Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 325(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o prejšnjih letnih poročilih Komisije in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. julija 2016 z naslovom Zaščita finančnih interesov Evropske unije – boj proti goljufijam – letno poročilo 2015 (COM(2016)0472) in spremnih delovnih dokumentov služb (SWD(2016)0234, SWD(2016)0235, SWD(2016)0236, SWD(2016)0237, SWD(2016)0238 in SWD(2016)0239),

–  ob upoštevanju letnega poročila urada OLAF za leto 2015 in letnega poročila o dejavnostih nadzornega odbora urada OLAF za leto 2015,

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o izvrševanju proračuna v proračunskem letu 2015, skupaj z odgovori institucij;

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. julija 2016 z naslovom Zaščita proračuna EU do konca leta 2015 (COM(2016)0486),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 250/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o uvedbi programa za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Evropske unije (program Herkul III) in razveljavitvi Sklepa št. 804/2004/ES(1),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 17. julija 2013 o uredbi Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter nadomestitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999(2),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2012 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava, ki ga je podala Komisija (COM(2012)0363),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o boju proti korupciji in nadaljnjih korakih na podlagi resolucije odbora CRIM(4),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti(5),

–  ob upoštevanju poročila o vrzeli pri pobiranju DDV v letu 2015, ki ga je naročila Evropska komisija, in sporočila Komisije o akcijskem načrtu za DDV z dne 7. aprila 2016 (COM(2016)0148),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-105/14 – Taricco in drugi(6),

–  ob upoštevanju posebnega poročila št. 24/2015 Evropskega računskega sodišča z dne 3. marca 2016 z naslovom Boj proti goljufijam na področju DDV znotraj Skupnosti: potrebnih je več ukrepov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES(8),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor ter mnenj Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0159/2017),

A.  ker so države članice in Komisija de jure skupaj pristojne za izvrševanje približno 80 % proračuna Unije; ker so Komisija in države članice, ki ta sredstva porabijo, de facto pristojne za pregled teh projektov, da bi zagotovile določeno mero nadzora; ker so države članice v prvi vrsti pristojne za zbiranje lastnih sredstev, med drugim v obliki DDV in carin;

B.  ker bi morala biti zaščita finančnih interesov EU osrednji element politike, da bi se z zagotavljanjem smiselne porabe denarja državljanov EU skladno z načelom najboljše porabe vsakega evra povečalo njihovo zaupanje;

C.  ker doseganje dobrih rezultatov s procesi poenostavitve zahteva redno ocenjevanje vložkov, izložkov, rezultatov in učinkov z revizijami smotrnosti poslovanja;

D.  ker člen 325(2) PDEU določa, da države članice sprejmejo enake ukrepe za preprečevanje goljufij, ki bi lahko škodovale finančnim interesom Unije, kot jih uporabljajo za preprečevanje goljufij, ki bi lahko škodovale njihovim lastnim finančnim interesom;

E.  ker člen 325(3) PDEU določa, da države članice skupaj s Komisijo organizirajo tesno in redno sodelovanje med pristojnimi organi;

F.  ker raznolikost pravnih in upravnih sistemov v državah članicah pomeni okolje, polno izzivov, v katerem je treba odpravljati nepravilnosti in se boriti proti goljufijam; ker mora Komisija zato okrepiti svoja prizadevanja, da bi zagotovila, da se boj proti goljufijam izvaja učinkovito in da prinaša bolj oprijemljive in zadovoljive rezultate;

G.  ker je vedno jasneje, da je uporaba občutljivih podatkov dejavnik, ki prispeva h goljufijam;

H.  ker je za države članice DDV pomemben in vedno večji vir prihodkov, iz katerega je leta 2014 pritekel skoraj 1 bilijon EUR in ki prispeva k lastnim sredstvom EU 17 667 milijonov EUR ali 12,27 % skupnih prihodkov EU v letu 2014;

I.  ker je sedanji sistem DDV, zlasti v obliki, ki se uporablja za čezmejne posle, izpostavljen goljufijam in strategijam za izogibanje davkom, pri čemer so v letu 2014 goljufije znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem (MTIC), splošno znane kot davčni vrtiljak, povzročile izgubo prihodkov iz DDV v višini približno 50 milijard EU;

J.  ker je vrzel pri pobiranju DDV leta 2014 znašala približno 159,5 milijarde EUR in se po državah giblje med manj kot 5 % in več kot 40 %;

K.  ker korupcija, zlasti v obliki organiziranega kriminala, zadeva vse države članice, in ne bremeni le gospodarstva EU, ampak tudi ogroža demokracijo in pravno državo po vsej Evropi; vendar pa natančni podatki niso znani, saj se je Komisija odločila, da se podatki ne objavijo v poročilu o protikorupcijski politiki EU;

L.  ker je goljufija primer namerne kršitve in je kaznivo dejanje, nepravilnost pa je neizpolnjevanje pravil;

M.  ker je nihanje števila nepravilnosti lahko povezano z napredovanjem ciklov načrtovanja večletnih programov (z višjimi stopnjami odkrivanja ob koncih ciklov zaradi zaključevanja programov) in zapoznelim poročanjem določenih držav članic, ki običajno poročajo o večini nepravilnosti, odkritih v predhodnih večletnih programih, naenkrat;

Odkrivanje in sporočanje nepravilnosti

1.  je zaskrbljen, ker se je sporočeno število vseh goljufij in drugih nepravilnosti leta 2015 znatno povečalo, za 36 %, kar je privedlo do povečanja za 5876 primerov v številu registriranih nepravilnosti v primerjavi z letom 2014 in skupaj znaša 22349 primerov zaradi nekaterih posebnih primerov na področju kohezijske politike v dveh državah članicah; ugotavlja, da se je kljub povečanju števila nepravilnosti njihova višina leta 2015 (3,21 milijarde EUR) nekoliko znižala, za 1 % v primerjavi z letom 2014 (3,24 milijarde EUR);

2.  je zaskrbljen, ker se je kljub 11-odstotnemu pozitivnemu upadu nepravilnosti, sporočenih kot goljufije, s 1649 leta 2014 na 1461 leta 2015, skupna višina zadevnih sredstev povečala za 18 %, in sicer s 538 milijonov EUR leta 2014 na 637,6 milijona EUR leta 2015; ugotavlja, da so lažni oziroma ponarejeni dokumenti in izjave najpogostejša oblika goljufije, saj znašajo 34 %, največji delež nepravilnosti, sporočenih kot goljufije, je bil zabeležen v kmetijskem sektorju (52 %), najvišji odstotek vseh goljufij (75 %) pa so odkrili sistemi upravnega nadzora, ki jih zagotavljajo predpisi posameznih sektorjev;

