Sprejeta besedila - Ustanovitev posebnega odbora o terorizmu, njegove pristojnosti, številčna sestava in mandat

Choisissez la langue de votre document :

Kazalo

Prejšnje

Naslednje

Celotno besedilo

Postopek : 2017/2758(RSO)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument : B8-0477/2017
Predložena besedila : B8-0477/2017		Razprave :		Glasovanja : PV 06/07/2017 - 11.2		Sprejeta besedila : P8_TA(2017)0307

Sprejeta besedila

260k

53k

Četrtek, 6. julij 2017 - Strasbourg

Ustanovitev posebnega odbora o terorizmu, njegove pristojnosti, številčna sestava in mandat

P8_TA(2017)0307

B8-0477/2017

Sklep Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2017 o ustanovitvi, pristojnostih, številčni sestavi in mandatu posebnega odbora o terorizmu (2017/2758(RSO))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga sklepa konference predsednikov,

– ob upoštevanju člena 197 Poslovnika,

A. ker ima Evropska unija jasne pristojnosti pri zagotavljanju visoke ravni varnosti v skladu s členom 67 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), nacionalni organi pa so pristojni za boj proti terorizmu, kot je določeno v členu 73 PDEU; ker obstajajo širše obveznosti za čezmejno sodelovanje, kot je navedeno v Naslovu V PDEU o policijskem in pravosodnem sodelovanju, povezanem z notranjo varnostjo Evropske unije;

B. ker bi morala biti naloga novoustanovljenega posebnega odbora, da bi se skupaj z mednarodnimi partnerji in akterji posvetil odpravljanju praktičnih in zakonodajnih pomanjkljivosti v boju proti terorizmu po vsej Evropski uniji, pri čemer bi moral biti poseben poudarek na sodelovanju in izmenjavi informacij;

C. ker sta odpravljanje pomanjkljivosti in vrzeli pri sodelovanju in izmenjavi informacij med nacionalnimi organi kazenskega pregona ter interoperabilnost evropskih podatkovnih zbirk za izmenjavo informacij bistvenega pomena za dobro delovanje schengenskega območja in varovanje zunanjih meja EU in bi morala predstavljati bistvo mandata posebnega odbora;

D. ker je spoštovanje temeljnih pravic bistvena sestavina uspešnih politik za boj proti terorizmu;

1. sklene ustanoviti posebni odbor o terorizmu z naslednjimi strogo opredeljenimi pristojnostmi:

(a)

nepristransko preučuje, analizira in ocenjuje dejstva, ki so jih posredovali organi kazenskega pregona držav članic, pristojne agencije EU in priznani strokovnjaki, in obseg teroristične grožnje na evropskem ozemlju ter predlaga ustrezne ukrepe, tako da bodo lahko Evropska unija in njene države članice pomagale pri preprečevanju, preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom;

(b)

na podlagi pristopa, ki temelji na dokazih, nepristransko opredeljuje in analizira morebitne napake in nepravilnosti, ki so omogočile nedavne teroristične napade v različnih državah članicah, zlasti tako, da zbira in analizira vse informacije, ki so na voljo obveščevalnim službam ali organom kazenskega pregona in pravosodnim organom v državah članicah o storilcih, preden storijo teroristično kaznivo dejanje;

(c)

preučuje in ocenjuje izvajanje obstoječih ukrepov in instrumentov na področju upravljanja zunanjih meja, tudi nepravilnosti pri kontroli na zunanjih mejah, ki posameznikom omogočajo, da pridejo v Evropo s ponarejenimi listinami, ter ocenjuje vzroke, zakaj nekatere države članice ne izpolnjujejo vseh svojih obveznosti iz Uredbe (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta(1) (uredba o schengenskem informacijskem sistemu); zbira in analizira informacije o morebitnih pomanjkljivostih v državah članicah in pomanjkljivostih Komisije pri zagotavljanju popolnega izvajanja ustreznih določb Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta(2) (Zakonik o schengenskih mejah), ter predlaga ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih vrzeli;

(d)

ugotavlja pomanjkljivosti pri izmenjavi informacij pravosodnih organov, organov kazenskega pregona in obveščevalnih služb med državami članicami; še posebej preiskuje domnevne razširjene pomanjkljivosti pri zbiranju, analiziranju in sporočanju informacij, ki bi lahko pomagale preprečiti napade, zlasti tako, da:

