Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Burundiju, zlasti zadnjih dveh, sprejetih 9. julija 2015(1) in 17. decembra 2015(2),

–  ob upoštevanju revidiranega Sporazuma iz Cotonouja, zlasti člena 96,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2016/394 z dne 14. marca 2016 o zaključku postopka posvetovanj z Republiko Burundi na podlagi člena 96 Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2016 o prihodnosti odnosov AKP-EU po letu 2020(4),

–  ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 9. decembra 2015 o razmerah v Burundiju,

–  ob upoštevanju mirovnega in spravnega sporazuma iz Aruše za Burundi z dne 28. avgusta 2000,

–  ob upoštevanju burundijske ustave, zlasti člena 96,

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije o Južni Afriki in Burundiju ter Mednarodnem kazenskem sodišču z dne 21. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1755 z dne 1. oktobra 2015 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Burundiju(5) in njihovega podaljšanja 29. septembra 2016,

–  ob upoštevanju resolucije Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev z dne 4. novembra 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Republiki Burundi,

–  ob upoštevanju poročila z dne 20. septembra 2016 o neodvisni preiskavi OZN v Burundiju, ki je bila uvedena na osnovi resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. S-24/1,

–  ob upoštevanju poročila visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 17. junija 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Burundiju,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 30. septembra 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Burundiju,

–  ob upoštevanju poročila delegacije Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev z dne 17. maja 2016 o misiji za ugotavljanje dejstev v Burundiju, ki je potekala od 7. do 13. decembra 2015,

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje z dne 6. januarja 2017 o prepovedi organizacije Ligue Iteka v Burundiju,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se Burundi sooča s hudo politično, socialno in gospodarsko krizo, odkar je predsednik Pierre Nkurunziza v nasprotju s sporazumom iz Aruše in ustavo te države aprila 2015 sklenil kandidirati za tretji predsedniški mandat; ker v nedavnih izjavah ni izključil možnosti spremembe burundijske ustave, kar bi mu po letu 2020 omogočilo kandidirati še za četrti predsedniški mandat;

B.  ker je Burundi Mednarodno kazensko sodišče 19. oktobra 2016 obvestil o svojem izstopu iz te institucije in odstopu od Rimskega statuta, potem ko je to sodišče sklenilo začeti predhodno preiskavo nasilja in kršitev človekovih pravic v tej državi;

C.  ker je organizacija Ligue Iteka 15. novembra 2016, po dveletni preiskavi v Burundiju, objavila poročilo o represiji in genocidni dinamiki v tej državi, ki ga je pripravila v sodelovanju z Mednarodno federacijo za človekove pravice (FIDH) in ki vsebuje zadnje podatke o vladni represiji in množičnih kršitvah človekovih pravic; ker je nekaj tednov zatem objavila tudi več preiskovalnih poročil o najhujših zločinih, ki so jih zagrešile vladne sile v Burundiju: umorih, ugrabitvah, prisilnih izginotjih, mučenju, posilstvih in množičnih pridržanjih; ker so ti zločini ostali povsem nekaznovani; ker je bilo do oktobra 2016 prepovedanih še pet drugih organizacij za človekove pravice, namreč Forum za krepitev civilne družbe (FORSC), Forum za vest in razvoj (FOCODE), Krščanska akcija za odpravo mučenja (ACAT), Burundijska zveza za varstvo človekovih pravic in pridržanih oseb (APRODH) ter Mreža poštenih državljanov (RCP);

D.  ker je FIDH novembra 2016 poročala o več kot 1000 mrtvih, 8000 pridržanih iz političnih razlogov, od 300 do 800 pogrešanih, več sto primerih mučenja in spolnega nasilja nad ženskami, tisočih samovoljnih aretacij, več kot 310 tisoč beguncih, ki so se zatekli v sosednje države, ter 61 tisoč notranje razseljenih osebah; ker varnostne razmere v Burundiju pomenijo tveganje za stabilnost celotne regije;

E.  ker je vlada postopoma vse bolj pritiskala na neodvisne medije in časnike, njihovi novinarji pa so bili žrtve prisilnih izginotij, telesnih groženj in napadov ali sodnega pregona; ker so morale vse neodvisne radijske postaje prenehati oddajati; ker je organizacija Novinarji brez meja v svetovnem indeksu svobode tiska za leto 2016 Burundi med 180 državami uvrstila na 156. mesto;

F.  ker je EU marca 2016 zaključila posvetovanje v skladu s členom 96 sporazuma iz Cotonouja in začasno ustavila neposredno finančno podporo burundijski upravi, ker se tamkajšnja vlada ni dovolj resno zavezala človekovim pravicam, demokratičnim načelom in pravni državi;