3.  opozarja, da vse nepravilnosti niso goljufije in da je treba jasno razlikovati med napakami in goljufijami;

4.  meni, da sodelovanje med Komisijo in državami članicami na področju odkrivanja goljufij ni dovolj učinkovito;

5.  se ne strinja z mnenjem Komisije, da bi bilo povečanje števila nepravilnosti za 36 % mogoče pripisati 14-odstotnemu povečanju razpoložljivih sredstev v proračunu EU v primerjavi s prejšnjim letom;

6.  pozdravlja sveženj štirih delegiranih in štirih izvedbenih uredb Komisije o določbah v zvezi s sporočanjem nepravilnosti na področju deljenja upravljanja, ki je namenjen izboljšanju kakovosti in usklajenosti informacij o nepravilnostih in goljufijah, ki jih sporočajo države članice; obžaluje, da te uredbe ne urejajo časovnih okvirov, v katerih bi države članice morale sporočati nepravilnosti; obžaluje dejstvo, da je bilo leta 2015 glede sporočenih nepravilnosti, ki niso goljufije, od 538 nepravilnosti, ki jih je sporočila Irska, 537 vezanih na program poročanja iz obdobja 2000–2006, in da se je 5105 od 5619 nepravilnosti, ki jih je sporočila Španija, nanašalo na nepravilnosti sektorja kohezijske politike, ki so bile odkrite v obdobju 2007–2013 in sporočene vse naenkrat leta 2015, in da je Nizozemska leta 2014 sporočila le en primer, ki se je nanašal na ribiški sektor, leta 2015 pa 53 primerov; opozarja, da se že več let dogaja, da države članice podatkov ne posredujejo pravočasno ali da posredujejo netočne podatke; poudarja, da ni mogoče primerjati in objektivno oceniti obsega goljufij v državah članicah Evropske unije;

7.  je seznanjen, da Komisija skladno s členom 27(3) Direktive Sveta 2010/24/EU o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o delovanju določb te direktive; obžaluje, da ocena, predvidena najpozneje do 1. januarja 2017, še ni bila objavljena; poziva Komisijo, naj nemudoma objavi oceno;

8.  poziva Komisijo, naj nadaljuje prizadevanja za razvoj programov, kot je program uspešnosti in ustreznosti predpisov, za poenostavitev zakonodaje EU; poudarja, da poenostavitev pravil in postopkov pomaga zmanjševati število nepravilnosti, ki so pogosto povezane z zapletenimi pravili in zahtevami; je seznanjen, da manjše upravno breme za javne organe in državljane EU pomeni manjše stroške, upravičence pa spodbuja k izvajanju novih programov EU; poudarja, da bi morala biti poenostavitev pravil skladna z načelom proračuna EU, usmerjenega v rezultate;

9.  opozarja, da države članice upravljajo približno 80 % proračuna EU; zato meni, da jim mora Komisija pomagati oblikovati nacionalne strategije za boj proti goljufijam;

10.  obžaluje, da niso vse države članice sprejele nacionalnih strategij za boj proti goljufijam;

11.  znova poziva Komisijo, naj vzpostavi enoten sistem za zbiranje primerljivih podatkov o nepravilnostih in primerih goljufije iz držav članic, da bi standardizirala postopek poročanja ter zagotovila kakovost in primerljivost zagotovljenih podatkov;

12.  pozdravlja sprejetje Uredbe (EU) 2015/1525 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015, ki je izboljšala trenutni okvir za odkrivanje in preiskovanje carinskih goljufij na nacionalni ravni in na ravni EU;

13.  ceni prizadevanja držav članic pri odkrivanju, vrednotenju in sporočanju nepravilnosti ter pri izvajanju učinkovitih in sorazmernih ukrepov za boj proti goljufijam; poudarja, da ukrepi za boj proti goljufijam spodbujajo razvoj; poziva Komisijo, naj tudi s tehnično pomočjo okrepi tehnično in upravno zmogljivost upravljavskih organov, da bi zagotovili učinkovite nadzorne sisteme, tudi z uvedbo enostavnejših in preglednejših aplikacij, s katerimi bi bilo mogoče zmanjšati tveganje za goljufije in zagotoviti, da bo mogoče povrniti morebitne izgube; priporoča izboljšanje preglednosti na vseh ravneh upravljanja projektov; spodbuja Komisijo in države članice, naj nadaljujejo v tej smeri in v kontrolne sisteme in postopke postopoma vključujejo sistematično uporabo informacijskih orodij za boj proti nepravilnostim; poziva Komisijo, naj pripravi in sprejme posebne smernice za pomoč nacionalnim organom pri odkrivanju nepravilnosti;

Prihodki – lastna sredstva

14.  je zaskrbljen zaradi izgub kot posledice vrzeli pri pobiranju DDV, ki je leta 2014 povzročila izgubo prihodka za 159,5 EUR milijard, in goljufij na področju DDV znotraj Skupnosti, ki so leta 2014 povzročile izgubo v višini 50 milijard EUR; ugotavlja, da le dve državi članici, Združeno kraljestvo in Belgija, zbirata in objavljata statistične podatke o vprašanju izgub prihodka, ki jih povzročajo čezmejne goljufije na področju DDV;

15.  opozarja, da Komisija nima dostopa do informacij, ki si jih izmenjujejo države članice, da bi lahko preprečevala goljufije znotraj Skupnosti z neobstoječim trgovcem, splošno znane kot davčni vrtiljak, in se borila proti njim; meni, da bi morala imeti Komisija dostop do Eurofisca, zato da bi lahko lažje nadzirala, ocenjevala in izboljševala izmenjavo podatkov med državami članicami; poziva vse države članice, naj sodelujejo na vseh področjih delovanja Eurofisc, da bi spodbudili in pospešili izmenjavo informacij s pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona, kot sta Europol in OLAF, v skladu s priporočili Računskega sodišča; poziva države članice in Svet, naj Komisiji omogočijo dostop do teh podatkov, da se spodbudi sodelovanje, okrepi zanesljivost podatkov in boj proti čezmejnemu kriminalu;

16.  ugotavlja, da se je sistem izmenjave podatkov s področja DDV (sistem VIES) izkazal za koristno orodje v boju proti goljufijam, saj davčnim organom omogoča usklajevanje podatkov o trgovcih v različnih državah; poziva države članice, naj v skladu z Evropskim računskim sodiščem skrajšajo odzivni čas za nudenje informacij, odgovarjanje na vprašanja in odzivanje na sporočene napake;

