Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2682(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0369/2017

Razprave :

PV 18/05/2017 - 9.2
CRE 18/05/2017 - 9.2

Glasovanja :

PV 18/05/2017 - 11.2
CRE 18/05/2017 - 11.2

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0219

Sprejeta besedila
PDF 175kWORD 48k
Četrtek, 18. maj 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Etiopija, zlasti primer Merere Gudine
P8_TA(2017)0219RC-B8-0369/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. maja 2017 o Etiopiji, zlasti primeru Merere Gudine (2017/2682(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Etiopiji,

–  ob upoštevanju zadnjega splošnega rednega pregleda Etiopije, opravljenega pred Svetom OZN za človekove pravice leta 2015,

–  ob upoštevanju sporočila Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) za javnost, potem ko je podpredsednica Evropske komisije/visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini dne 17. marca 2017 v Adis Abebi obiskala predsednika etiopske vlade Hailemariama Desalegna,

–  ob upoštevanju ustave Federativne demokratične republike Etiopije, sprejete dne 8. decembra 1994, zlasti določb III. poglavja o temeljnih pravicah in svoboščinah, človekovih pravicah in demokratičnih pravicah,

–  ob upoštevanju ustnega poročila etiopske komisije za človekove pravice etiopskemu parlamentu z dne 18. aprila 2017,

–  ob upoštevanju izjave posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice Stavrosa Lambrinidisa z dne 10. aprila 2017 o njegovem obisku Etiopije z namenom začetka strateškega sodelovanja na področju človekovih pravic in upravljanja,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Etiopija ratificirala leta 1993,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju izjave ESZD z dne 23. decembra 2015 o nedavnih spopadih v Etiopiji,

–  ob upoštevanju izjave uradne govorke podpredsednice/visoke predstavnice z dne 10. oktobra 2016 o tem, da je Etiopija razglasila izredne razmere,

–  ob upoštevanju skupne agende EU in Etiopije o migracijah in mobilnosti, ki je bila podpisana 11. novembra 2015,

–  ob upoštevanju izjave zunanjega ministrstva ZDA z dne 18. decembra 2015 o spopadih v Oromiji v Etiopiji,

–  ob upoštevanju strateškega sodelovanja med EU in Etiopijo,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju obiska komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Huseina v Etiopiji, ki se je zaključil 4. maja 2017,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker ima Etiopija pomembno vlogo v regiji in uživa politično podporo zahodnih donatorjev in večine svojih regionalnih sosed, in sicer zaradi vloge gostiteljice Afriške unije in prispevka k mirovnim operacijam OZN, varnosti in partnerstvom za pomoč z zahodnimi državami kot podpornice mednarodnih prizadevanj za stabilnost v Somaliji in boj proti terorističnim skupinam v tej regiji; ker je Etiopija tudi zelo vključena v odnose med Sudanom in Južnim Sudanom in organizira mirovne pogovore pod pokroviteljstvom IGAD;

B.  ker je Etiopija z več kot 100 milijoni prebivalcev domnevno eno najhitreje rastočih gospodarstev v Afriki in privablja številne tuje naložbe, tudi v kmetijskem, gradbenem in proizvodnem sektorju, razvojne projekte velikega obsega, kot so gradnja jezov za hidroelektrarne in nasadov, ter je splošno razširjen zakup zemljišč, pogosto omogočen tujim gospodarskim družbam, pri čemer je povprečna rast v državi v zadnjem desetletju znašala 10 %; ker je to kljub temu še vedno eno najrevnejših gospodarstev z bruto nacionalnim dohodkom na prebivalca 632 USD; ker se na lestvici indeksa človeškega razvoja za leto 2014 uvršča na 173. mesto izmed 187 držav;

C.  ker je trenutna humanitarna kriza na Afriškem rogu, ki vpliva na regijo Ogaden in druge dele Etiopije, povzročila tudi izbruh kolere in pomanjkanje hrane, ki sta že povzročila številne smrti in ogrozila več tisoč drugih, zlasti od začetka marca 2017; ker je Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) sprožil doslej najobsežnejši poziv za 96,4 milijona USD, da bi pomagali 1,19 milijona beguncev in nekdanjih beguncev v Sudanu, Somaliji, Etiopiji in Srednjeafriški republiki; ker je Etiopija januarja 2017 v vzhodnih provincah razglasila izredne razmere zaradi suše, zaradi katere 5,6 milijona ljudi nujno potrebuje pomoč, in prosi za pomoč mednarodne skupnosti; ker je suša leta 2016 povzročila lakoto med 10 milijoni ljudi in povzročila smrt več sto tisoč glav živine;

D.  ker je bil strateški sporazum med EU in Etiopijo podpisan 14. junija 2016; ker ta sporazum priznava strateško vlogo Etiopije v Afriki in mednarodni skupnosti, pa tudi njeno znatno gospodarsko rast in napredek pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja; ker EU podpira konstruktivno vlogo Etiopije pri miru in varnosti na Afriškem rogu;

E.  ker se Etiopija sooča s stalnim pritokom in odhodom migrantov in gosti približno 800 000 beguncev, predvsem iz Južnega Sudana in Eritreje, pa tudi iz Somalije; ker sta EU in Etiopija 11. novembra 2015 podpisali skupno agendo o migracijah in mobilnosti, ki naj bi okrepila sodelovanje in dialog med njima na področju migracij;

F.  ker je Etiopija podpisnica sporazuma iz Cotonouja, ki v členu 96 določa, da je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin bistven element sodelovanja med AKP in EU;

G.  ker etiopske oblasti vedno znova uporabljajo prekomerno silo proti miroljubnim protestnikom in zlorabljajo človekove pravice, na primer v obliki preganjanja, samovoljnih aretacij in ubojev, proti članom skupnosti Oromo in drugim etničnim skupinam zaradi njihovega domnevnega nasprotovanja vladi; ker etiopska vlada redno obtožuje tiste, ki kritizirajo vladno politiko glede povezovanja s terorizmom; ker so bili novinarji, blogerji, protestniki in aktivisti preganjani zaradi stroge protiteroristične naravnanosti države iz leta 2009;

H.  ker so se razmere poslabšale sredi aprila 2014, ko je vlada napovedala izvajanje načrta celostnega regionalnega razvoja, v katerem se predlaga razširitev infrastrukture na območja zunaj mesta, ki pripadajo nacionalni regionalni državi Oromiji, največji etiopski regiji, ki obkroža Adis Abebo;

I.  ker je vlada 14. januarja 2016 preklicala sporni načrt za obsežno širitev mesta; ker so bili zaradi povečanja Adis Abebe že razseljenih številni kmetje iz etnične skupine Oromo, ki so zdaj obsojeni na revščino;

J.  ker so v letih 2015 in 2016 v Oromiji potekali množični protesti zaradi širitve občinskih meja na zemljiška kmetov etnične skupnosti Oromo, ki živi dva milijona ljudi, saj so protestniki razlastitve videli kot prilaščanje zemlje; ker je etiopska komisija za človekove pravice, ki je bila pooblaščena za preiskavo nemirov, 19. aprila 2017 poročala, da je med junijem in oktobrom 2016 umrlo 462 civilistov in 33 pripadnikov varnostnih sil, 338 civilistov in 126 pripadnikov varnostnih sil pa je bilo ranjenih;

K.  ker je etiopski predsednik vlade Hailemariam Desalegn 9. oktobra 2016 razglasil izredne razmere, ki jih predvideva etiopska ustava; ker izredne razmere vojski dovoljujejo, da po vsej državi zagotavlja varnost, in nalagajo dodatne omejitve svobode govora in dostopa do informacij; ker je vlada 15. marca 2017 napovedala, da so bile številne omejitve na podlagi izrednih razmer umaknjene, in izjavila, da glavni štab ne bo več mogel samovoljno aretirati oseb ali izvajati preiskave lastnine brez nalogov in da se bodo odpravile policijska ura in nekatere omejitve za medije glede poročanja; ker se je etiopski parlament 29. marca 2017 soglasno odločil podaljšati izredne razmere za štiri mesece;

L.  ker so etiopske varnostne sile 30. novembra 2016 aretirale Merero Gudino, predsednika etiopske opozicijske stranke Federalni kongres Oromije v Adis Abebi, potem ko je 9. novembra 2016 obiskal Evropski parlament, kjer je sodeloval v razpravi z drugimi člani opozicije, in tako domnevno kršil zakon o izvajanju izrednih razmer, saj naj bi „ustvaril pritisk na vlado“, „grozil družbi z nasiljem“ in poskušal „motiti ustavni red“; ker je bila zahteva za varščino zavrnjena in je še vedno v priporu, kjer čaka na sodbo; ker so bili 24. februarja 2017 Gudina in dva soobtoženca, Berhanu Nega in Džavar Mohamed, obtoženi v štirih ločenih primerih kršenja etiopskega kazenskega zakonika;

M.  ker so bili aretirani ali zaprti tudi drugi aktivisti, novinarji in zagovorniki človekovih pravic, med njimi Getačev Šiferav (glavni urednik časopisa Negere Ethiopia), Fikadu Mirkana (RTV Oromija), Eskinder Nega (znan novinar), Bekele Gerba (mirovni aktivist etnične skupine Oromo) in Andragačev Cige (vodja opozicije); ker je bil spletni aktivist Jonatan Tesfaje zaradi svojih komentarjev na družbeni spletni strani Facebook obsojen v skladu s protiteroristično zakonodajo in ker mu grozi 10 do 20 let zaporne kazni;

N.  ker je švedsko-etiopski kardiolog dr. Fikru Maru vodil prvo etiopsko bolnico za bolezni srca v Adis Abebi; ker se od leta 2013 nahaja v zaporu v Etiopiji na podlagi zelo sumljivih obtožb; ker je mnogo let preživel v zaporu brez sodnega procesa; ker je bil tik pred koncem prestajanja kazni dodatno obdolžen terorizma;

O.  ker je Etiopija nedavno gostila višje uradnike s področja človekovih pravic, med njimi visokega komisarja OZN za človekove pravice in posebnega predstavnika EU za človekove pravice Stavrosa Lambrinidisa, da bi uradno začela sektorski dialog o človekovih pravicah in upravljanju v okviru strateškega sodelovanja med EU in Etiopijo; ker je bil pri izboljšanju razmer na področju človekovih pravic v Etiopiji dosežen počasen napredek, tudi v zvezi z zaporno kaznijo za politične osebnosti, nenehno uporabo protiterorističnega zakona/zakona za organizacije civilne družbe in podaljšanjem izrednih razmer;

P.  ker je visoki komisar OZN za človekove pravice Zejd Rad Al Husein 5. maja 2017 izjavil, da se zakon o dobrodelnih organizacijah in združenjih ter zakon o boju proti terorizmu in množičnih medijih nista „usklajena z ustreznimi mednarodnimi pravnimi normami in bi ju bilo treba prenoviti“;

1.  poziva etiopsko vlado, naj nemudoma izpusti na prostost proti varščini dr. Merero Gudino, dr. Fikruja Maruja in vse druge politične zapornike ter naj umakne vse obtožbe proti Berhanuju Negi in Jawarju Mohamedu, ki sta bila obtožena v odsotnosti in sta trenutno v izgnanstvu; poudarja, da mora za verodostojen dialog z opozicijo izpustiti na prostost opozicijske vodje, kot je dr. Gudina; poziva visoko predstavnico EU, naj mobilizira države članice EU, da bi začele mednarodno preiskavo pod vodstvom OZN o uboju protestnikov, ki naj bo verodostojna, pregledna in neodvisna, da bi etiopsko vlado prisilila, da jo dovoli;

2.  poziva etiopsko vlado, naj odpravi omejitve in izredne razmere ter naj prizna, da preprečujejo svobodo izražanja in močno omejujejo različna in legitimna stališča o etiopski družbi, ki so nujno potrebna za spoprijemanje z etiopsko krizo; poudarja, da pomanjkanje razprave ogroža stabilnost Etiopije;

3.  poziva etiopske državne organe, naj prenehajo uporabljati protiteroristično zakonodajo (protiteroristični zakon št. 652/2009) za zatiranje legitimnih miroljubnih protestov ali nestrinjanja; prav tako poziva etiopsko vlado, naj pregleda protiteroristično zakonodajo;

4.  meni, da je treba v Etiopiji omogočiti etnično bolj raznoliko demokratično udeležbo in različnim etničnim in verskim skupinam bolj enakopraven dostop do političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih priložnosti;

5.  poziva etiopsko vlado, naj popolnoma spoštuje svobodo izražanja, združevanja in tiska, kot določa etiopska ustava, ter naj izpusti na prostost nepravično pridržane novinarje in blogerje; odločno verjame, da so miroljubni protesti del demokratičnega procesa in da se je treba na vsak način izogibati odzivu s prekomerno uporabo sile; poziva vlado, naj ustrezno izvaja priporočila etiopske komisije za človekove pravice v zvezi z nedavnimi nasilnimi protesti, zlasti da se privedejo pred sodišče člani različnih varnostnih sil, odgovorni za nasilje, preprečijo ciljni napadi na pripadnike določenih narodnosti in varuje pravica državljanov do sodnega varstva;

6.  opominja etiopsko vlado, da je dolžna zagotavljati temeljne pravice, vključno z dostopom do sodnega varstva in pravico do poštenega sojenja, kot so opredeljene v Afriški listini in drugih mednarodnih ter regionalnih instrumentih o človekovih pravicah, vključno s Sporazumom iz Cotonouja, zlasti njegovih členov 8 in 96;

7.  poziva etiopsko vlado, naj organizacijam za človekove pravice in nevladnim organizacija omogoči neoviran dostop do vseh območij v državi, zlasti do tistih, kjer potekajo spopadi in protesti;

8.  izraža zaskrbljenost zaradi zakonodaje, ki zelo omejuje pravico do svobode izražanja, tiska, obveščanja, združevanja in miroljubnega zbiranja, in za nadzorovanje človekovih pravic;

9.  želi opomniti, da je Etiopija pomembna namembna, tranzitna in izvorna država migrantov in da gosti najštevilčnejšo begunsko populacijo v Afriki; ugotavlja, da je bila sprejeta skupna agenda o migracijah in mobilnosti med EU in Etiopijo, ki obravnava vprašanje beguncev, nadzora meja in boja proti trgovini z ljudmi; poleg tega poziva Evropsko komisijo, naj pozorno spremlja vse nedavno začete projekte v okviru Skrbniškega sklada EU za Afriko; opozarja, da je Etiopija druga najbolj poseljena država v Afriki in ima eno od najhitreje rastočih gospodarstev, vendar je kljub temu ena od najrevnejših; opozarja, da se Etiopija s svojimi 5328 kilometri meja sooča z nestabilnostjo svojih sosedov in s stalnim pritokom migrantov, saj gosti približno 800 000 beguncev;

10.  ugotavlja, da Etiopija igra pomembno vlogo v regiji, zlasti pri podpiranju stabilizacije v Somaliji, boju proti terorizmu, mirovnem procesu, ki poteka med Sudanom in Južnim Sudanom ter v samem Južnem Sudanu; verjame, da je za Evropsko unijo bistvenega pomena politični dialog s to ključno državo;

11.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi sedanje suše v Etiopiji, zaradi katere so se humanitarne razmere v državi še poslabšale; pozdravlja dodelitev dodatnih 165 milijonov EUR za pomoč območju zaradi krize v Južnem Sudanu in sosednjih državah ter zaradi suše v Etiopiji, Somaliji in Keniji;

12.  izreka priznanje Etiopiji za napredek v izboljšanju razmer njenega hitro rastočega prebivalstva, vključno z begunci zaradi spopadov v sosednjih državah, ter ji je hvaležen zaradi vodilne vloge v regiji in Afriški uniji;

13.  meni, da bi moralo prihodnje sodelovanje med EU in Etiopijo upoštevati doseženi veliki napredek na področju človekovih pravic;

14.  poziva etiopske oblasti, naj preprečijo etnično diskriminacijo ter spodbujajo miren in konstruktiven dialog med različnimi skupnostmi;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Evropske komisije, parlamentom in vladam držav članic, sopredsednikoma skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, komisiji Afriške unije, vseafriškemu parlamentu in vladi Etiopije.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov