Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2017 o vesoljski strategiji za Evropo (2016/2325(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 4 in člena 189 naslova XIX Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. oktobra 2016 z naslovom Vesoljska strategija za Evropo (COM(2016)0705),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. februarja 2013 z naslovom Vesoljska industrijska politika EU (COM(2013)0108),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. aprila 2011 z naslovom Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom (COM(2011)0152),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (COM(2016)0587) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0300),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Akcijski načrt za 5G v Evropi (COM(2016)0588) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0306),
– ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah z dne 14. septembra 2016 (COM(2016)0590),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. junija 2010 z naslovom Akcijski načrt za aplikacije globalnega satelitskega navigacijskega sistema (GNSS) (COM(2010)0308),
– ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21 ter 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP 21) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o vzpostavitvi programa Copernicus in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 911/2010(1),,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 876/2002 in Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta(2),
– ob upoštevanju Sklepa št. 541/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira podpore za nadzor in spremljanje v vesolju(3),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 512/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 912/2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS(4),
– ob upoštevanju ustreznih sklepov Sveta in ministrske izjave iz Amsterdama z dne 14. aprila 2016 o sodelovanju na področju povezane in avtomatizirane vožnje,
– ob upoštevanju Haaškega programa o vesoljski politiki iz junija 2016,
– ob upoštevanju skupne izjave Evropske unije in Evropske vesoljske agencije o skupni viziji in ciljih za prihodnost Evrope v vesolju, ki sta jo Komisija in agencija podpisali 26. oktobra 2016,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2016 o vesoljskih zmogljivostih za evropsko varnost in obrambo(5),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2016 o razvoju vesoljskega trga(6),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o vesoljski industrijski politiki EU – sprostitev potenciala za gospodarsko rast v vesoljskem sektorju(7),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2012 o vesoljski strategiji Evropske unije, ki bo koristila državljanom(8),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2011 o uporabi globalnih satelitskih navigacijskih sistemov v prometu: kratko- in srednjeročna politika EU(9),
– ob upoštevanju študije iz januarja 2016 o razvoju vesoljskega trga v Evropi(10),
– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem ter Odbora za ribištvo (A8-0250/2017),
A. ker so koristi vesoljske politike za družbo raznolike in lahko vodijo k bolj konkurenčnemu gospodarstvu za Evropo, saj spodbujajo razvoj številnih novih izdelkov in storitev in podpirajo kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in pomorski promet; ker lahko satelitske tehnologije omogočijo boljši dostop do komunikacijskih tehnologij, sistemov visoke ločljivosti za opazovanje Zemlje, ki omogočajo izmenjavo podatkov v realnem času, hiter odziv v primeru naravnih nesreč in učinkovitejši nadzor mej in varnostni nadzor;
B. ker lahko vesoljske tehnologije, podatki in storitve podpirajo različne javne politike EU in njihove ključne politične prednostne naloge, kot je krepitev enotnega digitalnega trga, spodbujanje evropskega gospodarstva in boj proti podnebnim spremembam;
C. ker vesolje za evropske državljane ni strošek, temveč naložba, ambiciozna vesoljska strategija pa lahko Evropski uniji zagotovi avtonomijo in strateški položaj na področju vesolja ter obenem spodbudi rast, konkurenčnost in ustvarjanje novih delovnih mest v proizvodnji, operativnem delu in storitvah, vezanih na vesoljsko dejavnost;
D. ker so politične odločitve, ki sta jih leta 2007 sprejela Evropski parlament in Svet, privedle do dodelitve proračunskih sredstev za evropska programa satelitske navigacije EGNOS (skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev) in Galileo ter zagotovile dogovor o strukturi upravljanja programov;
1. pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Vesoljska strategija za Evropo in podpira popolno zavezanost Komisije h kar največjemu povečanju gospodarskih in družbenih koristi vesolja, povečanju uporabe vesoljskih tehnologij in aplikacij za podporo javnih politik, spodbujanju globalno konkurenčnega in inovativnega evropskega vesoljskega sektorja, krepitvi avtonomije Evrope v vesolju ter povečanju njene vloge kot svetovnega akterja in mednarodnega sodelovanja v vesolju;
2. želi spomniti Komisijo, da je nujno treba zagotoviti neprekinjeno delovanje vesoljskih programov EU in razmisliti o prihodnjem razvoju programov Galileo in Copernicus, zlasti za ustvarjanje ugodnega in predvidljivega naložbenega ozračja v sektorjih, povezanih z vesoljsko industrijo; meni, da je to mogoče doseči le, če se dolgoročno zagotovi javno financiranje vodilnih vesoljskih programov in podatkovna infrastruktura v sektorjih, povezanih z vesoljsko industrijo, hkrati pa prizna potreba po znatni vključenosti zasebnega sektorja;
3. poudarja dosežke držav članic, Evropske vesoljske agencije (ESA) in Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT) na področju vesolja v zvezi z uporabo novih tehnologij, raziskovalnimi misijami in zmogljivostmi za vremenoslovje in opazovanje Zemlje;
4. meni, da je treba oceniti programa Galileo in Copernicus, preden Komisija predstavi nove zakonodajne predloge v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira; meni, da bi morala ta ocena med drugim obravnavati: prihodnjo vlogo Agencije za evropski GNSS (GSA) v programu Galileo in njeno potencialno vlogo v programu Copernicus; kako poenostaviti odnos med to agencijo in Evropsko vesoljsko agencijo in sedanjo razdelitev osrednjih in delegiranih nalog agencije; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi, da ima GSA zmogljivosti za prevzemanje novih nalog, preden so ji dodeljene;
5. poudarja, da bi bilo treba rezultat ocene upoštevati tudi v prihodnjih razpravah o odnosu med EU in ESA v skladu s skupno izjavo EU in ESA, podpisano 26. oktobra 2016; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z ESA preuči različne možnosti, s katerimi bi bilo mogoče poenostaviti zapleteno institucionalno okolje v evropskem upravljanju vesolja in tako izboljšati porazdelitev odgovornosti za zagotavljanje večje uspešnosti in stroškovne učinkovitosti;
6. poudarja, da mora GSA imeti dovolj osebja, da bo lahko zagotavljala nemoteno delovanje in izkoriščanje programov evropskega GNSS; poziva Komisijo, naj preuči, ali so viri, dodeljeni GSA, zadostni, pri tem pa naj upošteva sedanje in prihodnje naloge te agencije; meni, da bi bilo treba kadrovsko politiko in postopke prilagoditi glede na nove naloge, ki so bile dodeljene GSA v skladu z medinstitucionalnim sporazumom z dne 2. decembra 2013;
7. poudarja, da je treba za uspešno soočanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi zagotoviti, da bo vesoljski proračun v okviru naslednjega proračuna EU večji od sedanjega, da bi lahko z njim podprli vso vrednostno verigo (vesoljski in zemeljski segment, opazovanje Zemlje, navigacija in komunikacije), ter da je to treba zagotoviti ob prihodnjem pregledu večletnega finančnega okvira; poudarja, da je uspešen razvoj trgov, povezanih z vesoljskim sektorjem, zlasti odvisen od pravočasnega izvajanja in neprekinjenega razvoja programov Galileo in Copernicus, njuno ustrezno financiranje pa mora biti prednostna naloga; poudarja, da je treba pri sprejemanju proračunskih odločitev v naslednjem večletnem finančnem okviru ohranjati in razvijati evropsko dodano vrednost in edinstveni prispevek vesoljskih programov EU;
8. poziva Komisijo, naj preuči možnost, da izkoristi sinergijo med vesoljskimi programi EU, da bi povečala uspešnost in stroškovno učinkovitost; meni, da bi bilo treba okrepiti izmenjavo informacij med agencijami EU, vključenimi v vesoljsko politiko EU, da bi dosegli dodatne sinergijske učinke; poudarja, da se področja delovanja vse bolj zbližujejo; poziva Komisijo, naj objavi letno poročilo o naravi in obsegu sodelovanja med agencijami EU;
9. poudarja, da je treba ugotoviti in odpraviti morebitne obstoječe ovire za delovanje notranjega trga na področju vesoljskih izdelkov in storitev;
Kako bi kar najbolje izkoristili prednosti vesoljskih tehnologij v korist družbe in gospodarstva v EU
10. poudarja, da so vesoljski programi in njihove storitve ključna sredstva na področjih politik in v gospodarskih sektorjih, kot so energija, podnebje, okolje, varnost in obramba, zdravstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, promet, turizem, enotni digitalni trg in mobilne komunikacije, regionalna politika in lokalno načrtovanje; meni, da velja prepoznati velik potencial pri obravnavi izzivov, kot so migracije, upravljanje meja in trajnostni razvoj; poudarja tudi pomen evropske vesoljske strategije za integrirano pomorsko politiko EU; ugotavlja tudi znatne koristi, ki jih uporaba satelitov in sistemov daljinskega zaznavanja v gospodarstvu prinaša za družbo;
11. poziva Komisijo, naj pospeši polno gospodarsko izkoriščanje programov Galileo, EGNOS in Copernicus, in sicer naj: določi ustrezne cilje za razvoj trga; izboljša dostop do podatkov programa Copernicus in njihovo obdelavo, da se podjetjem, zlasti malim in srednjim ter zagonskim podjetjem, omogoči razvoj aplikacij, temelječih na vesoljskih podatkih; izboljša povezovanje z drugimi digitalnimi storitvami, kot so inteligentni prometni sistemi, evropski sistemi za upravljanje železniškega prometa, rečne informacijske storitve, sistem SafeSeaNet ter konvencionalni navigacijski sistemi, in poveča potencial vesoljskih rešitev; poudarja koristi satelitske navigacije in podatkov in storitev, povezanih z opazovanjem Zemlje, za državljane in podjetja;
12. pozdravlja ukrepe Komisije za pridobitev platform v oblaku za podatke, pridobljene z opazovanjem Zemlje, da bi Evropi omogočili, da izkoristi vse gospodarske koristi njenih vodilnih vesoljskih programov, ter vzpostavili trajnostni dostop uporabnikov in gradnjo zmogljivosti; poziva Komisijo, naj pospeši svoje delo na tem področju, tako da bodo prve podatkovne platforme lahko začele delovati leta 2018; meni, da bi morale biti vse ponudbe za te platforme odprte za zasebne akterje;
13. poziva Komisijo, naj oceni delovanje programa pooblaščenih subjektov v okviru programa Copernicus, zlasti v zvezi s poenostavitvijo in racionalizacijo postopkov javnega naročanja, da bi mala in srednja podjetja lažje sodelovala;
14. poudarja potrebo po zakonodaji, ustrezni za vesoljski sektor, in ponavlja svoj poziv Komisiji, izražen v zgoraj navedeni resoluciji o razvoju vesoljskega trga, naj opravi sistematično preverjanje, ali je zakonodaja ustrezna za vesoljski sektor, preden vloži nove zakonodajne in nezakonodajne predloge; poziva Komisijo, naj odpravi ovire za uporabo vesoljske tehnologije v javnem sektorju, npr. za spremljanje skladnosti z novo in veljavno evropsko zakonodajo; meni, da je javno politiko mogoče znatno izboljšati z uporabo vesoljske tehnologije, in sicer po zgledu sistema eCall in digitalnega tahografa; poziva Komisijo in države članice, naj evropske, nacionalne, regionalne in lokalne organe spodbujajo k razvoju vesoljske tehnologije, na primer s kupovanjem evropskih podatkov ali storitev o opazovanju Zemlje, da bi dosegli cilje politike;
15. poudarja pilotni projekt za čistejše vesolje z deorbitacijo in uporabo inovativnih materialov za vesoljsko opremo, s katerim se bo preverila izvedljivost in učinkovitost prihodnje skupne tehnološke pobude za vesoljski sektor; priznava, da so ustrezni viri, tako javni kot zasebni, bistvenega pomena za zagotavljanje trajnosti in konkurenčnosti evropskega vesoljskega sektorja in za razvoj vloge EU kot globalnega akterja v vesolju;
16. meni, da je treba še naprej razvijati prispevek programa Copernicus v boju proti podnebnim spremembam; poziva Komisijo, naj čim prej vzpostavi zmogljivosti na podlagi programa Copernicus za spremljanje emisij toplogrednih plinov, vključno s CO2, ki se trenutno razvijajo v okviru pobude Obzorje 2020(11), z namenom izpolnjevanja potreb iz sporazuma COP21 in njegovega učinkovitega izvajanja; podpira razvoj prihodnjih satelitov, namenjenih spremljanju emisij CO2 in metana;
17. pozdravlja izjavo o začetnih storitvah programa Galileo z dne 15. decembra 2016; poudarja, da je razširjena uporaba signala Galileo osnovni pogoj za razvoj močnega prodajnega trga vesoljskih aplikacij in storitev ter da bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe, vključno, po potrebi tudi regulativne, za popolno skladnost naprav, ki se prodajajo v EU, s sistemoma Galileo in EGNOS in za spodbujanje uveljavitve naprav, združljivih z omenjenima sistemoma, na globalnem trgu; poziva tudi Komisijo, naj preuči ukrepe za povečanje konkurenčnosti sektorjev, povezanih z evropskim GNSS;
18. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ure v kritični infrastrukturi, ki temeljijo na GNSS, združljive s sistemoma Galileo in EGNOS, saj je to zelo pomembno z vidika varnosti;
19. poudarja, da lahko sateliti zagotavljajo neprekinjeno in zelo visokozmogljivo povezljivost, zlasti na oddaljenih območjih in v najbolj oddaljenih regijah, kar je bistveno za premostitev digitalne vrzeli, razvoj širokopasovnih omrežij in širitev omrežij interneta stvari, omogoča pa tudi storitve, kot so avtomatizirana vožnja, pametno upravljanje flote in tovora, e-uprava, e-učenje in e-zdravje; poudarja pomen dopolnjevanja zemeljskih in vesoljskih tehnologij za zagotavljanje zelo visokozmogljivih omrežij; vztraja, da mora Komisija to priznati in ustrezno upoštevati prispevek satelitov na tem področju; poudarja tudi, da je treba rezervirati ustrezne frekvenčne pasove za obratovanje teh satelitskih storitev; poziva k obravnavi tega vprašanja v sedanjem zakonodajnem delu na področju telekomunikacijskih omrežij in k ustreznim naložbam v raziskave in razvoj; poleg tega meni, da bi bilo treba vesoljsko strategijo za Evropo izvajati skladno z digitalnimi strategijami Komisije in ob podpori držav članic in industrije, da bi spodbujali učinkovito in na povpraševanju temelječo uporabo satelitskih komunikacij in vsesplošno povezljivost v celotni EU;
20. poudarja pomembno vlogo evropskih strukturnih in investicijskih skladov pri spodbujanju nadaljnjih vesoljskih trgov, predvsem prek javnih naročil, tudi v državah, ki še nimajo velikega vesoljskega sektorja, ter da bi bilo treba to vprašanje obravnavati v okviru trenutne razprave o prihodnosti kohezijske politike; podpira uvedbo usmerjenih ukrepov za izgradnjo zmogljivosti za pomoč državam članicam in regijam, kjer nastajajo vesoljske zmogljivosti; poudarja, da je regionalna razsežnost ključnega pomena pri zagotavljanju koristi vesoljska za državljane, ter da bi sodelovanje lokalnih in regionalnih organov lahko ustvarilo sinergije s strategijami pametne specializacije in agendo EU za mesta; zato podpira večjo udeleženost regionalnih in lokalnih organov v uspešni vesoljski politiki EU, vključno z najbolj oddaljenimi regijami ter čezmorskimi državami in ozemlji; poudarja, da bi moral biti Odbor regij član foruma uporabnikov programa Copernicus, da se poudari pomen regionalnih in lokalnih akterjev kot uporabnikov podatkov tega programa;
21. poudarja, da uporabniki, kot so mala in srednja podjetja ter lokalni in regionalni organi, še vedno preslabo poznajo možnosti financiranja, vključno z možnostmi, ki jih ponuja Evropska investicijska banka, za projekte, povezane s programoma Galileo in Copernicus, ter da bi bilo treba brez odlašanja izboljšati ciljno usmerjeno razširjanje informacij o teh možnostih;
22. priznava vlogo vesoljskih tehnologij ter dveh vodilnih vesoljskih programov EU pri tem, da je kopenski, pomorski, zračni in vesoljski promet pametnejši, varnejši in bolj trajnosten ter vključen v prihodnje strateške sektorje, na primer samovozeče in povezane avtomobile in brezpilotne zrakoplove; meni, da lahko vesoljska strategija prispeva k zadovoljevanju novih potreb v prometu glede varne in neprekinjene povezljivosti, zanesljivejšemu ugotavljanju položaja, intermodalnosti in interoperabilnosti; spodbuja Komisijo, naj v dialog z vesoljskim sektorjem vključi deležnike iz prometnega sektorja, da bi zagotovila preglednost in omogočila lažje uvajanje vesoljske tehnologije na prometni trg ter tako povečala konkurenčnost prometnih storitev EU na evropskem in svetovnem trgu; poziva Komisijo in države članice, naj bodo pozorne na razvoj vesoljskega turizma;
23. poziva Komisijo, naj podpre izvajanje postopkov iztovarjanja, ki temeljijo na sistemu EGNOS, za manjša letališča, pa tudi za večja letališča; ponovno poudarja finančne prednosti in večjo natančnost, odpornost in varnost, ki jih lahko sistem EGNOS zagotavlja tam, kjer je varnost izjemnega pomena, kot je pristajanje zrakoplovov, poudarja pa tudi, da je zelo pomembno razširiti pokritost tega sistema na jugovzhodno in vzhodno Evropo ter Afriko in Bližnji vzhod; meni tudi, da bi Galileo lahko imel ključno vlogo pri nadzoru zračnega prometa kot temelj za prehod z nadzora, temelječega na radarju, na nadzor, temelječ na satelitu;
24. poleg tega poudarja pomen zrakoplovov, opremljenih s tehnologijo vesoljskega samodejnega odvisnega nadzorovanja (ADS-B); prav tako poudarja, da bi morali operaterji opremiti zrakoplove z ADS-B, da se zagotovi natančnost in zanesljivost sledenja zrakoplova v realnem času ter prihrani pri gorivu;
25. poudarja pomen vesoljskih programov EU na področju morskih in pomorskih vprašanj, ribolovnih dejavnosti in modrega gospodarstva na splošno, na primer pri: boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in neurejenemu ribolovu; nadzorovanju in ocenjevanju stanja in zdravja oceanov in staležev rib; podpiranju produktivnosti ribogojcev; olajšanju pomorskega raziskovanja in zagotavljanju storitev iskanja in reševanja ter satelitskih povezav za medicinsko opremo na krovu; v zvezi s tem poudarja potrebo po vesoljskih zmogljivostih za nadzor oceanov in dobro usklajevanje storitev v okviru programov Galileo, EGNOS in Copernicus;
Spodbujanje globalno konkurenčnega in inovativnega evropskega vesoljskega sektorja
26. poudarja, da so uspeh in konkurenčnost evropskega vesoljskega sektorja in razvoj naprednih tehnologij zelo odvisni od raziskav in inovacij; poziva k okrepitvi in razširitvi namenske vesoljske proračunske vrstice v okviru 9. okvirnega programa; poudarja, da je polno sodelovanje med EU, ESA in državami članicami pomembno pri zagotavljanju učinkovitosti in preprečevanju podvajanja, zlasti na področjih, kjer več akterjev zagotavlja financiranje raziskav; meni, da bi bilo treba spodbujati in financirati raziskave in inovacije, ki bi koristile širokemu naboru vesoljskih tehnologij; poziva Komisijo, naj v okviru programa Obzorje 2020 in v prihodnjih okvirnih programih razširi uporabo instrumenta za mala in srednja podjetja za povečanje poslovnih priložnosti, povezanih z vesoljskimi izdelki in storitvami;
27. poziva Komisijo, naj v okviru javnih naročil zagotovi pravično obravnavo podjetij EU v primerjavi s podjetji iz tretjih držav, zlasti z upoštevanjem cen, ki jih zaračunavajo drugim strankam po svetu, da se pravila spoštujejo in da udeleženci na trgu upoštevajo poštene prakse, saj bi tako zagotovili enake konkurenčne pogoje; poudarja, da se evropska vesoljska industrija sooča z vse večjo mednarodno konkurenco; pozdravlja predlog Komisije o okrepitvi uporabe inovativnih sistemov javnih naročil;
28. poudarja pomen krepitve evropske industrijske baze in zagotavljanja strateške avtonomije EU, in sicer z diverzifikacijo virov oskrbe in izkoriščanjem več ponudnikov v EU; zato meni, da je treba spodbujati uravnoteženo vključenost industrije na vseh ravneh in poziva Komisijo, naj podpira evropski vesoljski sektor v celotni vrednostni verigi; meni, da bi vesoljski grozdi lahko imeli pomembno vlogo v vesoljsko-industrijski strategiji;
29. poziva Komisijo, naj po vsej Evropi podpre razvoj novih vesoljskih poslovnih modelov in tehnologij, ki bi lahko korenito spremenili sektor in zmanjšali stroške (npr. evropske tehnologije, ki omogočajo izstrelitev manjših satelitov v vesolje, kot so baloni za večkratno uporabo ali lanserji);
30. poziva Komisijo, naj pri določanju trajanja javnih naročil na področju vesoljske infrastrukture in storitev upošteva položaj in potrebe malih in srednjih podjetij, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja v vesoljskem sektorju;
31. poudarja, da je treba izdatneje vlagati v izobraževanje in usposabljanje evropskih državljanov na področju vesolja, tudi zato, da bi lahko med prehodom na digitalno družbo v celoti izkoristili možnosti, ki jih odpira vesolje; poudarja pomen dosežkov vesoljske politike, saj navdihujejo prihodnje generacije in utrjujejo občutek evropske identitete; zato poudarja, da je treba nadaljevati in razširiti usklajeni pristop za evropsko vesoljsko izobraževanje mladih, ki bi lahko mlade privabilo, da se odločijo za poklice na področju vesoljske znanosti in tehnologije;
32. poudarja, da je osnovno in temeljno orodje za razvoj zmogljivosti evropske vesoljske industrije sodelovanje pri neobveznih programih ESA, v okviru katerih lahko evropska podjetja, univerze ali raziskovalni inštituti sodelujejo pri pripravi najnovejših tehnologij za vesoljske misije in sisteme; poudarja, da udeležba v teh programih odpira pot v podjetništvo na tem področju ter dostop do znanstvenih projektov, ki so izredno tehnološko intenzivni in temeljijo na znanju, kar lahko pozitivno vpliva tudi na prometni sektor;
Krepitev neodvisnosti Evrope pri dostopu do vesolja in njegovi uporabi v stabilnem in varnem okolju
33. opozarja, da so vesoljski programi EU civilne narave, in ponavlja svojo zavezanost nemilitarizaciji vesolja; vseeno priznava strateško razsežnost vesoljskega sektorja za Evropo in potrebo po izboljšanju sinergije med civilnim, varnostnim in obrambnim vidikom in po uporabi vesoljskih zmogljivosti za izpolnitev varnostnih potreb, tudi ob upoštevanju geopolitičnega okolja ter skupne varnostne in obrambne politike; meni, da bi morala Komisija analizirati sinergijo med evropskimi vesoljskimi programi in evropskim akcijskim načrtom za obrambo, predlaganim novembra 2016, da bi zagotovili splošno skladnost na tem strateškem področju;
34. poziva Komisijo, naj združi povpraševanje institucionalnih strank iz Evropske unije in držav članic, da se zagotovi neodvisen, stroškovno učinkovit in zanesljiv dostop do vesolja prek evropskih lanserjev Ariane in Vega ter njihovih prihodnjih različic; meni, da je to izjemnega strateškega pomena za upravljanje v nepredvidljivih in kriznih razmerah in za prilagodljivo evropsko varnostno in obrambno politiko;
35. podpira cilj Komisije, da bo ocenila različne možnosti za podpiranje evropske lansirne infrastrukture, če je to potrebno za uresničevanje ciljev in potreb politike EU glede neodvisnosti, varnosti in konkurenčnosti; zato poudarja strateški pomen evropskega vesoljskega izstrelišča v Kourouju (Francoska Gvajana) in da je treba nameniti posebno pozornost gospodarskim in socialnim koristim za ozemlje, kjer se nahaja;
36. opozarja, da pojma neodvisnega dostopa do vesolja ni mogoče ločiti od neodvisnih zmogljivosti Evrope za oblikovanje, razvoj, lansiranje, upravljanje in izkoriščanje vesoljskih sistemov;
37. opaža, da ni jasno, ali se bo program nosilnih raket v Evropi nadaljeval po izteku tri- ali štiriletnega obdobja (Ariane 6 in Vega C), prav tako pa ni preglednosti glede finančnega stanja tega programa; izraža zaskrbljenost, ker ni srednje- ali dolgoročnega programa nosilnih raket; poziva Komisijo, naj pripravi delovni program za naslednjih 20 let za te rakete v Evropi;
38. poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj alternativnih lansirnih tehnologij in upoštevanje načel okoljsko primerne zasnove pri vseh lanserjih in vesoljskih napravah;
39. meni, da bi bilo treba pri naslednji generaciji satelitskih sistemov še naprej razvijati varnost infrastrukture programa Galileo, tudi na zemlji, in zmogljivost programov Galileo in Copernicus za dvojno rabo, prav tako pa povečati njuno natančnost in izboljšati šifriranje; opozarja, da bi lahko regulirane javne storitve v okviru programa Galileo, namenjene izključno vladno odobrenim uporabnikom, v prihodnosti imele pomembno vlogo za odzivanje na nove grožnje, zlasti v primeru krize;
40. opozarja, da je vesoljska infrastruktura občutljiva na motnje ali napade državnih in nedržavnih akterjev ter na številna druga tveganja, vključno s trki z vesoljskimi odpadki ali drugimi sateliti; znova poudarja, da je treba zavarovati bistveno infrastrukturo in komunikacijska sredstva ter razvijati odporne tehnologije; priznava, da vesolje in vesoljska tehnologija postajata vse pomembnejša za dvojno rabo, zlasti na področju komunikacij, obveščevalne dejavnosti, nadzora in izvidništva, odzivanja na nesreče in nadzora nad orožjem, ter poudarja, da so vesoljske zmogljivosti odločilnega pomena v boju proti terorizmu; poleg tega spodbuja k naložbam, s katerimi bi pospešili razvoj novih vesoljskih zmogljivosti in tehnologije; meni, da je treba okrepiti zmogljivosti za obvladovanje nastajajočih groženj v vesolju, s čimer bi sčasoma okrepili pripravljenost evropskega vesoljskega sektorja za odzivanje na spreminjajoče se trge, akterje in tehnologije;
41. poziva Komisijo, naj ublaži tveganja zaradi vesoljskih odpadkov z izboljšanjem sedanjih storitev za nadzor in spremljanje v vesolju, da se vzpostavi program za neodvisen sistem, ki bo zmogel odkrivati vesoljske odpadke, ki ogrožajo evropsko vesoljsko infrastrukturo, podpreti ukrepe za preprečitev trčenja in dolgoročno odstraniti odpadke; podpira načrt za razširitev področja uporabe evropskega sistema za nadzor in spremljanje v vesolju, da se omogočijo na vesolju temelječe vremenske napovedi, in predlaga, da se dodatna pozornost nameni predmetom blizu Zemlje, s čimer bi preprečili morebitno katastrofalno tveganje trčenja takega predmeta z Zemljo; poudarja, da bi bilo treba nadgraditi in razširiti zmogljivosti in strokovno znanje na teh področjih, vključno s tistimi, ki jih ima ESA; ponovno potrjuje potrebo po zagotavljanju čim več odprtih podatkov, da bi spodbujali raziskave in inovacije;
42. opozarja na vse večji pomen kibernetske varnosti za vesoljske programe in ugotavlja, da je ta problem zlasti zaskrbljujoč glede na to, da velik del našega gospodarstva temelji na vesoljskih storitvah; poziva Komisijo, naj s sprejetjem ustreznih ukrepov ublaži tveganja za vesoljske naprave, po potrebi z uporabo šifriranja, da bi zaščitili vesoljsko infrastrukturo pred kibernetskimi grožnjami; poziva jo tudi, naj zagotovi, da imajo vse ustrezne agencije vzpostavljene načrte za ukrepanje v nepredvidljivih dogodkih v primeru morebitnih kibernetskih napadov;
43. meni, da je načrtovana pobuda Govsatcom obetaven ukrep za zagotavljanje dostopa do varnih, uspešnih in stroškovno učinkovitih storitev za evropske institucionalne akterje, odzivanje na potrebe uporabnikov na številnih področjih, hkrati pa za spodbujanje rasti, konkurenčnosti in inovacij v celotnem evropskem satelitskem telekomunikacijskem sektorju; poziva Komisijo, naj, če bo ocena učinka v zadostni meri pozitivna, pobudo Govsatcom zasnuje na stroškovno učinkovit način, ki lahko vključuje združevanje in souporabo zmogljivosti ali nakup storitev certificiranih komercialnih komunikacijskih satelitov, ter naj zagotovi, da bo pobuda ustvarila znatno dodano vrednost, in prepreči podvajanje obstoječih struktur;
44. poudarja pomen celovite evropske vesoljske politike, katere cilj je učinkovito prispevati h krepitvi skupne zunanje in varnostne politike tako, da ustreznim institucijam zagotavlja neodvisne podatke, kot so podatki v realnem času o razmerah v vesolju;
Krepitev vloge Evrope kot globalnega akterja in spodbujanje mednarodnega sodelovanja
45. poziva Komisijo, naj vesoljska sredstva in vesoljske industrijske zmogljivosti EU promovira v vseh ustreznih vidikih svojih zunanjih odnosov;
46. meni, da bo za zagotovitev mirnega in varnega vesoljskega okolja potrebno sodelovanje z mednarodnimi partnerji za spodbujanje načel odgovornega ravnanja in trajnosti, zlasti v zvezi z raziskovanjem okolja, ter poziva Komisijo, naj na tem področju tesno sodeluje z Evropsko službo za zunanje delovanje in državami članicami;
47. poudarja potrebo po mednarodnem usklajevanju na področju upravljanja prometa in odpadkov v vesolju, ki se bodo gotovo še povečali zaradi načrtovane namestitve t. i. megakonstelacij in preobremenjenosti orbit blizu Zemlje, do katere bi lahko prišlo zaradi stalnega zniževanja stroškov izstrelitve satelita;
48. poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje obstoječih ciljev zasebnega sektorja na področjih, kot je vesoljsko rudarjenje, in naj preuči, kakšen učinek bi ti cilji lahko imeli na veljavni pravni okvir, zlasti Pogodbo o vesolju; meni, da bi bilo treba spoštovati osnovna načela te pogodbe in preprečiti tekmovanje za omejene vire v vesolju; poziva države članice, naj si prizadevajo za usklajen evropski pristop, in poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri doseganju soglasja; se zaveda, da je vesolje skupna dediščina človeštva;
49. odločno podpira namero Komisije, da bo uporabila gospodarsko diplomacijo za odpiranje novih poslovnih priložnosti za evropsko vesoljsko industrijo; poudarja, da bi morala Komisija in, kjer je to ustrezno, organi držav članic, posamezno ali v okviru ESA, in organi, kot je na primer Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA), podpreti evropske akterje na trgih tretjih držav; priporoča, naj bodo načrti za tako usklajeno podporo pripravljeni vnaprej;
Zagotavljanje učinkovitega izvajanja
50. poudarja, da bi moral imeti Parlament dejavno vlogo pri oblikovanju vesoljske politike EU in da bi moral biti vključen v vse izmenjave o temah, povezanih z vesoljem, v katerih so udeleženi Komisija, Svet, Evropska služba za zunanje delovanje in ESA;
51. meni, da je demokratična podpora pomembna za naložbe v vesolje; poziva Komisijo, naj predstavi dobro zasnovano in celovito komunikacijsko strategijo o koristih vesoljskih tehnologij za državljane in podjetja; poziva Komisijo, naj pri izvajanju te strategije izhaja iz naslednjih treh stebrov, ki se nanašajo na pomembne ciljne skupine: (a) ozaveščanje javnosti o nujnosti naložb v vesolje; (b) obveščanje malih in srednjih podjetij ter podjetnikov o priložnostih vodilnih vesoljskih programov; (c) vključevanje vesolja v izobraževanje, da bi odpravili pomanjkanje strokovnega znanja; poziva Komisijo, naj Parlamentu čim prej predstavi časovni načrt za oblikovanje te komunikacijske strategije;
52. poziva Komisijo, naj pripravi časovni načrt za izvajanje ukrepov, predlaganih v strategiji, redno poroča o njenem izvajanju ter po potrebi predlaga zakonodajo in pripravi dodatne konkretne in oprijemljive ukrepe, potrebne za pravočasno doseganje ciljev, opredeljenih v strategiji;
o o o
53. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic ter Evropski vesoljski agenciji.