17.  je seznanjen, da je bil 7. aprila 2016 objavljen akcijski načrt Komisije o vzpostavitvi enotnega območja DDV v EU; globoko obžaluje, da bodo ukrepi za izboljšanje sodelovanja med davčnimi upravami ter s carinskimi organi in organi pregona ter za okrepitev zmogljivosti davčnih uprav, predvideni v akcijskem načrtu za leto 2016, objavljeni eno leto pozneje; poudarja, da so za reševanje vprašanj o čezmejnih goljufijah na področju DDV potrebni ostri, usklajeni in hitri ukrepi; zato poziva Komisijo, naj pospeši svoje procese in pripravi rešitve, s katerimi bi se izognili izgubi davčnih prihodkov v EU in državah članicah;

18.  poudarja, da izvajanje kratkoročnih ukrepov za obravnavanje izgub pri pobiranju DDV ne bi smelo povzročiti zamude pri predlogu Komisije o dokončnem sistemu DDV, kot je predvideno v akcijskem načrtu;

19.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil porast tradicionalnih lastnih sredstev, na katera so vplivale goljufije, leta 2014 enoletno vprašanje in da so se ravni leta 2015 (427 milijonov EUR) vrnile na povprečje let 2011–2015; kljub temu ni zadovoljen, da nekatere države članice ne sporočajo primerov nepravilnosti, povezanih s tradicionalnimi lastnimi sredstvi;

20.  poziva države članice, naj hitreje izterjajo zapadle zneske iz programa tradicionalnih sredstev, zlasti tiste države članice, ki morajo izterjati največje zneske; poziva Grčijo, Romunijo, Latvijo, Malto in Nizozemsko, naj izboljšajo zbiranje tradicionalnih lastnih sredstev, saj njihova stopnja zapadlih tradicionalnih lastnih sredstev, ki znaša 8,95 %, 5,07 %, 5,04 %, 3,84 % oziroma 3,81 %, ostaja znatno nad povprečjem EU, ki znaša 1,71 %;

21.  ugotavlja, da se število prostovoljno sporočenih primerov nepravilnosti povečuje, in poziva države članice, naj ustrezno prilagodijo svoje strategije za carinske preglede, in sicer naj upoštevajo rezultate prostovoljnega sporočanja;

22.  zlasti opozarja na dejstvo, da 75 % vseh sporočenih primerov nepravilnosti zadevajo tobak, električne stroje, obutev, tekstil, železo in jeklo ter da se najpogosteje poroča o Kitajski, Združenih arabskih emiratih, ZDA, Belorusiji, Rusiji in Ukrajini kot državah izvora tega blaga; poudarja, da je Kitajska osrednja država izvora ponarejenega blaga (80 %), sledijo ji Hongkong, Združeni arabski emirati, Turčija in Indija; poziva Komisijo, naj ta vprašanja obravnava med trgovinskimi pogajanji s temi državami;

23.  poudarja, da tihotapljenje visoko obdavčenega blaga povzroča hude izgube za proračune EU in držav članic in da neposredne carinske izgube zaradi tihotapljenja cigaret po ocenah znašajo več kot 10 milijard EUR letno;

24.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je tihotapljenje tobačnih izdelkov v EU v zadnjih letih okrepilo in po ocenah predstavlja letno izgubo 10 milijard EUR javnih prihodkov proračuna EU in držav članic ter je obenem eden večjih virov organiziranega kriminala, vključno s terorizmom; poudarja, da nezakonita trgovina s tobačnimi izdelki resno škoduje zakoniti trgovini in nacionalnim gospodarstvom; ugotavlja tudi, da velik delež pretihotapljenih tobačnih izdelkov izhaja iz Belorusije; poziva EU in države članice, naj od Belorusije zahtevajo, da se bori proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki in organiziranemu kriminalu ter po potrebi uvede sankcije; poziva države članice, naj glede tega okrepijo sodelovanje;

25.  pozitivno ocenjuje uspešne rezultate številnih skupnih carinskih operacij, ki so vključevale sodelovanje urada OLAF in držav članic z različnimi službami tretjih držav ter med drugim vodile v zasego 16 milijonov kosov cigaret in dveh ton konoplje; ugotavlja, da je bilo med operacijo Baltica, ki so jo vodili poljski carinski organi v sodelovanju z uradom OLAF, Europolom in petimi državami članicami (Finska, Estonija, Latvija, Litva in Švedska), zaseženih 13 milijonov kosov cigaret iz tretjih držav, kot sta Belorusija in Rusija;

26.  je seznanjen, da 241 sporočenih primerov tihotapljenja cigaret pomeni izgubo tradicionalnih lastnih sredstev, ocenjeno na 31 milijonov EUR; postavlja pod vprašaj nadzor carinskih služb nekaterih držav članic, ki v letu 2015 niso sporočile niti enega primera tihotapljenja cigaret;

27.  ugotavlja, da so bili carinske kontrole v času carinjenja blaga in inšpekcijski pregledi služb za boj proti goljufijam leta 2015 najbolj učinkovite metode odkrivanja primerov goljufij na področju prihodkov proračuna EU;

28.  izraža globoko zaskrbljenost, da bi zmanjšanje carinskega osebja lahko negativno vplivalo na število kontrol in imelo zato negativen učinek na odkrivanje goljufivih dejanj na področju prihodkov proračuna EU;

29.  ponovno poudarja, da je učinkovit carinski nadzor ključen element za zaščito finančnih interesov EU in da proračunski ukrepi ne bi smeli ovirati organov držav članic pri izvajanju njihovih nalog;

30.  izraža zaskrbljenost v zvezi s carinskimi kontrolami in z njimi povezanim pobiranjem carin, ki so lastni vir proračuna Unije; opozarja, da so carinski organi držav članic tisti, ki izvajajo kontrole, da bi ugotovili, ali uvozniki spoštujejo predpise o tarifah in uvozu, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo nadzor na mejah EU ustrezen in usklajen in s tem zagotovi varnost in zaščito gospodarskih interesov EU, zlasti v boju proti prodaji nezakonitih in ponarejenih izdelkov;

31.  pozdravlja priporočilo Komisije, naj države članice vzpostavijo ustrezno ravnovesje med spodbujanjem trgovine in zaščito finančnih interesov EU; v zvezi s tem izpostavlja hitrejše izvajanje carinskih postopkov za podjetja z majhnim tveganjem, kar je samo po sebi lahko dober sistem za hitro carinjenje blaga, vendar se je izkazalo za dovzetno za koruptivno ravnanje carinikov;

Odhodki

32.  priznava nizko stopnjo sporočenih nepravilnosti (goljufij in drugih nepravilnosti) v zvezi s skladi, ki jih neposredno upravlja Komisija, ki znaša manj kot 0,7 %; poziva Komisijo, naj poda podrobnejše informacije o izterjavah od zakonitih rezidentov držav zunaj EU v povezavi s slabo upravljanimi skladi EU, ki jih neposredno upravlja Evropska komisija;

33.  ugotavlja, da se je število nepravilnosti, povezanih z odhodki, sporočenih kot goljufije, leta 2015 zmanjšalo za 10 %;

34.  ugotavlja, da odkrite goljufije in druge nepravilnosti na področju odhodkov predstavljajo 1,98 % plačil iz proračuna EU leta 2015;

35.  ugotavlja, da se je število sporočenih goljufij za proračunski sektor državnih sredstev leta 2015 znižalo za 14 % v primerjavi z letom 2014, in da se je zadevni znesek povečal za 8 %; je zaskrbljen, ker se je v tem sektorju število drugih nepravilnosti leta 2015 povečalo za 28 %, zadevni znesek pa za 44 %;

36.  izraža globoko zaskrbljenost, ker število sporočenih goljufij in drugih nepravilnosti v zvezi z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS) in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) najmanj pet let zaporedoma narašča, saj je bilo leta 2011 sporočenih 1970 primerov, leta 2015 pa 4612; ugotavlja pa, da se nepravilnosti v zvezi z EKJS v tem obdobju niso bistveno spremenile (6 % več v primerjavi z letom 2014 in 10 % več v primerjavi z letom 2011) in da se je število nepravilnosti v zvezi z EKSRP nenehno povečevalo; ugotavlja, da se je višina zadevnih sredstev zmanjšala z 211 milijonov EUR v letu 2011 na 119 milijonov EUR v letu 2012, vendar je stalno naraščala do 394 milijonov EUR v letu 2015, stopnja vseh sporočenih nepravilnosti v zvezi s skladom EKSRP pa je bila blizu 2 % celotnega sklada; poziva države članice z največjim številom sporočenih nepravilnosti, ki niso goljufije, in sicer Romunijo, Italijo, Španijo, Poljsko, Madžarsko, Portugalsko in Litvo, naj čim prej in učinkovito uredijo razmere, da bi obrnile ta trend;

37.  obžaluje, da je do več kot dveh tretjin ocenjene stopnje napak pri odhodkih ESRR leta 2015 prišlo zato, ker ni bilo spremnih dokumentov, ki bi upravičili odhodke in neskladnost s pravili o javnem naročanju; opozarja, da je za učinkovito spremljanje nujna popolna preglednost, tudi v zvezi s podizvajanjem; poziva Komisijo in države članice, naj takoj obravnavajo te nepravilnosti; poziva Komisijo, naj spremlja in čim prej oceni prenos direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU o javnem naročanju v nacionalno pravo;

38.  je zaskrbljen zaradi neskladja med državami članicami glede števila sporočenih nepravilnosti; poudarja, da je lahko visoko število sporočenih nepravilnosti odvisno od večjih zmožnosti nacionalnega sistema nadzora za prestrezanje in odkrivanje nepravilnosti; poziva Komisijo, naj si še naprej na vsak način prizadeva podpirati države članice pri povečanju obsega in kakovosti nadzora tako prek službe za usklajevanje boja proti goljufijam (AFCOS) kot tudi z vzpostavitvijo nacionalne strategije za boj proti goljufijam v vseh državah članicah;

39.  pozdravlja dejstvo, da je do konca leta 2015 šest držav članic sprejelo nacionalne strategije za boj proti goljufijam, in poziva preostale države članice, naj hitro končajo tekoče postopke sprejemanja oziroma razvijejo lastne strategije za boj proti goljufijam;

40.  je globoko zaskrbljen, ker so se goljufije in druge nepravilnosti, povezane s skupno ribiško politiko, v letu 2015 od leta 2014 podvojile in jih je bilo sporočenih največ doslej, saj sta bila sporočena 202 primera (19 goljufij in 183 nepravilnosti), zadevna sredstva pa so skupaj znašala 22,7 milijona EUR (3,2 milijona EUR za goljufije);

41.  ugotavlja, da se bo zaradi poenostavitve upravnih pravil število drugih nepravilnosti zmanjšalo, tako da bo lažje odkrivati goljufije, sredstva EU pa bodo bolj dostopna upravičencem;

42.  obžaluje dejstvo, da je bilo na področju kohezijske politike zaznano izjemno povečanje števila drugih nepravilnosti, ki so se med letoma 2014 in 2015 za programska obdobja pred 2007–2013 povečale za 104 %, za programsko obdobje 2007–2013 pa za 108 %; vendar ugotavlja, da je višina zadevnih sredstev pri drugih nepravilnostih leta 2015 narasla za le 9 % v primerjavi z letom 2014; poleg obžaluje dejstvo, da je število goljufij leta 2015 naraslo za 21 %, zadevni znesek pa za 74 %;

43.  meni, da bi določanje referenčnih meril za podatke iz letnega poročila in primerljive podatke o nacionalnih shemah porabe, tudi o nepravilnosti in goljufijah, lahko pomagalo potegniti usmerjene zaključke o porabi na področju kohezijske politike, vključno s potrebami po krepitvi zmogljivosti;

44.  v zvezi s tem se sklicuje na Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 10/2015, ki med drugim Komisiji in državam članicam priporoča, naj vlagajo v sistematično analizo napak pri javnem naročanju, in poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži to podrobno analizo; Komisijo poziva, naj zlasti izrazi svoja stališča o ponavljajočih se napakah in pojasni, zakaj se te napake ne obravnavajo kot pokazatelji morebitnih goljufivih dejavnosti; poziva Komisijo, naj v skladu z nedavno sprejeto direktivo o javnem naročanju hitro dokonča smernice o javnem naročanju;

45.  poudarja, da je popolna preglednost poročanja o odhodkih bistvena, predvsem kar se tiče infrastrukturnih projektov, ki se financirajo neposredno z evropskimi sredstvi in finančnimi instrumenti; poziva Komisijo, naj evropskim državljanom omogoči popoln dostop do podatkov o projektih, sofinanciranih iz evropskih sredstev;

46.  poziva Komisijo, naj podrobno pojasni razloge za visoko stopnjo primerov goljufij na področju raziskav in tehnološkega razvoja, inovacij in podjetništva, kjer se je v programskem obdobju 2007–2013 število sporočenih primerov povečalo s 6 na 91 primerov letno, pri čemer zadevna sredstva znašajo 263 milijonov EUR, kar predstavlja več kot 20 % vseh sporočenih primerov goljufij na področju kohezijske politike;

47.  pozdravlja skupno zmanjšanje števila sporočenih nepravilnosti na področju predpristopne pomoči; vendar ugotavlja, da število nepravilnosti na področju predpristopne pomoči (IPA I) vztrajno narašča, pri čemer delež v Turčiji znaša 46 % primerov oziroma 83 % zneska sporočenih nepravilnosti; poziva Komisijo, naj zaradi trenutnih političnih razmer v Turčiji, ki neposredno ogrožajo absorpcijske sposobnosti države, razmisli o uporabi načela „več za več“ v njegovem negativnem smislu („manj za manj“);

Ugotovljene težave in potrebni ukrepi

Boljše poročanje

48.  obžaluje, da so razmere kljub številnim pozivom Parlamenta k uvedbi enotnih načel poročanja v vseh državah članicah še vedno zelo nezadovoljive in da še vedno obstajajo velike razlike v številu goljufij in nepravilnosti, ki ga sporočijo posamezne države članice; meni, da se tako ustvari izkrivljena podoba resničnega stanja na področju kršitev in zaščite finančnih interesov EU; ponovno poziva Komisijo, naj si odločno prizadeva, da bi poenotila različne pristope držav članic za preprečevanje, odkrivanje in sporočanje nepravilnosti in neenotnih razlag pri uporabi pravnega okvira EU; poziva k oblikovanju enotnega sistema poročanja;

49.  ponovno poziva Komisijo, naj oblikuje sistem izmenjave informacij med pristojnimi organi, da se omogoči navzkrižno preverjanje računovodskih evidenc za transakcije med dvema ali več državami članicami, da bi tako preprečili mednarodne goljufije pri strukturnih in investicijskih skladih, s čimer bi zagotovili celovit horizontalni pristop k zaščiti finančnih interesov držav članic;

50.  izpostavlja ugotovitve mednarodne konference „Cooperation project in the anti-fraud sector“, financirane v okviru programa Herkul III, ki pozivajo Komisijo, naj oblikuje poseben zakonodajni predlog o medsebojni upravni pomoči na področju strukturnih in investicijskih skladov kot pravni instrument za sodelovanje, ki je nujen za preprečevanja tveganja odtujitve lastnine, na podlagi vmesne ocene izvajanja Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF);

51.  opozarja, da v izrednih razmerah, kot je uporaba sredstev za begunce, pogosto pride do odstopanj od običajnih postopkov javnega naročanja in se uporablja neposreden dostop do finančnih sredstev; poziva Komisijo, naj učinkoviteje spremlja uporabo teh izjem in razširjeno prakso razdelitev javnih naročil na manjše dele, da se ne bi presegle mejne vrednosti, kar omogoča izogibanje rednim postopkom javnega naročanja;

52.  podpira Komisijo pri njenem pristopu za priporočanje okrepitve dela držav članic, ki še naprej sporočajo zelo nizko število goljufij, v zvezi z zaznavanjem in/ali sporočanjem goljufij;

53.  z zadovoljstvom ugotavlja, da se je količina podatkov o goljufijah in drugih nepravilnostih ter kakovosti statistične ocene sporočenih nepravilnosti, ki jih je objavila Komisija, povečala;

54.  poziva države članice, naj v celoti ratificirajo direktivo EU o pranju denarja in vzpostavijo javni register lastništva podjetij, ki naj vključuje tudi sklade;

55.  poudarja, da mnoge države članice nimajo posebne zakonodaje proti organiziranemu kriminalu, čeprav je vse bolj prisoten v čezmejnih dejavnostih in na področjih, ki zadevajo finančne interese EU, kot sta tihotapljenje in ponarejanje denarja; meni, da morajo države članice nujno sprejeti ukrepe, ki so določeni v njegovih resolucijah o boju proti organiziranemu kriminalu(9);

56.  poudarja, da bi moralo preprečevanje zajemati nenehno usposabljanje in podpiranje osebja, ki je v pristojnih organih odgovorno za upravljanje skladov in nadzor nad njimi, pa tudi izmenjavo informacij in najboljše prakse med državami članicami; opozarja na odločilno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti ter deležnikov pri preprečevanju goljufij; poziva Komisijo in države članice, naj spoštujejo določbe, ki urejajo predhodne pogojenosti v kohezijski politiki, zlasti na področju javnih naročil; poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja na področjih, ki jih je v letnem poročilu izpostavila Komisija, predvsem v zvezi z javnimi naročili, finančnim kriminalom, konfliktom interesov, korupcijo, prijavljanjem nepravilnosti in opredelitvijo goljufij;

57.  priporoča, naj se sprejmejo ukrepi za izboljšanje uporabe poenostavitvenih ukrepov v obdobju 2014–2020 in zato, da bi regulativni okvir za Evropske strukturne in investicijske sklade po letu 2020 postal orodje za zmanjševanje tveganja nepravilnosti, do katerih pride zaradi napak; poudarja pomen uporabe načela enotne revizije; meni, da bo poenostavitev pravil in postopkov pripomogla k zmanjšanju števila nepravilnosti, ki niso goljufije; spodbuja države članice ter njihove lokalne in regionalne organe, naj delijo primere najboljše prakse, obenem pa naj ves čas upoštevajo potrebo po ustreznem ravnovesju med previdnostnimi orodji in poenostavljenimi postopki;

Boljši nadzor

58.  pozdravlja dejstvo, da je s predhodnim in naknadnim nadzorom Skupnosti odkritih vedno več primerov nepravilnosti; kljub temu meni, da je preprečevanje lažje od izterjav in da bi bilo treba vedno predvideti neodvisno predhodno oceno projektov, ki se financirajo; zato poziva države članice, naj ob podpori Komisije izboljšajo predhodni nadzor in uporabijo vse informacije, ki so jim na voljo, da bi preprečile napake in nepravilna plačila, povezana s sredstvi EU; v zvezi s tem opozarja, da se proračunske omejitve ne morejo uveljavljati kot razlogi za zmanjševanje osebja, namenjenega za predhodni nadzor, saj se preprečevanje nepravilnosti samo po sebi poplača;

59.  spodbuja Komisijo, naj z revizijskimi, nadzornimi in inšpekcijskimi dejavnostmi, akcijskimi načrti za popravne ukrepe in zgodnjimi opozorilnimi pismi še bolj okrepi svojo nadzorno vlogo, da bi zmanjšala nepravilnosti;

60.  poziva Komisijo, naj ohranja strogo politiko glede prekinitev in ustavitev plačil kot preventivni ukrep zoper nepravilnosti pri izvrševanju proračuna EU v skladu z ustrezno pravno podlago;

61.  podpira program Herkul III, ki je dober primer načela najboljše porabe vsakega evra; poudarja pomen tega programa in njegovega prispevka h krepitvi zmogljivosti carinskih organov za spremljanje čezmejnega kriminala ter preprečevanje, da bi ponarejeno in pretihotapljeno blago doseglo države članice; poziva Komisijo, naj izvede vmesno oceno rezultatov programa Herkul III glede na njegove cilje ter spremlja uporabo in učinkovitost nepovratnih sredstev;

62.  poziva Komisijo, naj razišče možnosti obvezne uporabe orodja za oceno tveganja Arachne v vseh državah članicah, da bi okrepila ukrepe za boj proti goljufijam;

63.  z zanimanjem pričakuje vmesno oceno Komisije za leto 2018, da bi ugotovili, ali nova regulativna arhitektura za kohezijsko politiko dodatno preprečuje in zmanjšuje tveganje nepravilnosti, tudi goljufij, in tudi z zanimanjem pričakuje podrobne informacije o učinku novih pravil na sisteme upravljanja in kontrolne sisteme, kar zadeva tveganje nepravilnosti in goljufij ter splošno izvajanje politik;

64.  meni, da je treba sistem finančnega nadzora kohezijskih skladov oceniti pred sprejetjem novega večletnega finančnega okvira, da se popravijo pomanjkljivosti tega sistema;

65.  poudarja, da mora Evropska komisija v svoji vmesni oceni kohezijske politike za leto 2018 upoštevati, da je treba preprečevati in zmanjšati tveganje nepravilnosti, vključno z goljufijami; obžaluje, da postaja financiranje iz skladov EU zaradi zapletenih postopkov manj privlačno; poziva Komisijo, naj analizira koristi uvedbe spodbud za povečanje učinkovitosti porabe; poziva Komisijo, naj oblikuje mehanizem za izmenjavo informacij med pristojnimi nacionalnimi organi, da bi omogočila navzkrižno primerjavo računovodskih izkazov za transakcije med državami članicami in pomagala pri odkrivanju morebitnih mednarodnih goljufij v okviru večletnega finančnega okvira 2014–2020;

66.  izraža zaskrbljenost glede obsega sodelovanja med vsemi nadzornimi strukturami v državah članicah; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo pobude za krepitev zmogljivosti usklajevanja med nadzornimi strukturami, zlasti tistimi, ki kot prve izvajajo nadzor v neposrednem stiku z upravičenci; opozarja, da postajajo goljufije in korupcija vedno bolj nadnacionalne; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo ustrezno vzpostaviti neodvisno evropsko javno tožilstvo, ki bi zaščitilo finančne interese EU in istočasno poskrbelo, da se pojasni odnos med tožilstvom in obstoječimi organi v EU ter da se jasno razdelijo pristojnosti z namenom preprečevanja nepotrebnega prekrivanja;

Zaščita valute EU

67.  pozdravlja dejstvo, da je bilo z Direktivo 2014/62/EU, ki je začela veljati leta 2014, določeno, da so namerno zagrešena dejanja, na primer ponarejanje ali spreminjanje denarja, vnašanje takega denarja v obtok, pa tudi podpiranje, pomoč in poskus storitve takšnih dejanj, označena za kazniva; obžaluje dejstvo, da morajo Belgija, Francija in Irska še prenesti Direktivo v predpisanem roku, to je do 23. maja 2016;

68.  ugotavlja, da je po mnenju Evropske centralne banke od uvedbe evra leta 2002 ponarejena valuta v gospodarstvu EU povzročila finančne izgube, ki so se do leta 2016 nakopičile na najmanj 500 milijonov EUR;

Prijavitelji nepravilnosti

69.  poudarja vlogo prijaviteljev nepravilnosti pri odkrivanju goljufij, poročanju o njih, in potrebo po njihovi zaščiti; pozdravlja dejstvo, da je Komisija leta 2015 začela program za izmenjavo izkušenj, da bi uskladila in izmenjala primere najboljše praks, z namenom preprečevanja korupcije v sodelovanju z državami članicami;

70.  poudarja, da imata korupcija in goljufija izrazito negativen učinek na gospodarske interese EU, in čeprav ima EU vzpostavljene mehanizme nadzora na več ravneh, je vloga posameznika absolutno nenadomestljiva na najnižji ravni sistema nadzora; poudarja, da morajo zaradi tega imeti prijavitelji nepravilnosti v zakonodajnih okvirih EU in držav članic jasen položaj, ki bi jasno opredelil njihove pravice in dolžnosti; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo minimalno raven zaščite evropskih prijaviteljev nepravilnosti;

71.  pozdravlja dejstvo, da so Parlament, Komisija, Svet, Sodišče, Računsko sodišče, Evropska služba za zunanje delovanje, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij, Evropski varuh človekovih pravic, Evropski nadzornik za varstvo podatkov in večina agencij EU sprejeli interna pravila za zaščito prijaviteljev nepravilnosti v skladu s členi 22a, 22b in 22c kadrovskih predpisov, ter pričakuje nadaljnja izboljšanja v zvezi s pravili za zaščito prijaviteljev nepravilnosti;

72.  opozarja na svojo resolucijo z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU(10) ter poziva države članice in Komisijo, naj hitro izvedejo v njej podana priporočila ter obvestijo Parlament o nadaljnjih ukrepih na podlagi te resolucije; ponovno poziva Komisijo, naj nujno pripravi zakonodajni predlog o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti, da bi učinkovito preprečevala in se borila proti goljufijam, ki vplivajo na finančne interese Evropske unije;

Korupcija

73.  ugotavlja, da je bil boj proti korupciji tudi v letu 2015 prednostna naloga v okviru evropskega semestra in z njim povezanega procesa ekonomskega upravljanja; pozdravlja ukrepe, ki so bili sprejeti v okviru tega boja, kot je organizacija srečanja z nacionalnimi kontaktnimi točkami držav članic, zagon programa za izmenjavo izkušenj in udeležba urada OLAF na evropskih in mednarodnih forumih za boj proti korupciji v imenu Komisije;

74.  obžaluje dejstvo, da Komisija ne čuti več potrebe po objavljanju poročila EU o boju proti korupciji, kar onemogoča oceno obsega korupcije v letu 2015; obžaluje zlasti to, da je bila ta odločitev sprejeta brez kakršnega koli posvetovanja s Parlamentom; ne glede na to, kakšne namene ima Komisija glede boja proti korupciji, meni, da ta preklic v zadnjem trenutku pošilja napačno sporočilo ne le državam članicam, temveč tudi državljanom; ugotavlja, da Evropska unija vse od tedaj, ko je 12. novembra 2008 pristopila h Konvenciji Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), še ni sodelovala v mehanizmu za pregled, ki ga prinaša konvencija, ter še ni naredila prvega koraka za izvedbo samoocene o tem, kako izvaja svoje obveznosti po konvenciji; poziva Evropsko unijo, naj izpolni svoje obveznosti, ki jih ji nalaga konvencija UNCAC, in naj izvede samooceno tega, kako izvaja svoje obveznosti po konvenciji in kako sodeluje v mehanizmu za medsebojni pregled; odločno poziva Komisijo, naj ponovno pretehta svoje stališče do poročila o protikorupcijski politiki Evropske unije; poziva Komisijo, naj na ravni institucij EU in držav članic izvede dodatno analizo okolja, v katerem se izvajajo politike, da bi se ugotovili inherentni ključni dejavniki, ranljiva področja in dejavniki tveganja, ki vodijo v korupcijo;

75.  poziva EU, naj čim prej zaprosi za članstvo v Skupini držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO) in naj Parlament stalno obvešča o poteku postopka v zvezi s to prošnjo;

76.  ponovno poudarja svoje mnenje, da je korupcija velikanski izziv za EU in države članice in da zato, ker ni učinkovitih ukrepov za boj proti njej, ovira gospodarsko uspešnost, pravno državo ter verodostojnost demokratičnih institucij EU;

77.  poziva Komisijo, naj objavi drugo poročilo o boju proti korupciji in naj ta poročila redno predstavlja, da javnost obvesti o dosežkih na področju boja proti korupciji, med drugim tudi v okviru programa izmenjave izkušenj o boju proti korupciji;

78.  je zaskrbljen zaradi rezultatov raziskave, ki so pokazali, da je tveganje goljufij in korupcije višje, ko države članice porabljajo evropska sredstva, zlasti ko je delež evropskih sredstev bistveno večji od 50 % celotnih stroškov; zato meni, da v teh primerih države članice ne izpolnjujejo v celoti določb člena 325(2) PDEU, ki določa, da države članice sprejmejo enake ukrepe za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, kakršne sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo njihovim lastnim finančnim interesom; zato poziva države članice, naj v celoti izvajajo načelo iz člena 325 (2), in Komisijo, naj preveri, ali se države članice tega res držijo;

79.  ponovno poziva Komisijo, naj na podlagi zahtev iz stockholmskega programa vzpostavi sistem doslednih kazalnikov in zlahka uporabnih enotnih meril za merjenje ravni korupcije v državah članicah, prav tako pa naj oceni stopnjo korupcije v državah članicah in njihove politike boja proti korupciji; poziva jo, naj oblikuje indeks korupcije, s katerim bi razvrstila države članice; meni, da bi indeks korupcije lahko bil dobra osnova, na podlagi katere bi lahko Komisija pri nadzoru porabe sredstev EU vzpostavila mehanizme nadzora za posamezne države;

Raziskovalno novinarstvo

80.  meni, da ima raziskovalno novinarstvo pomembno vlogo pri zagotavljanju potrebne ravni preglednosti v EU in državah članicah; meni, da bi morale države članice in EU spodbujati in podpirati raziskovalno novinarstvo s pravnimi sredstvi in podpira pripravljalne ukrepe, ki vzpostavljajo program finančne podpore za čezmejno raziskovalno novinarstvo, ki ga bo izvajala posredniška organizacija, tj. Evropski center za svobodo tiska in medijev v Leipzigu;

Direktiva o zaščiti finančnih interesov in uredba o evropskem javnem tožilstvu

81.  pozdravlja uspešno zaključena pogajanja o predlogu direktive o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (direktiva o zaščiti finančnih interesov), ki bo v področje uporabe vključevala DDV; ugotavlja, da ta direktiva določa, katere oblike goljufivega ravnanja so opredeljene kot kazniva dejanja in opredeljuje pojem korupcije;

82.  ponovno želi spomniti na resolucijo Parlamenta z dne 5. oktobra 2016 o Evropskem javnem tožilstvu in Eurojustu(11) ter s tem ponovno potrditi dolgoročno podporo Parlamenta pri vzpostavitvi učinkovitega in neodvisnega Evropskega javnega tožilstva, ki bi zmanjšal trenutno razdrobljenost prizadevanj nacionalnih organov kazenskega pregona za zaščito proračuna EU; meni, da se bo z Evropskim javnim tožilstvom okrepil boj proti goljufijam v EU, če mu bodo zagotovljene ustrezne zakonske določbe in bo lahko učinkovito delovalo z drugimi organi EU in organi držav članic; ugotavlja, da področje uporabe direktive o zaščiti finančnih interesov neposredno določa trajanje mandata Evropskega javnega tožilstva; z zaskrbljenostjo opaža razhajajoča se mnenja Sveta o Evropskem javnem tožilstvu, kot določa člen 86 PDEU; opaža, da se njene določbe ne izvajajo na podlagi okrepljenega sodelovanja; meni, da je lahko Evropsko javno tožilstvo učinkovito le, če njegovo področje delovanja zajema vse države članice; poziva države članice, naj revidirajo svoja stališča in storijo vse, da se doseže soglasje Sveta;

Tobak

83.  izpostavlja odločitev Komisije, da ne bo obnovila sporazuma z družbo PMI, ki je prenehal veljati 9. julija 2016; opozarja, da je 9. marca 2016 pozval Komisijo, naj ne obnovi, podaljša ali se ponovno pogaja o tem sporazumu po izteku njegove veljavnosti; meni, da trije drugi sporazumi (z družbami BAT, JTI in ITL) ne bi smeli biti obnovljeni;

84.  poziva Komisijo, naj na ravni EU sprejme vse potrebne ukrepe za prepoznavanje tobačnih izdelkov PMI in sledenje tem izdelkom ter sproži pravne postopke pri vseh nezakonitih zasegih izdelkov tega proizvajalca, dokler ne bo mogoče v celoti izvršiti vseh določb direktive o tobačnih izdelkih, tako da ne bo regulativne vrzeli med prenehanjem veljavnosti sporazuma z družbo PMI in začetkom veljavnosti direktive o tobačnih izdelkih in Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom;

85.  ugotavlja, da mora v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 9. marca 2016 o tobačnem sporazumu (sporazum z družbo PMI)(12) Komisija pripraviti akcijski načrt za boj proti nezakoniti trgovini s tobačnimi izdelki, tudi proti visokemu deležu „poceni belih“ cigaret brez blagovne znamke; poziva Komisijo, naj Parlamentu nemudoma predloži predlog takega akcijskega načrta;

86.  pozdravlja podporo Komisije za hitro ratifikacijo protokola Svetovne zdravstvene organizacije za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki kot prvega večstranskega pravnega instrumenta za celovito obravnavo težave tihotapljenja cigaret na svetovni ravni ter poziva h njegovi hitri ratifikaciji in izvajanju;

87.  opominja, da je Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom doslej ratificiralo 25 pogodbenic, med temi pa le sedem držav članic EU in EU kot celota; poziva države članice EU, naj ratificirajo Protokol za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki;

Preiskave in vloga urada OLAF

88.  obžaluje, da se kljub zagotovilom urada OLAF, da dela vse, kar je v njegovi moči, da bi skrajšal trajanje svojih preiskav, trajanje njegove preiskovalne faze od leta 2012 vztrajno podaljšuje, in sicer z 22,5 na 25,1 meseca za zaključene primere in s 17,3 na 18,7 meseca za vse primere;

89.  je seznanjen z vlogo urada OLAF pri preprečevanju izgub za proračun EU v sklopu različnih skupnih carinskih operacij in ga poziva, naj v prihodnja letna poročila vključi več informacij in konkretnih podatkov o svojem prispevku k zaščiti prihodkov proračuna EU;

90.  je zaskrbljen zaradi porasta primerov nadnacionalnih goljufij, ki ga navaja urad OLAF v svojem zadnjem letnem poročilu; poziva Komisijo, naj oceni možnost uporabe „skupnih operacij“ po metodah in postopkih, ki so bili uspešno uporabljeni na področju carinskih zadev, tudi na področju odhodkov, in sicer na podlagi člena 1(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013;

91.  podpira sodelovanje Evropskega urada za boj proti goljufijam na nacionalnih in mednarodnih srečanjih za boj proti goljufijam, kot je evropska mreža kontaktnih točk za boj proti korupciji, ki je novembra 2015 sprejela pariško deklaracijo o krepitvi boja proti korupciji;

92.  poudarja, da je bil v sektorju boja proti goljufijam dosežen napredek v številnih pogledih; v zvezi s tem pozdravlja nedavno ustanovitev nove preiskovalne enote v okviru OLAF za evropske strukturne in investicijske sklade;

93.  poziva urad OLAF, naj v letnih poročilih o dejavnostih primerja svoja priporočila o finančnih izterjavah z dejansko vrnjenimi zneski;

94.  opozarja, da bi morala urad OLAF in njegov nadzorni odbor za upoštevanje načela lojalnega medsebojnega sodelovanja med institucijami, načela dobrega upravljanja in zahtev pravne varnosti organizirati sodelovanje na podlagi svojih protokolov dela in popolnoma v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami;

95.  pozdravlja analizo urada OLAF o nadaljnjem ukrepanju držav članic na podlagi njegovih pravnih priporočil, izdanih med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom 2015, ki predstavlja pregled glavnih razlogov, zakaj države članice ne ukrepajo na podlagi njegovih priporočil; vendar ugotavlja, da se podatki iz analize navezujejo le na pravna priporočila brez upoštevanja upravnih, disciplinskih in finančnih priporočil in zato ne predstavljajo celotnega nadaljnjega ukrepanja na podlagi priporočil urada OLAF; poziva Komisijo, naj predloži izčrpen odgovor na nedavno objavljeno analizo urada OLAF o nadaljnjem ukrepanju držav članic na podlagi njegovih pravnih priporočil in poziva urad OLAF, naj svojemu letnemu poročilu doda poglavje o nadaljnjem ukrepanju na podlagi teh priporočil; poziva urad OLAF, naj v sodelovanju s Komisijo pripravi podrobno analizo, ki bo vsebovala podatke o povračilu sredstev EU;

96.  obžaluje dejstvo, da je bila skoraj tretjina pravnih priporočil urada OLAF, izdanih pristojnim organom med 2008 in 2015 (94 od 317 priporočil) , zavrnjenih zaradi nezadostnih dokazov; poziva Komisijo, naj oceni, kako bi se upravne preiskave lahko bolje izkoristile v sodnih primerih; poziva pristojne organe držav članic, naj zagotovijo natančne informacije o razlogih za zavrnitve, zato da bo urad OLAF lahko prilagodil svoja priporočila v skladu z nacionalnim pravom;

97.  meni, da delež priporočil urada OLAF nacionalnim organom, ki so privedla do obtožnic (približno 50 %), ne zadošča; poziva organe držav članic, naj izboljšajo svoje sodelovanje z uradom OLAF; poziva države članice, Komisijo in urad OLAF, naj določijo pogoje, ki bi zagotovili dopustnost dokazov, ki jih je priskrbel OLAF; spodbuja organe držav članic in urad OLAF k izvajanju skupnih preiskav, da se dosežejo optimalni rezultati;

98.  poziva Komisijo, glede na to da se izteka mandat generalnega direktorja urada OLAF, naj nemudoma uvede postopek zbiranja predlogov za novega generalnega direktorja in začne postopek posvetovanja z Evropskim parlamentom;

99.  poziva Komisijo, naj revidira Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in pripravi predlog za okrepitev preiskovalnih pooblastil urada OLAF; priporoča, naj se uradu OLAF dodeli več sredstev, da bo lahko preiskoval večje število sporočenih primerov domnevnih goljufij;

100.  izraža zaskrbljenost glede razhajanj med informacijami, ki jih urad OLAF prejme iz javnih virov in tistih iz zasebnih virov v državah članicah; poziva Komisijo, naj podpre pobude za povečanje zbiranja javnih informacij, in poziva države članice, naj izboljšajo kakovost podatkov, ki jih posredujejo;

101.  ugotavlja, da so se pravna priporočila urada OLAF v državah članicah doslej izvajala le v omejenem obsegu; meni, da je takšno stanje nesprejemljivo, in poziva Komisijo, naj zagotovi popolno izvajanje priporočil urada OLAF v državah članicah;

102.  obžaluje dejstvo, da sodni organi nekaterih držav članic priporočila urada OLAF o neustrezni porabi sredstev EU obravnavajo kot priporočila z nizko prioriteto; opozarja, da v skladu s členom 325(2) PDEU države članice sprejmejo enake ukrepe za preprečevanje goljufij, ki bi lahko škodovale finančnim interesom Unije, kot jih uporabljajo za preprečevanje goljufij, ki bi lahko škodovale njihovim lastnim finančnim interesom;

103.  meni, da je treba prednostno obravnavati slabo komuniciranje med državami članicami in uradom OLAF; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo pobude za boljše komuniciranje med javnimi strukturami, pa tudi med civilno družbo držav članic in uradom OLAF; poudarja, da je to pomembno za boj proti korupciji v državah članicah;

o
o   o

104.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Sodišču Evropske unije, Evropskemu računskemu sodišču, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in nadzornemu odboru urada OLAF.

(1) UL L 84, 20.3.2014, str. 6. (2) UL L 248, 18.9.2013, str. 1. (3) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0403. (5) UL L 312, 23.12.1995, str. 1. (6) Sodba sodišča (veliki senat) z dne 8. septembra 2015, Taricco in drugi, C-105/14, ECLI:EU:C:2015:555. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0022. (8) UL L 94, 28.3.2014, str. 65. (9) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2016 o boju proti korupciji in nadaljnjih korakih na podlagi resolucije odbora CRIM (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0403); Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (UL C 208, 10.6.2016, str. 89). (10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0022. (11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0376. (12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0082.