Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 2, 6 in 7,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 4, 12, 13, 14, 16, 18 in 21,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, zlasti zadev Szabó in Vissy zoper Madžarsko, Karácsony in drugi zoper Madžarsko, Magyar Keresztény Mennonita Egyház in drugi zoper Madžarsko, Baka Madžarsko ter Ilias in Ahmed zoper Madžarsko,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in številnih pogodb o človekovih pravicah, sklenjenih v okviru Organizacije združenih narodov (OZN), ki so zavezujoče za vse države članice,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 z naslovom „Novi okvir EU za krepitev načela pravne države“ (COM(2014)0158),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. decembra(1) in 10. junija 2015(2) o razmerah na Madžarskem, z dne 3. julija 2013 o razmerah na področju temeljnih pravic: standardi in prakse na Madžarskem(3), z dne 16. februarja 2012 o nedavnih političnih dogodkih na Madžarskem(4) in z dne 10. marca 2011 o madžarskem zakonu o medijih(5),

–  ob upoštevanju javne predstavitve o razmerah na Madžarskem 27. februarja 2017 v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 26. aprila 2017 o razmerah na Madžarskem,

–  ob upoštevanju rimske izjave voditeljev 27 držav članic, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije z dne 25. marca 2017,

–  ob upoštevanju zakona CLXVIII iz leta 2007 o razglasitvi Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki ga je madžarska narodna skupščina sprejela 17. decembra 2007,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2162 (2017) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 27. aprila 2017 z naslovom „Skrb zbujajoči dogodki na Madžarskem: osnutek zakona o nevladnih organizacijah, ki omejuje civilno družbo, in morebitno zaprtje Srednjeevropske univerze“,

–  ob upoštevanju izjave komisarja Sveta Evrope za človekove pravice z dne 8. marca 2017 o novem madžarskem zakonu, ki dopušča samodejno pridržanje prosilcev za azil, in njegovega pisma predsedniku madžarske narodne skupščine z dne 27. aprila 2017, v katerem je pozval, da se predlagani zakon o nevladnih organizacijah, ki se financirajo iz tujine, zavrne,

–  ob upoštevanju odločitve Komisije, da bo proti Madžarski sprožila postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z zakonom o spremembi nacionalnega zakona o visokem šolstvu, pa tudi drugih potekajočih in napovedanih postopkov za ugotavljanje kršitev proti Madžarski,

–  ob upoštevanju odgovora Komisije glede madžarskega vsedržavnega posvetovanja „Ustavimo Bruselj“,

–  ob upoštevanju obiska komisarja Avramopulosa na Madžarskem 28. marca 2017,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve podpredsedniku Timmermansu, v katerem je zahteval mnenje Komisije o skladnosti zakona o spremembi nekaterih zakonov o izboljšavi postopka, ki se izvaja na varovanih obmejnih območjih, z določbami pravnega reda Unije na področju azila ter listino o temeljnih pravicah pri izvajanju ukrepov, omenjenih v tem zakonu,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, tudi pravic pripadnikov manjšin, in ker so te vrednote univerzalne in skupne državam članicam (člen 2 PEU);

B.  ker je listina Evropske unije o temeljnih pravicah del primarne zakonodaje EU in prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

C.  ker je Madžarska država članica Evropske unije od leta 2004 in ker je po raziskavah javnega mnenja velika večina madžarskih državljanov članstvu v EU naklonjena;

D.  ker listina določa, da sta umetnostno ustvarjanje in znanstveno raziskovanje svobodna in da se spoštuje akademska svoboda; ker zagotavlja tudi svobodo ustanavljanja izobraževalnih zavodov ob spoštovanju demokratičnih načel;

E.  ker je treba zaščititi svobodo združevanja in ker dinamična civilna družba igra ključno vlogo pri udeležbi javnosti v demokratičnem procesu in odgovornosti vlad pri uresničevanju pravnih obveznosti, vključno z varstvom temeljnih pravic in okolja ter bojem proti korupciji;

F.  ker je pravica do azila zagotovljena ob ustreznem upoštevanju pravil ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev ter v skladu s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije;

G.  ker je bilo v letu 2016 zavrnjenih 91,54 % prošenj za azil; ker morajo prosilci za azil na Madžarskem od leta 2015, ko so bili sprejeti novi zakoni in postopki na področju azila, v državo vstopiti skozi tranzitno območje na madžarskem ozemlju, kamor je spuščeno omejeno število ljudi, trenutno deset dnevno; ker so nevladne organizacije večkrat poročale, da so migranti na madžarski meji po hitrem postopku vrnjeni v Srbijo, ne da bi preučili njihove prošnje za zaščito, v nekaterih primerih pa so celo žrtve krutega in nasilnega ravnanja; ker madžarska vlada ni izpolnila svojih obveznosti glede premestitve prosilcev za azil v skladu z zakonodajo EU;

H.  ker je komisar Sveta Evrope za človekove pravice v povezavi s pisnimi ugotovitvami, ki jih je 17. decembra 2016 posredoval Evropskemu sodišču za človekove pravice glede dveh pritožb zoper Avstrijo, nanašajočih se na premestitev prosilcev iz te države na Madžarsko v skladu z uredbo Dublin III, izjavil, da „obstaja precejšnje tveganje, da bodo prosilci za azil, vrnjeni na Madžarsko, zaradi korenitih sprememb tamkajšnjega zakona o azilu in prakse na tem področju v zadnjih mesecih izpostavljeni kršitvam človekovih pravic“;

I.  ker je bilo 11 beguncev, znanih tudi kot „enajsterica iz Röszkeja“, ki so bili na Madžarskem 16. septembra 2016, dan za tem, ko je država zaprla svoje meje s Srbijo, obtoženih terorizma in obsojenih na zaporno kazen, vključno z Ahmedom H., sirskim državljanom s prebivališčem na Cipru, ki je bil na nepoštenem sojenju novembra 2016 obsojen na 10 let zapora samo zato, ker je skušal prek megafona pomiriti napetosti in ker je v obmejno policijo vrgel tri predmete;

J.  ker so bili od sprejetja resolucije Parlamenta 16. decembra 2015 izraženi pomisleki glede številnih vprašanj, namreč uporabe javnih sredstev, napadov na organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic, pravic prosilcev za azil, množičnega nadzora državljanov, svobode združevanja in izražanja, pluralizma medijev in zaprtja časnika Népszabadság, pravic Romov, vključno z izgonom Romov v kraju Miskolc in segregacijo romskih otrok v izobraževalnem sistemu, pravic oseb LGBTI in žensk, pravosodnega sistema, vključno z možnostjo izreka dosmrtne zaporne kazni brez pogojnega odpusta, prisilne izselitve madžarskih nevladnih organizacij Romski parlament in Neodvisna ciganska organizacija Phralipe iz njunih sedežev ter glede nevarnosti zaprtja Lukácsevih arhivov;

K.  ker sta vsebina in jezik, ki ju vlada uporablja za vsedržavno posvetovanje „Ustavimo Bruselj“ o vprašanjih priseljevanja in terorizma ter s tem povezane oglaševalske akcije, zelo zavajajoča in pristranska;

L.  ker je Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi Szabó in Vissy zoper Madžarsko razsodilo, da madžarska zakonodaja o skrivnem protiterorističnem nadzoru, sprejeta leta 2011, krši pravico do zasebnega in družinskega življenja ter spoštovanja doma in korespondence; ker je to sodišče v zadevi Ilias in Ahmed zoper Madžarsko ugotovilo, da gre za kršitev pravice do svobode in varnosti, pravice do učinkovitega pravnega sredstva v zvezi z razmerami na tranzitnem območju v kraju Röszke in pravice do varstva pred nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem v zvezi z izgonom prosilcev v Srbijo; ker je to sodišče v zadevi Baka zoper Madžarsko razsodilo, da je Madžarska kršila pravico do poštenega sojenja in svobodo izražanja Andrása Bake, nekdanjega predsednika madžarskega vrhovnega sodišča;

M.  ker nedavni dogodki na Madžarskem – namreč zakon o spremembi nekaterih zakonov, ki poostruje postopke na področju upravljanja in azila, zakon o spremembi zakona o visokem šolstvu, ki neposredno ogroža Srednjeevropsko univerzo in ki je sprožil veliko neodobravanje v javnosti, in predlagani zakon o preglednosti organizacij, ki prejemajo podporo iz tujine (zakon madžarskega parlamenta T/14967) – zbujajo dvome o skladnosti z zakonodajo EU in listino o temeljnih pravicah;

1.  opozarja, da morajo vse države članice EU spoštovati vrednote iz člena 2 TEU;

2.  obžaluje, da so dogodki na Madžarskem v zadnjih letih privedli do hudega poslabšanja razmer na področju pravne države, demokracije in temeljnih pravic, med drugim v zvezi s svobodo izražanja, akademsko svobodo, človekovimi pravicami migrantov, prosilcev za azil in beguncev ter svobodo zbiranja in združevanja, omejevanjem in oviranjem dejavnosti organizacij civilne družbe, pravico do enake obravnave, pravicami pripadnikov manjšin, vključno z Romi, Judi in osebami LGBTI, socialnimi pravicami, delovanjem ustavnega sistema, neodvisnostjo sodstva in drugih institucij ter številnimi skrb zbujajočimi obtožbami o domnevni korupciji in navzkrižju interesov, kar bi lahko pomenilo, da postaja vladavina prava v tej državi sistemsko ogrožena; meni, da je Madžarska preizkus za Evropsko unijo, namreč ali bo pokazala svojo zmožnost in pripravljenost za odzivanje na grožnje in kršitve lastnih temeljnih vrednot, ki jih izvaja država članica; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so dogodki v nekaterih drugih državah članicah skrb zbujajoče znamenje, da gre za podobno spodkopavanje pravne države kot na Madžarskem;

3.  poziva madžarsko vlado, naj se udeleži dialoga s Komisijo o vseh vprašanjih, omenjenih v tej resoluciji, zlasti o človekovih pravicah migrantov, prosilcev za azil in beguncev, svobodi združevanja, svobodi izobraževanja in akademskih raziskav, segregaciji Romov v izobraževalnem sistemu in zaščiti nosečnic na delovnem mestu; ponovno poudarja, da bi se morali obe strani takšnega dialoga udeležiti nepristransko, na podlagi dokazov in v duhu sodelovanja; poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o svojih ocenah;

4.   je zaskrbljen zaradi zadnjih izjav in pobud madžarske vlade, zlasti nadaljevanja posvetovanja „Ustavimo Bruselj“ in preiskav tujih uslužbencev Srednjeevropske univerze, pa tudi zaradi izjav voditeljev vladajoče stranke, ki so nasprotovali vsem morebitnim zakonodajnim spremembam na osnovi priporočil institucij Unije in mednarodnih organizacij; obžaluje, da ti signali ne kažejo jasne zaveze madžarskih oblasti, da bodo ravnale povsem skladno s primarnim in sekundarnim pravom Unije;

5.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja, kako madžarska vlada uporablja finančna sredstva EU, zlasti na področju azila in migracij, komuniciranja z javnostjo, izobraževanja, vključevanja v družbo in gospodarskega razvoja, tako da bodo vsi sofinancirani projekti povsem v skladu s primarno in sekundarno zakonodajo EU;

6.  poziva madžarsko vlado, naj medtem razveljavi zakon o spremembi nekaterih zakonov, ki zaostruje postopke na področjih upravljanja meje in azila, in zakon o spremembi zakona o visokem šolstvu ter umakne predlog zakona o preglednosti organizacij, ki prejemajo podporo iz tujine (zakon madžarskega parlamenta T/14967);

7.  poziva madžarsko vlado, naj nemudoma prekliče vse roke v zakonu o spremembi zakona o visokem šolstvu, naj nemudoma začne dialog z ustreznimi organi ZDA, da bi zagotovila prihodnje delovanje Srednjeevropske univerze, ki je v ZDA akreditirana za izdajo diplom, ter se javno zaveže, da bo lahko univerza še naprej delovala v Budimpešti kot svobodna institucija;

8.  obžaluje, da se Komisija ni odzvala na poziv Parlamenta, naj uporabi okvir EU za krepitev pravne države, iz njegovih resolucij z dne 10. junija 2015 in 16. decembra 2015 o razmerah na Madžarskem, da bi v dialogu s to državo članico preprečila zaostritev sistemske grožnje vladavini prava; meni, da se Komisija s sedanjim pristopom osredotoča predvsem na obrobne, tehnične vidike zakonodaje, zanemarja pa trende, vzorce in skupni učinek ukrepov na pravno državo in temeljne pravice; meni, da zlasti postopki za ugotavljanje kršitev v večini primerov niso privedli do dejanskih sprememb in širše obravnave stanja;

9.  je prepričan, da trenutne razmere na Madžarskem pomenijo očitno tveganje, da bi lahko prišlo do hudih kršitev vrednot iz člena 2 PEU, in daje pooblastilo za začetek postopka iz člena 7(1) PEU;

10.  naroči svojemu Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj sproži postopke in pripravi posebno poročilo, da bi lahko na plenarnem zasedanju v skladu s členom 83(1)(a) poslovnika glasovali o obrazloženem predlogu, s katerim bi Svet pozvali k ukrepanju v skladu s členom 7(1) PEU;

11.  ponovno poudarja, da sta potrebna redno spremljanje in dialog, ki bo vključeval vse države članice, pa tudi Svet, Komisijo in Parlament, da bi se zaščitile temeljne vrednote EU – demokracija, temeljne pravice in pravna država – in preprečila dvojna merila, kot je predlagal v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2016 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(6);

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu, predsedniku, vladi in parlamentu Madžarske, vladam in parlamentom držav članic ter Svetu Evrope.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0461. (2) UL C 407, 4.11.2016, str. 46. (3) UL C 75, 26.2.2016, str. 52. (4) UL C 249 E, 30.8.2013, str. 27. (5) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 154. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.