Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2148(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0385/2016

Predložena besedila :

A8-0385/2016

Razprave :

PV 15/02/2017 - 17
CRE 15/02/2017 - 17

Glasovanja :

PV 16/02/2017 - 6.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0053

Sprejeta besedila
PDF 389kWORD 63k
Četrtek, 16. februar 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov
P8_TA(2017)0053A8-0385/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2017 o vlaganju v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov: ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah (2016/2148(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 Evropski sklad za strateške naložbe(8),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2016 o hitrejšem izvajanju kohezijske politike(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o sinergijah za inovacije: evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 ter drugi evropski inovacijski skladi in programi EU(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 z naslovom Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020(11),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. februarja 2016 o vlaganju v delovna mesta in rast za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. maja 2016 o sporočilu Komisije o vlaganju v delovna mesta in rast za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov(12),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. julija 2015 z naslovom Izid pogajanj o partnerskih sporazumih in operativnih programih(13),

–  ob upoštevanju Šestega poročila o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji (COM(2014)0473),

–  ob upoštevanju študije iz junija 2016, ki jo je pripravil Generalni direktorat za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika), z naslovom Maximisation of synergies between European Structural and Investment Funds and other EU instruments to attain the Europe 2020 goals (Povečanje sinergij med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in drugimi instrumenti EU za doseganje ciljev Evropa 2020),

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2016, ki jo je pripravil Generalni direktorat za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika), z naslovom Evaluation of the Report under Article 16(3) of the CPR (Ocena poročila v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju raziskave iz septembra 2016, ki jo je pripravil Generalni direktorat za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika), z naslovom Financial instruments in the 2014-20 programming period: first experiences of Member States (Finančni instrumenti v programskem obdobju 2014–2020: prve izkušnje držav članic),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za proračun, Odbora za promet in turizem, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0385/2016),

A.  ker kohezijska politika obsega pomemben del proračuna EU in znaša približno tretjino vseh njenih odhodkov;

B.  ker so evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) s proračunom v višini 454 milijard EUR za obdobje 2014–2020 glavno orodje naložbene politike EU in v številnih državah članicah pomemben vir javnih naložb, ki spodbuja ustvarjanje delovnih mest, rast in naložbe v vsej EU, hkrati pa zmanjšuje razlike na regionalni in lokalni ravni in prispeva h gospodarski, socialni in teritorialni koheziji;

C.  ker so partnerski sporazumi osnova za poročilo v skladu s členom 16(3), ki ga je pripravila Komisija;

D.  ker so pogajanja o partnerskih sporazumih in operativnih programih za obdobje 2014–2020 potekala na posodobljen, zelo prilagojen in intenziven način z novim okvirom za uspešnost, predhodne pogojenosti in tematsko osredotočenost, hkrati pa so povzročila resne zamude pri dejanskem začetku izvajanja kohezijske politike, med drugim zaradi pomanjkljive upravne zmogljivosti v nekaterih regijah in državah članicah, postopek imenovanja organov upravljanja pa je vse skupaj še dodatno upočasnil;

E.  ker ni dvoma o tem, da operativnih programov ni bilo mogoče pravočasno sprejeti zaradi poznega sprejetja zakonodajnega okvira konec leta 2013, kar je bilo posledica dolgotrajnih pogajanj in poznega dogovora o večletnem finančnem okviru; ker so se operativni programi posledično začeli izvajati le počasi, to pa je vplivalo na izvajanje politike v praksi;

F.  ker so bile skupne določbe uvedene za vseh pet skladov ESI, tako da se je okrepila njihova medsebojna povezanost;

G.  ker se kohezijska politika v sedanjem obdobju srečuje s številnimi političnimi in gospodarskimi izzivi, ki so se pojavili zaradi finančne krize, ki je v mnogih državah članicah povzročila zmanjšanje javnih naložb, tako da so v več državah članicah skladi ESI in sofinanciranje s strani držav članic ostali glavno orodje za javne naložbe, ter zaradi migracijske krize;

H.  ker je kohezijska politika v programskem obdobju 2014–2020 privzela bolj usmerjen politični pristop, ki temelji na tematski osredotočenosti in podpori prednostnim nalogam in ciljem Unije;

I.  ker so skladi ESI v sedanjem obdobju financiranja bolj usmerjeni v doseganje rezultatov in temeljijo na naložbenem okolju, ki omogoča večjo učinkovitost;

J.  ker morajo biti naložbe v okviru kohezijske politike tesneje usklajene s prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter z evropskim semestrom;

K.  ker je projektna skupina za boljše izvajanje prispevala k zmanjšanju ozkih grl in zaostankov pri dodeljevanju sredstev;

Izmenjava rezultatov, komunikacija in prepoznavnost

1.  ugotavlja, da se Evropa prebija skozi težko obdobje v gospodarskem, socialnem in političnem smislu, zato je bolj kot kadar koli prej potrebna naložbena politika, usmerjena v gospodarsko rast in zaposlovanje, ki je blizu državljanom in primernejša za posebne teritorialne poklice in ki bi morala stremeti k odpravi brezposelnosti in socialne neenakosti v Uniji, s čimer bi se ustvarila evropska dodana vrednost; meni, da mora EU izvajati postopke prilagajanja v skladu z zahtevami, opredeljenimi v členu 9 PDEU, če želi ponovno pridobiti zaupanje državljanov;

2.  ugotavlja, da je bila kohezijska politika v obdobju 2014–2020 korenito preoblikovana, kar zahteva spremembo miselnosti in delovnih metod na vseh ravneh upravljanja, vključno s horizontalnim usklajevanjem in vključevanjem deležnikov ter, kolikor je mogoče, lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost; opozarja, da se nedavne v prihodnost usmerjene in zgledne reforme pogosto ignorirajo, po drugi strani pa je kohezijska politika – namesto kot razvojna in naložbena politika z oprijemljivimi rezultati – še vedno pogosto obravnavana kot tradicionalna politika porabe;

3.  meni, da bi se morala ključna komunikacija o projektih kohezijske politike osredotočiti na evropsko dodano vrednost, solidarnost in prepoznavnost zgodb o uspehu, hkrati pa poudarjati pomen izmenjave primerov dobre prakse in učenja iz projektov, ki ne dosežejo zastavljenih ciljev; vztraja, da bi bilo treba komunikacijo o skladih ESI posodobiti in okrepiti; poudarja, da je treba opredeliti in uporabljati nova orodja za sporočanje rezultatov kohezijske politike; meni, da je treba vlagati v regionalno zbiranje informacij in podatkov kot del stalnih prizadevanj za vzpostavljanje in posodabljanje podatkovnih zbirk, pri čemer je treba upoštevati lokalne in regionalne potrebe, posebnosti in prednostne naloge, po zgledu obstoječe platforme S3, da bi zainteresirani javnosti omogočili učinkovito preverjanje evropske dodane vrednosti projektov;

4.  poudarja, da mora biti za izboljšanje komunikacije o skladih ESI in njihove prepoznavnosti večji poudarek na sodelovanju deležnikov in prejemnikov ter smiselni vključitvi državljanov v oblikovanje in izvajanje kohezijske politike; poleg tega poziva Komisijo, države članice, regije in mesta, naj bolj obveščajo o dosežkih kohezijske politike in pridobljenih izkušnjah ter naj pripravijo usklajen in ciljno usmerjen akcijski načrt;

Tematska osredotočenost

5.  pozdravlja tematsko osredotočenost, saj se je izkazala kot koristno orodje za oblikovanje usmerjene politike in povečanje učinkovitosti za prednostne naloge EU in strategije Evropa 2020, hkrati pa krepi proces pretvarjanja znanja v inovacije, delovna mesta in rast; poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj sprejmejo jasne odločitve o prednostnih naložbah in projekte izbirajo na podlagi prednostnih nalog, določenih za sklade ESI, ter naj uporabijo poenostavljene in učinkovite postopke izvajanja

6.  ugotavlja, da bi moralo biti iz analize tematske osredotočenosti razvidno, kako strateške izbire držav članic in porazdelitev sredstev med tematske cilje ustrezajo posebnim potrebam posameznih območij; obžaluje, da je ta vidik v poročilu Komisije v skladu s členom 16 manj razviden;

7.  boljše sporočanje rezultatov in koristi kohezijske politike je pomembno tudi zaradi povrnitve zaupanja v evropski projekt;

8.  vztraja, da bi morala biti kohezijska politika še naprej tematsko osredotočena, hkrati pa dopuščati toliko prožnosti, kolikor je potrebno za upoštevanje posebnih potreb posameznih regij, zlasti posebnih potreb manj razvitih regij, kakor je določeno v uredbah; poziva, da je treba sklade ESI še naprej vlagati v regije v prehodu, da ne bi ogrozili vsega, kar je bilo doseženo z že porabljenimi sredstvi in delom;

9.  zlasti poudarja, da bi bilo treba upoštevati razmere v urbanih ali podeželskih regijah, v tako imenovanih „regijah v zaostanku“, prehodnih regijah in regijah s trajnimi naravnimi ali geografskimi omejitvami ter sprejeti ustrezne in specifične podporne politike za razvoj teh območij, ki brez kohezijske politike morda ne bi zmogli dohajati razvitejših regij; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z občinami in mestnimi območji, ki veljajo za evropska središča rasti, izvaja in krepi strategije za izvajanje agende za mesta; v zvezi s tem opozarja, da je treba državam članicam in regijam zagotoviti dovolj prožnosti za podporo novim političnim izzivom, kot so izzivi v zvezi s priseljevanjem (ob upoštevanju prvotnih in še vedno relevantnih ciljev kohezijske politike in posebnih potreb regij), pa tudi digitalni razsežnosti kohezijske politike v širšem smislu (vključno z vprašanji IKT in širokopasovnega dostopa, ki so povezana z dokončanjem enotnega digitalnega trga); opozarja na strategijo za energetsko unijo, strategijo za krožno gospodarstvo ter zaveze EU v okviru pariškega podnebnega sporazuma, saj imajo skladi ESI pomembno vlogo pri izvajanju;

10.  meni, da bi bilo treba več pozornosti nameniti podregionalnim območjem, na katerih se kopičijo izzivi in kjer pogosto vlada revščina, z ločenimi skupnostmi in prikrajšanimi soseskami, v katerih so prekomerno zastopane marginalizirane skupine, kot so Romi;

11.  podpira postopen premik od poudarka na velikih projektih, povezanih z infrastrukturo, k spodbujanju gospodarstva, temelječega na znanju, inovacij in socialne vključenosti ter h krepitvi zmogljivosti in vloge deležnikov, vključno s predstavniki civilne družbe, v kohezijski politiki, ob upoštevanju posebnosti manj razvitih regij, ki še vedno potrebujejo podporo na področju razvoja infrastrukture in za katera rešitve, ki temeljijo na trgu, niso vedno dosegljive, ter ob upoštevanju potrebe po prožnosti, ki bi državam članicam omogočala, da naložbe usmerjajo v skladu s svojimi prednostnimi nalogami, določenimi v partnerskih sporazumih, da bi spodbudile svoj gospodarski, socialni in teritorialni razvoj;

12.  meni, da bi bilo treba sklade ESI, vključno zlasti s programi evropskega teritorialnega sodelovanja, uporabiti za ustvarjanje in podpiranje kakovostnih delovnih mest in sistemov kakovostnega vseživljenjskega učenja ter poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno s šolsko infrastrukturo, ki delavcem omogočajo, da se pod dobrimi pogoji prilagodijo spreminjajočim se razmeram v svetu dela, ter za spodbujanje trajnostne rasti, konkurenčnosti in razvoja ter skupne blaginje, katerih cilj je vzpostaviti socialno pravično, trajnostno in vključujočo Evropo, s poudarkom na najmanj razvitih področjih in sektorjih s strukturnimi težavami in podporo za najbolj ranljive in izpostavljene skupine v družbi, zlasti mlade (družno s programi, kot je Erasmus+) in ljudi z najmanj znanji in spretnostmi ter kvalifikacijami, s čimer bi spodbudili večje zaposlovanje in preprečili zgodnje opuščanje šolanja; opozarja, da je Evropski socialni sklad instrument, ki podpira izvajanje politik v javnem interesu;

13.  izraža zaskrbljenost, ker stopnja brezposelnosti, zlasti brezposelnosti mladih in žensk ter brezposelnosti na podeželju, v številnih državah članicah kljub vsem prizadevanjem ostaja zelo visoka, ter poudarja, da mora kohezijska politika ponuditi odgovore tudi v zvezi s tem; priporoča Komisiji, naj več pozornosti nameni učinku kohezijske politike na spodbujanje zaposlovanja in zmanjšanje brezposelnosti; v zvezi s tem ugotavlja, da je pobuda za zaposlovanje mladih vključena v 34 programov Evropskega socialnega sklada v 20 upravičenih državah članicah, s čimer bodo lahko brezposelni mladi imeli korist od te pobude pri iskanju svojih znanj in spretnosti ter kvalifikacij; kljub temu je zaskrbljen zaradi zamude pri začetku izvajanja pobude za zaposlovanje mladih in zaradi načina izvajanja jamstva za mlade v nekaterih regijah; spodbuja države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, da bi hitro in uspešno dosegli znatne in otipljive učinke naložb, zlasti glede sredstev, ki so na voljo v obliki predplačil, in pravilnega izvajanja pobude za zaposlovanje mladih, ter zagotovili dostojne delovne pogoje za mlade delavce; zlasti poziva, naj se pri uporabi skladov ESI za potrebe usposabljanja upoštevajo dejanske potrebe podjetništva, da se bodo odprle nove zaposlitvene možnosti in doseglo dolgotrajno zaposlovanje; meni, da bi morala biti glavna področja, na katera bi se morala osredotočati kohezijska politika, boj proti brezposelnosti mladih, socialno vključevanje in demografski izzivi, s katerimi se Evropa danes sooča, in tisti, s katerimi se bo soočala v srednjeročni prihodnosti; poziva k nadaljevanju pobude za zaposlovanje mladih po letu 2016 na podlagi poglobljene analize, ki bo omogočila sprejetje potrebnih korektivnih ukrepov za njeno večjo uspešnost, da bi nadaljevali boj proti brezposelnosti mladih;

14.  izraža resno zaskrbljenost, ker Komisija pri jamstvu za mlade, ki bo za obdobje 2014–2020 iz Evropskega socialnega sklada in posebne pobude za zaposlovanje mladih prejel sredstva v višini 12,7 milijarde EUR, zaradi česar se ga že obravnava kot gonilno silo v okviru prizadevanj za večje zaposlovanje mladih, ni opravila analize stroškov in učinkovitosti, ki je standardni postopek za vse večje pobude Komisije. zato ni ustreznih informacij o tem, koliko utegnejo znašati skupni stroški izvajanja jamstva v EU, in kot je poudarilo Evropsko računsko sodišče, obstaja tveganje, da skupni znesek financiranja morda ne bo zadostoval;

15.  poudarja pomen komunikacij, zlasti digitalnih, na podlagi katerih lahko informacije o možnosti glede pomoči pri iskanju usposabljanja, pripravništva ali dela, ki se sofinancira iz skladov EU, dosežejo čim večje število mladih; poziva k večji komunikaciji z namenom spodbujanja portalov, kot sta DROP’PIN in EURES, in povečanja možnosti mladih za mobilnost na notranjem trgu, ki velja za največji neizkoriščeni potencial v boju proti brezposelnosti v EU;

