(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0686),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0035/2017),

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. novembra 2015(1) in z dne 6. julija 2016(2) o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0225/2017),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  poziva Svet, naj prouči možnost postopne opustitve konvencije o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij(3) z dne 23. julija 1990 po sprejetju predlagane direktive in tako okrepi usklajen pristop Unije k reševanju sporov s predlagano direktivo;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba Sprememba 1 Predlog direktive Uvodna izjava 1 (1)  Primeri, ko različne države članice isti prihodek ali kapital obdavčijo dvakrat, lahko povzročajo resne davčne ovire za podjetja, ki poslujejo čezmejno. Ustvarjajo čezmerne davčne obremenitve za podjetja in utegnejo povzročiti izkrivljanja gospodarstva in njegovo neučinkovitost ter negativno vplivati na čezmejne naložbe in rast. (1)  Na podlagi načela poštenega in učinkovitega obdavčevanja morajo vsa podjetja svoj pošten delež davka plačati tam, kjer ustvarijo dobiček in dodano vrednost, izogibati pa se je treba dvojnemu obdavčevanju in dvojnemu neobdavčevanju. Primeri, ko različne države članice isti prihodek ali kapital obdavčijo dvakrat, lahko povzročajo resne davčne ovire zlasti za mala in srednja podjetja, ki poslujejo čezmejno, kar negativno vpliva na pravilno delovanje notranjega trga. Ustvarjajo čezmerne davčne obremenitve, pravno negotovost in nepotrebne stroške za podjetja in utegnejo povzročiti izkrivljanja gospodarstva in njegovo neučinkovitost. Poleg tega negativno vplivajo na čezmejne naložbe in rast. Sprememba 2 Predlog direktive Uvodna izjava 1 a (novo) (1a)  Evropski parlament je dne 25. novembra 2015 sprejel Resolucijo o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, v kateri je izpodbijal uporabnost konvencije o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij z dne 23. julija 19901a (konvencija Unije o arbitraži) in izrazil mnenje, da bi bilo treba ta instrument preoblikovati in povečati njegovo učinkovitost ali ga nadomestiti z mehanizmom Unije za reševanje sporov z učinkovitejšimi postopki medsebojnega dogovora. Evropski parlament je dne 6. julija 2016 sprejel resolucijo o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, v kateri je poudaril, da je določitev jasnega časovnega okvira za postopke reševanja sporov ključnega pomena za večjo učinkovitost sistemov. ___________ 1a UL L 225, 20.8.1990, str. 10. Sprememba 3 Predlog direktive Uvodna izjava 1 b (novo) (1b)   Evropski parlament je 16. decembra 2015 sprejel resolucijo s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji, pri čemer je pozval Komisijo, naj predlaga zakonodajo za izboljšanje reševanja čezmejnih sporov glede obdavčevanja v Uniji z osredotočanjem ne le na primere dvojnega obdavčevanja, ampak tudi na dvojno neobdavčevanje. Pozval je tudi k jasnejšim pravilom, strožjim časovnim okvirom in preglednosti. Sprememba 4 Predlog direktive Uvodna izjava 1 c (novo) (1c)   Poskusi odprave dvojnega obdavčevanja pogosto vodijo do „dvojnega neobdavčevanja“, ko lahko podjetja s prakso erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička dosežejo, da se njihovi dobički obdavčijo v državah članicah, ki imajo skoraj ničelno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Ta stalna praksa izkrivlja konkurenco, škoduje domačim podjetjem in slabi pomen obdavčevanja na škodo rasti in ustvarjanja delovnih mest. Sprememba 5 Predlog direktive Uvodna izjava 2 (2)  Zato morajo mehanizmi, ki so v Uniji na voljo, zagotavljati reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja in dejansko odpravljanje zadevnega dvojnega obdavčevanja. (2)  Sedanji postopki reševanja sporov so predolgi in dragi, z njimi pa se dogovor pogosto ne doseže, pri čemer nekateri primeri sploh niso priznani. Trenutno nekatera podjetja raje sprejemajo dvojno obdavčevanje, kot da bi denar in čas porabila za obremenjujoče postopke za odpravo dvojnega obdavčevanja. Zato je bistvenega pomena, da mehanizmi, ki so v Uniji na voljo, zagotavljajo učinkovito, hitro in izvršljivo reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja ter dejansko in pravočasno odpravljanje zadevnega dvojnega obdavčevanja, in sicer z rednim in učinkovitim obveščanjem davčnih zavezancev. Sprememba 6 Predlog direktive Uvodna izjava 3 (3)  Obstoječi mehanizmi iz dvostranskih davčnih sporazumov ne zagotavljajo popolne razbremenitve od dvojnega obdavčevanja pravočasno in v vseh primerih. Obstoječa Konvencija o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s prilagoditvijo dobička povezanih podjetij (90/436/EGS)7 (v nadaljnjem besedilu: konvencija Unije o arbitraži) ima omejeno področje uporabe, saj se uporablja samo za spore glede transfernih cen in pripisovanje dobička stalnim poslovnim enotam. Spremljanje, ki se opravlja v okviru izvajanja konvencije Unije o arbitraži, je pokazalo nekatere pomembne pomanjkljivosti, zlasti glede dostopa do postopka ter dolžine in uspešnosti zaključka postopka. (3)  Obstoječi mehanizmi iz dvostranskih sporazumov o dvojnem obdavčevanju ne zagotavljajo popolne razbremenitve od dvojnega obdavčevanja pravočasno in v vseh primerih. Mehanizmi, predvideni v teh sporazumih, so v številnih primerih dolgotrajni, dragi in težko dostopni, z njimi pa se dogovori pogosto ne dosežejo. Konvencija Unije o arbitraži ima omejeno področje uporabe, saj se uporablja samo za spore glede transfernih cen in pripisovanje dobička stalnim poslovnim enotam. Spremljanje, ki se opravlja v okviru izvajanja konvencije Unije o arbitraži, je pokazalo nekatere pomembne pomanjkljivosti, zlasti glede dostopa do postopka, pomanjkanja pravnih sredstev ter dolžine postopka, katerega zaključek bi bil uspešen in dokončno zavezujoč. Te pomanjkljivosti ovirajo naložbe in bi jih bilo treba odpraviti. _________________ 7 UL L 225, 20.8.1990, str. 10. Sprememba 7 Predlog direktive Uvodna izjava 3 a (novo) (3a)   Za oblikovanje pravičnega, jasnega in stabilnega davčnega okolja ter za zmanjšanje davčnih sporov na notranjem trgu je potrebna vsaj minimalna konvergenca v politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb. Uvedba skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB), kot jo je predlagala Komisija1a, je najučinkovitejši način za odpravo tveganja dvojnega obdavčevanja pravnih oseb. ______________ 1a Predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) – COM(2016)0683. Sprememba 8 Predlog direktive Uvodna izjava 4 (4)  Da bi se ustvarilo pravičnejše davčno okolje, je treba izboljšati pravila o preglednosti in okrepiti ukrepe proti izogibanju davkom. Hkrati je treba v duhu poštenega sistema obdavčitve zagotoviti, da davčni zavezanci za isti dohodek niso obdavčeni dvakrat ter da so mehanizmi za reševanje sporov celoviti, učinkoviti in trajnostni. Mehanizme za reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja je treba izboljšati tudi zaradi odzivanja na tveganje povečanja števila sporov glede dvojnega ali večkratnega obdavčevanja s potencialno visokimi vrednostmi, saj so davčne uprave uvedle prakse bolj rednih in osredotočenih revizij. (4)  Da bi se ustvarilo pravičnejše davčno okolje za podjetja, ki so dejavna v Uniji, je treba izboljšati pravila o preglednosti in okrepiti ukrepe proti izogibanju davkom in davčni utaji na nacionalni ravni in ravni Unije ter po vsem svetu. Preprečevanje dvojnega neobdavčevanja bi moralo ostati prednostna naloga Unije. Hkrati je treba v duhu poštenega sistema obdavčitve zagotoviti, da davčni zavezanci za isti dohodek niso obdavčeni dvakrat ter da so mehanizmi za reševanje sporov celoviti, učinkoviti in trajnostni. Izboljšave mehanizmov za reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja so ključnega pomena tudi za odzivanje na tveganje povečanja števila sporov glede dvojnega ali večkratnega obdavčevanja s potencialno visokimi vrednostmi, saj so davčne uprave uvedle prakse bolj rednih in osredotočenih revizij. Sprememba 9 Predlog direktive Uvodna izjava 5 (5)  Pri uvedbi uspešnega in učinkovitega okvira za reševanje davčnih sporov, ki bo zagotavljal pravno varnost in podjetjem prijazno okolje za naložbe, gre torej za bistven ukrep pri doseganju pravičnega in učinkovitega sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb v Uniji. Z mehanizmi za reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja bi se moral vzpostaviti tudi harmoniziran in pregleden okvir za reševanje težav na področju dvojnega obdavčevanja, kar bi moralo koristiti vsem davčnim zavezancem. (5)  Pri uvedbi uspešnega in učinkovitega okvira za reševanje davčnih sporov, ki bo zagotavljal pravno varnost in podpiral naložbe, gre torej za bistven ukrep pri doseganju pravičnega in učinkovitega sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb v Uniji. Države članice bi morale za ta namen pristojnim organom nameniti ustrezno raven človeških, tehničnih in finančnih virov. Sprememba 10 Predlog direktive Uvodna izjava 5 a (novo) (5a)  Unija ima potencial, da postane vzor in vodilna v svetu na področju davčne preglednosti in usklajenosti. Z mehanizmi za reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja bi se moral vzpostaviti tudi harmoniziran in pregleden okvir za reševanje težav na področju dvojnega obdavčevanja, kar bi moralo koristiti vsem davčnim zavezancem. Razen če zadevni davčni zavezanec dokaže, da nekatere občutljive poslovne, industrijske ali poklicne informacije iz odločitve ne bi smele biti objavljene, bi morala Komisija vse dokončne odločitve v celoti objaviti in jih dati na razpolago v skupnem podatkovnem formatu na spletni strani, ki se upravlja centralno. Objava končnih odločitev je v javnem interesu, saj se s tem izboljša razumevanje, kako bi si bilo treba predpise razlagati in jih uporabljati. Potencial te direktive bo v celoti izkoriščen le, če se bodo primerljivi predpisi izvajali tudi v tretjih državah. Zato bi si morala Evropska komisija prizadevati, da se zavezujoč mehanizem za reševanje sporov vzpostavi tudi na mednarodni ravni. Sprememba 11 Predlog direktive Uvodna izjava 5 b (novo) (5b)   Uspešen in učinkovit okvir bi moral državam članicam omogočati, da predlagajo alternativne mehanizme za reševanje sporov, ki bi bolje upoštevali posebnosti malih in srednjih podjetij ter bi lahko znižali stroške, zmanjšali birokracijo, povečali učinkovitost in hitreje odpravili dvojno obdavčevanje. Sprememba 12 Predlog direktive Uvodna izjava 6 (6)  Odpravo dvojnega obdavčevanja je treba doseči s postopkom, v skladu s katerim se kot prvi korak zadeva predloži davčnim organom zadevnih držav članic z namenom, da spor rešijo s postopkom medsebojnega dogovora. Če tak dogovor v določenem času ni sklenjen, je treba zadevo predati svetovalni komisiji ali komisiji za alternativno reševanje sporov, ki sta sestavljeni iz predstavnikov zadevnih davčnih organov ter neodvisnih oseb. Davčni organi bi morali sprejeti dokončno zavezujočo odločitev ob sklicevanjem na mnenje svetovalne komisije ali komisije za alternativno reševanje sporov. (6)  Odpravo dvojnega obdavčevanja je treba doseči s postopkom, ki je enostaven za uporabo. Kot prvi korak se zadeva predloži davčnim organom zadevnih držav članic z namenom, da spor rešijo s postopkom medsebojnega dogovora. Če tak dogovor v določenem času ni sklenjen, je treba zadevo predati svetovalni komisiji ali komisiji za alternativno reševanje sporov, ki sta sestavljeni iz predstavnikov zadevnih davčnih organov ter neodvisnih oseb, katerih imena bodo navedena na javno dostopnem seznamu neodvisnih oseb. Davčni organi bi morali sprejeti dokončno zavezujočo odločitev ob sklicevanjem na mnenje svetovalne komisije ali komisije za alternativno reševanje sporov. Sprememba 13 Predlog direktive Uvodna izjava 7 a (novo) (7a)   Poleg mehanizma za reševanje sporov glede dvojnega obdavčevanja, predvidenega v tej direktivi, obstajajo tudi druge možnosti reševanja sporov za davčne zavezance. To vključuje postopke medsebojnega dogovora v skladu z dvostranskimi konvencijami o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ali konvencijo Unije o arbitraži. Postopek za reševanje sporov iz te direktive bi moral imeti prednost pred drugimi možnostmi, saj predvideva usklajen pristop k reševanju sporov na ravni Unije, ki vključuje jasne in izvršljive predpise ter obvezno odpravo dvojnega obdavčevanja, poleg tega pa določa časovni okvir. Sprememba 14 Predlog direktive Uvodna izjava 7 b (novo) (7b)   Trenutno ni jasno, kako se ta direktiva navezuje na veljavne določbe o arbitraži v dvostranskih davčnih sporazumih in veljavno konvencijo Unije o arbitraži. Zato bi morala Komisija pojasniti te povezave, da bi lahko davčni zavezanci, kjer je to ustrezno, izbrali postopek, ki je zanje najbolj primeren. Sprememba 15 Predlog direktive Uvodna izjava 7 c (novo) (7c)   Veliko primerov dvojnega obdavčevanja vključuje tretje države. Zato bi si morala Komisija prizadevati za oblikovanje globalnega okvira, po možnosti v okviru OECD. Dokler tak okvir OECD ne bo vzpostavljen, bi si morala Komisija prizadevati, da bi se za vse primere morebitnega čezmejnega dvojnega obdavčevanja namesto sedanjega prostovoljnega uporabljal obvezen postopek, dosežen dogovor pa bi bil zavezujoč. Sprememba 16 Predlog direktive Uvodna izjava 10 a (novo) (10a)   Področje uporabe te direktive bi bilo treba čim prej razširiti. Direktiva zagotavlja samo okvir za reševanje sporov v zvezi z dvojnim obdavčevanjem poslovnih dobičkov. Spori v zvezi z dvojnim obdavčevanjem dohodka, kot so pokojnine in plače, ne spadajo na področje njene uporabe, čeprav je lahko njihov vpliv na posameznike precejšen. Različna razlaga davčnega sporazuma v državah članicah lahko vodi do ekonomskega dvojnega obdavčevanja, na primer, če ena država članica razlaga vir dohodka kot plačo, druga pa enak vir dohodka razlaga kot dobiček. Zato bi bilo treba v področje uporabe te direktive vključiti tudi razlike v razlagi med državami članicami na področju obdavčevanja dohodka. Sprememba 17 Predlog direktive Uvodna izjava 11 (11)  Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive po petih letih, države članice pa bi morale Komisiji ustrezno prispevati v podporo temu pregledu – (11)  Komisija bi morala pregledati uporabo te direktive po petih letih in določiti, ali bi se morala Direktiva še naprej uporabljati ali bi jo bilo treba spremeniti. Države članice bi morale Komisiji ustrezno prispevati v podporo temu pregledu. Ob koncu tega pregleda bi morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, vključno z oceno razširitve področja uporabe te direktive na vse spore glede dvojnega obdavčevanja, ki so čezmejne narave, in glede dvojnega neobdavčevanja, ter po potrebi zakonodajni predlog sprememb. Sprememba 18 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 4 Ta direktiva ne izključuje uporabe nacionalne zakonodaje ali določb mednarodnih sporazumov, kadar je to potrebno za preprečevanje davčnih utaj, davčnih goljufij ali zlorab. Ta direktiva ne izključuje uporabe nacionalne zakonodaje ali določb mednarodnih sporazumov, kadar je to potrebno za preprečevanje davčnih utaj in izogibanja davkom, davčnih goljufij ali zlorab. Sprememba 19 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 1 1.  Vsak davčni zavezanec, izpostavljen dvojnemu obdavčevanju, ima pravico do vložitve pritožbe, s katero zahteva odpravo dvojnega obdavčevanja, pri vsakem pristojnem organu zadevnih držav članic v roku treh let po prejemu prvega obvestila o ukrepu, ki je privedel do dvojnega obdavčevanja, ne glede na to, ali uporablja pravna sredstva, ki so na voljo v nacionalnem pravu zadevne države članice. Davčni zavezanec v svoji pritožbi pred vsakim pristojnim organom navede, katere so druge zadevne države članice. 1.  Vsak davčni zavezanec, izpostavljen dvojnemu obdavčevanju, ima pravico do vložitve pritožbe, s katero zahteva odpravo dvojnega obdavčevanja, pri vsakem pristojnem organu zadevnih držav članic v roku treh let po prejemu prvega obvestila o ukrepu, ki je privedel do dvojnega obdavčevanja, ne glede na to, ali uporablja pravna sredstva, ki so na voljo v nacionalnem pravu zadevne države članice. Davčni zavezanec pritožbo hkrati vloži pri obeh pristojnih organih zadevnih držav članic in v pritožbi pred vsakim pristojnim organom navede, katere so druge zadevne države članice. Komisija vzdržuje osrednjo kontaktno točko v vseh uradnih jezikih Unije, ki je zlahka dostopna javnosti in kjer so na voljo posodobljeni kontaktni podatki za vsak pristojni organ in popoln pregled veljavne zakonodaje Unije in mednarodnih pogodb o obdavčevanju. Sprememba 20 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 2 2.  Pristojni organi v enem mesecu od prejema pritožbe potrdijo njen prejem. O prejemu pritožbe obvestijo tudi pristojne organe drugih zadevnih držav članic. 2.  Vsak pristojni organ pisno potrdi prejem pritožbe in v dveh tednih od prejema pritožbe o njej obvesti pristojne organe drugih zadevnih držav članic. Sprememba 21 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 – točka a (a)  ime, naslov, davčno številko in druge podatke, ki so potrebni za identifikacijo davčnih zavezancev, ki so vložili pritožbo pri pristojnih organih, ter morebitnih drugih davčnih zavezancev, ki jih to neposredno zadeva; (a)  ime, naslov, davčno številko in druge podatke, ki so potrebni za identifikacijo davčnih zavezancev, ki so vložili pritožbo pri pristojnih organih, ter morebitnih drugih davčnih zavezancev, ki jih to neposredno zadeva po najboljšem vedenju pritožnika; Sprememba 22 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 – točka d (d)   veljavna nacionalna pravila in konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja; črtano Sprememba 23 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 – točka e – točka iii (iii)  zaveza davčnega zavezanca, da bo čim bolj popolno in v najkrajšem času odgovoril na vse ustrezne zahteve pristojnih organov ter na zahtevo pristojnih organov predložil vso dokumentacijo; (iii)  zaveza davčnega zavezanca, da bo čim bolj popolno in v najkrajšem času odgovoril na vse ustrezne zahteve pristojnih organov ter na zahtevo pristojnih organov predložil vso dokumentacijo, pri čemer pristojni organi ustrezno upoštevajo morebitne omejitve dostopa do zahtevanih dokumentov in zunanje časovne zamude; Sprememba 24 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 – točka f (f)  morebitne posebne dodatne informacije, ki jih zahtevajo pristojni organi. (f)  morebitne posebne dodatne informacije, ki jih zahtevajo pristojni organi in ki se nanašajo na spor glede obdavčevanja. Sprememba 25 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 5 5.  Pristojni organi zadevnih držav članic sprejmejo odločitev o sprejetju in dopustnosti pritožbe davčnega zavezanca v šestih mesecih od prejema pritožbe. Pristojni organi o svoji odločitvi obvestijo davčne zavezance in pristojne organe drugih držav članic. 5.  Pristojni organi zadevnih držav članic sprejmejo odločitev o sprejetju in dopustnosti pritožbe davčnega zavezanca v treh mesecih od prejema pritožbe ter v dveh tednih o svoji odločitvi pisno obvestijo davčnega zavezanca in pristojni organ druge države članice. Sprememba 26 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 1 Kadar se pristojni organi zadevnih držav članic odločijo, da sprejmejo pritožbo v skladu s členom 3(5), si prizadevajo za odpravo dvojnega obdavčevanja na podlagi postopka medsebojnega dogovora, in sicer v dveh letih od zadnjega uradnega obvestila ene od držav članic o odločitvi o sprejetju pritožbe. Kadar se pristojni organi zadevnih držav članic odločijo, da sprejmejo pritožbo v skladu s členom 3(5), si prizadevajo za odpravo dvojnega obdavčevanja na podlagi postopka medsebojnega dogovora, in sicer v enem letu od zadnjega uradnega obvestila ene od držav članic o odločitvi o sprejetju pritožbe. Sprememba 27 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2 Obdobje dveh let iz prvega pododstavka se lahko na zahtevo pristojnega organa države članice podaljša za do šest mesecev, če pristojni organ prosilec tako zahtevo pisno utemelji. Tako podaljšanje morajo odobriti davčni zavezanci in drugi pristojni organi. Obdobje enega leta iz prvega pododstavka se lahko na zahtevo pristojnega organa države članice podaljša za do tri mesece, če pristojni organ prosilec tako zahtevo pisno utemelji. Tako podaljšanje morajo odobriti davčni zavezanci in drugi pristojni organi. Sprememba 28 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 3 3.  Ko pristojni organi držav članic dosežejo dogovor o odpravi dvojnega obdavčevanja v roku iz odstavka 1, vsak pristojni organ zadevnih držav članic ta dogovor pošlje davčnemu zavezancu kot odločitev, ki organ zavezuje in je za davčnega zavezanca izvršljiva, če se ta odpove pravici do vseh domačih pravnih sredstev. Ta odločitev se izvrši ne glede na morebitne roke, ki jih določa nacionalna zakonodaja zadevnih držav članic. 3.  Ko pristojni organi držav članic dosežejo dogovor o odpravi dvojnega obdavčevanja v roku iz odstavka 1, vsak pristojni organ zadevnih držav članic ta dogovor v petih dneh pošlje davčnemu zavezancu kot odločitev, ki organ zavezuje in je za davčnega zavezanca izvršljiva, če se ta odpove pravici do vseh domačih pravnih sredstev. Ta odločitev se nemudoma izvrši ne glede na morebitne roke, ki jih določa nacionalna zakonodaja zadevnih držav članic. Sprememba 29 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 4 4.  Če pristojni organi zadevnih držav članic ne dosežejo dogovora o odpravi dvojnega obdavčevanja v roku iz odstavka 1, vsak pristojni organ zadevnih držav članic davčne zavezance obvesti o razlogih za neuspeh pri doseganju dogovora. 4.  Če pristojni organi zadevnih držav članic ne dosežejo dogovora o odpravi dvojnega obdavčevanja v roku iz odstavka 1, vsak pristojni organ zadevnih držav članic davčne zavezance v dveh tednih obvesti o razlogih za neuspeh pri doseganju dogovora in o njihovih možnostih pritožbe, pri čemer jim posreduje ustrezne kontaktne podatke pritožbenih organov. Sprememba 30 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 1.  Pristojni organi zadevnih držav članic se lahko odločijo zavrniti pritožbo, če pritožba ni dopustna, če ni dvojnega obdavčevanja ali če je prekoračeno triletno obdobje iz člena 3(1). 1.  Pristojni organi zadevnih držav članic se lahko odločijo zavrniti pritožbo, če pritožba ni dopustna, če ni dvojnega obdavčevanja ali če je prekoračeno triletno obdobje iz člena 3(1). O razlogih za zavrnitev pritožbe obvestijo davčnega zavezanca. Sprememba 31 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2 2.  Če pristojni organi zadevnih držav članic v šestih mesecih po prejemu pritožbe davčnega zavezanca ne sprejmejo odločitve glede pritožbe, se pritožba šteje za zavrnjeno. 2.  Če pristojni organi zadevnih držav članic v treh mesecih po prejemu pritožbe davčnega zavezanca ne sprejmejo odločitve glede pritožbe, se pritožba šteje za zavrnjeno, o čemer se davčnega zavezanca obvesti v enem mesecu po tem trimesečnem obdobju. Sprememba 32 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 3 3.  V primeru zavrnitve pritožbe se lahko davčni zavezanec pritoži zoper odločitev pristojnih organov zadevnih držav članic v skladu z nacionalnimi pravili. 3.  V primeru zavrnitve pritožbe se lahko davčni zavezanec pritoži zoper odločitev pristojnih organov zadevnih držav članic v skladu z nacionalnimi pravili. Davčni zavezanec se lahko pritoži pri katerem koli pristojnem organu. Pristojni organ, pri katerem je vložena pritožba, obvesti drug pristojni organ o pritožbi, oba pa se pri njeni obravnavi usklajujeta. Če se pritožbi, ki se nanaša na mala in srednja podjetja, ugodi, nosi finančno breme pristojni organ, ki je sprva zavrnil pritožbo. Sprememba 33 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 Svetovalna komisija sprejme odločitev o dopustnosti in sprejetju pritožbe v šestih mesecih od datuma uradnega obvestila pristojnih organov zadevnih držav članic o zadnji odločitvi o zavrnitvi pritožbe na podlagi člena 5(1). Če v šestih mesecih ni uradnega obvestila o odločitvi, se pritožba šteje za zavrnjeno. Svetovalna komisija sprejme odločitev o dopustnosti in sprejetju pritožbe v treh mesecih od datuma uradnega obvestila pristojnih organov zadevnih držav članic o zadnji odločitvi o zavrnitvi pritožbe na podlagi člena 5(1). Če v treh mesecih ni uradnega obvestila o odločitvi, se pritožba šteje za zavrnjeno. Sprememba 34 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 2 Kadar svetovalna komisija potrdi obstoj dvojnega obdavčevanja in dopustnost pritožbe, se na zahtevo enega od pristojnih organov začne postopek medsebojnega dogovora iz člena 4. Zadevni pristojni organ o tej zahtevi obvesti svetovalno komisijo, druge zadevne pristojne organe in davčne zavezance. Obdobje dveh let iz člena 4(1) začne teči od datuma odločitve svetovalne komisije glede sprejetja in dopustnosti pritožbe. Kadar svetovalna komisija potrdi obstoj dvojnega obdavčevanja in dopustnost pritožbe, se na zahtevo enega od pristojnih organov začne postopek medsebojnega dogovora iz člena 4. Zadevni pristojni organ o tej zahtevi obvesti svetovalno komisijo, druge zadevne pristojne organe in davčne zavezance. Obdobje enega leta iz člena 4(1) začne teči od datuma odločitve svetovalne komisije glede sprejetja in dopustnosti pritožbe. Sprememba 35 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 3 – pododstavek 1 Pristojni organi zadevnih držav članic ustanovijo svetovalno komisijo, kadar se v roku iz člena 4(1) ne uspejo dogovoriti o odpravi dvojnega obdavčevanja v okviru postopka medsebojnega dogovora. Če se pristojnim organom zadevnih držav članic v roku iz člena 4(1) ni uspelo dogovoriti o odpravi dvojnega obdavčevanja v okviru postopka medsebojnega dogovora, svetovalna komisija v skladu s členom 13(1) izda mnenje o odpravi dvojnega obdavčevanja. Sprememba 36 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 4 – pododstavek 1 Če se svetovalna komisija ustanovi v skladu z odstavkom 1, se ustanovi najpozneje petdeset koledarskih dni po izteku šestmesečnega obdobja iz člena 3(5). Če se svetovalna komisija ustanovi v skladu z odstavkom 1, se ustanovi najpozneje en mesec po izteku trimesečnega obdobja iz člena 3(5). Sprememba 37 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 4 – pododstavek 2 Če se svetovalna komisija ustanovi v skladu z odstavkom 2, se ustanovi najpozneje petdeset koledarskih dni po izteku obdobja iz člena 4(1). Če se svetovalna komisija ustanovi v skladu z odstavkom 2, se ustanovi najpozneje en mesec po izteku obdobja iz člena 4(1). Sprememba 38 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2 Kadar pristojni organ države članice ne imenuje vsaj ene neodvisne osebe in njenega namestnika, lahko davčni zavezanec od pristojnega sodišča v tej državi članici zahteva, da to imenuje neodvisno osebo in namestnika s seznama iz člena 8(4). Kadar pristojni organ države članice ne imenuje vsaj ene neodvisne osebe in njenega namestnika, lahko davčni zavezanec od pristojnega sodišča v tej državi članici zahteva, da to v treh mesecih imenuje neodvisno osebo in namestnika s seznama iz člena 8(4). Sprememba 39 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 3 Če tega ne storijo pristojni organi vseh zadevnih držav članic, lahko davčni zavezanec od pristojnega sodišča vsake države članice zahteva, da to imenuje neodvisni osebi v skladu z drugim in tretjim pododstavkom. Tako imenovane neodvisne osebe določijo predsednika z žrebom imen s seznama neodvisnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje za predsednika v skladu s členom 8(4). Če tega ne storijo pristojni organi vseh zadevnih držav članic, lahko davčni zavezanec od pristojnega sodišča vsake države članice zahteva, da to imenuje neodvisni osebi v skladu z drugim in tretjim pododstavkom člena 8(4). Komisija na osrednji informacijski točki na svojem spletišču v vseh uradnih jezikih Unije jasno navede podatke o pristojnih sodiščih vsake države članice. Tako imenovane neodvisne osebe določijo predsednika z žrebom imen s seznama neodvisnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje za predsednika v skladu s členom 8(4). Sprememba 40 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 2.  Imenovanje neodvisnih oseb in njihovih namestnikov v skladu z odstavkom 1 se predloži pristojnemu sodišču države članice šele po koncu petdesetdnevnega obdobja iz člena 6(4), in sicer najpozneje v dveh tednih po koncu navedenega obdobja. 2.  Imenovanje neodvisnih oseb in njihovih namestnikov v skladu z odstavkom 1 se predloži pristojnemu sodišču države članice šele po koncu enomesečnega obdobja iz člena 6(4), in sicer najpozneje v dveh tednih po koncu navedenega obdobja. Sprememba 41 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3 3.  Pristojno sodišče sprejme odločitev v skladu z odstavkom 1 in o njej obvesti vložnika. Pred pristojnim sodiščem se za imenovanje neodvisnih oseb, kadar teh ne imenujejo države članice, uporablja isti postopek, kot se uporablja v skladu z nacionalnimi pravili pri arbitraži v civilnih in gospodarskih zadevah, kadar sodišče imenuje arbitra v primerih, v katerih se stranki o tem ne moreta dogovoriti. Pristojno sodišče obvesti tudi pristojne organe, ki jim najprej ni uspelo ustanoviti svetovalne komisije. Taka država članica ima zoper odločitev sodišča pravico do pritožbe pod pogojem, da ima pravico v skladu z njeno nacionalno zakonodajo. V primeru zavrnitve ima vložnik pravico do pritožbe zoper odločitev sodišča v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili. 3.  Pristojno sodišče sprejme odločitev v skladu z odstavkom 1 in o njej v enem mesecu obvesti vložnika. Pred pristojnim sodiščem se za imenovanje neodvisnih oseb, kadar teh ne imenujejo države članice, uporablja isti postopek, kot se uporablja v skladu z nacionalnimi pravili pri arbitraži v civilnih in gospodarskih zadevah, kadar sodišče imenuje arbitra v primerih, v katerih se stranki o tem ne moreta dogovoriti. Pristojno sodišče obvesti tudi pristojne organe, ki jim najprej ni uspelo ustanoviti svetovalne komisije. Taka država članica ima zoper odločitev sodišča pravico do pritožbe pod pogojem, da ima pravico v skladu z njeno nacionalno zakonodajo. V primeru zavrnitve ima vložnik pravico do pritožbe zoper odločitev sodišča v skladu z nacionalnimi postopkovnimi pravili. Sprememba 42 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1 – točka c (c)  ena ali dve neodvisni osebi, ki ju imenuje vsak pristojni organ s seznama oseb iz odstavka 4. (c)  ena ali dve neodvisni osebi, ki ju imenuje vsak pristojni organ s seznama oseb iz odstavka 4, kar ne vključuje oseb, ki jih predlagajo njihove države članice. Sprememba 43 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 3 a (novo) Države članice se lahko odločijo za imenovanje predstavnikov iz točke (b) prvega pododstavka za nedoločen čas. Sprememba 44 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 3 – točka b (b)  če ima ta oseba v lasti velik delež enega ali vseh davčnih zavezancev oziroma je pri njih zaposlena ali je njihov svetovalec, oziroma če je za to osebo kar koli od navedenega veljalo v preteklosti; (b)  če ima ta oseba ali njen sorodnik v lasti velik delež enega ali vseh davčnih zavezancev oziroma je pri njih zaposlena ali je njihov svetovalec, oziroma če je za to osebo kar koli od navedenega veljalo v preteklosti; Sprememba 45 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 2 Neodvisne osebe morajo biti državljani države članice, ki prebivajo znotraj Unije. Morajo biti usposobljene in neodvisne. Neodvisne osebe morajo biti državljani države članice, ki prebivajo znotraj Unije, po možnosti uradniki in javni uslužbenci, ki delujejo na področju davčnega prava, ali člani upravnega sodišča. Morajo biti usposobljene, neodvisne, nepristranske in z visoko integriteto. Sprememba 46 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 3 Države članice Komisiji priglasijo imena neodvisnih oseb, ki so jih imenovale. Države članice lahko pri priglasitvi določijo, katere od petih oseb, ki so jih imenovale, so lahko imenovane za predsednika. Prav tako Komisiji posredujejo popolne in posodobljene informacije v zvezi z njihovim poklicnim in akademskim ozadjem, usposobljenostjo, strokovnim znanjem in navzkrižji interesov. Države članice Komisijo brez odlašanja obvestijo o vseh spremembah seznama neodvisnih oseb. Države članice Komisiji priglasijo imena neodvisnih oseb, ki so jih imenovale. Države članice pri priglasitvi določijo, katere od petih oseb, ki so jih imenovale, so lahko imenovane za predsednika. Prav tako Komisiji posredujejo popolne in posodobljene informacije v zvezi z njihovim poklicnim in akademskim ozadjem, usposobljenostjo, strokovnim znanjem in navzkrižji interesov. Te informacije se posodobijo v primeru sprememb življenjepisa neodvisnih oseb. Države članice Komisijo brez odlašanja obvestijo o vseh spremembah seznama neodvisnih oseb. Sprememba 47 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 3 a (novo) Komisija preveri informacije iz tretjega pododstavka v zvezi z neodvisnimi osebami, ki jih imenujejo države članice. Tovrstna preverjanja se izvedejo v roku treh mesecev od prejema informacij od držav članic. Če ima Komisija pomisleke glede neodvisnosti imenovanih oseb, lahko od države članice zahteva, da zagotovi dodatne informacije, in če pomisleki s tem niso odpravljeni, lahko od države članice zahteva, da zadevno osebo črta s seznama in imenuje drugo osebo. Sprememba 48 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 3 b (novo) Seznam neodvisnih oseb se javno objavi. Sprememba 49 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 1 1.  Pristojni organi zadevnih držav članic se lahko dogovorijo, da bodo za podajo mnenja o odpravi dvojnega obdavčevanja v skladu s členom 13 namesto svetovalne komisije ustanovili komisijo za alternativno reševanje sporov. 1.  Pristojni organi zadevnih držav članic se lahko dogovorijo, da bodo za podajo mnenja o odpravi dvojnega obdavčevanja v skladu s členom 13 namesto svetovalne komisije ustanovili komisijo za alternativno reševanje sporov. Vendar se komisija za alternativno reševanje sporov, če je le mogoče, uporabi le izjemoma. Sprememba 50 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2 2.  Komisija za alternativno reševanje sporov se lahko od svetovalne komisije razlikuje v sestavi in obliki, za rešitev spora pa lahko uporablja spravo, mediacijo, strokovno svetovanje, razsodbo ali kateri koli drug postopek ali metodo reševanja sporov. 2.  Komisija za alternativno reševanje sporov se lahko od svetovalne komisije razlikuje v sestavi in obliki, za rešitev spora pa lahko uporablja spravo, mediacijo, strokovno svetovanje, razsodbo ali kateri koli drug učinkovit in priznan postopek ali metodo reševanja sporov. Sprememba 51 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 4 4.  Za komisijo za alternativno reševanje sporov se uporabljajo členi 11 do 15, razen pravil o večini iz člena 13(3). Pristojni organi zadevnih držav članic se lahko dogovorijo o drugačnih pravilih o večini v pravilniku o delovanju komisije za alternativno reševanje sporov. 4.  Za komisijo za alternativno reševanje sporov se uporabljajo členi 11 do 15, razen pravil o večini iz člena 13(3). Pristojni organi zadevnih držav članic se lahko dogovorijo o drugačnih pravilih o večini v pravilniku o delovanju komisije za alternativno reševanje sporov, če se zagotovita neodvisnost imenovanih oseb za reševanje sporov in odsotnost navzkrižja interesov. Sprememba 52 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – uvodni del Države članice poskrbijo, da vsak pristojni organ zadevnih držav članic v obdobju petdeset koledarskih dni, določenem v členu 6(4), davčne zavezance obvesti o: Države članice poskrbijo, da vsak pristojni organ zadevnih držav članic v enomesečnem obdobju, določenem v členu 6(4), davčne zavezance obvesti o: Sprememba 53 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2 Datum iz točke (b) prvega pododstavka se določi najpozneje 6 mesecev po ustanovitvi svetovalne komisije ali komisije za alternativno reševanje sporov. Datum iz točke (b) prvega pododstavka se določi najpozneje tri mesece po ustanovitvi svetovalne komisije ali komisije za alternativno reševanje sporov. Sprememba 54 Predlog direktive Člen 10 – odstavek 3 3.  Če se davčnim zavezancem pravilnik o delovanju ne predloži ali pa ta pravilnik ni popoln, države članice poskrbijo, da neodvisne osebe in predsednik dopolnijo pravilnik o delovanju v skladu s Prilogo II ter ga pošljejo davčnemu zavezancu v dveh tednih od datuma izteka obdobja petdeset koledarskih dni iz člena 6(4). Če se neodvisne osebe in predsednik ne dogovorijo o pravilniku o delovanju ali ga ne predložijo davčnim zavezancem, se lahko davčni zavezanci obrnejo na pristojno sodišče države prebivališča ali sedeža, ki ugotovi vse pravne posledice in odredi izvajanje pravilnika o delovanju. 3.  Če se davčnim zavezancem pravilnik o delovanju ne predloži ali pa ta pravilnik ni popoln, države članice poskrbijo, da neodvisne osebe in predsednik dopolnijo pravilnik o delovanju v skladu s Prilogo II ter ga pošljejo davčnemu zavezancu v dveh tednih od datuma izteka enomesečnega obdobja iz člena 6(4). Če se neodvisne osebe in predsednik ne dogovorijo o pravilniku o delovanju ali ga ne predložijo davčnim zavezancem, se lahko davčni zavezanci obrnejo na pristojno sodišče države prebivališča ali sedeža, ki ugotovi vse pravne posledice in odredi izvajanje pravilnika o delovanju. Sprememba 55 Predlog direktive Člen 12 – odstavek 1 – uvodni del 1.  Za namene postopka iz člena 6 lahko zadevni davčni zavezanci svetovalni komisiji ali komisiji za alternativno reševanje sporov predložijo katere koli informacije, dokaze ali dokumente, ki bi lahko bili pomembni za odločitev. Davčni zavezanci in pristojni organi zadevnih držav članic na zahtevo svetovalne komisije ali komisije za alternativno reševanje sporov predložijo vse informacije, dokaze ali dokumente. Vendar lahko pristojni organi katere koli take države članice zavrnejo predložitev informacij svetovalni komisiji v naslednjih primerih: 1.  Za namene postopka iz člena 6 zadevni davčni zavezanci svetovalni komisiji ali komisiji za alternativno reševanje sporov predložijo katere koli informacije, dokaze ali dokumente, ki bi lahko bili pomembni za odločitev. Davčni zavezanci in pristojni organi zadevnih držav članic na zahtevo svetovalne komisije ali komisije za alternativno reševanje sporov predložijo vse informacije, dokaze ali dokumente. Vendar lahko pristojni organi katere koli take države članice zavrnejo predložitev informacij svetovalni komisiji v naslednjih primerih: Sprememba 56 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 1 1.  Svetovalna komisija ali komisija za alternativno reševanje sporov poda svoje mnenje najpozneje v šestih mesecih po tem, ko so jo pristojni organi zadevnih držav članic ustanovili. 1.  Svetovalna komisija ali komisija za alternativno reševanje sporov poda svoje mnenje najpozneje v treh mesecih po tem, ko so jo pristojni organi zadevnih držav članic ustanovili. Sprememba 57 Predlog direktive Člen 13 – odstavek 2 2.  Svetovalna komisija ali komisija za alternativno reševanje sporov pri pripravi svojega mnenja upošteva veljavne nacionalne predpise in konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Če med zadevnimi državami članicami ni konvencije ali sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, se lahko svetovalna komisija ali komisija za alternativno reševanje sporov pri pripravi svojega mnenja sklicuje na mednarodno prakso na področju obdavčitve, kot je najnovejša vzorčna davčna konvencija OECD. 2.  Svetovalna komisija ali komisija za alternativno reševanje sporov pri pripravi svojega mnenja upošteva veljavne nacionalne predpise in konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Če med zadevnimi državami članicami ni konvencije ali sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, se lahko svetovalna komisija ali komisija za alternativno reševanje sporov pri pripravi svojega mnenja sklicuje na mednarodno prakso na področju obdavčitve, kot sta najnovejša vzorčna davčna konvencija OECD in najnovejša vzorčna konvencija Združenih narodov o preprečevanju dvojnega obdavčevanja. Sprememba 58 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 1 1.  Pristojni organi se v šestih mesecih po tem, ko jih svetovalna komisija ali komisija za alternativno reševanje sporov obvesti o svojem mnenju, dogovorijo o odpravi dvojnega obdavčevanja. 1.  Pristojni organi se v treh mesecih po tem, ko jih svetovalna komisija ali komisija za alternativno reševanje sporov obvesti o svojem mnenju, dogovorijo o odpravi dvojnega obdavčevanja. Sprememba 59 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 3 3.  Države članice poskrbijo, da vsak pristojni organ o dokončni odločitvi o odpravi dvojnega obdavčevanja seznani davčne zavezance v tridesetih koledarskih dneh po sprejetju. Če davčni zavezanci z odločitvijo niso seznanjeni v tridesetih koledarskih dneh, lahko v svoji državi članici prebivališča ali sedeža vložijo pritožbo v skladu z nacionalnimi pravili. 3.  Države članice poskrbijo, da vsak pristojni organ o dokončni odločitvi o odpravi dvojnega obdavčevanja seznani davčne zavezance v tridesetih koledarskih dneh po sprejetju. Če davčni zavezanec s to odločitvijo ni seznanjen v tridesetih koledarskih dneh, lahko v svoji državi članici prebivališča ali sedeža vloži pritožbo v skladu z nacionalnimi pravili. Sprememba 60 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 2 2.  Predložitev spora v postopek medsebojnega dogovora ali postopek za reševanje sporov državi članici ne preprečuje, da bi začela ali nadaljevala sodne, prekrškovne ali kazenske postopke v zvezi z istimi zadevami. 2.  Predložitev spora v postopek medsebojnega dogovora ali postopek za reševanje sporov državi članici preprečuje, da bi začela ali nadaljevala sodne, prekrškovne ali kazenske postopke v zvezi z istimi zadevami. Sprememba 61 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – točka a (a)  šest mesecev iz člena 3(5); (a)  tri mesece iz člena 3(5); Sprememba 62 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – točka b (b)  dve leti iz člena 4(1). (b)  eno leto iz člena 4(1). Sprememba 63 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 6 6.  Z odstopanjem od člena 6 lahko zadevne države članice zavrnejo dostop do postopka za reševanje sporov v primerih davčne goljufije, namernega neplačila ali hude malomarnosti. 6.  Z odstopanjem od člena 6 lahko zadevne države članice v primeru kazenskega ali upravnega postopka s pravno veljavno sodbo, s katero je dokazana davčna goljufija, namerno neplačilo ali huda malomarnost, za isto zadevo zavrnejo dostop do postopka za reševanje sporov. Sprememba 64 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 2 2.  Pristojni organi objavijo dokončno odločitev iz člena 14, če v to privolijo vsi zadevni davčni zavezanci. 2.  Pristojni organi v celoti objavijo dokončno odločitev iz člena 14. Vendar če kateri od davčnih zavezancev trdi, da gre pri določenih delih odločitve za občutljive trgovinske, industrijske ali poklicne informacije, pristojni organi upoštevajo te argumente in objavijo čim več informacij iz odločitve, pri tem pa izbrišejo občutljive dele. Pristojni organi si pri objavi končne odločitve prizadevajo zagotoviti čim večjo preglednost, pri čemer ščitijo ustavne pravice davčnih zavezancev, zlasti v zvezi z informacijami, z objavo katerih bi se jasno in očitno konkurentom razkrile občutljive industrijske in poslovne informacije. Sprememba 65 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 3 – pododstavek 1 Če kateri od zadevnih davčnih zavezancev ne privoli v objavo dokončne odločitve v celoti, pristojni organi objavijo povzetek dokončne odločitve z opisom spora in vsebine, datumom, zadevnimi davčnimi obdobji, pravno podlago, sektorjem ter kratkim opisom končnega rezultata. črtano Sprememba 67 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 4 4.  Komisija z izvedbenimi akti določi standardne obrazce za sporočanje informacij iz odstavkov 2 in 3. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2). 4.  Komisija z izvedbenimi akti določi standardne obrazce za sporočanje informacij iz odstavka 2. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(2). Sprememba 68 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 5 5.  Pristojni organi informacije, ki jih je treba objaviti v skladu z odstavkom 3, brez odlašanja predložijo Komisiji. 5.  Pristojni organi informacije, ki jih je treba objaviti v skladu z odstavkom 3, brez odlašanja predložijo Komisiji. Komisija zagotovi, da so te informacije na voljo v običajnem podatkovnem formatu na spletni strani, ki se centralno upravlja. Sprememba 69 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 1 1.  Komisija na spletu objavi in posodablja seznam neodvisnih oseb iz člena 8(4), na katerem je navedeno, katere od teh oseb so lahko imenovane za predsednika. Ta seznam vsebuje le imena navedenih oseb. 1.  Komisija na spletu v odprtem podatkovnem formatu objavi in posodablja seznam neodvisnih oseb iz člena 8(4), na katerem je navedeno, katere od teh oseb so lahko imenovane za predsednika. Ta seznam vsebuje imena, pripadnost in življenjepis teh oseb in informacije glede njihovih kvalifikacij in praktičnih izkušenj skupaj z izjavami o morebitnih navzkrižjih interesov. Sprememba 70 Predlog direktive Člen 21 a (novo) Člen 21a Pregled Komisija do ... [tri leta od datuma začetka veljavnosti te direktive] na podlagi javnega posvetovanja in glede na pogovore s pristojnimi organi opravi pregled izvajanja in področja uporabe te direktive. Komisija tudi preuči, ali bi stalna svetovalna komisija še dodatno izboljšala učinkovitost in uspešnost postopkov reševanja sporov. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, vključno s predlogom spremembe direktive, kadar je to ustrezno. Sprememba 71 Predlog direktive Priloga I – razdelek 5 – vrstica 2 a (novo) Gewerbesteuer Sprememba 72 Predlog direktive Priloga I – razdelek 12 – vrstica 2 a (novo) Imposta regionale sulle attività produttive

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310. (3) UL L 225, 20.8.1990, str. 10.