Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2008(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0271/2017

Predložena besedila :

A8-0271/2017

Razprave :

PV 02/10/2017 - 15
CRE 02/10/2017 - 15

Glasovanja :

PV 03/10/2017 - 4.4
CRE 03/10/2017 - 4.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0364

Sprejeta besedila
PDF 465kWORD 62k
Torek, 3. oktober 2017 - Strasbourg
Krepitev ekonomskega položaja žensk v zasebnem in javnem sektorju v EU
P8_TA(2017)0364A8-0271/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 3. oktobra 2017 o krepitvi ekonomskega položaja žensk v zasebnem in javnem sektorju v EU (2017/2008(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 8, 10, 153(1), 153(2) in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 23 in 33 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS(2),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo(3) (direktiva o porodniškem dopustu),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. julija 2008 za Direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. aprila 2009 o predlogu Direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost(4),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive o porodniškem dopustu, ki ga je 3. oktobra 2008 podala Komisija (COM(2008)0637),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi 20. oktobra 2010 z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, ter o uvedbi ukrepov za podporo delavcem pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja(5),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2013/62/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi Direktive 2010/18/EU o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije(6),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2012 o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (direktiva o zastopanosti žensk v upravnih odborih) (COM(2012)0614),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi 20. oktobra 2013 z namenom sprejetja direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o odpravi stereotipov o spolih v EU(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o uporabi načela enakega plačila delavk in delavcev za enako delo ali delo enake vrednosti(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2015 o porodniškem dopustu(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o uporabi Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o uporabi Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakosti pri zaposlovanju)(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(16),

–  ob upoštevanju priporočila z dne 14. februarja 2017 Svetu o prednostnih nalogah EU za 61. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju(19),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. junija 2015 o enakih možnostih žensk in moških za prihodke: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma,

–  ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov za obdobje 2011–2020, sprejetega s sklepi Sveta z dne 7. marca 2011(20),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 7. marca 2014 o krepitvi načela enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo (2014/124/EU)(21),

–  ob upoštevanju pobude Komisije iz decembra 2015 z naslovom Roadmap: New start to address the challenges of work-life balance faced by working families (Časovni načrt: nov začetek za reševanje izzivov usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, s katerimi se srečujejo delovno aktivne družine) ter javnih posvetovanj in posvetovanj z deležniki,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ki so bila prvi splošni sklop smernic o podjetništvu in človekovih pravicah, ki so jih nedvoumno podprle vse države članice OZN na seji Sveta OZN za človekove pravice dne 16. junija 2011; ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2011 o družbeni odgovornosti podjetij (COM(2011)0681), ki poziva države članice EU, naj vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah prilagodijo svojemu nacionalnemu okviru,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 o vzpostavitvi evropskega stebra socialnih pravic (COM(2017)0250),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 o pobudi za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja (COM(2017)0252),

–  ob upoštevanju strategije skupine Evropske investicijske banke o enakosti spolov in krepitvi ekonomskega položaja žensk,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 o strateškem sodelovanju za enakost spolov 2016–2019 (SWD(2015)0278), zlasti njegovega poglavja 3.1 Povečanje udeležbe žensk na trgu dela ter enaka ekonomska neodvisnost žensk in moških,

–  ob upoštevanju poročila Komisije iz leta 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji, zlasti njegovega poglavja 1 o povečanju udeležbe žensk na trgu dela ter enaki ekonomski neodvisnosti žensk in moških in poglavja 2 o manjšanju razlik pri plačah, zaslužkih in pokojninah,

–  ob upoštevanju poročil Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) z naslovom Vrzel v zaposlenosti med spoloma: izzivi in rešitve (2016), Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem: oblikovanje rešitev za vsakogar (2016), Socialni partnerji in enakost spolov v Evropi (2014) in Razvoj poklicnega življenja v Evropi: letni pregled Evropskega observatorija poklicnega življenja (2014 in 2015) ter šeste evropske raziskave o delovnih pogojih (2016),

–  ob upoštevanju Konvencije MOD o enakem nagrajevanju iz leta 1951, Konvencije MOD o delu s krajšim delovnim časom iz leta 1994, Konvencije MOD o delu na domu iz leta 1996, Konvencije MOD o varstvu materinstva iz leta 2000 in Konvencije MOD o delavcih v gospodinjstvu iz leta 2011,

–  ob upoštevanju dogovorjenih sklepov z dne 24. marca 2017 z 61. zasedanja Komisije OZN za položaj žensk z naslovom Krepitev ekonomskega položaja žensk v spreminjajočem se delovnem okolju,

–  ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni generalnega sekretarja OZN za krepitev ekonomskega položaja žensk iz septembra 2016 z naslovom Leave no one behind: A call to action for gender equality and economic women’s empowerment (Nihče ne sme biti zapostavljen: poziv k ukrepom za enakost spolov in krepitev ekonomskega položaja žensk),

–  ob upoštevanju Pekinških izhodišč za ukrepanje in Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0271/2017),

A.  ker je EU zavezana spodbujanju enakosti spolov in zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov v vse svoje ukrepe;

B.  ker je enaka udeležba žensk na trgu dela in pri gospodarskem odločanju tako osnovni pogoj za krepitev položaja žensk kot njegova posledica;

C.  ker so v EU ženske še vedno izrazito premalo zastopane na trgu dela in pri upravljanju, saj je splošna stopnja zaposlenosti žensk še vedno za skoraj 12 % nižja od stopnje zaposlenosti moških;

D.  ker krepitev ekonomskega položaja žensk ovirajo predvsem negativna družbena ureditev, diskriminatorni zakoni ali pomanjkanje pravnega varstva, neenakomerna delitev neplačanega gospodinjskega dela in oskrbe med moškimi in ženskami ter nedostopnost finančnega, digitalnega in nepremičninskega premoženja; ker lahko te ovire še poslabša presečna diskriminacija(22), na primer na podlagi rase in etnične pripadnosti, vere, invalidnosti, zdravja, spolne identitete, spolne usmerjenosti in/ali socialno-ekonomskih razmer;

E.  ker so strukturne ovire za krepitev ekonomskega položaja žensk posledica različnih in prepletajočih se oblik neenakosti, stereotipov in diskriminacije v zasebnem in javnem področju;

F.  ker je krepitev ekonomskega položaja žensk pravilna in pametna hkrati, prvič, ker je to bistveni vidik enakosti spolov in vprašanje temeljnih človekovih pravic, in drugič, ker večja udeležba žensk na trgu dela prispeva k trajnostnemu gospodarskemu razvoju na vseh ravneh družbe; ker so podjetja, ki cenijo ženske in jim omogočati polno sodelovanje na trgu dela in v postopkih odločanja, uspešnejša in prispevajo k večji produktivnosti in gospodarski rasti; ker dokazi Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) kažejo, da bi napredek na področju enakosti spolov do leta 2050 v EU ustvaril do 10,5 milijona dodatnih delovnih mest, stopnja zaposlenosti bi dosegla skoraj 80 %, BDP na prebivalca bi se lahko povečal med 6,1 in 9,6 %, rast v državah članicah pa med 15 in 45 %;

G.  ker je v strategiji Evropa 2020 določen cilj, da se do leta 2020 doseže 75-odstotna zaposlenost moških in žensk, predvsem pa cilj o odpravi razlik med spoloma pri zaposlovanju; ker bodo za omogočanje udeležbe žensk na trgu dela nujna usklajena prizadevanja;

H.  ker je Komisija konec leta 2015 objavila akcijski načrt za enakost spolov za obdobje 2016–2020, kjer je krepitev ekonomskih pravic in položaja žensk eno od štirih osrednjih področij za ukrepanje;

I.  ker je eno od prednostnih področij, ki jih je Evropska komisija opredelila v svojem dokumentu „Strateška prizadevanja za enakost spolov v obdobju 2016–2019“, tudi „zmanjšanje razlik v plačilu, dohodkih in pokojninah med spoloma ter s tem boj proti revščini žensk“;

J.  ker so cilji za krepitev ekonomskega položaja žensk določeni v vseh 17 ciljih trajnostnega razvoja;

K.  ker učinkovito ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem pozitivno vpliva na približevanju modelu, po katerem sta zaslužek in skrb za družino v enaki meri porazdeljena med moške in ženske, in na zdravje ter spodbuja vključujoče gospodarsko okolje, rast, konkurenčnost, splošno udeležbo na trgu dela, enakost spolov in medgeneracijsko solidarnost, zmanjšuje nevarnost revščine ter pomaga obvladovati izzive starajoče se družbe;

L.  ker po podatkih Eurostata v EU 31,5 % zaposlenih žensk dela s skrajšanim delovnim časom v primerjavi z 8,2 % moških in ker le nekaj več kot 50 % žensk dela s polnim delovnim časom v primerjavi z 71,2 % moških, kar pomeni, da je razlika v zaposlenosti med spoloma 25,5-odstotna; ker je skoraj 20 % ekonomsko neaktivnih žensk neaktivnih zato, ker nosijo odgovornost za oskrbo in nego, medtem ko to velja le za manj kot 2 % ekonomsko neaktivnih moških; ker zaradi odgovornosti za oskrbo in nego in težav, ki nastanejo pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ženske mnogo pogosteje kot moški delajo s krajšim delovnim časom ali so ekonomsko neaktivne, kar negativno vpliva na njihove plače in pokojninske prihodke;

M.  ker so večina oseb, deležnih nege, običajno otroci, starejši sorodniki ali invalidni člani družine neplačanih negovalcev;

N.  ker ženske opravijo najmanj dva in pol krat več neplačanega gospodinjskega in negovalnega dela kot moški;

O.  ker porodniškega dopusta ne bi smeli obravnavati kot oviro za poklicni razvoj žensk in s tem za njihovo emancipacijo;

P.  ker imajo ženske in moški pri starševstvu enake pravice in dolžnosti (razen okrevanja po porodu), bi zato morali biti soudeleženi pri vzgoji otrok, ne pa jo prepuščati izključno materam;

Q.  ker je bila v letu 2015 povprečna stopnja zaposlenosti žensk z enim otrokom, mlajšim od šest let, za skoraj 9 % nižja od stopnje zaposlenosti žensk brez majhnih otrok, v nekaterih državah članicah pa je razlika presegala 30 %;

R.  ker sta materinstvo in starševstvo nesprejemljiva razloga za diskriminacijo žensk pri dostopu do trga dela in obstanku na njem;

S.  ker je treba določiti javno dostopen okvir vzporejanje plač, vključno z zbiranjem podatkov, da se s pritiskom na javni in zasebni sektor, naj ocenijo svojo plačilno strukturo in odpravijo morebitne razlike, odpravijo razlike v plačah med spoloma, s čimer se lahko ustvari „kultura osveščanja“ in doseže, da so razlike v plačah med spoloma v določeni panogi ali podjetju družbeno nesprejemljive;

T.  ker kvote dokazano izboljšujejo uspešnost zasebnih podjetij in pospešujejo splošno gospodarsko rast, hkrati pa prispevajo k boljšemu izkoriščanju nadarjenosti delovne sile;

U.  ker je enakost spolov in raznolikost pri zastopanosti delavcev v upravnih odborih podjetij ključno demokratično načelo, ki ima pozitivne gospodarske učinke, med katerimi sta vključujoče strateško odločanje in zmanjšanje razlike v plačah med spoloma;

V.  ker so študije OECD pokazale, da so podjetja z več ženskami v svojih vodstvenih organih bolj dobičkonosna od tistih, ki imajo v upravnih odborih samo moške;

W.  ker so za sektorje ali funkcije, kjer na splošno prevladujejo ženske, značilne nižje plače v primerjavi s sektorji ali funkcijami, kjer prevladujejo moški, kar prispeva k razliki v plačah med spoloma v višini 16 %, pri pokojninah pa 40 %;

X.  ker je Mednarodna organizacija dela izdelala okvir, po katerem se delovna mesta ocenjujejo na podlagi štirih dejavnikov: kvalifikacije, prizadevanje, odgovornost in delovne razmere ter se ovrednotijo glede na njihov pomen za zadevno podjetje ali organizacijo;

Y.  ker lahko socialni partnerji okrepijo ekonomski položaj žensk s kolektivnim pogajanjem, spodbujanjem enakega plačila za ženske in moške, vlaganjem v usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, spodbujanjem razvoja poklicne poti žensk v podjetjih ter zagotavljanjem informacij in izobraževanja na področju delavskih pravic;

Z.  ker obstajajo dokazi, da so razlike v plačah manjše, kjer so močna kolektivna pogajanja(23);

AA.  ker po podatkih Eurostata 24,4 % žensk v EU tvega revščino ali socialno izključenost, materam samohranilkam, ženskam, starejšim od 55 let, in invalidkam pa še zlasti grozi brezposelnost in neaktivnost na trgu dela;

AB.  ker je izvajanje Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini ter boju proti njemu (Istanbulska konvencija) pogoj za krepitev položaja žensk in enakosti med spoloma; ker je nasilje na podlagi spola nesprejemljiva oblika diskriminacije in kršitev temeljnih pravic, ki ne vpliva le na zdravje in dobro počutje žensk, temveč tudi na njihov dostop do zaposlitve in finančne neodvisnosti; ker je nasilje nad ženskami ena glavnih ovir za enakost spolov, izobrazba pa lahko zmanjša nevarnost za nasilje na podlagi spola; ker lahko socialni in ekonomski položaj pomaga ženskam, da ubežijo nasilju; ker ima nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu, vključno s spolnim nadlegovanjem, hude negativne posledice za vse delavce, ki jih zadeva takšno obnašanje, njihove sodelavce in družine ter organizacije, kjer delajo, in družbo kot celoto in je lahko delno odgovorno za to, da ženske zapustijo trg dela;

AC.  ker je ekonomsko nasilje oblika nasilja na podlagi spola, ki se pojavlja v vsakodnevnem življenju žensk in jih ovira pri uveljavljanju pravice do svobode, povzroča neenakost spolov in na splošno zanemarja vlogo žensk v družbi;

AD.  ker so številne študije jasno pokazale, da so imeli rezi v javnem sektorju velik negativni učinek na ženske, na njihov ekonomski položaj in enakost spolov;

AE.  ker so izobrazba, kvalifikacija in pridobivanje znanja in spretnosti bistvenega pomena za krepitev položaja žensk na socialni, kulturni in gospodarski ravni in ker so možnosti za izobraževanje ključni element za boj proti neenakosti, kot so premajhna zastopanost pri postopkih odločanja in na vodstvenih položajih na področju tehnike in znanosti, s čimer se krepi ekonomski položaj žensk in deklet;

AF.  ker ima digitalizacija pozitivne učinke pri vzpostavljanju novih zaposlitvenih priložnosti in spodbujanju konstruktivnega premika k prožnejšim delovnim vzorcem, zlasti za ženske, ki vstopajo ali ponovno vstopajo na trg dela, pa tudi pri doseganju boljšega ravnovesja med dejavnostmi oskrbe in nege ter poklicnega življenja tako za ženske kot za moške;

I.Splošne ugotovitve

1.  meni, da sta ekonomska udeležba in krepitev ekonomskega položaja žensk ključna za utrditev njihovih temeljnih pravic, omogoča jim, da dosežejo ekonomsko neodvisnost, se uveljavijo v družbi in prevzamejo nadzor nad svojim življenjem, hkrati pa premagajo ovire, ki jim preprečujejo, da se jih v delovnem okolju obravnava kot enakovredne moškim; zato spodbuja krepitev ekonomskega položaja žensk prek političnih in finančnih sredstev;

2.  poudarja, da krepitev pravic žensk in njihovega ekonomskega položaja pomeni, da je treba odpraviti globoko zakoreninjeno neenakost spolov, zaradi katere prihaja do diskriminacije žensk in deklet in nasilja nad njimi, pa tudi nad osebami LGBTI, in da strukture moči, ki temeljijo na spolu, delujejo v povezavi z drugimi oblikami diskriminacije in neenakosti, na primer na podlagi rase, invalidnosti, starosti in spolne identitete;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj za vse zagotovijo enakost in nediskriminacijo na delovnem mestu;

4.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo direktivo o enakosti pri zaposlovanju in Direktivo 2010/41/EU o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost; poziva Komisijo, naj zagotovi boljše izvajanje teh direktiv;

5.  poudarja, da nizka stopnja zaposlenosti žensk in njihova izključenost iz zaposlovanja negativno vplivata na krepitev ekonomskega položaja žensk; poudarja, da znašajo po oceni Eurofounda v letu 2013 skupni letni ekonomski stroški nižje stopnje zaposlenosti žensk, če se upoštevajo izpad dohodka, nevplačani socialni prispevki in dodatni javnofinančni stroški, 2,8 % BDP EU ali 370 milijard EUR, medtem ko so stroški izključitve žensk iz zaposlovanja po oceni Evropskega inštituta za enakost spolov med 1,2 in 2 milijonoma EUR, odvisno od njihove stopnje izobrazbe;

6.  poudarja, da so krepitev ekonomskega položaja žensk in enake možnosti na trgu dela ključnega pomena predvsem za vsako posamezno žensko, prav tako pa so nujni za gospodarsko rast EU, imajo pozitiven učinek na BDP, vključenost in konkurenčnost podjetij ter omogočajo boljše soočanje z izzivi, povezanimi s staranjem prebivalstva v EU; poudarja, da bi se lahko v skladu s študijo iz leta 2009 BDP EU povečal za skoraj 27 %, če bi bilo na trgu dela popolno ravnovesje med spoloma;

II.Ukrepi in orodja za izboljšanje krepitve ekonomskega položaja žensk

Izboljšano usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

7.  ugotavlja, da je kot odgovor na poziv Parlamenta k izboljšanju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem Komisija izdala zakonodajni predlog in nezakonodajne predloge za oblikovanje več vrst dopusta za uskladitev z izzivi 21. stoletja; poudarja, da so predlogi Komisije dober prvi korak proti izpolnjevanju pričakovanj evropskih državljanov, saj bodo ženskam in moškim omogočili enakopravnejšo delitev poklicnih, družinskih in družbenih obveznosti, zlasti pri oskrbi in negi vzdrževanih oseb in varstvu otrok; poziva vse institucije, naj začnejo omenjeni sveženj čim prej izvajati;

8.  poziva države članice, naj okrepijo zaščito pred diskriminacijo in nezakonitim odpuščanjem, povezanim z usklajevanjem družinskega in poklicnega življenja, ter zagotovijo dostop do pravnega varstva in pravnega ukrepanja; poziva Komisijo, naj okrepi spremljanje, prenos in izvajanje zakonodaje EU na področju boja proti diskriminaciji, po potrebi sproži postopke za ugotavljanje kršitev in spodbuja ravnanja med drugim prek informacijskih kampanj, da se dvigne ozaveščenost o zakonskih pravicah do enake obravnave;

9.  poudarja, da bi bilo treba v času dopusta še naprej plačevati prejemke in prispevke za socialno varnost;

10.  poziva države članice, naj staršem invalidnih otrok na podlagi preučenih primerov dobre prakse zagotovijo dopust za počitek, zlasti materam samohranilkam;

11.  poziva države članice, naj vlagajo v neformalne zunajšolske centre za učenje prek igre, v katerih bi se lahko po koncu šole in vrtca nudila pomoč otrokom in bi se tako zapolnil čas med koncem pouka in delovnega časa;

12.  vztraja, da je za to, da bodo lahko države članice dosegle cilje strategije Evropa 2020, nujno potrebno, da se dosežejo barcelonski cilji in uvedejo cilji oskrbe za vzdrževane in starejše člane družbe, vključno z dostopnim, cenovno sprejemljivim in kakovostnim otroškim varstvom ter drugimi oblikami oskrbe, infrastrukture in storitev, in da se izvaja politika za samostojno življenje invalidov; opozarja, da vlaganje v socialno infrastrukturo, kot je varstvo otrok, nima le pomembnega učinka na zaposlovanje, ampak nudi tudi pomemben dodatni prihodek javnemu sektorju v obliki davkov na plače in prihrankov iz naslova nadomestila za primer brezposelnosti; v zvezi s tem poudarja, da mora biti varstvo otrok na voljo tudi na podeželju, ter poziva države članice, naj spodbujajo naložbe v zagotavljanje vseživljenjsko dostopnih in finančno ugodnih kakovostnih storitev nege in oskrbe, vključno z nego za otroke, vzdrževane osebe in starejše osebe; meni, da bi moralo biti ustrezno otroško varstvo na voljo in dostopno tudi zato, da bi se staršem omogočil dostop do vseživljenjskega učenja;

13.  poudarja, da imajo ključno vlogo visokokakovostne javne storitve, zlasti za ženske, poudarja, da je za krepitev ekonomskega položaja žensk pomemben splošni dostop do visokokakovostnih, cenovno sprejemljivih, primerno lociranih in na povpraševanju temelječih javnih storitev;

14.  opozarja na sedanje neskladje med dosežki držav članic in barcelonskimi cilji ter poziva Komisijo, naj pozorno spremlja ukrepe držav članic, da se zagotovi, da izpolnjujejo obveznosti;

15.  je prepričan, da je sodelovanje moških pri negi in oskrbi osnovni pogoj za spremembo tradicionalnih stereotipov v zvezi z vlogami spolov; meni tudi, da bosta pravičnejša porazdelitev neplačanega dela in bolj enakopravno izkoriščanje dopusta za oskrbo koristila obema spoloma in celotni družbi; je prepričan, da je model, po katerem sta zaslužek in skrb za družino v enaki meri porazdeljena med moške in ženske, najučinkovitejši za doseganje enakosti med spoloma na vseh življenjskih področjih;

16.  poziva države članice, naj še nadalje izvajajo posebne aktivne politike zaposlovanja in usposabljanja, da pomagajo ženskam, ki so prekinile svojo poklicno pot, da se ponovno vrnejo na delo;

17.  poudarja, da sta boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter večja enakost med ženskami in moškimi bistvena za krepitev položaja žensk; poudarja, da bi boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem zagotovilo pravičnejšo porazdelitve plačanega in neplačanega dela v družini, povečalo delež žensk na trgu dela in s tem zmanjšalo razliko v plačah in pokojninah med spoloma;

18.  poudarja, da so pomembni dobri in varni delovni pogoji, ki moškim in ženskam omogočajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ter poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo krepitev pravic delavcev in kolektivnih pogajanj ter enakost spolov;

19.  močno podpira spodbujanje individualizacije pravice do ureditve dopusta, neprenosljivost pravice do starševskega dopusta z enega starša na drugega, enakomerno porazdelitev nalog oskrbe med obema staršema, da bi se dosegla uravnotežena uskladitev poklicnega in zasebnega življenja;

20.  poziva Komisijo, naj financira študije o analizi količine in vrednosti neplačanega dela za družinsko oskrbo, ki ga opravijo ženske in moški, in povprečno število ur plačanega in neplačanega dela, zlasti za oskrbo starejših oseb, otrok in invalidov;

21.  poziva k oblikovanju okvira za prožne modele za zaposlovanje žensk in moških, prilagojenih delavcu, skupaj z ustrezno socialno zaščito, da bi se lažje ohranilo ravnovesje med osebnimi in poklicnimi obveznostmi; hkrati meni, da imajo delavske pravice in pravica do varne zaposlitve prednost pred vsakršnim povečanjem prožnosti na trgu dela, da se zagotovi, da prožnost ne poveča prekarnih, neželenih in negotovih oblik dela in zaposlitve in ne ogroža zaposlitvenih standardov, ki trenutno zadevajo ženske pogosteje kot moške, negotova zaposlitev pa se razume kot zaposlitev, ki ni skladna z mednarodnimi in nacionalnimi standardi in predpisi ali standardi in predpisi EU in/ali ne zagotavlja dovolj sredstev za dostojno življenje ali ustrezne socialne zaščite, na primer zaposlitev s prekinitvami, večina pogodb za določen čas, pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti ali neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom; prav tako poudarja, da je treba ustvariti razmere, ki bodo zagotavljale pravico do vrnitve s prostovoljnega dela s krajšim delovnim časom na zaposlitev s polnim delovnim časom;

Enako plačilo za enako delo enake vrednosti in vzporejanje plač

22.  opozarja, da je načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske zapisano in opredeljeno v členu 157 PDEU in ga morajo države članice učinkovito uporabljati; v zvezi s tem vztraja, da bi bilo treba priporočilo Komisije o krepitvi načela enakega plačila za ženske in moške prek preglednosti uporabiti za skrbno spremljanje razmere v državah članicah in pripravo poročil o napredku, tudi ob podpori socialnih partnerjev, ter spodbuja države članice in Komisijo, naj določijo in izvajajo ustrezno politiko v skladu s tem priporočilom, da bi se odpravile trdovratne razlike v plačilu med spoloma;

23.  poziva države članice in podjetja, naj spoštujejo načelo enakega plačila in uvedejo obvezujoče ukrepe glede preglednosti plačil, da bi oblikovali metode, s katerimi bi lahko podjetja rešila težavo razlik v plačah med spoloma, tudi z revizijami plač in vključitvijo ukrepov za enako plačilo v kolektivna pogajanja; meni, da bi bilo treba delavce nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter organov kazenskega pregona in delavske inšpektorje ustrezno seznaniti s protidiskriminacijsko zakonodajo in sodno prakso na področju zaposlovanja;

24.  poudarja, da je treba priznati in ponovno ovrednotiti delo, ki ga opravljajo predvsem ženske, na primer v zdravstvenem, socialnem in izobraževalnem sektorju, v primerjavi z delom, ki ga opravljajo predvsem moški;

25.  izraža prepričanje, da je za doseganje enakega plačila za moške in ženske za enako delo enake vrednosti potreben jasen okvir posebnih orodij za vrednotenje dela s primerljivimi kazalniki, da se oceni „vrednost“ na delovnih mestih ali v sektorjih;

26.  opozarja, da bi bilo treba v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije vrednost dela oceniti in primerjati na podlagi objektivnih meril, kot so zahteve glede izobrazbe, strokovnosti in usposabljanja, znanja in spretnosti, prizadevanj in odgovornosti, dela, ki se opravlja, in narave nalog, ki jih delo vključuje;

27.  poudarja pomen načela nevtralnosti glede spola pri sistemih vrednotenja in razvrščanja delovnih mest v javnem in v zasebnem sektorju; pozdravlja prizadevanja držav članic za uveljavljanje politik, ki preprečujejo diskriminacijo pri zaposlovanju, in jih spodbuja, naj se zavzemajo za življenjepise brez navedbe spola, da bi podjetja in javne uprave odvrnile od spolnih predsodkov pri postopku zaposlovanja; poziva Komisijo, naj preuči možnost oblikovanja anonimnih življenjepisov Europass; predlaga, naj države članice oblikujejo programe za boj proti družbenim in spolnim stereotipom, zlasti med skupinami mlajšega prebivalstva, in s tem preprečijo poklicno kategorizacijo delovnih mest, ki pogosto ženskam omejuje dostop do najvišje plačanih položajev in delovnih mest;

Uravnotežena zastopanost spolov v javnem in zasebnem sektorju

28.  meni, da so v javnem sektorju lahko potrebne kvote, kadar javne institucije ne izpolnjujejo svoje obveznosti glede pravične zastopanosti in to lahko izboljša demokratično legitimnost institucij, ki sprejemajo odločitve;

29.  ugotavlja, da so se kvote po spolu in izmenjavanje kandidatov ženskega in moškega spola na strankarskih seznamih izkazali kot najučinkovitejše orodje pri odpravljanju diskriminacije in neravnovesij glede spola na položajih moči ter za izboljšanje demokratične zastopanosti v političnih organih odločanja;

30.  poziva Komisijo, naj izboljša zbiranje, analizo in širjenje celovitih, primerljivih, zanesljivih in redno posodobljenih podatkov o sodelovanju žensk pri odločanju;

31.  poziva institucije EU, naj spodbujajo udeležbo žensk v evropskem volilnem procesu in naj se v naslednjo revizijo evropske volilne zakonodaje vključijo seznami, uravnoteženi po spolu;

32.  ponovno poziva Svet, naj kot pomemben prvi korak k enaki zastopanosti spolov v javnem in zasebnem sektorju hitro sprejeme direktivo o uravnoteženi zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in ugotavlja, da upravni odbori z več ženskami dokazano izboljšujejo uspešnost zasebnih podjetij; prav tako ugotavlja, da se najbolj otipljiv napredek (od 11 % leta 2010 do 22,7 % leta 2015) beleži v državah članicah, ki so sprejele zavezujočo zakonodajo o kvotah v upravnih odborih(24); poziva Komisijo, naj še nadalje pritiska na države članice, naj se dogovorijo;

Načrti za enakost spolov

33.  ugotavlja, da Komisija podpira sprejetje načrtov za enakost spolov organizacij, ki raziskave izvajajo, in organizacij, ki raziskave financirajo;

34.  ugotavlja, da lahko načrti za enakost spolov na ravni podjetja ali sektorja vsebujejo številne ukrepe za človeške vire, ki obravnavajo zaposlovanje, plačilo, napredovanje, usposabljanje in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; poleg tega ugotavlja, da pogosto vključujejo konkretne ukrepe, kot so uporaba spolno nevtralnega jezika, preprečevanje spolnega nadlegovanja, imenovanje premalo zastopanega spola na vodilne položaje, delo s krajšim delovnim časom in sodelovanje očetov pri otroškem varstvu, in da v državah članicah obstaja več pristopov v zvezi z obvezno uvedbo takih ukrepov;

35.  priznava, da lahko sprejetje načrtov za enakost spolov ter preverjanja glede položaja žensk in moških v zasebnem sektorju spodbudijo pozitivno podobo podjetij, ki omogočajo ugodno razmerje med poklicnim in zasebnim življenjem, in pomagajo povečati motiviranost zaposlenih ter zmanjšati njihovo pogosto menjavo; poziva Komisijo, naj spodbuja podjetja z več kot 50 zaposlenimi, da v pogajanja s socialnimi partnerji vključijo načrte za dosego enakosti spolov, da se spodbuja enakost spolov in boj proti diskriminaciji na delovnem mestu; poziva, naj se v te načrte za enakost spolov vključi strategija za obravnavanje, preprečevanje in odpravljanje spolnega nadlegovanja na delovnem mestu;

Kolektivne pogodbe in socialni partnerji

36.  je prepričan, da lahko socialni partnerji in kolektivni sporazumi spodbujajo enakost spolov, krepijo položaj žensk z enotnostjo in spodbujajo boj proti neenakim plačam; poudarja, da je zagotavljanje uravnotežene zastopanosti moških in žensk v skupinah za kolektivna pogajanja bistveno za spodbujanje krepitve ekonomskega položaja žensk, zato meni, da bi morali socialni partnerji krepiti položaj žensk kot nosilk odločanja v strukturi socialnega partnerstva in se pogajati o načrtih za enakost spolov na ravni podjetij in sektorja;

37.  poziva Komisijo, naj tesno sodeluje s socialnimi partnerji in civilno družbo, da bi okrepila njihovo ključno vlogo pri odkrivanju razlikovanja na podlagi spola pri določanju plačilnih lestvic in omogočanju vrednotenja dela brez razlikovanja na podlagi spola;

III.Priporočila za krepitev ekonomskega položaja žensk

38.  meni, da bi morali ekonomski modeli in prakse, davčna politika in prednostne naloge glede porabe sredstev, zlasti v času krize, vključevati vidik enakosti spolov, upoštevati ženske kot gospodarske akterje ter si prizadevati za odpravo razlik med spoloma v korist državljanov, podjetij in družbe kot celote, in v zvezi s tem ponavlja, da ima gospodarska kriza negativne posledice predvsem za ženske;

39.  poziva k reformam za povečanje enakosti spolov v družinskem okolju in na trgu dela;

40.  ugotavlja, da je poklicna pot žensk na splošno brez bistvenega napredovanja; poziva države članice, naj spodbujajo in podpirajo ženske, da bo bodo lahko imele uspešno poklicno pot, med drugim s pozitivnimi ukrepi, kot so programi mrežnega povezovanja in mentorstva, ter z zagotavljanjem ustreznih pogojev in enakih možnosti, kot jih imajo moški, za usposabljanje, napredovanje, prekvalificiranje in ponovno usposabljanje ne glede na starost, prav tako pa bi morale uživati enake pokojninske pravice in prejemati enaka nadomestila za primer brezposelnosti kot moški;

41.  spodbuja države članica, naj na podlagi določb Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju (direktiva o javnem naročanju)(25) podpirajo uporabo socialnih klavzul pri javnem naročanju kot orodja za krepitev enakosti med ženskami in moškimi, če obstaja ustrezna nacionalna zakonodaja in lahko deluje kot podlaga za socialne klavzule;

42.  poudarja potrebo po boju proti vsem oblikam nasilja na podlagi spola, vključno z nasiljem v družini, kot je posilstvo, pohabljanje ženskih spolnih organov, spolna zloraba, spolno izkoriščanje, spolno nadlegovanje in prisilna zgodnja poroka ali poroka otrok, pa tudi proti pojavu ekonomskega nasilja; opozarja na zelo zaskrbljujočo visoko stopnjo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu(26) in poudarja, da je za uspešno krepitev položaja žensk na delovnem mestu potrebno, da je delovno mesto brez kakršne koli oblike diskriminacije in nasilja; poziva EU in države članice, naj brez zadržkov ratificirajo Istanbulsko konvencijo in organizirajo kampanje za ozaveščanje in obveščanje javnosti o nasilju nad ženskami ter spodbujajo izmenjavo primerov dobrih praks; ugotavlja, da je ekonomska neodvisnost žensk ključni dejavnik, ki jim omogoča, da ubežijo nasilju; poziva države članice, naj zato zagotovijo sisteme socialne zaščite, ki podpirajo ženske v tem položaju;

43.  ponovno poudarja, da sta krepitev ekonomskega položaja žensk in njihova neodvisnost povezana s pravico, da odločajo o svojem telesu in spolnosti; poudarja, da je univerzalni dostop do cele vrste storitev, povezanih s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami na tem področju, ključna gonilna sila pri spodbujanju enakosti za vse;

44.  pozdravlja sklepe 61. seje Komisije OZN za položaj žensk o krepitvi ekonomskega položaja žensk v spreminjajočem se delovnem okolju, ki prvič neposredno in jasno povezuje ekonomski položaj žensk in njihovo spolno in reproduktivno zdravje ter reproduktivne pravice; vendar obžaluje, da je bila celovita spolna vzgoja popolnoma izpuščena iz sporazuma;

45.  ugotavlja, da ženske predstavljajo 52 % celotnega evropskega prebivalstva, vendar le tretjino samozaposlenih delavcev ali podjetnikov začetnikov v EU; ugotavlja, da imajo ženske več težav kot moški pri dostopu do financiranja, usposabljanja in mrežnega povezovanja ter pri ohranjanju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem; spodbuja države članice, naj podpirajo ukrepe in dejavnosti za pomoč in svetovanje ženskam, ki se odločijo za podjetništvo, in poudarja, da je finančna neodvisnost ključna za doseganje enakosti med spoloma; poziva države članice, naj olajšajo dostop do posojil, skrajšajo upravne postopke in odpravijo druge ovire za ženska zagonska podjetja; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z državami članicami za opredelitev in odpravo ovir za žensko podjetništvo ter da bi ženske spodbujale k ustanavljanju njihovih podjetij, tudi z boljšim dostopom do financiranja, tržnih raziskav, usposabljanja in omrežij za poslovne namene, kot so na primer platforma WEgate za podjetnice ter druge evropske mreže;

46.  poudarja, da bi lahko izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti ter informacijsko tehnološke pismenosti žensk in deklet ter spodbujanje njihove vključenosti na področje IKT prispevalo h krepitvi njihovega ekonomskega položaja in samostojnosti ter k zmanjšanju skupne razlike v plačah med spoloma; poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo svoja prizadevanja za odpravo digitalnega razkoraka med moškimi in ženskami, kot je omenjeno v digitalni agendi Evropa 2020, in sicer z večjim dostopom žensk do informacijske družbe, s posebnim poudarkom na boljši prepoznavnosti žensk v digitalnem sektorju;

47.  poudarja, da je 60 % vseh diplomirancev v EU sicer žensk, a so zaradi stalnih ovir premalo zastopane v znanosti, matematiki, informacijski tehnologiji, inženirstvu in s tem povezanih poklicih; poziva države članice in Komisijo, naj prek informacijskih kampanj in kampanj ozaveščanja spodbujajo sodelovanje žensk v sektorjih, ki tradicionalno veljajo za „moške“, zlasti znanost in nove tehnologije, med drugim z vključevanjem enakosti spolov v digitalno agendo za prihodnja leta ter s spodbujanjem udeležbe moških v sektorjih, ki tradicionalno veljajo za „ženske“, zlasti zdravstveno varstvo in izobraževanje; poudarja, da je treba razširiti socialno zaščitov sektorjih, kjer so večina delovne sile ženske, kot so na primer oskrbovalci, čistilci in pomočniki, osebje v gostinstvu in zdravstvu; poudarja, da je pomembno poklicno izobraževanje in usposabljanje v okviru diverzifikacije poklicne izbire in nudenja netradicionalnih poklicnih možnosti ženskam in moškim, da bi presegli horizontalno in vertikalno izključenost in povečali število žensk v organih odločanja v političnem in poslovnem življenju;

48.  poziva države članice, naj sprejmejo zakonodajne in nezakonodajne ukrepe za zagotovitev ekonomskih in socialnih pravic delavcev v t. i. ženskih sektorjih; poudarja, da je treba preprečiti preveliko zastopanost žensk na prekarnih delovnih mestih, in spominja, da se je treba boriti proti prekarni naravi teh sektorjev, kot so gospodinjska opravila ali nega in oskrba; priznava, da se domača in gospodinjska opravila, ki so večinoma v domeni žensk, pogosto izvajajo kot neprijavljeno delo; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in dodatno razvijajo formalni sektor gospodinjskih storitev, tudi prek evropske platforme za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, naj gospodinjske storitve, zaposlitev v družini ter nego in oskrbo na domu priznajo kot dragocen gospodarski sektor z velikimi možnostmi zaposlovanja, ki ga je treba v državah članicah bolje regulirati, da bi za delavce v gospodinjstvu ustvarili varnejši pogoji, družinam omogočilo, da prevzamejo vlogo delodajalca, delovno aktivnim družinam pa, da uskladijo zasebno in poklicno življenje;

49.  poudarja, kako pomembno je izobraževanje v boju proti stereotipom glede spola; zato poziva Komisijo, naj podpira pobude, ki razvijajo programe usposabljanja o enakosti spolov za pedagoške delavce ter preprečujejo širjenje stereotipov prek izobraževalnih programov in pedagoškega gradiva;

50.  poudarja pomen vključevanja načela enakosti spolov kot temeljnega orodja pri oblikovanju politike in zakonodaje, ki upošteva vidik spola, tudi na področju zaposlovanja in socialnih zadev, in s tem za zagotavljanje ekonomskega položaja žensk; poziva Komisijo, naj uvede sistematične ocene učinka z vidika spola; ponovno poziva Komisijo, naj okrepi status njenega strateškega prizadevanja za enakost spolov za obdobje 2016–2019 tako, da ja sprejme v obliki sporočila; poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru uvede pripravo proračuna z upoštevanjem vidika spola in vse bolj strog nadzor nad postopki in odhodki proračuna EU, vključno s sprejetjem ukrepov za izboljšanje preglednosti in poročanja, kako se porabljajo sredstva; nadalje poziva Evropsko investicijsko banko, naj vključi vidik enakosti spolov in krepitev ekonomskega položaja žensk v vse njene dejavnosti v EU in zunaj nje;

51.  poziva države članice, naj v skladu s smernicami za zaposlovanje v nacionalne politike o spretnostih in trgu dela vključijo vidik spola ter naj te ukrepe vključijo v nacionalne akcijske načrte in kot del evropskega semestra;

52.  poudarja, da je treba ženskam na podeželju nuditi vseživljenjsko učenje, na primer tudi z usposabljanjem med podjetji; poudarja, da je na podeželju velik delež samozaposlenih delavcev s pomanjkljivim socialnim varstvom ter velik delež „nevidnega“ dela, ki zadeva zlasti ženske; poziva države članice in regije z zakonodajnimi pooblastili, naj zagotovijo socialno varstvo za moške in ženske, ki delajo na podeželju; poziva države članice, naj ženskam omogočijo pravičen dostop do zemlje, zagotovijo pravice lastništva in dedovanja ter spodbujajo dostop žensk do posojil;

53.  opozarja, da je tveganje za revščino ali socialno izključenost večje med ženskami kot med moškimi, in poudarja, da imajo ukrepi za boj proti revščini in socialni izključenosti zlasti velik učinek na krepitev ekonomskega položaja žensk; poudarja, da preprečevanje in odprava razlik v pokojninah med spoloma ter zmanjšanje revščine žensk v starosti temeljijo predvsem na ustvarjanju pogojev, v katerih lahko ženske vplačajo enakovredne pokojninske prispevke z nadaljnjim vključevanjem na trg dela in ohranjanjem enakih možnosti v smislu plačila, poklicnega napredovanja in možnosti za delo s polnim delovnim časom; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da prispevki iz strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe prispevajo k zmanjšanju revščine med ženskami, da se doseže vsesplošni cilj zmanjšanja revščine iz strategije Evropa 2020; poziva države članice, naj zagotovijo, da se 20 % sredstev iz Evropskega socialnega sklada za ukrepe proti socialni izključenosti uporabi tudi za večjo podporo malim lokalnim projektom za krepitev položaja žensk, ki trpijo zaradi revščine in socialne izključenosti;

54.  ugotavlja, da se revščina še nadalje meri na podlagi seštevka prihodkov v gospodinjstvu, ki temelji na domnevi, da vsi člani gospodinjstva enako zaslužijo in se viri enakopravno razporedijo; poziva k upoštevanju individualnih pravic in izračuna na podlagi posameznega prihodka, da se pokaže dejanska revščina žensk;

55.  ugotavlja, da so varčevalni ukrepi in zmanjševanje stroškov v javnem sektorju najbolj prizadeli ženske (manj in dražje storitve za varstvo otrok, manj storitev za oskrbo starejših in invalidov, privatizacija in zapiranje bolnišnic), zlasti na področjih, kot so izobraževanje, zdravstvo in socialno delo, saj predstavljajo 70 % delovne sile v javnem sektorju;

56.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti posebnim potrebam in večplastnim problemom nekaterih ranljivih skupin, ki se srečujejo s posebnimi ovirami za vstop na trg dela; poziva države članice, naj tem posameznikom zagotovijo zgoden in lahek dostop do kakovostnega usposabljanja, vključno z delovno prakso, da bi se zagotovilo njihovo celovito vključevanje v našo družbo in na trg dela, ob upoštevanju njihovih neformalnih in formalnih spretnosti in kompetenc, talenta ter znanja in izkušenj; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje večplastne diskriminacije, ki še posebej prizadene ženske v ranljivem položaju; poudarja pomen pravilnega izvajanja Direktive 2000/78/ES o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu ter Direktive 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(27);

57.  poziva države članice in Komisijo, naj uveljavijo in izboljšajo praktično uporabo že veljavnih zakonov in politik o delu ter te zakone in politike po potrebi izboljšajo, da bi ženske zavarovale pred neposredno in posredno diskriminacijo, zlasti pri izboru, zaposlovanju, ohranitvi delovnega mesta, poklicnem usposabljanju in napredovanju žensk, zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju, ter naj ženskam zagotovijo enake možnosti v smislu plačila in poklicnega napredovanja;

58.  močno obžaluje dejstvo, da Svet še vedno ni sprejel predloga direktive iz leta 2008 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; odobrava, da Komisija to direktivo obravnava prednostno; znova poziva Svet, naj predlog čim prej sprejme;

59.  poziva Komisijo, naj izboljša zbiranje posebnih kazalnikov v zvezi s spolom in po spolu razčlenjenih podatkov, da se oceni vpliv načela enakosti spolov na politiko držav članic in EU;

60.  poudarja, da nesorazmeren delež žensk opravlja prekarno delo, pogosto neprostovoljno; poziva države članice, naj izvajajo priporočila Mednarodne organizacije dela za zmanjšanje deleža prekarnega dela, kot je omejevanje okoliščin, ko se lahko sklenejo prekarne pogodbe, in omejevanje trajanja zaposlitve s takšno pogodbo;

61.  poziva Evropski inštitut za enakost spolov, naj še naprej zbira podatke glede na spol in uvede pregled stanja na vseh zadevnih področjih politike;

o
o   o

62.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
(2) UL L 180, 15.7.2010, str. 1.
(3) UL L 348, 28.11.1992, str. 1.
(4) UL C 137 E, 27.5.2010, str. 68.
(5) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 163.
(6) UL L 353, 28.12.2013, str. 7.
(7) UL C 436, 24.11.2016, str. 225.
(8) UL C 36, 29.1.2016, str. 18.
(9) UL C 93, 9.3.2016, str. 110.
(10) UL C 353, 27.9.2016, str. 39.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0203.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0226.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0235.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.
(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0360.
(16) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0351.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0029.
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0073.
(19) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0099.
(20) 3073. seja Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov v Bruslju 7. marca 2011.
(21) UL L 69, 8.3.2014, str. 112.
(22) Skupina OZN na visoki ravni za krepitev ekonomskega položaja žensk: Leave no one behind: A call to action for gender equality and economic women’s empowerment (Nihče ne sme biti zapostavljen: poziv k ukrepom za enakost spolov in krepitev ekonomskega položaja žensk) (september 2016).
(23) Glej: „Evropska konfederacija sindikatov“, „Kolektivna pogajanja: naše močno orodje za odpravo razlik med spoloma“ (2015).
(24) Glej: Bilten Evropske komisije iz oktobra 2015 z naslovom Gender balance on corporate boards – Europe is cracking the glass ceiling (Uravnotežena zastopanost spolov v upravnih odborih podjetij – Evropa razbija t. i. stekleni strop); Evropska komisija, GD JUST, Women in economic decision-making in the EU: Progress report: A Europe 2020 initiative’ (Zastopanost žensk pri gospodarskem odločanju v EU: Poročilo o napredku: pobuda Evropa 2020), 2012; Aagoth Storvik and Mari Teigen, ‘Women on Board: The Norwegian Experience’ (Ženske v upravnih odborih: norveška izkušnja), junij 2010.
(25) UL L 94, 28.3.2014, str. 65.
(26) Raziskava Agencije Evropske unije za temeljne pravice o nasilju nad ženskami.
(27) UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov