Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o zahtevi za odvzem imunitete Antóniu Marinhu e Pintu (2016/2294(IMM))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Antóniu Marinhu e Pintu, ki jo je dne 23. septembra 2016 posredoval sodnik okrajnega sodišča v zahodni Lizboni (Oeiras) Miguel Pereira da Rosa v zvezi s kazenskim postopkom zoper Antónia Marinha e Pinta (ref. št. 4759/15.2TDLSB) in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju dne 24. oktobra 2016,
– ob upoštevanju pisma pristojne namestnice generalnega državnega tožilca z dne 12. decembra 2016 s transkripcijo izjav Antónia Marinha e Pinta,
– po zaslišanju Antónia Marinha e Pinta dne 22. marca 2017 v skladu s členom 9(6) Poslovnika,
– ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,
– ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),
– ob upoštevanju člena 11(1), (2), (3) in (5) zakona 7/93 z dne 1. marca 1993, ki ureja status portugalskih poslancev, in okrožnice generalnega državnega tožilca št. 3/2011 z dne 10. oktobra 2011,
– ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0163/2017),
A. ker je sodnik okrajnega sodišča v zahodni Lizboni (Oeiras) zahteval odvzem imunitete poslancu Evropskega parlamenta Antóniu Marinhu e Pintu v zvezi s kazenskim postopkom zaradi domnevnega kaznivega dejanja;
B. ker zahteva za odvzem imunitete Antóniu Marinhu e Pintu zadeva domnevno kaznivo dejanje hudega obrekovanja, določeno v členu 180(1) in členu 183(2) portugalskega kazenskega zakonika, za katero je predvidena najvišja zaporna kazen dve leti, in kaznivo dejanje oškodovanja organizacije, službe ali pravne osebe, določeno v členu 187(1) in (2)(a) portugalskega kazenskega zakonika, za katero je predvidena najvišja zaporna kazen do dveh let;
C. ker je dobrodelna organizacija Santa Casa de Misericórdia de Lisboa vložila tožbo proti Antóniu Marinhu e Pintu;
D. ker se tožba nanaša na izjave z dne 30. maja 2015, ki jih je António Marinho e Pinto izrekel med intervjujem v oddaji A Propósito na portugalski televizijski postaji SIC Notícias, ki jo je vodil António José Teixeira in se je predvajala ob 21.00 uri, in sicer naj bi med oddajo izrekel naslednje: „V zvezi s socialno varnostjo lahko povem, da je treba ločiti solidarnostno razsežnost, za katero je pristojna država. Ta se ne sme izplačati v škodo pokojnin delavcev, razumete? Uporabiti je treba splošni državni proračun. Socialno solidarnost je treba uveljavljati z davki, prek te ogromne institucije, ki je Misericórdia iz Lizbone, ki upravlja milijone in milijone, ki se pogosto zapravijo za osebno bogatenje, so v službi zasebnih interesov [...]. Menim, da bi bil Manuel Rebelo de Sousa boljši od Pedra Santane Lopesa, če upoštevamo izkušnje, ki jih je Santana Lopes pridobil v vladi, in zanimivo je bilo videti, kako direktor deluje, direktor organizacije Santa Casa da Misericórdia de Lisboa deluje za svojo kandidaturo, s kakšnimi denarnimi in drugimi sredstvi.“;
E. ker se v skladu s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije zoper člana Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;
F. ker je Sodišče Evropske unije razsodilo, da mora poslanec Evropskega parlamenta, da bi zanj veljala imuniteta, mnenje izraziti pri opravljanju svojih dolžnosti, s čimer se zahteva povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnostmi; ker mora biti ta povezava neposredna in očitna(2);
G. ker v skladu s členom 9 tega protokola poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;
H. ker v skladu s členom 11(1), (2), (3) in (5) zakona 7/93 z dne 1. marca 1993, ki ureja status portugalskih poslancev, in okrožnice generalnega državnega tožilca št. 3/2011 z dne 10. oktobra 2011, Antónia Souse Marinha e Pinta ni dovoljeno niti zaslišati niti obtožiti brez predhodnega dovoljenja Evropskega parlamenta;
I. ker domnevna dejanja nimajo neposredne ali očitne zveze z opravljanjem dolžnosti Antónia Souse Marinha e Pinta kot poslanca Evropskega parlamenta; ker se predvsem nanašajo na dejavnosti, ki so popolnoma nacionalne narave, saj so bile izjave podane v oddaji na Portugalskem o temi, ki je specifično portugalska in povezana z upravljanjem združenja na podlagi nacionalne zakonodaje;
J. ker se torej domnevna dejanja ne nanašajo na mnenje ali glas, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;
K. ker je očitno, da izrečene obtožbe niso povezane s statusom Antónia Marinha e Pinta kot poslanca Evropskega parlamenta;
L. ker ni razlogov za sum, da gre za fumus persecutionis, torej dovolj resen in utemeljen sum, da je bila zahteva podana z namenom, da bi se škodovalo politični dejavnosti poslanca;
1. se odloči, da odvzame imuniteto Antóniu Marinhu e Pintu;
2. naroči svojemu predsedniku, naj sklep in poročilo pristojnega odbora takoj posreduje sodniku okrajnega sodišča v zahodni Lizboni (Oeiras) in Antóniu Marinhu e Pintu.
Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.)