Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Sudanu in Južnem Sudanu,

–  ob upoštevanju izjave trojke (ZDA, Združenega kraljestva in Norveške) in EU z dne 8. maja 2017 o varnostnih razmerah v Južnem Sudanu,

–  ob upoštevanju izjave o Južnem Sudanu, ki jo je 29. aprila 2017 podal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN,

–  ob upoštevanju končnega poročila skupine strokovnjakov OZN z dne 13. aprila 2017 o Demokratični republiki Kongo,

–  ob upoštevanju uradnega sporočila o Južnem Sudanu, ki je bil 25. marca 2017 objavljen po 30. izrednem vrhunskem srečanju Medvladne agencije za razvoj (IGAD),

–  ob upoštevanju sklepov s 34. zasedanja Sveta za človekove pravice v Ženevi, ki je potekalo od 27. februarja do 24. marca 2017,

–  ob upoštevanju izjave o Južnem Sudanu, ki jo je 23. marca 2017 podal predsednik Varnostnega sveta OZN,

–  ob upoštevanju izjave Komisije Evropskemu parlamentu z dne 1. februarja 2017,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2327(2016) z dne 16. decembra 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Južnem Sudanu z dne 12. decembra 2016,

–  ob upoštevanju poročila z dne 9. maja 2017 o humanitarnih razmerah, ki ga je pripravil Urad OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti,

–  ob upoštevanju sporazuma IGAD z dne 17. avgusta 2015 o reševanju konflikta v Republiki Južni Sudan (ARCSS),

–  ob upoštevanju sudanskega celovitega mirovnega sporazuma iz leta 2005,

–  ob upoštevanju revidiranega Sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju pogodbe o mednarodni trgovini z orožjem,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Južni Sudan že več kot tri leta v vrtincu državljanske vojne, ki je izbruhnila potem, ko je Salva Kiir, predsednik države in član etnične skupine Dinka, obtožil svojega odstavljenega podpredsednika Rieka Macharja, ki je iz etnične skupine Nuer, da proti njemu načrtuje državni udar; ker je Riek Machar to zanikal;

B.  ker se kljub temu, da je bil avgusta 2015 podpisan sporazum o reševanju konflikta v Republiki Južni Sudan, mednarodno pravo človekovih pravic in humanitarno pravo v tej državi še vedno nikakor ne spoštuje in nihče ne odgovarja za kršitve in zlorabe v tem konfliktu;

C.  ker v državi vlada lakota, tamkajšnje gospodarstvo pa je zaradi državljanske vojne povsem uničeno in je moralo domove zapustiti nad 3,6 milijona prebivalcev, po ocenah pa naj bi jih bilo 4,9 milijona ogroženih zaradi negotove preskrbe s hrano; ker so humanitarne potrebe še vedno neznansko velike, saj naj bi po ocenah humanitarno pomoč potrebovalo 7,5 milijona ljudi, več kot milijon pa se jih je zateklo v prostore OZN; ker agencije OZN še intenzivneje prosijo za humanitarno pomoč in poudarjajo, da za ublažitev „nepredstavljivega“ trpljenja potrebujejo najmanj 1,4 milijarde ameriških dolarjev; ker je po njihovem pozivu prispelo le 14 % tega zneska;

D.  ker bo, če se bodo dogodki odvijali tako hitro kot do zdaj, do konca leta 2017 mrtvih ali razseljenih pol vseh prebivalcev te države; ker ni znano, koliko oseb je bilo ubitih zaradi nasilja;

E.  ker se po navedbah iz najnovejšega poročila skupine strokovnjakov OZN med največje krivce za nasilje in zlorabe človekovih pravic v državi uvršča vlada Južnega Sudana in ker naj bi bila lakota umetno povzročena, saj je v veliki meri posledica dejstva, da južnosudanska vlada denar zapravlja za nakup orožja;

F.  ker so obsežne ofenzive vladnih sil v zveznih državah Yuai, Waaat, Tonga in Kodok v zadnjih tednih privedle do tragičnih humanitarnih razmer, vključno s 50 000 do 100 000 razseljenimi osebami; ker je do tega prišlo po uboju številnih civilistov 8. aprila 2017 v zahodnem mestu Wau, ki so bili žrtev kolektivne kazni zaradi njihove etnične pripadnosti in političnih prepričanj; ker vladne sile v nasprotju s pravom oboroženih spopadov še naprej ciljajo prav civiliste in misiji OZN onemogočajo, da bi jih zaščitila;

G.  ker so vladne sile porušile bolnišnice in zdravstvene domove, kar šteje za vojno hudodelstvo; ker je bila iz bolnic in zdravstvenih domov pokradena zdravstvena oprema, zaradi česar so jih morali zapreti, ljudje pa so ostali brez nujne zdravniške pomoči;

H.  ker je v državi porušenih, poškodovanih, zasedenih ali zaprtih skoraj tretjina šol, zaradi česar bo brez možnosti šolanja ostala cela generacija otrok; ker naj bi bilo nad 600 000 otrok, mlajših od 5 let, akutno podhranjenih;

I.  ker je iz Južnega Sudana pobegnilo približno 2 milijona otrok, kar predstavlja 62 % vseh beguncev, ki so pobegnili iz države, in ker zaradi konflikta otroci trpijo neznosne travme, stres in motnje; ker se ocenjuje, da so oborožene sile in skupine po državi v svoje vrste priključile ali kot vojake uporabile 17 000 otrok, večinoma dečkov; ker je bilo ubitih, posiljenih in razseljenih na tisoče otrok, preštevilni pa so postali sirote;

J.  ker ženske in dekleta sistematično posiljujejo in ugrabljajo kot vojno orožje in ker iz raziskave OZN izhaja, da je bilo posiljenih 70 % žensk, ki živijo v taboriščih za notranje razseljene osebe v Jubi, kar so v veliki večini zakrivili policisti in vojaki;

K.  ker se je v Južni Sudan zaradi nestabilnosti v sosednjih državah zateklo približno 270 000 beguncev iz Sudana, Demokratične republike Kongo, Etiopije in Srednjeafriške republike;

L.  ker je Svetovna zdravstvena organizacija junija 2016 razglasila izbruh kolere, ki je prizadela na tisoče ljudi in se je menda v zadnjih tednih še razširila; ker za posledicami kolere, malarije, ošpic, driske in akutnih bolezni dihal mnogi umrejo zaradi skrajne revščine in izredno slabih življenjskih pogojev, številne smrtne žrtve pa bi bilo mogoče preprečiti, če bi le te osebe imele dostop do zdravstvene oskrbe;

M.  ker naj bi se v skladu s sporazumom o reševanju konflikta v Republiki Južni Sudan mandat prehodne vlade narodne enotnosti iztekel po volitvah avgusta 2018;

N.  ker so po navedbah OZN in drugih verodostojnih virov posredniki s sedežem v državah članicah EU in več tretjih državah pretovorili helikopterje in avtomatske puške za vojaške frakcije v Južnem Sudanu in jim zagotovili vojaško logistično pomoč; ker so se v tem dolgotrajnem konfliktu oblikovale nove oborožene skupine in se je družba militarizirala;

O.  ker so številni napadi na humanitarne konvoje in osebje izjemno zaskrbljujoči; ker je bilo od decembra 2013 ubitih vsaj 79 humanitarnih delavcev; ker je bilo v nedavnem napadu marca 2017 ubitih šest humanitarnih delavcev in njihovi vozniki, kar je do sedaj najbolj smrtonosen napad na humanitarne delavce;

P.  ker je 21. februarja 2017 Komisija napovedala, da bo zaradi izbruha lakote pripravila paket pomoči v izrednih razmerah v višini 82 milijonov EUR; ker je EU med največjimi donatorji tej državi, kateri je v letu 2016 zagotovila več kot 40 % vse finančne pomoči za humanitarne programe, od začetka konflikta leta 2013 pa že približno 381 milijonov EUR v obliki humanitarne pomoči;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi konflikta v Južnem Sudanu; poziva k takojšnji prekinitvi vseh vojaških operacij in predsednika Salve Kiirja in nekdanjega podpredsednika Rieka Macharja znova opominja na njune obveznosti iz sporazuma o reševanju konflikta v Južnem Sudanu; poziva predsednika Kiirja, naj takoj uresniči zavezo za enostransko premirje, ki jo je voditeljem držav Medvladne agencije za razvoj sporočil 25. marca 2017;

2.  poziva, naj vse strani, vpletene v oborožene spopade, nemudoma in v celoti prenehajo izvajati vsakršno spolno nasilje nad civilnim prebivalstvom, zlasti nad ženskami in dekleti; opozarja, da posilstvo kot vojno orožje šteje za vojno hudodelstvo in kaznivo dejanje po mednarodnem pravu; poziva vlado Južnega Sudana, naj zagotovi varstvo vseh ranljivih skupin, pred sodišče privede vse storilce in naredi konec nekaznovanosti med policijo in vojsko;

3.  obsoja vse napade na civiliste in humanitarne delavce, saj se z njimi ovira pomoč in oskrba, ki lahko reši življenja; poudarja, da rešitev konflikta nikakor ne sme biti vojaška in da mora vlada Južnega Sudana zagotoviti resnično premirje, z njim pa pokazati resnično zavezanost miru in stabilnosti; meni, da mora prizadevanje za mir preseči zgolj prenehanje sovražnosti, ampak mora obsegati umik vojske, razpustitev etničnih milic, neovirano humanitarno pomoč ter izpustitev političnih zapornikov;

4.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi težkih humanitarnih razmer po vsej državi, ki se še naprej slabšajo; zato EU in njene države članice ponovno poziva, naj za odpravo lakote še okrepijo humanitarno pomoč, vlado Južnega Sudana pa odločno poziva, naj zagotovi, da bodo poti za dostavo humanitarne pomoči ostale odprte;

5.  obsoja, da vse strani v oboroženem konfliktu v Južnem Sudanu novačijo otroke; poudarja, da novačenje otrok za sodelovanje v konfliktu šteje za vojno hudodelstvo, za katerega morajo poveljniki kazensko odgovarjati; opozarja, da celi generaciji mladih grozijo hude travme in hudi čustveni pretresi, pa tudi to, da bodo ostali brez vsake možnosti šolanja; poziva, naj se humanitarno in razvojno načrtovanje EU osredotoči na pomoč pri zagotavljanju osnovne izobrazbe, dolgoročne rehabilitacije in svetovanja; odločno obsoja uporabo šol za vojaške operacije;

6.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj uporabita vse razpoložljive vire in OZN, Afriško unijo in Medvladno agencijo za razvoj pritegneta k oblikovanju novega političnega procesa za dosego trajnega premirja in celovito izvedbo določb o varnosti in upravljanju iz mirovnega sporazuma;

7.  meni, da mora Afriška unija ob podpori EU in njenih držav članic prevzeti dejavno vlogo pri iskanju politične rešitve za trajni mir v Južnem Sudanu, vključno z dodelitvijo več sredstev za odposlanca Afriške unije Alpha Oumar Konareja; podpira pozive k mednarodni konferenci v organizaciji Komisije Afriške unije in ob sodelovanju OZN in Medvladne agencije za razvoj, saj bi to prispevalo k poenotenju in uskladitvi mednarodnih prizadevanj za konec vojne v Južnem Sudanu;

8.  ponovno izraža popolno podporo delu posebnega predstavnika OZN za Južni Sudan ter mandatu misije OZN v Južnem Sudanu (UNMISS) in njenih regionalnih varnostnih sil, ki imajo nalogo varovati civiliste in preprečevati nasilje nad njimi ter ustvarjati pogoje za dostavo humanitarne pomoči; vse strani poziva, naj omogočijo hitro namestitev dejavnih regionalnih varnostnih sil pod okriljem Varnostnega sveta OZN, s katerimi se bo okrepila dejavna navzočnost misije UNMISS, države članice in podpredsednico/visoko predstavnico pa poziva, naj UNMISS nujno in temeljito podpre z evropskimi zmogljivostmi;

9.  poudarja nujno potrebo po vzpostavitvi hibridnega sodišča za Južni Sudan, vključno s sprejetjem pravnih statutov v okviru Afriške unije in ob pomoči OZN in EU; opozarja, da je to del mirovnega sporazuma iz leta 2016 in da se o tem ne bi smelo ponovno pogajati;

10.  vztraja, da bo proces nacionalnega dialoga ploden in vključujoč le, če bodo opredeljeni jasni cilji, vključno z nevtralnim vodstvom in vključitvijo opozicijskih skupin in državljanov Južnega Sudana, ki živijo zunaj države, zaradi legitimnosti in učinkovitosti pa mora vključevati tudi predstavnike vseh strani v konfliktu in druge južnosudanske deležnike, vključno z ženskimi predstavnicami;

11.  obsoja vse poskuse omejevanja svobode izražanja, ki je temeljna človekova pravica in del pristne politične razprave; obžaluje uboje humanitarnih delavcev, predstavnikov civilne družbe in novinarjev, in zahteva, naj se storilce teh kaznivih dejanj privede pred sodišče; poziva k takojšnji izpustitvi vseh političnih zapornikov;

12.  obsoja napade na šolske in javne zgradbe ter uporabo šol za vojaške namene; vse strani poziva k spoštovanju smernic za zaščito šol in univerz pred vojaško uporabo med oboroženimi konflikti;

13.  obžaluje, da Varnostni svet OZN 23. decembra 2016 ni uspel sprejeti resolucije za uvedbo embarga na orožje za Južni Sudan ter za prepoved potovanj in zamrznitev sredstev za tri pomembne južnosudanske voditelje; poziva EU, naj si še naprej prizadeva za mednarodni embargo na orožje za Južni Sudan, ki ga bo treba tudi učinkovito izvrševati; je zelo zaskrbljen zaradi poročil o transferjih orožja v Južni Sudan (kar je v nasprotju s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP), pri katerem sodelujejo posredniki s sedežem v državah članicah EU; poziva države članice in podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovi upoštevanje režima EU za nadzor nad orožjem in uradno naveže stike z vsemi tretjimi državami, ki v Južni Sudan dokazano izvažajo orožje in vojaško logistično pomoč;

14.  poziva oblasti, naj zagotovijo, da bo vračanje ali ponovna namestitev notranje razseljenih oseb izvedena na varen in dostojanstven način; poziva k uporabi ciljno usmerjenih sankcij proti vsem ključnim političnim ali vojaškim osebnostim v vladi ali opoziciji, ki podžigajo konflikt ali so zagrešile kršitve človekovih pravic, kar mora biti del strategije EU za zagotavljanje humanitarne pomoči, ohranitev premirja in obnovljeni politični proces v okviru izvajanja mirovnega sporazuma;

15.  meni, da zaradi neprestanega konflikta, prevladujoče negotovosti in množično razseljenih prebivalcev v trenutnih političnih razmerah ni mogoče izvesti verodostojnih in mirnih volitev; opozarja, da se mandat prehodne vlade narodne enotnosti izteče junija 2018; poudarja, kako pomembno je, da se južnosudanskim ženskam nameni celovita vloga v mirovnih pogovorih in se jih vključi v upravljanje države; poziva EU, naj podpira ženske vse od lokalni ravni naprej, saj je njihova udeležba v mirovnih pogajanjih pomembna za dosego kakovostnega rezultata, premagovanje dvomov, izgradnjo zaupanja in doseganje sprave;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi Južnega Sudana, Medvladni agenciji za razvoj, komisarju Južnega Sudana za človekove pravice, nacionalni zakonodajni skupščini Južnega Sudana, institucijam Afriške unije, sopredsednikoma Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU in generalnemu sekretarju OZN.