Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bahrajnu, zlasti tistih z dne 4. februarja 2016 o primeru Mohameda Ramadana(1) in z dne 7. julija 2016 o Bahrajnu(2) ter z dne 8. oktobra 2015 o smrtni kazni(3),

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 15. januarja 2017 o usmrtitvah, izvršenih v Bahrajnu, in z dne 25. januarja 2017 o nedavnih usmrtitvah v Državi Kuvajt,

–  ob upoštevanju skupne izjave visoke predstavnice/podpredsednice Federice Mogherini v imenu EU ter generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjørna Jaglanda z dne 10. oktobra 2015 ob evropskem in svetovnem dnevu proti smrtni kazni;

–  ob upoštevanju izjave posebne poročevalke OZN za zunajsodne, nagle in samovoljne usmrtitve, Agnes Callamard, in posebnega poročevalca OZN o mučenju in drugem okrutnem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju, Nilsa Melzerja, z dne 25. januarja 2017, v kateri nujno pozivata bahrajnsko vlado, naj ustavi nove usmrtitve, ter izjave tiskovnega predstavnika visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice Ruperta Colvilla z dne 17. januarja 2017 o Bahrajnu,

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, mučenju, svobodi izražanja in zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju novega strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice, katerega namen je postaviti varstvo človekovih pravic in nadzor nad njimi v središče vseh politik EU,

–  ob upoštevanju člena 2 Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov 6 in 13,

–  ob upoštevanju členov 1 in 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sporazuma iz leta 1988 o sodelovanju med Evropsko unijo, njenimi državami članicami in državami Sveta za sodelovanje arabskih zalivskih držav,

–  ob upoštevanju sklepov 25. skupnega sveta in ministrskega srečanja med Evropsko unijo in Svetom za sodelovanje v Zalivu z dne 18. julija 2016,

–  ob upoštevanju resolucij generalne skupščine OZN o moratoriju za uporabo smrtne kazni, zlasti tiste z dne 18. decembra 2014 in najnovejše z dne 19. decembra 2016,

–  ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Konvencije o otrokovih pravicah in Arabske listine o človekovih pravicah, katerih podpisnika sta Kuvajt in Bahrajn,

–  ob upoštevanju zaščitnih ukrepov za varstvo pravic oseb, ki jim grozi smrtna kazen, ki so bili sprejeti z resolucijo Ekonomsko-socialnega sveta 1984/50 z dne 25. maja 1984,

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora OZN za človekove pravice z dne 11. avgusta 2016 o tretjem rednem poročilu o Kuvajtu,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, zlasti njenega 15. člena,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, in zlasti njegovega 18. člena in njegovega drugega izbirnega protokola o smrtni kazni, ter Mednarodnega pakta Združenih narodov o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju konvencij OZN o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice več kot 160 držav članic OZN z različnimi pravnimi sistemi, tradicijo, kulturo in vero odpravilo smrtno kazen ali pa je ne izvajajo;

B.  ker so kuvajtske oblasti 25. januarja 2017 usmrtile sedem oseb, med njimi člana kraljeve družine: Mohamed Šahed Mohamed Sanvar Husein, Džakatia Midon Pava, Amakil Uko Mikunin, Nasra Jusuf Mohamed Al Anzi, Sajed Radi Džuma, Samer Taha Abdulmadžed Abduldžalil in Fajsal Abdulah Džaber Al Sabah, od katerih je bila večina obsojena zaradi umora; ker je bilo pet zapornikov tujih državljanov: dva Egipčana, en Bangladeševev, en Filipinec in en Etiopijec, do tega tri ženske; ker so to bile prve usmrtitve v državi od leta 2013, ko so kuvajtske oblasti usmrtile pet ljudi po šestletnem moratoriju;

C.  ker so Zalivski center za človekove pravice in druge organizacije za človekove pravice dokumentirale kršitve dolžnega pravnega postopanja v kuvajtskem kazenskopravnem sistemu, ki so obtožencem otežile dostop do poštenega sojenja; ker so tuji delavci v gospodinjstvu še posebej ranljivi, ker nimajo socialne in pravne zaščite;

D.  ker so 15. januarja 2017 v Bahrajnu s streljanjem usmrtili Alija Al Singaceja, Abasa Al Sameo in Samija Mušaimo in s tem končali šestletni moratorij;

E.  ker so bili po navedbah Urada OZN za človekove pravice z usmrtitvami hudo kršeni standardi poštenega sojenja; ker so bili ti trije moški obtoženi za bombni napad v Manami leta 2014, v katerem je bilo ubitih več ljudi, med njimi tudi trije policisti; ker naj vse tri domnevno mučili in tako pridobili priznanja, ki so jih potem uporabili kot glavni dokaz za njihovo obsodbo; ker so jim odvzeli državljanstvo, jim zavrnili dostop do odvetnika in jih usmrtili manj kot teden dni po sodbi, ne da bi prej obvestili njihove družine, in brez možnosti, da zaprosijo za pomilostitev;

F.  ker je posebna poročevalka OZN za zunajsodne, nagle in samovoljne usmrtitve te usmrtitve razglasila za „zunajsodne poboje“, ker je bila vsem trem odvzeta pravica do poštenega sojenja, zapisana v 14. členu Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah;

G.  ker je visoki komisar OZN za človekove pravice izjavil, da je ogorčen zaradi usmrtitev in da resno dvomi, da so bili ti moški deležni poštenega sojenja;

H.  ker dvema drugima osebama, Mohamedu Ramadanu in Huseinu Musi, v Bahrajnu prav tako grozi smrtna kazen; ker oba trdita, da so ju z mučenjem prisilili v lažno priznanje kaznivih dejanj in da ju lahko kadarkoli usmrtijo;

I.  ker sta bahrajnsko-danski državljan Abdulhadi Al Khavadža, eden od ustanovnih direktorjev Zalivskega centra za človekove pravice, in Khalil Al Halvači, učitelj matematike, ki je prej živel na Švedskem, še vedno v zaporu zaradi obtožb, povezanih z miroljubnim izražanjem mnenja;

1.  globoko obžaluje odločitev Kuvajta in Bahrajna, da se znova vrneta k praksi smrtne kazni; ponovno obsoja smrtno kazen in odločno podpira uvedbo moratorija kot korak na poti k njeni odpravi;

2.  poziva njegovo veličanstvo šejka Hamada Bin Iso Al Khalifa iz Bahrajna, naj zaustavi usmrtitev Mohameda Ramadana in Huseina Muse, in bahrajnske oblasti, naj omogočijo ponovno sojenje v skladu z mednarodnimi standardi; opozarja, da je treba ustrezno raziskati vse domnevne kršitve človekovih pravic, storjene med postopkom;

3.  poudarja, da Konvencija o otrokovih pravicah in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah izrecno prepovedujeta smrtno kazen za kazniva dejanja, ki jih storijo osebe, mlajše od 18 let;

4.  poziva kuvajtsko in bahrajnsko vlado, naj izdata takojšnje in odprto povabilo posebnemu poročevalcu OZN o mučenju in drugem okrutnem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju za obisk države in mu omogočita neoviran dostop do pridržanih in do vseh prostorov za pridržanje;

5.  opominja, da EU nasprotuje smrtni kazni in meni, da gre za kruto in nečloveško kaznovanje, ki ne odvrača od kaznivih dejanj in je v primeru napake nepreklicno;

6.  poziva Kuvajt in Bahrajn, naj podpišeta in ratificirata drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega cilj je odprava smrtne kazni;

7.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj se še naprej borijo proti uporabi smrtne kazni; odločno poziva Bahrajn in Kuvajt, naj spoštujeta minimalne mednarodne standarde ter zmanjšata obseg in pogostost uporabe smrtne kazni; poziva ESZD, naj bo še naprej pozorna na dogodke v teh dveh državah in v Zalivu na splošno in naj uporabi vsa sredstva vpliva, ki so ji na voljo;

8.  ponovno poudarja, da je treba v okviru dejavnosti evropskih podjetij v tretjih državah v celoti spoštovati mednarodne standarde s področja človekovih pravic; odločno obsoja sporazume, ki zadevajo trgovino z orožjem in tehnologijami, ki se uporabljajo za kršenje človekovih pravic;

9.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj posredujejo pri bahrajnski vladi za izpustitev Nabila Radžaba in vseh, ki so zaprti izključno zaradi miroljubnega uveljavljanja svobode izražanja in združevanja, ter naj pozove bahrajnsko vlado, naj ustavi pretirano uporabo sile proti protestnikom ali prakso samovoljnega odvzema državljanstva;

10.  poziva k izpustitvi Abdulhadija Al Khavadže in Khalila Al Halvačija;

11.  poziva bahrajnsko vlado, naj v celoti izvaja priporočila iz poročila bahrajnske neodvisne preiskovalne komisije, splošnega rednega pregleda in nacionalnega inštituta za človekove pravice; spodbuja prizadevanja za reforme v Kuvajtu;

12.  poziva bahrajnske oblasti, naj nadaljujejo nacionalni dialog o soglasju, da bi dosegli trajno in vključujočo nacionalno spravo in poiskali trajnostno politično rešitev za to krizo; želi pripomniti, da naj bi bilo mogoče v vzdržnem političnem procesu svobodno izražati legitimne in miroljubne kritike;

13.  je seznanjen s protesti, ki potekajo v Bahrajnu ob šesti obletnici upora iz leta 2011; poziva bahrajnske oblasti, naj zagotovijo, da varnostne sile v celoti spoštujejo pravice miroljubnih protestnikov in se vzdržijo pretirane uporabe sile, samovoljnih odvzemov prostosti, mučenja in drugih dejanj, ki kršijo človekove pravice;

14.  spodbuja dialog ter dvostranske in večstranske pobude med Evropsko unijo, njenimi državami članicami in zalivskimi državami, vključno s Kuvajtom in Bahrajnom, o vprašanjih v zvezi s človekovimi pravicami, kot tudi na drugih področjih v skupnem interesu; poziva ESZD in visoko predstavnico/podpredsednico Federico Mogherini, naj v pogovorih s kuvajtskimi in bahrajnskimi oblastmi vztraja pri vzpostavitvi formalnega dialoga o človekovih pravicah, v skladu s smernicami EU za dialoge o človekovih pravicah;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Kraljevine Bahrajn, vladi in parlamentu Države Kuvajt ter članom Sveta za sodelovanje v Zalivu.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0044. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0315. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0348.