	–	analizira in ocenjuje uspešnost podatkovnih zbirk EU, kot so schengenski informacijski sistem (SIS), vizumski informacijski sistem (VIS) in skupni evropski model za izmenjavo informacij (EIXM), ter morebitne napake v državah članicah pri izvajanju veljavnih pravnih instrumentov, kot je Sklep Sveta 2008/615/PNZ(3) ali Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ(4); še posebej analizira, zakaj nekatere države članice niso prispevale informacij v te podatkovne zbirke, zlasti glede njihovih obveznosti iz uredbe o schengenskem informacijskem sistemu in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ(5);
	–	analizira domnevno neizpolnjevanje obveznosti iz člena 2(3) Sklepa Sveta 2005/671/PNZ(6) v državah članicah in zagotavlja, da se vsaj informacije iz odstavkov 4 in 5 navedenega člena, ki jih zbere pristojni organ, sporočijo Europolu in Eurojustu;
	–	zbira in analizira informacije o tem, kako organi držav članic izpolnjujejo obveznosti, naložene s členoma 3 in 7 Okvirnega sklepa 2006/960/PNZ, pri čemer zlasti skrbi, da pristojni organi kazenskega pregona tovrstne informacije in obveščevalne podatke sporočijo pristojnim organom kazenskega pregona v drugih državah članicah, kadar obstajajo dejanski razlogi za domnevo, da bi informacije ali obveščevalni podatki lahko pripomogli k odkrivanju, preprečevanju ali preiskovanju kaznivih dejanj iz člena 2(2) Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ(7);
	–	preverja, ali Europol v celoti izpolnjuje dolžnost obveščanja po členu 17 Sklepa Sveta 2009/371/PNZ(8), ki je bil razveljavljen z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta(9);
	–	preverja, ali nacionalne enote držav članic v celoti izpolnjujejo obveznost iz člena 8(4)(a) Sklepa 2009/371/PNZ, ki je bil razveljavljen z Uredbo (EU) 2016/794, in Europolu na lastno pobudo sporočajo potrebne informacije in obveščevalne podatke za opravljanje njegovih nalog;
	–	preiskuje morebitne pomanjkljivosti pri izmenjavi informacij med agencijami EU ter preverja pravna sredstva in potrebo teh agencij po dostopu do schengenskega informacijskega sistema in drugih ustreznih informacijskih sistemov EU;
	–	ocenjuje obstoječe neformalno sodelovanje med obveščevalnimi službami držav članic in raven učinkovitosti z vidika izmenjave informacij in praktičnega sodelovanja;
	–	preučuje odnose Evropske unije s tretjimi državami in mednarodnimi agencijami na področju boja proti terorizmu, tudi obstoječe mednarodno sodelovanje in instrumente v boju proti terorizmu, vključno z izmenjavo primerov najboljše prakse, in učinkovitost sedanje ravni izmenjave informacij;

(e)

ocenjuje učinek protiteroristične zakonodaje EU in njenega izvajanja na temeljne pravice;

(f)

ocenjuje razpoložljivost in učinkovitost vseh sredstev, dodeljenih pristojnim organom, ki sodelujejo v boju proti terorizmu (policija, vojska, pravosodje, proračunski organi, obveščevalne službe, organi za nadzor, informacijski organi, informacijska tehnologija itd.) v državah članicah in na ravni EU; analizira morebitne pomanjkljivosti pri policijskem sodelovanju in praktične ovire za čezmejno sodelovanje organov kazenskega pregona v preiskavah, povezanih z bojem proti terorizmu, ter opredeljuje tehnične, strukturne in pravne omejitve preiskovalnih zmogljivosti;

(g)

preiskuje pomanjkljivosti v pravosodnih sistemih in pravosodnem sodelovanju na ravni EU ter sodelovanju pri čezmejnih preiskavah, zlasti prek Eurojusta, Evropske pravosodne mreže, skupnih preiskovalnih skupin, evropskega naloga za prijetje in evropskega preiskovalnega naloga; opredeljuje tehnične, strukturne in pravne omejitve zmogljivosti za preiskovanje in pregon;

(h)

preučuje sedanjo izmenjavo primerov najboljše prakse in sodelovanje med nacionalnimi organi in ustreznimi organi EU za zaščito mehkih tarč, vključno z območji tranzita, kot so letališča in železniške postaje, pa tudi za zaščito kritične infrastrukture, kot je določena v Direktivi Sveta 2008/114/ES(10);

(i)

preučuje sedanje mehanizme, ki so na voljo žrtvam terorizma, zlasti Direktivo 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta(11), in prepoznava obstoječe primere dobre prakse, ki naj se izmenjujejo;

(j)

zbira informacije in analizira proces radikalizacije ter učinkovitost programov za deradikalizacijo, uvedenih v omejenem številu držav članic; opredeljuje obstoječe primere dobre prakse, ki naj se izmenjujejo, in preverja, ali so države članice sprejele ustrezne ukrepe v zvezi s tem;

(k)

ocenjuje učinkovitost sodelovanja med državami članicami, pa tudi učinkovitost sodelovanja med pristojnimi organi, pooblaščenimi subjekti in organi kazenskega pregona v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma na podlagi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta(12), in sodeluje pri izmenjavi mnenj z ustreznimi akterji v bančnem sektorju in organi za preiskovanje goljufij ter organi kazenskega pregona, da bi opredelili nove oblike financiranja terorizma, vključno z njegovo povezanostjo z organiziranim kriminalom;

(l)

pripravlja priporočila glede vseh navedenih zadev, če meni, da so potrebna, ter v ta namen vzpostavlja potrebne stike, opravlja obiske in organizira predstavitve z institucijami EU in ustreznimi agencijami ter mednarodnimi in nacionalnimi institucijami, nacionalnimi parlamenti in vladami držav članic in tretjih držav ter z uradniki, ki so vključeni v vsakodnevni boj proti terorizmu, kot so organi kazenskega pregona, policija, obveščevalne službe, sodniki in mirovni sodniki ter predstavniki znanstvene skupnosti, poslovne in civilne družbe, vključno z organizacijami žrtev;

2. poudarja, da bodo vsa priporočila posebnega odbora spremljali pristojni stalni odbori;

3. sklene, da bodo pristojnosti, osebje in razpoložljiva sredstva stalnih odborov Parlamenta, odgovornih za vprašanja glede sprejetja, spremljanja in izvajanja zakonodaje EU, ki se nanašajo na področje pristojnosti posebnega odbora, ostali nespremenjeni;

4. sklene, da bodo morali sestanki potekati za zaprtimi vrati, kadar bo delo posebnega odbora vključevalo predstavitev dokazov tajne narave, pričevanj, ki vsebujejo osebne ali zaupne podatke, ali izmenjavo mnenj ali posvetovanje z organi in telesi o tajnih, zaupnih ali občutljivih informacijah za namene nacionalne ali javne varnosti; sklene, da bodo imele priče in izvedenci pravico dajati izjave ali pričati brez navzočnosti javnosti;

5. sklene, da se bodo tajni ali zaupni dokumenti, ki jih bo sprejel posebni odbor, obravnavali po postopku iz člena 210a Poslovnika, tako da bodo imeli do njih dostop samo predsednik, poročevalec, poročevalci v senci, koordinatorji in pooblaščeni uradniki, in da se bodo te informacije uporabljale izključno za pripravo vmesnih in končnih poročil posebnega odbora; sklene, da bodo seje potekale v prostorih, opremljenih tako, da bo nepooblaščenim osebam spremljanje postopka onemogočeno;

6. sklene, da bodo v skladu z veljavnimi notranjimi pravili in postopki vsi poslanci in uradniki pred dostopom do tajnih podatkov ali poslušanjem dokazov, ki bi utegnili ogroziti nacionalno ali javno varnost, morali imeti dovoljenje za dostop do tovrstnih podatkov;

7. sklene, da se bodo informacije, ki jih bo pridobil posebni odbor, uporabljale izključno za opravljanje njegovih nalog in se ne bodo smele razkriti tretjim osebam; sklene, da se take informacije ne bodo smele objaviti, če bodo vsebovale gradivo tajne ali zaupne narave ali imena oseb;

8. sklene, da bo imel posebni odbor 30 članov;

9. sklene, da bo mandat posebnega odbora trajal 12 mesecev, razen če bo Parlament pred iztekom ta rok podaljšal, mandatna doba pa se bo začela z datumom njegove ustanovitvene seje; sklene, da bo moral posebni odbor Parlamentu predložiti vmesno in končno poročilo o dejanskih ugotovitvah in priporočilih glede tega, katere ukrepe in pobude bi bilo treba sprejeti.

(1)	Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).
(2)	Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).
(3)	Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1).
(4)	Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ z dne 18. decembra 2006 o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije (UL L 386, 29.12.2006, str. 89).
(5)	Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).
(6)	Sklep Sveta 2005/671/PNZ z dne 20. septembra 2005 o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju terorističnih kaznivih dejanj (UL L 253, 29.9.2005, str. 22).
(7)	Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).
(8)	Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (UL L 121, 15.5.2009, str. 37).
(9)	Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).
(10)	Direktiva Sveta 2008/114/ES z dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite (UL L 345, 23.12.2008, str. 75).
(11)	Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).
(12)	Direktiva 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L 309, 25.11.2005, str. 15).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov