Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2016(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0138/2017

Predložena besedila :

A8-0138/2017

Razprave :

PV 26/04/2017 - 20
CRE 26/04/2017 - 20

Glasovanja :

PV 27/04/2017 - 5.64
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0195

Sprejeta besedila
PDF 363kWORD 57k
Četrtek, 27. april 2017 - Bruselj
Upravljanje ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah
P8_TA(2017)0195A8-0138/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah (2016/2016(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki najbolj oddaljenim regijam priznava poseben status ter določa sprejetje „posebnih ukrepov“ za polno izvajanje Pogodb in skupnih politik,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v združenih zadevah C-132/14 do C-136/14 o razlagi člena 349 PDEU, ki poudarja, da člen 349 dopušča izjeme ne le od pogodb, temveč tudi od sekundarne zakonodaje,

–  ob upoštevanju člena 174 in naslednjih členov PDEU, ki določajo cilj ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter opredeljujejo finančne strukturne instrumente za njihovo uresničevanje,

–  ob upoštevanju člena 43 PDEU,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, zlasti njenih členov 8, 11, 13, 41 ter še posebej njenih členov 70 do 73,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 1388/2014 z dne 16. decembra 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1046/2014 z dne 28. julija 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z merili za izračun dodatnih stroškov, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/531 z dne 24. novembra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo stroškov, upravičenih do podpore iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za izboljšanje higienskih, zdravstvenih, varnostnih in delovnih pogojev za ribiče, varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ublažitev podnebnih sprememb ter izboljšanje energetske učinkovitosti ribiških plovil,

–  ob upoštevanju vseh sporočil Evropske komisije o najbolj oddaljenih regijah, zlasti sporočila z dne 20. junija 2012 z naslovom „Najbolj oddaljene regije Evropske unije: na poti k partnerstvu za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2012)0287),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o najbolj oddaljenih regijah, zlasti resolucije z dne 26. februarja 2014 o čim boljšem izkoriščanju potenciala najbolj oddaljenih regij z ustvarjanjem sinergije med strukturnimi skladi in drugimi programi Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1385/2013 z dne 17. decembra 2013 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 850/98 in (ES) št. 1224/2009 ter uredb (ES) št. 1069/2009, (EU) št. 1379/2013 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2015/238 z dne 10. februarja 2015 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o dostopu za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Sejšelov, do voda in morskih bioloških virov Mayotta, ki so v pristojnosti Evropske unije,

–  ob upoštevanju prvega poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 24. septembra 2010 o učinkih prenove programa možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI) z leta 2006 (COM(2010)0501),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. februarja 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008(2),

–  ob upoštevanju svojih resolucije z dne 12. aprila 2016 o inovacijah in diverzifikaciji malega priobalnega ribolova v regijah, odvisnih od ribolova(3) in o skupnih pravilih za izvajanje zunanje razsežnosti skupne ribiške politike, vključno s sporazumi o ribištvu(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o posebnem položaju otokov(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o malem priobalnem in obrtnem ribolovu ter reformi skupne ribiške politike(6),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 639/2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti(7), v kateri se predlaga triletno podaljšanje odstopanja za najbolj oddaljene regije do 2011;

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1207/2008 z dne 28. novembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 639/2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti, s katero se je odstopanje za najbolj oddaljene regije podaljšalo za tri leta do 2011,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 791/2007 z dne 21. maja 2007 o uvedbi sistema nadomestil za dodatne stroške pri trženju nekaterih ribiških proizvodov iz najbolj oddaljenih regij Azori, Madeira, Kanarski otoki ter Francoska Gvajana in Reunion, zlasti člena 8, ki določa, da „Komisija do 31. decembra 2011 (...) predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o izvajanju nadomestila, ki mu po potrebi priloži zakonodajne predloge“,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 639/2004 z dne 30. marca 2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 10. novembra 2016 z naslovom Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov (JOIN(2016)0049),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 11/2015 z dne 20. oktobra 2015 z naslovom „Ali Komisija dobro upravlja sporazume o partnerstvu v ribiškem sektorju?“,

–  ob upoštevanju akcijskih načrtov za najbolj oddaljene regije za programsko obdobje evropskih skladov 2014–2020,

–  ob upoštevanju vseh skupnih prispevkov ter tehničnih in političnih dokumentov konference predsednikov najbolj oddaljenih regij Evropske unije, zlasti ob upoštevanju sklepne izjave 21. konference predsednikov najbolj oddaljenih regij Evropske unije, ki je potekala 22. in 23. septembra 2016,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A8-0138/2017),

A.  ker geografska lega najbolj oddaljenih regij v Karibskem morju, Indijskem oceanu ter Atlantskem oceanu priča o tem, da se ozemlje Evropske unije razteza čez več morskih bazenov in celin in da najbolj oddaljene regije mejijo na več tretjih držav;

B.  ker se je v zadnjih letih ribolovni pritisk v izključnih ekonomskih conah v nekaterih najbolj oddaljenih regijah povečal (v pasu med 100 in 200 milj), zadevni ribolov pa izvajajo predvsem flote, ki ne pripadajo zadevnim najbolj oddaljenim regijam;

C.  ker mora EU za najbolj oddaljene regije prevzeti odgovornost na pomorskem področju in ker njihove izključne ekonomske cone oblikujejo velik delež vseh izključnih ekonomskih con EU;

D.  ker je treba ribiški sektor najbolj oddaljenih regij obravnavati v sklopu posebnih strukturnih, socialnih in gospodarskih razmer (člen 349 PDEU), kar zadeva posebno in prilagojeno upoštevanje skupnih evropskih politik;

E.  ker ima ribiški sektor prednosti in pomemben razvojni potencial;

F.  ker je onesnaževanje morja s klordekonom posebej značilno za Antile in bistveno vpliva na odobrena ribolovna območja ter na prisotnost invazivnih vrst;

G.  ker se odmaknjenost najbolj oddaljenih regij priznava in upošteva kot splošno načelo prava Unije, kar upravičuje in omogoča vzpostavitev odškodninske sheme za dodatne stroške za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture v teh regijah;

H.  ker skupna ribiška politika ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, ki sta bila vzpostavljena za reševanje vprašanj in izzivov v celinski Evropi, omogočata diferenciran pristop za najbolj oddaljene regije, vendar se lahko na posebnosti ribolova v teh regijah odzoveta le v omejeni meri;

I.  ker najbolj oddaljene regije menijo, da jih skupna ribiška politika ne obravnava pravično in „dvojno kaznuje“ (ker niso imele dostopa do prejšnje pomoči za obnovo flote, sedaj pa zanje velja prepoved izplačila pomoči za obnovo);

J.  ker velik delež ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah do nedavnega ni bil zakonsko urejen ali ni bil vpisan v register ribolovne flote, zato te flote niso imele dostopa do sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za posodobitev;

K.  ker je eden od ciljev skupne ribiške politike spodbujati dejavnosti ribolova, pri tem pa upoštevati socialno-ekonomska vprašanja;

L.  ker bi morala pravila o dostopu do sredstev prednost dajati lokalnim flotam in bolj selektivnim oblikam ribolova, ki manj uničujejo staleže;

M.  ker je cilj skupne ribiške politike zagotoviti skladnost med notranjo in zunanjo razsežnostjo v skladu z načelom dobrega upravljanja;

N.  ker velik del nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova poteka v nekaterih izključnih ekonomskih conah nekaterih najbolj oddaljenih regij(8) ter v morskih bazenih okoli drugih regij;

O.  ker v najbolj oddaljenih regijah vlaga ena najvišjih stopenj brezposelnosti v EU (v nekaterih najbolj oddaljenih regijah brezposelnost mladih znaša do 60 %);

P.  ker Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo med drugim zagotavlja podporo organizacijam proizvajalcev, posodobitve motorjev in pod določenimi pogoji lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

Q.  ker v Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo naslednje postavke veljajo za neupravičene: posegi, s katerimi se poveča ribolovna zmogljivost plovila, oprema, ki poveča zmogljivost plovila za iskanje rib ter proizvodnja novih ribiških plovil ali uvoz ribiških plovil;

R.  ker pa lahko Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo zagotovi finančno pomoč za ladje, s katero bi izboljšale energetsko učinkovitost, varnost, higienske razmere na krovu ter kakovost ribiških proizvodov, pa tudi delovne razmere;

S.  ker se iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo podpirajo inovacijski projekti, kot so upravljavski ali organizacijski sistemi;

