Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 15. december 2016 - StrasbourgKončna izdaja
Primera tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija
 Položaj manjšine Rohinga v Mjanmaru
 Množična grobišča v Iraku
 Tretje države, katerih državljani morajo imeti vizume ali so oproščeni te zahteve: sprememba mehanizma zadržanja ***I
 Varstveni ukrepi proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti
 Pomoč žrtvam talidomida
 Pediatrična zdravila
 Dejavnosti Odbora za peticije v letu 2015
 Mednarodni letalski sporazumi

Primera tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija
PDF 261kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija (2016/3026(RSP))
P8_TA(2016)0505RC-B8-1346/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Tibetu, zlasti resolucije z dne 25. novembra 2010 o Tibetu – načrti, da bi kitajščina postala glavni jezik poučevanja(1), z dne 27. oktobra 2011 o Tibetu, zlasti samosežigih redovnic in menihov(2), ter z dne 14. junija 2012 o stanju človekovih pravic v Tibetu(3),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 26. novembra 2009 o Kitajski: pravice manjšin in izvajanje smrtne kazni(4) in z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgaru (avtonomna ujgurska regija Xinjiang, Kitajska)(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 o odnosih med EU in Kitajsko(6),

–  ob upoštevanju devetih krogov pogovorov med visokimi predstavniki kitajske vlade in dalajlame med letoma 2002 in 2010; ob upoštevanju kitajske bele knjige o Tibetu z naslovom Razvojno pot Tibeta vodi neustavljiv zgodovinski tok (Tibet's Path of Development Is Driven by an Irresistible Historical Tide), ki jo je 15. aprila 2015 objavil informacijski urad kitajskega državnega sveta; ob upoštevanju memoranduma iz leta 2008 in opombe k memorandumu o resnični avtonomiji iz leta 2009, ki so ju predstavili predstavniki 14. dalajlame,

–  ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in člena 14, ki brani pravice narodnostnih manjšin,

–  ob upoštevanju pripomb predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska na skupni tiskovni konferenci s kitajskim predsednikom vlade Li Keqiangom po 17. vrhu EU-Kitajska 29. junija 2015, v katerih je izrazil „zaskrbljenost EU zaradi stanja na področju svobode izražanja in združevanja na Kitajskem, tudi zaradi položaja pripadnikov manjšin, kot so Tibetanci in Ujguri“, in spodbudil „Kitajsko, naj ponovno začne konstruktiven dialog s predstavniki dalajlame“,

–  ob upoštevanju šestega delovnega foruma o Tibetu, ki ga je avgusta 2015 organiziral Centralni komite Komunistične partije Kitajske,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 23. septembra 2014, v kateri je obsodila dosmrtno zaporno kazen, izrečeno ujgurskemu profesorju ekonomije Ilhamu Tohtiju, ter zahtevala njegovo takojšnjo in brezpogojno izpustitev na prostost,

–  ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, in 34. kroga tega dialoga, ki je potekal 30. novembra in 1. decembra 2015 v Pekingu,

–  ob upoštevanju dejstva, da je bila 11. oktobra 2016 Ilhamu Tohtiju podeljena nagrada fundacije Martina Ennalsa za delo na področju zagovarjanja človekovih pravic, septembra 2016 pa je bil imenovan za nagrado Saharova za svobodo misli,

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, sklenjenega leta 2003, in skupnega sporočila Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 22. junija 2016 o elementih nove strategije EU za Kitajsko,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v središču dolgoročnega partnerstva med EU in Kitajsko, v skladu z zavezo EU, da pri svojem zunanjem delovanju podpira te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da vključi te vrednote v svoj razvoj in mednarodno sodelovanje;

B.  ker je kitajska vlada v svojih razvojnih ciljih navedla, da si pri obravnavi svetovnih izzivov, kot so mednarodni mir, varnost in podnebne spremembe, želi pomembnejšo vlogo in večji vpliv na svetovno politično in gospodarsko upravljanje, ter se je zavezala, da bo okrepila načelo pravne države;

C.  ker so se na 17. vrhu EU in Kitajske 29. junija 2015 dvostranski odnosi povzpeli na novo raven in ker se je EU v strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da bo človekove pravice postavila v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, tudi s strateškimi partnericami; ker je bilo na 18. vrhu med EU in Kitajsko 12. in 13. julija 2016 sklenjeno, da bo še v letu 2016 organiziran še en krog dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko;

D.  ker je Kitajska v zadnjih desetletjih napredovala pri uresničevanju gospodarskih in socialnih pravic, kar odraža njene prednostne naloge v zvezi s pravico ljudi do preživetja in razvoja, vendar so dosežki na področju političnih in državljanskih pravic ter pri spodbujanju človekovih pravic še vedno omejeni;

E.  ker je v 34. dialogu med EU in Kitajsko o človekovih pravicah, ki je potekal 2. decembra 2015 v Pekingu, EU izrazila zaskrbljenost v zvezi s spoštovanjem pravic pripadnikov manjšin, zlasti v Tibetu in Xinjiangu, ter v zvezi s spoštovanjem svobode veroizpovedi ali prepričanja; ker se je o primeru Ilhama Tohtija razpravljalo tudi na 34. dialogu med EU in Kitajsko o človekovih pravicah;

F.  ker kitajska vlada obsežno ruši največjo tibetansko budistično akademijo na svetu Larung Gar, ustanovljeno leta 1980, saj je njen cilj zmanjšati akademijo za 50 %, na silo izgnati približno 4 600 prebivalcev in uničiti približno 1 500 domov; ker je po navedbah kitajskih oblasti rušenje potrebno zaradi popravil in izboljšav;

G.  ker pregnane prebivalce na silo vpisujejo v tako imenovane vaje „domovinske vzgoje“; ker so tri nune v akademiji naredile samomor v znak protesta proti velikemu uničenju Larung Gara;

H.  ker naj bi se od leta 2009 zelo veliko Tibetancev, predvsem menihov in nun, zažgalo v znak protesta proti restriktivni kitajski politiki v Tibetu in v podporo vrnitvi dalajlame ter pravici do svobode veroizpovedi v okrožju Aba/Ngava v provinci Sečuan in v drugih delih tibetanske planote;

I.  ker so odposlanci dalajlame navezali stik z vlado Ljudske republike Kitajske, da bi poiskali rešitev tibetanskega vprašanja, ki bi bila v obojestransko korist; ker pri reševanju tibetanske krize v zadnjih letih ni bilo napredka vse od zadnjega kroga mirovnih pogovorov leta 2010, pogajanja pa trenutno stojijo;

J.  ker je bil ujgurski profesor ekonomije Ilham Tohti aretiran januarja 2014, 23. septembra istega leta pa obsojen na dosmrtno zaporno kazen na podlagi obtožbe o domnevnem separatizmu; ker je bilo zaradi sodelovanja z Ilhamom Tohtijem pridržanih in nato obsojenih na zaporno kazen od treh do osem let tudi sedem njegovih nekdanjih študentov;

K.  ker obstajajo domneve, da se ni spoštovalo dolžno pravno postopanje, zlasti ne pravica do ustrezne obrambe;

L.  ker je muslimanska manjšina Ujgurov, ki živi pretežno v provinci Xinjiang, izpostavljena stalnim izbruhom etničnih nemirov in nasilja; ker je Ilham Tohti vedno zavračal separatizem in nasilje in iskal spravo, ki naj temelji na spoštovanju ujgurske kulture;

1.  poziva kitajske oblasti, naj prenehajo rušiti v mestu Larung Gar in prisilno izseljevati njegove prebivalce ter naj spoštujejo versko svobodo v skladu z mednarodnimi zavezami na področju človekovih pravic;

2.  poziva kitajske oblasti, naj začnejo dialog in naj pri razvoju v mestu Larung Gar konstruktivno sodelujejo z lokalno skupnostjo in njenimi verskimi voditelji ter naj obravnavajo pomisleke glede prenatrpanih verskih ustanov in Tibetancem dovolijo, da ustvarijo več ustanov in zgradijo več objektov; poziva, naj se Tibetancem, ki so jih med rušenjem v mestu Larung Gar prisilno izselili, zagotovi ustrezno nadomestilo in nova nastanitev na lokaciji po njihovi izbiri, da bodo nadaljevali svoje verske dejavnosti;

3.  obžaluje, da je višjestopenjsko ljudsko sodišče v Barkhamu 10 Tibetancev obsodilo na različno dolge zaporne kazni, in sicer od 5 do 14 let, ker so se v okrožju Ngaba udeležili praznovanja dalajlamovega 80. rojstnega dne;

4.  je zelo zaskrbljen zaradi vse slabšega stanja na področju človekovih pravic v Tibetu, zaradi česar se je povečalo število primerov samozažiga; izraža kritiko nad povečanjem vojaške prisotnosti na tibetanski planoti, zaradi česar se bodo napetosti v regiji le še zaostrile; obsoja, da se v tibetanskih gospodinjstvih vse bolj uporabljajo nadzorni sistemi;

5.  je zaskrbljen zaradi vse bolj represivnega režima, s katerim se soočajo različne manjšine, zlasti Tibetanci in Ujguri, saj se ustavna jamstva za njihovo pravico do svobodnega kulturnega izražanja in verske svobode, svobodo govora in izražanja, pravico do mirnega zbiranja in združevanja, še dodatno omejujejo, zato dvomi v izraženo zavezanost Kitajske pravni državi in spoštovanju mednarodnih obveznosti; zahteva, da oblasti te temeljne svoboščine spoštujejo;

6.  je zaskrbljen zaradi svežnja varnostnih zakonov, ki so ga sprejeli na Kitajskem, zlasti protiterorističnega zakona, ki bi lahko privedel do kaznovanja mirnega izražanja tibetanske kulture in vere, in zakona o upravljanju mednarodnih nevladnih organizacij, ki bo začel veljati 1. januarja 2017 in na podlagi katerega bodo skupine zagovornikov človekovih pravic pod strogim nadzorom vlade, saj se pri tem oblikuje le pristop od zgoraj navzgor, namesto da bi spodbujali partnerstvo med lokalno in centralno vlado ter civilno družbo;

7.  poziva kitajsko vlado, naj v svežnju varnostnih zakonov spremeni določbe, ki organizacijam civilne družbe zožujejo prostor in zaostrujejo vladni nadzor nad verskimi obredi; poziva kitajsko vlado, naj zagotovi in zajamči pravično in varno okolje, da bodo lahko nevladne organizacije in zagovorniki človekovih pravic v državi svobodno delovali, kar bi lahko v veliki meri dopolnjevalo zagotavljanje socialnih storitev v državi s pristopom od spodaj navzgor in prispevalo k napredku na področju socialnih, ekonomskih, političnih in državljanskih pravic;

8.  poziva kitajsko vlado, naj ponovno začne dialog s tibetanskimi predstavniki, ki ga je Kitajska končala leta 2010, da se poišče vključujoča politična rešitev za krizo v Tibetu; poziva k spoštovanju svobode izražanja in združevanja ter verske svobode Tibetancev, kot je določeno v ustavi; meni, da je spoštovanje pravic manjšin ključni element demokracije in pravne države, ki je nepogrešljiv za politično stabilnost;

9.  ostro obsoja zaprtje Ilhama Tohtija, ki prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi obtožb domnevnega separatizma; obžaluje, da se ni spoštovalo dolžno pravno postopanje in da mu niso priznali pravice do ustrezne obrambe; poziva kitajske oblasti, naj spoštujejo normo, da se družinskim članom dovoli en obisk na mesec;

10.  poziva k takojšnji brezpogojni izpustitvi Ilhama Tohtija in njegovih podpornikov, ki so jih zaradi njegovega primera pridržali; poziva tudi, naj se Ilhamu Tohtiju povrne dovoljenje za poučevanje in se mu zagotovi prosto gibanje na Kitajskem in drugod;

11.  želi spomniti, da je pomembno, da EU v vseh političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi opozarja na vprašanje kršitev človekovih pravic na Kitajskem, zlasti v primeru manjšin v Tibetu in Xinjiangu, saj je to skladno z zavezo EU, da bo v svojem odnosu do te države nastopila odločno, jasno in enotno, vključno z letnimi dialogi o človekovih pravicah; poudarja tudi, da se je Kitajska v okviru trajajočega procesa reform in vse večjega globalnega sodelovanja odločila, da bo sodelovala v mednarodnem okviru za človekove pravice, saj je podpisala vrsto mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, zato poziva k nadaljevanju dialoga s Kitajsko, da bo izpolnila te zaveze;

12.  obžaluje, da 35. kroga dialoga o človekovih pravicah verjetno ne bo pred koncem leta 2016, kot je bilo dogovorjeno; poziva kitajsko vlado, naj privoli v dialog na visoki ravni v prvih tednih leta 2017;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske.

(1) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 118.
(2) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 121.
(3) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 69.
(4) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 80.
(5) UL C 199 E, 7.7.2012, str.185.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0458.


Položaj manjšine Rohinga v Mjanmaru
PDF 267kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o položaju manjšine Rohinga v Mjanmaru (2016/3027(RSP))
P8_TA(2016)0506RC-B8-1345/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mjanmaru in o položaju muslimanov Rohinga, zlasti z dne 7. julija 2016(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o strategiji Evropske unije z Mjanmarom/Burmo z dne 20. junija 2016,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko za Evropski parlament in Svet z naslovom Elementi za strategijo EU v zvezi z Mjanmarom/Burmo: posebno partnerstvo za demokracijo, mir in blaginjo,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o začetku mandata nove vlade Republike zveze Mjanmar,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o nedavnem stopnjevanju nasilja v Mjanmaru z dne 2. decembra 2016,

–  ob upoštevanju skupne izjave za javnost o tretjem krogu dialoga o človekovih pravicah med EU in Mjanmarom z dne 25. novembra 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. decembra 2015 o apatridnosti,

–  ob upoštevanju nedavnih poročil Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o Mjanmaru in posebne poročevalke OZN za človekove pravice v Majnmaru z dne 29. in 18. novembra 2016 o slabšanju razmer na področju človekovih pravic v severni zvezni državi Rakhine,

–  ob upoštevanju poročila visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o položaju človekovih muslimanov Rohinga in drugih manjšin v Mjanmaru z dne 20. junija 2016;

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice (31/24) z dne 24. marca 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru z dne 18. marca 2016,

–  ob upoštevanju konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,

–  ob upoštevanju Konvencije o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in Konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961,

–  ob upoštevanju globalnega akcijskega načrta visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHRC), sprejetega leta 2014, za odpravo apatridnosti do leta 2024,

–  ob upoštevanju členov 18 do 21 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega dogovora o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega dogovora o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, oba iz leta 1966,

–  ob upoštevanju listine združenja ASEAN,

–  ob upoštevanju poročila parlamentarcev za človekove pravice iz Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) iz aprila 2015 o krizi ljudstva Rohinga in tveganju, da pride do grozodejstev v Mjanmaru: izziv za ASEAN in poziv k ukrepanju,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je visoki komisar OZN za človekove pravice Zejd Rad Al Husein v svojem poročilu z dne 20. junija 2016 opisal nenehne resne kršitve pravic ljudstva Rohinga, vključno s samovoljnim odvzemom državljanstva, zaradi česar postanejo apatridi, resnimi omejitvami svobode gibanja, ogrožanjem življenja in varnosti, odrekanjem pravice do zdravstva in izobraževanja, s prisilnim delom, spolnim nasiljem in omejevanjem političnih pravic, kar bi utegnilo pomeniti hudodelstva zoper človečnost; ker Al Husein navaja, da je pripadnikom tega ljudstva prepovedano opravljati številne poklice in potrebujejo posebne dokumente, da lahko dostopajo do bolnišnic, zaradi česar je pri porodih prišlo do zamud ter smrti otrok in mater; ker je John McKissick, vodja pisarne Agencije OZN za begunce v bangladeškem mestu Cox’s Bazar, nedavno uradno izjavil, da na ozemlju Mjanmara poteka poskus etničnega čiščenja muslimanske manjšine Rohinga; ker kršitve človekovih pravic manjšine Rohinga pomenijo kolektivno kaznovanje;

B.  ker so 9. oktobra 2016 strelci napadli tri policijska oporišča v bližini bangladeške meje, pri čemer so ubili devet policistov in odtujili več kosov orožja; ker je mjanmarska vlada zatrdila, da so bili strelci pripadniki milice ljudstva Rohinga, in je po tem dogodku okrožje Maungdav razglasila za tako imenovano operativno območje ter uvedla policijsko uro in druge resne omejitve, med drugim tudi za novinarje in zunanje opazovalce, ki do tega območja ne smejo dostopati;

C.  ker po podatkih organizacij za človekove pravice lokalni viri poročajo, da vladne sile na tako imenovanem operativnem območju resno zlorabljajo človekove pravice; ker je mjanmarska vlada poročala o smrti 69 domnevnih borcev milice in 17 pripadnikov varnostnih sil, česar pa zaradi omejenega dostopa do tega območja ni mogoče neodvisno preveriti;

D.  ker je v drugem napadu na postajo mejne policije 3. novembra 2016 umrl en policist;

E.  ker organizacije za človekove pravice, zlasti „Human Rights Watch“, uporabljajo satelitske posnetke, na podlagi katerih poročajo o obsežnem uničenju domov in drugih stavb v delih severne zvezne države Rakhine, ki je nevladnim organizacijam in neodvisnim opazovalcem trenutno nedostopna;

F.  ker je mjanmarska vlada 2. in 3. novembra 2016 opravila ogled nekaterih območij v Maungdavu, ki ga je sama nadzirala, udeležila pa se ga je devetčlanska delegacija tujih veleposlanikov, vključno z rezidenčno koordinatorico OZN, ki je potrdila, da je v več mestih opazila požgane stavbe;

G.  ker je v zadnjih tednih vsaj 25 000 pripadnikov ljudstva Rohinga zbežalo v sosednji Bangladeš in se ocenjuje, da je bilo zaradi nasilja razseljenih 30 000 prebivalcev zvezne države Rakhine; ker je več kot 56 000 pripadnikov ljudstva Rohinga registriranih pri UNHCR v Maleziji;

H.  ker Mjanmar od leta 2011 sprejema ukrepe za reformo svojega gospodarstva in političnega sistema; ker pa vojska še vedno nesorazmerno vpliva na državne zadeve; ker je bil novembra 2015 izvoljen nov nacionalni parlament, marca 2016 pa je bila oblikovana demokratično izvoljena vlada;

I.  ker so zato EU in drugi svetovni akterji preklicali sankcije in Mjanmaru dovolili ponovno vključitev v svetovne politične in gospodarske strukture; ker imajo EU in njene države članice pomembno vlogo v procesu reform in odpiranja in so med drugim prispevale znatno razvojno pomoč, usposabljanje in tehnično sodelovanje ter spodbujale vključujoč sporazum o premirju po vsej državi in trgovino v okviru pobude „Vse razen orožja“; ker med EU in Mjanmarom potekajo letni dialogi o človekovih pravicah;

J.  ker pa še vedno vladajo številne težave, tudi na področju človekovih pravic, zlasti v zvezi s položajem muslimanov Rohinga; ker več kot milijon muslimanov Rohinga živi v Mjanmaru že več generacij, a so trenutno ena najbolj preganjanim manjšin; ker so od leta 1982, ko je bil v Burmi sprejet zakon o državljanstvu, uradno brez državljanstva; ker je ljudstvo Rohinga nezaželeno tako pri mjanmarskih oblasteh kot v sosednjih državah, četudi so v nekaterih številni begunci; ker je diskriminacija manjšin institucionalizirana v mjanmarskem pravnem okviru, zaradi njega pa je ljudstvo Rohinga ostalo tudi brez državljanstva, saj so njihove začasne osebne izkaznice (bele izkaznice) od marca 2015 razglašene za neveljavne, prav tako pa od leta 2012 ne morejo pridobiti rojstnih listov za otroke;

K.  ker mjanmarske oblasti ljudstvu Rohinga še vedno odrekajo najbolj temeljne pravice; ker iz poročila parlamentarcev za človekove pravice iz Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) iz aprila 2015 izhaja, da približno 120 000 pripadnikov tega ljudstva ostaja v več kot 80 taboriščih za notranje razseljene osebe v zvezni državi Rakhine, kjer imajo le omejen dostop do humanitarne pomoči, več kot 100 000 pa jih je v zadnjih treh letih po morju ali kopnem pobegnilo v druge države, pogosto s pomočjo trgovcev z ljudmi, veliko pa jih je pri tem umrlo;

L.  ker oborožene sile v Mjanmarju domnevno pogosto uporabljajo posilstvo kot vojno orožje za ustrahovanje pripadnikov etničnih manjšin, kar ima pogubne posledice za žrtve; ker je posebna predstavnica generalnega sekretarja OZN za spolno nasilje v konfliktih Zainab Hawa Bangura v zvezi s tem izrazila hudo zaskrbljenost; ker Mednarodno kazensko sodišče uvršča posilstvo in druge oblike spolnega nasilja med vojne zločine in dejanja, ki pomenijo hudodelstva proti človeštvu; ker je treba zlasti poudariti, da so pripadnice ljudstva Rohinga žrtve različnih oblik diskriminacije, vključno s spolno zlorabo in prisilno sterilizacijo;

M.  ker je položaj skupnosti LGBTI, vključno s pripadniki ljudstva Rohinga, v Mjanmaru zelo zaskrbljujoč, saj so še vedno preganjani in inkriminirani pod pretvezo določbe iz kolonialnih časov, in sicer oddelka 377 kazenskega zakonika, prav tako pa so še vedno žrtve samovoljnih aretacij, pripora, ustrahovanja, fizičnih in spolnih napadov ter odrekanja zdravstvenih storitev;

N.  ker je Aung San Su Či na srečanju s posebno poročevalko OZN za človekove pravice v Mjanmaru Jangi Li napovedala, da vlada, enako, kot je veljalo za politiko vojaške diktature pred njo, ne bo uporabljala besede Rohinga, saj zanjo velja, da spodbuja k nasilju, podobno kot Bengalec, ter namesto nje predlaga nov izraz – muslimanska skupnost v zvezni državi Rakhine;

O.  ker si Mjanmar nekoliko prizadeva za napredek mirovnega procesa, pripravlja pa tudi nacionalno mirovno konferenco; ker je bistveno ohraniti nacionalno premirje in vključiti vse oborožene narodnostne skupine, da bi zagotovili mir, blaginjo in enotnost države;

1.  je izjemno zaskrbljen zaradi poročil o nasilnih spopadih v severnem delu države Rakhine ter obžaluje izgubo življenj, možnosti za preživljanje in zatočišč in poročila, da oborožene mjanmarske enote nesorazmerno uporabljajo silo; potrjuje, da je dolžnost mjanmarskih organov preiskati napade 9. oktobra 2016 in sodno preganjati odgovorne, vendar je to treba storiti v skladu s standardi in obveznostmi človekovih pravic;

2.  poziva vojsko in varnostne sile, naj nemudoma ustavijo uboje, nadlegovanje in posilstva pripadnikov ljudstva Rohinga ter požiganje njihovih domov;

3.  pozdravlja razglas vlade Mjanmara o ustanovitvi preiskovalne komisije za preiskavo nedavnega nasilja v državi Rakhine; poziva vlado Mjanmara naj dovoli OZN in drugim zunanjim opazovalcem, da pomagajo pri preiskavah nedavnih dogodkov v okrožju Maungdav v državi Rakhine, vključno z napadi 9. oktobra 2016 in vladnim odzivom nanje; poudarja, da je treba ustrezno sodno preganjati odgovorne in zagotoviti primerne odškodnine žrtvam kršitev;

4.  vztraja, da je to lahko zgolj prvi korak k širši zavezi za odpravo nekaznovanja zločinov zoper rohinško manjšino; je še posebej zgrožen zaradi poročil o spolnem nasilju kot sredstvu ustrahovanja in vojaškem orožju pri zatiranju rohinške manjšine ter zahteva sodni pregon storilcev teh hudodelstev;

5.  poleg tega zahteva, naj vlada Mjanmara nemudoma dovoli humanitarni pomoči dostop do vseh konfliktnih območij in razseljenih ljudi;

6.  zahteva, da vlada in civilni organi Mjanmara nemudoma ustavijo grozljivo diskriminacijo in ločevanje rohinške manjšine;

7.  zato poziva vlado Mjanmara, naj spremeni zakon o državljanstvu iz leta 1982 in povrne državljanstvo pripadnikom manjšine ljudstva Rohinga; odločno poziva vlado Mjanmara in organe države Rakhine, naj nemudoma začnejo registrirati rojstva vseh otrok;

8.  poziva vlado Mjanmara, naj odpravi vse nepotrebne, diskriminatorne ali nesorazmerne omejitve v državi Rakhine;

9.  poziva vlado Mjanmara, naj se bojuje proti trgovini z ljudmi in čezmejnemu organiziranemu kriminalu;

10.  poziva vlado Mjanmara, naj izboljša svoje sodelovanje z OZN, vključno z UNCHR in imetniki mandatov za posebne postopke; poziva vlado Mjanmara, naj izvaja priporočila iz resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 31/24 o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru; poziva vlado Mjanmara, naj povabi urad visokega komisarja OZN za človekove pravice k ustanovitvi pisarne v tej državi, s polnim mandatom in primernim osebjem;

11.  poziva vlado Mjanmara, naj odločno obsodi vse spodbujanje k rasnemu ali verskemu sovraštvu, naj sprejme ukrepe za ustavitev sovražnega govora, tudi med radikalnimi budističnimi skupinami, in naj se bojuje proti socialni diskriminaciji in nasilju nad manjšino Rohinga; poleg tega vlado Mjanmara poziva, naj spoštuje univerzalno pravico do svobode veroizpovedi in prepričanja;

12.  poziva dobitnico nagrade Saharova Aung San Su Či, naj izkoristi svoj ključni položaj v vladi Mjanmara za izboljšanje razmer pripadnikov manjšine Rohinga; želi spomniti, da je tiskovni predstavnik opozicijske stranke Aung San Su Či 18. maja 2015 podal izjavo, da bi morala vlada Mjanmara pripadnikom manjšine Rohinga povrniti državljanstvo;

13.  priporoča, naj vlade držav, ki se soočajo s povečanjem števila rohinških beguncev, tesno sodelujejo z UNHCR, ki ima tehnično znanje za preverjanje statusa begunca in mandat za zaščito beguncev in oseb brez državljanstva; poziva te države, naj spoštujejo načelo nevračanja in ne vračajo rohinških beguncev, vsaj ne dokler se ne najde zadovoljiva in dostojna rešitev za njihove razmere; poziva zlasti Bangladeš, naj rohinškim beguncem dovoli vstop, hkrati pa priznava dosedanja prizadevanja te države, ki že gosti več sto tisoč beguncev;

14.  pozdravlja sklepe Sveta z dne 20. junija 2016 o strategiji EU v zvezi z Mjanmarom; meni, da je okrepitev odnosov z Mjanmarom dejansko v strateškega interesu EU; meni, da ima nova vlada zgodovinsko priložnost in dolžnost, da utrdi demokracijo in zagotovi mir, narodno spravo in blaginjo; meni, da je treba za poglobitev odnosov med EU in Mjanmarom doseči dejanski napredek na področju človekovih pravic v tej državi;

15.  poleg tega se pridružuje pozivom iz sklepov Sveta k izgradnji učinkovitih demokratičnih institucij in močne civilne družbe, spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin ter k spodbujanju dobrega upravljanja;

16.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj nadaljuje redni dvostranski dialog o človekovih pravicah in naj podrobno razpravlja o razmerah glede problematične zakonodaje in diskriminacije manjšin, zlasti ljudstva Rohinga, ter poroča Evropskemu parlamentu o rezultatih teh razprav;

17.  poziva EU in njene države članice, naj še naprej podpirajo nove demokratske strukture v Mjanmaru in naj se zlasti osredotočijo na tehnično sodelovanje, da bi pomagali izboljšati različne funkcije države;

18.  poziva EU in države članice, naj še naprej spremljajo Mjanmar v okviru Sveta OZN za človekove pravice, in sicer pod točko 4 načrta;

19.  poziva EU, naj podpira UNHRC pri prizadevanjih za pomoč beguncem iz ljudstva Rohinga v južni in jugovzhodni Aziji;

20.  poziva EU in njene države članice, naj podprejo globalni akcijski načrt UNHRC, sprejet leta 2014, za odpravo apatridnosti do leta 2024;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu v Mjanmaru, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju združenja ASEAN, medvladni komisiji združenja ASEAN za človekove pravice, posebni poročevalki OZN za človekove pravice v Mjanmaru, visokemu komisarju OZN za begunce in Svetu OZN za človekove pravice.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0316.


Množična grobišča v Iraku
PDF 257kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o množičnih grobiščih v Iraku (2016/3028(RSP))
P8_TA(2016)0507RC-B8-1344/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 27. oktobra 2016 o razmerah v severnem Iraku/Mosulu(1), z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Iraku(2), z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države, vključno s preganjanjem manjšin(3), z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo(4), z dne 12. marca 2015 o nedavnih napadih in ugrabitvah, zlasti Asircev, ki jih izvaja ISIS/Daiš na Bližnjem vzhodu(5), in z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. maja 2016 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine Daiš, z dne 14. decembra 2015 o Iraku, z dne 16. marca 2015 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIS/Daiš, z dne 20. oktobra 2014 o krizi v zvezi z ISIS/Daiš v Siriji in Iraku, z dne 14. aprila 2014 in 12. oktobra 2015 o Siriji in z dne 15. avgusta 2014 o Iraku ter sklepov Evropskega sveta z dne 30. avgusta 2014 o Iraku in Siriji,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji,

–  ob upoštevanju poročila urada visokega komisarja Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice in urada za človekove pravice misije OZN za pomoč Iraku iz avgusta 2016 z naslovom „Poziv k odgovornosti in zaščiti: Jazidi, ki so preživeli grozodejstva ISIL“,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 1998 in njegovih določb o jurisdikciji za genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresijo,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Republiko Irak,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2253 (2015),

–  ob upoštevanju Ustanovne listine OZN,

–  ob upoštevanju svoje odločitve, da nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2016 podeli iraškima jazidskima aktivistkama Nadji Murad in Lamiji Adži Bašar, ki sta bili ujetnici ISIS/Daiša,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je v avgustu 2014 skupina ISIS/Daiš napadla jazidske skupnosti okrog mesta Sindžar v iraški pokrajini Ninive in tam po poročilih ubila več tisoč ljudi; ker je bilo po tem, ko so decembra 2014 kurdske sile ponovno zavzele območja severno od gore Sindžar, odkritih več množičnih grobišč; ker so bila odkrita nova prizorišča pobojev in domnevna množična grobišča, ko so kurdske sile ponovno zavzele mesto Sindžar sredi novembra 2015;

B.  ker je skupina ISIS/Daiš svoja sistematična in obsežna grozodejstva izvajala z namenom, da uniči jazidsko ljudstvo; ker takšna grozodejstva po mednarodnem pravu, zlasti v skladu s členom II konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948, predstavljajo genocid;

C.  ker so se Evropskemu parlamentu, ki je 4. februarja 2016 ugotovil, da ISIS/Daiš izvaja genocid nad kristjani in jazidi ter drugimi osebami, ki pripadajo verskim in etničnim manjšinam, pridružili Svet Evrope, zunanje ministrstvo in kongres ZDA, parlament Združenega kraljestva, avstralski parlament ter druge državne in mednarodne institucije, ki so ravno tako prišle do spoznanja, da grozodejstva skupine ISIS/Daiš nad verskimi in etničnimi manjšinami v Iraku, vključujejo vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid;

D.  ker so Ninivska nižina, Tal Afar in Sindžar, pa tudi širša regija, domovina prednikov kristjanov (Kaldejcev, sirskih kristjanov in Asircev), jazidov, sunitov in šiitskih Arabcev, Kurdov, Šabakov, Turkmencev, kakajcev, sabejcev in mandejcev, pa tudi drugih, kjer so vse do začetka tega stoletja in okupacije ISIS/Daiša, ki je leta 2014 zavzel skoraj vso regijo, ter kljub obdobjem zunanjega nasilja in preganjanja stoletja živeli v duhu splošnega pluralizma, stabilnosti in sodelovanja skupnosti;

E.  ker ISIS/Daiš od 27. oktobra 2016 premešča ugrabljene ženske, tudi jazidske, v mesti Mosul in Tel Afar; ker poročila navajajo, da so bile nekatere od teh žensk „razdeljene“ borcem ISIS/Daiš, drugim pa je bilo sporočeno, da bodo uporabljene za spremljanje konvojev ISIS/Daiša;

F.  ker so varovanje, ohranitev in analiza množičnih grobišč v Iraku, pa tudi v Siriji, bistvenega pomena za ohranitev in zbiranje dokazov o vojnih hudodelstvih, hudodelstvih zoper človečnost in genocidu, ki jih je storila skupina ISIS/Daiš, in za to, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja; ker bi bilo treba sorodnikom žrtev zagotoviti psihološko in logistično podporo;

G.  ker več lokalnih organizacij beleži zločine ISIS/Daiša zoper jazidsko skupnost, a so njihove zmogljivosti omejene; ker mednarodne organizacije s področja človekovih pravic – denimo Human Rights Watch – navajajo, da na območju niso delovali mednarodni forenzični izvedenci, čeprav so politično podporo za takšno misijo izrazile številne države, tudi ZDA in Nemčija;

H.  ker je visoki komisar OZN za človekove pravice 11. novembra 2016 povedal: „S predložitvijo razmer v Iraku Mednarodnemu kazenskemu sodišču, s pooblastitvijo iraških sodišč za sojenje o mednarodnih hudodelstvih, z reformo kazenskopravnega sistema in okrepitvijo zmogljivosti pravosodnih uradnikov, da beležijo, preiskujejo in preganjajo kršitve, lahko iraška vlada zagotovi, da bo pravici zadoščeno in da bodo postavljeni temelji za trajen mir v državi. Če do tega ne bo prišlo, utegneta biti resno ogrožena dolgoročni mir in varnost, ki si ju ljudje v Iraku zaslužijo“;

I.  ker je iraška vojska ob podpori svetovne koalicije proti ISIS/Daišu in pešmerg kurdske regionalne vlade začela operacijo za osvoboditev Mosula, drugega največjega iraškega mesta, ter preostalih iraških ozemelj, ki jih še vedno zaseda ISIS/Daiš;

1.  brez pridržkov obsoja ponavljajoča se grozodejstva in grobe kršitve humanitarnega prava in prava o človekovih pravicah, ki jih izvaja ISIS/Daiš; z neizmerno grozo ugotavlja nova in nova odkritja množičnih grobišč v Iraku in Siriji, ki pričajo o terorju, ki ga izvaja ISIS/Daiš; izraža sožalje vsem ljudem v Iraku, ki so izgubili sorodnike zaradi zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, ki jih izvajajo ISIS/Daiš in njegovi somišljeniki;

2.  odločno poziva mednarodno skupnost, zlasti varnostni svet OZN, naj poročila o množičnih grobiščih v Iraku šteje kot naknaden dokaz o genocidu ter naj ISIS/Daiš prijavi mednarodnemu kazenskemu sodišču;

3.  poziva iraške oblasti, tudi kurdsko regionalno vlado, naj sprejmejo nujne ukrepe za zaščito grobišč v bližini gore Sindžar, ki so postala dostopna po ponovnem zavzetju tega območja, ki je sledilo vi zasedbi ISIS/Daiša, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zaščitijo dokaze o vojnih hudodelstvih in hudodelstvih proti človečnosti, ki jih izvaja ISIS/Daiš, da bi zagotovili odgovornost;

4.  poziva iraške oblasti, da povabijo mednarodne forenzične strokovnjake, vključno s tistimi, ki imajo delovne izkušnje s kazenskimi sodišči, naj zabeležijo lokacijo vseh množičnih grobišč in pomagajo zaščititi in analizirati dokaze, najdene v množičnih grobiščih, ki so na novo dostopna, saj se z izkopom brez prisotnosti forenzičnih strokovnjakov lahko uničijo ključni dokazi in znatno oteži identifikacija trupel;

5.  poziva EU, njene države članice in druge potencialne mednarodne donatorje, naj v celoti podpre iraško vlado ter ji omogoči vzpostavitev človeških virov in infrastrukture za zaščito in analizo dokazov, ki bi lahko bili bistvenega pomena v prihodnjih nacionalnih in mednarodnih postopkih ugotavljanja odgovornosti za vojna hudodelstva, hudodelstva proti človečnosti in genocid;

6.  je zelo zaskrbljen zaradi položaja žensk in otrok v konfliktu, predvsem jazidskih žensk in otrok, ki so žrtve preganjanja, usmrtitev, mučenja, spolnega izkoriščanja in drugih grozodejstev; vztraja, da je treba zagotoviti celo vrsto zdravstvenih storitev, zlasti za žrtve posilstva; poziva, da bi morale EU in njene države članice v ta namen čimprej vzpostaviti tesno sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in jo podpreti; poziva k takojšnji izpustitvi vseh žensk in otrok, ki so še vedno ujetniki ISIS/Daiša;

7.  ponovno izraža svojo popolno podporo iraški vojski, vojskam globalne koalicije proti ISIS/Daišu, silam regionalne vlade Kurdistana (pešmerga) in njihovim zaveznikom pri prizadevanjih za osvoboditev Mosula in drugih delov države izpod zasedbe ISIS/Daiš, pa tudi podporo iraški neodvisnosti, ozemeljski celovitosti in suverenosti;

8.  želi spomniti, da morajo iraški organi sprejeti konkretne ukrepe za zaščito civilistov med kampanjo, vključno s sprejetjem vseh možnih previdnostnih ukrepov za preprečitev civilnih žrtev in kršitev človekovih pravic med napadom; poudarja, da morajo sile na terenu med svojimi operacijami spoštovati mednarodno humanitarno pravo in pravo o človekovih pravicah;

9.  podpira Republiko Irak in njene prebivalce pri priznavanju politično, socialno in gospodarsko uspešne in trajnostne province na območju Ninivske nižine, Tal Afarja in Sindžarja, ki bo skladna z zakonitim izrazom regionalne avtonomije, kot jamči iraška ustava;

10.  poudarja, da bi morala biti prednostna naloga politike iraške vlade uresničitev pravice razseljenih staroselskih prebivalcev Ninivske nižine, Tal Afarja in Sindžarja – mnogo jih je razseljenih v Iraku – do vrnitve v domovino svojih prednikov, kar bi morale podpreti tudi EU in njene države članice ter mednarodna skupnost; poudarja, da bi bilo treba ob podpori iraške vlade in kurdske regionalne vlade tem prebivalcem v celoti zagotoviti človekove pravice, vključno s politično enakostjo, pa tudi lastninske pravice, ki bi morale izpodriniti katere koli zahteve drugih ljudi za uveljavitev teh pravic;

11.  poziva Irak, naj postane članica Mednarodnega kazenskega sodišča, da bi omogočila pregon ISIS/Daiš za vojna hudodelstva, genocid in hudodelstva proti človečnosti;

12.  poziva mednarodno skupnost, vključno z državami članicami EU, naj člane ISIS/Daiša, ki so v njihovi sodni pristojnosti, privedejo pred sodišče, tudi z uporabo načela univerzalne pristojnosti;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Iraka in regionalni vladi Kurdistana.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0422.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0171.
(3) UL C 234, 28.6.2016, str. 25.
(4) UL C 310, 25.8.2016, str. 35.
(5) UL C 316, 30.8.2016, str. 113.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0051.


Tretje države, katerih državljani morajo imeti vizume ali so oproščeni te zahteve: sprememba mehanizma zadržanja ***I
PDF 311kWORD 48k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (sprememba mehanizma zadržanja) (COM(2016)0290 – C8-0176/2016 – 2016/0142(COD))
P8_TA(2016)0508A8-0235/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0290),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0176/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. decembra 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0235/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 15. decembra 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (sprememba mehanizma zadržanja)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/371.)


Varstveni ukrepi proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti
PDF 359kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o osnutku izvedbene direktive Komisije o spremembi prilog I do V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (D047308/01 – 2016/3010(RSP))
P8_TA(2016)0509B8-1334/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbene direktive Komisije o spremembi prilog I do V k Direktivi Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (D047308/01),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti(1), zlasti točk (c) in (d) drugega odstavka člena 14 in člena 18(2),

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin(3),

–  ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/715 z dne 11. maja 2016 o ukrepih v zvezi z nekaterim sadjem s poreklom iz nekaterih tretjih držav za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Phyllosticta citricarpa (McAlpine) Van der Aa v Unijo in njegovega širjenja v Uniji(4),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane z dne 30. januarja 2014(5),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker se z osnutkom izvedbene direktive Komisije skušajo spremeniti priloge I do V k Direktivi 2000/29/ES; ker bo Uredba (EU) 2016/2031 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin takoj, ko bo začela veljati, razveljavila in nadomestila Direktivo 2000/29/ES;

B.  ker je osnutek izvedbene direktive Komisije v nasprotju s cilji Uredbe (EU) 2016/2031, saj spodkopava zahteve v zvezi z vnosom nekaterih plodov, dovzetnih za škodljive organizme, kot sta zlasti črna pegavost agrumov in agrumov bakterijski rak, v Unijo;

1.  meni, da osnutek izvedbene direktive Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (EU) 2016/2031, tj. določiti fitosanitarna tveganja, ki jih predstavlja katera koli vrsta, različek ali biotip patogenih organizmov, živali ali parazitskih rastlin, ki škodujejo rastlinam ali rastlinskim proizvodom (škodljivi organizmi), ter ukrepov za zmanjšanje teh tveganj na sprejemljivo raven; v zvezi s tem želi spomniti, da bo Uredba (EU) 2016/2031 takoj, ko bo začela veljati (14. decembra 2019), razveljavila in nadomestila Direktivo 2000/29/ES;

2.  poziva Komisijo, naj osnutek izvedbene direktive(6) spremeni na naslednji način:

Osnutek izvedbene direktive   Dopolnitev
Dopolnitev 1
Osnutek izvedbene direktive
Priloga – odstavek 4(a)(i) – točka 6 – točka 16.2 – točka (e)
or
črtano
(e)  in the case of fruits destined for processing, official inspections prior to export have shown that the fruits are free from symptoms of Xanthomonas citri pv. citri and Xanthomonas citri pv. aurantifolii,
and
transport and processing takes place under conditions, approved in accordance with the procedure referred to in Article 18(2).
Dopolnitev 2
Osnutek izvedbene direktive
Priloga – odstavek 4(a)(i) – točka 7 – točka 16.4 – točka (d) – točka 4a (novo)
Vnos opredeljenih plodov s poreklom iz tretjih držav v Unijo
Opredeljenim plodovom s poreklom iz tretjih držav se priloži fitosanitarno spričevalo iz prvega pododstavka točke (ii) člena 13(1) Direktive 2000/29/ES, ki v rubriki Dopolnilna izjava vsebuje naslednje elemente:
(i)  izjavo, da opredeljeni plodovi izvirajo s polja, ki se ustrezno tretira proti Phyllosticta citricarpa in na katerem so bile metode gojenja izvedene ob ustreznem času od začetka zadnje rastne dobe, kar se sprejme v skladu s postopkom iz člena 18(2);
(ii)  izjavo, da je bil na polju med rastno sezono opravljen uradni inšpekcijski pregled in da pri opredeljenih plodovih od začetka zadnje rastne dobe ni bilo zaznanih simptomov Phyllosticta citricarpa;
(iii)  izjavo, da je bil na poti med dostavo in pakiranjem v obratih za pakiranje odvzet vzorec najmanj 600 plodov vsake vrste na 30 ton ali njihov del, ki so bili v čim večji možni meri izbrani na podlagi morebitnih simptomov Phyllosticta citricarpa, ter da so bili vsi plodovi v vzorcu, ki so kazali simptome, testirani in je bilo ugotovljeno, da niso okuženi s tem škodljivim organizmom;
(iv)  v primeru Citrus sinensis (L.) Osbeck „Valencia“ se poleg izjav iz točk (a), (b) in (c) doda: izjava, da je bil na vzorcu na 30 ton ali njegovem delu opravljen test na latentno okužbo in je bilo ugotovljeno, da ni okužen s Phyllosticta citricarpa.
Zahteve v zvezi z inšpekcijskim pregledom opredeljenih plodov s poreklom iz tretjih držav znotraj Unije
Opredeljeni plodovi s poreklom iz tretjih držav se vizualno pregledajo na vstopnem mestu ali v namembnem kraju v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES. Ti inšpekcijski pregledi se izvajajo na vzorcih vsaj 200 plodov vsake vrste opredeljenih plodov na serijo 30 ton ali njihovem delu, ki so izbrani na podlagi morebitnih simptomov Phyllosticta citricarpa. Če so med inšpekcijskimi pregledi iz odstavka 1 ugotovljeni simptomi Phyllosticta citricarpa, se prisotnost navedenega škodljivega organizma potrdi ali ovrže s testiranjem plodov, ki kažejo simptome. Če je potrjena prisotnost Phyllosticta citricarpa, se za serijo, iz katere je bil odvzet vzorec, zavrne vstop v Unijo.
Zahteve v zvezi s sledljivostjo
Za namene sledljivosti se opredeljeni plodovi vnesejo v Unijo le, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
(i)  polje, obrati za pakiranje, izvozniki in vsi drugi subjekti, vključeni v postopke, povezane z opredeljenimi plodovi, so bili uradno registrirani za navedeni namen;
(ii)  opredeljene plodove so na celotni poti od polja do vstopnega mesta v Unijo spremljali dokumenti, izdani pod nadzorom nacionalne organizacije za varstvo rastlin;
(iii)  poleg točk (a) in (b) se v primeru opredeljenih plodov s poreklom iz tretjih držav hranijo podrobne informacije o tretiranju pred spravilom in po njem.
Dopolnitev 3
Osnutek izvedbene direktive
Priloga – odstavek 4(a)(i) – točka 7 – točka 16.4 – točka (e)
or
črtano
(e)  in the case of fruits destined for processing, official visual inspections prior to export have shown that the fruits are free from symptoms of Phyllosticta citricarpa (McAlpine) Van der Aa,
and
a statement that the specified fruits originate in a field of production subjected to appropriate treatments against Phyllosticta citricarpa carried out at the appropriate time is included in the certificates referred to in Article 13(1)(ii) under the rubric “Additional declaration”,
and
transport and processing takes place under conditions, approved in accordance with the procedure referred to in Article 18(2).
Dopolnitev 4
Osnutek izvedbene direktive
Priloga – odstavek 4(a)(i) – točka 8 – točka 16.6 – točka (d)
(d)  have been subjected to an effective treatment to ensure freedom from Thaumatotibia leucotreta (Meyrick). The treatment data to be indicated on the certificates referred to in Article 13(1)(ii).
(d)  have been subjected to an effective treatment to ensure freedom from Thaumatotibia leucotreta (Meyrick). V primeru plodov Citrus L., ki niso Citrus limon (L.) Osbeck in Citrus aurantifolia (Christm.) Swingle, uradna izjava, da so bili plodovi tretirani s podhlajevanjem (24 dni pri 0,55 ºC s tridnevnim predhodnim ohlajanjem) ali na drugi trajnosten in učinkovit način z enakim učinkom, ki je bil potrjen v skladu s postopkom iz člena 18(2) na podlagi ocene Evropske agencije za varnost hrane, da se zagotovi odsotnost Thaumatotibia leucotreta (Meyrick). The treatment data to be indicated on the certificates referred to in Article 13(1)(ii).

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 169, 10.7.2000, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3)3 UL L 317, 23.11.2016, str. 4.
(4) UL L 125, 13.5.2016, str. 16.
(5) Znanstveno mnenje, pripravljeno na zahtevo Komisije (vprašanje št. EFSA-Q-2013-00334), o tveganju, ki ga predstavlja vrsta Phyllosticta citricarpa (Guignardia citricarpa) za ozemlje EU, z opredelitvijo in oceno možnosti za zmanjšanje tveganja EFSA Journal 2014; 12(2):3557.
(6) Komisija je Parlamentu posredovala le angleško različico izvedbene direktive, ker njen osnutek ni bil preveden v druge uradne jezike.


Pomoč žrtvam talidomida
PDF 263kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o pomoči žrtvam talidomida (2016/3029(RSP))
P8_TA(2016)0510B8-1341/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju načrtovanih sprememb zakona o fundaciji za žrtve talidomida, ki bi jih nemška vlada lahko izkoristila, da bi žrtvam talidomida, ki so jim ta status priznali sodno imenovani skladi ali ki prejemajo nadomestila iz nacionalnih vladnih programov, omogočila dostop do posebnega zdravstvenega sklada nemške fundacije za žrtve talidomida (Conterganstiftung);

–  ob upoštevanju španskega kraljevega odloka št. 1006/2010 z dne 5. avgusta 2010, ki ureja postopek zagotavljanja pomoči osebam, ki jih je v Španiji v obdobju 1960–1965 prizadel talidomid,

–  ob upoštevanju približnega števila prizadetih zaradi talidomida v EU (okrog 2 700 v Nemčiji (vir: nemška vlada), okrog 500 v Italiji (vir: VITA – Associazione Vittime Italiane Thalidomide), 500 v Združenem kraljestvu, 100 na Švedskem (vir: DLA Piper study) in 200 v Španiji (vir: Avite Spain)),

–  ob upoštevanju poročila univerze v Heidelbergu z naslovom Wiederholt durchzuführende Befragungen zu Problemen, speziellen Bedarfen und Versorgungsdefiziten von contergangeschädigten Menschen (2010-2013) (redno anketiranje žrtev talidomida o težavah, posebnih potrebah in pomanjkljivostih na področju oskrbe), ki podrobno navaja vse večje zdravstvene težave in posebne potrebe ter pomanjkljivosti pri podpori preživelim žrtvam talidomida,

–  ob upoštevanju poročila Firefly z januarja 2015, ki izpostavlja poslabšanje fizičnega in psihičnega zdravja žrtev talidomida ter njihove prihodnje potrebe(1),

–  ob upoštevanju poročila ministrstva za zdravje nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija z maja 2015 o kakovosti življenja žrtev talidomida in napovedi njihovih prihodnjih potreb (poročilo univerze v Kölnu)(2),

–  ob upoštevanju odprtih pisem predsednikov političnih skupin Evropskega parlamenta, v katerih poudarjajo, da imajo preživele žrtve talidomida hude kronične bolečine in da njihove potrebe niso izpolnjene,

–  ob upoštevanju tiskovne konference z dne 27. maja 2015 v Evropskem parlamentu v Bruslju, na kateri so poslanci iz vseh političnih skupin poudarili, da je treba žrtvam talidomida zagotoviti pomoč za njihove zdravstvene težave(3),

–  ob upoštevanju praznovanja, ki ga je EU organizirala septembra 2015 ob 50. obletnici sprejetja prvih farmacevtskih predpisov v Evropi za varstvo državljanov EU, kar dodatno potrjuje, da je učinkovita farmacevtska zakonodaja trajna zapuščina tisoče mrtvih dojenčkov in resnih prirojenih motenj, ki so posledica jemanja talidomida med nosečnostjo,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji (O-000035/2016 – B8-0120/2016) inrazpravi o talidomidu na plenarnem zasedanju 9. marca 2016,

–  ob upoštevanju pisma mednarodne pravne pisarne Ince and Co. z dne 5. marca 2015, ki opisuje, kako je pomanjkanje farmacevtskega nadzora in uničenje dokazov o učinkih talidomida vplivalo na zdravje žrtev tega zdravila(4),

–  ob upoštevanju izjave nemške zvezne vlade z junija 2016 o tem, da je treba prevzeti odgovornost in preživelim žrtvam talidomida(5) zagotoviti nebirokratsko pomoč,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je talidomid v poznih 50-tih in zgodnjih 60-tih letih prejšnjega stoletja tržilo podjetje Chemie Grünenthal GmbH kot varno zdravilo za zdravljenje jutranje slabosti, glavobola, kašlja, nespečnost in prehlada; ker so zdravilo jemale noseče ženske, kar je povzročilo smrt in ali prirojene okvare tisočih dojenčkov v številnih evropskih državah;

B.  ker dokumenti iz časa škandala zaradi talidomida, ki jih je neodvisno preverila mednarodna pravna pisarn Ince and Co., kažejo na hude pomanjkljivosti pri učinkovitem farmacevtskem nadzoru v Zvezni republiki Nemčiji, za razliko od drugih držav, kot so ZDA, Francija, Portugalska in Turčija;

C.  ker neodvisno preverjene raziskave(6) jasno kažejo, da je Zvezna republika Nemčija leta 1970 posegla v kazenski postopek zoper nemškega proizvajalca talidomida, podjetje Chemie Grünenthal GmbH, in posledično ni bilo mogoče ugotoviti krivde proizvajalca; ker so bili poleg tega sprejeti ukrepi za preprečitev uvedbe civilnih postopkov zoper podjetje, kar je najbrž preprečilo, da bi žrtve dosegle pravico in prejele ustrezno finančno podporo za njihove sedanje in prihodnje zdravstvene težave;

D.  ker nedavno objavljeni neodvisni poročili v Nemčiji (poročilo univerze v Heidelbergu in poročilo univerze v Kölnu) in Združenem kraljestvu (poročilo Firefly) ugotavljata, da preživele žrtve talidomida potrebujejo več pomoči za svoje zdravstvene potrebe, mobilnost in neodvisno življenje, ker se jim zdravstveno stanje hitro poslabšuje zaradi vrste invalidnosti in ker ves čas od rojstva niso dobili ustrezne pomoči;

E.  ker ima Nemčija posebno odgovornost poskrbeti za pošteno obravnavo svojih preživelih žrtev talidomida, za kar so odgovorne tudi druge nacionalne vlade;

F.  ker so predsedniki političnih skupin Evropskega parlamenta v odprtih pismih podprli prizadevanja za pokrivanje zdravstvenih potreb žrtev talidomida;

G.  opozarja na tiskovno konferenco maja 2015 v Bruslju, ki so jo podprle vse politične skupine Evropskega parlamenta in na kateri je bilo poudarjeno, da še vedno niso urejene zdravstvene potrebe žrtev talidomida;

H.  opozarja, da je Komisija septembra 2015 v Bruslju praznovala 50. obletnico sprejetja prvega akta farmacevtske zakonodaje EU, ki je bil v veliki meri posledica škandala zaradi talidomida; poudarja, da so bile zatem razvite regulativne strukture, ki so v zadnjih petdesetih letih milijone državljanov EU zaščitile pred podobnimi nesrečami, žrtve talidomida pa se soočajo z bolečimi in omejevalnimi posledicami tega zdravila;

I.  opozarja, da so na plenarni razpravi v Strasbourgu marca 2016 poslanci vseh političnih skupin poudarili, da je treba žrtvam talidomida nujno pomagati pri izpolnjevanju njihovih potreb, in da je evropski komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukaitis izjavil, da obstaja volja za sprejetje ustrezne rešitve za vse žrtve talidomida, ki bi izboljšala njihovo kakovost življenja;

J.  ugotavlja, da imata Evropski parlament in Komisija priložnost in voljo, da v skladu z etičnimi in humanitarnimi standardi popravita napake zaradi neizvajanja farmacevtskega nadzora in poznejšega uničenja dokazov, ki so povzročile tragedijo s talidomidom;

K.  potrjuje, da je nemška zvezna vlada(7) junija 2016 izjavila, da mora prevzeti odgovornost in zagotoviti finančno pomoč brez zapletenih upravnih postopkov in dolgotrajnega individualnega preverjanja;

L.  ker je nemška zvezna vlada junija 2016 prav tako potrdila, da je sprememba zakona o fundaciji za žrtve talidomida pred januarjem 2017 v Nemčiji potrebna in možna;

M.  ugotavlja, da številni preživeli po vsej EU pogosto ne morejo zaprositi za finančna sredstva za pokrivanje stroškov socialnih storitev, kar je trenutno največja skrb žrtev talidomida, ki so zdaj stari med 50 in 60 let in bodo te storitve v prihodnjih letih še pogosteje potrebovale, ker bodo njihovi negovalci – pogosto njihovi partnerji ali sorodniki – morda tudi sami zboleli ali umrli;

1.  poziva države članice in Komisijo, naj uskladijo delovanje in ukrepe za formalno priznanje in izplačilo odškodnine preživelim žrtvam talidomida;

2.  poziva nemško zvezno vlado, naj izkoristi priložnost načrtovane posodobitve zakona o fundaciji za žrtve talidomida, da bi preživelim žrtvam talidomida, ki so jim ta status priznali sodno imenovani skladi ali ki prejemajo nadomestila iz nacionalnih vladnih programov, omogočila dostop do posebnega zdravstvenega sklada nemške fundacije za invalide zaradi talidomida (Conterganstiftung für behinderte Menschen);

3.  zahteva, da se preživele žrtve talidomida iz Združenega kraljestva, Španije, Italije, Švedske in drugih držav članic skupinsko vključijo v shemo, če so jim v njihovi državi v dobri veri priznali status žrtve talidomida;

4.  poziva špansko vlado, naj pregleda postopek, ki ga je sprožila leta 2010, ter olajša ustrezno identifikacijo španskih žrtev talidomida in izplačilo odškodnine v okviru svoje nacionalne sheme v skladu z nezakonodajnim predlogom o zaščiti žrtev talidomida (161/000331), ki ga je španski kongres soglasno sprejel 24. novembra 2016;

5.  poziva Komisijo, naj vzpostavi okvirni protokol na evropski ravni, po katerem bodo vsi evropski državljani, ki jih je prizadel talidomid, prejeli enako nadomestilo, ne glede na to, iz katere države članice prihajajo, ter pripravi program EU za pomoč in podporo žrtvam talidomida in njihovim družinam (ki bo obsegal finančne in socialne določbe);

6.  poziva podjetje Grünenthal, naj prevzame svoj del odgovornosti, tako da še nepriznanim žrtvam zagotovi ustrezno odškodnino in nego ter pregleda postopek za priznanje statusa žrtve ter z njimi vzpostavi dialog, da bi se popravila nastala škoda;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu in državam članicam.

(1) http://www.thalidomidetrust.org/wp-content/uploads/2014/01/Firefly-report-March-2015.pdf
(2) http://www.thalidomidetrust.org/wp-content/uploads/2016/04/The-Cologne-Report.pdf
(3) http://www.fiftyyearfight.org/latest/europe-speaks-loudly-with-one-voice:-press-conference
(4) http://www.fiftyyearfight.org/images/Appendix_1._Ince_letter.pdf
(5) http://www.bmfsfj.de/BMFSFJ/kinder-und-jugend,did=225796.html
(6) http://www.fiftyyearfight.org/images/Appendix_1._Ince_letter.pdf
(7) https://www.bmfsfj.de/bmfsfj/aktuelles/alle-meldungen/leistungen-sollen-gerechter-verteilt-werden/90418?view=DEFAULT


Pediatrična zdravila
PDF 259kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o uredbi o pediatričnih zdravilih (2016/2902(RSP))
P8_TA(2016)0511B8-1340/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1902/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1901/2006 o zdravilih za pediatrično uporabo(1) (v nadaljnjem besedilu: „uredba o pediatričnih zdravilih“),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Boljša zdravila za otroke – od zamisli do uresničitve – Splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih ob uporabi Uredbe (ES) št. 1901/2006 o zdravilih za pediatrično uporabo (COM(2013)0443),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. junija 2016 o krepitvi ravnovesja v farmacevtskih sistemih v EU in njenih državah članicah,

–  ob upoštevanju poročila o dostopu do zdravil z naslovom Promoting innovation and access to health technologies (Spodbujanje inovacij in dostopa do zdravstvene tehnologije), ki ga je septembra 2016 objavila skupina na visoki ravni generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o pregledu uredbe o pediatričnih zdravilih (O-000135/2016 – B8-1818/2016),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je uredba o pediatričnih zdravilih pomembno vplivala na razvoj pediatričnih zdravil, saj večina farmacevtskih podjetij meni, da je razvoj na področju pediatrije bistveni del celotnega razvoja proizvoda; ker se je število raziskovalnih projektov na področju pediatrije zelo povečalo in ker je zdaj na voljo več kakovostnih informacij o pediatrični uporabi odobrenih zdravil; ker se je povečalo tudi relativno število pediatričnih kliničnih preskušanj;

B.  ker je uredba o pediatričnih zdravilih pomagala izboljšati splošno stanje in privedla do dejanskih koristi pri vrsti otroških bolezni; ker pa na številnih področjih ni bilo doseženega dovolj napredka, zlasti na področju pediatrične onkologije in neonatologije;

C.  ker je rak pri otrocih, starih eno leto in več, še vedno glavni vzrok za smrt zaradi bolezni, in ker v Evropi zaradi raka vsako leto umre 6 000 mladih; ker imata zaradi obstoječih metod zdravljenja dve tretjini preživelih stranske učinke zdravljenja (poroča se, da ima do 50 % preživelih hude stranske učinke), in ker je treba stalno dvigovati kakovost življenja ljudi, ki so premagali raka v otroštvu;

D.  ker je uredba o pediatričnih zdravilih spodbudila obsežnejši dialog in sodelovanje s številnimi deležniki na področju razvoja pediatričnih zdravil;

E.  ker ima manj kot 10 % otrok z neozdravljivim smrtno nevarnim poslabšanjem dostop do novih in poskusnih zdravil v kliničnem preskušanju, ki bi jim lahko pomagala;

F.  ker lahko bistveno večji dostop do inovativnih terapij reši življenje otrok in mladostnikov s smrtno nevarnimi boleznimi, kot je rak, in ker je treba te terapije nemudoma preiskati z ustreznimi študijami na otrocih;

G.  ker je nenamenska uporaba zdravil pri otrocih v EU na nekaterih terapevtskih področjih še vedno razširjena; ker kljub temu, da se raziskave obsega nenamenske uporabe zdravil pri pediatrični populaciji razlikujejo v obsegu in populaciji pacientov, od uvedbe uredbe o pediatričnih zdravilih še ne upada predpisovanje zdravil za nenamensko rabo; ker je Evropska agencija za zdravila že bila pozvana, naj oblikuje smernice za nenamensko/nelicenčno uporabo zdravil na podlagi zdravstvenih potreb in sestavi seznam nenamenskih zdravil, ki se uporabljajo, čeprav so na voljo licenčne alternative;

H.  ker so v uredbi o pediatričnih zdravilih določena pravila za razvoj zdravil za uporabo v humani medicini, zato da se izpolnijo posebne terapevtske potrebe pediatrične populacije;

I.  ker sta bili od začetka veljavnosti uredbe o pediatričnih zdravilih na podlagi dogovorjenega načrta pediatričnih raziskav odobreni samo dve inovativni zdravili proti raku, namenjeni zdravljenju malignih obolenj pri pediatričnih bolnikih;

J.  ker se v veljavnem regulativnem okviru pravna zahteva za nadaljnji razvoj pediatričnih zdravil zanemarja, kadar se zdravila razvijajo za stanja pri odraslih, ki se ne pojavljajo pri otrocih; ker taka ureditev ni zadovoljiva pri boleznih, ki se značilno pojavljajo samo v otroškem obdobju; ker poleg tega število letnih poročil o odloženih ukrepih, posredovanih Evropski agenciji za zdravila v skladu s členom 34(4) uredbe o pediatričnih zdravilih, iz leta v leto narašča;

K.  ker se številne vrste raka pri otrocih ne pojavljajo pri odraslih; ker pa bi bil lahko kljub temu mehanizem delovanja zdravila, ki je učinkovito pri zdravljenju raka pri odraslih, ustrezen za katero vrsto raka pri otrocih;

L.  ker trg pri tistih vrstah bolezni, ki se pojavljajo le pri otrocih, kot so rakava obolenja pri otrocih, nudi le omejene spodbude za razvoj posebnih pediatričnih zdravil;

M.  ker tretji program EU na področju zdravstva (2014–2020) vsebuje zaveze o izboljšanju virov in strokovnega znanja za paciente z redkimi boleznimi;

N.  ker se pediatrična klinična preskušanja onkoloških zdravil začenjajo s precejšnimi zamudami, saj razvijalci čakajo, da se bo zdravilo najprej izkazalo za uspešno pri odraslih bolnikih z rakom;

O.  ker vlagateljem nič ne preprečuje, da bi zgodaj prekinili obetaven preskus pediatričnega zdravila, če ne dosega pozitivnih rezultatov pri ciljni populaciji odraslih;

P.  ker finančne nagrade in spodbude za razvoj pediatričnih zdravil, kot je dovoljenje za promet za pediatrično uporabo, prihajajo z zamudo in imajo le omejen učinek; ker je sicer treba zagotoviti, da farmacevtska podjetja ne bodo zlorabljala ali napačno uporabljala nagrad in spodbud, vendar je treba oceniti obstoječi sistem nagrad, da bi ugotovili, kako ga izboljšati, da bi bolje spodbujal raziskave in razvoj na področju pediatričnih zdravil, zlasti na področju pediatrične onkologije;

Q.  ker morajo imetniki dovoljenj za promet z zdravili posodabljati informacije o proizvodu, da bi upoštevali najnovejša znanstvena dognanja;

R.  ker so bili načrti pediatričnih preiskav odobreni po zapletenih pogajanjih med regulativnimi organi in farmacevtskimi podjetji ter se zaradi napačne uporabe, in sicer zaradi osredotočenosti na redke pojave raka, ki se običajno pojavlja pri odraslih, pri otrocih prepogosto izkažejo za neizvedljive in/ali se začnejo izvajati prepozno, namesto da bi se osredotočili na potencialno širšo uporabo novega zdravila za druge pomembne vrste raka pri otrocih; ker se vsi odobreni načrti pediatričnih raziskav ne dokončajo, saj se raziskave aktivnih snovi v kasnejši fazi pogosto opustijo, če ne potrdijo začetnih pričakovanj glede varnosti in učinkovitosti zdravila; ker je do danes zaključenih samo 12 % odobrenih načrtov pediatričnih preiskav;

S.  ker Uredba (EU) št. 536/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o kliničnem preskušanju zdravil za uporabo v humani medicini predvideva vzpostavitev enotnega portala za vloge, ki bi sponzorjem omogočala predložitev enotne vloge za preskušanja, opravljena v več kot eni državi članici; ker so tovrstna čezmejna preskušanja zlasti pomembna za redke bolezni, kot je rak pri otrocih, saj v eni državi morda ni dovolj pacientov, da bi bilo preskušanje verodostojno;

T.  ker se načrti pediatričnih raziskav zelo spreminjajo; ker se o obsežnih spremembah načrtov sicer razpravlja s pediatričnim odborom, kadar pa imajo spremembe manjši učinek, je to vprašanje manj jasno opredeljeno;

U.  ker morajo države članice v skladu s členom 39(2) uredbe o pediatričnih zdravilih Komisiji predložiti podrobne dokaze, da so se konkretno zavezale podpiranju raziskav, razvoja in razpoložljivosti zdravil za pediatrično uporabo;

V.  ker se v skladu s členom 40(1) uredbe o pediatričnih zdravilih sredstva za raziskave zdravil za pediatrično populacijo zagotovijo v proračunu Skupnosti, da bi podpirali študije o zdravilih ali aktivnih snoveh, ki niso zajeti v patentu ali dodatnem varstvenem certifikatu;

W.  ker mora Komisija v skladu s členom 50 uredbe o pediatričnih zdravilih do 26. januarja 2017 predložiti poročilo Parlamentu in Svetu o izkušnjah, pridobljenih z uporabo členov 36, 37 in 38, vključno z analizo gospodarskega učinka nagrad in spodbud ter analizo ocenjenega učinka te uredbe na javno zdravje, da bi lahko predlagali potrebne spremembe;

1.  poziva Komisijo, naj poročilo, določeno v členu 50 uredbe o pediatričnih zdravilih, predloži pravočasno; poudarja, da mora poročilo zagotoviti celovito opredelitev in poglobljeno analizo preprek, ki ovirajo inovacije pri zdravilih, namenjenih otrokom; poudarja, da je tovrstna trdna dokazna podlaga pomembna za učinkovito oblikovanje politik;

2.  poziva Komisijo, naj na podlagi teh ugotovitev razmisli o uvedbi sprememb, vključno z zakonodajno revizijo uredbe o pediatričnih zdravilih, pri kateri se bodo upoštevali: (a) načrti pediatričnega razvoja, ki bodo temeljili na mehanizmu delovanja in ne na vrsti bolezni, (b) modeli prednostnih bolezni in zdravil, ki bodo upoštevali neizpolnjene pediatrične zdravstvene potrebe in izvedljivost, (c) zgodnejši in bolj izvedljivi načrti pediatričnih preiskav, (d) boljše spodbude za raziskave, ki učinkoviteje služijo potrebam pediatrične populacije, obenem pa zagotavljajo oceno stroškov raziskav in razvoja in polno preglednost kliničnih rezultatov ter (e) strategije za preprečevanje nenamenske uporabe zdravil na področju pediatričnega zdravljenja, če že obstajajo odobrena pediatrična zdravila;

3.  poudarja koristi za reševanje življenj v pediatrični onkologiji, ki bi jih imel obvezen pediatrični razvoj, ki bi temeljil na mehanizmu delovanja zdravila, prilagojenega biologiji tumorja, ne pa na indikaciji, ki omejuje uporabo zdravila na posamezno vrsto raka;

4.  poudarja, da je treba na podlagi znanstvenih podatkov dati prednost pediatričnim potrebam in zdravilom iz različnih podjetij, da bi za terapevtske potrebe otrok, zlasti tistih z rakom, zagotovili najboljše razpoložljive metode zdravljenja in tako omogočili optimalno porabo sredstev, namenjenih za raziskave;

5.  poudarja pomen čezmejnih preizkušanj za raziskave številnih pediatričnih in redkih bolezni; zato pozdravlja Uredbo (EU) št. 536/2014, ki bo olajšala izvedbo tovrstnih preizkušanj, in poziva Evropsko agencijo za zdravila, naj karseda hitro zagotovi potrebno infrastrukturo za njeno izvajanje;

6.  poudarja, da zgodnje izvajanje načrtov pediatričnih preiskav ter zgodnji znanstveni in regulativni dialog in sodelovanje z Evropsko agencijo za zdravila podjetjem omogočajo optimizacijo svetovnega razvoja na področju pediatrije in predvsem oblikovanje bolj izvedljivih načrtov pediatričnih preiskav;

7.  poziva Komisijo, naj razmisli o spremembi uredbe o pediatričnih zdravilih, tako da obetavnih preskušanj na pediatrični populaciji ne bo mogoče predčasno prekiniti zaradi neugodnih rezultatov pri ciljni odrasli populaciji;

8.  poudarja, da je treba nujno oceniti, kako bi bilo mogoče najbolje izkoristiti različne vrste financiranja in nagrad – vključno s številnimi orodji na podlagi mehanizmov za ločevanje – za usmerjanje in pospeševanje razvoja pediatričnih zdravil na področjih, kjer so potrebna, zlasti zdravil za neonatologijo in rak pri otrocih, zlasti za tiste vrste raka, ki se pojavljajo le pri otrocih; meni, da bi morale nagrade spodbujati začetek pediatričnega razvoja teh zdravil takoj, ko so na voljo ustrezne znanstvene utemeljitve za uporabo pri pediatrični populaciji in varnostni podatki za uporabo pri odraslih, ter da razvoj ne bi smel biti odvisen od dokazane terapevtske vrednosti pri indikaciji pri odraslih;

9.  poziva Komisijo, naj si medtem nujno prizadeva za morebitne regulativne spremembe, ki bi lahko pripomogle k izboljšanju razmer;

10.  poziva Komisijo, naj po kritičnem pregledu trenutno financiranih projektov v programu Obzorje 2020 obnovi določbe glede financiranja, oblikovane za podporo visokokakovostnim pediatričnim kliničnim raziskavam;

11.  poziva Komisijo, naj okrepi vlogo evropskega mreženja za pediatrične klinične raziskave in zagotovi, da države članice izvajajo ukrepe za podporo raziskavam, razvoju in razpoložljivosti zdravil za pediatrično uporabo;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

(1) UL L 378, 27.12.2006, str. 20.


Dejavnosti Odbora za peticije v letu 2015
PDF 224kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o dejavnostih Odbora za peticije za leto 2015 (2016/2146(INI))
P8_TA(2016)0512A8-0366/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o izidu posvetovanj Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju členov 10 in 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju pomembnosti pravice do peticije in tega, da je Parlament takoj seznanjen s specifičnimi težavami evropskih državljanov in prebivalcev, kot določata člena 24 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 228 PDEU,

–  ob upoštevanju člena 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah o pravici do naslovitve peticije na Evropski parlament,

–  ob upoštevanju določb PDEU, ki zadevajo postopek za ugotavljanje kršitev, zlasti členov 258 in 260,

–  ob upoštevanju členov 52 in 216(8) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0366/2016),

A.  ker je namen letnega poročila o dejavnostih Odbora za peticije predstaviti analizo peticij, prejetih v letu 2015, in odnosov z drugimi institucijami ter pripraviti pregled ciljev, doseženih v letu 2015;

B.  ker je bilo v letu 2015 prejetih 1 431 peticij, kar je skoraj 47 % manj kot v letu 2014, ko je Parlament prejel 2 714 peticij, pri čemer jih je bilo 943 dopustnih; od tega je bilo hitro pregledanih in zaključenih 424 peticij, njihovi vlagatelji pa so bili ustrezno obveščeni o vprašanju, ki jih je zadevalo, medtem ko je 519 peticij še odprtih za razpravo v Odboru za peticije; ker je bilo za 483 peticij ugotovljeno, da so nedopustne;

C.  ker je število prejetih peticij skromno v primerjavi s skupnim prebivalstvom Evropske unije, kar kaže, da velika večina državljanov in prebivalcev EU na žalost še ni seznanjena s pravico do peticije ali o njeni morebitni koristnosti kot sredstva, s katerim lahko evropske institucije in države članice opozorijo na vprašanja in pereče težave, ki jih zadevajo in spadajo na področje delovanja Unije;

D.  ker je bilo leta 2015 483 označenih za nedopustne in še vedno v veliki meri ni jasno, za katera področja je EU pristojna, kar je razvidno iz velikega števila prejetih nedopustnih peticij (33,8 %); ker bi bilo treba za izboljšanje tega položaja spodbujati in izboljšati komunikacijo z državljani ter razložiti različna področja pristojnosti – na evropski, nacionalni in lokalni ravni;

E.  ker se vsaka peticija obravnava in preuči skrbno, učinkovito in pregledno;

F.  ker so vlagatelji peticij običajno državljani, ki se zavzemajo za zagotavljanje človekovih pravic ter izboljšave in za blaginjo naših družb v prihodnosti; ker lahko izkušnje teh državljanov s sprejetjem njihovih peticij bistveno vplivajo na izoblikovanje njihovega mnenja o evropskih institucijah in spoštovanju pravice do peticije, določene s pravom Evropske unije;

G.  ker je Evropski parlament edina neposredno voljena institucija Evropske unije, pravica do peticije pa državljanom omogoča, da izvoljene predstavnike opozorijo na teme, ki so zanje pomembne;

H.  ker morajo v skladu s Pogodbo o Evropski uniji institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevati načelo javnosti delovanja;

I.  ker mora biti pravica do peticije ključni element participativne demokracije, v kateri je pravica vsakega državljana, da se neposredno vključuje v demokratično življenje Unije, učinkovito zaščitena; ker bi moralo resnično demokratično in participativno upravljanje zagotavljati popolno preglednost, učinkovito varstvo temeljnih pravic in praktično vključevanje javnosti v postopke odločanja; ker peticije Evropskemu parlamentu omogočajo, da prisluhne državljanom, jim posreduje informacije ter jim pomaga pri reševanju jihovih težav, druge institucije EU in institucije držav članic pa spodbujajo, naj v zvezi s temi vprašanji storijo vse, kar je v okviru njihovih pristojnosti; ker je treba na podlafi tej peticij ocenjevati vpliv evropske zakonodaje na vsakdanje življenje prebivalcev EU;

J.  ker je zaradi begunske humanitarne krize, zelo hudega socialnega in gospodarskega vpliva finančne krize ter porasti ksenofobije in rasizma na celotnem ozemlju Evropi omajalo zaupanje v sistem in v celotni evropski projekt; ker je Odbor za peticije pristojen za izvajanje in krepitev konstruktivnega dialoga z državljani in prebivalci EU, kar je ogromen izziv;

K.  ker lahko Odbor za peticije državljanom najbolje pokaže, kaj Evropska unija dela zanje in katere rešitve lahko zagotovi na evropski, nacionalni in lokalni ravni; ker lahko Odbor za peticije opravi bistveno delo s tem, da pojasni in po možnosti dokaže uspehe in koristi evropskega projekta;

L.  ker bi morala pravica do peticije izboljšati zmožnost Evropskega parlamenta, da se odzove na težave, ki so povezane predvsem z uporabo in prenosom prava EU, in pripomore k iskanju rešitev zanje; ker so peticije dragocen vir informacij iz prve roke o izkušnjah državljanov, ki so v pomoč pri odkrivanju morebitnih kršitev in pomanjkljivosti pri izvajanju zakonodaje EU na nacionalni ravni, ki ga spremlja Komisija v vlogi varuhinje pogodb; ker so peticije, ki temeljijo na področjih delovanja EU in izpolnjujejo merila dopustnosti, temeljno orodje za zgodnje odkrivanje poznega prenosa in dejanskega izvrševanja zakonodaje EU v državah članicah; ker se lahko državljani EU s peticijami pritožijo zaradi neizvajanja zakonodaje EU in prispevajo k odkrivanju kršitev zakonodaje EU;

M.  ker so torej peticije zelo pomembne za zakonodajni postopek, saj drugim odborom Evropskega parlamenta prinašajo koristne in neposredne informacije za oblikovanje zakonodaje na njihovih področjih; ker za peticije ni pristojen samo Odbor za peticije, temveč bi morali na tem področju sodelovati vsi odbori Evropskega parlamenta;

N.  ker lahko državljani in prebivalci EU s peticijami opozorijo na nepravilno izvajanje zakonodaje EU, tako da s svojimi informacijami dragoceno prispevajo k ugotavljanju kršitev pravnega reda EU;

O.  ker so lahko peticije poleg tega, da zagotavljajo zadevne povratne informacije o uporabi veljavne zakonodaje, tudi v pomoč pri odkrivanju vrzeli v zakonodaji EU in analizi učinkov pomanjkanja predpisov na nekaterih področjih, zato so lahko povod za nadaljnje zakonodajne ukrepe;

P.  ker je Odbor za peticije v večji meri uporabljal posebne instrumente, ki jih ima kot odbor na voljo, kot so vprašanja za ustni odgovor in kratke resolucije, s katerimi je opozoril na različna vprašanja, ki zadevajo državljane, ali je posredoval vprašanja in resolucije v obravnavo na plenarnem zasedanju Parlamenta, na primer resolucije o hipotekarni zakonodaji in tveganih finančnih instrumentih v Španiji ali o največji koristi otroka v Evropi;

Q.  ker so bile peticije državljanov v letu 2015 obravnavane hitreje in učinkoviteje, poleg tega se je tudi skrajšal čas pošiljanja dopisov vlagateljem peticij, za kar se je izjemno prizadeval sekretariat;

R.  ker vlagatelji peticij dejavno prispevajo k delovanju odbora, saj njegovim članom zagotavljajo dodatne informacije iz prve roke, pa tudi Komisiji in prisotnim predstavnikom držav članic; ker vlagatelji peticij s sodelovanjem v razpravah in vlaganjem peticij s podrobnejšimi informacijami prispevajo k vzpostavitvi tekočega in konstruktivnega dialoga s poslanci Evropskega parlamenta in z Evropsko komisijo; ker se je v letu 2015 posvetovanj Odbora za peticije udeležilo in v njih sodelovalo 191 vlagateljev peticij; ker se ta številka morda zdi razmeroma majhna, vendar je treba opozoriti, da se seje Odbora za peticije prenašajo, kar vlagateljem peticij omogoča, da razpravam sledijo neposredno, tako v realnem času kot pozneje prek video prenosa po internetu;

S.  ker je bila sprejeta posebna metoda za obravnavo peticij na temo dobrobiti otrok, 17. septembra 2015 pa je bila na to temo ustanovljena posebna delovna skupina, pri čemer je bila Eleonora Evi izvoljena za njeno predsednico; poudarja, da morajo imeti delovne skupine jasen mandat, da bi zagotovile oprijemljive rezultate in preprečile neupravičene zamude pri obravnavi peticij;

T.  ker vložitev peticije pogosto sovpada z vložitvijo pritožbe na Evropsko komisijo, s čimer se lahko sproži postopek za ugotavljanje kršitev; ker je Evropski parlament leta 2015 Komisijo s peticijami in vprašanji opozoril na pomanjkljivosti, kar zadeva način izvajanja in uveljavljanja nekaterih zakonov EU v posameznih državah članicah;

U.  ker je zaradi teh peticij prišlo do pritožb na področju varstva okolja; ker je Komisija Finski poslala uradni opomin glede prenosa direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju; ker je Komisija v petih drugih primerih na področju okolja vzpostavila dvostranske dialoge z državami članicami, ki jih je to zadevalo; ker so bili primeri povezani s plinom iz skrilavca, upravljanjem volkov, nepravilno uporabo direktive o strateški okoljski presoji in skladnostjo nacionalne zakonodaje z zahtevami direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju;

V.  ker so peticije državljanov zadevale tudi področje pravosodja in pravosodnega sodelovanja, pri čemer je Komisija v enem primeru na podlagi peticije vzpostavila dvostranski dialog z državo članico glede omejitev spremembe imena po poroki;

W.  ker je Komisija z različnimi državami članicami na podlagi več peticij sprožila več dvostranskih pogovorov o davkih na nepremičnine in lokalnem stanovanjskem davku, ki ga plačujejo študenti;

X.  ker namerava Komisija okrepiti izvajanje zakonodaje EU na podlagi prenosa in stalnega spremljanja skladnosti nacionalne zakonodaje; ker je Komisija napovedala, da bo sprejela ustrezne ukrepe, vključno z novimi primeri v okviru sistema EU Pilot in postopki za ugotavljanje kršitev, ko bo zaznala morebitne kršitve zakonodaje EU;

Y.  ker se z vključitvijo Evropskega parlamenta v te postopke izvaja dodatni nadzor preiskovalnega dela pristojnih institucij EU; ker se obravnavanje nobene peticije ne bi smelo zaključiti v času preiskovalnega dela Komisije;

Z.  ker Komisija v letnih poročilih o spremljanju uporabe prava Evropske unije objavi ukrepe, povezane s kršitvami prava Unije, ter v obliki sporočil za javnost objavi informacije o postopkih za ugotavljanje kršitev; ker je mogoče do teh sklepov o kršitvah dostopati v zbirki podatkov Komisije na spletni strani europa.eu; ker bi podrobnejše informacije Komisije o primerih, povezanih s peticijami, v njenih nastopih v Odboru za peticije prispevale k večji preglednosti in tesnejšemu sodelovanju med Komisijo in Parlamentom;

AA.  ker glavne teme, na katere opozarjajo vlagatelji peticij, zajemajo široko paleto vprašanj, kot so varstvo okolja (zlasti čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki, upravljanje povodja, iskanje in črpanje plina ali ogljikovodikov), kršitve pravic potrošnikov, delovanje pravosodja (zlasti pravic skrbništva nad mladoletnimi), temeljne pravice (zlasti pravice otrok, invalidov in manjšin), prost pretok ljudi, diskriminacija, priseljevanje, zaposlovanje in dobrobit živali;

AB.  ker spletni portal Odbora za peticije, ki je bil vzpostavljen ob koncu leta 2014, deluje, vendar še ni dokončno oblikovan; ker se želi na omenjenem portalu državljanom in prebivalcem EU zagotoviti elektronsko orodje za vlaganje peticij in stalno spremljanje njihove obravnave ter elektronsko podpisovanje lastnih peticij in podporo drugim vlagateljem peticij na teme, ki jih zanimajo; ker so bile tudi leta 2015 pomanjkljivosti pri delovanju nekaterih osnovnih funkcij, na primer iskalnikov, kar je do nedavnega ogrožalo vlogo portala kot interaktivnega prostora za izmenjave med državljani; ker je bila ta težava končno odpravljena;

AC.  ker je namen portala izboljšati preglednost in interaktivnost postopka obravnave peticij ter upravno učinkovitost v korist vlagateljev, poslancev in širše javnosti; ker je izvedba druge faze projekta namenjena predvsem izboljšanju administrativne obravnave peticij;

AD.  ker so zaporedne zamude v poznejših fazah projekta ustvarile dodatno delovno obremenitev v sekretariatu Odbora za peticije, ker je treba ustrezne datoteke v različne podatkovne zbirke vnesti ročno; ker nekatere peticije še vedno niso bile vnešene in so bile doslej na portal vključene zgolj peticije, prejete v letu 2013, 2014 in 2015, trenutno pa poteka delo za vnos peticij, prejetih leta 2016;

AE.  ker so bile odpravljene nekatere pomanjkljivosti, natančneje pri funkciji iskanja in obravnavi zaupnosti vlagatelja, in ker v skladu z načrtom za drugo polovico leta 2016 potekajo prizadevanja za odpravo obstoječih vrzeli in izboljšanje prepoznavnosti te storitve med državljani;

AF.  ker dopustnost peticij temelji na merilih iz člena 227 PDEU; ker pojem področja dejavnosti Unije zajema bistveno več kot le dejavnosti z dolgega seznama pristojnosti; ker je lahko odločitev o nedopustnosti predmet sodne presoje, če se ne utemelji ustrezno v skladu s temi merili;

AG.  ker so za zagotovitev pravilnega izvajanja zakonodaje EU v državah članicah v prvi vrsti pristojna nacionalna sodišča; ker je v zvezi s tem postopek predhodnega odločanja Sodišča Evropskih skupnosti za nacionalna sodišča koristno orodje; ker se ta postopek v nekaterih državah članicah malo oziroma sploh ne uporablja; ker ta primarna odgovornost nikakor ne izključuje bolj proaktivne vloge Komisije kot varuhinje Pogodb pri zagotavljanju skladnosti s pravom EU; ker so peticije alternativno in neodvisno sredstvo za preiskave in preverjanje skladnosti z zakonodajo EU, zato se ta dva alternativna postopka ne bi smela medsebojno izključevati;

AH.  ker bi morala biti evropska državljanska pobuda pomembno orodje, ki državljanom omogoča neposredno sodelovanje v procesu oblikovanja politik EU, in je treba izkoristiti ves njen potencial, pri tem pa zagotoviti, da bodo državljani v celoti in pravočasno obveščeni o zadevah, ki so v pristojnosti EU in držav članic; ker bi bilo treba državljane bolje obveščati o glavnih razlikah med evropsko državljansko pobudo in pravico do peticije; ker je Parlament zlasti odgovoren za to, da bo ta instrument zares uspešen; ker so organizacije, ki vlagajo evropske državljanske pobude, na javni predstavitvi 22. februarja 2015 na splošno menile, da je treba za doseganje boljših rezultatov na področju udejstvovanja državljanov odpraviti administrativne ovire;

AI.  ker Odbor za peticije meni, da je treba po več kot treh letih po začetku uporabe Uredbe (EU) št. 211/2011 (veljati je začela 1. aprila 2012) oceniti njeno izvajanje, da bi odkrili morebitne pomanjkljivosti in predlagali ustrezne konkretne rešitve za hiter pregled ter s tem izboljšali njeno izvajanje;

AJ.  ker je bil leta 2015 zaradi obsega dela Odbora za peticije opravljen samo en obisk za ugotavljanje dejstev v zvezi s preiskavo peticij, ki so bile obravnavane v letu 2015; ker je obisk za ugotavljanje dejstev v Združenem kraljestvu 5. in 6. novembra 2015 v zvezi z vprašanjem posvojitve brez soglasja staršev članom delegacije omogočil boljše razumevanje razmer, saj so lahko o problemu razpravljali s predstavniki različnih institucij Združenega kraljestva, ki sodelujejo pri njegovem reševanju;

AK.  ker so navedeni obiski posebna pravica odbora in bistveni del njegovega dela, ki vključuje stike z vlagatelji peticij in organi v zadevnih državah članicah; ker člani teh delegacij enakopravno sodelujejo v vseh dejavnostih, tudi pri pripravi končnega poročila;

AL.  ker ima Odbor za peticije pristojnosti tudi v zvezi z delovanjem urada evropskega varuha za človekove pravice, ki preiskuje pritožbe državljanov in prebivalcev EU v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v institucijah in organih EU, o tem pa na osnovi varuhovega poročila pripravi tudi svoje letno poročilo;

AM.  ker je varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly 26. maja 2015 predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schulzu predstavila letno poročilo za leto 2014, 23. junija 2015 pa je svoje poročilo predstavila na seji Odbora za peticije, ki je pristojen za odnose z njeno institucijo;

AN.  ker je Odbor Evropskega parlamenta za peticije član Evropske mreže varuhov človekovih pravic, ki vključuje nacionalne in regionalne varuhe človekovih pravic, odbore za peticije in podobne organe držav članic Evropske unije, držav kandidatk za članstvo v EU in drugih držav evropskega gospodarskega prostora in/ali schengenskega območja; ker je Odbor za peticije polnopravni član te mreže, ki jo trenutno sestavlja 94 uradov v 36 državah;

AO.  ker se vse peticije preučijo in obravnavajo temeljito, vsak vlagatelj pa mora prejeti odgovor v razumnem roku; ker je treba vse vlagatelje obvestiti o razlogih za zaključek peticije;

AP.  ker bi morali imeti vsi vlagatelji peticij možnost, da svoje zadeve neposredno predstavijo Odboru za peticije;

1.  poudarja, da mora pravica do peticije okrepiti zmožnost odzivanja Evropskega parlamenta in prispevati k reševanju težav, povezanih predvsem s prenosom in izvajanjem zakonodaje EU, saj peticije, ki temeljijo na področjih delovanaja EU in izpolnjujejo merila dopustnosti koristen vir informacij za ugotavljanje morebitnih kršitev pri izvajanju zakonodaje EU; poziva Komisijo, naj v večji meri uporablja svoja pooblastila pri zagotavljanju učinkovitega izvajanja zakonodaje EU, na primer s hitrejšo uporabo postopka za ugotavljanje kršitev iz členov 258 in 260 PDEU;

2.  poudarja, da Odbor za peticije z delom, ki ga opravlja, prisluhne težavam državljanov in jih pomaga reševati; meni, da lahko peticije prispevajo k boljši oceni učinka zakonodaje EU na vsakdanje življenje ljudi, saj deluje kot most med državljani in institucijami;

3.  poudarja, da ima Odbor za peticije priložnost, da vzpostavlja iskren in koristen dialog z državljani ter da tesneje poveže institucije EU in njene državljane, kar je izjemen izziv; ugotavlja, da bi moral s tem prispevati k spodbujanju participativne demokracije; meni, da je za uresničitev tega namena bistveno, da se zagotovi ustrezen odziv na peticije, tako v časovnem smislu kot z vidika kakovosti odgovorov;

4.  želi opomniti, da je treba spoštovati enako in sorazmerno zastopanost narodnosti vlagateljev v javnih razpravah v odboru; meni, da bi bilo treba spodbujati ustrezno in pravično zastopanost vseh držav članic v javnih razpravah odbora, s čimer bi okrepili njegovo evropsko razsežnost; poudarja, da mora Odbor za peticije vse peticije obravnavati kot enako pomembne in objektivno; poudarja tudi, da peticije v zvezi z volilno kampanjo v posamezni državi članici ne smejo biti obravnavane po nujnem postopku;

5.  poudarja, da so peticije pomembne tudi za zakonodajni postopek, saj omogočajo ugotavljanje obstoječih vrzeli in pomanjkljivosti pri prenosu zakonodaje Unije in drugim odborom Evropskega parlamenta prinašajo koristne in neposredne informacije za oblikovanje zakonodaje na njihovih področjih; pozdravlja večje sodelovanje Odbora za peticije z drugimi parlamentarnimi odbori ter večjo prisotnost zadev, povezanih s peticijami, na plenarnih zasedanjih; meni, da za peticije ni pristojen samo Odbor za peticije, temveč bi morali na tem področju delovati vsi odbori Evropskega parlamenta; pozdravlja namero o vzpostavitvi neformalne mreže za peticije v Parlamentu, v katero bi bili vključeni predstavniki vseh parlamentarnih odborov, da bi zagotovili neprekinjeno in učinkovito usklajevanje pri delu v zvezi s peticijami; meni, da mora mreža omogočiti boljše razumevanje vloge peticij v okviru parlamentarnega dela ter krepiti sodelovanje med odbori pri vprašanjih, na katera opozarjajo vlagatelji peticij; poziva vse pristojne parlamentarne odbore, naj se ustrezno posvetijo peticijam, ki so jim bile posredovane, in naj si ustrezno prizadevajo, da bi prispevali informacije, potrebne za pravilno obravnavo peticij;

6.  priznava, da ima tudi Evropski parlament bistveno politično vlogo pri izvrševanju ukrepov Komisije, saj nadzoruje letna poročila o spremljanju izvajanja prava EU in sprejema ustrezne parlamentarne resolucije; poziva Komisijo, naj upošteva resolucije Parlamenta, ki jih je vložil odbor PETI in v katerih opozarja na nekatere vrzeli pri uporabi in izvajanju zakonodaje EU na podlagi peticij, poziva pa jo tudi, naj sprejme ustrezne ukrepe in Parlamentu poroča o nadaljnjih ukrepih, ki jih bo sprejela; poziva Svet in Parlament, naj sprejmeta posebne ukrepe v zvezi s sprejetjem Uredbe (EU) .../... [postopek 2013/0140(COD)] o izvzetju mušice Drosophile melanogaster iz veterinarskih pregledov na zunanjih mejnih prehodih EU, kot so predlagali dobitniki Nobelove nagrade (profesorji biokemije) v peticiji št. 1358/2011;

7.  je zadovoljen, da se je v letu 2015 skrajšal čas obravnave peticij, vendar meni, da je treba sekretariatu Odbora za peticije nujno dodeliti več tehničnih sredstev in več osebja, da bi zagotovili skrbno in kakovostno obravnavo peticij v še krajšem času; poziva k digitalizaciji obravnave peticij, zlasti z uvedbo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, da se zagotovi učinkovita in pravočasna obravnava ter čim boljša uporaba kadrovskih virov, ki so na voljo, obenem pa je treba ohraniti pravico državljanov, da peticije pošiljajo po navadni pošti;

8.  še vedno meni, da je treba zlasti zagotoviti, da vlagatelji prejmejo skrbno obrazložitev v zvezi z odločitvami o nedopustnosti ali zaključku njihovih peticij zaradi neutemeljenosti;

9.  pozdravlja prizadevanja in sodelovanje Komisije v postopku obravnave peticij ter na nove peticije, ki jih posreduje Parlament, odgovarja v najkrajšem možnem času; ugotavlja, da so odgovori Komisije večinoma podrobni in zajemajo peticije, ki so v njeni pristojnosti; vendar opozarja, da Komisija v odgovorih na peticije, v zvezi s katerimi je zaprošena za pregled zaradi spremembe statusa ali okvira peticij, pogosto ne doda novih informacij; obžaluje primere, ko se Komisija osredotoča predvsem na postopkovne vidike in ne posega v bistvo vprašanja; želi opomniti Komisijo, da se lahko peticije, v katerih vlagatelji opozarjajo na morebitne kršitve zakonodaje EU, zaključijo šele po ustrezni analizi; pozdravlja prizadevanja Komisije da na seje Odbora za peticije pošilja na splošno pristojne uradnike, saj je kakovost splošne obravnave peticij večja, če na razpravah Komisijo zastopajo najvišji uradniki; obžaluje, da se Komisija v odgovorih, ki jih poda na sejah odborov, na splošno omejuje na vsebino uradnega odgovora, ki ga pošlje odboru, in ne prispeva novih ali relevantnih informacij, s katerimi bi omogočila rešitev obravnavanih vprašanj; ugotavlja, da se pisni odgovori resno upoštevajo, kot tudi pojasnitve, podane na ustnih razpravah Odbora za peticije;

10.  meni, da bi morala Komisija kot varuhinja Pogodb, zlasti na področju okoljske politike, storiti več kot le formalno pregledati skladnost postopka ter se bolj osredotočiti na samo vsebino glavne teme; želi opomniti na previdnostno načelo in temeljni duh okoljske zakonodaje EU, namreč preprečiti nepopravljivo škodo na ekološko občutljivih območjih, in poziva Komisijo, naj sprejme ustrezen pristop za uporabo svojih pooblastil in pristojnosti na predhodni podlagi;

11.  se ne strinja s čedalje pogostejšo razlago Komisije v zvezi z 27. letnim poročilom Parlamenta o spremljanju uporabe prava Evropske unije (2009), na podlagi katere naj bi lahko zaključila zadeve, za katere še ni bil sprejet uradni ukrep za sprožitev postopka za ugotavljanje kršitev, ali prekinila tekoče postopke za ugotavljanje kršitev v zadevah pred nacionalnimi sodišči; ponovno potrjuje prvotni duh omenjenega poročila, v katerem Parlament od Komisije zahteva, da pospeši prizadevanja za zagotovitev doslednega izvajanja zakonodaje EU v okviru svojih zmogljivosti, in sicer z uporabo mehanizmov za ugotavljanje kršitev neodvisno od tekočih sodnih postopkov na nacionalni ravni;

12.  v prihodnje bo dosledneje skrbel za zagotovitev, da bo Komisija Parlamentu redno poročala o napredovanju postopkov za ugotavljanje kršitev, ki so bili sproženi zoper posamezne države članice, da bi olajšali sodelovanje in omogočili obveščanje vlagateljev peticij o napredovanju obravnave v zgodnji fazi;

13.  meni, da bi morala Komisija zaradi preglednosti, v duhu lojalnega sodelovanja med različnimi institucijami EU in v skladu z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo Parlamentu na podlagi zahteve posredovati povzetek posameznih primerov, povezanih s postopki EU Pilot, če bo to potrebno; opozarja na predhodne zahteve Odbora za peticije za omogočanje dostopa do sistema EU Pilot in dokumentov o postopkih za ugotavljanje kršitev, saj so peticije pogosto povod za začetek takih postopkov; ponovno poziva Komisijo, naj Odbor za peticije obvešča o poteku postopkov za ugotavljanje kršitev, ki so neposredno povezani s peticijami; priznava, da je treba zagotoviti čim večjo preglednost pri objavi informacij v zvezi s postopki v okviru Pilot EU in postopki za ugotavljanje kršitev, ki so že zaključeni;

14.  meni, da je treba pravočasno zagotoviti Parlamentu ustrezne informacije glede postopkov za ugotavljanje kršitev, pridobljene v okviru preiskav v zvezi s peticijami, in še posebej na zahtevo Odbora za peticije;

15.  meni, da je bistveno okrepiti sodelovanje z nacionalnimi parlamenti in njihovimi pristojnimi odbori ter vladami držav članic, predvsem za zagotovitev, da bodo ustrezni in pristojni organi peticijo obravnavali; ponovno poziva k vzpostavitvi strukturiranega dialoga z državami članicami v obliki rednih srečanj z ustreznimi odbori nacionalnih parlamentov; pozdravlja udeležbo delegacije odbora za peticije nemškega Bundestaga na seji Odbora za peticije 4. maja 2015; upa, da bo lahko takšen dialog prispeval k tesnemu sodelovanju pri iskanju učinkovitih rešitev v zadevah, ki so predmet številnih peticij, kot so peticije o nemškem družinskem sodišču (Jugendamt); spodbuja predstavnike držav članic ter ustreznih lokalnih in/ali regionalnih organov k udeležbi na sejah Odbora za peticije; ponovno poudarja, da se morajo sej in predstavitev Odbora za peticije udeležiti predstavniki Sveta in Komisije;

16.  priznava vpliv učinkovite uporabe prava EU na krepitev verodostojnosti institucij EU; želi opomniti, da je pravica do peticije, zagotovljena z Lizbonsko pogodbo, pomemben element evropskega državljanstva in resničen mehanizem za spremljanje uporabe prava EU in ugotavljanje morebitnih vrzeli pri njegovem izvajanju; poziva Odbor za peticije, naj vzpostavi redna srečanja z nacionalnimi odbori za peticije, da se krepi seznanjenost o skrbeh evropskih državljanov v EU in v državah članicah ter da se z boljšo pripravo evropske zakonodaje in njenega izvajanja dodatno krepijo njihove pravice;

17.  ponavlja poziv iz svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2013(1) k vzpostavitvi okrepljenega strukturiranega dialoga z državami članicami, in sicer s pripravo rednih sej s člani nacionalnih odborov za peticije ali drugih pristojnih organov; poziva države članice, naj upoštevajo priporočila iz poročila misije za ugotavljanje dejstev in dialogov;

18.  izraža zadovoljstvo, ker je leta 2015 191 državljanov svoje peticije neposredno predstavilo Odboru za peticije; opozarja na možnost uporabe videokonferenc ali drugih sredstev, ki bi vlagateljem peticij omogočili dejavno udeležbo pri delu Odbora za peticije, tudi kadar ne morejo biti fizično navzoči, in to spodbuja;

19.  ugotavlja, da Evropska komisija restriktivno in ozko razlaga člen 51(1) Listine EU o temeljnih pravicah, ki med drugim določa, da se Listina uporablja za države članice samo, ko izvajajo pravo Unije; ugotavlja, da člen 51(2) Listine določa, da Listina „ne razširja področja uporabe prava Unije preko pristojnosti Unije“; želi opomniti, da pričakovanja državljanov pogosto presegajo Listino, ter poziva Komisijo, naj razmisli o novem pristopu, ki bo bolj v skladu s temi pričakovanji; poziva k širši razlagi področja uporabe Listine in k ponovni oceni pomembnosti tega člena v prihodnjih revizijah Listine in Pogodb; poudarja, da državam članicam nič ne preprečuje, da bi določbe Listine dosledno izvajale v svojih nacionalnih zakonodajah, s čimer bi zagotovile varstvo temeljnih pravic svojih državljanov vzporedno z izvajanjem prava Unije, in jih želi opomniti, da jih zavezujejo tudi druge mednarodne obveznosti;

20.  obžaluje, da vlagatelji peticij še vedno niso ustrezno obveščeni o razlogih, zakaj se peticije označijo za nedopustne;

21.  obžaluje, da Komisija restriktivno in ozko razlaga člen 51(1) Listine EU o temeljnih pravicah, ki določa, da se „določbe te listine [...] uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo pravo Unije“; opozarja, da pričakovanja državljanov zaradi člena 51 Listine pogosto presegajo to, kar pravne določbe te listine dejansko omogočajo, in so pogosto neizpolnjena, prav zaradi te ozke in restriktirvne razlage; poziva Komisijo, naj sprejme nov pristop, bolj prilagojen navedenim pričakovanjem;

22.  obžaluje, da državljani Poljske in Združenega kraljestva še vedno niso zaščiteni z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

23.  poudarja, da sta bili januarja 2015 dve poslanki imenovani za predstavniški članici Odbora za peticije v okviru Konvencije OZN o pravicah invalidov ter sta se 27. in 28. avgusta 2015 v Ženevi udeležili obravnave predhodnega poročila EU in odbora OZN za pravice invalidov; opozarja na pomembno neprekinjeno delo, ki ga Odbor za peticije opravlja v okviru izvajanja Konvencije OZN o pravicah invalidov; ustrezno upošteva, da je bilo leto 2015 zelo pomembno, saj je organ Združenih narodov prvič pregledal izvajanje obveznosti na področju človekovih pravic v EU; izraža zadovoljstvo, da je imel odbor Združenih narodov priložnost prisluhniti vsem podrobnostim o nalogah varstva Odbora za peticije; poudarja, da je začel Odbor za peticije v postopek obravnave peticij vključevati sklepne ugotovitve Odbora Združenih narodov za pravice invalidov(2); izraža zadovoljstvo, da je javna predstavitev „Protection of the rights of people with disabilities, from the perspective of petitions received“ (Varstvo pravic invalidov z vidika prejetih peticij), ki jo je 15. oktobra 2015 organiziral Odbor za peticije, dosegla visoko stopnjo dostopnosti; opozarja na pomen zaključkov raziskave, ki jo je naročil tematski oddelek C Evropskega parlamenta, z naslovom „The Protection Role of the Committee on Petitions in the Context of the Implementation of the UN Convention on the Rights of Persons with Disabilities“ (Vloga varstva pravic Odbora za peticije v okviru izvajanja Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov); meni, da mora Odbor za peticije še naprej organizirati dogodke v zvezi s peticijami na področju invalidnosti; poziva k povečanju zmogljivosti Odbora za peticije in njegovega sekretariata, da bi lahko odbor ustrezno izpolnjeval svojo funkcijo varstva; poziva k imenovanju pooblaščenega uradnika, ki bo pristojen za obravnavo vprašanj, povezanih z invalidnostjo; ugotavlja, da si je odbor v letu 2015 bistveno prizadeval za nadaljnje ukrepanje na področju invalidnosti v zvezi s posebnimi temami, kot je na primer ratifikacija Marakeške pogodbe, odprava blokade direktive o preprečevanju diskriminacije, oprostitev carinskih dajatev za nekatere izdelke, namenjene spodbujanju izobraževanja, znanosti ali kulture med invalidi ali družinskimi negovalci;

24.  poziva, naj se na ravni EU čim prej ratificira Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja, ne glede na spor o pristojnosti pred Sodiščem Evropske unije; opozarja, da je odbor OZN za pravice invalidov v svojih sklepnih ugotovitvah septembra 2015 opozoril na nekatere pomanjkljivosti v EU v zvezi z doslednim izvajanjem konvencije o pravicah invalidov; ugotavlja, da mora EU čim prej sprejeti evropski akt o dostopnosti v dopolnjeni različici, da bi zajel učinkovite in dostopne mehanizme za izvrševanje in pritožbe; ugotavlja tudi, da je treba ločiti vloge Komisije, tako da se jo izloči iz okvira za neodvisno spremljanje, s čimer bi zagotovili, da bodo v tem okviru na voljo ustrezna sredstva za izvajanje njegovih funkcij;

25.  poudarja, da so teme peticij, na katere opozarjajo državljani, raznolike, saj zadevajo na primer temeljne pravice, otroško skrbstvo, pravice invalidov, pravice pripadnikov manjšin, pravice otrok, notranji trg, okoljsko pravo, delovna razmerja, migracijsko politiko, trgovinske sporazume, javno zdravstvo, promet, pravice živali in diskriminacijo;

26.  obžaluje, da je Komisija v odgovorih na peticije o različnih vidikih dobrobiti živali uporabila zelo restriktiven pristop k razlagi svojih pristojnosti v skladu s členom 13 PDEU; poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o svojem sedanjem pristopu in dodatno prouči svojo pravno podlago, da bi prispevala k zagotovitvi boljšega varstva pravic živali na celotnem ozemlju EU;

27.  poudarja, da so peticije v zvezi s pravicami otrok posebej občutljivega značaja, saj zahtevajo takojšen in ustrezen odziv na pomisleke vlagateljev peticij, obenem pa je treba upoštevati otrokove koristi, in sicer z obiski za ugotavljanje dejstev, ki jih lahko Odbor za peticije izvede v okviru obravnave peticij;

28.  meni, da so javne predstavitve zelo pomemben način za temeljitejšo obravnavo težav, na katera opozarjajo vlagatelji peticij in ki sodijo na področja dejavnosti EU, pa tudi splošnih vidikov delovanja EU in s tem povezanih glavnih pomanjkljivosti; želi opozoriti na javne predstavitve z dne 26. februarja 2015 v Odboru za ustavne zadeve o evropski državljanski pobudi, 23. junija 2015 o pravici do peticije, 15. oktobra 2015 o varstvu pravic invalidov, 11. maja 2015 na skupni seji treh drugih odborov o evropski državljanski pobudi „Ustavimo vivisekcijo“; meni, da je bila koristna tudi delavnica o čezmejnih posvojitvah, ki je potekala 1. decembra 2015 skupaj z Odborom za pravne zadeve;

29.  meni, da je evropska državljanska pobuda nova politična pravica državljanov in ustrezno orodje za oblikovanje političnega programa v okviru participativne demokracije v Evropski uniji, ki državljanom omogoča, da neposredno in aktivno sodelujejo v projektih in postopkih, ki jih zadevajo, potencial državljanske pobude je treba nedvomno v celoti izkoristiti in bistveno okrepiti, da bi dosegli čim boljše rezultate in čim večje število državljanov Unije spodbudili, naj sodelujejo pri nadaljnjem razvoju evropskega procesa povezovanja; prav tako meni, da mora biti eden od prednostnih ciljev EU okrepiti varstvo temeljnih pravic, demokratično legitimnost in preglednost delovanja njenih institucij; opozarja Komisijo, da je treba spremljati izvajanje vseh priporočil iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 28. oktobra 2015 o evropski državljanski pobudi(3), da bi zagotovili učinkovito izvajanje pravice do podaje evropske državljanske pobude; ponavlja svojo zavezo, da bo proaktivno sodeloval v javnih predstavitvah za uspešne evropske državljanske pobude; se zavezuje, da bo dal na institucionalni ravni prednost učinkovitosti v participativnem postopku in zagotavljanju ustreznega nadaljnjega zakonodajnega ukrepanja;

30.  obžaluje, da je po mnenju Komisije še prezgodaj za revizijo Uredbe (EU) št. 211/2011, ki se je začela uporabljati pred več kot tremi leti 1. aprila 2012; meni, da je treba temeljito oceniti njeno izvajanje, da bi odpravili vse ugotovljene pomanjkljivosti in predlagali možne rešitve v zvezi s čimprejšnjo revizijo, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo postopki in zahtevani pogoji za državljansko pobudo dejansko jasni, preprosti, zlahka uporabni in sorazmerni; pozdravlja poročilo Komisije z dne 31. marca 2015 o evropski državljanski pobudi in sklep evropskega varuha človekovih pravic št. OI/9/2013/TN ter Komisijo poziva, naj pri reviziji tega instrumenta zagotovi, da bo evropska državljanska pobuda za Unijo dejansko koristna v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah ter da bodo sprejeti vsi ustrezni pravni ukrepi za zagotovitev ustreznih nadaljnjih ukrepov, kadar se šteje, da je evropska državljanska pobuda uspešno zaključena; poziva Komisijo, naj glede na različne ugotovljene pomanjkljivosti čim prej predstavi predlog spremembe Uredbe (EU) št. 211/2011;

31.  glede na prejete peticije opozarja na svojo resolucijo z dne 8. oktobra 2015 o hipotekarni zakonodaji in tveganih finančnih instrumentih v Španiji(4), v kateri je Parlament navedel vrsto priporočil za pravilno izvajanje zakonodaje EU na področju hipotekarnega prava in boja proti bančnim goljufijam; poziva Komisijo, naj natančno spremlja izvajanje Direktive 2014/17/EU o hipotekarnih kreditih in Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v vseh državah članicah in širi najboljšo prakso za izboljšanje varstva državljanov s finančnimi težavami;

32.  izraža zaskrbljenost zaradi dokazov o pomanjkljivosti pri zagotavljanju ustreznega dostopa do sodnega varstva v nekaterih državah članicah, ki je posledica obravnave peticij; meni, da je to bistveno vprašanje, ki ga je treba čim prej rešiti, da bi zagotovili ustrezno demokratično delovanje Unije in uveljavljanje temeljnih pravic državljanov in prebivalcev; meni, da bi morala Unija dajati zgled z uporabo stebra Aarhuške konvencije o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah;

33.  opozarja na svojo resolucijo z dne 21. januarja 2016 o dejavnostih Odbora za peticije v letu 2014(5) in na svojo resolucijo z dne 25. februarja 2016 o letnem poročilu o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2014(6);

34.  pozdravlja dejstvo, da je število obiskov za ugotavljanje dejstev ponovno običajno, in pričakuje, da bo Odbor za peticije v prihodnjih letih to pravico v celoti izkoristil vse do konca zakonodajnega obdobja; poudarja, da so pomembni delovni dokumenti, pripravljeni po vsakem obisku, vključno s posebnimi priporočili, ter poziva ustrezne organe, ki jih morajo ustrezno upoštevati; meni, da je treba redno ocenjevati raven upoštevanja teh priporočil;

35.  poudarja, da je Odbor za peticije v letu 2015 vlagateljem peticij omogočil uporabo spletnega portala, prek katerega se lahko registrirajo, vložijo peticijo, naložijo spremne dokumente in podprejo peticije, ki so že označene za dopustne; poudarja, da so bili na navedenem portalu odpravljeni zaostanki, saj so bile nanj naložene peticije, prejete v letih 2013, 2014 in 2015; pozdravlja nove funkcije za iskanje, podporo peticijam in zagotavljanje zaupnosti podatkov vlagateljev, ki so bile prenovljene in izboljšane;

36.  želi opomniti, da je treba še vedno sprejeti ukrepe za dokončanje preostalih faz projekta na spletnem portalu za vlaganje peticij, ki bodo omogočile, da bodo vlagatelji prejemali informacije v realnem času o stopnji obravnave njihovih peticij in samodejna obvestila o spremembah postopka, denimo o nedopustnosti peticij, odgovore Komisije ali podatek o vključitvi njihovih peticij na dnevni red sej odborov in povezavo do spletnega prenosa, ter tako razpolagali z jasnimi informacijami, ki mu jih neposredno pošlje tajništvo Odbora za peticije; poudarja, da je spletni portal ključni vir informacij za državljane EU, zato mora zagotavljati informacije o poteku obravnave peticij;

37.  opozarja, da je bila sprejeta Uredba (EU) št. 910/2014 o elektronski identifikaciji in skrbniških storitvah za elektronske transakcije na notranjem trgu; poziva Odbor za peticije in vse institucije Evropske unije, naj sprejmejo dokumente, opremljene z elektronskimi podpisi, iz vseh 28 držav članic;

38.  poudarja, da ima mreža SOLVIT za reševanje težav med državami članicami pomembno vlogo in bi bilo treba temeljito razviti njen celotni potencial v sodelovanju z državami članicami in njihovimi nacionalnimi centri SOLVIT, ki so odvisni od nacionalnih uprav, ter poziva, naj se tej mreži dodeli več sredstev in se opravi bolj sistematična analiza težav, ugotovljenih prek nje, saj prispeva k oblikovanju dejanske slike nepravilnosti na enotnem trgu;

39.  poziva Združeno kraljestvo, naj upošteva priporočila, zapisana v poročilu o misiji za ugotavljanje dejstev v Londonu dne 5. in 6. novembra 2015, ki ga je ta odbor sprejel 19. aprila 2016;

40.  poudarja pomen sodelovanja z evropskim varuhom človekovih pravic ter sodelovanja Evropskega parlamenta v mreži varuhov človekovih pravic; izraža pohvalo za dobre odnose v institucionalnem okviru med evropskim varuhom človekovih pravic in Odborom za peticije; pozdravlja prizadevanja varuhinje človekovih pravic za izboljšanje dobrega upravljanja EU, še posebej pa ceni njene redne prispevke k delu Odbora za peticije v celem letu;

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic, njihovim odborom za peticije ter nacionalnim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0204.
(2) Sprejeto na štirinajstem zasedanju odbora OZN (od 17. avgusta do 4. septembra 2015); glej: http://tbinternet.ohchr.org/_layouts/treatybodyexternal/Download.aspx?symbolno=CRPD%2fC%2fEU%2fCO%2f1&Lang=en
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0382.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0347.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0021.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0062.


Mednarodni letalski sporazumi
PDF 162kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2016 o mednarodnih letalskih sporazumih (2016/2961(RSP))
P8_TA(2016)0513B8-1337/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. marca 2016 o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj z Japonsko in Kitajsko o sporazumih o varnosti v letalstvu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. junija 2016 o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj o sporazumih o zračnem prometu na ravni EU z Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN), Turčijo, Katarjem in Združenimi arabskimi emirati,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. septembra 2012 z naslovom Zunanja letalska politika EU – reševanje prihodnjih izzivov (COM(2012)0556),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. decembra 2015 z naslovom Letalska strategija za Evropo (COM(2015)0598),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2015 o letalstvu(1),

–  ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(2) (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum), predvsem točk od 23 do 29, Priloge II in Priloge III,

–  ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije, zlasti sodbe z dne 24. junija 2014 v zadevi Mauritius (C-658/11) in sodbe z dne 14. junija 2016 v zadevi Tanzanija (C-263/14),

–  ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 12. marca 2014 med Evropskim parlamentom in Svetom o pošiljanju tajnih podatkov Sveta o zadevah, ki niso s področja skupne zunanje in varnostne politike, Evropskemu parlamentu in njihovi obdelavi s strani Evropskega parlamenta(3),

–  ob upoštevanju sklepa predsedstva Evropskega parlamenta z dne 15. aprila 2013 o pravilniku o obdelavi zaupnih podatkov v Evropskem parlamentu,

–  ob upoštevanju praktičnih dogovorov o zagotavljanju informacij o mednarodnih pogajanjih o letalstvu, vključno z dostopom do zaupnih informacij, o katerih sta se v obliki izmenjave pisem z dne 19. januarja 2016 in 18. marca 2016 sporazumela predsednik Odbora Evropskega parlamenta za promet in turizem in komisarka za promet,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 218,

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o mednarodnih letalskih sporazumih (O-000128/2016 – B8-1807/2016),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Komisija v letalski strategiji za Evropo predlagala začetek pogajanj o varnosti v civilnem letalstvu z Japonsko in Kitajsko ter o sporazumih o zračnem prometu na ravni EU s Kitajsko, Turčijo, Mehiko, šestimi državami članicami Sveta za sodelovanje v Zalivu, Armenijo in ASEAN;

B.  ker je Svet pooblastil Komisijo, da začne pogajanja o sporazumih o varnosti v letalstvu s Kitajsko in Japonsko ter pogajanja o sporazumih o zračnem prometu na ravni EU z ASEAN, Turčijo, Katarjem in Združenimi arabskimi emirati;

C.  ker je za sklenitev mednarodnih sporazumov na področjih, za katera velja redni zakonodajni postopek, potrebna odobritev Parlamenta;

D.  ker se ob pogajanjih Komisije o sporazumih med Unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami „Evropski parlament [...] v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvesti“(člen 218(10) PDEU);

E.  ker bi moral okvirni sporazum zagotavljati, da se pristojnosti in posebne pravice institucij izvajajo čim bolj učinkovito in pregledno;

F.  ker se je Komisija v okvirnem sporazumu obvezala, da bo spoštovala načelo enake obravnave Parlamenta in Sveta v zvezi z zakonodajnimi in proračunskimi zadevami, zlasti glede dostopa do zasedanj in posredovanja prispevkov ali drugih informacij;

1.  poudarja, da mora Parlament, če naj ob koncu pogajanj sprejme odločitev o odobritvi, spremljati proces že od začetka; meni, da je tudi v interesu drugih institucij, da se vsi pomisleki, dovolj pomembni, da bi lahko postavili pod vprašaj pripravljenost Parlamenta za odobritev, opredelijo in obravnavajo že v zgodnji fazi;

2.  opominja, da okvirni sporazum posebej določa, da je treba Evropski parlament od vsega začetka redno in po potrebi zaupno obveščati o vseh podrobnostih postopka v teku v vseh fazah pogajanj;

3.  pričakuje od Komisije, da bo pristojnemu odboru Parlamenta dala na voljo informacije o tem, da namerava predlagati začetek pogajanj o sklenitvi in spremembi mednarodnih sporazumov o zračnem prometu; pričakuje od Komisije, da bo s Svetom in pogajalskimi partnericami uredila dostop poslancev Evropskega parlamenta do vseh ustreznih dokumentov, vključno s pogajalskimi smernicami in konsolidiranimi besedili, sočasno in enakopravno s Svetom;

4.  opozarja, da je treba zgoraj navedene informacije v skladu s členom 24 okvirnega sporazuma posredovati Parlamentu takó, da lahko ta po potrebi poda svoje mnenje; odločno poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča, kako je bilo njegovo mnenje upoštevano;

5.  opozarja, da morata Svet in Komisija v skladu s členom 218(10) PDEU Parlament nemudoma in izčrpno obveščati o vseh fazah postopka;

6.  priznava, da je Parlament dolžan zagotoviti popolno zaupnost občutljivih informacij o pogajanjih v teku, ki jih prejme;

7.  opozarja, da poslovnik Parlamentu dopušča, da na plenarnem zasedanju „na podlagi poročila pristojnega odbora […] sprejme priporočila in zahteva, da se upoštevajo pred sklenitvijo mednarodnega sporazuma“ (člen 108(4));

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0394.
(2) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.
(3) UL C 95, 1.4.2014, str. 1.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov