Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2723(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0419/2017

Razprave :

PV 15/06/2017 - 4.2
CRE 15/06/2017 - 4.2

Glasovanja :

PV 15/06/2017 - 7.3

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0268

Sprejeta besedila
PDF 258kWORD 52k
Četrtek, 15. junij 2017 - Strasbourg
Pakistan, zlasti položaj zagovornikov človekovih pravic in smrtna kazen
P8_TA(2017)0268RC-B8-0419/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2017 o Pakistanu, zlasti položaju zagovornikov človekovih pravic in smrtni kazni (2017/2723(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Pakistanu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Pakistanu z dne 18. julija 2016,

–  ob upoštevanju petletnega načrta sodelovanja med EU in Pakistanom,

–  ob upoštevanju nacionalnega akcijskega načrta Pakistana za človekove pravice,

–  ob upoštevanju večletnega okvirnega programa EU-Pakistan za obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju priporočil iz poročila misije EU za opazovanje volitev v Pakistanu,

–  ob upoštevanju izjav visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in njene uradne govorke o Pakistanu,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, zlasti njenega 18. člena,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega podpisnica je Pakistan,

–  ob upoštevanju Konvencije o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju pakistanske ustave,

–  ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja, o zagovornikih človekovih pravic in smrtni kazni ter strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo iz leta 2012,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je do leta 2015 v Pakistanu veljal moratorij na smrtno kazen, ki pa je bil po pokolu v javni vojaški šoli v Pešavarju decembra 2014 odpravljen, kazen pa znova uvedena; ker je bil moratorij sprva odložen le za teroristične dejavnosti, pozneje pa za vsa dejanja, kazniva s smrtjo;

B.  ker je število obsojenih, ki čakajo v Pakistanu na usmrtitev, eno od najvišjih na svetu; ker poročajo o primerih usmrtitev med tem, ko pritožbeni mehanizmi še potekajo;

C.  ker pakistanski zakon o bogokletstvu (razdelek 295-C kazenskega zakonika) predpisuje obvezno smrtno kazen; ker trenutno na stotine ljudi čaka na sojenje, številni posamezniki pa na usmrtitev zaradi „bogokletstva“; ker se za opredelitve iz zakona meni, da so ohlapne in da jih lahko politične stranke zlorabijo proti političnim oporečnikom ali za utišanje legitimnih kritik državnih institucij in drugih organov;

D.  ker je predsednik vlade marca 2017 odredil prepoved vseh „bogokletnih“ gradiv na spletu, pakistanski organi pa so podjetja družbenih medijev pozvali, naj pomagajo ugotoviti identiteto Pakistancev, osumljenih „bogokletnih“ dejanj; ker je množica študentov dne 14. aprila 2017 linčala Mašala Khana, študenta na univerzi Abdula Vali Khana, potem ko je bil obtožen objavljanja „bogokletnih“ vsebin na spletu; ker je pakistansko protiteroristično sodišče dne 10. junija 2017 obsodilo Tajmurja Razo na smrt zaradi domnevnega „bogokletstva“ na Facebooku; ker so bili aktivist Baba Džan in 12 drugih protestnikov obsojeni na dosmrtno ječo, kar je najstrožja kazen, ki je bila kdajkoli izrečena za protestiranje;

E.  ker je pakistanska narodna skupščina v resoluciji z dne 18. aprila 2017 obsodila, da je nasilna množica linčala Mašala Khana zaradi domnevnega „bogokletstva“; ker je senat je razpravljal o reformah, da bi obrzdali zlorabe;

F.  ker so bila dve leti dovoljena vojaška sodišča, čeprav naj bi krepili civilno sodstvo; ker je bilo dosežen le majhen napredek pri razvoju sodstva, dne 22. marca 2017 pa so bila sporna vojaška sodišča znova uvedena za nadaljnji dve leti;

G.  ker je bilo v Pakistanu opaženih več primerov, ko so zagovorniki človekovih pravic, politični oporečniki in pripadniki verskih manjšin ali skupin, kot so ahmadijci, doživljali ustrahovanje, nadlegovanje, zapiranje, mučenje in usmrtitve; ker informacije, ki so jih zbrale delovna skupina OZN o prisilnih ali neprostovoljnih izginotjih in nevladne organizacije, kažejo, da so za prisilna izginotja odgovorni varnostni organi in organi kazenskega pregona, vključno s policijo in obveščevalnimi agencijami; ker še noben storilec ni bil uspešno priveden pred sodišče;