G.  ker je sodni sistem v Burundiju zelo skorumpiran in ker je bilo od začetka krize ubitih in mučenih na stotine ljudi, mnogi izmed njih s strani policije in obveščevalnih služb, vendar je bilo zelo malo storilcev privedenih pred sodišče;

H.  ker obstaja bojazen, da bo vlada krizo „etnizirala“, retorika razdvajanja pa je med državnimi uradniki vse bolj razširjena, kar omenjajo tudi uradniki OZN;

I.  ker po poročilih pripadniki podmladka vladajoče stranke, Imbonerakureja, aretirajo, pretepajo in ropajo prebivalce, kot orožje pa uporabljajo tudi posilstva; ker napadajo predvsem člane opozicije, zlasti Narodne osvobodilne fronte (FNL); ker je bilo v zadnjih mesecih ubitih, pridržanih, pretepenih in mučenih mnogo članov opozicije in domnevnih nasprotnikov;

J.  ker je Svet 29. septembra 2016 podaljšal omejevalne ukrepe EU zoper Burundi, in sicer do 31. oktobra 2017; ker ti ukrepi zajemajo prepoved potovanja in zamrznitev sredstev za posameznike, ki naj bi s svojimi dejavnostmi spodkopavali demokracijo ali ovirali politično reševanje krize v Burundiju;

K.  ker se prizadevanja za posredovanje nadaljujejo in jih v celoti podpirajo Afriška unija, Vzhodnoafriška skupnost, Evropska unija in OZN, da bi spodbudili dialog v Burundiju ter poiskali sporazumno in miroljubno rešitev za krizo v tej državi;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi vse slabših političnih in varnostnih razmer v Burundiju; obsoja nasilje, ki se tam dogaja že od leta 2015, in sicer smrt, mučenje, nasilje nad ženskami, vključno s skupinskimi posilstvi, nadlegovanje in zapiranje tisoče ljudi, prisilna izginotja na sto tisoče Burundijcev, samovoljne aretacije in nezakonita pridržanja ter kršitve svobode tiska in izražanja, obsoja pa tudi vsesplošno nekaznovanost za ta dejanja; poziva, da je treba izvesti temeljito neodvisno preiskavo pobojev in zlorab ter storilce teh dejanj privesti pred sodišče;

2.  oblasti v Burundiju opominja na njihovo odgovornost, da zagotovijo, zavarujejo in spodbujajo temeljne pravice, tudi državljanske in politične pravice svojih državljanov, na primer svobodo govora in svobodo zbiranja, kot je določeno v afriški listini človekovih pravic in pravic ljudstev, pa tudi v drugih mednarodnih in regionalnih instrumentih za človekove pravice; burundijsko vlado opozarja na njene mednarodne zaveze, ki izhajajo iz mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, zlasti glede spoštovanja temeljnih svoboščin in pravne države ter vodenja sodnih postopkov, še posebej pravice do poštenega in nepristranskega sojenja;

3.  je zelo zaskrbljen, ker je burundijska narodna skupščina 23. in 28. decembra 2016 sprejela osnutka dveh zakonov, ki uvajata strožji nadzor nad delovanjem domačih in mednarodnih nevladnih organizacij; opozarja, da je bilo na osnovi teh zakonov 3. januarja 2017 prepovedano delovanje organizacije Ligue Iteka v tej državi; burundijske oblasti poziva, naj to odločitev znova pretehtajo; znova poudarja, da imajo aktivisti civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic v demokratični družbi bistveno vlogo; poziva lokalne oblasti, naj jim dovolijo nemoteno in varno delovanje;

4.  poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh zapornikov vesti; poziva EU in države članice, naj odločneje podprejo in zaščitijo ogrožene zagovornike človekovih pravic in organizacije v tej državi;

5.  poziva burundijske oblasti, naj takoj dovolijo delovanje vse medijev in vrnitev opozicijskih voditeljev iz izgnanstva;

6.  poziva burundijsko vlado, naj začne znova sodelovati z Uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice in Svetom OZN za človekove pravice, uslužbencem tega urada pa dovoli ogled prostorov za pridržanje; poziva jo še, naj v skladu s svojimi mednarodnimi zavezami spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine ter jih zagotavlja vsem;

7.  odločno podpira demokratična načela in vrednote, človekove pravice in pravno državo, saj gre za bistvene elemente sporazuma o partnerstvu AKP-EU in načela iz sporazuma iz Aruše; poziva vse strani, naj ustvarijo ugodne okoliščine za ponovno vzpostavitev zaupanja in spodbujanje narodne enotnosti z vključujočim in preglednim narodnim dialogom, v katerem bodo sodelovali vlada, opozicijske stranke in predstavniki civilne družbe, kot je določeno v sporazumu iz Aruše in burundijski ustavi;

8.  je močno zaskrbljen, ker je Burundi formaliziral svoj odstop od Rimskega statuta; opominja, da je Mednarodno kazensko sodišče osrednja institucija, ki državljanom, žrtvam najhujših zločinov, pomaga doseči pravico, kadar to na nacionalni ravni ni mogoče;

9.  poziva Varnostni svet OZN in Mednarodno kazensko sodišče, naj hitro sprožita polno preiskavo o domnevnih kršitvah človekovih pravic v Burundiju, vključno z nevarnostjo, da je bil med nedavno krizo v jurisdikciji te države zagrešen genocid;

10.  obsoja sprejetje novega zakona o ustanovitvi narodnega korpusa prostovoljcev, ki bi legaliziral dejavnosti nasilne mladinske milice Imbonerakure, ki jo številne mednarodne organizacije za človekove pravice in OZN obsojajo hudih kršitev človekovih pravic in delovanja v ozračju nekaznovanosti; poziva k takojšnji razorožitvi te milice;

11.  podpira odločitev Sveta, da po neuspešni razpravi v skladu s členom 96 sporazuma iz Cotonouja začasno ustavi neposredno finančno podporo burundijski upravi, tudi proračunsko, v celoti pa ohrani finančno podporo za prebivalstvo in humanitarno pomoč prek neposrednih kanalov;

12.  pozdravlja ciljno usmerjene sankcije, ki jih je EU sprejela 1. oktobra 2015 skladno z odločitvijo Afriške unije o uvedbi takšnih sankcij, vključno s prepovedjo potovanja za Burundijce, ki kršijo človekove pravice ali ovirajo prizadevanja za politično rešitev krize, ter zamrznitvijo njihovih sredstev; poziva EU, naj te sankcije razširi na vse, ki s svojimi dejanji ogrožajo mir in stabilnost v tej regiji, netijo sovraštvo in kršijo sporazum iz Aruše;

13.  izraža zaskrbljenost, da bi lahko politična kriza vodila v etnični konflikt; obsoja zaposlovanje ljudi v burundijski upravi in vojski glede na etnično pripadnost; vse strani poziva, naj spoštujejo sporazum iz Aruše;

14.  pozdravlja, da je bila novembra 2016 ustanovljena preiskovalna komisija OZN za človekove pravice v Burundiju, ki bo preiskala kršitve in zlorabe človekovih pravic v tej državi od aprila 2015; poziva burundijske oblasti, naj polno sodelujejo s člani te komisije;

15.  podpira resolucijo Varnostnega sveta OZN iz julija 2016, s katero je ta odobril napotitev policijskih enot OZN v Burundi, da bi omejile nasilje in zlorabe človekovih pravic; mirovni in varnostni svet Afriške unije poziva, naj v Bujumburo nemudoma pošlje delegacijo, ki se bo sešla s predsednikom Nkurunzizo in ga pregovorila, naj ustavi zlorabe s strani varnostnih sil;

16.  poziva Afriško unijo, OZN in EU, naj resno razmislijo o regionalni razsežnosti in preprečijo nadaljnjo destabilizacijo regije; visoko predstavnico/podpredsednico poziva, naj sodeluje z burundijskimi oblastmi in vsemi ustreznimi deležniki ter podpre, obnovi in poveča verodostojnost regionalnega posredovanja Vzhodnoafriške skupnosti, da se v odprtem in vključujočem dialogu poišče trajna rešitev krize v skladu z ustavo, sporazumom iz Aruše in mednarodnim pravom o človekovih pravicah;

17.  je globoko zaskrbljen zaradi vse številnejšega toka beguncev v sosednje države in skrb vzbujajočih humanitarnih razmer v Burundiju; znova izraža podporo in solidarnost vsem humanitarnim organizacijam na terenu in sosednjim državam gostiteljicam; znova poziva EU, naj poveča pomoč za to regijo;

18.  izraža resne pomisleke glede napovedi predsednika Nkurunzize z dne 30. decembra 2016, da utegne leta 2020 kandidirati še za četrti predsedniški mandat;

19.  je še posebej zaskrbljen zaradi izredno pogoste diskriminacije in kriminalizacije lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev v Burundiju; zato poziva burundijsko skupščino in vlado, naj razveljavita člene kazenskega zakonika, ki diskriminirajo te osebe;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Burundija, Svetu AKP-EU, Komisiji, Svetu, Vzhodnoafriški skupnosti in vladam njenih držav članic, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, institucijam Afriške unije in generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0275. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0474. (3) UL L 73, 18.3.2016, str. 90. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0371. (5) UL L 257, 2.10.2015, str. 1.