Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 52 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki v odstavku 1 določa, da se Pogodbi uporabljata za države članice, v odstavku 2 pa navaja, da je njuna ozemeljska veljavnost določena v členu 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju točke 1 prvega pododstavka člena 355 PDEU, kakor je bila spremenjena s sklepoma Evropskega sveta z dne 29. oktobra 2010 o spremembi položaja otoka Saint-Barthélemy v razmerju do Evropske unije (2010/718/EU) in z dne 11. julija 2012 o spremembi položaja Mayotteja v razmerju do Evropske unije (2012/419/EU), ki določa, da se določbe Pogodb uporabljajo za najbolj oddaljene regije v skladu s členom 349 PDEU,

–  ob upoštevanju člena 349 PDEU, ki najbolj oddaljenim regijam priznava poseben status, predvideva sprejetje posebnih ukrepov, „ki so zlasti namenjeni opredelitvi pogojev uporabe Pogodb za te regije, vključno s skupnimi politikami“, in določa, da se ti ukrepi med drugim nanašajo „na področja, kot so carinska in trgovinska politika, davčna politika, prostotrgovinske cone, kmetijska in ribiška politika, pogoji za preskrbo s surovinami in bistvenimi izdelki za široko porabo, državne pomoči ter pogoji dostopa do strukturnih skladov in horizontalnih programov Unije“,

–  ob upoštevanju člena 107(3)(a) PDEU, ki določa, da je pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja najbolj oddaljenih regij lahko združljiva z notranjim trgom,

–  ob upoštevanju naslova XVIII PDEU, ki določa cilj ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter opredeljuje strukturne finančne instrumente za njegovo izpolnitev,

–  ob upoštevanju člena 7 PDEU, v skladu s katerim Unija skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti ob upoštevanju vseh svojih ciljev in v skladu z načelom prenosa pristojnosti,

–  ob upoštevanju vseh sporočil Evropske komisije o najbolj oddaljenih regijah,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o najbolj oddaljenih regijah, zlasti svoje resolucije z dne 18. aprila 2012 o vlogi kohezijske politike v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije v okviru EU 2020(1) ter svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o čim boljšem izkoriščanju potenciala najbolj oddaljenih regij z ustvarjanjem sinergije med strukturnimi skladi in drugimi programi Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 15. decembra 2015(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. decembra 2016 o izvajanju režima posebnih ukrepov za kmetijstvo v korist najbolj oddaljenih regij Unije (POSEI) (COM(2016)0797),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o posodobitvi področja državnih pomoči EU (COM(2012)0209),

–   ob upoštevanju memoranduma, ki so ga v Cayennu (5. marca 1999) podpisale najbolj oddaljene regije, dopolnjenega s skupnim memorandumom, podpisanim maja 2010 med Španijo, Francijo, Portugalsko in najbolj oddaljenimi regijami, ki določa, da bi morala EU spodbujati trajnostni razvoj najbolj oddaljenih regij s krepitvijo naravnih in kulturnih dobrin najbolj oddaljenih regij ter hkrati spodbujati načela enakih možnosti, partnerstva, sorazmernosti in skladnosti politik EU,

–  ob upoštevanju sklepne deklaracije z dne 22. in 23. septembra 2016 po 21. konferenci predsednikov najbolj oddaljenih regij Evropske unije in skupnega memoranduma najbolj oddaljenih regij, podpisanega na četrtem forumu najbolj oddaljenih regij Evropske unije 30. in 31. marca 2017 v Bruslju,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe(4),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0226/2017),

A.  ker člen 349 PDEU priznava posebne socialne in gospodarske razmere najbolj oddaljenih regij, katerih razvoj zaradi svoje stalnosti in součinkovanja strukturno močno otežujejo nekateri dejavniki (oddaljenost, otoška lega, majhnost, težavna topografija in podnebje, odvisnost od maloštevilnih proizvodov ...);

B.  ker je Sodišče v sestavi velikega senata v svoji temeljni sodbi z dne 15. decembra 2015 podalo poglobljeno razlago člena 349 PDEU;

C.  ker v tej sodbi Sodišče potrjuje zlasti, da se akti, katerih namen je uvesti posebne ukrepe za najbolj oddaljene regije, lahko sprejmejo na pravni podlagi člena 349, da ta pravna podlaga omogoča odstopanja tako od primarne kot sekundarne zakonodaje in da seznam področij, ki jih zajema besedilo člena 349, ni izčrpen, saj „pisci PDEU niso imeli namena določiti izčrpnega seznama vrst ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti na podlagi tega člena“;

D.  ker so v zvezi z uporabo Pogodb za najbolj oddaljene regije člen 52 PEU ter člena 349 in 355 PDEU med seboj povezani, ker se na podlagi točke 1 prvega pododstavka člena 355 PDEU določbe Pogodb uporabljajo za najbolj oddaljene regije v skladu s členom 349 PDEU in ker to sklicevanje na Pogodbi zajema sekundarno zakonodajo;

E.  ker je treba člen 349 PDEU brati skupaj z drugimi členi Pogodbe, zlasti s členom 7, ki določa, da „Unija skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti ob upoštevanju vseh svojih ciljev“;

F.  ker načeli enakosti in nediskriminacije opravičujeta drugačno obravnavo v primeru določenih razmer, da se na koncu omogoči enakost pri uporabi evropskega prava;

G.  ker je cilj člena 349 PDEU zagotoviti razvoj najbolj oddaljenih regij in njihovo vključevanje tako v evropski prostor kot v njihov geografski prostor ter jim pri tem omogočiti, da izkoristijo evropske politike in, kjer je to ustrezno, posebne ukrepe, prilagojene njihovim razmeram in potrebam;

H.  ker imajo najbolj oddaljene regije privilegiran položaj z geostrateškega vidika in z vidika raziskav, povezanih s podnebnimi spremembami in biotsko raznovrstnostjo;

I.  ker po ocenah Komisije modro gospodarstvo EU zagotavlja približno 5,4 milijona delovnih mest in bruto dodano vrednost v višini približno 500 milijard EUR na leto;

1.  opozarja, da člen 7 PEU Komisiji dodeljuje vlogo varuha Pogodb; poudarja, da so najbolj oddaljene regije v celoti vključene v Evropsko unijo in njen pravni red, njihove posebne razmere pa so priznane s Pogodbama, zlasti v členu 349 PDEU, ki določa načelo in omogoča pravico do prilagoditve, obravnavane na ravni različnih politik Unije;

2.  poudarja, da imajo najbolj oddaljene regije, čeprav so močno prikrajšane zaradi geografske oddaljenosti od Unije, tudi koristi od več pomembnih prednosti, kot so možnosti naraščanja s turizmom povezanih dejavnosti, izkoriščanja obnovljivih virov energije, razvoja krožnega gospodarstva, pa tudi povečanja vrednosti njihove bogate naravne dediščine in izredne biotske raznovrstnosti;

3.  meni, da se je člen 349 PDEU uporabljal v omejenem obsegu in da bi ga bilo mogoče razlagati bolj inovativno in pozitivno, zlasti zaradi oblikovanja ad hoc programov in novih specifičnih politik na podlagi prednosti najbolj oddaljenih regij, da bi jim omogočili, da jih izkoristijo, zlasti na področjih, kot so obnovljivi viri energije, modra rast, raziskave in razvoj, trajnostni turizem, zaščita biotske raznovrstnosti in prilagajanje podnebnim spremembam; želi v zvezi s tem opozoriti na vlogo, ki jo je prevzela Unija, da bi najbolj oddaljenim regijam omogočila, da premagajo izzive in okrepijo svoje prednosti, vendar hkrati poudarja, da morajo države članice prevzeti večjo odgovornost, kar zadeva uporabo razpoložljivih instrumentov EU, ki jim lahko nudijo podporo pri zagotavljanju trajnostnega razvoja njihovih najbolj oddaljenih regij;

Stanje glede izvajanja člena 349 PDEU

4.  izraža zaskrbljenost, da se členi pogodb, ki se nanašajo na najbolj oddaljene regije, doslej niso izvajali v največjem možnem obsegu, kar omejuje možnosti teh regij, da v celoti izkoristijo vključenost v Unijo in povečajo svojo konkurenčnost na posameznih geografskih območjih;

5.  meni, da bi z razširjeno uporabo člena 349 PDEU omogočili boljše vključevanje najbolj oddaljenih regij v Unijo ter njihov razvoj in potencial ob doslednem upoštevanju njihovih posebnosti in strukturnih omejitev, pa tudi njihovih prednosti;

6.  opozarja na politično voljo zakonodajalcev med pripravo drugega pododstavka člena 299 in nato člena 349 PDEU za oblikovanje celovite strategije, ki jo bodo spremljali posebni ukrepi v okviru različnih politik in instrumentov;

7.  Želi opomniti, da je program možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI) program, ki v celoti upošteva posebnosti najbolj oddaljenih regij zaradi posebne uredbe na podlagi člena 349 PDEU ter prve alinee člena 42 in drugega odstavka člena 43 ter priznava dvojno načelo pripadnosti najbolj oddaljenih regij Uniji in popolne prilagoditve skupne evropske politike razmeram v teh regijah, zato je treba ta program nadalje izvajati, proučiti pa bi bilo treba tudi nove programe POSEI za druga področja politike Unije;

8.  meni, da bo uspeh programa POSEI, če bodo ohranjene posebne določbe za najbolj oddaljene regije, namesto da bi se zgolj porazdelile med evropske horizontalne programe;

9.  ugotavlja, da je Komisija sprejela več sporočil o najbolj oddaljenih regijah; obžaluje, da so se te različne evropske strategije za najbolj oddaljene regije doslej izvajale in konkretizirale le delno;

10.  zato zdaj poziva Komisijo, naj predlaga akcijski načrt, po potrebi z zakonodajnimi pobudami, ki bo omogočil izvajanje usklajene in učinkovite strategije za najbolj oddaljene regije, pri čemer bodo v celoti izkoriščene možnosti, ki jih omogoča člen 349 PDEU, zlasti glede oblikovanja posebnih programov in politik, predvsem z vidika inovativnosti in dolgoročnih naložb, prilagojenih njihovim potrebam po trajnostnemu razvoju; vztraja, da je treba tesno sodelovati z regionalnimi organi najbolj oddaljenih regij in deležniki; zato poziva institucije Unije, naj v sodelovanju z regionalnimi organi v najbolj oddaljenih regijah odprejo novo poglavje v odnosih med EU in temi regijami;

11.  pozdravlja delo Komisije na področju prenovljene strategije za najbolj oddaljene regije, ki bo sprejeta najpozneje konec leta 2017; poziva Komisijo, naj v svojo strategijo vključi podroben pristop za najbolj oddaljene regije in strateške okvire, ciljno usmerjene v potrebe po naložbah, skupaj z natančnimi cilji, ki so uresničljivi in jih je mogoče oceniti; spodbuja Francijo, Španijo in Portugalsko, naj zagotovijo večjo podporo za svoje najbolj oddaljene regije;

12.  opozarja, da člen 349 PDEU najbolj oddaljenim regijam omogoča, da pridobijo pomoč za tekoče poslovanje, ki ni časovno omejena in se postopoma ne zmanjšuje, na podlagi prožnejših postopkov, da se nadomestijo dodatni stroški, s katerimi se soočajo; opozarja, da se ta odstopanja nanašajo tako na finančne instrumente Unije kot na državno pomoč;

13.  opozarja, da je nujno treba zagotoviti trajnost instrumentov, določb in odstopanj, sprejetih za ohranitev stabilnosti, ki omogoča strukturni razvoj najbolj oddaljenih regij ob upoštevanju izvedenih ocen;

14.  poziva Komisijo, naj pripravi natančen pregled pristopa za najbolj oddaljene regije ter preuči gospodarske in socialne razmere v vsaki od teh regij, da bi zagotovili boljše uresničevanje ciljev evropske politike za regionalni razvoj, zlasti kar zadeva nadomestitev zamude in trajnostni razvoj, da bi tem regijam omogočili, da se približajo povprečni stopnji razvoja v Evropi;

15.  poziva Komisijo, naj okrepi usklajenost med različnimi generalnimi direktorati glede spisov v zvezi z najbolj oddaljenimi regijami, da se zagotovi ustrezno obravnavanje vprašanj teh regij v evropskih politikah in strategijah; v zvezi s tem poudarja, da ima generalni sekretariat ključno vlogo pri zagotavljanju ustrezne uporabe člena 349 PDEU, saj se morajo za prilagoditev politik Evropske unije posebnostim najbolj oddaljenih regij odločitve sprejeti na najvišji politični ravni;

Kmetijska politika

16.  pozdravlja nedavno poročilo Komisije (COM(2016)0797), v katerem je ugotovljena pozitivna splošna uspešnost programov POSEI (2006–2014), meni, da se programi zdijo ključni za ohranjanje proizvodnje najbolj oddaljenih regij in da se upoštevajo novi cilji skupne kmetijske politike, ter priporoča, da se ohrani sedanja osnovna uredba, toda ob upoštevanju, da bodo po začetku veljavnosti sporazumov o prosti trgovini, ki bodo ali bi lahko resno vplivali na proizvodnjo teh regij, morda potrebne prilagoditve proračuna;

17.  meni, da je POSEI od vzpostavitve zelo uspešen;

18.  podpira sklepne ugotovitve iz poročila Komisije, v katerih Komisija poziva k utrditvi osnovne strukture programa POSEI, da se odpravi nevarnost opuščanja kmetijske proizvodnje in se preprečijo negativne posledice za zaposlenost, okolje in teritorialno razsežnost najbolj oddaljenih regij;

19.  meni, da je treba zagotoviti boljšo podporo diverzifikaciji proizvodnje v najbolj oddaljenih regijah in uvesti ukrepe za reševanje kriz na trgu, s katerimi se soočajo določeni sektorji, zlasti sektor paradižnika in živinorejski sektor, in za spodbujanje razvoja majhnih proizvodenj, kot so proizvodnje mlečnih proizvodov;

20.  želi opomniti, da zaporedne reforme skupne ureditve kmetijskih trgov (SUT) niso zadostno upoštevale posebnosti najbolj oddaljenih regij in poziva, naj se jih v prihodnosti bolje upošteva;

21.  ugotavlja, da ukinitev kvot in zajamčenih cen, ki jo je sprožila reforma SUT za sladkor iz leta 2005, ogroža pridelovalce trsnega sladkorja iz najbolj oddaljenih regij; vztraja, da je treba ohranjati vse posebne ukrepe, uvedene v okviru člena 349 PDEU za zagotavljanje trajne konkurenčnosti te industrije; poziva k uvedbi mehanizma pomoči za pridelovalce sladkornega trsa v primeru padca cen sladkorja na svetovnem trgu;

22.  poziva Komisijo, naj upošteva izjemen pomen proizvodnje mleka na Azorih, zagotavlja nadaljnjo podporo proizvajalcem in zagotovi dodatne ukrepe v primeru krize na trgu;

23.  opozarja, da ima proizvodnja banan izredno pomembno vlogo v socialno-ekonomskem okolju nekaterih najbolj oddaljenih regij; zato poziva, naj se podpora proizvajalcem ohrani in po potrebi poveča;

24.  poziva Komisijo, naj v svoje instrumente za obvladovanje in prepoznavanje kriz na trgu v različnih kmetijskih sektorjih, kot so banane, sladkor, rum, ribolov in mleko z opazovalno skupino za mleko, uvede jasno opredelitev krize na trgu v najbolj oddaljenih regijah in svoje kazalnike prilagodi stanju v teh regijah;

25.  obžaluje, da je zaradi razlik v režimih certificiranja ekološke pridelave med tretjimi državami in državami članicami Unije na tem trgu prisotno izkrivljanje konkurence v škodo tako evropskih proizvajalcev, ki delujejo v najbolj oddaljenih regijah, kot evropskih potrošnikov, ki so zavedeni glede dejanskih pogojev proizvodnje teh proizvodov; zato v okviru tekočih pogajanj o prihodnjih evropskih normah za pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov poziva, naj veljavni režim enakovrednosti nadomesti skladnost, da se zagotovi poštena konkurenca med najbolj oddaljenimi regijami in tretjimi državami;

26.  meni, da je na podlagi člena 349 PDEU nujno sprejeti pravni okvir za proizvode z ekološko oznako in pravni okvir za sanitarno in fitosanitarno področje, ki bosta upoštevala značilnosti kmetijstva najbolj oddaljenih regij v tropskih razmerah;

27.  poziva Komisijo, naj spodbuja kmete iz najbolj oddaljenih regij k promociji kakovostnih proizvodov s podpiranjem uporabe logotipa teh regij in drugih oblik potrjevanja kakovosti;

28.  poudarja, da lahko diferenciacija in specializacija proizvodov dodatno pospešita in spodbudita lokalno proizvodnjo, predelavo in trženje živil in s tem zmanjšata sedanje razlike med najbolj oddaljenimi in drugimi regijami EU;

29.  poudarja, da zaradi zagotovitve skladnosti politik prostotrgovinski sporazumi med Unijo in tretjimi državami ne bi smeli ogrožati prizadevanj v najbolj oddaljenih regijah za modernizacijo in večjo konkurenčnost panog v teh regijah;

Trgovinska politika Evropske unije

30.  opozarja, da člen 207(3) PDEU zahteva, da so sporazumi s tretjimi državami, doseženi s pogajanji, „skladni z notranjo politiko in pravili Unije“;

31.  ugotavlja, da vedno večje število trgovinskih sporazumov s tretjimi državami, med katerimi so največje proizvajalke banan in sladkorja, spreminja porazdelitev trga, ustvarja pritisk na cene in ogroža konkurenčnost proizvajalcev teh živil v Skupnosti;

32.  zato ocenjuje, da trgovinska politika Unije ne bi smela ogrožati panog najbolj oddaljenih regij, saj imajo pomembno vlogo z gospodarskega, socialnega in okoljskega vidika;

33.  spodbuja, naj trgovinska pogajanja Unije odslej upoštevajo posebnosti in ranljive proizvode najbolj oddaljenih regij, zlasti banane, sladkor, rum, paradižnike in ribiške proizvode;

34.  poziva Komisijo in države članice, naj bodo pozorne in pazljive pri varovanju interesov najbolj oddaljenih regij v pogajanjih v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU;

35.  poziva Komisijo, naj v skladu z zavezo, ki jo je podala v svojem sporočilu z dne 20. junija 2012, predlogom trgovinskih sporazumov, kot so sporazumi o gospodarskem partnerstvu, priloži ocene učinka, ki bi morale po potrebi upoštevati razsežnost najbolj oddaljenih regij, vključujejo pa naj posledice za najbolj oddaljene regije na okoljski, družbeni, gospodarski in teritorialni ravni; poziva, naj se v teh ocenah učinka ocenjujejo tudi kumulativni vplivi trgovinskih sporazumov na te regije;

36.  obžaluje, da do zdaj ni bila izvedena še nobena raziskava o posledicah prostotrgovinskih sporazumov na kmetijske panoge najbolj oddaljenih regij; obžaluje tudi, da se te regije niso upoštevale v poročilu Komisije z dne 15. decembra 2016 o kumulativnih učinkih trgovinskih sporazumov, in to v nasprotju z regulativnimi ureditvami iz programa POSEI;

37.  poziva, naj se v trgovinskih politikah Unije upošteva konkurenčne slabosti najbolj oddaljenih regij; poziva, naj se po potrebi zaradi zaščite proizvodnje v najbolj oddaljenih regijah ohranijo tarifne in netarifne ovire ter naj se učinkovito izvajajo zaščitne klavzule in stabilizacijski mehanizmi v primeru vpliva ali resnega tveganja za vpliv na proizvodnjo najbolj oddaljenih regij;

38.  poudarja omejitve načela enakovrednosti, zlasti za proizvode iz ekološkega kmetijstva, ki omogoča, da v Evropsko unijo prihajajo proizvodi iz tretjih držav, ki ne izpolnjujejo vseh evropskih zahtev; poziva k takojšnji uporabi načela skladnosti in okrepitvi nadzornih ukrepov;

39.  spodbuja povečanje vloge najbolj oddaljenih regij v zunanji politiki Evropske unije do njenih sosednjih držav, s čimer bi ta okrepila svojo zunanjo politiko na področju boja proti revščini, okoljske trajnosti, krepitve demokracije, kulturne izmenjave in enakosti spolov;

Trajnostna pomorska in ribiška politika ter modra rast

40.  opozarja, da člen 349 PDEU določa, da lahko Komisija sprejme posebne ukrepe za najbolj oddaljene regije, tudi v zvezi s politikami s področja ribištva;

41.  poziva Komisijo, naj preuči možnost vzpostavitve podpornega sistema za trajnostni ribolov v najbolj oddaljenih regijah na podlagi člena 349 PDEU, ob upoštevanju dejavnosti in ukrepov v kmetijskem sektorju v okviru programa POSEI;

42.  poziva Komisijo in Svet, naj izvajata vsa priporočila iz resolucije Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah(5);

43.  poziva Unijo, naj se skupaj z najbolj oddaljenimi regijami razvije v svetovno pomorsko velesilo;

44.  poudarja, da lahko bogastvo oceanov ter sedanji in prihodnji tehnološki napredki prinesejo nove možnosti za rast v najbolj oddaljenih regijah; ocenjuje, da je trajnostna modra rast priložnost za omilitev strukturnih neenakosti med temi regijami in celinsko Evropo in da lahko pripomore k temu, da bodo najbolj oddaljene regije postale središče evropske politike prihodnosti;

45.  opozarja, da imajo najbolj oddaljene regije zaradi svoje lokacije pomemben položaj za pomorsko upravljanje, nadzorovanje obalnih voda, boj proti nezakonitemu ribolovu in izboljšanje varnosti prometa;

46.  spodbuja Unijo in zadevne države članice, naj še naprej vlagajo v morja in oceane, zlasti v zvezi z najbolj oddaljenimi regijami, da bi zagotovile trajni in učinkoviti gospodarski razvoj njihovih izključnih ekonomskih con;

47.  pozdravlja študijo Komisije o potencialu za trajnostno modro rast v najbolj oddaljenih regijah in poziva k začetku izvajanja pravega evropskega programa za te regije, ki bo se bo med drugim odzival na izzive na področju prehranske varnosti, morskih in pomorskih raziskav ter biogospodarstva; poudarja, da imajo lahko nekatere dejavnosti, kot sta črpanje nafte in plina, ki se nahajata na morskem dnu, in iskanje mineralov v globokomorskih nahajališčih, resne posledice za občutljiva morska območja ter vznemirjajo morske vrste in občutljive ekosisteme;

48.  opozarja, da so zaščitena morska območja pomembna za najbolj oddaljene regije;

Kohezijska politika

49.  želi opomniti, da člen 349 PDEU za najbolj oddaljene regije določa poseben dostop do strukturnih skladov in da bi bilo treba zato vse te regije obravnavati kot „manj razvite regije“; pozdravlja ukrepe Komisije v korist najbolj oddaljenih regij v okviru štirih sporočil o najbolj oddaljenih regijah (iz let 2004, 2007, 2008 in 2012); poudarja pomen finančne podpore EU za vse najbolj oddaljene regije, ki za obdobje 2014–2020 znaša 13 milijard EUR;

50.  ponavlja, da mora kohezijska politika ostati eden izmed glavnih instrumentov evropskega ukrepanja po letu 2020, zlasti v zvezi z najbolj oddaljenimi regijami, kjer so regionalne razlike še vedno očitne;

51.  poziva države članice, naj ob upoštevanju načela subsidiarnosti in odgovornosti, ki zanje veljajo, v celoti vzpostavijo predpogoje, zlasti z vlaganjem v področja, za katera so pristojne, da bi zagotovile večjo uspešnost evropskih skladov in politik v najbolj oddaljenih regijah;

52.  meni, da bi lahko za naslednje programsko obdobje za najbolj oddaljene regije predvideli večjo prožnost v okviru tematske usmerjenosti, kar zadeva opredelitev nekaterih prednostnih osi za uporabo strukturnih skladov za spodbujanje trajnostnega razvoja; poziva k ohranitvi proračunskih sredstev, ki so dodeljena tem regijam, nadomestila za presežene stroške in vseh ustrezno utemeljenih ukrepov odstopanja, katerih namen je ublažiti strukturne pomanjkljivosti;

53.  zahteva, da se v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira dosledno uporabljajo merila, opredeljena v splošni uredbi za določitev za določitev finančnih sredstev;

54.  opozarja na skupni cilj dvojnega vključevanja najbolj oddaljenih regij; poziva k poglobitvi in omogočanju izvajanja vseh mehanizmov, namenjenih čezmejnemu sodelovanju med temi regijami, čezmorskimi državami in ozemlji ter tretjimi državami na njihovem geografskem območju, zlasti z ohranjanjem in izboljševanjem sinergije pravnih in finančnih ukrepov uredb o Evropskem razvojnem skladu in Evropskem skladu za regionalni razvoj;

55.  poudarja, da je treba prilagoditi strategije evropskega teritorialnega sodelovanja zaradi zmanjšanja negativnih vplivov za najbolj oddaljene regije ter spodbuditve mrežnega povezovanja;

56.  priporoča, da se pri izvajanju Evropskega sklada za strateške naložbe večjo pozornost nameni najbolj oddaljenim, najmanj razvitim in bolj oddaljenim regijam;

57.  opozarja, da je treba glede na stopnjo brezposelnosti mladih v najbolj oddaljenih regijah okrepiti ukrepe EU za podporo mladim in njihovo usposabljanje, zlasti s pobudo za zaposlovanje mladih;

58.  opozarja, da je najpomembnejši sklad za usposabljanje in zaposlovanje Evropski socialni sklad; poziva Komisijo – zaradi strukturnega značaja in kritične stopnje brezposelnosti v najbolj oddaljenih regijah ter na podlagi člena 349 PDEU, ki tem regijam daje pravico do posebnega dostopa do strukturnih skladov – naj uvedbe dodatno dodelitev v okviru Evropskega socialnega sklada v podporo zaposljivosti, mobilnosti in usposabljanju v najbolj oddaljenih regijah;

59.  opozarja na pomen nadaljnjega vlaganja v strategije raziskav in inovacij za pametno specializacijo (RIS3) v najbolj oddaljenih regijah kot osrednjega elementa pri izvajanju kohezijske politike;

60.  opozarja na pomen instrumentov lokalnega razvoja, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, kot pristopa od spodaj navzgor k odzivanju na lokalne strukturne izzive ob hkratnem spodbujanju lastništva skupnosti; zato poziva Komisijo in zadevne države članice, naj proučijo možnosti okrepitve uporabe celostnih teritorialnih naložb kot prožnega in inovativnega odziva na potrebo po prilagoditvi, ki jo izražajo najbolj oddaljene regije;

61.  poziva, da morajo demografske spremembe v najbolj oddaljenih regijah veljati za odločilni dejavnik pri opredeljevanju politik, zlasti na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja;

Politika konkurence in državna pomoč

62.  opozarja, da člen 349 PDEU določa, da lahko Komisija predlaga posebne ukrepe za najbolj oddaljene regije, zlasti v zvezi s carinsko in trgovinsko politiko, davčno politiko, prostotrgovinskimi conami, pogoji za preskrbo s surovinami in bistvenimi izdelki za široko porabo in državno pomočjo;

63.  med drugim opozarja, da člen 107(3) PDEU določa, da pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja najbolj oddaljenih regij lahko šteje za združljivo z notranjim trgom ob upoštevanju strukturnih, gospodarskih in socialnih razmer teh regij;

64.  poziva Komisijo, naj se pri smernicah o regionalni državni pomoči in uredbi o splošnih skupinskih izjemah bolj opre na člen 107(3)(a) in člen 349 PDEU, da bi prispevala k gospodarskemu in socialnemu razvoju najbolj oddaljenih regij ter si prizadevala za njihovo večje upoštevanje;

65.  poudarja, da ob upoštevanju oddaljenosti in majhnost njihovih trgov, okrepitev odstopanj od konkurenčnega prava, priznanih na podlagi členov 349 in 42 PDEU, ne more vplivati na trgovino med državami članicami ali destabilizirati notranjega trga;

66.  obžaluje, da se z začetnimi predlogi za poenostavitev uredbe o splošnih skupinskih izjemah in smernic o regionalni državni pomoči niso od začetka in predhodno poskušala prilagoditi pravila za najbolj oddaljene regije, da bi zagotovili njihov učinkovit gospodarski in socialni razvoj;

67.  poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za boj proti velikim monopolom v najbolj oddaljenih regijah, ki prispevajo k naraščanju stroškov življenja lokalnega prebivalstva, zlasti v uvoznih sektorjih, ki konkurirajo razvoju lokalnega gospodarstva, energije, prometa in telekomunikacij;

68.  poziva Komisijo, naj podaljša odstopajoče davčne ureditve za najbolj oddaljene regije na obdobje po letu 2020 na podlagi poglobljene ocene razmer v teh regijah, pri čemer je treba zagotoviti doseganje napredka pri vzpostavitvi pravičnih in učinkovitih davčnih sistemov ter okrepiti boj proti davčnim utajam v Evropski uniji in tretjih državah;

69.  opozarja na trgovinske prakse, kot so trgi za odprodajo, ki lahko destabilizirajo otoške mikro trge lokalnega gospodarstva;

Raziskave, okolje, izobraževanje, kultura, promet, energija in telekomunikacije

70.  opozarja, da člen 349 PDEU določa, da lahko Komisija sprejme posebne ukrepe za najbolj oddaljene regije, tudi v zvezi z njihovimi pogoji dostopa do horizontalnih programov Unije;

71.  meni, da bi bilo treba v horizontalnih programih Unije določiti posebne pogoje dostopa za najbolj oddaljene regije, da bi zagotovili učinkovito sodelovanje in izpostavili prednosti teh regij, zlasti v okviru programov Obzorje 2020, LIFE, COSME, Ustvarjalna Evropa itd.;

72.  poziva Komisijo, naj najbolj oddaljene regije vključi v vseevropska prometna, energetska in telekomunikacijska omrežja;

73.  opozarja, da bi morala biti trajnostna energetska neodvisnost najbolj oddaljenih regij prednostna naloga; poudarja, da imajo najbolj oddaljene regije koristi od številnih prednosti, kar zadeva razvoj energije iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost in krožno gospodarstvo;

74.  opozarja na pomemben potencial za razvoj dejavnosti, povezanih z raziskavami in inovacijami, za stabilen in trajnostni razvoj; poziva k izboljšanju dostopa najbolj oddaljenih regij do sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Obzorja 2020, da bi omogočili boljšo povezanost njihovih univerz, raziskovalnih središč in inovativnih podjetij, jih podpirali, da bi postale bolj privlačne, ter spodbujali boljšo izmenjavo med državljani in institucijami, ne samo v najbolj oddaljenih regijah, temveč tudi s celinsko Evropo in tretjimi državami;

75.  opozarja, da imajo mala in srednja podjetja osrednjo vlogo pri gospodarskem in socialnem razvoju najbolj oddaljenih regij; zato poziva Komisijo, naj bolj upošteva razmere v teh regijah v okviru programov COSME in programa Unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI);

76.  meni, da bi bilo treba še naprej spodbujati izmenjave in sodelovanje med najbolj oddaljenimi regijami in sosednjimi tretjimi državami na področju raziskav in inovacij ter kulture in izobraževanja, da bi se spodbujalo njihovo regionalno povezovanje;

77.   pozdravlja dejstvo, da novi program Erasmus+ spodbuja mobilnost študentov in mladih podjetnikov iz najbolj oddaljenih regij z zagotavljanjem najvišjega možnega zneska pomoči; poziva k vključitvi podobnih določb v program Ustvarjalna Evropa, želi pa, da bi se skupne značilnosti najbolj oddaljenih regij bolj upoštevale v okviru programa Erasmus, zlasti s spodbujanjem izmenjav med temi regijami; obžaluje, da kljub upoštevanju člena 37 uredbe Erasmus+, ki določa, da je treba pri izvajanju Programa „upoštevati omejitve zaradi oddaljenosti najbolj oddaljenih regij Unije in čezmorskih držav ali ozemelj“, zneski prejemkov za mobilnost Erasmus pogosto ne zadostujejo glede na dejanske stroške selitve, ki jih imajo upravičeni študentje iz najbolj oddaljenih regij s selitvijo v metropole;

78.  poziva Komisijo, naj razširi nov ukrep za mobilnost za mlade „Move2Learn, Learn2Move“ na evropske državljane, ki prebivajo v najbolj oddaljenih regijah, in prilagodi ponujene zneske kritih stroškov za način potovanja dejanskim stroškom selitve med najbolj oddaljenimi regijami in celinsko Evropo; pozdravlja odločitev Komisije, da tega ukrepa ne omeji le na železniški promet, ki bi mlade iz čezmorskih ozemelj odrinil na rob;

79.  ugotavlja, da se program Natura 2000 ne uporablja za najbolj oddaljene francoske regije, ki imajo izjemno biotsko raznovrstnost, vendar v slabšem položaju zaradi učinkov podnebnih sprememb; zato poziva k izvajanju posebnih varstvenih ukrepov in ohranitvi pripravljalnega ukrepa BEST, tako da uvede trajni mehanizem za financiranje projektov biotske raznovrstnosti, vrednotenja ekosistemskih storitev in prilagajanja na podnebne spremembe v evropskih čezmorskih državah;

80.  predlaga izvedbo ocene učinka v zvezi z možnostmi uporabe programa Natura 2000 v najbolj oddaljenih francoskih regijah, da se določijo najustreznejša orodja za zaščito biotske raznovrstnosti in okolja teh regij;

81.  želi spomniti, da je bilo v vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost, ki ga je Komisija objavila oktobra 2015 in ga je Evropsko računsko sodišče omenilo v posebnem poročilu 1/2017, ugotovljeno, da čeprav je bil od leta 2011 dosežen precejšen napredek pri izvajanju ukrepov v okviru cilja 1, najpomembnejša izziva ostajata dokončanje morskega elementa omrežja Natura 2000 in zagotovitev učinkovitega upravljanja območij in financiranja, potrebnega za podporo omrežju Natura 2000, kar sta pomembna dejavnika za najbolj oddaljene regije;

82.  želi spomniti, da je Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu 1/2017 menilo, da sta potrebna znaten napredek s strani držav članic in nadaljnje prizadevanje Komisije za večji prispevek k ambicioznim ciljem strategije EU za biotsko raznovrstnost za leta 2020;

83.  želi spomniti, da je Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu iz januarja 2017 menilo, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za izvajanje omrežja Natura 2000, da bi se v celoti izkoristil njegov potencial;

84.  ponavlja, da je boljša internetna povezljivost dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri teritorialni koheziji in spodbujanju enakih možnosti, ustvarjanju delovnih mest in izboljšanju življenjskega standarda ljudi v najbolj oddaljenih regijah;

85.  odločno poziva Komisijo, naj pri obravnavanju vprašanj, povezanih z razširjenostjo digitalnega omrežja, upošteva posebnosti najbolj oddaljenih regij, kadar ta obravnava vprašanja;

86.  poziva k vzpostavitvi posebnega programa, kot je POSEI, za promet, da bi se spodbujala ozemeljska, socialna in ekonomska kohezija teh regij in zmanjšal vpliv otoške lege nekaterih najbolj oddaljenih regij; poudarja, da bi moral ta program določati podporo prevozu oseb in blaga med temi regijami in celino, znotraj najbolj oddaljenih regij ali med bližnjimi najbolj oddaljenimi regijami, kot so Azori, Madeira in Kanarski otoki; poudarja, da bi moral ta program tudi spodbujati trgovino med temi regijami;

87.  poudarja, da so najbolj oddaljene regije priljubljene turistične regije in da so naložbe v omrežje kakovostnega in cenovno dostopnega prevoza, zlasti v zvezi z notranjim trgom, ključnega pomena;

88.  poziva Evropsko unijo, naj si odločno prizadeva za internacionalizacijo dostopnosti najbolj oddaljenih regij z infrastrukturo in prometnimi potmi do celinske Evrope, sosednjih tretjih držav in preostalega sveta;

89.  poziva k uporabi prave evropske industrijske strategije, ki bo ustvarjala delovna mesta, ki jih ni mogoče preseliti, in temeljila na zmožnosti podjetij, da okrepijo svojo vpetost v lokalno okolje;

90.  meni, da lahko najbolj oddaljene regije postanejo privilegirana območja za izvajanje pilotnih projektov v zvezi z izvajanjem horizontalnih ukrepov v različnih državah članicah;

o
o   o

91.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam in njihovim regijam ter Odboru regij.

(1) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 1. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0133. (3) Sodba Sodišča z dne 15. decembra 2015 v zadevi Parlament in Komisija proti Svetu, združene zadeve od C-132/14 do C-136/14, ECLI:EU:C:2015:813. (4) UL L 187, 26.6.2014, str. 1. (5) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0195.