H.  ker je vojaško sodišče aprila 2017 na smrt obsodilo indijskega državljana Kulbhušana Džadhava; ker to sodno zadevo ravno obravnava Meddržavno sodišče z utemeljitvijo, da mu je bila zavrnjena pravica do konzularne pomoči; ker je bil 4. maja 2017 umorjen desetletni deček, pet drugih pa je bilo ranjenih v napadu množice na policijsko postajo v Beludžistanu, ki naj bi ga podžgale obtožbe o „bogokletstvu “; ker je 30. maja 2017 plemensko sodišče v Radžanpuru na smrt obsodilo najstnico (v lokalnih medijih znana le z imenom Šumajla), žrtev posilstva, ki ga je domnevno zagrešil družinski član; ker to niso osamljeni primeri;

I.  ker je primer Asje Nurin, bolje znane kot Asje Bibi, še vedno izjemno pomemben v zvezi s kršitvami človekovih pravic v Pakistanu; ker je pakistansko sodišče leta 2010 Asjo Bibi kot pakistansko kristjanko obsodilo bogokletstva ter ji prisodilo smrtno kazen z obešanjem; ker bi bila Asja Bibi, če bo kazen izvršena, prva ženska, ki bi bila v Pakistanu zakonito usmrčena zaradi bogokletstva; ker so številne mednarodne peticije pozvale k njeni izpustitvi, saj naj bi bila preganjana zaradi svoje veroizpovedi; ker so milice umorile krščanskega manjšinskega ministra Šebaza Bhatija in muslimanskega politika Salmana Tasirja, ker sta zagovarjala Asjo Bibi in nasprotovala „zakonom o bogokletstvu“; ker je Asja Bibi kljub začasnemu odlogu njene smrtne kazni še vedno v zaporu, njena družina pa se še vedno skriva;

J.  ker se še vedno izvajajo pritiski na nevladne organizacije; ker so številne nevladne organizacije pod pretvezo izvajanja nacionalnega akcijskega načrta za boj proti terorizmu žrtve ustrahovanja in nadlegovanja, uradi nekaterih pa so zaprti;

K.  ker je 12 milijonov žensk brez osebne izkaznice in se zato ne morejo vpisati v volilni register, da bi lahko glasovale na volitvah; ker je več misij EU za opazovanje volitev pripravilo priporočila za boljši volilni postopek na naslednjih volitvah, ki so predvidene za leto 2018;

L.  ker je Pakistan 1. januarja 2014 vstopil v sistem GSP+; ker naj bi se v okviru tega sistema močno spodbujalo spoštovanje temeljnih človekovih pravic in pravic delavcev, varstvo okolja in spoštovanje načel dobrega upravljanja;

M.  ker EU ostaja trdno odločena, da bo v okviru petletnega načrta sodelovanja in načrta, ki ga bo nadomestil, nadaljevala dialog in sodelovanje s Pakistanom;

1.  ponavlja, da EU odločno nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih in brez izjem; poziva k vsesplošni odpravi smrtne kazni; izraža globoko zaskrbljenost zaradi odločitve Pakistana, da prekine moratorij, in ker sedaj z zaskrbljujočim tempom nadaljuje usmrtitve; poziva Pakistan, naj ponovno uveljavi moratorij in si na daljši rok postavi cilj popolne odprave smrtne kazni;

2.  je zelo zaskrbljen zaradi poročil, da se v Pakistanu smrtna kazen izvršuje po nepoštenih sojenjih, da so bili tam usmrčeni mladoletniki in osebe z motnjami v duševnem zdravju, ter zaradi domnevnega mučenja; poziva vlado, naj določbe o smrtni kazni v nacionalni zakonodaji uskladi z mednarodnim pravom in standardi, ter vanjo vključi zamrznitev usmrtitev za katero koli kaznivo dejanje, ki ni umor, prepoved usmrtitev mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in oseb z motnjami v duševnem zdravju ter moratorij na izvršitev smrtne kazni v primerih, ko se pritožbe še obravnavajo;

3.  obžaluje, da se v Pakistanu krčita spoštovanje človekovih pravic in pravne države, ter še posebej, da se povečuje število zunajsodnih usmrtitev in zastraševanje novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, nevladnih organizacij in oseb, ki so kritične do vlade, ter uporabo sile zoper nje; opominja na obveznost pakistanske vlade, da zagotovi spoštovanje temeljnih pravic; pozdravlja, da je Pakistan sprejel akcijski načrt za človekove pravice, in poziva, naj izvajanje tega načrta privede do oprijemljivega napredka; opozarja, da bo EU izjemno zaskrbljena, če bodo aktivisti še naprej žrtve naštetih praks in če ne bo opazila napredka;

4.  izraža zaskrbljenost, ker imajo varnostne sile veliko svobode pri svojih operacijah, in poziva pakistansko vlado, naj zagotovi boljši nadzor nad njihovim delovanjem; poziva pristojne organe, naj začnejo hitro in nepristransko preiskavo vseh smrti v priporu ter vseh ubojev s strani varnostnih sil, pa tudi obtožb mučenja, ter naj kazensko preganjajo storilce v primerih zunajsodnih usmrtitev in mučenja;

5.  obžaluje, da se v Pakistanu uporabljajo vojaška sodišča, ki zaslišanja opravljajo za zaprtimi vrati ter so pristojna za sojenje civilistom; vztraja, da bi morale pakistanske oblasti mednarodnim opazovalcem in organizacijam za varstvo človekovih pravic dovoliti dostop za namene spremljanja uporabe vojaških sodišč; poziva tudi k takojšnjemu in preglednemu prehodu na neodvisna civilna sodišča v skladu z mednarodnimi standardi o sodnih postopkih; poudarja, da je treba državljanom tretjih držav, ki so v sodnih postopkih, dovoliti dostop do konzularnih storitev in zaščite;

6.  je zelo zaskrbljen, ker se v Pakistanu še vedno uporablja „zakon proti bogokletstvu“, in meni, da je zaradi tega vzdušje verske nestrpnosti še bolj izrazito; je seznanjen z ugotovitvami pakistanskega vrhovnega sodišča, da posamezniki, obtoženi „bogokletstva“, „utrpijo nesorazmerno in nepopravljivo škodo“, če ni ustreznih varoval pred napačno uporabo ali zlorabo takšnih zakonov; zato pakistansko vlado poziva, naj razveljavi oddelke 295-A, 295-B in 295-C kazenskega zakonika ter naj sprejme učinkovita procesna in institucionalna jamstva, da bi preprečila zlorabo obtožb o „bogokletstvu“; vlado tudi poziva, naj odločneje obsodi vigilantstvo v odnosu do domnevnih „bogokletnežev“, in jo nujno poziva, naj sama ne uporablja tovrstnih izrazov;

7.  poziva pakistansko vlado, naj nujno ukrepa, da bi zaščitila življenja in pravice novinarjev in blogerjev; je zaskrbljen, ker so pakistanski organi zahtevali, naj Twitter in Facebook razkrijeta podatke o svojih uporabnikih, da bi identificirali posameznike, osumljene „bogokletstva“; poziva vlado in parlament Pakistana, naj spremenita zakon o preprečevanju elektronskih kaznivih dejanj iz leta 2016 ter razveljavita pretirano obširne določbe o spremljanju in hrambi podatkov ter ukinjanju spletnih mest na podlagi nejasnih meril; poziva tudi, naj se spremenijo vse obsodbe na smrtno kazen zaradi „bogokletstva“ ali političnega oporečništva, tudi sodba zoper Tajmurja Razo; v zvezi s tem poziva pakistanskega predsednika, naj uporabi svojo moč pomilostitve;

8.  je seznanjen z napredkom pri izvajanju petletnega načrta sodelovanja med EU in Pakistanom, vseeno pa izraža upanje, da bo novi strateški načrt sodelovanja, ki naj bi bil dokončan v letu 2017, ambiciozen in da bo pripomogel h krepitvi vezi med EU in Pakistanom;

9.  poziva pakistansko vlado, naj čim bolj pozitivno in hitro reši primer Asje Bibi; priporoča sprejetje ukrepov, s katerimi bi zagotovili varnost Asje Bibi in njene družine glede na to, kako so milice in nesodni akterji v preteklosti ravnali z žrtvami obtožb bogokletstva;

10.  spominja, da je podelitev statusa GSP+ pogojna in da je učinkovito izvajanje mednarodnih konvencij bistvena zahteva tega sistema; poziva pakistansko vlado, naj si odločno prizadeva za izvajanje osrednjih 27 konvencij in pokaže napredek;

11.  poziva Komisijo in ESZD, naj sprožita razpravo o teh vprašanjih med rednim dialogom o človekovih pravicah s Pakistanskimi oblastmi;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Pakistana.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov