategijo te skupine in dopolnjujejo kopensko vojno v Siriji, Iraku in Libiji, gospodarsko vojno zoper turistično industrijo v severni Afriki ter spletno propagando in kibernetske napade; ker več tisoč državljanov EU, ki so se pridružili takim terorističnim skupinam, pomeni vse večjo grožnjo naši varnosti doma in drugje po svetu;

E.  ker agresivna Rusija še naprej krši suverenost in neodvisnost svojih sosed ter odkrito izpodbija evropski in svetovni mir in varnostno ureditev; ker je današnja Rusija vse bolj avtokratska in je bolj agresivna do svojih sosed kot v katerem koli obdobju od razpada Sovjetske zveze leta 1991; ker je v uradni ruski propagandi zahod prikazan kot nasprotnik in ker poskuša dejavno spodkopati enotnost v Evropski uniji in skladnost v čezatlantskem zavezništvu, bodisi s kampanjami dezinformiranja bodisi z zagotavljanjem finančne podpore evroskeptičnim in fašističnim skupinam v Uniji in državah kandidatkah;

Nadaljevanje zgodbe o uspehu EU: preobrazba z ukrepanjem

1.  opozarja, da je Evropska unija eden od največjih dosežkov v evropski zgodovini in da je transformativna moč EU prinesla mir, stabilnost in blaginjo njenim državljanom ter njenim sosednjim državam, od katerih so mnoge postale države članice EU; poudarja, da EU ostaja največja gospodarska sila, najbolj velikodušna donatorka humanitarne in razvojne pomoči ter je v ospredju svetovnih večstranskih diplomatskih prizadevanj glede vprašanj, kot so podnebne spremembe, mednarodno pravosodje, neširjenje orožja za množično uničevanje in človekove pravice; poziva k povečanju prepoznavnosti ukrepov EU na teh področjih;

2.  meni, da sedanja notranja in zunanja kriza predstavlja tudi priložnost za EU, če jo bo uporabila za izboljšanje svojega delovanja in sodelovanja; meni, da je zaradi trenutnih izzivov potrebna reforma, s katero bo EU postala boljša in bolj demokratična ter bo sposobna uresničiti pričakovanja svojih državljanov; opozarja, da evropski državljani razumejo učinkovito skupno zunanjo in varnostno politiko kot prednostno področje delovanja EU ter da gre za eno od področij, na katerih lahko evropsko sodelovanje prinese največ dodane vrednosti; zato poudarja, da morajo države članice spremeniti svojo miselnost, saj je dandanes razmišljanje o zunanji politiki in varnosti skozi ozko nacionalno prizmo zastarelo; je prepričan, da nobena od držav članic sama ne more premagati katerega koli izziva, ki je danes pred nami; je trdno prepričan, da je ranljivost EU neposredna posledica nepopolnega povezovanja in premajhnega usklajevanja; poudarja, da so procesi povezovanja, kakršen je EU, potrebni zaradi globalizacije in večpolarnosti; poziva države članice, naj končno pokažejo zadostno raven enotnosti, politične volje in medsebojnega zaupanja, da bi omogočile usklajeno uporabo razpoložljivih orodij za uveljavljanje naših interesov in vrednot; ponovno poudarja, da je EU lahko močen globalni akter in da se lahko drugim večjim silam postavi ob bok le, če vse države članice nastopajo enotno in ukrepajo skupaj v okviru čvrste zunanje in varnostne politike EU;

3.  pozdravlja časovni načrt in zaveze z vrha v Bratislavi ter pričakuje konkretne zaveze držav članic za izvajanje časovnega načrta;

4.  želi opomniti, da morajo biti zunanje politike Unije skladne med seboj, pa tudi z drugimi politikami z zunanjo razsežnostjo, in da si je treba še naprej prizadevati za cilje, opredeljene v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji; ugotavlja, da bi morala biti krepitev odpornosti eden glavnih ciljev SZVP, za to pa je potreben celovit pristop, v katerem se različni sektorji z uporabo širokega niza diplomatskih, varnostnih, obrambnih, gospodarskih, trgovinskih, razvojnih in humanitarnih instrumentov, pa tudi rastoče soodvisnosti na področju energetske varnosti, zoperstavijo tradicionalnim pristopom k zunanji in varnostni politiki; meni, da bi morala biti SZVP odločnejša in učinkovitejša ter v večji meri temeljiti na vrednotah; poudarja, da je skladnost politike za razvoj edinstveno orodje za doseganje celovitega operativnega pristopa EU v skladu s cilji Agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

5.  pozdravlja sprejetje nove trgovinske strategije Komisije „Trgovina za vse“, katere cilj je krepitev vloge človekovih pravic v trgovinski politiko in uporaba položaja EU kot trgovinskega bloka za spodbujanje človekovih pravic v tretjih državah; poudarja, da bosta za to potrebna popolna usklajenost in dopolnjevanje trgovinskih in zunanjepolitičnih pobud, vključno s tesnim sodelovanjem med različnimi generalnimi direktorati, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in organi držav članic; poudarja, da je pomembno, da skupina komisarjev za zunanje delovanje, ki ji predseduje podpredsednica Komisije/visoka predstavnica, da zagon izvajanju celovitega pristopa; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj o delu te skupine redno poroča Evropskemu parlamentu; poziva delegacije EU, naj izvajajo skupno načrtovanje programov na vseh področjih politike zunanjega delovanja, da bi preprečili podvajanje, prihranili denar, povečali učinkovitost in odkrili morebitne pomanjkljivosti;

6.  priznava, da bi lahko podnebne spremembe resno vplivale na regionalno in svetovno stabilnost, saj globalno segrevanje vpliva na spore v zvezi z ozemljem, hrano, vodo in drugimi viri, slabi gospodarstva, ogroža regionalno varnost in je vir migracijskih tokov; spodbuja EU in države članice, naj razmislijo tudi, kako lahko v vojaško načrtovanje na nacionalni ravni in ravni EU vključijo strategije za prilagajanje na podnebne spremembe in kakšne bi bile ustrezne zmožnosti, prednostne naloge in odzivi;

7.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj okrepijo svoje zmogljivosti za boj proti kampanjam dezinformiranja in propagande, ki dosegajo ljudi v EU in njenih sosedah; poziva institucije EU in države članice, naj priznajo, da sedanja informacijska vojna ni samo vprašanje zunanje politike EU, temveč tudi notranje; obžaluje, da EU ni sposobna obveščati evropske javnosti in ji ustrezno predstaviti ukrepov, zaslug in dosežkov skupne varnostne in obrambne politike; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj dosežejo večjo odgovornost in prepoznavnost zunanjega delovanja EU in tako odpravijo to pomanjkljivost;

8.  priznava, da gre pri informacijski in kibernetski vojni za nameren poskus destabilizacije in diskreditacije političnih, gospodarskih in socialnih struktur na državni in nedržavni ravni; v zvezi s tem poudarja, da je treba kibernetsko varnost in kibernetsko obrambo nujno vključiti v vse notranje in zunanje politike EU in v njene odnose s tretjimi državami; poziva države članice, naj vzpostavijo avtomatiziran sistem za izmenjavo informacij o kibernetskih in hibridnih grožnjah in napadih; poziva EU, naj v mednarodnih forumih zagovarja stališče, da je osrednja infrastruktura odprtega svetovnega interneta nevtralno območje; je tudi prepričan, da bi morala EU sodelovati s svojimi partnericami in povečati pomoč za krepitev zmogljivosti na področjih kibernetske varnosti in boja proti kibernetski kriminaliteti in kibernetskemu terorizmu;

9.  opozarja na zavezo EU, da bo razvila skupno zunanjo in varnostno politiko na podlagi načel demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v skladu z Ustanovno listino OZN in mednarodnim pravom; opozarja na akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo, ki poudarja, da je pomembno, da EU svoje politike na področju človekovih pravic in enakosti spolov vključi v misije in operacije kriznega upravljanja opozarja na pomen tako imenovane klavzule o človekovih pravicah, ki je od začetka 90. let prejšnjega stoletja vključena v vse okvirne sporazume, podpisane s tretjimi državami;

10.  opozarja, da je širitvena politika ena od najuspešnejših politik EU, ki je prispevala k zagotavljanju stabilnosti, demokracije in blaginje na evropski celini; zato ponovno izraža svojo odločno podporo procesu širitve, pod pogojem, da se izpolnjujejo københavnska merila, vključno z zmogljivostjo vključevanja; poudarja, da je treba povečati sodelovanje med EU ter državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami na področjih, kot so migracije, varnost, boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter boj proti trgovini z ljudmi; poziva države kandidatke, naj si kar najbolj prizadevajo za uskladitev s SZVP/SVOP Evropske unije;

11.  poudarja zavezo EU mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih, in učinkovitemu multilateralizmu pod vodstvom OZN; priznava, da sta EU in OZN od leta 2003 strateški partnerici pri ohranjanju miru in obvladovanju kriz; spodbuja EU in države članice, naj podpirajo mirovna prizadevanja OZN in sodelujejo z njo pri krepitvi zmogljivosti regionalnih organizacij, zlasti Afriške unije, za mirovna prizadevanja ter upoštevajo mirovno pomoč za Afriko; poziva države članice EU, naj v vojaškem in policijskem smislu prispevajo znatno več k mirovnim misijam OZN; pozdravlja zavezanost globalne strategije EU zvezi NATO kot temelju evropske kolektivne varnosti ter krepitvi OZN kot podlage mednarodnega reda;

12.  poudarja, da so pri trenutni krizi do izraza prišle omejitve Organizacije združenih narodov; poziva EU in njene države članice, naj si močno prizadevajo za reformo Varnostnega sveta, vključno s prepovedjo pravice do veta v primeru množičnih grozodejstev;

13.  poudarja, da globalne strategije EU, ki jo je v juniju 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica, ne bo mogoče učinkovito izvajati brez odločnih zavez, pripadnosti, politične volje in vodenja držav članic; poudarja, da morajo države članice izvajanju te strategije nameniti ustrezne človeške in finančne vire, zlasti na bistvenih področjih preprečevanja konfliktov, varnosti in obrambe; poudarja praktične in finančne koristi nadaljnjega povezovanja evropskih obrambnih zmogljivosti;

14.  pozdravlja namero o pripravi izvedbenega načrta za varnost in obrambo; poudarja, da bi bilo treba ta načrt dopolniti z belo knjigo, v kateri se za evropsko obrambo podrobno opredelijo raven ambicij, naloge, zahteve in prednostne naloge z vidika zmogljivosti; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo začne prednostno pripravljati takšno belo knjigo, da bi bili njeni prvi rezultati doseženi leta 2017;

15.  pozdravlja predlog, da se vsako leto opravi refleksija o izvajanju strategije; meni, da bi bilo treba to refleksijo umestiti v okvir razprave v Parlamentu, ki bi bila ravno tako vsakoletna in bi temeljila na poročilu o izvajanju, ki bi ga pripravila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica;

16.  meni, da bi bilo treba globalno strategijo redno pregledovati in zagotoviti analizo o njenem izvajanju, in sicer vzporedno z volilnim ciklom in začetkom mandata vsake nove Komisije, da bi se preverilo, ali cilji in prednostne naloge iz strategije še vedno ustrezajo izzivom in grožnjam;

17.  poudarja, da bi moralo zunanje delovanje EU temeljiti na treh stebrih: diplomaciji, razvoju in obrambi;

Prevzemanje odgovornosti za našo varnost: preprečevanje, obramba, odvračanje, odzivanje

18.  poudarja, da mora EU okrepiti svoje varnostne in obrambne zmogljivosti, saj bo lahko svoj celoten potencial globalne sile izkoristila le, če bo svojo mehko moč, pri kateri nima tekmecev, pospremila s trdo močjo kot delom celovitega pristopa EU; opozarja, da so močnejše in skupne civilne in vojaške zmogljivosti bistveni elementi, ki EU omogočajo celovito odzivanje na krize, izboljšanje odpornosti partnerskih držav in varovanje Evrope; ugotavlja, da v mednarodnih odnosih ponovno prevladuje politika moči, zato so obrambne zmogljivosti in zmogljivosti odvračanja bistvenega pomena za naš vpliv v diplomatskih pogovorih; v zvezi s tem ponovno poudarja, da je treba okrepiti in poglobiti skupno varnostno in obrambno politiko, saj je edini realistični način za krepitev naših vojaških zmogljivosti v času proračunskih omejitev povečanje sinergij s poglabljanjem obrambnega sodelovanja na podlagi potreb vseh držav članic in z usmerjanjem v naložbe; meni, da bi močnejše evropsko varnostno in obrambno sodelovanje vodilo v večjo učinkovitost, enotnost in uspešnost ter da bi EU in njene države članice le s takšnim globljim sodelovanjem pridobile potrebne tehnološke in industrijske zmogljivosti;

19.  je prepričan, da je – glede na že tako premajhen proračun EU – potrebno tudi dodatno financiranje s strani držav članic za dodatna prizadevanja za operacije, upravne stroške, pripravljalne ukrepe in pilotne projekte v okviru skupne varnostne in obrambne politike, potrebna pa so tudi prizadevanja za izboljšanje sinergij; poziva Komisijo in države članice, naj izkoristijo priložnost sedanje revizije/pregleda večletnega finančnega okvira za obravnavanje proračunskih potreb za vse večje varnostne izzive; poziva države članice, naj povečajo svoje izdatke za obrambo, da bi dosegle cilje zveze NATO na področju zmogljivosti, ki zahtevajo, da se za obrambo namenita vsaj dva odstotka BDP; poudarja, da bi z boljšim usklajevanjem in manjšim prekrivanjem dejavnosti EU in držav članic ustvarili prihranke in omogočili prerazporeditev sredstev;

20.  meni, da je bistvenega pomena, da se končno začnejo izvajati instrumenti iz Lizbonske pogodbe, zlasti stalno strukturirano sodelovanje; meni, da je prožen in vključujoč pristop, ki spodbuja odprto in proaktivno sodelovanje vseh držav članic, bistven pri izvajanju stalnega strukturiranega sodelovanja; pozdravlja skupni dokument obrambnih ministrov Francije in Nemčije o „prenovi SVOP“ in italijanski predlog „za močnejšo evropsko obrambo“ ter v celoti podpira cilj teh dokumentov kar zadeva pozitivno odločitev o vzpostavitvi stalnega strukturiranega sodelovanja na zasedanju Sveta za zunanje zadeve in obrambo novembra 2016; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj se postavi na čelo te pobude in drugih nedavnih predlogov za okrepitev SVOP, da se pripravi podlaga za sprejetje nadaljnjih ambicioznih odločitev o SVOP na zasedanju Sveta novembra 2016 za zunanje zadeve in obrambo ter zasedanju Evropskega sveta decembra 2016, vključno z:

21.  spodbuja pregled pristopa EU k civilnim misijam skupne varnostne in obrambne politike, in sicer z vidika narave intervencij, njihovih ciljev in sodelujočih oseb, da bi zagotovili, da so misije ustrezno zasnovane, izvajane in podprte; pozdravlja napredek, dosežen pri misijah in operacijah SVOP, kljub njihovim pomanjkljivostim; poziva k večji prožnosti finančnih pravil EU za podpiranje njenih sposobnosti odzivanja na krize in za izvajanje veljavnih določb Lizbonske pogodbe; podpira oblikovanje zagonskih sredstev za nujno financiranje začetnih faz vojaških operacij; meni, da bi se z novim, učinkovitejšim postopkom odločanja o vojaških misijah EU izboljšali prožnost in moč EU pri odzivanju na grožnje in krize, pri čemer priznava, da je treba odločitev o zagotovitvi sil za take misije sprejeti na ravni držav članic;

22.  vztraja, da mora biti vsaka odločitev, ki vodi k vzpostavitvi evropske obrambne unije, vključno z razvojem večjega stalnega strukturiranega sodelovanja in oblikovanjem skupnih obrambnih instrumentov, sprejeta na podlagi soglasja med državami članicami EU;

23.  obžaluje, da Komisija, ESZD, EDA in države članice še niso v celoti izvedle obsežnih nalog, določenih na Svetu za zunanje zadeve novembra 2013 in Evropskih svetih leta 2013 in leta 2015; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in komisarko za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, naj Parlamentu predstavita oceno izvajanja predhodnih sklepov, preden predlagata nove naloge; spodbuja pospešitev sedanjega dela na akcijskem načrtu za evropsko obrambo in prizadevanja Komisije za maksimiranje sodelovanja na področju obrambe, tudi s spodbudami na področjih, kot so notranji trg in javna naročila ter raziskovalna, prometna, vesoljska, kibernetska, energetska in industrijska politika; je seznanjen s predlogom francoskega predsednika o evropskem skladu za varnost in obrambo ter podpira razvoj novih in inovativnih konceptov financiranja in vlaganja, tudi prek Evropske investicijske banke in javno-zasebnih partnerstev;

24.  opaža, da so potrebni več usklajevanja in jasnejše izbire glede tega, katere zmogljivosti vzdrževati, da bi se lahko države članice specializirale za določene zmogljivosti, saj se sicer soočajo s težavami, ko poskušajo vzdrževati širok niz povsem operativnih obrambnih zmogljivosti; poudarja praktične in finančne koristi nadaljnjega povezovanja evropskih obrambnih zmogljivosti in je seznanjen z različnimi aktualnimi pobudami na tem področju, ki bi jih bilo treba umestiti v širši okvir, da bi oblikovali pametni časovni načrt; podpira predloge o „evropskem semestru za obrambna vprašanja“ in poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj glede tega predstavi konkretne predloge; meni, da je interoperabilnost bistvena, če želimo doseči večjo združljivost in povezanost sil držav članic; spodbuja države članice, naj iščejo nadaljnje možnosti za skupno nabavo, ohranjanje ter vzdrževanje sil in materiala;

25.  pozitivno ocenjuje vlogo Evropske obrambne agencije pri spodbujanju in usklajevanju razvoja zmogljivosti ter poziva h krepitvi te agencije, zlasti s povečanjem njenega proračuna; vztraja, da bi bilo treba stroške za zaposlene in tekoče stroške agencije kriti iz proračuna Unije; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in države članice, naj pregledajo organizacijo, postopke in pretekle dejavnosti EDA;

26.  opozarja, da mora Evropa ohraniti konkurenčno in inovativno industrijsko in tehnološko podlago, ki bo sposobna razvijati in proizvajati zahtevane zmogljivosti; opozarja, da sta povezan obrambni trg in utrditev evropske obrambne industrije nujno potrebna za ekonomije obsega in boljšo učinkovitost;

27.  pozdravlja predlog predsednika Junckerja, da se ustanovi evropski obrambni sklad za spodbujanje raziskav in inovacij; pozdravlja sedanje delo v zvezi z oblikovanjem pripravljalnih ukrepov za obrambne raziskave, čemur bi moral v naslednjem večletnem finančnem okviru slediti večji namenski evropski program za obrambne raziskave, ki bi ga financirala EU, države članice pa bi zagotovile dodatne finančne vire;

28.  poziva k dejavnejši vlogi EU na področju razorožitve, neširjenja in nadzora orožja; poziva Svet, naj podpredsednici Komisije/visoki predstavnici omogoči opravljanje dejavnejše vloge pri reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru;

29.  opozarja, da se v globalni strategiji EU poziva k naložbam v preprečevanje konfliktov, Komisija in Svet pa sta dejansko predlagala obsežno zmanjšanje sredstev v proračunu za leto 2017 za edini instrument EU za preprečevanje konfliktov (instrument za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP)); poudarja, da je treba, glede na številne varnostne izzive v evropskem sosedstvu in drugje, povečati prizadevanja na področju preprečevanja konfliktov, mediacije in sprave;

30.  priznava, da sta notranja in zunanja varnost vedno bolj medsebojno odvisni, in meni, da je zaradi sedanjih varnostnih izzivov potrebna temeljita kritična analiza naših varnostnih politik, da bi oblikovali skladno in enotno politiko, ki bi zajemala tako notranjo kot zunanjo razsežnost, vključno z vidiki, kot so boj proti terorizmu, kibernetska varnost, energetska varnost, hibridne grožnje, strateško komuniciranje in kritična infrastruktura; poziva varnostne službe držav članic, naj okrepijo usklajevanje in sodelovanje ter povečajo izmenjavo obveščevalnih podatkov in informacij, vse države članice pa poziva, naj spoštujejo svojo zakonsko obveznost izmenjave obveščevalnih podatkov z Europolom in Eurojustom v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu; poziva EU, naj dodatno okrepi svoje sodelovanje in izmenjave obveščevalnih podatkov s tretjimi državami v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, ob tem pa naj spoštuje mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo človekovih pravic; pozitivno ocenjuje začetek delovanja Evropske agencije za mejno in obalno stražo;

31.  pozdravlja skupno izjavo o sodelovanju med zvezo NATO in EU, sprejeto na vrhu v Varšavi; v celoti podpira poglobljeno sodelovanje med zvezo NATO in EU na področjih kibernetske varnosti, migracij, strateškega komuniciranja in odzivanja na hibridne grožnje; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj do konca leta 2016 predstavi posebne predloge za nadaljnje korake na podlagi skupne izjave iz Varšave; je prepričan, da je zveza NATO bistvenega pomena za kolektivno varnost Evrope, in obenem vztraja, da bi morala EU vzdrževati ustrezne zmogljivosti za odzivanje; opozarja, da se močnejša zveza NATO in močnejša EU medsebojno krepita in dopolnjujeta; pozdravlja zavezo globalne strategije EU zvezi NATO kot temelju evropske kolektivne varnosti; poudarja, da bi morala EU čim bolje izkoristiti razpoložljive vire za varnost in obrambo ter se izogniti morebitnemu podvajanju; meni tudi, da morajo EU in države članice tesneje sodelovati z zvezo NATO, da bi zagotovili dopolnjevanje in medsebojno krepitev pobude zveze NATO Pametna obramba in pobude EU o združevanju in souporabi;

32.  poudarja, da je varnost držav članic EU nedeljiva in da morajo v skladu s členom 42(7) PEU vse države članice uživati enako raven varnosti, zato bi morale sorazmerno enako skrbeti za varnost EU in sodelovati pri njenem zagotavljanju ter izpolnjevati dane zaveze; nadalje ugotavlja, da v skladu z navedenim členom to ne vpliva na posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic;

33.  priznava, da je treba poiskati kreativne rešitve za sodelovanje med EU in Združenim kraljestvom na področju SZVP/SVOP;

34.  meni, da je bistvenega pomena okrepiti evropsko varnostno strukturo, ki temelji na Helsinški sklepni listini iz leta 1975 in njenih štirih „košarah“ ter jo je rusko nezakonito vojaško posredovanje na Krimu in v vzhodni Ukrajini resno ogrozilo;

35.  meni, da je nastopil čas za določitev nove, bolj realistične strategije za odnose EU z Rusijo, ki bo temeljila na verodostojnem odvračanju, a tudi na dialogu glede področij v skupnem interesu, kot so boj proti terorizmu, neširjenje orožja in trgovina; hkrati poudarja, da je pomembno vlagati več v podporo ruski civilni družbi in sodelovanje z njo, da bi okrepili dolgoročno podlago za odnose med EU in Rusijo; poudarja, da so bile sankcije potrebne kot odziv na rusko agresijo v Ukrajini in da so se izkazale kot učinkovito sredstvo za odvračanje njene nadaljnje agresije v tej državi; opozarja, da je popolno izvajanje sporazumov iz Minska pogoj za prekinitev tozadevnih sankcij; v celoti podpira uvedbo restriktivnih ukrepov EU proti posameznikom in subjektom v Rusiji kot odgovor na nezakonito priključitev Krima in namerno destabilizacijo Ukrajine ter vztraja, da bi morala EU ohraniti možnost uvajanja nadaljnjih postopnih sankcij, zlasti zoper visokotehnološke proizvode v sektorjih nafte in plina, informacijske tehnologije in oborožitve, če bo Rusija še naprej kršila mednarodno pravo; meni, da je izboljšanje odnosov v skupnem interesu EU in Rusije, pod pogojem, da se spoštuje mednarodno pravo;

36.  poziva države članice EU in mednarodno skupnost, naj soglasno in jasno sporočijo ruski vladi, da bodo imela njena dejanja svojo ceno in posledice; zahteva tudi pomiritev sedanjih napetosti in vztraja, naj EU in države članice sodelujejo z mednarodnimi partnericami pri diplomatskih, političnih in gospodarskih pritiskih na rusko vlado, naj preneha z agresijo; pozdravlja odločitve, ki jih je v zvezi s tem sprejel vrh zveze NATO v Varšavi; poudarja svojo zavezanost enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitost Ukrajine; poudarja, da volitve na zasedenih ozemljih Krima niso bile veljavne;

37.  meni, da je pomembno najti poti za zmanjšanje sedanjih napetosti in za začetek konstruktivnega dialog z Rusijo, da bi se opredelili ukrepi za zmanjšanje tveganja nevarnih nesporazumov in napačnih presoj; poudarja pomen večje vzajemne preglednosti vojaških dejavnosti, da bi se preprečili incidenti z Rusijo v zraku in na morju, ter potrebo po razvoju skupnih standardov za obvladovanje morebitnih nesreč in incidentov; meni, da so vojaški poleti brez aktivnih transponderjev, pri katerih ni pripravljenosti za sodelovanje, resna grožnja za civilno letalstvo in da je treba pripraviti ukrepe za čim bolj zgodnje odkrivanje takšnih poletov ter poiskati mednarodno pot za odpravo takšnih varnostnih tveganj; meni tudi, da sodelovanje z Rusijo v zvezi z nedavnim jedrskim dogovorom z Iranom daje upanje za izboljšanje odnosov na drugih področjih, vključno z zvezo NATO, da bi ublažili napetosti, na primer ob Baltiku, v Siriji in Ukrajini;

38.  poziva EU, naj okrepi sodelovanje z državami vzhodnega partnerstva, da bi se okrepile njihove demokratične institucije, odpornost in neodvisnost, tudi z ambicioznimi celovitimi misijami SVOP, katerih naloga bi bila povečanje varnosti in stabilnosti; poziva EU, naj odigra dejavnejšo in učinkovitejšo vlogo pri reševanju konfliktov in vzpostavljanju miru; poziva države članice, naj povečajo pomoč Ukrajini, tudi z ustreznimi obrambnimi sistemi, da bi se odvrnilo vojaško zaostrovanje na vzhodu države, naj projektno skupino EU East StratCom spremenijo v trajno strukturo EU in naj ji za boljše delovanje dodelijo ustrezne kadrovske in finančne vire; podpira tudi želje teh držav po vstopu v EU in program reform na področjih, kot so pravna država, gospodarstvo, javna uprava, boj proti korupciji in varstvo manjšin;

39.  opozarja na zavezo EU glede partnerjev v njeni bližini in glede podpiranja socialnih in političnih reform, utrjevanja pravne države, varovanja človekovih pravic in spodbujanja gospodarskega razvoja kot najboljših načinov za krepitev mednarodnega reda in zagotavljanje stabilnosti njenega sosedstva; priznava, da politik EU ne bi smela imeti enotnega pristopa za vse, temveč bi morala biti prožnejše in bolj odzivna na spreminjajoče se razmere v vzhodnem in južnem sosedstvu EU; vseeno ugotavlja, da revidirani evropski instrument sosedstva ni dosegel svojih ciljev, zlasti ne v zvezi z načelom „več za več“; spodbuja pristop, da bi se v zvezi z državami, ki nazadujejo v smislu upravljanja, demokracije in človekovih pravic, razmislilo o politiki „manj za manj“;

40.  poudarja, da je poglabljanje odnosov z ZDA in Kanado v strateškem interesu EU, obenem pa je za EU pomembna tudi krepitev odnosov s Srednjo in Južno Ameriko, ne le zaradi krepitve dvoregionalnega partnerstva, temveč tudi zaradi skupnega spopadanja s pomembnimi svetovnimi izzivi; priznava, da je EU daleč najpomembnejša gospodarska partnerica ZDA in obratno, obe pa sta ključni mednarodni zaveznici tako na dvostranski ravni kot prek zveze NATO in na področjih, kot so jedrski dogovor z Iranom, Sirija in Ukrajina; v tem smislu spodbuja EU in njene države članice, naj zagotovijo nadaljevanje tega odnosa na podlagi skupnih vrednot po predsedniških volitvah v ZDA novembra 2016;

Gradnja odpornosti in vlaganje v resnično celosten pristop: razvijanje, podpiranje in krepitev

41.  poudarja, da mora biti zagotavljanje miru in stabilnosti na naši celini, v našem sosedstvu in v Afriki sedaj v središču evropskih ukrepov; priznava, da trajnostni razvoj ni mogoč brez varnosti ter da je trajnostni razvoj pogoj za varnost, stabilnost, socialno pravičnost in demokracijo; meni, da se je treba spoprijeti z izvirnimi vzroki nestabilnosti ter prisilnih in neurejenih migracij, torej z revščino, pomanjkanjem ekonomskih priložnosti, oboroženimi konflikti, slabim upravljanjem, podnebnimi spremembami, kršitvami človekovih pravic, neenakostjo in trgovinskimi politikami, ki teh izzivov ne rešujejo; meni, da varnost, gospodarski in socialni razvoj ter trgovina sodijo v isto vseobsegajočo strategijo in morajo upoštevati načelo skladnosti politik za razvoj iz člena 208 Lizbonske pogodbe; poziva k evropskim in mednarodnim ukrepom (OZN/G20) proti nezakonitim finančnim transferjem iz Afrike;

42.  poudarja, da mora EU posebno pozornost nameniti izboljšanju življenjskih pogojev v svojem sosedstvu, pri tem pa uporabiti vsa razpoložljiva politična orodja, vključno s trgovino, razvojno pomočjo, okoljsko politiko in diplomacijo, pa tudi zmogljivosti za krizno upravljanje; v zvezi s tem pozdravlja novo partnerstvo na področju migracij in načrt za zunanje naložbe EU ter poziva, naj se mu omogoči sodelovanje pri izvajanju teh dveh instrumentov; poudarja, da je treba razviti nov pristop do Afrike, na podlagi vrednot in načel EU, ki bo zagotavljal boljše priložnosti za trgovino, naložbe, dostop do energije in gospodarsko rast ter podpiral afriške države pri gradnji demokratičnih, preglednih in učinkovitih institucij, pa tudi pri ukrepih za blažitev posledic podnebnih sprememb; je prepričan, da bi morala EU revidirati svojo razvojno in trgovinsko politiko in tako zagotoviti, da sta v skladu z njenimi vrednotami in da prispevata k tem ciljem; poziva EU in še posebej države članice, naj se borijo proti nezakonitim finančnim transferjem in občutno povečajo svoje finančne zaveze za regijo, tudi prek skrbniškega sklada za Afriko, načrta za zunanje naložbe in Evropskega razvojnega sklada; poudarja, da ima EU pomembno vlogo pri doseganju ciljev Agende 2030; meni, da bi imel lahko zasebni sektor pomembno vlogo pri razvoju, če bi deloval v pravno zavezujočem okviru, ki bi opredeljeval odgovornost poslovnega sektorja glede spoštovanja človekovih, socialnih in okoljskih pravic;

43.  priznava, da je EU dosegla mešane rezultate pri zagotavljanja pomoči žrtvam nesreč, beguncem in drugim, ki jo potrebujejo;

44.  poudarja tudi potrebo po zaostritvi boja proti izvirnim vzrokom, ki podžigajo terorizem in radikalizacijo, zaradi katerih so prizadeti predvsem zahodna Afrika, Sahel, Afriški rog in Bližnji vzhod in ki svoje dejavnosti v največji meri doslej usmerjata tudi v Evropo; poziva EU, naj skupaj z ZDA in drugimi mednarodnimi zavezniki začne usklajena diplomatska prizadevanja, da bi partnerice v regiji, kot so Turčija, Saudova Arabija in Iran, prepričala v potrebo po skupni in pravno utemeljeni strategiji za spoprijemanje s tem globalnim izzivom; nadalje spodbuja prizadevanja za sodelovanje in usklajevanje z drugimi državami v tem boju ter poziva državne in nedržavne akterje v regiji, naj ne podžigajo nadaljnjih sektaških in etničnih napetosti; izraža resno zaskrbljenost zaradi hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic v Jemnu, vključno z bombardiranjem pogrebne slovesnosti v Sani 8. oktobra 2016; zahteva takojšnjo neodvisno mednarodno preiskavo te in drugih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj prekinejo vsakršno sodelovanje z Jemnom, dokler te kršitve ne bodo preiskane, odgovorni pa privedeni pred sodišče; zahteva takojšnjo odpravo blokade Jemna in poziva vse strani v konfliktu, naj ponovno vzpostavijo dialog in si prizadevajo za trajno premirje; vztraja, da konflikta ni mogoče rešiti po vojaški poti;

45.  spodbuja oblikovanje tematskih okvirov, na podlagi katerih bi se predlagalo sodelovanje med EU, državami partnericami iz južnega sosedstva in glavnimi regionalnimi akterji, zlasti iz Afrike, pri regionalnih vprašanjih, kot so varnost, razvoj, energetika ali upravljanje migrantskih tokov; meni, da bi bilo naše sosedstvo odpornejše, če bi bilo organizirano v okviru regionalnega sodelovanja, ki bi omogočilo skupne odzive na izzive, povezane z migracijami, terorizmom in razvojem; zato poziva EU, naj si s svojimi sosedami v Magrebu prizadeva za oživitev in razvoj Unije arabskega Magreba;

46.  opozarja, da so regija Sahel in druga povezana geografska območja prednostne regije za zagotovitev varnosti Evropske unije, in poudarja krhkost varnostnih razmer na teh območjih in mogoče posledice sedanjih nemirov; poziva EU, naj si prizadeva za okrepitev sodelovanja z državami severne Afrike in Sahela v boju proti širjenju terorističnih dejavnosti na območju Sahela in Sahare; poudarja, da lahko zelo težke življenjske razmere ponekod potisnejo del prebivalstva v iskanje alternativ v obliki islamskega terorizma; spodbuja razvoj skladne in trdne strategije za regijo Sahel, namenjene izboljšanju upravljanja, odgovornosti in legitimnosti državnih in regionalnih institucij, povečanju varnosti, boju proti radikalizaciji, trgovini z ljudmi, orožjem in mamili ter krepitvi gospodarskih in razvojnih politik; je prepričan, da je krepitev zmogljivosti regionalnih in podregionalnih organizacij, zlasti v Afriki, ključna za preprečevanje in reševanje konfliktov ter varnostno sodelovanje; poudarja, da mora pravo rešitev za te varnostne razmere podati EU, in sicer ne le v gospodarskem, temveč tudi v političnem in vojaškem smislu;

47.  poudarja, da je pomembno najti trajnostno rešitev za konflikt v Siriji v skladu s procesom tranzicije, določenim v ženevskem sporočilu in resoluciji Varnostnega sveta OZN 2254(2015); podpira prizadevanja pod vodstvom OZN, s katerimi se želi doseči, da bi se začele vse strani v sirskem konfliktu pogajati o vseobsegajoči politični rešitvi; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj nujno pripravi evropsko strategijo za Sirijo; je prepričan, da dvostranska pogajanja med Rusijo in Združenimi državami ne bodo zadostovala za trajen odziv na sirsko krizo; poziva EU, naj opusti svojo naravnanost diplomatske osamitve in uporabi svoj vpliv pri ključnih akterjih, kot so Iran, Saudova Arabija, Turčija, Katar in Rusija, in poskuša zagotoviti, da bodo zavzeli konstruktivno stališče ter ne bodo prispevali k nadaljnjemu zaostrovanju razmer; še naprej poziva vse članice Varnostnega sveta OZN, naj prevzamejo svojo odgovornost glede te krize; opozarja, da so Rusija in druge države večkrat uporabile možnost veta v Varnostnem svetu OZN, in meni, da je to v nasprotju z mednarodnimi prizadevanji za mir in reševanje konfliktov v Siriji in tamkajšnji regiji; poudarja, da bi bilo treba razmisliti o uporabi sankcij proti vsem posameznikom in subjektom, ki so vpleteni v zločine proti človeštvu v Siriji; izraža resno zaskrbljenost zaradi množičnih in močno razširjenih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic s strani vseh udeležencev sirskega konflikta ter poudarja, da je treba zagotoviti odgovornost za takšne zlorabe; ponovno poudarja, da podpira sosede Sirije, ki se soočajo z velikanskimi izzivi nastanitve milijonov beguncev; ponovno poudarja, da podpira neodvisnost, ozemeljsko celovitost in suverenost Iraka in Sirije, kjer se v celoti spoštujejo pravice vseh etničnih in verskih skupin;

48.  priznava vlogo Turčije kot pomembnega partnerja pri reševanju konflikta v Siriji, v boju proti Islamski državi/Daišu v Siriji in Iraku ter pri migracijski krizi; odločno obsoja poskus vojaškega udara zoper demokratično izvoljeno vlado Turčije; spodbuja turško vlado, naj v skladu s svojimi zavezami kot članica Sveta Evrope varuje ustavni red, obenem pa poudarja pomen spoštovanja človekovih pravic, pravne države, svobode izražanja ter neodvisnosti sodstva in medijev v času po poskusu državnega udara; poudarja, da bi morala Turčija tesno sodelovati s Svetom Evrope, da bi zagotovila spoštovanje pravne države v vseh postopkih; je zaskrbljen zaradi represivne narave in obsega čistk, ki so se začele po poskusu državnega udara in zaradi katere so se razmere na področju temeljnih svoboščin in človekovih pravic v Turčiji močno poslabšale; je še posebej zaskrbljen zaradi rastočega števila primerov prekomerne uporabe sile s strani policije in slabega ravnanja s priprtimi osebami, nekaznovanja kršitev človekovih pravic, ki se nadaljuje, ter omejevanja neodvisnosti sodstva;

49.  poudarja, da je treba konflikt na Bližnjem vzhodu rešiti z oblikovanjem dveh držav – na podlagi meril iz sklepov Sveta julija 2014 – in s tem zagotoviti varnost države Izrael in palestinsko državo, ki bo sposobna preživeti, in sicer na podlagi meja iz leta 1967, ter razrešiti vsa vprašanja dokončnega statusa, da se konflikt konča; poziva EU, naj prevzame svojo odgovornost in postane resnični akter in pospeševalec v diplomatskem procesu; poziva institucije EU in države članice, naj sprejmejo nujne ukrepe, da bi zaščitile uresničljivost rešitve, ki temelji na soobstoju dveh držav, in naj ustvarijo pozitivno dinamiko, ki bo privedla do pravih mirovnih pogajanj; poziva izraelske oblasti, naj nemudoma prenehajo z izvajanjem svoje politike naseljevanja in vrnejo zadeve v prejšnje stanje; poudarja, da morajo vse strani v vseh okoliščinah spoštovati mednarodno pravo na področju človekovih pravic in mednarodno humanitarno pravo, kar je še vedno osnovni pogoj za dosego pravičnega in trajnega miru; poudarja pomen zagotavljanja skladnosti politike EU v primerih zasedbe ali priključitve ozemlja;

50.  je prepričan, da je boj proti trgovcem z ljudmi mogoč le ob sodelovanju – ki temelji na spoštovanju človekovih pravic – z državami na drugi strani Sredozemlja in v Afriki kot celoti, ter glede tega meni, da morajo EU in njene države članice sodelovati z mednarodnimi partnerji pri obravnavi dejavnikov, ki ljudi potiskajo v migracije;

51.  odločno podpira krepitev odgovornosti varovanja kot pomembnega vodilnega načela pri prizadevanjih Evropske unije in držav članic na področju celotnega spektra konfliktov, pa tudi človekovih pravic in razvoja;

Moč evropske diplomacije: znanje, delovanje in učinek

52.  izpostavlja izjemen potencial EU kot diplomatske supersile, ki temelji na široki paleti instrumentov, s katerimi razpolagamo, in naši normativni moči na področju demokracije, svobode in človekovih pravic; v zvezi s tem želi poudariti osrednjo usklajevalno vlogo podpredsednice Komisije/visoke predstavnice, Evropske službe za zunanje delovanje in delegacij EU v tretjih državah;

53.  meni, da bi bilo treba posvetiti posebno pozornost preprečevanju konfliktov, obravnavanju izvirnih vzrokov za nestabilnost in zagotavljanju človekove varnosti; priznava, da so zgodnji preventivni ukrepi proti dolgoročnim tveganjem nasilnih konfliktov učinkovitejši, manj zamudni in cenejši kot mirovne operacije; poziva EU, naj pokaže politično vodstvo v preventivni diplomaciji in mediaciji v konfliktih; v zvezi s tem pozdravlja vlogo sistema EU za zgodnje opozarjanje na konflikte, skupine ESZD za podporo mediaciji in Evropskega mirovnega inštituta; poziva k nadaljnjemu razvoju zmogljivosti EU za preprečevanje konfliktov in mediacijo; poudarja, da je sodelovanje žensk v pogajanjih za reševanje sporov ključno za spodbujanje pravic in participacijo žensk ter da je to prvi korak k njihovi polni vključenosti v prihodnje procese tranzicije; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in Komisijo, naj povečata finančne in upravne vire, namenjene mediaciji, dialogu, spravi in odzivanju na krize; poziva države članice, naj dosledno upoštevajo pravila, ki so bila določena s skupnim stališčem EU o izvozu orožja, ter prenehajo s trgovino z orožjem s tretjimi državami, ki ne izpolnjujejo naštetih meril; vztraja, naj EU okrepi politični dialog in sodelovanje na področju razoroževanja, neširjenja in nadzora orožja;

54.  močno spodbuja nadaljnja pogajanja o ponovni združitvi Cipra, da bi se dosegel hiter in uspešen zaključek;

55.  meni, da morajo Evropska unija in njene države članice razviti učinkovito zunanjo, varnostno in obrambno politiko, ki bo spoštovala nacionalne interese in si tudi prizadevala za sodelovanje z mednarodnimi partnerji, Združenimi narodi, nevladnimi organizacijami, zagovorniki človekovih pravic in drugimi pri skupnih vprašanjih ter z namenom spodbujanja miru, blaginje in stabilnosti po vsem svetu; poudarja potrebo po tesnem sodelovanju z drugimi globalnimi in regionalnimi silami glede globalnih groženj in izzivov; še posebej poudarja izjemen pomen čezatlantskih odnosov, ki temeljijo na skupnih interesih in vrednotah; poudarja, da bi morala biti oživitev teh strateških partnerstev, ki naj bi se preobrazila v učinkovit instrument zunanje politike, prednostna naloga EU;

56.  meni, da bi morala EU izboljšati in okrepiti svoja diplomatska prizadevanja v Aziji, tudi z združenjem ASEAN, da bi prispevala k večji stabilnosti in varnosti v konfliktnih območjih, kjer so se napetosti obnovile, pri tem pa tesno sodelovati s partnerji v regiji in spoštovati mednarodno pravo, tudi v Južnokitajskem morju in Indijskem oceanu, ter da bi obravnavala vprašanja v zvezi z varstvom človekovih pravic in pravno državo; je seznanjen, da mora EU nadaljevati s podporo razvoju miroljubnih odnosov med Kitajsko in njenimi sosedami ob Južnokitajskem morju, vključno z Vietnamom, Tajvanom in Filipini, prek konstruktivnih dvostranskih in vključujočih večstranskih mehanizmov; meni, da krepitev in obnova struktur mednarodnega reda nista mogoči brez Azije in še posebej Kitajske; poudarja, da mora odnos med EU in Kitajsko glede na svetovne ambicije Kitajske preseči gospodarske vezi ter postati celovitejši in osredotočen na vlogo Kitajske v OZN, njen vpliv v regionalnih konfliktih v njenem sosedstvu ter njen prispevek pri obravnavanju globalnih izzivov;

57.  poziva Evropsko unijo, naj se v gospodarskem, človeškem in vojaškem smislu ne odreče povsem območjem, ki imajo trenutno manjšo strateško vrednost, a bi lahko v prihodnosti postala pomembna, kot so srednja Azija, podsaharska Afrika in Arktika, in ki jim druge svetovne sile namenjajo posebno pozornost;

58.  opozarja na pomen normativne moči Evrope in poziva k nadaljnji krepitvi kulturne in znanstvene diplomacije EU, da bi se onkraj naših meja projicirale in podpirale evropska moč in vrednote; poudarja tudi moč gospodarske diplomacije, med drugim sankcij kot orodja za uveljavljanje politik EU;

59.  poudarja vlogo parlamentarne diplomacije pri krepitvi političnega sodelovanja s partnericami EU;

60.  poudarja potrebo po okrepljeni vlogi nacionalnih parlamentov pri izvajanju skupne zunanje in varnostne politike, tudi prek poglobljenega sodelovanja med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti na področjih zunanje in varnostne politike EU;

61.  poudarja vlogo nedržavnih akterjev in organizacij civilne družbe kot akterjev v diplomaciji in ključnih partnerjev EU ter pomen pomoči EU tem akterjem in sodelovanja z njimi;

62.  poudarja, da je treba pospešiti utrditev povsem evropske diplomatske službe in še posebej okrepiti njeno tematsko strokovno znanje ter strateško načrtovanje politik in napovedovanje, pa tudi obveščevalne vidike; meni, da je prav tako pomembno predstavništvom ESZD na kriznih območjih dati konzularno vlogo, da bi pomagala državljanom EU; vztraja, da je v ESZD, tudi na vodilnih položajih, potrebno pošteno ravnotežje med diplomati, ki jih napotijo države članice, in uradniki EU;

63.  poudarja, da finančna sredstva, ki so na voljo za zunanje delovanje EU, niso sorazmerna z izzivi, s katerimi se soočamo; zato poziva, naj se med prihajajočim vmesnim pregledom občutno povečajo sredstva, ki so na voljo v okviru razdelka IV večletnega finančnega okvira;

64.  poziva k več odgovornosti in preglednosti, zlasti kar zadeva pogajanja o mednarodnih sporazumih;

65.  globoko obžaluje, da so za SZVP namenjena le omejena proračunska sredstva v višini približno 320 milijonov EUR (0,2 % proračuna EU), ter poziva k boljšemu upravljanju finančnih tokov za izvrševanje tega proračuna; poudarja, da so bila dodeljena proračunska sredstva za leto 2016 na enaki ravni kot v letu 2015 in da je konec marca 2016 razlika do zgornje meje znašala 170 milijonov EUR, potem ko je bilo odobrenih dodatnih 5 milijonov EUR za varnostne ukrepe misije EUCAP Sahel Mali ter 10 milijonov EUR za misijo EUBAM v Libiji; je zaskrbljen, ker je na voljo premalo sredstev za obveznosti, ki jih bo treba izpolniti v letu 2016, pri čemer bo samo za nadaljevanje misij, ki se bodo v tem letu končale, potreben dodaten proračun v višini 169 milijonov EUR;

66.  opozarja na pomembno vlogo kulture v zunanji politiki EU pri spodbujanju dialoga ter vzajemnega razumevanja in učenja; poudarja, da lahko usmerjene kulturne in izobraževalne politike podpirajo ključne cilje zunanje in varnostne politike EU ter prispevajo h krepitvi demokracije, pravne države in varstva človekovih pravic; ponovno poudarja vlogo medkulturnega in medverskega dialoga v boju proti ekstremizmu, radikalizaciji in marginalizaciji; poziva Komisijo in ESZD, naj kulturno diplomacijo in medkulturni dialog upoštevata v instrumentih EU za zunanje odnose in razvojni agendi EU; poziva ESZD in delegacije EU po vsem svetu, naj v vseh predstavništvih EU v partnerskih tretjih državah imenujejo kulturne atašeje; opozarja tudi na odločilno vlogo izobraževanja pri spodbujanju državljanstva in medkulturnih veščin, pa tudi ustvarjanju boljših gospodarskih obetov in izboljševanju zdravja; spodbuja prizadevanja Komisije, da bi povečala vlogo znanstvenega in raziskovalnega sodelovanja kot orodja mehke moči v evropskih zunanjih odnosih; poudarja, da lahko znanstvene izmenjave prispevajo k utrjevanju koalicij in reševanju konfliktov, zlasti v odnosih s sosedskimi državami EU;

o
o   o

67.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0249.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 o instrumentih skupne kmetijske politike za zmanjšanje nestanovitnosti cen na kmetijskih trgih (2016/2034(INI))

P8_TA(2016)0504 A8-0339/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013, (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni kmetijski politiki Evropske unije,

–  ob upoštevanju študije iz marca 2016 z naslovom État des lieux sur les outils de gestion des risques mis en place par les États membres pour la période 2014-2020: cadres nationaux et européens (Stanje na področju instrumentov držav članic za obvladovanje tveganj v obdobju 2014–2020: nacionalni in evropski okvir), ki jo je pripravil za svoj Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za proračun (A8-0339/2016),

A.  ker kmetijske trge že ves čas zaznamujeta nestabilnost in cenovna nestanovitnost, v zadnjih nekaj letih pa sta zaradi hitrega sosledja pretresov v povpraševanju, ponudbi in ceni postali strukturni značilnosti kmetijstva na evropski in svetovni ravni;

B.  ker se mora kmetijstvo spopasti s poglavitnim izzivom, povezanim z naraščanjem svetovnega prebivalstva in ker je pomemben del svetovnega prebivalstva še vedno podhranjen, zato se bosta še naprej krepila nestanovitnost kmetijskih trgov zaradi nihanj v proizvodnji in neravnotežje med ponudbo in povpraševanjem;

C.  ker podnebne spremembe in škodljivci, ki napadajo kmetijske rastline, škodljivo vplivajo na obseg kmetijske proizvodnje, posledice podnebnih sprememb, kot so suša in poplave, pa prispevajo k nestanovitnosti cen;

D.  ker imajo lahko makroekonomski pogoji ključno vlogo za nestanovitnost cen, vključno s strukturnimi dejavniki, kot so menjalni tečaji, cene energije in gnojil, obrestne mere ter špekulacije na kmetijskih trgih;

E.  ker veliki svetovni proizvajalci na kmetijskih trgih razen EU vzpostavljajo ukrepe za blažitev nestanovitnosti cen, skupina G-20 pa je sprejela zaveze na področju kmetijstva za obravnavo tega vprašanja v okviru sonaravnega razvoja z bojem proti negativnim učinkom čezmerne nestanovitnosti cen kmetijskih surovin na prehransko varnost;

F.  ker imajo v vsaki regiji na svetu svoj proizvodni model in izvajajo različne ukrepe na področju okolja in dobrobiti živali, kar lahko precej vpliva na neto ceno proizvodnje, in ker bi morali biti evropski kmetje zmožni konkurirati na svetovnem trgu;

G.  ker lahko politične odločitve, denimo uvedba trgovinskih embargov, povečajo nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov;

H.  ker v Evropski uniji ni prave varnostne mreže, s katero bi omejili nestanovitnost trgov, kar ima močan odvračilni učinek za ohranjanje kmetovanja na ozemlju Unije;

I.  ker so odprtje trgov in odločitve, ki so privedle do globalizacije gospodarstva v zadnjih desetletjih, zlasti zaradi sporazuma o STO in dvostranskih trgovinskih sporazumov, zagotovili boljšo pretočnost trgov, so pa prispevali tudi k zaostrovanju pojava nestanovitnosti cen v kmetijstvu;

J.  ker se kmetje soočajo s povečanimi stroški proizvodnje in povečanjem dolgov kmetij in ker je med letoma 2005 in 2010 v EU izginilo 2,4 milijona kmetij, zaradi česar se je izgubilo veliko število delovnih mest na podeželju;

K.  ob upoštevanju, da so kmetijski trgi kot kraj srečanja med ponudbo in povpraševanjem po svoji naravi nestabilni, da prisotnost finančnih udeležencev to nestabilnost še povečuje in da nezadostna prožnost svetovnega povpraševanja po preskrbi s hrano glede na kmetijsko ponudbo povečuje učinek dejanskih ali domnevnih neravnovesij na udeležence na trgu, včasih s pretresljivim učinkom na cene kmetijskih proizvodov;

L.  ker bi lahko financializacija svetovnega gospodarstva in špekulacije, ki jo spremljajo, vplivale na kmetijske trge, kar bi lahko prispevalo k zaostrovanju neravnovesja na njih in povečevanju nestanovitnosti cen, ker se kmetijske surovine uporabljajo kot preprosta finančna sredstva; kot je poudarila kriza, ki jo povzročila hude proteste proti lakoti leta 2008, bi lahko bila ta pretirana financializacija uničujoča in etično oporečna, če ogroža prehransko varnost najslabše prehranjenih in najrevnejših ljudi na svetu;

M.  ker mora Evropska unija pomagati zagotoviti prehransko varnost v Evropi ter konkurenčen položaj evropskih kmetov in vrtnarjev na svetovnem trgu;

N.  ker sta kmetijski in agroživilski sektor pomembna za gospodarstvo EU in bi lahko prispevala k trajnostni rasti;

O.  ker nestanovitnost cen ustvarja visoko stopnjo negotovosti med proizvajalci in potrošniki, ker so v primeru nizkih cen ogroženi prihodki, sposobnost naložb in s tem dolgoročna vzdržnost njihovih dejavnosti, medtem ko bi lahko bile ogrožene možnosti prehranjevanja in dostop potrošnikov do osnovnih surovin zaradi visokih cen hrane, kar bi vodilo v krizne razmere;

P.  ker nestanovitnost cen škodi kmetijskemu in agroživilskemu sektorju, kar negativno vpliva na naložbe, rast in zaposlovanje in lahko resno vpliva na preskrbo potrošnikov, prehransko varnost in dobro delovanje skupne kmetijske politike;

Q.  ker nestanovitnost cen vpliva na zmožnost kmetov za naložbe in ustvarjanje novih delovnih mest, to pa odvrača od modernizacije, inovacij, mlade od tega, da bi postali kmetje in generacijske pomladitve;

R.  ker je mogoče trajnostno kmetovanje, ki je vir zelo kakovostne hrane, zagotoviti le, če bodo odkupne cene za kmete ustrezne, tako da bodo lahko pokrili vse stroške trajnostne proizvodnje;

S.  ker bi lahko večja preglednost evropskih trgov in pravočasen dostop do informacij, ki ju omogoča digitalna revolucija, skupaj z drugimi orodji z boljšim in bolj objektivnim dostopom gospodarskih subjektov do razvoja kmetijskih trgov prispevala k omejitvi nestanovitnosti trgov in cen, kar bi pripomoglo k boljši zaščiti prihodka kmetov in preprečevanju špekulacij na kmetijskih trgih;

T.  ker skupna kmetijska politika, kot je bila prenovljena leta 2013, v sklopu politike za razvoj podeželja prinaša orodja za obvladovanje tveganja in ker se za ta orodja trenutno porabi samo 2 % proračuna iz drugega stebra in 0,4 % proračuna SKP;

Trenutne razmere in cilji

1.  meni, da bodo kmetje vse bolj izpostavljeni nestanovitnosti cen, in sicer zaradi različnih vzrokov, kot so nestabilnost in nepopolnost kmetijskih trgov, vse večja globalizacija in razvitost kmetijskih trgov, večja spremenljivost ponudbe zaradi nepredvidljivosti podnebja, večja zdravstvena tveganja in nezanesljivo ravnovesje preskrbe s hrano;

2.  meni, da je treba sprejeti bolj odločno in usklajeno politiko s ciljno usmerjenimi instrumenti na ravni EU in nacionalni ravni, da bi zagotovili večnamensko, trajnostno kmetijsko proizvodnjo po vsej Uniji ob poštenih in donosnih cenah ter zmanjšanje škodljivih učinkov za tiste subjekte, ki so najbolj izpostavljeni nestanovitnosti cen;

3.  ugotavlja, da nestanovitnosti cen različno vpliva na različne kmetijske sektorje in da je treba določiti orodja javne politike in strategije udeleženih akterjev, namenjene blažitvi učinkov, ki bodo prilagojena posameznemu sektorju ter dejanskim, obstoječim in prihodnjim tveganjem za kmete;

4.  ugotavlja, da medtem ko Evropska unija znižuje svojo strateško podporo kmetijstvu, njeni tekmeci na svetovnem trgu, zlasti Združene države, Brazilija in Kitajska, zagotavljajo znatna in vse večja javnoproračunska sredstva za razvoj novih modelov politike tveganja in za instrumente za zaščito kmetov pred učinki nestanovitnosti cen;

5.  opozarja, da je Evropska unija edini kmetijski akter, ki je svojo kmetijsko politiko naslonil na podporo, ki ni vezana na proizvodnjo, obenem pa je v zadnjih letih odpravila svoje strateške podpore za kmetijstvo;

6.  ugotavlja, da so ZDA s kmetijskim zakonom (Farm Bill 2014) razvile posebne zavarovalne police za različne kmetijske sektorje;

7.  poudarja, da se je SKP v zadnjih desetletjih usklajeno razvijala, vendar pa njena glavna cilja – zagotavljati dostojen življenjski standard kmetov ter stabilna in zanesljiva preskrba s hrano po dostopnih cenah – ostajata veljavna;

8.  v zvezi s tem poudarja, da je skupna evropska politika bistvena za sektor, ki je odgovoren za zagotavljanje zanesljive preskrbe s hrano in varnost hrane in ima ključno vlogo pri rabi naravnih virov ter vzdržnem gospodarskem in trajnostnem okoljskem razvoju podeželskih območij;

9.  poudarja pomen sinergij med SKP in drugimi politikami EU;

10.  ugotavlja, da je bila z nedavnimi reformami SKP dosežena skoraj popolna nevezanost neposredne pomoči na proizvodnjo, da se je nadaljeval proces konvergence za neposredna plačila in so v večji meri upoštevani družbeni, zlasti pa okoljski pomisleki;

11.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so se z leti zmanjšala proračunska sredstva SKP za ukrepe v zvezi s skupno ureditvijo trgov, kar odpira možnosti za ponovno nacionalizacijo SKP ter ogroža pravične in enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu EU;

12.  poudarja, da je povprečni letni prihodek kmetov v EU v zadnjih desetih letih ostal nespremenjen ali se je celo zmanjšal, proizvodni stroški pa so se nenehno povečevali, kar je povzročilo znaten padec števila kmetij, to pa ogroža številna delovna mest na podeželskih območjih;

13.  meni, da bi morala Komisija uporabiti celoten finančni manevrski prostor, ki ga ima na voljo v okviru enotne skupne ureditve trga;

14.  obžaluje počasno izvajanje instrumentov enotne skupne ureditve trga za zmanjšanje škodljivih posledic nestanovitnosti cen in obvladovanje tržnih motenj;

15.  poudarja, da se večina instrumentov za obvladovanje tveganja, vzajemnih skladov in instrumentov za stabilizacijo prihodka in zavarovanje, dodeljenih v okviru programov za razvoj podeželja, izvaja neenakomerno in so zanje predvidena omejena proračunska sredstva;

16.  zato priporoča okrepitev sedanjih ukrepov iz drugega stebra, da bi povečali konkurenčnost evropskega kmetijstva in tesneje vključili organizacije proizvajalcev v proces izvajanja;

17.  poziva Komisijo, naj opravi poglobljeno analizo vzrokov za slabo uporabo instrumentov, ki so na voljo v okviru drugega stebra SKP in za neustrezno izvajanje enotne SUT, da bi primerno prenovili ustrezne določbe;

18.  poudarja, da je treba ohraniti nevezano neposredno pomoč iz sedanje SKP, skupaj s shemo enotnega plačila na površino, ki predstavlja nadomestilo za opravljanje javnih storitev in bistveni element pri zagotavljanju prihodkov in finančne stabilnosti za kmete;

19.  poudarja pa, da sedanja SKP, ki ji primanjkuje odzivnih in učinkovitih instrumentov, ne obravnava ustrezno vse večje nestabilnosti kmetijskih trgov ali omogoča kmetom, da bi se odzivali na tržne signale oziroma razvili rešitve, s katerimi bi bili kos spremembam cen;

20.  poziva Komisijo, naj sprejme nujne ukrepe za podporo kmetijskemu sektorju v najbolj oddaljenih in gorskih območjih ter na območjih z omejenimi možnostmi, kjer so stroški, proizvodnje, spravila in trženja proizvodov zunaj območij, na katerih so bili proizvedeni, bistveno višji kot drugje, ter določi posebne kazalnike za aktivacijo ukrepov v okviru varnostnih ukrepov za kmetijske trge na teh območjih;

21.  meni, da morata ostati prehranska neodvisnost in varnost EU ter razvoj konkurenčnega in trajnostnega kmetijstva po vsej Uniji, ki bo zadostoval potrebam državljanov, strateška cilja prihodnje SKP in da je nujno zagotoviti primeren življenjski standard za kmete;

22.  meni, da vzdržna proizvodnja hrane ni možna brez evropskih kmetov, ki pa so nenehno izpostavljeni nestanovitnosti cen in so močno odvisni od stabilnih trgov in cen ter ustreznih javnoproračunskih sredstev in ukrepov za ohranitev konkurenčnost kmetij in družinskih kmetij;

23.  v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo mladih kmetov in novih udeležencev pri zagotavljanju prihodnosti evropskega kmetijstva;

Predlogi

Sektorska ureditev in pogodbeni sistemi

24.  meni, da so primarni proizvajalci najšibkejši člen verige preskrbe s hrano, zlasti glede na vse bolj skoncentriran in velik maloprodajni sektor na evropski in nacionalni ravni, zato jim je treba dovoliti, da se združijo v organih, kot so zadruge, organizacije proizvajalcev ali lastna združenja ali medpanožne organizacije;

25.  poziva Komisijo, naj olajša uvedbo pogodbenih sistemov s tem, da v skladu s členom 42 Pogodbe o delovanju Evropske unije prilagodi politiko EU na področju konkurence posebnim potrebam kmetijskega sektorja, in sicer z enotnimi predpis in izvajanjem v vseh državah članicah; meni, da morajo cilji SKP še naprej prevladovati nad pravili konkurence in da bi morale vse pobude za boljšo prilagoditev konkurenčnega prava posebnim lastnostim kmetijskega sektorja temeljiti na uredbi o enotni SUT;

26.  poudarja, da je treba okrepiti pogajalsko moč proizvajalcev v prehranski verigi, in sicer na podlagi standardnih, preglednih, uravnoteženih in kolektivno dogovorjenih pogodb, da bi izboljšali možnosti kmetov v boju proti nepoštenim trgovinskim praksam, za izboljšanje njihove konkurenčnosti, stabilnosti prihodkov, ustvarjanje dodane vrednosti in naložbe v inovacije;

27.   poziva Komisijo, naj vzpostavi zakonodajni okvir EU, ki bo prepovedoval nepošteno trgovinsko prakso v verigi preskrbe s hrano, zaradi katere lahko prihaja do nestanovitnosti cen na kmetijskih trgih;

28.  poudarja, da bi morale pogodbe ustrezno dolgo trajati in določati ceno, rok za plačilo in druge pogoje za dobavo kmetijskih proizvodov;

29.  meni, da je treba kmetom v različnih kmetijskih sektorjih omogočiti kolektivno pogajanje o pogodbenih pogojih prek organizacij proizvajalcev, ki bodo po velikosti ustrezale industrijskim ali distribucijskim skupinam, s katerimi se pogajajo;

30.  ugotavlja, da lahko dolgoročne pogodbe, vključene v dobavno verigo, nestandardizirane terminske pogodbe, pogodbe s fiksno maržo in možnost za določitev cen za določeno obdobje glede na stroške proizvodnje proizvajalcem služijo kot instrument za obvladovanje vpliva nestanovitnosti na njihove marže;

31.  meni, da bi bilo treba omogočiti uporabo novih instrumentov v pogodbenih razmerjih in da je treba zagotoviti tudi orodja za mediacijo v okviru pogodb;

32.  ugotavlja, da medpanožne organizacije spodbujajo zaupanje in dialog med različnimi deležniki (proizvajalci, predelovalci in distributerji) in omogočajo ustvarjanje dodane vrednosti prek skupnih pobud, ki kmetom pomagajo bolje razumeti proizvodnjo in trg, spodbujajo dobro prakso in preglednost trga, napovedujejo proizvodne zmogljivosti, prispevajo k boljšemu upravljanju ponudbe in pripravljajo standardne pogodbe, ki so usklajene s predpisi Unije;

33.  poziva Komisijo, naj spodbuja medpanožne organizacije na ravni EU, naj skupno ščitijo proizvajalce v sektorjih, ki so najbolj usmerjeni na čezmejne trge, kot je na primer sektor sadja in zelenjave;

34.  priznava prizadevanja evropskih zadrug pri združevanju proizvajalcev in nudenju pomoči za izboljšanje njihovega položaja v vrednostni verigi in meni, da je treba zadruge spodbujati, naj sprejmejo večjo vlogo v kmetijskem sektorju in s tem blažijo posledice prekomerne koncentracije tržne nestanovitnosti;

Instrumenti za obvladovanje tveganj

35.  priporoča nadaljnji razvoj instrumentov za obvladovanje podnebnih, zdravstvenih in gospodarskih tveganj, zlasti različnih oblik zavarovanj tveganj za kmetijsko proizvodnjo, instrumentov za stabilizacijo prihodka, mehanizmov za nudenje posameznih storitev in vzajemnih skladov v okviru tržno usmerjene SKP, da se omejijo učinki nestanovitnosti cen in spodbudi v prihodnost usmerjeno upravljanje kmetij;

36.  poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami in razvoj novih orodij, ki bodo ne le poštena, učinkovita in odzivna, ampak tudi cenovno ugodna in dostopna za kmete, za preprečitev in obvladovanje tveganj, povezanih z nestanovitnostjo cen, in s tem vzpostavi temelje za razpravo o prihodnjih reformah SKP;

37.  poudarja, da morajo imeti takšna orodja, ki so vzporedna sistemu neposrednih plačil, na voljo dovolj sredstev za povečanje odpornosti kmetijstva in zmanjšanje potreb po naknadnem kriznem upravljanju;

38.  meni, da lahko sektorsko upravljani vzajemni skladi, ustanovljeni na pobudo kmetov, do neke mere omogočajo stabilizacijo prihodkov kmetov, dokler stopnje dobička od njihove proizvodnje nihajo;

39.  meni tudi, da ti vzajemni skladi ne bi smeli nadomestiti podpore, ki jo nudi Unija in bi jih morala spremljati nacionalna podpora;

40.  poleg tega poziva Komisijo, naj sprejme pobude in nudi spodbude za ustanovitev takšnih skladov, obenem pa zagotovi, da bo vsak prihodnji sistem za obvladovanje tveganja spoštoval in po potrebi dopolnjeval sisteme zavarovanj, ki so jih na nacionalni ravni sprejele države članice;

41.  meni, da je nestanovitnost cen mogoče upravljati na državni ravni in države članice poziva, naj v svojih fiskalnih pravilih upoštevajo nestabilnost trgov tako, da kmetom omogočijo oblikovanje neobdavčenih mehanizmov za nudenje posameznih storitev;

42.  meni, da so kmetje med gospodarsko najbolj ranljivimi udeleženci na trgu, zlasti tisti, ki vlagajo v razvoj svojih gospodarstev;

43.  meni tudi, da bi bilo treba uvesti orodja SKP, kot sta učinkovita pomoč v obliki denarnih tokov pomoči ali sistem previdnostnega varčevanja, da bi preprečili, da bi naložbeni zagon izzvenel;

44.  poudarja, da si kmetijska gospodarstva lahko privoščijo inovacije le, če so stroški kapitala nizki in imajo na razpolago določeno stopnjo likvidnosti; v zvezi s tem poudarja, da je stabilen prihodek eden od pogojev, ki kmetom omogoča dostop do posojil;

45.  ugotavlja, da bančni sektor s svojo vlogo in dejavnostmi močno vpliva na proizvajalce in da vse večja zadolženost kmetij pomeni dodatno obremenitev sektorja v času nestanovitnosti;

46.  poudarja pomen obveščanja kmetov o ključni vlogi Evropske investicijske banke pri podpiranju in razvoju gospodarstva na podeželju ter o tem kako si zagotoviti koristi od inovativnih finančnih instrumentov;

47.  meni, da je treba kmetom in njihovim organizacijam zagotoviti boljše informacije o modernizaciji, trajnosti in konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev ter usposabljanje na področju obvladovanja tveganj, tržnih podatkov, marž in nestanovitnosti;

48.  poziva Komisijo naj v tesnem sodeluje z nacionalnimi organi in skupinami kmetov sprejme načrt za osveščanje o instrumentih za obvladovanje tveganja, ki so na razpolago v drugem stebru skupne kmetijske politike in v enotni SUT;

49.  poziva države članice ter lokalne organe, naj okrepijo te vidike v svojih programih kmetijskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja;

50.  meni, da je zagotavljanje boljšega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem eden od načinov za stabilizacijo trgov in zmanjšanje nestanovitnosti cen;

Opazovalne skupine za spremljanje kmetijskih trgov in cen

51.  meni, da morajo biti kmetijski trgi pregledni, kar se lahko doseže predvsem s pravočasnim objavljanjem obstoječih informacij o cenah in stroških na način, ki je zlahka dostopen in koristen za vse akterje v dobavni verigi, od proizvodnje do distribucije, s čimer bi omejili špekulacije in nestanovitnost cen;

52.  ugotavlja pa, da transparentnost cen sama po sebi ne bo v ničemer izboljšala odpornosti kmetov na nestanovitnost cen niti ne bo razrešila strukturnih šibkosti v organizaciji trgov, kot je neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem;

53.  spodbuja oblikovanje evropskega zemljevida o razpoložljivosti kmetijskih proizvodov z informacijami v realnem času;

54.  pozdravlja razširitev dodatnih instrumentov za spremljanje razmer na trgu na druge sektorje;

55.  poudarja, da poznavanje procesa oblikovanja in gibanja cen ter povpraševanja prinaša pomembno prednost za kmete pri dogovorih o pogodbah z vsemi drugimi deležniki;

56.  priporoča ustanovitev evropske opazovalne službe za spremljanje cen kmetijskih proizvodov v celotni verigi od proizvajalca do končne prodajne cene, da bi zagotovili dinamično analizo kmetijskih trgov po posameznih segmentih;

57.  priporoča vključitev gospodarskih subjektov v pripravo ažurnih in ustreznih podatkov o gibanjih ter kratko- in srednjeročnih napovedi v mesečnih ali dvomesečnih intervalih, v skladu s posebnimi potrebam ustreznega sektorja;

58.  poziva Komisijo, naj zagotovi potrebna sredstva za opazovalne službe, da bi jim omogočili pripravo priporočil in ne samo spremljanje motenj;

Orodja za preprečevanje in obvladovanje kriz

59.  ugotavlja, da tradicionalna orodja SKP za obvladovanje kriz (državne intervencije in zasebno skladiščenje) v globaliziranem gospodarstvu niso več dovolj učinkovita;

60.  poziva Komisijo, naj zato pripravi orodja javnega in zasebnega sektorja, ki se lahko med seboj združujejo in/ali dopolnjujejo, skupaj s prilagojenim obveznim mehanizmom zgodnjega opozarjanja, da bi zagotovili pravilno delovanje trgov ter za blažitev tržnih kriz;

61.  meni, da bi morala Komisija za preprečevanje kriz uporabiti vsa orodja, ki jih že ima na razpolago v okviru enotne SUT;

62.  obžaluje, da je uporabnost krizne rezerve nizka, predvsem zaradi proračunskih pravil, zlasti načela enoletnosti, ter zaradi prostih rok Komisije pri uporabi sredstev iz rezerve;

63.  zato poziva, naj bo krizna rezerva zunaj proračuna SKP in se uporablja kot vir financiranja orodij za obvladovanje kriz;

64.  meni, da so proticiklični ukrepi orodja za preprečevanje in obvladovanje kriz, v kombinaciji z orodji za obvladovanje tveganj, s pomočjo katerih lahko EU ukrepa na kmetijskih trgih v primerih „višje sile“, da se preprečijo znatna znižanja cen;

65.  poziva Komisijo, naj opravi študijo o tem, kako razviti mehanizme za preprečevanje in odpravljanje kriz zaradi nestanovitnosti cen z uporabo proticiklične pomoči in da v okviru večletnega finančnega okvira zagotovi večjo prožnost v letnih proračunih, da bi se upoštevale proticiklične pomoči;

o
o   o

66.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.