16.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice pri izvajanju projektov s podporo skladov ESI spoštovale Konvencijo o pravicah invalidov, vključno s ciljem glede prehoda z bivanja invalidov v institucijah na bivanje v skupnostih;

17.  opozarja, da je dokončanje osrednjega omrežja TEN-T prednostna naloga evropske prometne politike, skladi ESI pa so zelo pomembno orodje za dokončanje tega projekta; poudarja, da je treba izkoristiti potencial skladov ESI za združitev potenciala osrednjega in celotnega omrežja TEN-T z regionalno in lokalno prometno infrastrukturo; priznava pomen kohezijskega sklada za izboljšanje infrastrukture in povezanosti v Evropi ter poudarja, da ga je treba ohraniti tudi v novem finančnem okviru za obdobje po letu 2020;

18.  poudarja, da bi morala biti večmodalnost prevoza ključni dejavnik pri ocenjevanju infrastrukturnih projektov, ki jih financirajo skladi ESI, vendar ne bi smela biti edino merilo za ocenjevanje predlaganih projektov, zlasti v primeru držav članic z velikimi potrebami po naložbah na področju prometne infrastrukture;

19.  poudarja, da je treba ohranjati tradicionalne poklice, vključno s tradicijo obrti in s tem povezanimi znanji in spretnostmi, ter oblikovati strategije za spodbujanje podjetništva v tradicionalnih poklicih, s čimer bi ohranili kulturno identiteto v teh sektorjih; opozarja, kako pomembno je podpirati poklicno usposabljanje, povezano z delom, in mobilnost mladih obrtnikov in žensk;

Predhodne pogojenosti

20.  poudarja, da je učinkovito spremljanje predhodnih pogojenosti potrebno za evidentiranje prizadevanj in dosežkov; meni, da so predhodne pogojenosti, zlasti pogojenost v zvezi z raziskovalnimi in inovacijskimi strategijami za pametno specializacijo (RIS3), dokazale svojo uporabnost, in predlaga njihovo nadaljnje izboljšanje; opozarja, da bi bilo treba več pozornosti nameniti krepitvi mikro, malih in srednjih podjetij;

21.  opozarja, da pomemben delež predhodnih pogojenosti še ni izpolnjen; zato poziva k preučitvi sedanjih razmer in sprejetju ciljnih ukrepov, da se to spremeni, ne da bi pri tem ogrozili optimalno porabo sredstev ali zmanjšali učinkovitost kohezijske politike;

Oblikovanje proračuna na podlagi uspešnosti

22.  poudarja, da so bili na podlagi regulativnega okvira za obdobje 2014–2020 in partnerskih sporazumov oblikovani kohezijski programi, ki imajo velik poudarek na doseganju rezultatov, in da ta pristop lahko služi kot zgled tudi za druge izdatke iz proračuna EU; pozdravlja uvedbo skupnih kazalnikov, s pomočjo katerih bo mogoče meriti in primerjati rezultate; meni, da je treba nadaljevati delo na kazalnikih, da bi izboljšali podatke o porabi sredstev iz skladov ESI in da bi se optimiziral izbor projektov;

23.  poudarja, da je uvedba tematske osredotočenosti pomembna inovacija, na podlagi katere so naložbe usmerjene v posebne cilje in prednostne naloge, ki ustrezajo kazalnikom uspešnosti in ciljem, posebej dogovorjenim za vsa področja;

24.  opozarja, da je bila za vsako državo članico uvedena rezerva za uspešnost v višini 6 % sredstev, dodeljenih skladom ESI; opozarja, da se rezerva na podlagi nacionalnih poročil iz leta 2017 in pregleda uspešnosti leta 2019 dodeli le tistim programom in prednostnim nalogam, ki so dosegli svoje mejnike; poziva k prožnosti pri uvajanju novih obveznosti iz rezerve za uspešnost, ko programi v prihodnjih letih dosežejo svoje cilje in mejnike; prosi Komisijo, naj oceni, ali rezerva za uspešnost dejansko prinaša dodano vrednost, ali pa je privedla do še več birokracije;

Evropski semester

25.  je seznanjen z dejstvom, da sta se državam članicam glede naložb na področju kohezijske politike pri načrtovanju programov več kot dve tretjini priporočil za posamezne države, sprejetih leta 2014, zdeli relevantni, in pozdravlja, da so to upoštevale pri pripravi prednostnih nalog programov; ugotavlja, da bo zaradi priporočil za posamezne države v bližnji prihodnosti morda treba spremeniti programe skladov ESI, da bi se zagotovila podpora za strukturne reforme v državah članicah; poudarja, da so priporočila za posamezne države in nacionalni reformni programi (NRP) jasna povezava med skladi ESI in procesi evropskega semestra;

26.  poudarja pomen vzpostavitve uravnotežene povezave med kohezijsko politiko in evropskim semestrom, saj si oba prizadevata za doseganje istih ciljev iz strategije Evropa 2020, ne glede na doseganje ciljev socialne, ekonomske in teritorialne kohezije za zmanjšanje razlik, kakor so določeni v pogodbah; meni, da bi morali ponovno premisliti o smiselnosti zamrznitve sredstev sklada EFSI v primeru odstopanja od ciljev evropskega semestra, ker bi bilo to – kar zadeva spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest – lahko kontraproduktivno;

Sinergije in finančni instrumenti

27.  ugotavlja, da regulativni okvir za sklade ESI za obdobje 2014–2020 podpira finančne instrumente; hkrati pa poudarja, da je uporaba nepovratnih sredstev še vedno potrebna; opaža poudarek na postopnem premiku od nepovratnih sredstev k posojilom in jamstvom; poudarja, da se je ta trend z naložbenim načrtom za Evropo in z novoustanovljenim Evropskim skladom za strateške naložbe še okrepil; ugotavlja tudi, da je uporaba pristopa financiranja iz več skladov očitno še vedno težavna; poudarja, da je zaradi zapletenosti teh instrumentov zelo pomembna pomoč lokalnih in regionalnih institucij pri usposabljanju uradnikov, odgovornih za njihovo upravljanje; poudarja, da bi lahko finančni instrumenti ponudili rešitve za učinkovito uporabo proračuna EU, s čimer bi skupaj z nepovratnimi sredstvi prispevali k naložbam, s katerimi se spodbuja gospodarska rast in ustvarjajo trajna delovna mesta;

28.  opozarja, da se z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI) uresničuje ločen cilj ter da se ta sklad kljub precejšnjim pomanjkljivostim, kot je pomanjkanje dodatnosti, predstavlja kot uspeh, kar zadeva hitro izvajanje in rezultate v obliki obstoječih operacij; zato poziva Komisijo, naj predstavi konkretne podatke o učinku sklada EFSI v smislu rasti in zaposlovanja ter naj po tem ovrednotenju pripravi seznam pridobljenih izkušenj, ki bi izboljšale uspešnost uporabe skladov ESI v novem programskem obdobju po letu 2021; poleg mnenja Evropskega računskega sodišča št. 2/2016(14) zahteva analizo prispevka sklada EFSI k ciljem skladov ESI inventuro dosežkov sklada EFSI glede na njegove prednostne naloge;

29.  vendar ugotavlja, da ni dovolj podatkov o učinkih in rezultatih finančnih instrumentov ter da so ti slabo povezani s splošnimi cilji in prednostnimi nalogami EU;

30.  ugotavlja, da poročilo Komisije v skladu s členom 16 ne vsebuje veliko informacij o usklajevanju in sinergijah med različnimi programi in z instrumenti z drugih področij politike ter da zlasti ne predstavlja vedno zanesljivih podatkov o pričakovanih rezultatih programov Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje; poudarja, da se je s skupno uredbo za pet skladov ESI povečala sinergija med temi skladi, tudi v drugem stebru skupne kmetijske politike; je prepričan, da bi bilo treba povečati sinergijo z drugimi politikami in instrumenti, vključno z EFSI in drugimi finančnimi instrumenti, da bi se čim bolj povečal učinek naložb; poudarja, da pravila o državni pomoči veljajo za sklade ESI, ne pa tudi za EFSI in program Obzorje 2020, zaradi česar je težko povečati stopnjo sinergije med skladi, programi in instrumenti; poudarja, da bi bilo treba pravila o državni pomoči dodatno preučiti, jih razjasniti, poenostaviti in ustrezno prilagoditi ter tako zagotoviti potrebno komplementarnost in sinergijo med skladom EFSI, finančnimi instrumenti in skladi ESI; poziva Komisijo, naj organom upravljanja zagotovi celovite smernice o združevanju sklada EFSI z instrumenti deljenega in neposrednega upravljanja, vključno s skladi ESI, instrumentom za povezovanje Evrope in pobudo Obzorje 2020;

31.  se zavzema za nadaljevanje uravnotežene uporabe finančnih instrumentov, kjer imajo dodano vrednost in ne posegajo v običajno podporo iz kohezijske politike poudarja pa, da bi bilo treba to storiti šele potem, ko se natančno oceni njihov prispevek k ciljem kohezijske politike; poudarja, da je treba ohraniti raznolikost finančnih virov za vse regije, pri čemer nepovratna sredstva v nekaterih sektorjih ostajajo najprimernejši instrument za doseganje ciljev glede rasti in zaposlovanja; poziva Komisijo, naj pripravi spodbude za zagotovitev, da bodo organi upravljanja v celoti obveščeni o možnostih uporabe finančnih instrumentov in o njihovem obsegu, ter naj analizira stroške upravljanja nepovratnih sredstev in vračljive pomoči, ki se izvajajo v skupnih in centralno upravljanih programih; poudarja, da so za učinkovitejše izvajanje finančnih instrumentov nadvse pomembna jasna, trdna in osredotočena pravila o finančnih instrumentih, ki omogočajo poenostavitev postopka priprave in izvajanja za upravljavce in prejemnike skladov; opozarja na prihajajočo samoiniciativno poročilo svojega Odbora za regionalni razvoj o ustrezni kombinaciji financiranja evropskih regij: uravnoteženje finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev v kohezijski politiki EU (2016/2302(INI));

Poenostavitev

32.  ugotavlja, da je eden od glavnih ciljev v programskem obdobju 2014–2020 nadaljnja poenostavitev za upravičence skladov ESI in priznava, da je poenostavitev eden najpomembnejših dejavnikov za boljši dostop do financiranja;

33.  pozdravlja dejstvo, da sedanji posodobljeni regulativni okvir skladov ESI zagotavlja nove možnosti za poenostavitev v smislu skupnih pravil za upravičenost, enostavnejšega obračunavanja stroškov in e-upravljanja; vseeno obžaluje, da sporočilo Komisije v skladu s členom 16(3) uredbe o skupnih določbah ne vključuje posebnih informacij o uporabi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov; poudarja, da si je treba bolj prizadevati za razvoj polnega potenciala poenostavljenega zaračunavanja stroškov v smislu zmanjševanja upravnih obremenitev; ugotavlja, da je kljub temu še vedno potrebnih precej ukrepov poenostavitve za upravičence in organe upravljanja s poudarkom na javnih razpisih, upravljanju projektov in revizijah med operacijami in po njih;

34.  poziva Komisijo, naj zagotovi stalno ocenjevanje upravnega bremena, vključno zlasti z elementi, kot so porabljeni čas, stroški in dokumentacija pri financiranju EU v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov na podlagi dokazov o rezultatih iz obdobja 2007–2013 in začetka novega obdobja od leta 2014 naprej;

35.  priporoča, naj si v prihodnjem programskem obdobju, ki se bo začelo leta 2021, vse ravni upravljanja prizadevajo za sistem enotne revizije ter za odpravo podvajanja nadzora med različnimi institucionalnimi ravnmi; poziva Komisijo, naj pojasni obseg in pravni status veljavnih smernic v vseh skladih ESI ter naj v tesnem sodelovanju z organi upravljanja in vsemi kategorijami revizijskih organov oblikuje skupno razlago revizijskih vprašanj; ponavlja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za poenostavitev, zlasti vključno s programi, ki so namenjeni mladim, med drugim z večjo mero sorazmernosti pri izvajanju nadzora; pozdravlja prve rezultate dela delovne skupine na visoki ravni za poenostavitev, ki jo je uvedla Evropska komisija;

36.  priporoča poenotenje postopkov priprave operativnih programov in postopkov upravljanja, zlasti za številne programe ozemeljskega sodelovanja;

Upravne zmogljivosti

37.  ugotavlja, da imajo države članice različne upravne kulture in ravni uspešnosti v svojem okviru politike, kar pa naj bi se predhodne pogojenosti pomagale odpraviti; poudarja, da je treba prednostno izboljšati upravne zmogljivosti v okviru kohezijske politike in izvajanja evropskega semestra, zlasti v državah članicah, kjer slabo črpajo sredstva; ugotavlja, da je treba državam članicam, regijam in lokalnim skupnostim zagotoviti tehnično, strokovno in praktično pomoč pri oddajanju vlog za finančna sredstva; je zadovoljen z učinkom pobude Jaspers ter znova poudarja, da zaradi slabega načrtovanja naložb prihaja do velikih zamud pri dokončanju projektov in neučinkovite porabe finančnih sredstev;

38.  poudarja, da so počasna uvedba nekaterih programov, pomanjkanje upravnih zmogljivosti za obsežne projekte, zamude pri zaključevanju projektov, upravno breme v državah članicah, pretirana regulacija in napake v postopkih javnih naročil glavne ovire pri izvajanju kohezijske politike; meni, da je treba opredeliti in poenostaviti procese in postopke pri deljenem upravljanju, ki so po nepotrebnem zapleteni ter ustvarjajo dodatna bremena za organe in upravičence; opozarja, da je treba nenehno izboljševati, nadzirati in krepiti upravno zmogljivost; zato meni, da je treba v zvezi s tem izkoristiti funkcionalne in prožne rešitve e-uprave ter izboljšati obveščanje in usklajevanje med državami članicami; poleg tega poudarja, da se je treba bolj osredotočiti na usposabljanje upravnih uslužbencev;

39.  poudarja, da lahko prilagojeni regulativni okviri, pogoji in rešitve (kot je mehanizem Taiex Regio Peer 2 Peer za izmenjavo med različnimi regijami), katerih namen je poenostavitev, učinkoviteje obravnavajo potrebe in izzive v zvezi z upravno zmogljivostjo, s katerimi se srečujejo različne regije;

Evropsko teritorialno sodelovanje

40.  poudarja, da bi bilo treba takoj, ko je to mogoče, uvesti evropsko dodano vrednost evropskega teritorialnega sodelovanja, zlasti pri zmanjševanju razlik med obmejnimi regijami, ki se mora izražati v povečani stopnji sredstev za ta cilj kohezijske politike; hkrati poziva države članice, naj zagotovijo potrebno sofinanciranje; poudarja, da je treba ta instrument ohraniti kot enega osrednjih elementov kohezijske politike po letu 2020;

41.  poudarja pomen makroregionalnih strategij, ki so se izkazale kot koristen instrument za razvoj teritorialnega sodelovanja in gospodarski razvoj zadevnih območij; opozarja na ključno vlogo lokalnih in regionalnih organov za dober izid pobud v okviru strategij;

42.  priporoča, da se spremenjeni in dopolnjeni pravni instrument EZTS intenzivneje uporablja kot pravna podlaga za teritorialno sodelovanje;

43.  predlaga vzpostavitev stalne povezave med strategijo RIS3 in medregionalnim sodelovanjem na ravni celotne EU, če je mogoče v obliki stalnega elementa programa Interreg;

44.  poudarja, da koncept usmerjenosti v rezultate pomeni, da morajo programi Interreg zagotavljati visokokakovostno sodelovanje na ravni projektov in tako prilagojene ocenjevalne metode in merila, da se upošteva posebna narava vsakega programa; poziva Komisijo, države članice in organe upravljanja, naj sodelujejo in si izmenjujejo informacije in primere dobre prakse ter tako zagotovijo kar najbolj učinkovito izvajanje in ciljno doseganje usmerjenosti v rezultate, pri čemer naj upoštevajo posebnosti evropskega teritorialnega sodelovanja;

45.  poudarja, da možnosti za uporabo finančnih instrumentov v programih Interreg, ki dopolnjujejo nepovratna sredstva, pomagajo podpirati mala in srednja podjetja ter razvijati raziskave in inovacije, in sicer s povečevanjem naložb, ustvarjanjem novih delovnih mest, omogočanjem boljših rezultatov in povečevanjem učinkovitosti projektov;

46.  obžaluje slabo ozaveščenost javnosti in nezadostno prepoznavnost programov evropskega teritorialnega sodelovanja ter poziva k učinkovitejšemu obveščanju o dosežkih pri dokončanih projektih; poziva Komisijo, države članice in organe upravljanja, naj vzpostavijo mehanizme in široko institucionalizirane platforme za sodelovanje, da se zagotovita večja prepoznavnost in ozaveščenost; poziva Komisijo, naj evidentira dosedanje dosežke programov in projektov evropskega teritorialnega sodelovanja;

Načelo partnerstva in upravljanje na več ravneh

47.  pozdravlja kodeks ravnanja, ki je bil sprejet med pogajanji o sedanjem programskem obdobju in v katerem so opredeljeni najnižji standardi za dobro delujoče partnerstvo; ugotavlja, da je ta kodeks sicer izboljšal izvajanje načela partnerstva v večini držav članic, a hkrati obžaluje, da so številne med njimi velik del pogajanj in izvajanja partnerskih sporazumov in operativnih programov centralizirale; poudarja, da je treba v vseh fazah aktivno vključevati regionalne in lokalne organe in druge deležnike, ter zato poziva, naj se v prihodnje ob upoštevanju specifične strukture posameznih držav zagotovi dejansko sodelovanje regionalnih in lokalnih organov v procesu pogajanj in izvajanja; meni, da je zapoznelo izvajanje skladov ESI tudi posledica pretirane centralizacije in pomanjkanja zaupanja, saj nekatere države članice in organi upravljanja niso posebej naklonjeni temu, da bi lokalnim in regionalnim organom dali več pooblastil za upravljanje sredstev EU;

48.  poudarja, da mora Komisija podati pojasnilo o uspešnosti držav članic in regij v zvezi z načeli iz člena 5 uredbe o skupnih določbah s poudarkom na vprašanju, kako spodbuditi vlado, da bi v celoti izvajala načelo partnerstva; poudarja, da je skupna odgovornost pogoj za večjo prepoznavnost kohezijske politike EU;

49.  podpira novi pristop Komisije k oblikovanju posebnih delovnih oz. projektnih skupin, namenjenih boljšemu upravljanju skladov ESI v državah članicah, in poziva k nadaljnjemu razvoju tega pristopa;

50.  poudarja, da mora kohezijska politika v prihodnje vključevati podporne ukrepe, ki bodo beguncem pomagali, da se uspešno vključijo na trg dela EU, ter tako spodbujali gospodarsko rast in prispevali k varnosti v EU na splošno;

Prihodnja kohezijska politika

51.  poudarja, da skladi ESI prispevajo k BDP, ustvarjanju delovnih mest in rasti v državah članicah, to pa so nujni elementi, ki jih je treba upoštevati v 7. kohezijskem poročilu, predvidenem v letu 2017; poleg tega poudarja, da velike naložbe v manj razvitih regijah prispevajo tudi k BDP razvitejših držav članic; meni, da bi morale biti v sedmem kohezijskem poročilu, če bo britanska vlada uradno začela postopek po členu 50 PEU, upoštevane tudi morebitne posledice t. i. brexita na strukturno politiko;

52.  meni, da BDP morda ni edini legitimni kazalnik za zagotavljanje pravične razporeditve sredstev in da bi bilo treba pri odločanju o prihodnjem dodeljevanju sredstev upoštevati posebne teritorialne potrebe in pomen dogovorjenih programskih prednostnih nalog za razvoj programskih področij; meni, da bi bilo treba v prihodnosti poleg BDP uvesti tudi nove dinamične kazalnike; ugotavlja, da se številne regije v Evropi srečujejo z visoko stopnjo brezposelnosti in zmanjševanjem števila prebivalstva; poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti oblikovanja in uvedbe „demografskega kazalnika“;

53.   opozarja, da se javne naložbe v veliki meri izvajajo na lokalni in regionalni ravni; poudarja, da Evropski sistem računov ne sme omejevati lokalnih in regionalnih oblasti pri izvajanju potrebnih naložb, saj bi se s tem državam članicam onemogočilo plačevanje njihovega deleža za sofinanciranje projektov, upravičenih do sredstev iz strukturnih skladov, in torej tudi črpanje iz tega pomembnega vira financiranja za izhod iz gospodarske krize ter oživitev rasti in zaposlovanja; odločno spodbuja Komisijo, naj ponovno razmisli o svojem na strogo letni ravni osnovanem pristopu v okviru Evropskega sistema računov, da bodo javni izdatki, ki se financirajo iz skladov ESI, obravnavani kot kapitalske naložbe in ne zgolj kot dolg ali operativni stroški;

54.  opozarja, da je mogoče evropsko teritorialno sodelovanje, ki je podrejeno širšemu načelu teritorialne kohezije, uvedene z Lizbonsko pogodbo, še izboljšati; zato poziva vse deležnike, ki sodelujejo v pogajanjih o prihodnji politiki, naj okrepijo to razsežnost teritorialne kohezije; poziva Komisijo, naj evropskemu teritorialnemu sodelovanju v sedmem kohezijskem poročilu prizna ustrezen pomen;

55.  meni, da je treba tematsko osredotočenost ohraniti tudi v prihodnje, saj se je izkazala za učinkovito; pričakuje, da bo Komisija pripravila pregled dosežkov na podlagi tematske osredotočenosti v kohezijski politiki;

56.  je prepričan, da mora prihodnja kohezijska politika, usmerjena v uspešnost, temeljiti na podatkih in kazalnikih, primernih za merjenje prizadevanj, rezultatov in doseženih učinkov, ter na izkušnjah na regionalni in lokalni ravni na tem področju (oblikovanje proračuna glede na uspešnost, predhodne pogojenosti in tematska osredotočenost), saj se s tem zagotovijo jasne praktične smernice za lokalne in regionalne oblasti – vključno s tistimi, ki doslej še niso poskusile uporabiti tega pristopa – o izvajanju njenih načel;

57.  poudarja, da bo v prihodnosti treba hitreje črpati razpoložljiva sredstva in bolj uravnoteženo povečevati stroške v programskem ciklusu, da se prepreči pogosto zatekanje k „retrospektivnim“ projektom, katerih namen je pogosto le izogibanje samodejni zapadlosti sredstev ob koncu programskega obdobja; meni, da se bo lahko po sprejetju splošne uredbe in uredb za posamezne sklade izvajanje operativnih programov v prihodnjem programskem obdobju po letu 2021 začelo hitreje, saj bodo države članice zaradi prizadevanja za kohezijsko politiko v obdobju 2014–2020 že imele izkušnje s politiko, usmerjeno v uspešnost; v zvezi s tem opozarja, da države članice ne bi smele zamujati pri imenovanju organov za upravljanje operativnih programov;

58.  vztraja, da bi bilo treba do konca leta 2018 zaključiti zakonodajni postopek za prilagoditev naslednjega večletnega finančnega okvira, da bi lahko kmalu po tem sprejeli regulativni okvir za prihodnjo kohezijsko politiko in preprečili zamudo pri začetku njegove veljavnosti, predvidenem 1. januarja 2021;

59.  meni, da mora kohezijska politika še naprej zajemati vse države članice in vse evropske regije ter da je poenostavitev dostopa do sredstev iz evropskih skladov bistveni pogoj za uspešno kohezijsko politiko v prihodnosti;

60.  meni, da morajo inovacije in pametna specializacija, skupaj s trajnostnim razvojem, ostati pomembno gonilo kohezijske politike; poudarja, da bi morala biti pametna specializacija vodilni mehanizem za prihodnjo kohezijsko politiko;

61.  opozarja na veliko tveganje za kopičenje zahtevkov za plačila iz razdelka 1b v drugi polovici sedanjega večletnega finančnega okvira ter poziva, naj bo do konca sedanje perspektive na letni ravni na voljo zadostna raven odobritev plačil, da bi preprečili nov zaostanek pri neplačanih računih; pri tem poudarja, da morajo tri institucije EU pripraviti in se dogovoriti o novem skupnem plačilnem načrtu za obdobje 2016–2020, ki bi moral določati jasno strategijo za kritje vseh potreb po plačilih do konca sedanjega večletnega finančnega okvira;

62.  priporoča, naj Komisija preuči dejanski učinek naložb iz skladov ESI v predhodnem programskem obdobju in do katere mere so bili evropski cilji z naloženimi sredstvi doseženi ter naj opredeli pozitivne in negativne izkušnje, ki bodo izhodiščna točka za dodajanje vrednosti postopku naložb;

o
o   o

63.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Odboru regij in vladam ter nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 470.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 487.
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
(6) UL L 347, 20.12.2013, str. 303.
(7) UL L 149, 20.5.2014, str. 1.
(8) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0217.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0311.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0419.
(12) UL C 303, 19.8.2016, str. 94.
(13) UL C 313, 22.9.2015, str. 31.
(14) Mnenje Evropskega računskega sodišča št. 2/2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 ter priloženi oceni Komisije v skladu s členom 18(2) Uredbe (EU) 2015/1017.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov