Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o bližnjevzhodnem mirovnem procesu,

–  ob upoštevanju preteklih resolucij Združenih narodov,

–  ob upoštevanju konvencij Združenih narodov o človekovih pravicah, ki sta jih podpisala Izrael in Palestina,

–  ob upoštevanju poročila bližnjevzhodne četverice z dne 1. julija 2016 in njene izjave z dne 23. septembra 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, zlasti tistih z dne 18. januarja 2016 in 20. junija 2016,

–  ob upoštevanju Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in državo Izrael na drugi strani,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker doseganje miru na Bližnjem vzhodu ostaja ključna prednostna naloga za mednarodno skupnost ter nujen element za regionalno in svetovno stabilnost in varnost;

B.  ker je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (visoka predstavnica) ob več priložnostih izrazila svojo zavezo obnovitvi in krepitvi vloge Unije v mirovnem procesu; ker je aprila 2015 imenovala novega posebnega predstavnika EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu (posebni predstavnik EU); ker njegovo delo še ni prineslo rezultatov;

C.  ker četverica in regionalne partnerice, kot so Egipt, Jordanija in Saudova Arabija, igrajo pomembno vlogo pri iskanju rešitve arabsko-izraelskega konflikta;

D.  ker stalno nasilje, teroristični napadi na civilno prebivalstvo ter spodbujanje k nasilju zelo poglabljajo nezaupanje in so v bistvu nezdružljivi z mirno rešitvijo;

E.  ker je varnostni svet Združenih narodov v svoji resoluciji št. 2334 (2016):

F.  ker so po podatkih urada predstavnika EU v Palestini v zadnjih mesecih porušili veliko palestinskih objektov;

G.  ker obstajajo številna poročila o kršitvah človekovih pravic na območju Gaze;

H.  ker vlada zaskrbljenost zaradi položaja zapornikov na obeh straneh, zlasti v ravno potekajoči gladovni stavki palestinskih zapornikov; ker bi obe strani morali izpolniti svoje mednarodne obveznosti glede spoštovanja pravic zapornikov;

I.  ker bi morale vse strani spodbujati dialog in praktično sodelovanje, zlasti na področju varnosti, dostopa do vode, sanitarnih objektov in energetskih virov, ter pri spodbujanju rasti palestinskega gospodarstva, ter tako ponuditi vizijo upanja, miru in sprave, ki jo ta regija tako zelo potrebuje;

J.  ker bi morali odnosi med EU in obema stranema temeljiti na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih načel, ki vodi njuno notranjo in mednarodno politiko in je bistveni element teh odnosov;

1.  znova izraža odločno podporo dvodržavni rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta na podlagi meja iz leta 1967 z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh držav, varne države Izrael in neodvisne, demokratične, nedeljive in trajne palestinske države, ki bi sobivali v miru in varnosti, na podlagi pravice do samoodločbe in popolnega spoštovanja mednarodnega prava;

2.  poudarja, kako pomembno je, da obe strani čim prej ponovno začneta pomenljiva pogajanja, da bi dosegli pravičen, trajen in celovit mir; poziva obe strani, naj se vzdržita korakov, ki bi dodatno stopnjevali napetosti, vključno z enostranskimi ukrepi, ki bi lahko negativno vplivali na izid pogajanj, ogrozili uresničljivost dvodržavne rešitve in še okrepili nezaupanje; poziva obe strani, naj se ponovno zavežeta dvodržavni rešitvi in se tako distancirata od tistih, ki jo zavračajo;

3.  odločno nasprotuje vsem ukrepom, ki bi lahko ogrožali uresničljivost dvodržavne rešitve, in poziva obe strani, naj s svojimi politikami in ukrepi dokažeta resnično zavezanost tej rešitvi, da bi obnovili zaupanje; pozdravlja, da si želita skupaj prizadevati za mir, kar sta izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu in palestinski predsednik Mahmud Abas izrazila med nedavnim obiskom v Združenih državah Amerike;

4.  poudarja, da mora biti varovanje in ohranjanje uresničljivosti dvodržavne rešitve neposredna prednostna naloga v politikah in ukrepih Evropske unije v zvezi z izraelsko-palestinskim konfliktom ter bližnjevzhodnim mirovnim procesom;

5.  obsoja vse nasilje, teroristične napade proti Izraelcem in spodbujanje k nasilju, ki so v bistvu nezdružljivi z mirno dvodržavno rešitvijo; ugotavlja, da bi morale za povrnitev zaupanja in preprečitev zaostrovanja, ki bi še dodatno ogrozilo možnosti za mir, vse strani učinkovito ukrepati proti nasilju, terorizmu, sovražnemu govoru in hujskaštvu;

6.  opozarja, da so naselja po mednarodnem pravu nezakonita, in poudarja, da nedavni sklepi za izgradnjo novih naselbin globoko v notranjosti Zahodnega brega, za izdajo ponudb za skoraj 2000 stanovanjskih enot in za opredelitev celo zemljišč globoko v notranjosti Zahodnega brega kot „državnih zemljišč“ še dodatno ogrožajo možnost trajne dvodržavne rešitve; obsoja nadaljevanje politike naseljevanja in poziva izraelske oblasti, naj nemudoma nehajo izvajati to politiko in obnovijo prejšnje stanje; zlasti obžaluje, da je kneset 6. februarja 2017 potrdil „zakon o regulaciji“, ki omogoča retroaktivno legalizacijo naselbin, ki so bile zgrajene na posestih Palestincev brez soglasja legitimnih zasebnih lastnikov; pričakuje odločitev vrhovnega sodišča v zvezi z novim zakonom;

7.  z zadovoljstvom ugotavlja, da odstavek 8 v sklepih Sveta z dne 18. januarja 2016 o zavezi EU in njenih držav članic zagotavlja popolno izvajanje veljavne zakonodaje EU in dvostranskih sporazumov med EU in Izraelom;

8.  v skladu s poročilom četverice poziva k ustavitvi rušenja palestinskih stavb, objektov in projektov, financiranih s sredstvi EU, prisilnih razselitev palestinskih družin ter zaseganja palestinskega premoženja na Zahodnem bregu; poudarja, da so ustrezni organi EU še vedno dolžni zagotavljati, da finančna sredstva EU ne bodo neposredno ali posredno preusmerjena terorističnim organizacijam ali dejavnostim, ki spodbujajo tovrstna dejanja;

9.  želi spomniti, da morajo države in nedržavni akterji spoštovati mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo na področju človekovih pravic, kar vključuje tudi odgovornost za njihova dejanja, in da je to temelj miru in varnosti v regiji;

10.  poudarja, da je sprava med palestinskimi frakcijami pomemben element na poti k uresničitvi dvodržavne rešitve, in obžaluje trajajočo palestinsko neenotnost; podpira, da EU vse palestinske frakcije poziva, naj si kot prvo prednostno nalogo zadajo spravo in vrnitev Palestinske oblasti na območje Gaze; poziva palestinske sile, naj si nemudoma začnejo ponovno prizadevati za spravo, zlasti z izvedbo predsedniških in parlamentarnih volitev, za katere je že skrajni čas; poudarja, da mora Palestinska oblast opravljati svojo vladno funkcijo na območju Gaze, tudi na področju varnosti in civilne uprave, in s svojo navzočnostjo na mejnih prehodih;

11.  poudarja, da vojaške dejavnosti in nedovoljeno kopičenje orožja povečujejo nestabilnost in ovirajo prizadevanja za sporazumno rešitev; poziva varnostne sile Palestinske oblasti, naj izvajajo zares učinkovite in pravočasne operacije, da preprečijo dejavnosti teh oboroženih skupin, kot je izstreljevanje raket na Izrael; poudarja, da je zelo pomembno preprečiti oboroževanje terorističnih skupin, tihotapljenje orožja, izdelavo raket in gradnjo predorov;

12.  ponovno poziva k odprtju območja Gaze ter k nujni obnovi in sanaciji tega območja;

13.  države članice opozarja na beneško izjavo iz junija 1980, v skladu s katero so države članice EU prevzele odgovornost v mirovnem procesu; poziva, naj se junija letos sprejme nova izjava EU; poziva visoko predstavnico, naj uporabi novo izjavo za vzpostavitev drzne in celovite evropske mirovne pobude za to regijo;

14.  poziva k mirovni pobudi Evropske unije za razrešitev izraelsko-palestinskega konflikta, katere namen bo doseči vidne rezultate, in sicer v določenem roku, v okviru dvodržavne rešitve ter z mednarodnim mehanizmom spremljanja in izvajanja; poudarja, da je pri tem pomembno vključiti druge mednarodne akterje, zlasti v okviru bližnjevzhodne četverice in glede arabske mirovne pobude; poziva, da je treba učinkovito uporabiti vzvode in instrumente Evropske unije pri stikih z obema stranema, da bi olajšali mirovna prizadevanja, saj lahko usklajeno delovanje EU prinese rezultate;

15.  poudarja, da morajo države članice za podporo resnične evropske mirovne pobude nujno dejavno prispevati k oblikovanju enotnega evropskega stališča in se vzdržati enostranskih pobud, ki slabijo evropsko ukrepanje; poudarja, da evropski voditelji držav in vlad ne morejo zahtevati od Unije, naj proaktivno deluje v regiji, če Unija zaradi njihovih razhajajočih se stališč ne more govoriti z enim glasom prek visoke predstavnice;

16.  ugotavlja, da ima palestinska arabska skupnost v Izraelu veliko možnosti, da bi odigrala bistveno vlogo pri doseganju trajnega miru med Izraelci in Palestinci; poudarja tudi pomen njene udeležbe v mirovnem procesu in njenega prispevka k njemu; poziva, da morajo imeti vsi državljani Izraela enake pravice, kar je osnovni pogoj za izpolnjevanje te vloge;

17.  poziva k podpori Evropske unije in zaščiti akterjev civilne družbe, vključno z organizacijami za človekove pravice, ki prispevajo k prizadevanjem za mir in h krepitvi zaupanja med Izraelci in Palestinci na obeh straneh, ter pozdravlja prispevek civilne družbe k mirovnemu procesu z novimi zamislimi in pobudami;

18.  predlaga, naj se začne izvajati pobuda „Parlamentarci za mir“, katere namen je združiti evropske, izraelske in palestinske parlamentarce, da bi podprli agendo za mir in dopolnili diplomatska prizadevanja EU;

19.  poudarja, da bi morala EU spodbujati pobude, ki lahko prispevajo k ponovni vzpostavitvi zaupanja med političnimi, nedržavnimi in gospodarskimi akterji, in vzpostavitvi vzorcev sodelovanja pri konkretnih vprašanjih; v zvezi s tem poudarja pomen političnih področij, kjer je sodelovanje pomembno za vsakodnevno življenje državljanov, zlasti na področjih varnosti, dostopa do vode, sanitarnih objektov, energetskih virov in rasti palestinskega gospodarstva;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, odposlancu bližnjevzhodne četverice, generalnemu sekretarju Lige arabskih držav, knesetu in izraelski vladi, predsedniku Palestinske oblasti in palestinskemu zakonodajnemu svetu.