Evropski parlament,

–  ob upoštevanju številnih prejšnjih resolucij o razmerah v Venezueli, zlasti tistih z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Venezueli(1), z dne 18. decembra 2014 o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli(2), z dne 12. marca 2015 o razmerah v Venezueli(3) in z dne 8. junija 2016 o razmerah v Venezueli(4),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega podpisnica je Venezuela,

–  ob upoštevanju Medameriške demokratične listine, sprejete 11. septembra 2001,

–  ob upoštevanju venezuelske ustave, zlasti 72. in 233. člena,

–  ob upoštevanju pisma o Venezueli(5), ki ga je organizacija Human Rights Watch 16. maja 2016 poslala generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav Luisu Almagru Lemesu,

–  ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Raada Al Huseina z dne 31. marca 2017 o odločitvi venezuelskega vrhovnega sodišča, da narodni skupščini odvzame zakonodajna pooblastila,

–  ob upoštevanju opozoril, navedenih v poročilih Organizacije ameriških držav o Venezueli z dne 30. maja 2016 in 14. marca 2017, in v skladu s členom 20 demokratične listine poziva njenega generalnega sekretarja k nujnemu sklicu stalnega sveta za razpravo o venezuelski politični krizi,

–  ob upoštevanju pisma podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 27. marca 2017 o hudi in čedalje globlji politični, gospodarski in humanitarni krizi v Venezueli,

–  ob upoštevanju izjave Organizacije ameriških držav z dne 13. marca 2017, v kateri je 14 držav članic podpisnic zahtevalo, naj Venezuela med drugim hitro organizira volitve, izpusti politične zapornike in prizna delitev oblasti v skladu z ustavo,

–  ob upoštevanju resolucije stalnega sveta Organizacije ameriških držav z dne 3. aprila 2017 o nedavnih dogodkih v Venezueli,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je venezuelsko vrhovno sodišče 27. marca 2017 izdalo odločbo, da je vsa zakonodaja, ki jo sprejme narodna skupščina, neveljavna; ker je venezuelsko vrhovno sodišče 29. marca 2017 izdalo odločbo, da narodna skupščina ne spoštuje sodišča, in razveljavilo vse njene zakonodajne ukrepe, s čimer je lahko prevzelo zakonodajno vlogo;

B.  ker odločbi venezuelskega vrhovnega sodišča kršita ustavne določbe o delitvi oblasti in o obveznosti vseh sodnikov, da spoštujejo venezuelsko ustavo ter zagotavljajo njeno integriteto (334. člen);

C.  ker sta bili omenjeni odločbi izdani brez ustavne podlage, naj gre za pristojnosti narodne skupščine (187. člen ustave) ali pristojnosti ustavnega kabineta vrhovnega sodišča (336. člen ustave);

D.  ker je generalna državna pravobranilka Luisa Ortega Díaz, ki jo je imenovala venezuelska vlada, obsodila odločbo vrhovnega sodišča, češ da krši ustavni red; ker je predsednik Nicolás Maduro zaradi mednarodnega odziva in številnih pritožb vrhovno sodišče pozval, naj pregleda odločbo o odvzemu pristojnosti narodni skupščini, in ker je vrhovno sodišče 1. aprila 2017 izdalo novo odločbo, s katero je razveljavilo prejšnjo;

E.  ker je vrhovno sodišče razglasilo, da narodna skupščina ne spoštuje sodišča, ter 1. avgusta 2016 in 5. septembra 2016 z odločbo št. 808 razveljavilo njene ukrepe;

F.  ker je venezuelska opozicijska koalicija za demokratično enotnost (Mesa de la Unidad Democrática) dobila 112 sedežev v 167-članski enodomni narodni skupščini, s čimer si je zagotovila dvotretjinsko večino, stranka PSUV pa jih je dobila 55; ker je vrhovno sodišče štirim poslancem narodne skupščine, od katerih so bili trije iz vrst opozicije, preprečilo, da bi nastopili mandat, zaradi česar je opozicija izgubila dvotretjinsko večino;

G.  ker je število političnih zapornikov po zadnjih samovoljnih aretacijah naraslo na več kot sto, med njimi pa so tudi pomembnejši politični voditelji, na primer Leopoldo López, Antonio Ledezma, Daniel Ceballos in Yon Goicoechea;

H.  ker venezuelski opozicijski voditelj in dvakratni predsedniški kandidat Henrique Capriles 15 let ne sme opravljati nobene politične funkcije; ker je ta odločitev temeljila na domnevnih obtožbah o upravnih nepravilnostih, ki naj bi jih Capriles zagrešil na položaju guvernerja zvezne države Miranda;

I.  ker so venezuelske varnostne sile, vključno z narodno gardo in državno policijo, pa tudi nezakonite oborožene skupine, že od začetka protestov večkrat uporabile grobo silo zoper mirne protestnike, med drugim tudi člane kongresa, ki so nasprotovali odločbi o razveljavitvi pristojnosti narodne skupščine, in ker je pri tem umrlo več kot 20 ljudi, veliko pa jih je bilo ranjenih in aretiranih;

J.  ker je 3. aprila 2017 kar 17 izmed 21 držav članic stalnega sveta Organizacije ameriških držav izrazilo resne pomisleke glede neustavnega spreminjanja demokratičnega reda v Venezueli; ker so nekatere države v regiji nedavno izrazile pripravljenost, da pomagajo pri postopku mediacije v Venezueli in s tem ustvarijo možnosti za uspeh;

K.  ker je vlada preklicala lokalne in regionalne volitve, ki bi morale potekati decembra 2016, in preprečila organizacijo referenduma o odpoklicu, pri katerem gre za ustavno določbo, ki 20 % volivcem omogoča, da zahtevajo odpoklic nepriljubljenega predsednika, čeprav so bili izpolnjeni vsi ustavni pogoji;

1.  obsoja nenehne protiustavne kršitve demokratičnega reda v Venezueli po odločbi venezuelskega vrhovnega sodišča, katere namen je bil odvzeti zakonodajne pristojnosti narodni skupščini, ter pomanjkljivo delitev oblasti in neodvisnost vej oblasti;

2.  ostro zavrača odločitve venezuelskega vrhovnega sodišča, da odvzame pristojnosti narodni skupščini, in meni, da gre za povsem nedemokratično dejanje, ki neposredno krši venezuelsko ustavo; meni, da je ne glede na nedavno spremembo nekaterih elementov spornih odločb nujno, da venezuelska vlada popolnoma obnovi demokratični red;

3.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi resnega slabšanja razmer na področju demokracije in človekovih pravic ter socialno-ekonomskih razmer v Venezueli, kjer vse bolj prevladuje ozračje politične in socialne nestabilnosti;

4.  poziva venezuelsko vlado in vrhovno sodišče, naj spoštujeta ustavo, zlasti pooblastila vseh pošteno izvoljenih poslancev;

5.  poziva venezuelsko vlado, naj ohrani delitev in neodvisnost vej oblasti ter narodni skupščini v celoti povrne ustavno oblast; želi spomniti, da je delitev in medsebojno nevmešavanje vej oblasti bistveno načelo demokratičnih držav, ki temeljijo na vladavini prava;

6.  poziva venezuelsko vlado, naj poskrbi za takojšnjo in brezpogojno izpustitev vseh političnih zapornikov; opozarja, da je narodna skupščina z zakonom o narodni spravi odobrila izpustitev političnih zapornikov, vendar je izvršilna oblast na to odločitev vložila veto; poudarja, da za Venezuelo ni mogoče najti trajne miroljubne rešitve, če so v zaporih politični zaporniki;

7.  poziva venezuelsko vlado, naj spoštuje ustavo in naj čim prej pripravi volilni koledar, ki bo omogočil izvedbo svobodnih in preglednih volilnih procesov, saj je to edini način za premik s politične mrtve točke; ostro obsoja odločitev venezuelskega državnega revizorja, da opozicijskemu voditelju Henriqueju Caprilesu prepove opravljanje političnih funkcij za 15 let; poziva venezuelsko vlado, naj opozicijske voditelje preneha potiskati ob rob tako, da jim odreka politične pravice;

8.  pozdravlja resolucijo, ki jo je 3. aprila 2017 sprejel stalni svet Organizacije ameriških držav, in poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj jo podpre, prav tako kot voljo več držav te regije, da pomagajo pri procesu mediacije, s katerim bi dosegli nacionalno spravo; prav tako poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj skupaj z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami dejavno razišče druge možnosti, s katerimi bi lahko EU obnovila demokracijo v Venezueli;

9.  odločno obsoja, da so venezuelske varnostne sile in nezakonite oborožene skupine surovo zatrle mirne proteste, pri čemer je življenje izgubilo več kot 20 ljudi, številni pa so bili ranjeni in aretirani; poziva venezuelsko vlado, naj razišče vse smrti ter naj spoštuje in zagotovi ustavno pravico do svobode miroljubnega zbiranja; poziva venezuelske oblasti, naj zagotavljajo varnost in svobodno uveljavljanje pravic za vse državljane, zlasti zagovornike človekovih pravic, novinarje, politične aktiviste in člane neodvisnih nevladnih organizacij, ki so v večji nevarnosti, da postanejo tarča napadov ali samovoljnega pridržanja;

10.  poziva venezuelske oblasti, naj brez odlašanja dovolijo dostavo humanitarne pomoči v državo in omogočijo vstop mednarodnim organizacijam, ki želijo pomagati najbolj prizadetim družbenim skupinam; poziva mednarodno skupnost, zlasti pa sosednje države Venezuele in države EU, naj upoštevajo humanitarno krizo, ki lahko nastane zaradi večjega števila Venezuelcev, ki zapuščajo državo;

11.  ponovno zahteva, naj Evropski parlament v Venezuelo čim prej napoti delegacijo in vzpostavi dialog z vsemi sprtimi stranmi;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi in narodni skupščini Bolivarske republike Venezuele, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0176. (2) UL C 294, 12.8.2016, str. 21. (3) UL C 316, 30.8.2016, str. 190. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0269. (5) https://www.hrw.org/news/2016/05/16/letter-human-rights-watch-secretary-general-almagro-about-venezuela