Določbe o posebnostih in geografskih razmerah najbolj oddaljenih regij

1.  meni, da je trajnosten ribolov, pri katerem se uporabljajo tradicionalna orodja, podlaga za uspešne obalne skupnosti, prav tako pa prispeva k prehranski varnosti v najbolj oddaljenih regijah; v zvezi s tem vztraja, da je treba v cilj prehranske varnosti lokalnega prebivalstva vključiti lokalno ribištvo, saj je prehranska varnost v najbolj oddaljenih regijah danes preveč odvisna od uvoza;

2.  opozarja, da sta bila skupna ribiška politika ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo vzpostavljena za obravnavanje vprašanj in izzivov v celinski Evropi ter da ne ustrezata v celoti posebnostim ribolova v najbolj oddaljenih regijah, da se ne smeta enotno uporabljati za izzive in posebnosti ribiškega sektorja v najbolj oddaljenih regijah ter da je potrebna določena stopnja prožnosti ter pragmatičnosti pri odstopanjih; zato poziva, naj se oblikuje strategija za vsak regionalni morski bazen, prilagojen posebnim razmeram v posameznih najbolj oddaljenih regijah;

3.  poudarja, da se v najbolj oddaljenih regijah nahajajo raznolike male skupnosti, ki močno slonijo na tradicionalnem, obalnem in malem ribolovu in za katere je ribolov pogosto edini način zaslužka;

4.  želi opomniti, da je treba posebej zaščititi morske biološke vire okrog najbolj oddaljenih regij in da je treba posebno pozornost nameniti ribolovu; zato poudarja, da bi moral biti ribolov v vodah najbolj oddaljenih regij dovoljen le za ribiška plovila, registrirana v pristaniščih teh regij;

5.  opozarja, da je morsko dno v najbolj oddaljenih regijah pravi živi laboratorij biotske raznovrstnosti; poudarja, da so za izboljšanje znanja o morjih in oceanih pomembne raziskave in zbiranje podatkov; poudarja, da lahko najbolj oddaljene regije v njihovem okolju služijo kot pravi znanstveni portali, ter poziva zadevne države članice in Komisijo, naj okrepijo podporo ustreznih znanstvenoraziskovalnih projektov;

6.  poudarja, da je treba ohraniti ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in možnostmi v skladu s previdnostnim načelom ter ob upoštevanju socialno-ekonomskih razmer; vendar meni, da to ne more upravičiti umikanja naložb v zbiranje podatkov in izboljšanje znanstvenega znanja o morskih ekosistemih; poziva k spremembi porazdelitve kvot za nekatere vrste (npr. povišanju kvot za modroplavutega tuna na Azorih) in omogočanju ribolovnih možnosti za druge (denimo za temnega morskega psa) na podlagi znanstvenih študij ter k okrepitvi tehničnih in materialnih zmogljivosti v zvezi ocenjevanjem ekosistemov;

7.  poudarja, da v nekaterih najbolj oddaljenih regijah ribiške flote, predvsem zaradi pomanjkanja dostopa do financiranja, ne dosegajo omejitev glede zmogljivosti, ki jih določa skupna ribiška politika;

8.  opozarja, da se ribiči v najbolj oddaljenih regijah zaradi njihovih specifičnih podnebnih težav soočajo z zgodnjim staranjem plovil, kar povzroča težave z varnostjo in učinkovitostjo, zato je delo na njih manj privlačno kot na sodobnih plovilih;

9.  poudarja, da Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo v svojem poročilu za leto 2016(9) zaradi nezadostnih bioloških podatkov ni mogel oceniti ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in možnostmi za vse flote, ki plujejo v najbolj oddaljenih regijah; poziva, naj se iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter drugih skladov znanstvenim inštitutom in univerzam zagotovi več sredstev za nakup tehničnih virov za ocenjevanje ekosistemov; v zvezi s temi meni, da je ključnega pomena, da so na voljo in dostopni zanesljivi podatki o stanju virov in praks v teh čezmorskih izključnih ekonomskih conah;

10.  poudarja, da so plovila za priobalni ribolov v najbolj oddaljenih regijah večinoma stara, zaradi česar prihaja do težav glede varnosti na krovu;

11.  obžaluje, da Komisija do 30. junija 2012 ni objavila poročila o izvajanju Uredbe (ES) št. 639/2004; zahteva, da Komisija nemudoma zagotovi podrobnejše informacije o tem, zakaj se je odločila, da tega poročila ne bo objavila;

12.  obžaluje, da se nekatera podjetja v najbolj oddaljenih regijah zaradi zamud pri sprejetju Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter posledično zamud pri odobritvi operativnih programov tega sklada in potemtakem zaradi poznega izvajanja njegovih podpornih določb spopadajo z resnimi finančnimi težavami;

13.  pozdravlja posebne določbe v Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, namenjene najbolj oddaljenim regijam, na primer povračilo dodatnih stroškov (sklad jih 100-odstotno subvencionira), ki je višje kot v prejšnjem programskem obdobju (čeprav to za nekatere najbolj oddaljene regije še vedno ne zadostuje), ter 35-odstotno povečanje intenzivnosti javne pomoči za druge ukrepe na območju najbolj oddaljenih regij;

14.  ugotavlja, da nekateri ribiči v najbolj oddaljenih regijah težko oziroma celo nemogoče pridobijo posojilo in/ali zavarovanje za plovila, zaradi česar prihaja do težav glede varnosti ter ekonomskih omejitev za te ribiče;

15.  poudarja, da v najbolj oddaljenih regijah mala plovila predstavljajo večinski delež registriranih plovil; poudarja tudi, da so v nekaterih oddaljenih regijah mala plovila stara več kot 40 let, zaradi česar prihaja do resničnih težav glede varnosti;

16.  poudarja, da imajo posojila Evropske investicijske banke in skladov EU ekonomski multiplikacijski učinek, zlasti v najbolj oddaljenih regijah;

Boljše izkoriščanje možnosti, ki jih ponujata člen 349 Pogodbe in skupna ribiška politika

17.  meni, da je poseben svetovalni odbor za najbolj oddaljene regije, kakor ga omogoča skupna ribiška politika, primerna platforma za pomembno izmenjavo znanja in izkušenj, zato obžaluje, da ta svetovalni odbor še ni bil ustanovljen;

18.  poziva k doslednemu izvajanju člena 349 PDEU v politikah, uredbah, skladih in programih Evropske unije na področju ribištva, zlasti pri Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, da bi se odzvali na specifične težave, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije;

19.  meni, da je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, obetaven pristop, zato bi morale države članice kar najbolje izkoristiti možnosti, ki jih ponuja Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, ter podpreti to vrsto lokalnega razvoja v najbolj oddaljenih regijah;

20.  poudarja, da je treba ustanoviti lokalne akcijske skupine za ribištvo, ki so priznane kot orodja za podporo in zagotavljanje priložnosti za diverzifikacijo ribiških dejavnosti;

21.  poziva Komisijo, naj pri predlaganju zakonodajnih aktov v zvezi s stroški higiene, zdravja ter naložb, povezanih z varnostjo in delovnimi razmerami, izbere holističen in ustrezno prilagojen pristop;

22.  poziva Komisijo, naj pri predlaganju zakonodajnih aktov v zvezi z merili za izračunavanje dodatnih stroškov zaradi posebnih okoliščin za najbolj oddaljene regije upošteva tudi vpliv podnebnih in geografskih razmer ter opustošenja;

23.  obžaluje, da je raven nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova v izključnih ekonomskih conah najbolj oddaljenih regij visoka, kot tudi v okolici drugih regij, vanj pa so vključena tako domača kot tuja plovila; poudarja, da je pri domačih plovilih ta praksa tudi posledica težav pri lokalni oskrbi s hrano; poziva nacionalne organe, naj okrepijo boj proti nezakonitem, neprijavljenem in zakonsko neurejenem ribolovu;

24.  zato spodbuja k uvedbi aktivnih (npr. nadzor) in pasivnih ukrepov, kot so pogajanja s sosednjimi državami najbolj oddaljenih regij, s katerimi še niso bili podpisani sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu;

25.  poziva vse vključene strani, naj pospešijo izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter naj izrabijo možnosti za bistvene naložbe v posodobitev flot, ki jih ponuja (izboljšanje varnosti, higienskih razmer na krovu, energetske učinkovitosti ter kakovosti ribiških proizvodov), kot tudi v ribiških pristaniščih, na mestih iztovarjanja in v akvakulturi, da bi ustvarili nove prodajne možnosti; poziva tudi k izvajanju odškodninske sheme za dodatne stroške, da bi bil sektor bolj vzdržen;

26.  poziva, naj se v ribiških sporazumih, sklenjenih s tretjimi državami, resnično upoštevajo interesi najbolj oddaljenih regij, tudi z določitvijo obveznosti izkrcanja v najbolj oddaljenih regijah ali zaposlovanja ljudi iz najbolj oddaljenih regij na plovilih;

27.  poudarja, da je treba v skladu z določbami člena 349 PDEU vsakič, ko so najbolj oddaljene regije vključene v ribiške sporazume med EU in tretjimi državami, zanje izvesti oceno učinka;

28.  ugotavlja, da je treba mogoče v najbolj oddaljenih regijah prestrukturirati ribiški sektor, da bi zagotovili trajnostno upravljanje staležev rib, in po potrebi razmisliti o zmanjšanju števila plovil;

29.  meni, da se je treba v primerih, ko je v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 1380/2013 potrebno zmanjšati zmogljivosti, osredotočiti na to, da bodo plovila upoštevala merila iz člena 17 te uredbe;

30.  poziva države članice, naj pri izvajanju določbe skupne ribiške politike o dodeljevanju ribolovnih možnosti upoštevajo predvsem tradicionalni in mali ribolov v najbolj oddaljenih regijah, ki prispevata k lokalnemu gospodarstvu in ne vplivata bistveno na okolje;

31.  poziva države članice z ozemlji v najbolj oddaljenih regijah, naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe in še naprej izvajajo posebne programe pomoči, kot so posebni modeli obdavčevanja;

32.  meni, da je treba izboljšati zbiranje podatkov o staležih ter ocenjevanje vpliva majhnih plovil v najbolj oddaljenih regijah, s čimer bi okrepili znanstveno podlago za ribolovne možnosti v teh regijah;

33.  želi opomniti, da so najbolj oddaljene regije odvisne od ribolovnih virov v svojih izključnih ekonomskih conah, ki so z biološkega vidika zelo krhke; pri tem zlasti meni, da bi se morali pri zbiranju podatkov osredotočiti tudi na podatke o ribolovu v najbolj oddaljenih regijah;

34.  poudarja, da bi bilo treba v najbolj oddaljenih regijah bolje izkoristiti potencial akvakulture, saj lahko ta panoga zagotovi nove proizvodne zmogljivosti in visokokakovostne proizvode (zaradi velike regionalne konkurence to zahteva bistveno podporo Evropske unije), ter poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira razvojne projekte v akvakulturi;

35.  poziva države članice in najbolj oddaljene regije, naj kar najbolje izkoristijo pravila de minimis in pravila o skupinskih izjemah, navedena v Uredbi Komisije (EU) št. 1388/2014;

36.  poziva države članice, naj spodbujajo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter poudarijo sinergije med različnimi skladi v najbolj oddaljenih regijah, da bi ustvarili gospodarske priložnosti za vse subjekte v modrem gospodarstvu; spodbuja zlasti naložbe v projekte za ponovno uveljavitev ribiških poklicev, za privabljanje več mladih ter projekte za uvedbo selektivnih ribolovnih tehnik in razvoj ribištva;

37.  podpira razvoj raziskovalnih in razvojnih programov na področju ribištva v okviru programa Obzorje 2020, ki bi združili različne ekonomske in socialne subjekte ter s tem prispevali k razvoju novih ribolovnih tehnologij in tehnik, s katerimi bi okrepili konkurenčnost ribištva ter njegov potencial za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest za lokalno prebivalstvo;

38.  priporoča, da se v skupni ribiški politiki dosledno upoštevajo posebnosti najbolj oddaljenih regij ter naj se jim omogoči, da bodo lahko izkoriščale velik ekonomski, socialni in okoljski potencial, ki ga ponuja trajnosten in racionalen razvoj ribiškega sektorja v teh regijah; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba zaradi objektivne ocenitve ravnovesja ­med ribolovnimi možnostmi in ribolovno zmogljivostjo majhnih plovil, ki uporabljajo izredno selektivno ribolovno orodje, v najbolj oddaljenih regijah ponovno razmisliti o podlagi za segmentacijo flote s spodbujanjem izboljšav na področju tehničnih lastnosti plovil z manjšo pogonsko močjo in/ali stabilnosti, ki bi lahko v neugodnih vremenskih razmerah ogrožale varnost posadke, in sicer v skladu z objektivnimi znanstvenimi merili, ki se uporabljajo v ladjedelništvu, zaradi česar pa se ne bi smele povečati netrajnostne ribiške dejavnosti;

39.  meni, da je v teh regijah ogromno potenciala, zato je treba spodbujati naložbe, diverzifikacijo in inovacije na področju ribištva, s čimer bi okrepili gospodarski razvoj;

40.  poziva Komisijo, naj v skladu z načeli glede različnega obravnavanja majhnih otokov in ozemelj v okviru cilja trajnostnega razvoja št. 14 uvede podporne ukrepe na podlagi člena 349 PDEU za financiranje (na ravni EU ali na nacionalni ravni) plovil v najbolj oddaljenih regijah za mali in tradicionalni ribolov, ki celoten ulov iztovarjajo v pristaniščih teh regij ter prispevajo k lokalnemu trajnostnemu razvoju, da bi izboljšali varnost ljudi, upoštevali evropske higienske standarde, preprečevali nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov ter dosegli večjo okoljsko učinkovitost, s čimer bi zagotovili obstoj ribiškega sektorja v najbolj oddaljenih regijah; meni, da mora ta prenovitev ribiških flot upoštevati omejitve dovoljene zmogljivosti, zadevati nadomestitev starih plovil z novimi ter zagotoviti trajnostni ribolov in uresničevanje cilja največjega trajnostnega donosa;

41.  predlaga, naj se poveča intenzivnost pomoči za zamenjavo motorjev v najbolj oddaljenih regijah, kadar znanstveni dokazi pokažejo, da podnebne razmere in spremembe odločno negativno vplivajo na flote v teh regijah;

42.  poziva Komisijo, naj po zgledu programa možnosti za oddaljene in otoške regije na področju kmetijstva preuči možnosti, da bi čim prej ustanovili finančni instrument za podporo ribištva v najbolj oddaljenih regijah, ki bi resnično omogočal izkoriščanje njihovega ribiškega potenciala; meni, da bi bilo treba preučiti možnost, da bi v tem instrumentu združili zlasti določbe člena 8 (Državna pomoč), člena 13(5) (Proračunska sredstva v okviru deljenega upravljanja), člena 70 (Ureditev nadomestil), člena 72 (Načrt nadomestil) in člena 73 (Državna pomoč za izvajanje načrtov nadomestil) veljavnega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

43.  predlaga povečanje zmogljivosti nekaterih segmentov flot v najbolj oddaljenih regijah, če je znanstveno ocenjeno, da je mogoče brez ogrožanja ciljev trajnostnega ribolova doseči večjo stopnjo izkoriščanja nekaterih ribolovnih virov;

44.  meni, da bi lahko s prenovo in posodobitvijo majhnih plovil v najbolj oddaljenih regijah, ki uporabljajo izredno selektivno ribolovno orodje, izboljšali varnost posadke v neugodnih vremenskih razmerah, če se upoštevajo objektivna znanstvena merila v ladjedelništvu ter se ne posega v ravnovesje med ribolovnimi možnostmi in ribolovno zmogljivostjo;

45.  priporoča, da se v prihodnjem Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo zagotovijo boljše spodbude za mlade, da bi se zaposlili v pomorskem gospodarstvu, zlasti z zagotovitvijo poklicnega usposabljanja ter s spodbujanjem ukrepov za izboljšanje prihodka, varnosti zaposlitve ter splošne trajnostne ureditve pomorskega gospodarstva v najbolj oddaljenih regijah;

o
o   o

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0133.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0015.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0109.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0110.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0049.
(6) UL C 419, 16.12.2015, str. 167.
(7) UL C 15 E, 21.1.2010, str. 135.
(8) Raziskava, ki jo je naročil Odbor PECH – Upravljanje ribiške flote v najbolj oddaljenih regijah, Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko, tematski sektor B (IP/B/PECH/IC/2016_100); operativni program Francije v sklopu Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
(9) Poročilo Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo ­– Ocena kazalnikov ravnovesja za ključne segmente flote in pregled nacionalnih poročil o prizadevanjih držav članic za doseganje ravnovesja med zmogljivostjo flot in ribolovnimi možnostmi (STECF-16-18).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov