Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 8. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov (C(2017)01473 – 2017/2602(DEA))

P8_TA(2017)0101 B8-0234/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2017)01473) („pregledana delegirana uredba“),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2016 o delegirani uredbi Komisije z dne 30. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov (C(2016)03999 – 2016/2816(DEA))(1),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 22. marca 2017, v katerem ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bi nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku konference predsednikov odborov z dne 28. marca 2017,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP)(2), zlasti členov 8(5), 10(2), 13(5) in 31,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2016/2340 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih v zvezi z datumom začetka njene uporabe(3),

–  ob upoštevanju člena 13 in člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ, EBA) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES(4), Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, EIOPA) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES(5) ter Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ESMA) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES(6),

–  ob upoštevanju pisma predsednikov evropskih nadzornih organov z dne 22. decembra 2016 kot odgovor na poziv Komisije v pismu z 10. novembra 2016, o nameri Komisije, da bo spremenila regulativne tehnične standarde, ki so jih Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge skupaj predložili v skladu s členi 8(5), 10(2) in 13(5) Uredbe (EU) št. 1286/2014,

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 4. aprila 2017,

A.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 14. septembra 2016 nasprotoval delegirani uredbi Komisije z dne 30. junija 2016, ki dopolnjuje Uredbo (EU) št. 1286/2014, in pozval Komisijo, naj predloži pregledano delegirano uredbo, ki obravnava njegove pomisleke o nejasnem ravnanju s paketnimi naložbenimi produkti za male vlagatelje in zavarovalnimi naložbenimi produkti, ki ponujajo več možnosti, o nezadostni zastopanosti dejstva, da lahko tudi mali vlagatelji izgubijo denar v neugodnih scenarijih v zvezi z nekaterimi produkti, ter o pomanjkanju podrobnih navodil o uporabi „opozorila glede razumljivosti“;

B.  ker je Parlament v resoluciji z dne 14. septembra 2016 opomnil, da sta predsednik Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in pogajalska ekipa Parlamenta 30. junija 2016 Komisiji poslala pismo, v katerem sta jo pozvala, naj oceni, ali bi bilo treba izvajanje Uredbe (EU) št. 1286/2014 odložiti;

C.  ker so določbe pregledane delegirane uredbe skladne s cilji, ki jih je Parlament izrazil v resoluciji z dne 14. septembra 2016 in v okviru naknadnega neformalnega dialoga pri pripravljalnem delu za sprejetje pregledane delegirane uredbe;

D.  ker je v pregledani delegirani uredbi pojasnjeno, da proizvajalcem paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktov, ki ponujajo več možnosti in ki vključujejo temeljne naložbene možnosti, in sicer kolektivne naložbene podjeme za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ali sklade, ki niso KNPVP, iz člena 32 Uredbe (EU) št. 1286/2014, ne bo treba zagotoviti vseh informacij, ki se zahtevajo v okviru paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktov, in bodo namesto tega pooblaščeni za uporabo dokumentov KNPVP s ključnimi podatki za vlagatelje kot ustrezno sredstvo za zagotavljanje več podrobnih predpogodbenih informacij malim vlagateljem;

E.  ker temeljni izračuni za tri predhodno vključene scenarije delovanja še vedno temeljijo na preteklih podatkih, vendar je v pregledano delegirano uredbo vključen dodatni, četrti scenarij delovanja; ker je namen tega scenarija obremenitve določiti znatne neugodne učinke na produkte, ki niso zajeti v obstoječem neugodnem scenariju;

F.  ker je bila uporaba opozorila glede razumljivosti pojasnjena, in sicer tako, da so bili v njegov obseg uporabe vključeni tisti paketni naložbeni produkti za male vlagatelje in zavarovalni naložbeni produkti, ki štejejo za kompleksne produkte v Direktivi 2014/65/EU o trgih finančnih instrumentov in Direktivi (EU) 2016/97 o distribuciji zavarovalnih produktov;

G.  ker je bil predlagan oddelek „Kaj je ta produkt“ v dokumentu s ključnimi informacijami spremenjen in ker oddelek „Kakšno je tveganje in kakšen donos lahko pričakujem“ vključuje predstavitev alternativnih stroškov glede na biometrične sestavine zavarovalnih naložbenih produktov;

H.  ker je z Uredbo (EU) 2016/2340 odložen datum izvajanje Uredbe (EU) št. 1286/2014 za 12 mesecev na 1. januar 2018;

1.  izjavlja, da ne nasprotuje delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0347. (2) UL L 352, 9.12.2014, str. 1. (3) UL L 354, 23.12.2016, str. 35. (4) UL L 331, 15.12.2010, str. 12. (5) UL L 331, 15.12.2010, str. 48. (6) UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije (2017/2593(RSP))

P8_TA(2017)0102 RC-B8-0237/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 50 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 3(5), 4(3) in 8 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 217 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju uradnega obvestila, ki ga je predsednica vlade Združenega kraljestva v skladu s členom 50(2) Pogodbe o Evropski uniji 29. marca 2017 poslala Evropskemu svetu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. junija 2016 o odločitvi o izstopu iz EU, ki izhaja iz referenduma v Združenem kraljestvu(1),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije(2), o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(3) in o proračunski zmogljivosti evroobmočja(4),

–  ob upoštevanju členov 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se z uradnim obvestilom vlade Združenega kraljestva Evropskemu svetu začne postopek, na podlagi katerega Združeno kraljestvo ne bo več država članica Evropske unije in zanj Pogodbi ne bosta več veljali;

B.  ker bo to dogodek brez primere in vreden obžalovanja, saj še nikoli prej država članica ni izstopila iz Evropske unije; ker mora izstop potekati na urejen način, da ne bi negativno vplival na Evropsko unijo, njene državljane in proces evropske integracije;

C.  ker Evropski parlament predstavlja vse državljane Evropske unije in si bo skozi ves postopek izstopa Združenega kraljestva prizadeval za zaščito njihovih interesov;

D.  ker je kljub temu, da ima država članica suvereno pravico do izstopa iz Evropske unije, naloga preostalih držav članic, da enotno nastopijo v zaščito interesov Evropske unije in njene celovitosti; ker bodo zato potekala pogajanja med Združenim kraljestvom na eni strani in Komisijo v imenu Evropske unije in preostalih 27 držav članic (EU-27) na drugi strani;

E.  ker se bodo pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije začela, ko bo Evropski svet sprejel smernice zanje; ker ta resolucija predstavlja stališče Parlamenta za te smernice in bo podlaga za oceno Evropskega parlamenta o pogajalskem procesu in kakršnem koli sporazumu, doseženim med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom;

F.  ker mora Združeno kraljestvo do izstopa iz Evropske unije uživati vse pravice in izpolnjevati vse obveznosti iz Pogodb, vključno z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji;

G.  ker je Združeno kraljestvo v svojem uradnem obvestilu z dne 29. marca 2017 izrazilo namen, da zapusti področje pod jurisdikcijo Sodišča Evropske unije;

H.  ker je vlada Združenega kraljestva v istem uradnem obvestilu sporočila, da njeni bodoči odnosi z Evropsko unijo ne bodo vključevali članstva na notranjem trgu in v carinski uniji;

I.  ker bi bilo kljub temu nadaljnje članstvo Združenega kraljestva na enotnem trgu, v evropskem gospodarskem prostoru in/ali carinski uniji najboljša rešitev tako za Združeno kraljestvo kot za EU-27; ker pa to ni mogoče, dokler vlada Združenega kraljestva oporeka štirim svoboščinam in jurisdikciji Sodišča Evropske unije, odklanja splošen prispevek v proračun Unije in želi sama odločati o svoji trgovinski politiki;

J.  ker je glede na izid referenduma o izstopu iz Evropske unije sklep o novi ureditvi za Združeno kraljestvo v okviru Evropske unije, priložen sklepom Evropskega sveta z dne 18. in 19. februarja 2016, ničen in neveljaven;

K.  ker morajo pogajanja potekati tako, da se poskrbi za pravno stabilnost, čim bolj omeji zmeda in omogoči jasna vizija prihodnosti za državljane in pravne subjekte;

L.  ker mora preklic uradnega obvestila izpolnjevati pogoje, ki jih določi vseh 27 držav članic EU, da ga ne bo mogoče uporabiti ali zlorabiti kot postopkovni instrument za morebitno izboljšanje sedanjih pogojev za članstvo Združenega kraljestva;

M.  ker bi brez sporazuma o izstopu Združeno kraljestvo Evropsko unijo samodejno zapustilo 30. marca 2019, a ne na urejen način;

N.  ker je veliko prebivalcev Združenega kraljestva, vključno z večino na Severnem Irskem in Škotskem, glasovalo za obstanek v Evropski uniji;

O.  ker je Evropski parlament zlasti zaskrbljen zaradi posledic izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije za Severno Irsko in njene nadaljnje odnose z Irsko; ker je v zvezi s tem zelo pomembno, da se ohrani mir in v celoti spoštuje Velikonočni sporazum, ki je bil sklenjen z aktivnim sodelovanjem Unije, kot je Evropski parlament poudaril v svoji resolucije z dne 13. novembra 2014 o severnoirskem mirovnem procesu(5);

P.  ker bi moral izstop Združenega kraljestva 27 držav članic EU in institucije Unije spodbuditi k ustreznejši obravnavi sedanjih izzivov in k razmisleku o prihodnosti in prizadevanjih, da bi evropski projekt postal učinkovitejši, bolj demokratičen in bližji državljanom; ponovno opozarja na načrt iz Bratislave, na resolucije Evropskega parlamenta na to temo, na belo knjigo Evropske komisije z dne 1. marca 2017 o prihodnosti Evrope, na Rimsko izjavo z dne 25. marca 2017 ter na predloge skupine na visoki ravni za lastna sredstva z dne 17. januarja 2017, ki so lahko podlaga za razmislek;

1.  je seznanjen z uradnim obvestilom vlade Združenega kraljestva Evropskemu svetu, s katerim Združeno kraljestvo uradno potrjuje odločitev o izstopu iz Evropske unije;

2.  poziva k čimprejšnjemu začetku pogajanj med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, kot je določeno v členu 50(2) Pogodbe o Evropski uniji;

3.  ponovno poudarja, kako pomembno je, da bi sporazum o izstopu in morebitna prehodna ureditev začela veljati pred volitvami v Evropski parlament maja 2019;

4.  opozarja, da se lahko sporazum o izstopu sklene le z odobritvijo Evropskega parlamenta, kar velja tudi za morebitne prihodnje sporazume o odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom in za morebitno prehodno ureditev;

Splošna načela za pogajanja

5.  pričakuje, da bodo pogajanja med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom za urejen izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije potekala v dobri veri in popolnoma pregledno; želi spomniti, da bo Združeno kraljestvo uživalo pravice države članice Evropske unije do začetka veljavnosti sporazuma o izstopu in bo zato moralo še nadalje izpolnjevati naloge in obveznosti, ki iz tega izhajajo;

6.  v zvezi s tem želi opozoriti, da bi bilo v nasprotju s pravom Unije, če bi Združeno kraljestvo pred svojim izstopom začelo pogajanja za morebitne trgovinske sporazume s tretjimi državami; poudarja, da bi bilo to v nasprotju z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji in bi moralo imeti posledice, med drugim izključitev Združenega kraljestva iz postopkov za trgovinska pogajanja iz člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije; poudarja, da mora to veljati tudi za druga politična področja, na katerih bi Združeno kraljestvo še nadalje oblikovalo zakonodajo Unije, ukrepe, strategije ali skupne politike na način, ki bi koristil njegovim interesom kot države članice, ki zapušča Unijo, in ne interesom Evropske unije in njenih 27 držav članic;

7.  opozarja, da bi bil prav tako v nasprotju s Pogodbama kakršen koli dvostranski sporazum na področjih pristojnosti Evropske unije med eno ali več preostalih držav članic in Združenim kraljestvom, ki ne bi bil dogovorjen v EU-27 in ki bi se nanašal na vprašanja, ki zadevajo področje sporazuma o izstopu, in/ali bi vplival na prihodnje odnose Evropske unije z Združenim kraljestvom; opozarja tudi, da bi to zlasti veljalo za kakršen koli dvostranski sporazum in/ali regulativno ali nadzorno prakso, ki bi se na primer nanašala na privilegiran dostop do notranjega trga za finančne institucije s sedežem v Združenem kraljestvu na račun regulativnega okvira Unije ali na status državljanov EU-27 v Združenem kraljestvu ali obratno;

8.  meni, da morajo mandat in pogajalske smernice, ki naj veljajo skozi celotni pogajalski proces, v celoti odražati stališče in interes državljanov EU-27, vključno z državljani Irske, saj bo izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije to državo članico še posebej prizadel;

9.  upa, da bosta Evropska unija in Združeno kraljestvo pod temi pogoji vzpostavila prihodnje odnose, ki bodo pravični, čim tesnejši in uravnoteženi glede pravic in obveznosti; obžaluje odločitev vlade Združenega kraljestva, da ne sodeluje na notranjem trgu, v evropskem gospodarskem prostoru ali carinski uniji; meni, da država, ki izstopi iz Unije, ne more uživati podobnih ugodnosti kot države članice Unije, zato sporoča, da ne bo odobril sporazuma, ki bi bil v nasprotju s tem stališčem;

10.  ponovno poudarja, da je pogoj za članstvo na notranjem trgu in v carinski uniji sprejemanje štirih svoboščin, priznavanje jurisdikcije Sodišča Evropske unije, splošni prispevek v proračun in upoštevanje skupne trgovinske politike Evropske unije;

11.  poudarja, da mora Združeno kraljestvo spoštovati vse pravne, finančne in proračunske obveznosti, vključno z obveznostmi v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira, ki zapadejo tudi po datumu njegovega izstopa;

12.  je seznanjen s predlagano ureditvijo za izpeljavo pogajanj, navedeno v izjavi predsednikov držav ali vlad 27 držav članic ter predsednikov Evropskega sveta in Evropske komisije z dne 15. decembra 2016; pozdravlja dejstvo, da je bila Evropska komisija imenovana za pogajalca Unije in da je Komisija za svojega glavnega pogajalca imenovala Michela Barniera; poudarja, da je polno sodelovanje Evropskega parlamenta pogoj za to, da odobri kakršen koli sporazum med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom;

Faze v pogajanjih

13.  poudarja, da se morajo v skladu s členom 50(2) Pogodbe o Evropski uniji s pogajanji določiti podrobnosti izstopa Združenega kraljestva, pri katerih se bo upošteval okvir prihodnjih odnosov te države z Evropsko unijo;

14.  se strinja, da bi bilo najprej treba doseči bistven napredek v smeri sporazuma o izstopu in šele potem začeti pogajanja o morebitnih prehodnih ureditvah na podlagi okvira prihodnjih odnosov Združenega kraljestva z Evropsko unijo;

15.  opozarja, da bo možno dogovor o prihodnjih odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom kot tretjo državo skleniti šele po tem, ko bo Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije;

Sporazum o izstopu

16.  poudarja, da mora biti sporazum o izstopu v skladu s Pogodbama in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, sicer ga Evropski parlament ne bo odobril;

17.  meni, da bi bilo treba s sporazumom o izstopu obravnavati naslednje elemente:

18.  zahteva pravično obravnavo državljanov EU-27, ki živijo ali so kdaj živeli v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo ali so kdaj živeli v EU-27, in meni, da je treba pri pogajanjih dati absolutno prednost njihovim pravicam in interesom; zato zahteva, da se status in pravice državljanov EU-27, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki prebivajo v EU-27, ureja v skladu z načeli vzajemnosti, pravičnosti, simetrije in nediskriminacije, zahteva pa tudi, da se zaščiti celovitost prava Unije, vključno z Listino o temeljnih pravicah, in okvir njegovega izvrševanja; poudarja, da bi bilo v nasprotju s pravom Unije, če bi se pravice, povezane s svobodo gibanja, vključno z diskriminacijo med državljani EU pri njihovem uveljavljanju pravic rezidentov, začele omejevati pred dnevom izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije;

19.  poudarja, da mora enoten finančni dogovor z Združenim kraljestvom na podlagi letnih računovodskih izkazov Evropske unije po reviziji Evropskega računskega sodišča vključevati vse njegove pravne obveznosti, ki izhajajo iz neplačanih obveznosti, opredeliti pa mora tudi zunajbilančne postavke, pogojne obveznosti in druge finančne stroške, ki bodo neposredna posledica izstopa Združenega kraljestva;

20.  se zaveda, da je treba v sporazumu o izstopu obravnavati edinstven položaj in posebne okoliščine irskega otoka; poziva, naj se za blažitev posledic izstopa Združenega kraljestva na meji med Irsko in Severno Irsko uporabijo vsa sredstva in ukrepi v skladu s pravom Evropske unije in Velikonočnim sporazumom iz leta 1998; ob tem vztraja, da je absolutno treba zagotoviti kontinuiteto in stabilnost severnoirskega mirovnega procesa in storiti vse, kar je le mogoče, da se prepreči ponovna vzpostavitev strogo nadzorovanih meja;

Prihodnji odnosi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom

21.  je seznanjen z uradnim obvestilom z dne 29. marca 2017 in belo knjigo vlade Združenega kraljestva z dne 2. februarja 2017 z naslovom „Izstop Združenega kraljestva in novo partnerstvo z Evropsko unijo“;

22.  meni, da bi morali biti prihodnji odnosi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom uravnoteženi in celoviti ter služiti interesom državljanov obeh strani, za kar je potrebno dovolj časa za pogajanja; poudarja, da bi morali prihodnji odnosi zajemati področja skupnega interesa, pri tem pa spoštovati celovitost pravnega reda Evropske unije ter temeljna načela in vrednote Unije, vključno s celovitostjo notranjega trga, sprejemanjem odločitev in samostojnostjo Unije; ugotavlja, da bi lahko ustrezen okvir za prihodnje odnose predstavljala člen 8 Pogodbe o Evropski uniji in člen 217 Pogodbe o delovanju Evropske unije „o sklepanju sporazumov o pridružitvi, ki vključujejo vzajemne pravice in obveznosti ter skupne ukrepe in posebne postopke“;

23.  poudarja, da ne glede na izid pogajanj o prihodnosti odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, ti ne smejo vključevati nikakršnega kompromisa med, na eni strani, notranjo in zunanjo varnostjo, vključno s sodelovanjem na področju obrambe, in prihodnjimi gospodarskimi odnosi na drugi;

24.  poudarja, da bodo vsi prihodnji sporazumi med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom pogojevani s tem, ali bo Združeno kraljestvo še naprej spoštovalo standarde, ki so določeni z mednarodnimi obveznostmi, vključno s človekovimi pravicami, z zakonodajo in politikami Unije, med drugim na področju okolja, podnebnih sprememb, boja proti davčni utaji in izogibanju davkom, poštene konkurence, trgovine in socialnih pravic, zlasti varoval proti socialnemu dampingu;

25.  nasprotuje vsakršnemu sporazumu med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, ki bi vseboval nesistematične ali sektorske določbe, tudi v zvezi s finančnimi storitvami, na osnovi katerih bi imela podjetja s sedežem v Združenem kraljestvu preferenčni dostop do notranjega trga in/ali carinske unije; poudarja, da bo za Združeno kraljestvo po njegovem izstopu veljal režim za tretje države, ki ga določa zakonodaja Unije;

26.  ugotavlja, da se bo Združeno kraljestvo v primeru, če bo zaprosilo za sodelovanje v določenih programih Evropske unije, obravnavalo kot tretja država, kar bo imelo za posledico ustrezne proračunske prispevke in nadzor v okviru obstoječe pravne pristojnosti; bi ob tem pozdravil nadaljnje sodelovanje Združenega kraljestva pri nekaterih programih, kot je Erasmus;

27.  se zaveda, da so mnogi državljani Združenega kraljestva izrazili odločno nasprotovanje temu, da bi izgubili pravice, ki jih uživajo v skladu s členom 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije; predlaga, naj se v EU-27 preuči, kako bi lahko to ublažili v okviru primarne zakonodaje Unije ob sočasno polnem spoštovanju načela vzajemnosti, pravičnosti, simetrije in nediskriminacije;

Prehodna ureditev

28.  meni, da je prehodna ureditev, po kateri bo med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom zagotovljena pravna varnost in kontinuiteta, mogoča le, če bo vsebovala pravo ravnovesje pravic in dolžnosti za obe strani in bo ohranjala celovitost pravnega reda Evropske unije, Sodišče Evropske unije pa bo pristojno za reševanje vseh pravnih izzivov; meni še, da mora biti vsakršna tovrstna ureditev strogo omejena tako časovno – ne več kot tri leta – kot po obsegu, saj nikakor ne more biti nadomestilo za članstvo v Evropski uniji;

Vprašanja za EU-27 in institucije Unije

29.  poziva, naj se čim prej doseže dogovor o premestitvi Evropskega bančnega organa in Evropske agencije za zdravila ter naj postopek premestitve steče čim hitreje;

30.  poudarja, da bo zaradi izstopa Združenega kraljestva morda potrebno izvesti pregled in prilagoditve prava Unije;

31.  meni, da revizija zadnjih dveh let sedanjega večletnega finančnega okvira ni potrebna, da pa bi bilo treba posledice izstopa Združenega kraljestva obravnavati v okviru letnega proračunskega postopka; poudarja, da bi moralo kar najhitreje steči delo med institucijami Unije in EU-27 v zvezi z novim večletnim finančnim okvirom, vključno z vprašanjem lastnih sredstev;

32.  se obvezuje, da bo pravočasno zaključil zakonodajne postopke o sestavi Evropskega parlamenta v skladu s členom 14(2) Pogodbe o Evropski uniji in o volilnem postopku na podlagi svojega predloga v skladu s členom 223 Pogodbe o delovanju Evropske unije, priloženega svoji resoluciji z dne 11. novembra 2015 o reformi volilne zakonodaje Evropske unije(6); ob upoštevanju uvodne izjave P iz te resolucije tudi meni, da mora preostalih 27 držav članic Evropske unije skupaj s svojimi institucijami med pogajanji o izstopu in vzpostavitvi novih odnosov z Združenim kraljestvom z obsežno javno razpravo okrepiti sedanjo Unijo in sprožiti poglobljen medinstitucionalni razmislek o svoji prihodnosti;

Končne določbe

33.  si pridržuje pravico, da glede na napredek pogajanj ali drugače dopolni svoje stališče do pogajanj med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom in da po potrebi sprejme še druge resolucije, tudi o posameznih zadevah ali sektorskih vprašanjih;

34.  pričakuje, da bo Evropski svet to resolucijo upošteval pri sprejemanju svojih smernic za opredelitev okvira pogajanj in pri določitvi skupnih stališč in načel, ki jim bo sledila Evropska unija;

35.  sklene, da bo svoje dokončno stališče o enem ali več sporazumih sprejel na podlagi ocen, opravljenih na osnovi te resolucije in vseh nadaljnjih resolucij Evropskega parlamenta;

o
o   o

36.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu Evropske unije, Evropski komisiji, Evropski centralni banki, nacionalnim parlamentom in vladi Združenega kraljestva.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0294. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0048. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0049. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0050. (5) UL C 285, 5.8.2016, str. 9. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0395.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih prava družb (kodificirano besedilo) (COM(2015)0616 – C8-0388/2015 – 2015/0283(COD))

P8_TA(2017)0103 A8-0088/2017

(Redni zakonodajni postopek – kodifikacija)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0616),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 50(1) in 50(2)(g) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0388/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2016(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. decembra 1994 o pospešenem načinu dela za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil(2),

–  ob upoštevanju členov 103 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0088/2017),

A.  ker je po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije zadevni predlog le kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  kot svoje stališče v prvi obravnavi sprejme predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s priporočili posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. aprila 2017 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o določenih vidikih prava družb (kodificirano besedilo)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU)2017/1132.)

(1) UL C 264, 20.7.2016, str. 82. (2) UL C 102, 4.4.1996, str. 2.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku sklepa Sveta o ratifikaciji in pristopu k Protokolu iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju s strani držav članic v interesu Evropske unije z izjemo vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah (13806/2015 – C8-0410/2015 – 2015/0135(NLE))

P8_TA(2017)0104 A8-0076/2017

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13806/2015),

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju iz leta 1996 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija HNS iz leta 1996),

–  ob upoštevanju Protokola iz leta 2010 h Konvenciji HNS iz leta 1996,

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 100(2) in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0410/2015),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/971/ES z dne 18. novembra 2002 o pooblastilu državam članicam, da v interesu Skupnosti ratificirajo ali pristopijo k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, 1996 (Konvencija HNS)(1),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014(2),

–  ob upoštevanju svoje vmesne resolucije z dne 8. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta(3),

–  ob upoštevanju nadaljnjega ukrepanja Komisije z dne 4. oktobra 2016 na podlagi vmesne resolucije,

–  ob upoštevanju mnenja v obliki pisma o ustrezni pravni podlagi za navedeni osnutek sklepa Sveta, ki ga je 19. februarja 2016 sprejel Odbor za pravne zadeve(4) in ki je priloženo njegovemu vmesnemu poročilu (A8-0191/2016),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve (A8-0076/2017),

1.  odobri ratifikacijo Protokola iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju ter pristop k njemu s strani držav članic v interesu Evropske unije z izjemo vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 337, 13.12.2002, str. 55. (2) Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0259. (4) PE576.992.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku sklepa Sveta o ratifikaciji in pristopu k Protokolu iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju s strani držav članic v interesu Evropske unije glede vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah (14112/2015 – C8-0409/2015 – 2015/0136(NLE))

P8_TA(2017)0105 A8-0078/2017

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14112/2015),

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju iz leta 1996 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija HNS iz leta 1996),

–  ob upoštevanju Protokola iz leta 2010 h Konvenciji HNS iz leta 1996,

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 81 in točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0409/2015),

–  ob upoštevanju Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbama,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/971/ES z dne 18. novembra 2002 o pooblastilu državam članicam, da v interesu Skupnosti ratificirajo ali pristopijo k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, 1996 (Konvencija HNS)(1),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča z dne 14. oktobra 2014(2),

–  ob upoštevanju svoje vmesne resolucije z dne 8. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta(3),

–  ob upoštevanju nadaljnjega ukrepanja Komisije z dne 4. oktobra 2016 na podlagi vmesne resolucije,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za pravne zadeve (A8-0078/2017),

1.  odobri ratifikacijo Protokola iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju in pristop k njemu s strani držav članic v interesu Evropske unije glede vidikov, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v civilnih zadevah;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 337, 13.12.2002, str. 55. (2) Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0260.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu sklepa Sveta o uporabi določb schengenskega pravnega reda na področju schengenskega informacijskega sistema v Republiki Hrvaški (COM(2017)0017 – C8-0026/2017 – 2017/0011(NLE))

P8_TA(2017)0106 A8-0073/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2017)0017),

–  ob upoštevanju člena 4(2) Akta o pristopu z dne 9. decembra 2011(1), v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0026/2017),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0073/2017),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 112, 24.2.2012, str. 21.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o medicinskih pripomočkih, spremembi Direktive 2001/83/ES, Uredbe (ES) št. 178/2002 in Uredbe (ES) št. 1223/2009 ter razveljavitvi direktiv Sveta 90/385/EGS in 93/42/EGS (10728/4/2016 – C8-0104/2017 – 2012/0266(COD))	P8_TA(2017)0107 A8-0068/2017
POPRAVKI COR01 COR02

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (10728/4/2016 – C8-0104/2017),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2013(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0542),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 67a Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0068/2017),

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt v skladu s členom 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

4.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL C 133, 9.5.2013, str. 52. (2) Sprejeta besedila z dne 2. aprila 2014, P7_TA(2014)0266.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razveljavitvi Direktive 98/79/ES in Sklepa Komisije 2010/227/EU (10729/4/2016 – C8-0105/2017 – 2012/0267(COD))	P8_TA(2017)0108 A8-0069/2017
POPRAVKI COR01 COR02

(Redni zakonodajni postopek: druga obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stališča Sveta v prvi obravnavi (10729/4/2016 – C8-0105/2017),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. februarja 2013(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča v prvi obravnavi(2) o predlogu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0541),

–  ob upoštevanju člena 294(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 67a Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0069/2017)

1.  odobri stališče Sveta v prvi obravnavi;

2.  upošteva izjavi Komisije, priloženi tej resoluciji;

3.  ugotavlja, da je akt sprejet v skladu s stališčem Sveta;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj skupaj s predsednikom Sveta podpiše akt na podlagi člena 297(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

5.  naroči svojemu generalnemu sekretarju, naj, potem ko je bilo preverjeno, da so bili vsi postopki pravilno zaključeni, podpiše akt in ga v soglasju z generalnim sekretarjem Sveta da objaviti v Uradnem listu Evropske unije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

Izjava Komisije v zvezi z določbami glede informacij in svetovanja na področju genskega testiranja iz člena 4 uredbe o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih

Komisija najpozneje pet let po datumu začetka uporabe uredbe in v okviru pregleda izvajanja člena 4, predvidenega v členu 111 uredbe, poroča o izkušnji držav članic z izvajanjem obveznosti iz člena 4 glede informacij in svetovanja v zvezi z uporabo genetskih testov. Poroča zlasti o različnih vzpostavljenih praksah glede na dvojni cilj uredbe, in sicer zagotoviti visoko raven varnosti pacientov in nemoteno delovanje notranjega trga.

Izjava Komisije v zvezi z genetskim testiranjem, uporabljenim za namene zdravega načina življenja in dobrega počutja

Komisija glede genetskih testov, izvedenih za namene dobrega počutja ali zdravega načina življenja, poudarja, da pripomočki brez kakršnega koli medicinskega namena, vključno s tistimi, ki so namenjeni za neposredno ali posredno ohranjanje ali izboljšanje zdravih vedenjskih vzorcev, kakovosti življenja in dobrega počutja posameznikov, niso zajeti v členu 2 (Opredelitve) uredbe o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih. Kljub temu Komisija namerava spremljati posebna varnostna vprašanja, ki bi bila lahko povezana z uporabo teh pripomočkov, in sicer na podlagi dejavnosti nadzora trga, ki jih izvajajo države članice.

(1) UL C 133, 9.5.2013, str. 52. (2) Sprejeta besedila z dne 2. aprila 2014, P7_TA(2014)0267.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skladih denarnega trga (COM(2013)0615 – C7-0263/2013 – 2013/0306(COD))

P8_TA(2017)0109 A8-0041/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2013)0615),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0263/2013),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 21. maja 2014(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2013(2),

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je odobril pristojni odbor, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 7. decembra 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0041/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o skladih denarnega trga

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU)2017/1131.)

(1) UL C 255, 6.8.2014, str. 3. (2) UL C 170, 5.6.2014, str. 50. (3) To stališče nadomešča spremembe, sprejete 29. aprila 2015 (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0170).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje (COM(2015)0583 – C8-0375/2015 – 2015/0268(COD))

P8_TA(2017)0110 A8-0238/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0583),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0375/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 17. marca 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 16. marca 2016(2),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. decembra 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0238/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(3);

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 5. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU)2017/1129.)

(1) UL C 195, 2.6.2016, str. 1. (2) UL C 177, 18.5.2016, str. 9. (3) To stališče nadomešča spremembe, sprejete 15. septembra 2016 (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0353).

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (14942/2016 – C8-0103/2017 – 2016/0283(APP))

P8_TA(2017)0111 A8-0110/2017

(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604),

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (14942/2016) in popravka Sveta (14942/2016 COR2),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (C8-0103/2017),

–  ob upoštevanju načelnega dogovora s Svetom z dne 7. marca 2017 o reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 5. aprila 2017 o osnutku uredbe(4),

–  ob upoštevanju člena 86 ter člena 99(1) in (4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za proračun (A8-0110/2017),

1.  odobri osnutek uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, priložen tej resoluciji;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

PRILOGA

Osnutek Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2017/… o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2017/1123.)

(1) 7030/2017 in 7031/2017 COR1. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0412. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0112.

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (14942/2016 – C8-0103/2017 – 2016/0283(APP) – 2017/2051(INI))

P8_TA(2017)0112 A8-0117/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604),

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (14942/2016) in popravka Sveta (14942/2016 COR2),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (C8-0103/2017),

–  ob upoštevanju načelnega dogovora s Svetom z dne 7. marca 2017 o reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 5. aprila 2017 o osnutku uredbe(4),

–  ob upoštevanju drugega pododstavka člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0117/2017),

1.  odobri skupne izjave Evropskega parlamenta in Sveta, priložene tej resoluciji;

2.  odobri svojo izjavo, priloženo tej resoluciji;

3.  je seznanjen z enostranskima izjavama Sveta in Komisije;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA

IZJAVE

Izjava Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvah (dodatnih sredstvih) za preostalo obdobje večletnega finančnega okvira

Evropski parlament in Svet sta se v okviru vmesnega pregleda/revizije večletnega finančnega okvira dogovorila o dodatnih sredstvih, kot jih predlaga Komisija za zneske iz spodnje razpredelnice, ki bodo izplačana v letih 2017–2020(5) v okviru letnega proračunskega postopka, brez poseganja v pristojnosti proračunskega organa:

* To ne posega v izid razprav, ki trenutno potekajo o osnutku zakonodajnih predlogov v okviru razdelka 1a in razdelka 4.

** V obdobju štirih let (2017–2020).

V letnem proračunskem postopku bodo opredeljene prerazporeditve skupnega zneska v višini 945 milijonov EUR, od česar bo 875 milijonov EUR v razdelku 1a in 70 milijonov EUR v razdelku 4.

Izjava Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju kopičenja neplačanih računov v prevelikem znesku

Evropski parlament in Svet pozivata Komisijo, naj še naprej skrbno nadzoruje izvajanje programov v obdobju 2014–2020, da se zagotovi nemoten razvoj odobritev plačil, skladen z odobrenim zneskom odobritev za prevzem obveznosti. V ta namen jo prosita, naj v preostalem obdobju sedanjega večletnega finančnega okvira pravočasno pošilja posodobljene podatke o stanju in ocene v zvezi z odobritvami plačil. Evropski parlament in Svet bosta za ustrezno upravičene potrebe pravočasno sprejela vse morebitne potrebne odločitve, da se prepreči kopičenje neplačanih računov v prevelikem znesku ter zagotovi ustrezno povračilo zahtevkov za plačila.

Izjava Evropskega parlamenta in Sveta o plačilih za posebne instrumente

Evropski parlament in Svet sta se dogovorila, da se prilagodi predlog za spremembo Sklepa (EU) 2015/435, tako da na splošno v ničemer ne bi posegal v naravo plačil za druge posebne instrumente.

Izjava Evropskega parlamenta in Sveta glede neodvisne ocene doseganja cilja postopnega zmanjšanja števila zaposlenih za 5 % med letoma 2013 in 2017

Evropski parlament in Svet predlagata, da se za vse institucije, organe in agencije EU izvede neodvisna ocena doseganja cilja 5-odstotnega postopnega zmanjšanja števila zaposlenih med letoma 2013 in 2017, kakor je bilo dogovorjeno v medinstitucionalnem sporazumu iz leta 2013 o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju. Na podlagi ugotovitev te ocene bosta Evropski parlament in Svet Komisijo pozvala, naj predstavi predlog o ustreznem ukrepanju.

Izjava Evropskega parlamenta o skupnih izjavah v zvezi z vmesno revizijo večletnega finančnega okvira

Evropski parlament opozarja, da so štiri skupne izjave, priložene revidirani uredbi o večletnem finančnem okviru, politične narave in nimajo nikakršnih pravnih posledic.

V zvezi s skupno izjavo o okrepitvah (dodatnih sredstvih) in prerazporeditvah za programe Unije opominja, da po pogodbah višino in vsebino proračuna Unije določi proračunski organ v letnem proračunskem postopku. Evropski parlament kot enakopravna veja proračunskega organa poudarja, da bo uporabil vsa svoja pooblastila, ki jih ne more ogroziti nobena politična izjava. Tudi iz besedila skupne izjave je mogoče jasno razbrati, da je treba pristojnosti proračunskega organa spoštovati.

Evropski parlament si zato razlaga, da so zneski iz te skupne izjave samo okvirni in da jih bo treba preučiti med letnim proračunskim postopkom, pri tem pa ustrezno upoštevati konkretne okoliščine posameznega letnega proračuna. Evropski parlament namerava zlasti v zvezi s predlaganimi prerazporeditvami v razdelkih 1a in 4 preučiti morebitne predloge Komisije za vsak primer posebej, da se sredstva za osrednje programe Unije ne bodo zmanjšala, zlasti če ti programi prispevajo k rasti in zaposlovanju oziroma so odgovor na trenutne najnujnejše potrebe, njihova stopnja izvrševanja pa je visoka.

Jasno je, da okvirni zneski iz skupne izjave, za katere zakonodajni predlogi še niso bili sprejeti, nikakor ne prejudicirajo rezultatov teh zakonodajnih pogajanj.

Izjava Sveta o plačilih za posebne instrumente

Svet predlaga, da se ohrani sedanje stanje in se v okviru tega pregleda/revizije ne sprejme splošno in krovno pravilo v zvezi z obravnavo plačil za druge posebne instrumente. Pravna služba Sveta je v svojem mnenju zapisala, da bo proračunski organ tudi v prihodnje za vsak primer posebej lahko odločal, ali se v zvezi s specifično uporabo sredstev v posameznem primeru uporabi del ustreznih plačil ali vsa plačila nad zgornjimi mejami, določenimi v večletnem finančnem okviru, ali ne.

Izjava Komisije o krepitvi pobude za zaposlovanje mladih in dodatnih ukrepih za pomoč pri reševanju vprašanj migracijske krize in varnosti

Če bi se negativni trend brezposelnosti mladih, ki traja že od leta 2013 dalje, znova obrnil, bi bilo treba razmisliti o tem, da bi povečali sredstva, namenjena pobudi za zaposlovanje mladih, na več kot 1,2 milijarde EUR, kolikor je bilo dogovorjeno v okviru vmesnega pregleda/revizije večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, in sicer z uporabo razpoložljivih razlik z naslova skupne razlike v okviru obveznosti, v skladu s členom 14 uredbe o večletnem finančnem okviru. V ta namen bo Komisija redno poročala o zaznanih statističnih trendih in po potrebi predložila predlog spremembe proračuna.

Brez poseganja v navedeno bi bilo treba prednostno razmisliti o dodatnih razpoložljivih razlikah za vlaganje v mlade po vsej Evropi ter za ukrepe za pomoč pri obravnavanju notranje in zunanje razsežnosti vprašanj migracijske krize in varnosti, če bi se pojavile nove potrebe, ki niso zajete z obstoječim ali dogovorjenim financiranjem. Komisija bo v ta namen po potrebi pripravila predloge, pri tem pa upoštevala potrebo po ohranitvi zadostnih razlik za nepredvidene dogodke in nemoteno izvajanje že dogovorjenih programov.

(1) 7030/2017 in 7031/2017 COR1. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0412. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0111. (5) O delu celotnih dodatnih sredstev je bilo že dogovorjeno v okviru proračunskega postopka za leto 2017. Proračun za leto 2017 tako vključuje 200 milijonov EUR v razdelku 1a in 725 milijonov EUR v razdelku 4. Poleg tega sta se Evropski parlament in Svet dogovorila, da zagotovita 500 milijonov EUR v razdelku 1b za pobudo za zaposlovanje mladih v letu 2017, ki se bo financirala s skupno razliko v okviru obveznosti in bo izvedena s spremembo proračuna v letu 2017. Evropski parlament in Svet sta tudi povabila Komisijo, naj zaprosi za potrebne odobritve v okviru spremembe proračuna v letu 2017, da bi zagotovili financiranje EFSD iz proračuna EU, takoj ko bo sprejeta pravna podlaga.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa (EU) 2015/435 o sprostitvi varnostne rezerve (COM(2016)0607 – C8-0387/2016 – 2016/2233(BUD))

P8_TA(2017)0113 A8-0104/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0607 – C8-0387/2016),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1), zlasti členov 6 in 13,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2), zlasti točke 14,

–  ob upoštevanju načelnega dogovora s Svetom z dne 7. marca 2017 o reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Sklepa (EU) 2015/435 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2014 o sprostitvi varnostne rezerve(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sprostitvi varnostne rezerve v letu 2014(5),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije(6) in z dne 26. oktobra 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020(7),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0104/2017),

A.  ker sta Evropski parlament in Svet v letu 2014 sprostila varnostno rezervo v znesku 3 168 233 715 EUR za odobritve za plačila; ker je bil v sprostitev varnostne rezerve vključen znesek 350 milijonov EUR, dokler ne bi bil dosežen dogovor o obravnavi plačil za posebne instrumente;

B.  ker je bilo sklenjeno, da se znesek v višini 2 818 233 715 EUR pokrije v obdobju 2018–2020 in da se Komisija pozove k pravočasni predložitvi predloga v zvezi s preostalim zneskom v višini 350 milijonov EUR;

C.  ker se lahko, glede na vmesno napoved plačil, predstavljeno v okviru vmesnega pregleda/revizije večletnega finančnega okvira, v obdobju 2018–2020 pričakuje pritisk na letne zgornje meje za plačila;

D.  ker je v proračunu za leto 2017 prikazana razlika do zgornje meje za plačila v višini 9,8 milijarde EUR, ki omogoča kritje celotnega zneska, sproščenega v letu 2014;

1.  pozdravlja predlog Komisije, ki je bil predstavljen kot del svežnja o vmesnem pregledu/reviziji večletnega finančnega okvira;

2.  meni, da bo pokritje skupnega zneska 2 818 233 715, sproščenega v letu 2014 v okviru razlike do zgornje meje za plačila za leto 2017, zagotovilo večjo prožnost za drugi del večletnega finančnega okvira in pomagalo preprečiti morebitno novo krizo s plačili;

3.  poudarja, da izključitev iz pokritja preostalega zneska v višini 350 milijonov EUR potrjuje dolgoročno stališče Parlamenta, da se odobritve za plačila za posebne instrumente štejejo nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira;

4.  pozdravlja načelni dogovor s Svetom o priloženem sklepu, ki je skladen z razlago Parlamenta;

5.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Sklepa (EU) 2015/435 o sprostitvi varnostne rezerve

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2017/1331.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (3) 7030/2017 in 7031/2017 COR1. (4) UL L 72, 17.3.2015, str. 4. (5) UL C 294, 12.8.2016, str. 65. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0412.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2018 (2017/2022(BUD))

P8_TA(2017)0114 A8-0156/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 36,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2016 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2016 o skupnem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, ki ga je odobril spravni odbor v proračunskem postopku(7),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja predsedstvu glede priprave predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2018,

–  ob upoštevanju predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo pripravilo 3. aprila 2017 v skladu s členoma 25(7) in 96(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je pripravil Odbor za proračun v skladu s členom 96(2) Poslovnika Parlamenta,

–  ob upoštevanju člena 96 in 97 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0156/2017),

A.  ker je to tretji celotni proračunski postopek v novem zakonodajnem obdobju in peto leto večletnega finančnega okvira 2014–2020;

B.  ker se proračun za leto 2018, kot je predlagan v poročilu generalnega sekretarja, pripravlja v okviru višje zgornje meje razdelka V v primerjavi z letom 2017, kar omogoča več prostora za rast in naložbe, poleg tega pa bo tako mogoče še naprej izvajati politike za ustvarjanje prihrankov in izboljšanje učinkovitosti;

C.  ker je generalni sekretar za proračun za leto 2018 predlagal sedem prednostnih ciljev, in sicer: začeti komunikacijsko kampanjo za volitve leta 2019, konsolidirati varnostne ukrepe, nadaljevati večletne nepremičninske projekte, vlagati v digitalizacijo in informatizacijo postopkov, nadaljevati ukrepe za uvedbo polne uporabe irščine, analizirati možne posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU in spodbujati zeleni pristop na področju prometa;

D.  ker je generalni sekretar v predhodnem predlogu načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2018 predvidel proračun v višini 1.971.883.373 EUR, kar je 3,26 % več kot v letu 2017 in predstavlja 19,06 % razdelka V večletnega finančnega okvira 2014–2020;

E.  ker je generalni sekretar za okrepitev varnostnih projektov, zagotavljanje zakupnine za nepremičninski projekt v zvezi s stavbo Adenauer in začetek komunikacijske kampanje za volitve leta 2019 predlagal dodatne izredne naložbe v višini 47,6 milijona EUR;

F.  ker skoraj 68 % proračuna predstavljajo odhodki, odvisni od indeksacije, večinoma plače in nadomestila poslancev in uslužbencev, pa tudi odhodki za stavbe, ki se prilagajajo v skladu s kadrovskimi predpisi, posebno sektorsko indeksacijo ali stopnjo inflacije;

G.  ker poročilo Parlamenta z naslovom „Ženske v Evropskem parlamentu“, objavljeno na mednarodni dan žena 8. marca 2017, priča o neuravnoteženi zastopanosti spolov na vodstvenih položajih v Parlamentu, saj je 83,3 % namestnikov generalnega sekretarja in generalnih direktorjev moških in samo 16,7 % žensk, 70,2 % direktorskih položajev zasedajo moški in 29,8 % ženske, med vodji oddelkov pa je 65,9 % moških in 34,1 % žensk;

H.  ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah Uniji nalaga obveznost spoštovati jezikovno raznolikost in prepoveduje diskriminacijo na podlagi jezika, s čimer vsakemu državljanu Unije daje pravico do uporabe katerega koli od 24 uradnih jezikov Unije, kadar stopi v stik z institucijami Unije, te pa morajo odgovoriti v istem jeziku;

I.  ker je Parlament že v svoji resoluciji z dne 29. aprila 2015 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2016(8) poudaril, da bi bilo treba proračun za leto 2016 zastaviti na realistični podlagi in da bi moral biti skladen z načeloma proračunske discipline in dobrega finančnega poslovodenja;

J.  ker je verodostojnost Parlamenta kot veje proračunskega organa v veliki meri odvisna od njegove sposobnosti nadzorovanja lastnih odhodkov;

K.  ker je verodostojnost Parlamenta v veliki meri odvisna od njegove sposobnosti razvijanja demokracije na ravni Unije;

Splošni okvir

1.  poudarja, da bi moral delež proračuna Parlamenta tudi v letu 2018 znašati manj kot 20 % razdelka V; ugotavlja, da načrt prihodkov in odhodkov za leto 2018 znaša 18,88 % razdelka V, ta delež pa je nižji kot v letu 2017 (19,26 %) in najnižji v zadnjih petnajstih letih;

2.  poziva k uresničitvi zahteve, da se pri oblikovanju proračuna Parlamenta za leto 2018 v proračunskem postopku namesto sistema količnikov prvič upoštevajo dejanske potrebe, ki jo je izrazil v odstavku 15 resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2017 in v odstavku 98 prej navedene resolucije z dne 26. oktobra 2016 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017;

3.  ugotavlja, da znesek za izredne naložbe in odhodke v letu 2018 znaša 47,6 milijona EUR in torej ostaja na isti ravni kot v letu 2017; meni, da bi se komunikacijska kampanja za leto 2019 morala šteti za izredni odhodek;

4.  je seznanjen z zahtevo, da naj se 75 % proračunskih sredstev za komunikacijsko kampanjo za volitve leta 2019 vključi v predhodni predlog načrta prihodkov in odhodkov za leto 2018, ker bo večina pogodb podpisanih leta 2018;

5.  poudarja, da je največji del proračuna Parlamenta določen z zakonskimi ali pogodbenimi obveznostmi in da se zanj uporablja letna indeksacija;

6.  podpira dogovor s predsedstvom z dne 28. marca 2017 o ravni ocenjenih prihodkov in odhodkov za leto 2018; zmanjša raven odhodkov za 18,4 milijona EUR glede na začetno stališče predsedstva; določa, da bo skupna raven ocenjenih odhodkov za leto 2018 znašala 1 953 483 373 EUR, kar je skupaj 2,3 % več kot v proračunu za leto 2017;

7.  poudarja, da so glavne naloge Parlamenta sprejemati zakonodajo, zastopati državljane in nadzorovati delo drugih institucij;

8.  poudarja vlogo Parlamenta pri gradnji evropske politične zavesti in spodbujanju vrednot Unije;

9.  poudarja, da je treba v primerjavi s predlogom generalnega sekretarja varčevati, in močno spodbuja vsa prizadevanja za bolj učinkovito in pregledno porabo javnega denarja;

Preglednost in dostopnost

10.  pozdravlja odziv na pozive Odbora za proračun iz resolucije Parlamenta z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017(9) in ponovljene v njegovi resoluciji o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017(10), in sicer v zvezi s srednje- in dolgoročnim proračunskim načrtovanjem, vključno z jasnim razlikovanjem med naložbami in operativnimi odhodki, povezanimi z delovanjem Parlamenta in njegovimi zakonskimi obveznostmi (vključno z najemninami in nakupi);

11.  pozdravlja ustanovitev delovne skupine o postopkih o določitvi načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta; ugotavlja, da je Parlament pozval k razmisleku o nadaljnji reviziji Poslovnika glede notranjih proračunskih postopkov(11); poudarja, da morajo člani predsedstva in Odbora za proračun pomembne informacije, ki se nanašajo na postopek v zvezi z načrtom prihodkov in odhodkov, prejeti pravočasno, na razumljiv način in z vsemi podrobnostmi, da bosta predsedstvo in Odbor za proračun lahko sprejemala odločitve na podlagi celovite podobe stanja in potreb proračuna Parlamenta;

12.  ponovno poziva generalnega sekretarja, naj predlaga, da se proračun z vsemi podrobnostmi na jasen in uporabniku prijazen način objavi na spletnem mestu Parlamenta, da bodo lahko vsi državljani bolje razumeli dejavnosti, prednostne naloge in ustrezne vzorce porabe Parlamenta;

13.  meni, da so skupine obiskovalcev eno od osrednjih orodij za seznanjanje državljanov z dejavnostmi Parlamenta; pozdravlja nova, strožja pravila za skupine obiskovalcev in meni, da se je tveganje zlorabe sredstev s tem zmanjšalo; glede na to poziva predsedstvo in njegovo delovno skupino za obveščanje in komuniciranje, naj pregledata proračunska sredstva za skupine obiskovalcev poslancev, pri tem pa upoštevata stopnjo inflacije v zadnjih letih, zaradi katere so se stroških teh obiskov povečali; ugotavlja, da so ta sredstva samo subvencija in naj ne bi krila vseh stroškov skupin obiskovalcev, vendar ni mogoče spregledati dejstva, da se bo delež kritih stroškov zmanjševal, če nadomestilo ne bo usklajeno z inflacijo; poziva predsedstvo, naj upošteva, da ima to odstopanje nesorazmerne posledice za skupine obiskovalcev iz revnejših družbeno-gospodarskih okolij, ki imajo zelo omejene finančne vire;

Varnost in kibernetska varnost

14.  je seznanjen s sedanjimi ukrepi za krepitev varnosti Parlamenta, kar zadeva nepremičnine, opremo in zaposlene, kibernetsko varnost in varnost komunikacije; prosi, da generalni sekretar in predsedstvo izvajata koncept splošne varnosti in tako še bolj izboljšata varnost Parlamenta s strukturnega, operativnega in kulturnega vidika; znova poudarja, da je treba izboljšati storitve IT, ki se opravljajo za Parlament, in sicer z naložbami v usposabljanje zaposlenih, pa tudi z izbiro boljših pogodbenih izvajalcev na osnovi zanesljivejšega ocenjevanja njihovih storitev in zmogljivosti IT;

15.  meni, da nedavni dogodki kažejo na to, da se je verjetnost kibernetskih napadov občutno povečala, pri čemer je tehnologija, povezana s temi napadi, pogosto bolj napredna kot ukrepi na področju kibernetske varnosti za boj proti tem napadom; meni tudi, da so orodja IT postala pomemben instrument, s pomočjo katerega poslanci in zaposleni opravljajo svoje delo, ki pa je hkrati ranljiv za tovrstne napade; zato pozdravlja vključitev kibernetske varnosti v skupni strateški okvir Parlamenta za upravljanje in meni, da bo zaradi tega lahko bolje ščitil svoja sredstva in informacije;

16.  obžaluje, da Parlament kljub namestitvi sistema varne elektronske pošte SECure EMail system (SECEM) ne more prejemati zaupnih in netajnih informacij drugih institucij; obžaluje, da Parlament ne more sam razviti lastnega sistema za tajne podatke in da v zvezi s tem potekajo pogajanja z drugimi institucijami; pričakuje, da bodo ta pogajanja pomagala opredeliti najboljši način, na katerega bo lahko Parlament prejemal zaupne in netajne informacije; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2017 predstavi aktualno stanje v teh pogajanjih;

17.  pozdravlja prizadevanja za nadaljnjo digitalizacijo in računalniško vodenje postopkov; v zvezi s tem spodbuja uvedbo novih možnosti za uporabo varnega digitalnega podpisa v upravnih postopkih, da se zmanjša poraba papirja in prihrani čas;

18.  pozdravlja, da so belgijska vlada ter Evropski parlament, Svet, Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje in druge institucije s sedežem v Bruslju podpisali memorandum o soglasju o varnostnem preverjanju zaposlenih vseh zunanjih izvajalcev, ki želijo dostop do institucij Unije; poziva generalnega sekretarja, naj pretehta, ali bi bilo smiselno ta memorandum uporabljati tudi za uradnike, parlamentarne pomočnike in pripravnike, da bodo lahko pred zaposlitvijo varnostno preverjeni;

Nepremičninska politika

19.  želi spomniti, da je predsedstvo zadnjo srednjeročno strategijo za nepremičninsko politiko sprejelo leta 2010; se sprašuje, zakaj predsedstvo – kljub predhodnim resolucijam Parlamenta – ni predstavilo dolgoročne strategije za nepremičnine Parlamenta v tem zakonodajnem obdobju; poziva generalnega sekretarja in podpredsednike, naj Odboru za proračun čim prej, vendar še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2017, predstavijo novo srednjeročno strategijo za nepremičnine;

20.  ponovno poziva k preglednemu procesu odločanja na področju nepremičninske politike na osnovi zgodnjih informacij in ob ustreznem upoštevanju člena 203 finančne uredbe; v zvezi s tem zahteva več informacij o razširitvi jasli Wayenberg;

21.  zahteva več informacij o načrtovani obnovi stavbe Paul Henri Spaak (PHS), zlasti o morebitnih mnenjih neodvisnih zunanjih izvajalcev glede razpoložljivih možnosti za to stavbo, ki obstaja šele 25 let; poziva generalnega sekretarja, naj rezultate te študije čim prej predstavi Odboru za proračun; poudarja, da ta stavba ne izpolnjuje statičnih zahtev za javno parlamentarno poslopje, ki mora biti zelo varno in mora zdržati zunanje šoke, ne da bi se zrušilo; izraža kritiko glede tega, da stavba PHS ne ustreza niti minimalnim standardom moderne statike, in ugotavlja, da je bilo treba že večkrat ukrepati, da bi zagotovili njeno stabilnost; zato poziva predsedstvo in upravo Parlamenta, naj iščeta rešitve za stavbo PHS, kjer življenja zaposlenih ne bodo v nevarnosti, delovne razmere pa bodo zdrave; je seznanjen z ravnjo proračunskih sredstev, ki jih je generalni sekretar za leto 2018 predlagal v zvezi s študijami, pripravljalnimi projekti in deli ter nudenju pomoči skupini za vodenje projekta; izraža zaskrbljenost, ker bi lahko prišlo do zmede v zvezi z zneski za študije in selitve; poziva predsedstvo in generalnega sekretarja, naj o vseh nadaljnjih ukrepih obvestita Odbor za proračun in mu čim prej, najpozneje pa do julija 2017 predstavita jasno razčlenjene stroške; opominja, da se je treba v vsakem primeru odločiti za najsodobnejšo energetsko učinkovito arhitekturo; poziva k oceni, kakšne posledice bo obnova imela za oddelek za obiskovalce in seminarje ter razpoložljivost plenarne dvorane in drugih sob in pisarn;

22.  meni, da je 2018 pomembno leto za stavbo Konrad Adenauer (KAD), saj bo zaznamovalo konec del na vzhodnem krilu in začetek del na zahodnem krilu; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo treba proračun, dodeljen za upravljanje tega obsežnega projekta, pregledati za okrepitev ekip, ki spremljajo potek del; je seznanjen z običajno prakso glede uporabe prerazporeditve neizkoriščenih sredstev ob koncu leta za sedanje nepremičninske projekte; meni, da je to morda pragmatična rešitev, s katero je mogoče zmanjšati plačila obrestnih mer, da pa je hkrati v nasprotju s preglednostjo nepremičninskih projektov v okviru proračuna Parlamenta in bi lahko celo spodbudila dodeljevanje previsokih proračunskih sredstev na nekaterih področjih;

23.  poziva pristojne podpredsednike in generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun posredujejo poročilo o napredku in oceno odhodkov za dokončanje del v zvezi s stavbo KAD;

EMAS

24.  spominja, da se je Parlament zavezal 30-odstotnemu zmanjšanju emisij CO2 na ekvivalent polnega delovnega časa do leta 2020 glede na leto 2006;

25.  zato šteje za izjemno pomembno, da si Parlament postavi nove, zahtevnejše in količinsko opredeljene cilje, ki jih bodo redno merile odgovorne službe;

26.  opozarja na zavezo Parlamenta iz Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, in sicer da bo „brez poseganja v veljavna proračunska pravila in pravila javnega naročanja za stavbe, ki jih [ima] v lasti in uporabi, [uporabljal] enake zahteve, kot veljajo za stavbe osrednjih vlad držav članic na podlagi členov 5 in 6“ te direktive, zaradi velike prepoznavnosti stavb in vodilne vloge, ki bi jo moral imeti pri energetski učinkovitosti stavbe; poudarja, da mora nujno spoštovati to izjavo, med drugim zaradi svoje verodostojnosti pri potekajočih revizijah direktiv o energetski učinkovitosti stavb in energetski učinkovitosti;

27.  pozdravlja ustanovitev delovne skupine za mobilnost, ki mora delovati vključujoče in imeti jasne naloge; poudarja, da mora Parlament spoštovati vso veljavno regionalno zakonodajo v krajih dela, tudi na tem področju; se zavzema za to, da se spodbuja uporaba direktnega vlaka med poslopji Parlamenta v Bruslju in letališčem; poziva odgovorne službe, naj ob upoštevanju tega dejstva znova ocenijo sestavo in velikost voznega parka Parlamenta; poziva predsedstvo, naj takoj sprejme program spodbud za uporabo koles za pot med domom in službo; je seznanjen, da druge institucije tak program že imajo, zlasti Evropski ekonomsko-socialni odbor;

Komunikacijska kampanja za evropske volitve leta 2019

28.  pozdravlja komunikacijsko kampanjo, ki bo državljanom na koristen način pojasnila namen Unije in Parlamenta; poudarja, da bi morala biti ta kampanja med drugim namenjena pojasnjevanju vloge Evropske unije in pristojnosti Parlamenta, njegovih funkcij, vključno z izvolitvijo predsednika Komisije, ter njegovega vpliva na življenja državljanov;

29.  ugotavlja, da se bodo pred prihodnjimi evropskimi volitvami leta 2019 priprave za komunikacijsko kampanjo začele že letos; pozdravlja, da bo predvolilno obdobje za komunikacijsko kampanjo z dvema letoma krajše kot predvolilno obdobje za evropske volitve leta 2014, ki je trajalo tri leta;

30.  je seznanjen, da naj bi skupni odhodki za komunikacijsko kampanjo za volitve leta 2019 znašali 25 milijonov EUR v letu 2018 in 8,33 milijona EUR v letu 2019, ter ugotavlja, da je potreben višji znesek finančnih obveznosti v letu 2018; poudarja, kako pomembne so take informacijske kampanje, zlasti če upoštevamo sedanje razmere v Uniji;

31.  meni, da bi moral generalni direktorat za informiranje (GD COMM) v skladu s priporočili iz ocene kampanje evropskih volitev 20141(12) dati prednost zbiranju podatkov o projektih kampanje na enoto na podlagi predhodno določenih ključnih kazalnikov, da bi izmeril njihov učinek, pri čemer je treba natančno preučiti temeljne vzroke za izjemno nizko volilno udeležbo na volitvah leta 2014;

Zadeve, povezane s poslanci

32.  pozdravlja prizadevanja sekretariata Parlamenta, sekretariatov političnih skupin in pisarn poslancev za krepitev položaja poslancev v okviru njihovega mandata; spodbuja nadaljnji razvoj teh storitev, s pomočjo katerih lahko poslanci še bolje nadzirajo delo Komisije in Sveta ter zastopajo državljane;

33.  priznava vrednost svetovanja in raziskav za poslance in odbore v okviru Službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) in tematskih sektorjev; spominja, da je bila pri ustanovitvi te raziskovalne službe v letu 2013 predvidena vmesna ocena uspešnosti sodelovanja med to službo in tematskimi sektorji; spominja, da je bila prošnja za izvedbo takšne ocene in predstavitev njenih rezultatov v Odboru za proračun sprejeta z glasovanjem na plenarnem zasedanju 14. aprila 2016(13); zato ponovno zahteva, da generalni sekretar opravi to oceno in njene rezultate predstavi Odboru za proračun, preden bo Parlament jeseni 2017 obravnaval proračun; spominja, da bi morala ta ocena vsebovati predloge, kako zagotoviti, da podpora EPRS bolj upošteva dogajanje v ustreznih tematskih odborih ter se ne prekriva z njihovimi dejavnostmi niti spodbuja konkurence med službami; poleg tega pričakuje, da bo ocena zajemala podrobne informacije o zunanjih izvedenskih mnenjih, zunanjih študijah in zunanji podpori raziskovalnim dejavnostim Parlamenta, vključno s podatki o številu študij in izvedenskih mnenj, ki so jih pripravile notranje službe Parlamenta in zunanji ponudniki, in stroških znanje; je seznanjen s štirimi posebnimi projekti, ki jih srednjeročno razvijajo v knjižnici Evropskega parlamenta, in sicer digitalno knjižnico, boljše vire za raziskave, vire za primerjalno pravo in odprto knjižnico; meni, da so ti projekti sredstvo za izboljšanje podpore za poslance in zaposlene, pa tudi za olajšanje dostopa do zunanjih raziskovalnih skupnosti in državljanov; ugotavlja, da so ti projekti izjemno pomembni in da jih je treba vključiti v zakonodajno delo poslancev in zaposlenih;

34.  spominja na sklep Parlamenta v postopku priprave proračuna Parlamenta za leto 2017, namreč da se ustanovi služba za tolmačenje vseh plenarnih razprav v mednarodni znakovni jezik, in poziva upravo, naj ta sklep uresniči brez nadaljnjega odlašanja;

35.  ugotavlja, da so poslanci v skladu z nedavno revidiranim poslovnikom(14) omejeni na največ tri ustne obrazložitve glasovanja na delno zasedanje, a ostaja zaskrbljen zaradi dodatnih stroškov tolmačenja in prevajanja zapisov obrazložitev, ki nastanejo zaradi njih; poziva generalnega sekretarja, naj predloži podrobno razčlenitev stroškov, povezanih z ustnimi obrazložitvami glasovanja; opozarja, da so na voljo druge možnosti, kot so pisne obrazložitve glasovanja ter množica instrumentov za javno komunikacijo v prostorih Parlamenta, s katerimi lahko poslanci pojasnijo svoje glasovanje; poziva, naj ustne obrazložitve glasovanja – kot začasni ukrep – vsak dan plenarnega zasedanja potekajo ob koncu delovnega dne, in sicer po enominutnih govorih in drugih točkah dnevnega reda;

36.  spominja, da so poslanci zavezani obvestiti upravo o vseh spremembah v izjavah o interesih;

37.  se ne strinja, da bi bilo treba zamenjati pohištvo v bruseljskih pisarnah poslancev in njihovih pomočnikov; meni, da je večina pohištva v ustreznem stanju, zato ga ni treba zamenjati; meni, da bi bilo treba pohištvo zamenjati le, kadar obstajajo upravičeni razlogi za to;

38.  v okviru priprav na deveto zakonodajno obdobje poziva generalnega sekretarja, naj predsedstvu predloži podrobnejši seznam stroškov, ki se krijejo iz splošnega nadomestila stroškov; in spominja na načelo neodvisnosti mandata; poudarja, da lahko poslanci, ki to želijo, podatke o stroških, ki se krijejo iz splošnega nadomestila stroškov, objavijo na svojih osebnih spletnih straneh; znova poziva k večji preglednosti pri uporabi splošnega nadomestila stroškov na osnovi praktičnih zgledov iz nacionalnih delegacij v Parlamentu in državah članicah; meni, da bi morali poslanci imeti tudi možnost, da na spletnem mestu Parlamenta objavijo povezave s stranmi, kjer objavljajo informacije o svoji porabi; ponavlja, da zaradi večje preglednosti v zvezi s splošnim nadomestilom stroškov ne bi smelo biti dodatnega zaposlovanja v upravi Parlamenta;

39.  poudarja, da je trenutni proračun za parlamentarno pomoč zadosten in ga ne bi smeli povečevati, z izjemo indeksacije plač;

40.  spominja na zahtevo iz zgoraj omenjene resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2017, ki je bila sprejeta na plenarnem zasedanju in v kateri se poziva k pregledu pravil o povračilu stroškov za službena potovanja, ki se nanašajo na potovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov med kraji dela Parlamenta, da bi se jih uskladilo s pravili, ki veljajo za preostalo osebje, in obžaluje, da doslej niso bili sprejeti ukrepi v zvezi s tem; poziva predsedstvo, naj brez nadaljnjega odlašanja obravnava to vprašanje; medtem poudarja, da trenutna zgornja meja povračila stroškov za službena potovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov (120/140/160 EUR) ni bila prilagojena že od leta 2011 in da se je razlika med temi pomočniki in preostalim osebjem po uvedbi nove zgornje meje, ki jo je Svet odobril 9. septembra 2016 in se od 10. septembra 2016 uporablja za uradnike, še povečala na vsaj 40 %; zato poziva predsedstvo, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi odpravili to neravnovesje;

41.  poudarja, da odprava tega neravnovesja pri stroških službenih potovanj ne sme povzročiti povečanja proračunske vrstice za parlamentarno pomoč;

42.  poziva k pregledni in ustrezni uporabi povračil za potne stroške poslancev in priporoča, naj se spodbuja uporaba ekonomskega razreda pri letalskih in železniških prevozih;

43.  poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj ponovno preučita možnost, da bi lahko akreditirani parlamentarni pomočniki pod določenimi pogoji spremljali poslance v uradnih parlamentarnih delegacijah in na službenih potovanjih, kakor je že zahtevalo več poslancev; meni, da bi morali poslanci odločiti, ali želijo, da jih pomočniki spremljajo v uradnih delegacijah, stroške za to pa kriti z nadomestilom za parlamentarno pomoč;

Zadeve, povezane z zaposlenimi

44.  poudarja, da je bil v skladu s točko 27 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 o postopnem petodstotnem zmanjšanju števila delovnih mest v vseh institucijah, organih in agencijah zaradi posebnih potreb, ki so se v Parlamentu pojavile v letih 2014 in 2016, s Svetom dosežen dogovor o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(15), v katerem je določeno, da naj bi se ukrepi za vsakoletno zmanjšanje števila zaposlenih Parlamenta nadaljevali do leta 2019;

45.  ugotavlja, da so bile politične skupine sicer izvzete iz ukrepov za vsakoletno zmanjšanje števila zaposlenih, ki se izvajajo od leta 2014(16), vendar je bilo v spravnem postopku za proračun za leto 2017 zmanjšano število delovnih mest v kadrovskem načrtu sekretariata Parlamenta, ker Svet ni spoštoval prijateljskega dogovora;

46.  opozarja, da bodo zaposleni v političnih skupinah izvzeti iz cilja 5-odstotnega zmanjšanja števila delovnih mest v skladu s sklepi, sprejetimi glede proračunskih let 2014, 2015 in 2017;

47.  meni, da bi izguba 136 delovnih mest v sekretariatu Parlamenta v letu 2016 lahko privedla do tega, da bo imela uprava Parlamenta težave pri zagotavljanju storitev; poziva generalnega sekretarja, naj predloži več informacij o ukrepih za zmanjšanje števila zaposlenih v preteklem letu, in naj oceni, kako proračunske odločitve vplivajo na delovanje institucije;

48.  ob upoštevanju ukrepov za zmanjšanje števila zaposlenih pozdravlja predlog, da naj se 50 stalnih delovnih mest AST spremeni v 50 stalnih delovnih mest AD, kar bo imelo zanemarljive proračunske posledice; je poleg tega seznanjen s predlogom za spremembo treh začasnih delovnih mest AST v tri začasna delovna mesta AD v kabinetu predsednika;

49.  poziva predsedstvo, naj zagotovi, da se socialne in pokojninske pravice akreditiranih parlamentarnih pomočnikov spoštujejo in da so na voljo finančna sredstva, zlasti v zvezi s tistimi akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki, ki jih poslanci v zadnjih dveh zakonodajnih parlamentarnih obdobjih zaposlujejo brez prekinitve; v zvezi s tem poziva upravo, naj pripravi predlog, ki bo pri izračunu 10-letne delovne dobe, določene v kadrovskih predpisih, upošteval sklep, da se leta 2014 izvedejo predčasne volitve, ter tudi čas, porabljen za postopke zaposlovanja;

50.  poziva predsedstvo, naj predlaga postopek za odpustitev, v katero privoli tako poslanec kot akreditirani parlamentarni pomočnik;

51.  meni, da je pomembno, da imajo institucije Unije v obdobju, ko bodo finančni in kadrovski viri, ki so jim na voljo, najverjetneje čedalje bolj omejeni, same možnost zaposlovati in obdržati najbolj sposobno osebje, da bodo kos kompleksnim izzivom v prihodnosti na način, ki bo upošteval načela oblikovanja proračuna na podlagi uspešnosti;

52.  meni, da sta tolmačenje in prevajanje bistvena za delovanje Parlamenta, ter priznava kakovost in dodano vrednost storitev, ki jih zagotavljajo tolmači; ponavlja stališče, ki ga je Parlament izrazil v resoluciji z dne 14. aprila 2016, namreč da bi moral generalni sekretar pripraviti dodatne predloge za racionalizacijo, na primer da se pogosteje uporablja prevajanje in tolmačenje na zahtevo, zlasti za medskupine Evropskega parlamenta, pa tudi preuči možnosti za večjo učinkovitost tolmačenja z uporabo najnovejših jezikovnih tehnologij in oceni, kako revidirani okvir za redno zaposlene tolmače vpliva na izboljšanje učinkovite rabe virov in produktivnosti;

53.  pozdravlja nadaljnje izvajanje ukrepov, ki jih je Parlament sprejel za uvedbo irščine kot polnega uradnega jezika do 1. januarja 2021; v zvezi s tem ugotavlja, da leta 2018 ne bodo potrebna dodatna delovna mesta; kljub temu poziva generalnega sekretarja, naj se z irskimi poslanci tudi v prihodnje posvetuje o tem, kako bi bilo mogoče učinkovito uporabljati vire, ne da bi pri tem trpele zajamčene pravice poslancev;

54.  poziva generalnega sekretarja, naj gradi na obstoječih sporazumih o sodelovanju med Parlamentom, Evropskim odborom regij in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, da se opredelijo še druga področja, kjer bi bilo mogoče souporabljati upravne storitve; ga nadalje poziva, naj pripravi študijo o tem, ali bi bilo mogoče sinergijo pri souporabi upravnih storitev doseči tudi med Parlamentom, Komisijo in Svetom;

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije

55.  spominja, da evropske politične stranke in evropske politične fundacije prispevajo k razvijanju evropske politične zavesti in k temu, da državljani bolje razumejo povezanost političnih procesov na nacionalni in evropski ravni;

56.  meni, da so nedavne polemike v zvezi s financiranjem nekaterih evropskih političnih strank in nekaterih evropskih političnih fundacij razkrile pomanjkljivosti v obstoječih sistemih upravljanja in nadzora;

57.  meni, da bodo z začetkom veljavnosti uredb (EU, Euratom) št. 1141/2014(17) in (EU, Euratom) št. 1142/2014(18) zagotovljeni dodatni nadzorni mehanizmi, kot je zahteva po registraciji pri organu za evropske politične stranke in evropske politične fundacije; hkrati pa meni, da bi lahko te ukrepe še izboljšali; ugotavlja, da bodo stranke in fundacije pri svojih vlogah za financiranje nova pravila začele uporabljati v proračunskem letu 2018;

58.  poudarja, da je bila ugotovljena vrsta težav v zvezi s sedanjim sistemom sofinanciranja, v katerem prispevki in nepovratna sredstva iz proračuna Parlamenta za stranke in fundacije ne smejo preseči 85 % upravičenih odhodkov, preostalih 15 % pa je treba kriti iz lastnih sredstev; ugotavlja, da se na primer primanjkljaj pri članarinah donacijah pogosto izravna s prispevki v naravi;

Druge zadeve

59.  je seznanjen z dialogom, ki trenutno poteka med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti; poziva, naj se ta dialog okrepi za boljše razumevanje prispevka Evropskega parlamenta in Unije v državah članicah;

60.  je seznanjen z zahtevo za zunanje študije in mnenja, s pomočjo katerih bi odbori in drugi politični organi lahko analizirali možne posledice brexita, vključno s proračunskimi posledicami za Parlament; sprašuje se o tem, ali je treba naročati zunanje študije in mnenja, namesto da bi uporabili bogate raziskovalne storitve znotraj Parlamenta; poudarja, da Združeno kraljestvo – dokler pogajanja o njegovem izstopu iz Unije ne bodo končana – ostaja polnopravna članica Unije in da zanj še naprej veljajo vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz članstva; zato poudarja, da je zelo malo verjetno, da bo odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije, vplivala na proračun Parlamenta za leto 2018;

61.  želi spomniti na svojo resolucijo z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije(19), v kateri ocenjeni stroški geografske razpršenosti Parlamenta znašajo med 156 in 204 milijonov EUR ter ustrezajo 10 % njegovega proračuna; poudarja, da ocenjeni okoljski učinek geografske razpršenosti znaša med 11 000 in 19 000 tonami emisij CO2; poudarja, da ta razpršenost negativno vpliva na javno mnenje, zato ponavlja stališče, da naj se pripravi časovni načrt za en sam sedež;

62.  opozarja na svojo prej navedeno resolucijo z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017; poziva k sodelovanju s televizijskimi postajami, družbenimi mediji in drugimi partnerji, da bi vzpostavili evropsko medijsko središče za usposabljanje mladih novinarjev;

63.  poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj v celotni upravi Parlamenta širita kulturo oblikovanja proračuna glede na uspešnost v skladu s pristopom preudarnega upravljanja, da se spodbudita učinkovitost in kakovost internega dela institucije;

o
o   o

64.  sprejme načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2018;

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in načrt prihodkov in odhodkov posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (4) UL L 287, 29.10.2013, str. 15. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0132. (6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0411. (7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0475. (8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0172. (9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0132. (10) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0411. (11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0484. (12) Študija družbe Deloitte, december 2015. (13) Glej odstavek 22 njegove resolucije z dne 14. aprila 2016 (P8_TA(2016)0132). (14) Sprejeta besedila z dne 13. decembra 2016, P8_TA(2016)0484 – člen 183(1). (15) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0407. (16) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0437, Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0036, Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0376, Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0411. (17) Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (UL L 317, 4.11.2014, str. 1). (18) Uredba (EU, Euratom) št. 1142/2014 Evropskega parlament in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 glede financiranja evropskih političnih strank (UL L 317, 4.11.2014, str. 28). (19) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0498.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 1/2017 k splošnemu proračunu za leto 2017, priložen predlogu za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotovitev pomoči Združenemu kraljestvu, Cipru in Portugalski (07003/2017 – C8-0130/2017 – 2017/2018(BUD))

P8_TA(2017)0115 A8-0155/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 41,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, ki je bil dokončno sprejet 1. decembra 2016(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (2014/335/EU, Euratom) z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(5),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 1/2017, ki ga je Komisija sprejela 26. januarja 2017 (COM(2017)0046),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 1/2017, ki ga je Svet sprejel 3. aprila 2017 in ga isti dan posredoval Parlamentu (07003/2017 – C8‑0130/2017),

–  ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0155/2017),

A.  ker se predlog spremembe proračuna št. 1/2017 nanaša na uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije v znesku 71 524 810 EUR v zvezi s poplavami, ki so Združeno kraljestvo prizadele med decembrom 2015 in januarjem 2016, sušo in požari, ki so Ciper prizadeli med oktobrom 2015 in junijem 2016, ter v zvezi s požari, do katerih je avgusta 2016 prišlo na portugalskem otoku Madeira,

B.  ker je namen predloga spremembe proračuna št. 1/2017 to proračunsko prilagoditev uradno vključiti v proračun Unije za leto 2017,

C.  ker Komisija posledično predlaga, da se proračun Unije za leto 2017 spremeni, sredstva člena 13 06 01 „Pomoč državam članicam v primeru večje naravne nesreče, ki ima resne posledice za življenjske razmere, naravno okolje ali gospodarstvo“ pa povečajo,

D.  ker je Solidarnostni sklad Evropske unije v skladu z opredelitvijo v uredbi o večletnem finančnem okviru poseben instrument, ustrezna sredstva za prevzem obveznosti in plačila pa bi bilo treba vključiti v proračun brez upoštevanja ustreznih zgornjih meja večletnega finančnega okvira,

1.  poudarja, da je nujno treba sprostiti finančno pomoč prek Solidarnostnega sklada Evropske unije za regije, ki so jih prizadele naravne nesreče;

2.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 1/2017, kot ga je predložila Komisija;

3.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 1/2017;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 1/2017 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1. (2) UL L 51, 28.2.2017. (3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (5) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2017/000 TA 2017 – tehnična pomoč na pobudo Komisije) (COM(2017)0101 – C8-0097/2017 – 2017/2033(BUD))

P8_TA(2017)0116 A8-0157/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0101 – C8-0097/2017),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2016/000 TA 2016 – tehnična pomoč na pobudo Komisije)(4),

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0157/2017),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C.  ker je bil pri sprejetju uredbe o ESPG upoštevan dogovor Parlamenta in Sveta o tem, da se znova uvede merilo za uporabo sklada zaradi krize, da se finančni prispevek Unije poveča na 60 % celotnih ocenjenih stroškov predlaganih ukrepov, da se v Komisiji, Parlamentu in Svetu poveča učinkovitost pri obravnavi vlog za sredstva ESPG, tako da se skrajša postopek ocene in odobritve, ter da se razširi obseg upravičenih ukrepov in prejemnikov z vključitvijo samozaposlenih in mladih ter financiranjem spodbud za ustanovitev lastnega podjetja;

D.  ker je najvišji letni proračun, ki je na voljo za ESPG, 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011) in ker je v členu 11(1) uredbe o ESPG navedeno, da se lahko 0,5 % tega zneska (tj. 844 620 EUR leta 2017) uporabi za tehnično pomoč na pobudo Komisije za financiranje dejavnosti priprave, spremljanja, zbiranja podatkov in razvoja zbirke znanja, upravno in tehnično podporo, dejavnosti informiranja in komuniciranja ter revizijo, nadzor in ocenjevanje, ki so potrebni za izvajanje uredbe o ESPG;

E.  ker je Evropski parlament večkrat poudaril, da so potrebne večja dodana vrednost, učinkovitost in zaposljivost prejemnikov sredstev ESPG kot instrumenta Unije za podporo delavcem, ki so postali presežni;

F.  ker predlagani znesek 310 000 EUR ustreza približno 0,18 % največjega letnega proračuna, ki je na voljo za ESPG v letu 2017, kar je 70 000 EUR manj kot leta 2016;

1.  se strinja z ukrepi, ki jih predlaga Komisija in ki naj bi se financirali kot tehnična pomoč v skladu s členom 11(1) in (4) ter členom 12(2), (3) in (4) uredbe o ESPG;

2.  je zadovoljen, da je bilo v letu 2017 iz naslova tehnične pomoči ESPG zahtevanih manj sredstev kot v letu 2016; meni, da je pomembno takšne zahteve oceniti kot delež letnih zneskov, porabljenih za ESPG v prejšnjih letih, in ne le v primerjavi z največjim zneskom, ki ga je bilo mogoče porabiti v navedenem letu;

3.  priznava pomen spremljanja in zbiranja podatkov; opozarja, da morajo biti serije statističnih podatkov, zbranih v ustrezni obliki, lahko dostopne in razumljive; pozdravlja prihodnjo objavo dveletnih poročil za leto 2017 ter poziva k javnemu in obsežnemu razširjanju teh poročil po vsej Uniji;

4.  opozarja, da mora biti posebno spletno mesto o ESPG dostopno vsem državljanom Unije; poudarja pomen večjezičnosti pri širokem obveščanju javnosti; poziva k oblikovanju uporabnikom prijaznejšega spletnega okolja in spodbuja Komisijo, naj izboljša vsebinsko vrednost svojih publikacij in avdiovizualnega gradiva, kot je določeno v členu 11(4) uredbe o ESPG;

5.  pozdravlja nadaljnje delo v zvezi s standardiziranimi postopki za vloge za ESPG in njegovo upravljanje z uporabo funkcij elektronskega sistema za izmenjavo podatkov (SFC 2014), ki omogoča poenostavitev in hitrejšo obdelavo vlog ter boljše poročanje; je seznanjen s tem, da je Komisija olajšala finančne posle ESPG z vzpostavitvijo vmesnika med SFC in informacijskim sistemom Komisije za finančno upravljanje in računovodstvo; ugotavlja, da so potrebne le dodatne izpopolnitve in prilagoditve morebitnim spremembam, da bi dejansko omejili prispevek ESPG k tovrstnim odhodkom;

6.  ugotavlja, da postopek vključitve ESPG v elektronski sistem za izmenjavo podatkov SFC2014 poteka že več let in da so bili s tem povezani stroški za proračun ESPG razmeroma visoki; pozdravlja zmanjšanje stroškov v primerjavi s prejšnjimi leti, kar kaže, da je projekt dosegel stopnjo, ko so potrebni zgolj nadaljnji manjši popravki in prilagoditve;

7.  opozarja, kako pomembna sta mreženje in izmenjava informacij o ESPG za širjenje primerov najboljše prakse; zato podpira financiranje dveh srečanj strokovne skupine kontaktnih oseb za sklad in dveh seminarjev za mreženje v zvezi z izvajanjem ESPG; pričakuje, da se bo s to izmenjavo informacij prispevalo tudi k boljšemu in podrobnejšemu poročanju o uspešnosti uporabe sredstev v državah članicah, zlasti v zvezi s stopnjo ponovnega zaposlovanja upravičencev;

8.  je seznanjen, da namerava Komisija iz razpoložljivega proračuna v okviru tehnične pomoči nameniti znesek 70 000 EUR za organizacijo dveh srečanj strokovne skupine kontaktnih oseb za ESPG; je seznanjen tudi z načrtovano naložbo Komisije v višini 120 000 EUR, da bi spodbudila mrežno povezovanje s seminarji med državami članicami, izvajalskimi organi ESPG in socialnimi partnerji; je zadovoljen, da je bila Komisija pripravljena povabiti člane delovne skupine ESPG k sodelovanju na seminarju za mreženje v zvezi z ESPG, ki je nedavno potekal v Monsu; poziva Komisijo, naj Parlament še naprej vabi na ta srečanja in seminarje v skladu z ustreznimi določbami okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(5);

9.  poudarja, da bi morali vsi, ki sodelujejo pri obdelavi vlog za sredstva ESPG, zlasti socialni partnerji ter deležniki na regionalni in lokalni ravni, tesneje sodelovati, da bo mogoče ustvariti čim več sinergij; poudarja, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje med nacionalno kontaktno osebo ter regionalnimi ali lokalnimi partnerji za izvajanje primera, komunikacijske in podporne ureditve ter informacijske tokove (notranje razdelitve, naloge in pristojnosti) bi bilo treba izrecno navesti, o njih pa bi se morali strinjati vsi udeleženi partnerji;

10.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (EGF/2017/000 TA 2017 – tehnična pomoč na pobudo Komisije)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2017/742.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0112. (5) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotovitev pomoči Združenemu kraljestvu, Cipru in Portugalski (COM(2017)0045 – C8-0022/2017 – 2017/2017(BUD))

P8_TA(2017)0117 A8-0154/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0045 – C8-0022/2017),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 10,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 11,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0154/2017),

1.  pozdravlja sklep kot znak solidarnosti Unije z državljani in regijami Unije, ki so jih prizadele naravne nesreče;

2.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, da podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za zagotovitev pomoči Združenemu kraljestvu, Cipru in Portugalski

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2017/741.)

(1) UL L 311, 14.11.2002, str. 3. (2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884. (3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o avtomatizirani izmenjavi daktiloskopskih podatkov v Latviji in nadomestitvi Sklepa 2014/911/EU (13521/2016 – C8-0523/2016 – 2016/0818(CNS))

P8_TA(2017)0118 A8-0089/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (13521/2016),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0523/2016),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), zlasti člena 33,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0089/2017),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o avtomatizirani izmenjavi podatkov o DNK na Slovaškem, Portugalskem, v Latviji, Litvi, na Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, Cipru, Poljskem, Švedskem, Malti in v Belgiji ter nadomestitvi sklepov 2010/689/EU, 2011/472/EU, 2011/715/EU, 2011/887/EU, 2012/58/EU, 2012/299/EU, 2012/445/EU, 2012/673/EU, 2013/3/EU, 2013/148/EU, 2013/152/EU in 2014/410/EU (13525/2016 – C8-0522/2016 – 2016/0819(CNS))

P8_TA(2017)0119 A8-0091/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (13525/2016),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0522/2016),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), zlasti člena 33,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0091/2017),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str.1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o avtomatizirani izmenjavi daktiloskopskih podatkov na Slovaškem, v Bolgariji, Franciji, Češki republiki, Litvi, na Nizozemskem, Madžarskem, Cipru, v Estoniji, na Malti, v Romuniji in na Finskem ter nadomestitvi sklepov 2010/682/EU, 2010/758/EU, 2011/355/EU, 2011/434/EU, 2011/888/EU, 2012/46/EU, 2012/446/EU, 2012/672/EU, 2012/710/EU, 2013/153/EU, 2013/229/EU in 2013/792/EU (13526/2016 – C8-0520/2016 – 2016/0820(CNS))

P8_TA(2017)0120 A8-0092/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (13526/2016),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0520/2016),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), zlasti člena 33,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0092/2017),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str.1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o avtomatizirani izmenjavi podatkov iz registrov vozil na Finskem, v Sloveniji, Romuniji, na Poljskem, Švedskem, v Litvi, Bolgariji, na Slovaškem in Madžarskem ter nadomestitvi sklepov 2010/559/EU, 2011/387/EU, 2011/547/EU, 2012/236/EU, 2012/664/EU, 2012/713/EU, 2013/230/EU, 2013/692/EU in 2014/264/EU (13529/2016 – C8-0518/2016 – 2016/0821(CNS))

P8_TA(2017)0121 A8-0095/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (13529/2016),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0518/2016),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), zlasti člena 33,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0095/2017),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o avtomatizirani izmenjavi podatkov iz registrov vozil na Malti, Cipru in v Estoniji ter nadomestitvi sklepov 2014/731/EU, 2014/743/EU in 2014/744/EU (13499/2016 – C8-0519/2016 – 2016/0822(CNS))

P8_TA(2017)0122 A8-0090/2017

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka Sveta (13499/2016),

–  ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0519/2016),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu(1), zlasti člena 33,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0090/2017),

1.  odobri osnutek Sveta;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D049280 – 2017/2624(RSP))

P8_TA(2017)0123 B8-0236/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacijskih dogodkov Bt11, 59122, MIR604, 1507 in GA21 na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o gensko spremenjenih živilih in krmi (D049280),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) ter zlasti členov 7(3), 9(2) in 21(2) Uredbe,

–  ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 27. januarja 2017 in na podlagi katerega mnenje ni bilo sprejeto, ter glasovanja v odboru za pritožbe, ki je potekalo 27. marca 2017 in na podlagi katerega mnenje prav tako ni bilo sprejeto,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju mnenja(3), ki ga je 15. julija 2016 sprejela Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in ki vključuje ločeno mnenje, ter predhodnih mnenj te agencije o koruzi z eno samo transformacijo Bt11 (ki izraža beljakovini Cry1Ab in PAT), 59122 (ki izraža beljakovine Cry34Ab1, Cry35Ab1 in PAT), MIR604 (ki izraža beljakovini mCry3A in PMI), 1507 (ki proizvaja beljakovini Cry1F in PAT) in GA21 (ki izraža beljakovino mEPSPS),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (COM(2017)0085, COD(2017)0035),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov(4),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

Vloga

A.  ker je družba Syngenta 1. julija 2011 pri pristojnem nemškem organu v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg; ker vloga zajema tudi dajanje gensko spremenjene koruze Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21 na trg, in sicer v obliki proizvodov, ki so iz nje sestavljeni ali jo vsebujejo ter se poleg uporabe za živila in krmo uporabljajo kot vsa druga koruza, v kar pa ni zajeto gojenje;

B.  ker je družba Syngenta 21. februarja 2014 razširila obseg vloge in vanj vključila vse podkombinacije posamičnih genskih transformacij, ki jih vsebuje koruza Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21, razen podkombinacije 1507 × 59122, ki je že odobrena s Sklepom Komisije 2010/432/EU(5);

C.  ker je družba Syngenta 31. marca 2016 obseg vloge posodobila in iz njega izključila naslednje štiri podkombinacije, ki jih obsega druga vloga: koruza Bt11 × GA21, koruza MIR604 × GA21, koruza Bt11 × MIR604 in koruza Bt11 × MIR604 × GA21(6);

D.  ker vložnik v zvezi z 20 podkombincijami ni predložil posebnih podatkov(7);

E.  ker je uporaba kombinacij petih transformacijskih dogodkov namenjena zagotavljanju odpornosti proti škodljivim metuljem in hroščem, ki napadajo koruzo, in tolerance na herbicide, ki vsebujejo amonijev glufosinat ali glifosat(8); ker je nameravana uporaba različnih podkombinacij podobna, odvisno od kombinacij;

Mnenje agencije EFSA

F.  ker je 26. avgusta 2016 Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) za gensko spremenjeno koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21 in vse podkombinacije, ki jih obsega vloga, izdala pozitivno mnenje v skladu s členoma 6 in 18 Uredbe (ES) št. 1829/2003; ker mnenje EFSA vključuje ločeno mnenje;

G.  ker agencija EFSA priznava, da niso priloženi posebni podatki za vseh 20 podkombinacij, od katerih mnoge še niso bile ustvarjene, in da iz literature ni bilo mogoče pridobiti znanstvenih podatkov v zvezi s temi podkombinacijami, kljub temu pa agencija sklepa, da naj bi bilo vseh 20 podkombinacij varnih kot koruza s petimi transformacijskimi dogodki;

H.  ker agencija EFSA meni, da spremljanje transfomacijskih dogodkov po uvedbi na trg ni potrebno; ker agencija zgolj trdi, da bi bilo treba zahtevo po spremljanju obravnavati na podlagi zagotovljenih novih podatkov o izražanju beljakovine, če bi te podkombinacije ustvarili s pristopi usmerjenega križanja in jih uvozili v Unijo;

Pomisleki

I.  ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju posredovale več sto kritičnih pripomb(9); ker se te pripombe med drugim nanašajo na: manjkajoče informacije in podatke, slabo izvedene študije, manjkajoče študije, manjkajoče dokaze, s katerimi bi izključili nekatere načine izpostavljenosti, nezadostno osnovo podatkov, npr. kar zadeva prebavljivost, manjkajočo obravnavo kombiniranih učinkov različnih beljakovinskih toksinov Bt pri presojanju alergenosti in toksičnosti, pomanjkljivosti v zvezi z načrtom preskusov na polju in statistično analizo, manjkajoča poročila o rezultatih spremljanja, pomanjkanje dokazov, da proizvod ne škoduje okolju, pomanjkanje nadaljnje ocene ugotovljenih statistično pomembnih razlik, npr. glede hranilne sestave, in nezmožnost izvedbe imunoloških testov v zvezi z morebitnim višjim alergenskim potencialom;

J.  ker Jean-Michel Wal, član odbora EFSA za gensko spremenjene organizme, v ločenem mnenju(10) trdi da: vložnik ni predložil posebnih podatkov v zvezi z 20 podkombinacijami, prav tako ni zadovoljivo obrazložil, zakaj ti podatki manjkajo oziroma zakaj niso potrebni za oceno tveganja; je to najpomembnejši razlog za ločeno mnenje, saj ne moremo imeti dve vrsti ocene tveganja, in sicer celovite, ki temelji na popolnem sklopu podatkov, in druge, pri kateri posebni podatki sploh niso na voljo in ki temelji na predpostavkah in posrednih razmislekih, ki jih je odbor za gensko spremenjene organizme izpeljal na podlagi t. i. pristopa določanja zanesljivosti dokazov in ekstrapolacije podatkov, pridobljenih za posamezne transformacijske dogodke, kombinacijo petih transformacijskih dogodkov in druge kombinacije, ki so bile zajete in ocenjene v drugih vlogah; lahko poleg tega ta primer privede do nenadzorovanega tveganja za zdravje nekaterega dela potrošnikov.

K.  ker se pravzaprav v ločenem mnenju zastavlja vprašanje, zakaj ekstrapolacija, s katero so bili ocenjeni potencialni škodljivi učinki, ni natančno opredeljena: „Merila, postopki in raven zaupanja, ki naj bi bili potrebni za ekstrapolacijo, niso podani, prav tako ni kritične ocene njenih omejitev. Ocena nastale negotovosti ni bila izvedena, npr. z uporabo verjetnostne analize, kot se priporoča v osnutkom smernic znanstvenega odbora EFSA za negotovost v znanstveni oceni EFSA (revidiran za notranje testiranje). Te pomanjkljivosti lahko spodbijajo splošno ugotovitev.“;

L.  ker je v ločenem mnenju EFSA izpostavljenih tudi več pomanjkljivosti in nasprotujočih si trditev v zvezi z vlogo, npr. dejstvo, da vložnik po eni strani omenja dejstvo, da so bile vse podkombinacije proizvedene, njihovo izražanje beljakovin pa analizirano(11), po drugi strani pa ne zagotovi podatkov o teh podkombinacijah;

M.  ker gensko spremenjene sorte koruze SYN-BTØ11-1, DAS-59122-7 in DAS-Ø15Ø7-1 izražajo beljakovino PAT, ki zagotavlja toleranco na herbicid amonijevega glufosinata; ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009; ker veljavnost odobritve glufosinata poteče 31. julija 2018(12);

N.  ker gensko spremenjena koruza MON-ØØØ21-9, kakor je opisana v vlogi, izraža beljakovino mEPSPS, ki zagotavlja toleranco na herbicide glufosinata; ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije) 20. marca 2015 glifosat uvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi(13);

Postopek

O.  ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 27. januarja 2017, ni bilo sprejeto mnenje; ker je le 10 držav članic, ki predstavljajo 38,43 % prebivalstva Unije, glasovalo za, 13 držav članic pa proti, pri čemer so se štiri države članice glasovanja vzdržale: ker tudi pri glasovanju v odboru za pritožbe, ki je potekalo 27. marca 2017, mnenje ni bilo sprejeto;

P.  ker je Komisija v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011 obžalovala dejstvo, da od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 odločbe odobritve sprejema brez podpore mnenja odbora držav članic in da je vrnitev dosjeja Komisiji v končno odločanje, ki naj bi bila kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvi gensko spremenjenih živil in krme; ker je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker to prakso že večkrat označil za nedemokratično(14);

Q.  ker je Parlament 28. oktobra 2015 zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 zavrnil z obrazložitvijo, da pridelava gensko spremenjenih organizmov sicer nujno poteka na ozemlju držav članic, da pa trgovina z njimi prečka meje, kar pomeni, da je nemogoče uveljaviti nacionalno prepoved prodaje in uporabe, ki jo predlaga Komisija, brez ponovne uvedbe pregledov uvoženega blaga na mejah; ker Parlament zakonodajnega predloga ni le zavrnil, temveč je tudi Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži nov predlog;

R.  ker je že v uvodni izjavi 14 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, jasno določeno: „Z namenom poiskati uravnotežene rešitve bo Komisija pri razmišljanju o sprejetju drugih osnutkov izvedbenih aktov na posebej občutljivih področjih, kot so davki, zdravje potrošnikov, varnost hrane in zaščita okolja, v največji možni meri ravnala tako, da ne bo nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se morda v odboru za pritožbe pojavi v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta.“(15);

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da izvedbeni sklep Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002(16) – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  meni, da je odobritev sort, za katere niso bili predloženi varnostni podatki, ki niso bile testirane ali ki še niso bile proizvedene, pravzaprav v nasprotju z načeli splošne živilske zakonodaje iz Uredbe (ES) št. 178/2002;

4.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1. (2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (3) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme, 2016, Znanstveno mnenje o vlogi Syngente (EFSA-GMO-DE-2011-99) za dajanje koruze Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21 in njenih 20 podkombinacij, ki pred tem ne glede na njihov izvor niso bile odobrene za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003; EFSA Journal 2016; 14(8):4567 [31 str.]; doi:10.2903/j.efsa.2016.4567 (4) ––––––––––– – resolucija z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL C 482, 23.12.2016, str. 110),resolucija z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25 (P8_TA(2015)0456),resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0040),resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0039),resolucija z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0038),resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh teh transformacij, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg (P8_TA(2016)0271),resolucija z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju gensko spremenjenih nagljev na trg (Dianthus caryophyllus L. , linija SHD-27531-4) (P8_TA(2016)0272),resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (MON-ØØ81Ø2016) (P8_TA(2016)0388),resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (P8_TA(2016)0389),resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 v promet za gojenje (P8_TA(2016)0386),resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 v promet za gojenje (P8_TA(2016)0387),resolucija z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913 (P8_TA(2016)0390), (5) Sklep Komisije 2010/432/EU z dne 28. julija 2010 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo 1507 × 59122 (DAS-Ø15Ø7-1xDAS-59122-7), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 202, 4.8.2010, str. 11). (6) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/1685 z dne 16. septembra 2016 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, in gensko spremenjenih koruz, v katerih so združeni dva ali trije od dogodkov Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, ter o razveljavitvi sklepov 2010/426/EU, 2011/892/EU, 2011/893/EU in 2011/894/EU (UL L 254, 20.9.2016, str. 22). (7) Trditev v mnenju EFSA, navedenem zgoraj (EFSA Journal 2016;14(8):4567 [str. 31]) (8) Koruza SYN-BTØ11-1 izraža beljakovino Cry1Ab, ki ščiti pred nekaterimi škodljivimi vrstami metuljev, in beljakovino PAT, ki zagotavlja toleranco na herbicide amonijevega glufosinata.Koruza DAS-59122-7 izraža beljakovini Cry34Ab1 in Cry35Ab1, ki ščitita pred nekaterimi škodljivimi vrstami hroščev, ter beljakovino PAT, ki zagotavlja toleranco na herbicide amonijevega glufosinata.Koruza SYN-IR6Ø4-5 izraža spremenjeno beljakovino Cry3A, ki ščiti pred nekaterimi škodljivimi vrstami hroščev, in beljakovino PMI, ki je bila uporabljena kot izbirni označevalec.Koruza DAS-Ø15Ø7-1 izraža beljakovino Cry1F, ki varuje pred nekaterimi škodljivimi vrstami metuljev, in beljakovino PAT, ki je bila uporabljena kot izbirni označevalec in zagotavlja toleranco na herbicid amonijevega glufosinata.Koruza MON-ØØØ21-9 izraža beljakovino mEPSPS, ki zagotavlja toleranco na herbicide glifosata. (9) Glej register vprašanj EFSA, priloga G k vprašanju št. EFSA-Q-2011-00894, ki je na voljo na naslednji povezavi: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/questionDocumentsLoader?question=EFSA-Q-2011-00894 (zadnja točka). (10) Glej prilogo A mnenja EFSA. (11) V vlogi je navedeno, da so bile koruza Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21 in vse njene podkombinacije ne glede na njihov izvor proizvedene s konvencionalnim križanjem (točka ii) in da analiza stopnje izražanja beljakovin potrjuje, da križanje gensko spremenjene koruze s posameznimi transformacijskimi dogodki ne povzroča interakcije med temi sortami koruze in koruzo Bt11 × 59122 × MIR604 × 1507 × GA21 ter njenimi podkombinacijami z manj transformacijskimi dogodki, ne glede na njihov izvor (točka x). (12) http://ec.europa.eu/food/plant/pesticides/eu-pesticides-database/public/?event=activesubstance.detail&language=EN&selectedID=1436 (13) Monografije IARC, zvezek 112: evaluation of five organophosphate insecticides and herbicides (ocena petih organofosfatnih insekticidov in herbicidov), 20. marec 2015 (http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol112/mono112.pdf). (14) Na primer v uvodnem govoru na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključenem v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali v govoru o stanju Unije iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016). (15) UL L 55, 28.2.2011, str. 13. (16) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o obravnavanju tokov beguncev in migrantov: vloga zunanjega delovanja EU (2015/2342(INI))

P8_TA(2017)0124 A8-0045/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 3, 8 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 80, 208 in 216 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, objavljene junija 2016,

–  ob upoštevanju sporočil Komisije z naslovom: „Evropska agenda o migracijah“ z dne 13. maja 2015 (COM(2015)0240); „Prisilno razseljevanje in razvoj“ z dne 26. aprila 2016 (COM(2016)0234); „Vzpostavitev novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah“ z dne 7. junija 2016 (COM(2016)0385); in „Krepitev evropskih naložb za delovna mesta in rast: druga faza Evropskega sklada za strateške naložbe in nov evropski načrt za zunanje naložbe“ z dne 14. septembra 2016 (COM(2016)0581) in skupnih sporočil Evropske komisije in visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z naslovom „Reševanje begunske krize v Evropi: Vloga zunanjega delovanja EU“ z dne 9. septembra 2015 (JOIN(2015)040); „Migracije na osrednji sredozemski poti: upravljanje tokov, reševanje življenj“ z dne 25. januarja 2017 (JOIN(2017)0004); in z naslovom „Pregled evropske sosedske politike“ z dne 18. novembra 2015 (JOIN(2015)0050),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve o globalnem pristopu k vprašanjem migracij in mobilnosti z dne 3. maja 2012,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o migracijah z dne 25. in 26 junija, 15. oktobra, 17. in 18. decembra 2015, 17. in 18. marca ter 28. junija 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 12. decembra 2014 o migracijah in razvojnem sodelovanju EU, z dne 12. oktobra 2015 o migracijah, z dne 12. maja 2016 o pristopu EU k vprašanju prisilne razseljenosti in razvoja ter z dne 23. maja 2016 o zunanjih vidikih migracij,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o prihodnjih prednostnih nalogah partnerstva ter paktih z Jordanijo in Libanonom z dne 17. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju izjave s konference na visoki ravni o vzhodnosredozemski/zahodnobalkanski poti, ki je potekala 8. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju politične izjave in akcijskega načrta, ki sta bila sprejeta na vrhu v Valletti 11. in 12. novembra 2015,

–  ob upoštevanju sklepov z vrha v Bratislavi 16. septembra 2016,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 9/2016 z naslovom „Poraba EU na področju zunanjih migracij v državah južnega Sredozemlja in vzhodnega sosedstva do leta 2014“,

–  ob upoštevanju konvencije Združenih narodov in protokola o statusu beguncev ter osrednjih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov, ki urejajo vodenje oboroženih spopadov in si prizadevajo omejiti njihove učinke,

–  ob upoštevanju končnega dokumenta z vrhunskega srečanja Združenih narodov o trajnostnem razvoju z dne 25. septembra 2015 z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“,

–  ob upoštevanju izjave iz New Yorka o beguncih in migrantih, podane na srečanju generalne skupščine OZN na visoki ravni za obravnavanje obsežnih tokov beguncev in migrantov dne 19. septembra 2016, in njenih prilog o „celovitem okviru za odzivanje na begunsko krizo“ ter „poti do svetovnega pakta za varne, urejene in zakonite migracije“,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike(1), z dne 8. marca 2016 o položaju begunk in prosilk za azil v EU(2), z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji(3), z dne 13. septembra 2016 o skrbniškem skladu EU za Afriko: posledicah za razvoj in humanitarno pomoč(4) in z dne 25. oktobra 2016 o človekovih pravicah in migracijah v tretjih državah(5),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0045/2017),

A.  ker člen 13 Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah določa, da migracije sodijo med človekove pravice; ker bi morali ljudje imeti pravico do prebivanja v svoji domovini in v regiji, v kateri so se rodili in odraščali ter v kateri imajo kulturne in družbene korenine;

B.  ker je mobilnost ljudi, ki ji botrujejo različni razlogi, z 244 milijoni mednarodnih migrantov na višji ravni kot kdaj koli prej, vsi ti ljudje pa migrirajo bodisi prostovoljno bodisi neprostovoljno; ker se mednarodne migracije odvijajo predvsem v isti regiji in med državami v razvoju; ker po navedbah Mednarodne organizacije za migracije (IOM) večino mednarodnih migrantov v Evropi (52,4 %) in Severni Ameriki (51,2 %) predstavljajo migrantke; ker se migracijski tokovi jug-jug v primerjavi s tokovi jug-sever še naprej večajo: leta 2015 je 90,2 milijona mednarodnih migrantov, rojenih v državah v razvoju, prebivalo v drugih državah svetovnega juga, 85,3 milijona migrantov, rojenih na jugu, pa je prebivalo v državah svetovnega severa;

C.  ker Sredozemlje prečka vedno več mladoletnikov brez spremstva in ker kljub vedno obsežnejšim reševalnim operacijam število smrtnih žrtev v Sredozemlju še naprej narašča (5079 v letu 2016 v primerjavi s 3777 za celotno leto 2015, podatki IOM);

D.  ker je bila leta 2015 po podatkih Visokega komisariata OZN za begunce (UNHCR) zabeležena rekordna številka 65,3 milijonov ljudi, ki so bili prisilno razseljeni zaradi konfliktov in kršitev mednarodnega humanitarnega prava, nasilja in kršitev človekovih pravic, v to številko pa je zajetih tudi 40,8 milijona notranje razseljenih oseb in 21,3 milijona beguncev; ker je tem razlogom treba dodati še razseljene osebe, ki so morale domove zapustiti zaradi naravnih nesreč, neenakosti, revščine, slabih socialno-ekonomskih možnosti, podnebnih sprememb, pomanjkanja pravih in učinkovitih dolgoročnih razvojnih politik ter politične volje za odločno obravnavanje strukturnih težav, ki povzročajo vse te migracijske tokove; ker je Urad UNHCR evidentiral najmanj 10 milijonov apatridov;

E.  ker se je glede na trenutno razpoložljive podatke število beguncev v zadnjih petih letih povečalo za več kot 50 %; ker k temu neverjetnemu porastu prispeva vrsta dejavnikov, vključno z dejstvom, da je prostovoljna repatriacija beguncev od osemdesetih let 20. stoletja zdaj najnižja, da je število beguncev, ki jim je ponujena lokalna integracija, še vedno omejeno in da je še vedno vsako leto preseljenih približno 100 000 beguncev;

F.  ker je 6,7 milijona beguncev dolgotrajno razseljenih – po ocenah naj bi to obdobje trajalo v povprečju okoli 26 let – in brez vsake perspektive; ker je trajnih rešitev za preprečitev razseljevanja še vedno nesprejemljivo malo, zaradi česar je treba ta pojav obravnavati ne le kot humanitarni, ampak kot politični in razvojni izziv;

G.  ker ta globalni izziv zahteva celosten in večstranski pristop, osnovan na mednarodnem sodelovanju in sinergijah, pa tudi usklajene in konkretne rešitve, ki se ne smejo zgolj odzivati na vzroke, ampak morajo predpostavljati morebitne prihodnje krize; ker 86 % beguncev po svetu živi v revnih predelih, od tega 26 % v najmanj razvitih državah sveta, ki so zaradi tega na mejah svojih zmogljivosti in sta njihova socialna in gospodarska kohezija in razvoj še bolj destabilizirana; ker imajo te države le redko instrumente za zaščito pravic migrantov, medtem ko instrumentov na področju azila sploh nimajo; ker milijon ljudi, ki so leta 2015 prispeli v EU, predstavlja 0,2 % prebivalstva EU, in je bil ta delež v sosednjih državah ali v Evropi v devetdesetih letih 20. stoletja precej višji;

H.  ker begunci, notranje razseljene osebe in migranti s pravnega vidika sodijo v različne kategorije, dejansko pa do obsežnih mešanih premikov ljudi pride zaradi političnih, gospodarskih, socialnih, razvojnih in humanitarnih vzrokov ter vzrokov s področja človekovih pravic, ki presegajo državne meje; ker mora biti človekovo dostojanstvo vseh vpletenih v te tokove v središču vseh evropskih politik s področja teh vprašanj; ker je treba poleg tega z begunci in prosilci za azil vedno ravnati v skladu z njihovim statusom ter se jim v nobenem primeru ne sme preprečiti uveljavljanje pravic iz mednarodnih konvencij in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; ker pravno razlikovanje med begunci in migranti ne bi smelo voditi do stališč, češ da so migracije iz ekonomskih razlogov ali zaradi iskanja boljšega življenja manj upravičene kot migracije zaradi bega pred preganjanjem; ker so v konfliktih, nestabilnih razmerah ali nemirih poleg drugih temeljnih človekovih pravic ogrožene politične in ekonomske pravice, katerih uveljavljanje še naprej ovira prisilno razseljevanje;

I.  ker trenutna kriza zaradi pomanjkanja hrane v Sahelu načenja odpornost ljudi, ki je čedalje slabša zaradi hitrega napredovanja krize, nerazpoložljivosti osnovnih storitev in konfliktov v regiji; ker bodo te razmere spodbudile še več migracij;

J.  ker so migranti v prav vsaki fazi njihove poti izpostavljeni vsem vrstam telesnih in psihičnih nevarnosti, vključno z nasiljem, izkoriščanjem, trgovino z ljudmi, spolno zlorabo in zlorabo na podlagi spola; ker to še zlasti velja za ranljive ljudi, na primer za ženske (npr. ženske, ki same skrbijo za družino, ali nosečnice), pa tudi za otroke – ne glede na to, ali so brez spremstva, ločeni od svojih družin ali pa v spremstvu družine – osebe LGBTI, invalide, osebe, ki potrebujejo nujno zdravniško oskrbo, in starejše; ker bi bilo treba tem ranljivim skupinam nujno zagotoviti humanitarno zaščito in jim v okviru preselitve ali v času, ko se po veljavnih predpisih preučuje njihova prošnja za azil, omogočiti dostop do mehanizmov zaščite in napotitve, rezidentskega statusa in temeljnih storitev, vključno z zdravstvenim varstvom;

K.  ker lahko večja mobilnost ljudi, če se upravlja na varen, urejen, zakonit, odgovoren in preventiven način, zavaruje migrante in begunce pred škodljivimi dejavniki in lahko pomembno koristi tako državam gostiteljicam kot migrantom, kakor je to navedeno v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, lahko pa je tudi pomemben dejavnik rasti v državah gostiteljicah, vključno z EU; ker se te prednosti pogosto zelo podcenjuje; ker mora EU glede na pričakovano staranje evropskega prebivalstva poiskati izvedljive rešitve, tudi z zaposlovanjem tujih delavcev, da bi zagotovili ravnovesje med aktivnim prebivalstvom v plačnem razmerju in neaktivnim prebivalstvom ter bi se lahko odzivali na potrebe trga po delovni sili;

L.  ker se je EU odzvala z uvedbo različnih notranjih in zunanjih instrumentov, vendar se zdi, da je bila preveč kratkoročno usmerjena v zmanjšanje ali ustavitev tokov; ker ta kratkoročni pristop ne dopušča obravnave niti vzrokov prisilnega razseljevanja in migracij niti humanitarnih potreb migrantov; ker je treba odziv EU na krizno upravljanje in instrumente za preprečevanje konfliktov še izboljšati, saj so nasilni konflikti poglavitni vzrok prisilnega razseljevanja;

M.  ker je Evropsko računsko sodišče izrazilo resne pomisleke glede učinkovite porabe finančnih sredstev EU na področju zunanjih migracij, tudi pri projektih za človekove pravice migrantov; ker je Računsko sodišče ugotovilo tudi, da se odhodki EU na področju migracij namenjajo zlasti za varnost in zaščito meja;

N.  ker mora biti humanitarna pomoč, ki temelji na potrebah in spoštovanju načel človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti ter na spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic iz Ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov, v središču vsega zunanjega delovanja EU; ker mora prevladati načelo neodvisnosti pomoči, kar pomeni, da mora biti pomoč neodvisna od političnih, gospodarskih ali varnostnih premislekov oziroma se izvajati brez kakršne koli diskriminacije;

O.  ker bo izvajanje migracijske politike, osnovane na človekovih pravicah, uspešno le, če bomo znali odkloniti negativno dojemanje migracij in si bomo prizadevali za pozitivni diskurz, v katerem bomo migracijske tokove prikazovali kot priložnost za države gostiteljice in na ta način tudi prispevali k boju proti ekstremizmu in populizmu;

P.  ker je EU dolžna svoje izvajalske partnerice podpirati pri zagotavljanju hitre, učinkovite in kakovostne pomoči in zaščite, prevzeti pa mora tudi odgovornost za prizadeto prebivalstvo; ker s tega vidika partnerice EU potrebujejo pravočasno in predvidljivo financiranje, pri čemer jim je treba s sklepi o dodelitvi sredstev za spremenjene ali nove prednostne naloge zagotoviti dovolj časa za načrtovanje in ukrepe za blaženje;

Q.  ker lahko decentralizirano sodelovanje pripomore k boljšemu razumevanju potreb in kultur notranje razseljenih oseb, migrantov in beguncev ter ozaveščenosti lokalnih prebivalcev o izzivih, s katerimi se migranti soočajo v svojih izvornih državah; ker lahko lokalne in regionalne evropske vlade z gradnjo zmogljivosti zagotovijo ključno pomoč pri obravnavanju teh temeljnih vzrokov;

R.  ker člen 21 Pogodbe o Evropski uniji izrecno navaja, da delovanje Unije „na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava“; ker je v skladu s členom 208 Lizbonske pogodbe namen razvojne pomoči zmanjšanje in sčasoma izkoreninjenje revščine v tretjih državah;

Celoviti in na načelih temelječi ukrepi EU za odzivanje na izzive mobilnosti

1.  poudarja, da smo v današnjem svetu priča doslej največji stopnji človeške mobilnosti in da je eden najpomembnejših ukrepov, ki jih mora nujno sprejeti mednarodna skupnost, okrepiti skupni odziv za obravnavo izzivov in priložnosti, ki jih zajema ta pojav; poudarja, da je treba pri tem odzivu izhajati iz načela solidarnosti in se ne izključno osredotočati na varnostnem pristopu, pač pa je treba v celoti upoštevati pravice in dostojanstvo vseh, ki so bili primorani zaradi različnih okoliščin v iskanju boljšega in varnejšega življenja zapustiti svoje domove; poudarja, da bi morali z vsakim odgovorom posebno pozornost nameniti najranljivejšim osebam in vanj vključiti nudenje podpore v njihovi izvorni državi; poudarja, da obravnavo beguncev in migrantov sicer urejajo posebni pravni okviri, vendar ti ljudje kljub temu uživajo enake splošne človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih je treba varovati ne glede na njihov pravnih status; opozarja, da mora EU svoje vrednote in načela spoštovati v vseh skupnih politikah ter jih spodbujati v zunanjih odnosih, vključno z vrednotami in načeli iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji; poudarja, da morajo biti zunanje politike EU usklajene med seboj in z drugimi politikami z zunanjo razsežnostjo;

2.  poudarja, da je ta visoka stopnja mobilnosti ljudi posledica številnih kompleksnih vzrokov in da so za razlikovanje med elementi te mobilnosti in pripravo ciljno usmerjenih političnih odzivov potrebne trdno osnovane odločitve; poudarja, da morajo EU in njene države članice upoštevati trenutno realnost in razviti nov pristop k pretoku ljudi na podlagi resničnih podatkov in interesov EU, in da morajo v ta namen okrepiti odpornost ljudi ter jim omogočiti širši dostop do osnovnih storitev, zlasti izobraževanja, pa tudi – preko možnosti za zaposlitev in samozaposlitev – vključevanje v lokalne kontekste in prispevanje k njim;

3.  poudarja, da lahko upravljanje mednarodnih migracij, enako kot v preteklosti, prispeva k socialno-ekonomskemu razvoju in da mora biti podoba v zvezi s tem pozitivna in spodbujati resnično in objektivno razumevanje problematike, pa tudi z njo povezanih skupnih koristi, da se bomo na ta način zoperstavili ksenofobnemu, populističnemu in nacionalističnemu diskurzu; zato pozdravlja kampanjo, ki jo je za omejitev negativnega dojemanja in odnosa do beguncev in migrantov pod imenom „Skupaj“ (Together) sprožil OZN, in institucije EU poziva, naj z OZN polno sodelujejo v podporo tej kampanji; poudarja, da je treba oblikovati globalne, evropske, nacionalne in lokalne politike, ki bodo usmerjene srednje- in dolgoročno in na katere ne bodo vplivali hipni politični pritiski ali dejstvo, da se v eni ali drugi državi bližajo volitve; poudarja, da morajo biti te politike skladne, smiselne, vključujoče in prožne, s ciljem reguliranja migracij kot človeškega pojava in odzivanja na upravičene pomisleke glede upravljanja meja, socialnega varstva ranljivih skupin ter vključevanja beguncev in migrantov;

4.  poudarja, da je sistem humanitarne pomoči skrajno preobremenjen in da namenski finančni viri ne bo nikdar zadoščali za obvladovanje kriz zaradi prisilnega razseljevanja, predvsem ker večina teh kriz traja dlje časa; zato nov politični okvir, opisan v sporočilu Komisije o „prisilnem razseljevanju in razvoju“ iz aprila 2016, pozdravlja kot korak v pravo smer ter poziva ESZD in Komisijo, naj ga izvajata v kontekstu novega partnerskega okvira s tretjimi državami; ugotavlja, kako pomemben je celovit in bolj trajnosten pristop k migracijam, vključno s spodbujanjem tesnejših humanitarno-razvojnih vezi in sodelovanjem z različnimi partnerji: regionalnimi akterji, vladami, lokalnimi organi, diasporo, civilno družbo, vključno z begunskimi in migrantskimi organizacijami, lokalnimi verskimi organizacijami in ustreznimi nevladnimi organizacijami ter zasebnim sektorjem, da bi razvili usmerjene in na dokazih temelječe strategije ter se spoprijeli s tem izzivom, hkrati pa pripoznali, da humanitarna pomoč ni orodje za krizno upravljanje, kot je navedeno v soglasju EU o humanitarni pomoči;

5.  poudarja, da bi bilo treba v sklopu razvojnega sodelovanja EU še naprej obravnavati temeljne vzroke prisilnega razseljevanja in migracij, torej oborožene konflikte, preganjanje iz katerega koli razloga, nasilje na podlagi spola, slabo upravljanje, revščino, pomanjkanje gospodarskih možnosti in podnebne spremembe, in sicer s spodbujanjem miru in varnosti, reševanjem konfliktov in postopki sprave po konfliktih, sodno in drugo pravičnostjo, krepitvijo institucij, upravno zmogljivostjo, demokracijo, dobrim upravljanjem, pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 16 v novi agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 ter načeli iz listine OZN in mednarodnega prava;

6.  poudarja, da se je treba osredotočiti na socialno-ekonomske vidike pojava migracij, opraviti potrebne analize temeljnih vzrokov prisilnega razseljevanja in migracij po posameznih državah in države izvora spodbujati k sprejetju in izvedbi ukrepov in politik za ustvarjanje dostojnih delovnih mest in resničnih gospodarskih možnosti, da bi bila migracija izbira in ne nuja; poziva EU, naj še naprej izvaja politike za zmanjšanje in dokončno odpravo revščine, za preprečevanje neenakosti in neustrezne prehranske varnosti, za spodbujanje gospodarskega razvoja, boj proti korupciji in krepitev osnovnih javnih storitev; ugotavlja, da bi morala uspešna politika priznavati potrebo po vzpostavitvi gospodarske odpornosti v državah gostiteljicah in izvornih državah; poudarja, da je treba izboljšati usklajenost politik za razvoj;

7.  poudarja, da so zaposlitvene in gospodarske možnosti ključne za ublažitev učinka ranljivosti zaradi razseljenosti; poziva EU, naj migrantom in beguncem zagotovi pomoč pri selitvi v kraje s takimi možnostmi, naj pomaga pri ustvarjanju možnosti v izgnanstvu (tudi z odpravljanjem ovir za dostop do trga dela) in jim pomaga pridobiti nove spretnosti, bolj usklajene s potrebami lokalnega trga dela;

8.  pozdravlja zavezanost EU humanitarni pomoči (katere največja donatorka na svetu je) za izboljšanje življenjskih razmer beguncev; poziva in države članice, naj izpolnijo že sprejete zaveze in povečajo svoje finančne prispevke v skladu s povečanjem humanitarnih potreb; ugotavlja, da bo humanitarni odziv vedno prvi odziv na krize razseljevanja; poudarja, da mora humanitarni odziv EU na begunske krize in krize prisilnega razseljevanja še naprej temeljiti na mednarodnem pravu ter humanitarnih načelih človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti;

9.  ugotavlja, da se bodo pravice in dostojanstvo več milijonov soljudi še naprej zmanjševali, če bodo životarili v begunskih taboriščih ali na obrobjih mest brez dostopa do osnovnih storitev ter možnosti za preživljanje in prihodek;

10.  poudarja pomen priznavanja s spolom povezane razsežnosti migracij, saj ta ne zajema le izpostavljenosti žensk vsem mogočim oblikam zlorabe, pač pa tudi najrazličnejše razloge za selitev, njihovo vlogo pri odzivanju na nujne primere, njihov socialno-ekonomski prispevek ter njihovo aktivno sodelovanje pri reševanju in preprečevanju konfliktov, pa tudi pri procesih po končanju konfliktov in pri ponovno izgradnji demokratične družbe; ugotavlja, da se je treba zato osredotočiti na opolnomočenje žensk in na njihovo večjo vlogo pri sprejemanju odločitev, saj je to ključnega pomena pri odpravljanju globljih vzrokov prisilnega razseljevanja in pri zagotovitvi spoštovanja pravic žensk in njihove samostojnosti na vseh ravneh migracijskega postopka; ponavlja, da je treba vidik spola in starosti upoštevati v politikah EU v zvezi s tokovi beguncev in migrantov;

11.  poziva k večjemu sodelovanju z OZN in drugimi akterji, vključno z večjimi finančnimi prispevki za UNHCR in UNRWA; v zvezi s tem poudarja potrebo po izboljšanju življenjskih pogojev v begunskih taboriščih, zlasti na področju zdravstva in izobraževanja, poudarja pa tudi, da je treba postopno odpraviti odvisnost od humanitarne pomoči v obstoječih dolgotrajnih krizah ter v ta namen okrepiti odpornost in omogočiti, da razseljene osebe dostojanstveno živijo in aktivno prispevajo k življenju v državah gostiteljicah vse do njihove morebitne prostovoljne vrnitve ali preselitve;

12.  poudarja pomembne ukrepe, ki jih je EU sprejela za obravnavanje zunanje razsežnosti migracijske krize, zlasti boj proti organiziranemu kriminalu, ki vključuje tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi, ter okrepljeno sodelovanje z izvornimi in tranzitnimi državami;

13.  poudarja, da je treba v izvornih državah vzpostaviti okvir in uvesti ustrezne ureditve za dostojno sprejemanje ranljivih in marginaliziranih vrnjenih migrantov ter jim omogočiti uspešno socialno-kulturno vključevanje;

14.  opozarja, da so ranljive skupine, med njimi tudi ženske, mladoletniki (tako v spremstvu družine kot tudi brez), invalidi, starejši in osebe LGBTI, še posebej izpostavljeni zlorabam v vseh fazah procesa prehoda; opozarja, da je za ženske in dekleta poleg tega še bolj nevarno, da postanejo žrtve nasilja na podlagi spola ali spolnega nasilja in diskriminacije, tudi še po tem, ko so že dosegle kraje, kjer naj bi bile na varnem; poziva, naj se tem skupinam poleg preselitve zagotovi posebna pomoč in večja humanitarna zaščita ter naj se prednostno obravnavajo po sprejemnih postopkih, s katerimi se upoštevajo razlike med spoloma, potrebni pa so tudi boljše upoštevanje minimalnih standardov in učinkovitejše določbe o združitvi družine; zavzema se za posebna varovala, s katerimi bodo ranljivi posamezniki med azilnim postopkom zavarovani pred nasiljem in diskriminacijo in jim bodo omogočeni status rezidenta in osnovne storitve, vključno z zdravstvenimi storitvami in izobraževanjem, v skladu z veljavno zakonodajo; poziva Evropsko unijo, naj v okviru svojega sodelovanja s tretjimi državami razvije programe usposabljanja na področju posebnih potreb ranljivih beguncev in migrantov;

15.  poudarja, da otroci predstavljajo velik delež migrantov in beguncev ter da je treba v skladu s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah razviti in uvesti posebne postopke za njihovo zaščito vseh otrok; poziva države gostiteljice, naj begunskim otrokom zagotovijo poln dostop do izobraževanja ter čim bolj spodbujajo njihovo integracijo in vključevanje v nacionalne izobraževalne sisteme; poziva tudi humanitarne in razvojne skupnosti, naj več pozornosti namenjajo izobraževanju in usposabljanju učiteljev iz razseljenih in gostiteljskih skupnosti, mednarodne donatorje pa, naj pri odzivanju na begunske krize dajejo prednost izobraževanju s programi, namenjenimi vključevanju in nudenju psihološke podpore migrantskim otrokom, pa tudi s spodbujanjem učenja jezika države gostiteljice za zagotovitev boljše integracije begunskih otrok; pozdravlja finančno podporo za boljše izobraževanje in usposabljanje sirskih otrok ter nedavno povečanje s 4 % na 6 % odhodkov za izobraževanje iz proračuna EU za humanitarno pomoč, kar pomeni, da je EU vodilna sila pri podpiranju izobraževalnih projektov v izrednih razmerah po svetu; poziva k učinkovitejši porabi teh novih sredstev;

16.  ugotavlja, da je apatridnost velik izziv na področju človekovih pravic; poziva Komisijo in ESZD, naj se proti temu pojavu borita v vseh zunanjih ukrepih EU in v ta namen nasprotujeta diskriminaciji na podlagi spola, veroizpovedi ali pripadnosti manjšini v predpisih o državljanstvu, se zavzemata za pravico otrok do državljanstva in podpirata akcijo Agencije OZN za begunce (UNHCR) za odpravo apatridnosti do leta 2024; obsoja primere, ko so nekatere države omejile in prepovedale zapustitev države oziroma vrnitev vanjo, in opozarja na posledice apatridnosti v zvezi z dostopom do pravic; poziva vlade in nacionalne parlamente, naj odpravijo kaznovalne pravne okvire, ki migracije označujejo kot kaznivo dejanje;

17.  poudarja, da bi moral biti v skladu z načeli EU splošni cilj zunanjih migracijskih politik EU vzpostavitev večstranske ureditve upravljanja mednarodnih migracij, pri čemer je nedavno srečanje OZN na visoki ravni prvi korak v to smer;

Boljše upravljanje mednarodnih migracij: skupna odgovornost

18.  izraža globoko zaskrbljenost nad nedavno odločitvijo ameriške administracije, ki je državljanom sedmih držav z muslimansko večino začasno prepovedala vstop v ZDA in je začasno zamrznila izvajanje ameriškega sistema za sprejemanje beguncev; meni, da tovrstne diskriminatorne odločitve prilivajo olje na ogenj razpravam, naperjenimi proti priseljevanju in tujcem, in so v nasprotju z osrednjimi instrumenti mednarodnega prava, npr. Ženevsko konvencijo, in lahko resno ogrozijo sedanja svetovna prizadevanja za pravično mednarodno delitev odgovornosti za begunce; poziva EU in njene države članice, naj skupaj odločno nastopijo v bran sistemu mednarodne zaščite in pravne varnosti vseh prizadetih prebivalcev, zlasti pa državljanov EU;

19.  pozdravlja srečanje generalne skupščine OZN na visoki ravni za obravnavanje obsežnih tokov beguncev in migrantov, ki je potekalo 19. septembra 2016, in vrhunsko srečanje voditeljev, ki je potekalo v ZDA, saj so migracijski tokovi skupna odgovornost, ki terja učinkovit globalen odziv in okrepljeno sodelovanje vseh deležnikov pri opredelitvi trajne rešitve, ki bo upoštevala polno spoštovanje človekovih pravic; pozdravlja rezultate obeh vrhunskih srečanj, ki so po njegovem mnenju izraz resnične politične zavezanosti brez primere, in izraža upanje, da se bo s tem kar najhitreje tlakovala pot do dejanskega skupnega odziva in mednarodne delitve odgovornosti za begunce in za obsežne migracijske tokove po vsem svetu; vseeno globoko obžaluje, da niso bile sprejete resnične obljube ali pravno zavezujoče zaveze glede pomoči ali reform, potrebnih za odpravo sedanje vrzeli med retoriko in realnostjo; poziva vse vključene strani, naj poskrbijo za nenehna, nujna in učinkovita politična prizadevanja, sodelovanje, izmenjavo znanja in izkušenj z državami partnericami, organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi, financiranje in konkretne solidarnostne ukrepe v podporo državam gostiteljicam; poudarja potrebo po večji usklajenosti med EU in njenimi mednarodnimi partnerji na ravni OZN pri obravnavi migracijskih izzivov; poziva EU in države članice, naj prevzamejo vodilno vlogo v mednarodnih prizadevanjih, zlasti ko gre za hiter začetek izvajanja sporazumov, vključno s prihodnjimi pakti OZN o beguncih ter varnih, urejenih in zakonitih migracijah, v ta namen pa naj po potrebi vzpostavijo mehanizme nadaljnjega spremljanja;

20.  poudarja, da bi moralo globalno sodelovanje na področju migracij in mobilnosti graditi na regionalnih in podregionalnih okvirih; poziva EU, naj okrepi načrte za sodelovanje z regionalnimi organizacijami, kot so Afriška unija, Liga arabskih držav in Svet za sodelovanje v Zalivu, saj je tudi to način za spodbujeno upravljanje mobilnosti znotraj posameznih regij, in poudarja potrebo po spodbujanju teh regionalnih organizacij k vsestranski udeležbi pri tem sodelovanju; ugotavlja, da gospodarsko povezovanje podregionalnih subjektov, zlasti v Afriki, predstavlja dodaten način spodbujanja pristopa na podlagi skupnega upravljanja ter pobud na ravni jug-jug v zvezi z upravljanjem migracij in mobilnostjo; poziva EU, naj si prizadeva za vidnejšo in verodostojnejšo vlogo Afriške unije pri preprečevanju političnih kriz v Afriki;

21.  poudarja, da ima lahko EU koristi od tesnejšega sodelovanja in sinergije z multilateralnimi razvojnimi bankami in specializiranimi organi OZN, zlasti z Uradom UNHCR in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), ki je zdaj povezana z OZN; je seznanjen z nedavnimi zamislimi Svetovne banke v zvezi s položajem prisilno razseljenih oseb ter pozdravlja dejstvo, da je bila priznana potreba po oblikovanju ublažitvenih in azilnih politik, ki bodo prisilno razseljenim osebam v podporo pri integraciji, gostiteljske skupnosti pa bodo z njimi morale obvezno upoštevati razvojne cilje;

22.  poudarja, da je za preselitev prisilno razseljenih oseb odgovorna mednarodna skupnost, pri čemer ima pomembno vlogo UNHCR; poziva države članice EU, naj v celoti spoštujejo svoje zaveze; meni, da je treba obvezno čim prej začeti izvajati usklajen in trajnosten odgovor, ki bo zagotovil pravične in dostopne postopke, po katerih se bo osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, zagotovil azil v Evropski uniji in drugih državah sprejemnicah, namesto da to odgovornost prvenstveno prepuščamo državam ob zunanjih mejah ali državam, ki mejijo na konfliktna območja; poudarja, da se obseg in razsežnost razseljevanja povečujeta hitreje, kot je mogoče zagotavljati finančno pomoč, vse skupaj pa zaostruje še pomanjkanje ustreznih in učinkovitih rešitev za obravnavo temeljnih vzrokov prisilnega razseljevanja;

23.  opozarja na obveznosti po mednarodnem pravu v zvezi z begunci in poziva vse države, ki tega še niso storile, naj ratificirajo in začnejo izvajati Konvencijo o beguncih in njen protokol; poziva vse države, naj zaščito razširijo tudi na notranje razseljene osebe, po zgledu mehanizmov, kakršen je Konvencija Afriške unije o zaščiti in pomoči za notranje razseljene osebe v Afriki (Konvencija iz Kampale);

24.  poudarja, da pojma varne države in varne države izvora ne bi smela preprečevati individualne obravnave prošenj za azil; poziva k zbiranju specializiranih, podrobnih in redno posodobljenih informacij o pravicah ljudi, zlasti žensk, otrok, invalidov in oseb LGBTI, v državah izvora prosilcev za azil, vključno z državami, ki se štejejo za varne;

25.  poudarja, da je treba storiti vse, kar je mogoče, da se beguncem zagotovi humano življenjsko okolje v državah članicah in begunskih taboriščih, zlasti kar zadeva zdravstveno varstvo, možnost izobraževanja in možnost za delo;

26.  poudarja, da je treba povečati možnosti za izobraževanje; poziva k uskladitvi politik priznavanja kvalifikacij ter zaščite pravic delavcev migrantov in socialne varnosti v skladu s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela; poziva k podpisu in ratifikaciji Mednarodne konvencije o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov;

27.  meni, da začasna ali subsidiarna zaščita, ki temelji na predpostavki, da se bodo begunci vrnili domov takoj, ko bo to mogoče, omejuje perspektive in možnosti vključevanja; opozarja na pomen pozitivne vloge, ki jo imajo lahko begunci pri obnavljanju svojih družb po vrnitvi v svojo državo ali v tujini;

28.  obsoja dramatično število smrtnih žrtev med migranti v Sredozemskem morju in izraža zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila kršitev človekovih pravic migrantov in prosilcev za azil na njihovi poti v Evropo;

29.  izraža resno zaskrbljenost zaradi števila mladoletnikov brez spremstva, ki so izginili; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo podatkovno zbirko, ki bo vsebovala podrobne podatke o mladoletnikih brez spremstva, ki so vstopili v države članice;

30.  kljub temu poudarja, da je treba poiskati trajne diplomatske in politične rešitve za nasilne konflikte ter vlagati v mehanizme za učinkovito zgodnje opozarjanje in preprečevanje konfliktov, da bi v prihodnje zmanjšali njihovo število; poziva EU, naj sproži usklajena diplomatska prizadevanja z mednarodnimi partnerji ter ključnimi regionalnimi silami in organizacijami, da bi prevzela odločnejšo in dejavnejšo vlogo pri preprečevanju in reševanju konfliktov, mediaciji med njimi in pri spravi po njih ter bi zavarovala pravico ljudi do tega, da ostanejo v svojih državah in regijah; poudarja, da bi to moralo biti v središču delovanja evropske službe za zunanje delovanje, ki bi morala v ta namen razpolagati s potrebnimi viri in pooblastili, tudi v smislu proračuna in števila zaposlenih; v zvezi s tem opozarja na temeljno vlogo delegacij in posebnih predstavnikov EU; poudarja, da bi moral odziv na prisilno razseljevanje in migracijo temeljiti na pravicah in upoštevati ranljivost prebivalstva, ne bi pa se smel omejevati zgolj na humanitarno pomoč, temveč bi moral vključevati tudi razvojne akterje in akterje civilne družbe;

31.  poziva EU in države članice, naj zelo resno prevzamejo svojo odgovornost glede podnebnih sprememb ter naj hitro izvajajo pariški sporazum in prevzamejo vodilno vlogo pri priznavanju vpliva podnebnih sprememb na množično razseljevanje, saj se bosta obseg in pogostnost premikov verjetno še povečevala; poziva zlasti EU, naj državam, ki so jih prizadele podnebne spremembe, zagotovi zadostna sredstva ter jim tako pomaga pri prilagajanju njihovim posledicam in blaženju učinkov; poudarja, da se to ne sme zgoditi na račun tradicionalnega razvojnega sodelovanja, namenjenega zmanjševanju revščine; je mnenja, da je treba za ljudi, ki se selijo pod vplivom podnebnih sprememb, na mednarodni ravni določiti poseben status, ki bo ločen od statusa beguncev in bo upošteval posebno naravo njihovega položaja;

32.  izraža priznanje za delo, ki ga lokalne in mednarodne nevladne organizacije in organizacije civilne družbe kljub vsem težavam in nevarnostim vlagajo v zagotavljanje nujne in – v številnih primerih – življenjsko pomembne pomoči najbolj ranljivim v izvornih, tranzitnih ali namembnih državah beguncev in migrantov; poudarja, da njihovo delo v številnih primerih zapolnjuje vrzel, ki so jo ustvarile države in širša mednarodna skupnost;

33.  meni, da je treba nujno odpraviti sedanjo predstavo o beguncih, ki so prikazani le kot breme, in opozarja, da lahko begunci pozitivno prispevajo k skupnostim gostiteljicam, če le dobijo priložnost za to; priporoča, naj bodo begunci vključeni v iskanje in oblikovanje političnih odgovorov, ki jih neposredno zadevajo, ter v pripravo in dopolnjevanje potrebnih programov; poziva evropske institucije in agencije, naj v svojih upravnih službah omogočijo opravljanje prakse mladim beguncem z diplomo, ki zakonito prebivajo v Evropski uniji, saj bi bil to lep zgled in konkreten prikaz tega, da je nalaganje v mlado generacijo koristno;

Zunanje delovanje EU in partnerstva s tretjimi državami

34.  poudarja, da mora biti zunanje delovanje EU proaktivno, usmerjeno k miru in v prihodnost, namesto da se zgolj odziva in spreminja cilje glede na nove krize; podpira tesnejše sodelovanje med EU in tretjimi državami na področju varnosti, izobraževanja in izmenjave informacij za izboljšanje upravljanja migracij in preprečevanje novih kriz; opozarja, da pojav migracij izvira iz zapletenega niza vzrokov, kot so rastoče prebivalstvo, revščina, pomanjkanje priložnosti in nezadostno ustvarjanje delovnih mest, politična nestabilnost, kršitev človekovih pravic, politično zatiranje, preganjanje, vojaški konflikti in druge oblike nasilja ter podnebne spremembe; opozarja, da se lahko z obravnavanjem teh težav prvenstveno zmanjšajo gonilni dejavniki prisilnega razseljevanja in migracij; poudarja, da je treba nujno okrepiti skladnost politike na dveh ravneh: med notranjo in zunanjo politiko EU ter, pri samem zunanjem delovanju, med politiko širitve, evropsko sosedsko politiko, politiko dvostranskih odnosov s strateškimi partnerji EU, pa tudi razvojno in trgovinsko politiko; meni, da bi morala biti trgovinska politika do držav v razvoju vzajemno koristna, pri čemer bi se ustrezno upoštevale ekonomske razlike med temi državami in EU; poudarja, da je pomembno, da komisarji za zunanje delovanje usklajujejo migracijske ukrepe EU na najvišji politični ravni in spodbujajo ambiciozno skupno migracijsko politiko EU;

35.  poudarja potrebo po sprejetju celovitega pristopa k zunanjim konfliktom in krizam z opredelitvijo neposrednih in posrednih ekonomskih, okoljskih, socialnih, fiskalnih in političnih učinkov razseljevanja na tretje države za boljšo prilagoditev razvojnih politik njihovim potrebam;

36.  želi spomniti, da pregled evropske sosedske politike, ki je bil predstavljen 18. novembra 2015, vključuje načrte, da se v okvire razširjenega sodelovanja vključijo tretje države, ki so sosede držav partneric EU iz njenega sosedstva; spodbuja torej oblikovanje tematskih okvirov, na podlagi katerih bi se predlagalo sodelovanje med EU, državami partnericami južnega sosedstva in glavnimi regionalnimi akterji, zlasti iz Afrike, pri regionalnih vprašanjih, kot so varnost, energija in upravljanje begunskih in migracijskih tokov;

37.  ponovno poudarja načelo „več za več“ kot podlago zunanje politike EU, v okviru katere bi morala EU razviti še tesnejša (finančna) partnerstva z državami, ki dosegajo napredek na področju demokratične reforme; poudarja, da bi moralo biti osredotočanje na izboljšanje kakovosti življenja ljudi v tretjih državah ena od prednostnih nalog zunanje politike EU;

38.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v sodelovanju z državami članicami obravnava krepitev odpornosti na državne, gospodarske in družbene spremembe, zlasti v sosednjih državah EU in širših okoliških regijah, tudi s pomočjo evropske sosedske politike in drugih instrumentov EU;

39.  obsoja vedno večjo kriminalizacijo migracije na račun človekovih pravic zadevnih ljudi ter grdo ravnanje z begunci in samovoljno pridržanje beguncev v tretjih državah; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj to vprašanje obravnavata v okviru dialoga o človekovih pravicah in v pododborih za pravico, svobodo in varnost ter razvijeta zmogljivosti za zaščito v tranzitnih tretjih državah;

40.  poziva k vzpostavitvi pristne skupne evropske politike na področju migracij, ki bi temeljila na človekovih pravicah in načelu solidarnosti med državami članicami, kot je zapisan v členu 80 PDEU, z varovanjem zunanjih meja EU in zagotovitvijo ustreznih zakonitih poti za varno in urejeno migracijo, tudi krožno, kot trajnostne dolgoročne politike za spodbujanje rasti in kohezije v EU, s čimer bi določili tudi jasen okvir za odnose EU s tretjimi državami; poziva Komisijo in Svet, naj okrepita sistem evropske modre karte za boljše upravljanje ekonomske migracije; opozarja, da kakršna koli politika, ki bi lahko bila v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU, kot so zapisane v členu 8 PEU in Listini o temeljnih pravicah, škoduje verodostojnosti EU in njeni sposobnosti, da vpliva na razvoj dogodkov na mednarodni ravni; ugotavlja, da morajo sporazumi na področju zunanje migracijske politike EU temeljiti na dolgoročnih ciljih z namenom sklepanja trajnih partnerstev; opozarja, da bi morala taka partnerstva temeljiti na dialogu, skupnih interesih in skupnem lastništvu; pozdravlja akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov (2015–2020), ki predvideva tesno sodelovanje s tretjimi državami, a poudarja, da je izvajanje skupne politike EU za zakonite migracije ključnega pomena pri uničevanju poslovnega modela tihotapcev in boju proti trgovini z ljudmi; poziva Komisijo, naj v celoti uskladi obstoječi pravni red EU s Protokolom OZN proti tihotapljenju in migrantom, ki so bili žrtve nasilja ali zlorabe, zagotovi ustrezno zaščito;

41.  poziva, naj vsi sporazumi s tretjimi državami zagotavljajo spoštovanje pravic migrantov, ne glede na njihov status, naj bodo v skladu z mednarodnim pravom in naj spodbujajo sprejetje ustrezne zakonodaje, zlasti na področju azila, kar zlasti pomeni, da se nezakoniti prestop meje ne sme obravnavati kot razlog za zaporno kazen;

42.  ponovno poudarja pomen sodelovanja s tretjimi državami v boju proti tihotapcem in trgovini z ljudmi, da bi se ta kriminalna dejavnost obravnavala v čim zgodnejši fazi; ob tem poudarja potrebo po krepitvi pravosodnega in policijskega sodelovanja s temi državami, da bi te mreže razkrili in razbili; poudarja še, da je treba krepiti zmogljivosti teh držav, da bodo lahko učinkovito preiskovale in kaznovale odgovorne; zato poziva k spodbujenemu sodelovanju med Unijo, državami članicami, Europolom, Eurojustom in ustreznimi tretjimi državami; ponovno poudarja, da ukrepi proti trgovini z ljudmi ne bi smeli biti na škodo pravic žrtev trgovine z ljudmi, migrantov, beguncev in oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito; poziva, naj se takoj konča pridržanje žrtev trgovine z ljudmi in otrok;

43.  opozarja, da mreže trgovcev in tihotapcev z ljudmi za svojo kriminalno dejavnost zelo dejavno uporabljajo internet in je zato za Evropsko unijo ključnega pomena, da ukrepa še odločneje, zlasti v okviru Europola in enote za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin, ter v zvezi s tem okrepi sodelovanje s tretjimi državami;

44.  opozarja, da je možno, da trgovci z ljudmi svoje žrtve na evropsko ozemlje privedejo po zakonitih migracijskih poteh; meni, da bi morala merila, ki jih morajo tretje države izpolniti pred sklenitvijo sporazuma o liberalizaciji vizumskega režima z Evropsko unijo, izrecno vključevati njihovo sodelovanje na področju boja proti trgovini z ljudmi; poziva Komisijo, naj tej problematiki, pa tudi boju proti tihotapcem, nameni posebno pozornost v vseh dialogih v okviru pogajanj za sporazume o liberalizaciji vizumskega režima;

45.  pozdravlja pristop, v skladu s katerim bi si morala Evropska unija zastaviti jasne prednostne naloge in merljive cilje za vse skupne politike in zlasti pri odnosih s tretjimi državami; poudarja, da bi moral Parlament sodelovati pri določanju teh jasnih ciljev; meni, da bo lahko politika močnejša in učinkovita le z zunanjim delovanjem Evropske unije, ki bo temeljilo na skupnem pristopu; poziva k resnično enotnemu in usklajenemu delovanju Evropske unije in držav članic, saj lahko enostranske pobude na področju notranjih ali zunanjih zadev ogrozijo možnost preživetja in uspeh naših skupnih politik in interesov;

46.  poziva k boljšemu varovanju zunanjih meja Evropske unije s ciljem preprečiti nezakonit vstop vanjo, tihotapljenje ljudi in izgube življenj na morju; v zvezi s tem pozdravlja vzpostavitev evropske mejne in obalne straže v okviru agencije Frontex, ki bo prispevala k učinkovitejšemu obvladovanju migracije; kljub temu poudarja potrebo po večji finančni in tehnični pomoči za varovanje meja za vse jugovzhodne države članice EU, države kandidatke za članstvo v EU in druge partnerske države v regiji; obžaluje, da ni parlamentarnega nadzora nad zunanjimi dejavnostmi Evropske agencije za mejno stražo, in to agencijo poziva, naj Parlamentu sistematično poroča o izvajanju svojih delovnih dogovorov in skupnih dejavnosti s tretjimi državami, v povezavi s civilno družbo;

47.  poudarja, da odprtje varnih in zakonitih poti za prosilce za azil in potencialne migrante, ki bi jim omogočile uporabo uradnih poti za vstop in izstop, trgovcem z ljudmi in z njimi povezanim kriminalnim združbam s tem onemogoča poslovanje; poudarja, da pomanjkanje zakonitih poti za migracijo pogosto vodi do povečanja neurejenih metod mobilnosti, kar pomeni večjo ranljivost in tveganja zlorabe v vseh fazah migracijskih tokov in tokov beguncev; v zvezi s tem poziva k nujni vzpostavitvi posebne in oprijemljive vzpostavitve varnih in zakonitih poti v EU kot celote, med drugim z bolj učinkovitimi programi ponovne združitve družine in preselitve; ponovno poziva države članice, naj izkoristijo vse razpoložljive možnosti za izdajanje vizumov iz humanitarnih razlogov, zlasti za ranljive osebe in mladostnike brez spremstva, na veleposlaništvih in konzularnih predstavništvih Unije v izvornih državah ali tranzitnih državah; poziva k temu, da bi skupni evropski azilni sistem omogočal oddajo prošenj za azil, pa tudi obravnavo prošenj za azil zunaj EU ali na njenih zunanjih mejah; poziva k podpori EU pri vzpostavljanju humanitarnih koridorjev pri obravnavanju hudih begunskih krize in kriz razseljevanja in hudega, za nudenje humanitarne pomoči in najosnovnejše oskrbe tem beguncev in spoštovanje njihovih človekovih pravic; je seznanjen s predlogom Komisije za pripravo okvira Unije za preselitev, vendar poziva k nadaljnjemu delu na ravni Unije za vzpostavitev in krepitev zakonitih poti, ki bi dopolnjevale preselitev;

48.  je seznanjen z novim partnerskim okvirom s tretjimi državami, ki ga vidi kot znak resničnega političnega ukrepanja, zlasti, ker so svojim dvodelnim pristopom meri na vključitev kratkoročnih ciljev, kot sta reševanje življenj v Sredozemskem morju in povečanje števila vrnitev v izvorne in tranzitne države, pa tudi dolgoročnih ciljev, kot je odpravljanje temeljnih vzrokov nezakonite migracije in prisilnega razseljevanja z večjo podporo, ki jo bo EU namenjala tretjim državam za krepitev zmogljivosti, ter z izboljšanjem njihovih političnih, družbenih in gospodarskih razmer; poudarja, da je uspeh pristopa, opisanega v sporočilu iz junija 2016, odvisen od tega, ali je EU zmožna za tretje države tranzita in izvora ustvariti dejanske, skupno dogovorjene spodbude, in je zaskrbljen zaradi omejenega nabora spodbud, ki se v prvi vrsti osredotočajo na upravljanje meja ali programe pomoči pri prostovoljnem vračanju ter so sicer izjemno pomembne in potrebne, vendar pomenijo kratkoročen in nepopoln odziv na izjemno zapletene razmere; poudarja, da novi okviri za partnerstvo ne smejo postati edini steber delovanja EU na področju migracij, ter opozarja, da je treba uravnotežiti in dopolniti odziv, pri tem pa se osredotočati na razvoj lokalnega gospodarstva, kvalifikacije in regionalno mobilnost ter izboljšano raven zaščite v tranzitnih in izvornih državah;

49.  opozarja na pomen uravnoteženega pristopa v novem okviru za partnerstvo; svari pred kvantitativnem pristopu v novega okviru za partnerstvo in s tem povezanih migracijskih dogovorov, za katere je merljivo povečanje števila ter stopnje vračanja glavni cilj Evropske unije; poudarja, da je število vrnitev nedvomno odvisno od narave migracijskih tokov in razmer v državah izvora; poudarja, da bi se morali kratkoročni cilji paktov osredotočati na to, kako najbolje obravnavati izzive, s katerimi se soočajo tretje države, tudi z oblikovanjem zakonitih migracijskih poti, s katerimi bi se zmanjšala stopnja nezakonitih migracij in število smrtnih žrtev v Sredozemlju; poziva k povišanju štipendij, ki so na voljo mladim iz tretjih držav; pozdravlja dejstvo, da programi EU za vračanje in ponovno vključevanje podpirajo krepitev zmogljivosti in boljše upravljanje migracij v državah izvora in tranzita; poziva k oceni izvajanja politike vračanja EU; poudarja, da morajo tretje države izpolnjevati svoje obveznosti iz sporazumov o ponovnem sprejemu oseb;

50.  poudarja, da je treba vzpostaviti tesnega partnerstva z državami kandidatkami in potencialnimi državami kandidatkami za članstvo v EU iz zahodnobalkanske regije glede vprašanj migracije ter zagotoviti potrebno podporo in sodelovanje pri upravljanju migracijskih tokov v regiji;

51.  poziva, naj se prek partnerstev za mobilnost in dogovorov o krožnih migracijah olajša prehajanje državljanov tretjih držav med njihovimi državami in EU ter podpre socialno-ekonomski razvoj obeh strani;

52.  poudarja, da bi morala Unija v okviru svojih dejavnosti usposabljanja in izmenjave najboljših praks s tretjimi državami dajati poseben poudarek mednarodnemu pravu in pravu Unije, pa tudi obstoječi praksi na tem področju, zlasti kar zadeva temeljne pravice, dostop do mednarodne zaščite, operacije iskanja in reševanja, boljše prepoznavanje oseb v ranljivem položaju in pomoč tem osebam; meni, da to zlasti velja za usposabljanje v zvezi z upravljanjem meja, ki v skladu z mednarodnim pravom ne bi smelo v nobenem primeru služiti temu, da se osebam prepreči, da zapustijo svojo državo;

53.  poziva k bolj pozorni obravnavi migrantov, ki so vrnjeni v državo izvora ali tretjo državo; meni, da bi moral vsak dialog o vračanju in ponovnem sprejemu, zlasti v okviru sporazumov o ponovnem sprejemu, sistematično vključevati vprašanje reintegracije in varnega vračanja migrantov; poudarja, da bi morali migranti uživati polno varnost in zaščito pred poniževalnim in nečloveškim ravnanjem, tudi v centrih za pridržanje, pa tudi, da mora Unija podpirati programe reintegracije; opozarja, da se ne sme nikogar prisilno vrniti v državo, kjer je lahko zaradi njegovega izvora, vere, nacionalnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnim prepričanjem ogroženo njegovo življenje ali svoboda oziroma kjer tem osebam grozi mučenje, poniževalno ravnanje in splošneje kršitve človekovih pravic; opozarja, da sta kolektivni izgon in vračanje prepovedana v skladu z mednarodnim pravom;

54.  spodbuja odgovorne na področju zunanje in razvojne politike, naj zagotovijo ustrezno in pravično obravnavo ljudi, ki so vrnjeni v izvorno državo, ter ohranitev njihove integritete; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo podporne programe, s katerimi bodo zagotovile, da se bodo v izvornih državah izvajali konkretni programi pomoči, ki bodo zajemali tako ukrepe poklicnega usposabljanja in programe za vzpostavitev gospodarskih struktur, med njimi zagonskih in malih podjetij, kakor tudi poklicne in akademske programe izmenjave z državami članicami EU;

55.  poudarja, da bi morali partnerski sporazumi, kot so partnerstva za mobilnost, zagotavljati možnost varnega sprejema migrantov v tranzitnih in izvornih državah na način, ki je v celoti skladen z njihovimi temeljnimi pravicami; poudarja, da ima Parlament veliko besede pri sporazumih EU o ponovnem sprejemu in mobilnosti, kot je navedeno v Lizbonski pogodbi (člen 79(3) PDEU), in izrecno navaja, da mora Parlament pred sklenitvijo pridružitvenih in podobnih sporazumov dati soglasje (člen 218(6)(v) PDEU) in biti nemudoma in v celoti obveščen v vseh fazah postopka (člen 218(10) PDEU);

56.  opozarja na stališče, ki ga je Parlament izrazil v resoluciji z dne 12. aprila 2016, kjer je poudaril, da bi bilo treba dati prednost sporazumom EU o ponovnem sprejemu in ne dvostranskim sporazumom, ki so jih države članice sklenile s tretjimi državami; opozarja na nedavno pripravo novega evropskega dokumenta za vračanje in poudarja, da bi ga bilo treba sistematično spodbujati v vsakem novem sporazumu o ponovnem sprejemu;

57.  pozdravlja dialoge na visoki ravni, ki jih v imenu celotne EU vodita podpredsednica/visoka predstavnica in Komisija, v nekaterih primerih pa tudi države članice, saj gre za dobro in učinkovito prakso spodbujanja usklajevanja; poudarja, da bi morali usklajevanje prevzeti Komisija in ESZD; poziva Komisijo in ESZD, naj redno obveščata Parlament o teh dialogih in natančno poročata o operativnem izvajanju procesov iz Rabata in Kartuma, pa tudi o prednostnih pobudah, dogovorjenih na vrhunskem srečanju v Valletti; ponovno poudarja, da je skupna odgovornost pri partnerstvih med EU in tretjimi državami bistveni pogoj za uspeh migracijske politike EU; obžaluje, da izvoljeni predstavniki evropskih državljanov niso niti predstavili niti potrdili niti razpravljali o svežnjih, ki so jih v sklopu okvira za partnerstvo za prednostne države oblikovale Komisija, ESZD in države članice; obsoja to pomanjkanje preglednosti ter zahteva vključitev Parlamenta v razvoj paktov o migracijah in nadzor nad njihovim izvajanjem, pri čemer morajo ti pakti zagotoviti polno spoštovanje človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava in pogodbenih obveznosti EU glede razvoja;

58.  ugotavlja, da uresničevanje ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030 zahteva, da EU in partnerske države v svoje strategije za trajnostni razvoj vključijo dobro upravljanje migracijske dinamike; v zvezi s tem poziva Komisijo in ESZD, naj tranzitnim državam pomagata pripraviti strategije vključevanja migrantov in vzpostaviti azilne sisteme z visokimi standardi zaščite;

59.  poudarja, da morata biti pomoč in sodelovanje EU prilagojena doseganju razvoja in rasti v tretjih državah, s čimer se spodbuja tudi rast v EU, ter za zmanjšanje in in sčasoma izkoreninjenje revščine v tretjih državah in ne spodbujanju teh držav k sodelovanju na področju ponovnega sprejema migrantov z neurejenim statusom ali nasilnemu odvračanju ljudi od selitve; opozarja, da si morajo donatorji in vlade držav, ki prejemajo pomoč, prizadevati za povečanje učinkovitosti pomoči; ugotavlja, da so migracijski tokovi mednarodna stvarnost in ne bi smeli postati kazalnik uspešnosti politik EU v tretjih državah in da morajo sporazumi s tretjimi državami temeljiti na dolgoročnih ciljih ter sklepanju trajnih partnerstev in spoštovanju človekovih pravic;

60.  poudarja pomen posvetovanja s civilno družbo v okviru vseh zunanjih politik Evropske unije, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti polni udeležbi, preglednosti in ustreznemu širjenju informacij v vseh politikah in procesih, povezanih z migracijami;

61.  poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z nevladnimi organizacijami in strokovnjaki, ki delajo v državah izvora prosilcev za azil, da bi oblikovali najboljše možne načine za pomoč posameznikom in družbenim skupinam v najtežjih razmerah; poziva Komisijo, naj nevladne organizacije in strokovnjake v državah izvora prosilcev za azil vključi v iskanje najbolje delujočega mehanizma in orodij za preprečevanje konfliktov;

62.  poudarja, da se je treba izogibati podvajanju prizadevanj, povečati učinek in učinkovitost globalne pomoči in zagotoviti, da je glavni poudarek na razvoju, zato naj Komisija ohranja poglobljen dialog z lokalnimi in mednarodnimi nevladnimi organizacijami, civilno družbo in lokalnimi vladami v partnerskih državah, pa tudi z Organizacijo združenih narodov za oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje politik na področju migracije, razseljevanja in beguncev;

63.  opozarja na namero po reviziji programskih dokumentov o razvojnem sodelovanju za sklenitev novih paktov o migracijah; poudarja, da je treba to revizijo izvesti v skladu z načeli razvojne učinkovitosti ter v dialogu s partnerskimi državami, evropskimi in lokalnimi organizacijami civilne družbe ter zasebnim sektorjem; poziva Parlament, naj polno sodeluje v vseh fazah revizije, tudi pri programskih dokumentih Evropskega razvojnega sklada; poziva države članice, naj prenovijo svojo razvojno pomoč v skladu z zavezo o prispevku v višini 0,7 % BND za doseganje ciljev trajnostnega razvoja;

64.  poziva k uravnoteženi razpravi med EU in njenimi zunanjimi partnerji; priporoča, da se EU in njene države članice zavežejo uresničevanju večjih možnosti zakonitih migracij v EU, bodisi zaradi zaščite, zaposlitve in izobraževanja bodisi zaradi združitve družine;

65.  poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje hitrejšega, cenejšega in varnejšega prenosa nakazil migrantov v državah izvora in državah prejemnicah, tudi z znižanjem stroškov transakcij, kot je določeno v Newyorški deklaraciji o beguncih in migrantih z dne 19. septembra 2016;

66.  je zelo zaskrbljen zaradi nadaljevanja konflikta v Siriji, v katerem so nasilje zoper civiliste, napadi na civilne infrastrukture in bolnišnice ter kršitve mednarodnega humanitarnega prava v zadnjih petih letih povzročili prisilno razselitev polovice države; poziva EU in države članice, naj izboljšajo sredstva za preprečevanje konfliktov in krizno upravljanje in prevzamejo večjo vlogo pri reševanju konfliktov v soseščini EU, zlasti pa v sirskem konfliktu; izreka popolno podporo sosedam Sirije, ki še naprej dokazujejo izredno solidarnost, saj kljub omejenim virom gostijo več milijonov beguncev; opozarja, da velik del teh beguncev še vedno živi v obupnih pogojih, brez ali z omejenim dostopom do sistemov pravnega priznavanja ter zdravstvenih in izobraževalnih sistemov ali trgov dela; je globoko zaskrbljen zaradi usode in humanitarnih razmer 75.000 ljudi, ujetih na jordanski meji v neuradnem begunskem taborišču Rukban; poziva EU in njene države članice, naj prek mednarodnih organizacij in evropskih programov nadaljujejo in okrepijo sodelovanje ter dialog z Libanonom in Jordanijo, pa tudi z drugimi tretjimi državami gostiteljicami, ter s tem zagotovijo, prvič, da lahko begunci živijo v dostojnih življenjskih razmerah, dostopajo do osnovnih storitev in imajo zagotovljene pravice do prostega gibanja in možnosti za delo, in drugič, da sredstva dosežejo svoje končne cilje; poudarja, da bi se moralo to dopolnjevati s pomočjo za skupnosti gostiteljice, da se okrepi njihova gospodarska odpornost;

67.  ugotavlja, da se je število ljudi, ki prihajajo v države članice, ki so najbolj izpostavljene migracijam, po izvedbi političnega dogovora, sklenjenega med državami članicami in Turčijo 18. marca 2016, zmanjšalo; poudarja pomisleke glede tega političnega dogovora, kot so jih javno izrazile mednarodne humanitarne organizacije, zlasti v zvezi s spoštovanjem mednarodnega prava in človekovih pravic; je zaskrbljen zaradi razmer v Turčiji in vpliva, ki bi ga lahko to imelo na dejstvo, da šteje za varno državo; poudarja, da se liberalizacija vizumskega režima za Turčijo ne sme obravnavati kot nagrada za sodelovanje z EU na področju migracije, temveč kot rezultat natančnega izpolnjevanja meril, ki jih je določila EU; svari pred posnemanjem tega modela v drugih državah, saj je treba upoštevati posebnosti vsake države in regije;

68.  je zelo zaskrbljen zaradi razmer na področju človekovih pravic v Turčiji, kjer se osnovne pravice, kot je svoboda izražanja ali zbiranja, neprestano kršijo, kjer je prebivalstvo v jugovzhodnem delu države izpostavljeno napadom lastne vlade, kjer je bilo več kot 30,000 javnih uslužbencev odpuščenih zaradi političnih razlogov in kjer so nacionalni organi zaprli več kot 130 medijskih hiš;

69.  obžaluje pomanjkanje posvetovanja in preglednosti pri oblikovanju nedavno podpisane izjave z naslovom Skupna pot naprej Afganistana in EU na področju migracijskih vprašanj, ki se osredotoča zlasti na ponovni sprejem in predvideva neomejeno vračanje afganistanskih državljanov, bodisi prostovoljno ali ne; je zaskrbljen glede možnih posledic za afganistanske prosilce za azil, ki leta 2016 predstavljajo drugo največjo nacionalno skupino prosilcev za azil v EU; opozarja, da se lahko vračanje izvede šele po ustrezni proučitvi vsakega posameznega primera ob polnem spoštovanju njihovih pravic, ter poziva EU in države članice, naj dodelijo potrebna sredstva za pospešitev sedanjih upravnih in sodnih postopkov;

70.  močno obžaluje, da so se EU in njene države članice v okviru migracijske politike EU in pri odzivanju na tokove beguncev odločile skleniti sporazume s tretjimi državami, ki ne vključujejo parlamentarnega nadzora, povezanega z metodo Skupnosti; poziva Komisijo, naj v kakršno koli politično deklaracijo, podpisano s tretjimi državami, vključi mehanizem za ocenjevanje, ki se bo izvedlo vsaj dvakrat letno, da bi ocenili nadaljevanje ali zaključek teh sporazumov; poudarja potrebo po vključitvi zaščitnih ukrepov na področju človekovih pravic v kakršen koli sporazum, sklenjen v okviru migracijske in begunske politike;

71.  poudarja, da je politika EU za Afriko eden od ključnih elementov za stabilnost in razvoj v prihodnjih letih in desetletjih; meni, da bi se morala EU še naprej osredotočati na pas držav v regiji Sahel in na Afriškem rogu, pa tudi na območja nestabilnosti severno in južno od tega pasu; poudarja povezavo med razvojem, varnostjo in migracijo ter poziva k tesnejšemu sodelovanju pri preprečevanju in obvladovanju konfliktov, pa tudi pri odpravljanju temeljnih vzrokov destabilizacije, prisilnega razseljevanja in nezakonite migracije s spodbujanjem odpornosti, gospodarskih in enakih možnosti ter preprečevanjem zlorab človekovih pravic; meni, da mora imeti EU osrednjo vlogo pri stabilizaciji Libije, ki mora biti tudi sredstvo za odpravo sedanjih zlorab človekovih pravic, ki so jim izpostavljeni Libijci, begunci in migranti;

Ustrezna sredstva za ukrepanje

72.  je seznanjen s predlogom Komisije za nov in ambiciozen načrtu za zunanje naložbe, da bi spodbudili naložbe v sosednjih državah EU in tretjih državah v razvoju, pod pogojem, da se načrt izvaja popolnoma pregledno in da naložbe prispevajo k izboljšanju razmer v državah upravičenkah, in za boj proti korupciji in slabem upravljanju; ugotavlja, da bo predlagani Evropski sklad za trajnostni razvoj delno financiran z odobritvami v okviru Evropskega razvojnega sklada, instrumenta za razvojno sodelovanje in evropskega sosedskega instrumenta, kar pomeni uporabo razvojnih skladov za spodbujanje naložb v zasebnem sektorju; meni, da podpora zasebnim sektorjem v tretjih državah ob hkratnem spodbujanju okolja dobrega upravljanja in poslovnih praks ne bi smela biti predstavljena kot nov ukrep, temveč bi jo bilo treba nadalje krepiti; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost instrumentov za zunanje financiranje, na primer instrumenta za razvojno sodelovanje in Evropskega razvojnega sklada, s projekti, da bi se pomoč EU osredotočala na prednostne naloge in da bi preprečili razpršenost sredstev in prizadevanj; poudarja potrebo po sistematični dodatnosti, tako pri izbiri politik, ki se jih podpira, kot njihovega finančnega izvajanja;

73.  poudarja, da znesek 3,35 milijarde EUR, ki je namenjen novemu Evropskemu skladu za trajnostni razvoj v okviru načrta za zunanje naložbe, predstavlja več kot 5 % vseh sredstev iz Evropskega razvojnega sklada, instrumenta za razvojno sodelovanje in evropskega instrumenta sosedstva iz večletnega finančnega okvira; poziva Komisijo, naj zagotovi več podrobnosti v zvezi s to oceno in pričakovanim vplivom ter navede, na kakšni podlagi pričakuje, da bodo države članice, drugi donatorji in zasebni partnerji prispevali do 44 milijard EUR, medtem ko nekatere države članice še niso prispevale k sedanjim skrbniškim skladom;

74.  priporoča, da se dodelijo ustrezna sredstva za ukrepe, ki so posebej prilagojeni času, ki ga begunci in notranje razseljene osebe preživijo v okviru ukrepov začasne zaščite, ki mora biti obdobje, polno priložnosti za rast in usposabljanje za vse generacije, pri čemer se zagotovijo izobraževanje za otroke, poklicno usposabljanje za mlade in delovna mesta za odrasle; meni, da bo to zagotovilo, da se bodo ti ljudje, ko se bodo lahko vrnili domov, „prerodili“ in bodo lahko svoji državi zagotovili nov zagon, namesto da bi jih leta čakanja brez pravih možnosti uničila;

75.  pozdravlja predlog Komisije o reviziji večletnega finančnega okvira, zlasti v zvezi s tem, da bi proračunu EU zagotovili obsežnejše instrumente za obvladovanje kriz; pričakuje, da se bosta s predlagano revizijo finančnih pravil povečala odgovornost in dobro finančno poslovodenje; poudarja, da odpravljanje temeljnih vzrokov migracijskih tokov pomeni tudi podporo tretjim državam pri izgradnji njihovih zmogljivosti;

76.  poudarja, da mora EU zagotoviti potrebna sredstva za doseganje svojih ciljev in izvajanje svojih politik (člen 311 PDEU), ker brez ustreznih sredstev ne more izvajati nalog, ki se zahtevajo od nje, niti ne more izpolniti pričakovanj evropskih državljanov; opozarja na človeške žrtve ter politične in gospodarske stroške neukrepanja; ugotavlja, da vmesna revizija večletnega finančnega okvira – oziroma najpozneje pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru – ponuja potrebno priložnost za revizijo zunanjih instrumentov, povezanih z migracijo, pa tudi za ustrezno povečanje proračuna EU, da bo mogoče opustiti ad hoc instrumente in obnoviti enotnost proračuna; močno poudarja, da je treba dati Parlamentu pomembno nadzorno vlogo tudi na tem področju; globoko obžaluje, da Komisija ni predlagala povečanja proračunskih sredstev za zunanje delovanje, s tem da je proračunska postavka razmeroma nizka, temveč preusmerjanje razvojne instrumente v migracijo, s tem pa usmerja stran od drugih prednostnih nalog;

77.  ugotavlja, da se s tem, ko se instrumenti EU za zunanje financiranje preusmerijo na varnost, vzpostavljanje miru in reševanje konfliktov, obvladovanje migracij in upravljanje meja, pojavljajo novi izzivi glede prvotnih ciljev in načel teh instrumentov;

78.  poudarja, da obvladovanje novih in ponavljajočih se nesreč in nevarnosti zahteva dolgoročne predvidljive naložbe in skladnost z novo agendo za trajnostni razvoj, zlasti s spodbujanjem skupnega ocenjevanja tveganj, načrtovanja ter financiranja med akterji na področju humanitarne pomoči, razvoja, vzpostavljanja miru in podnebnih sprememb;

79.  meni, da morata biti spoštovanje pravne države in boj proti korupciji osrednji načeli delovanja EU v državah izvora; poudarja, da je treba izvajati ustrezno preverjanje uporabe finančnih sredstev za tretje države, da bi zagotovili, da se uporabljajo za predvideni namen;

80.  ugotavlja, da oblikovanje skrbniških skladov in ad hoc finančnih instrumentov sicer pomaga pri združevanju sredstev ter zagotavljanju hitrosti in prožnosti ukrepov EU, vendar prav tako lahko ogrozi načela razvojne učinkovitosti ter enotnost proračuna in pooblastila Parlamenta kot proračunskega organa; zato poziva, naj se Parlamentu dodeli pomembnejša nadzorna vloga pri uporabi teh instrumentov, med drugim tudi s sodelovanjem v usmerjevalnih odborih; opozarja, da je učinkovitost skrbniških skladov močno odvisna od tega, ali so države članice pripravljene prispevati in v celoti sodelovati; poziva, naj se takšni instrumenti nujno uvrstijo pod nadzor Evropskega parlamenta in naj se oblikujejo smernice za njihovo vključitev v proračun EU in v področje njegovih pristojnosti;

81.  opozarja, da je treba nujnemu skrbniškemu skladu za stabilnost in boj proti poglavitnim vzrokom za nezakonite migracije in notranje razseljevanje v Afriki, ki je bil sprejet na vrhunskem srečanju v Valletti, dodeliti 3,6 milijarde EUR; poziva države članice, naj prispevajo enak znesek kot Komisija, tj. 1,8 milijarde EUR;

82.  poziva, naj se za skrbniške sklade uporabljajo enaka pravila in predpisi, kot se uporabljajo za tradicionalne finančne instrumente EU, in sicer glede preglednosti, enakega obravnavanja partnerjev ter zmogljivosti za zagotovitev predvidljivega in pravočasnega financiranja za partnerje;

83.  izraža zaskrbljenost, da proračun EU za leto 2017 predvideva povečanje sredstev za pobude za obvladovanje migracijskih tokov ali notranjo varnost na račun kohezijskih skladov EU in zunanjega delovanja;

84.  poziva EU, naj podrobno in sistematično oceni učinek financiranih ukrepov na področju migracije, razseljevanja in beguncev na podlagi kakovostnega zagotavljanja humanitarne pomoči in razvojne pomoči;

85.  poudarja, da je ciljno usmerjena podpora na podlagi lokalnih razmer ključnega pomena za učinkovito in v rezultate usmerjeno politiko in da bi se bilo treba o taki podpori dogovoriti s tretjimi državami; poziva Komisijo in države članice, naj določijo jasne in merljive cilje, ki se bodo skladno in usklajeno izvajali s finančnimi instrumenti, vključno s skrbniškimi skladi;

86.  pozdravlja uporabo misij skupne varnostne in obrambne politike, kot sta EUCAP Sahel Niger in operacija EUNAVFOR MED Sophia, ki bi jih bilo treba nadalje krepiti kot sredstvo za zaščito zunanjih meja EU in preprečevanje trgovine z ljudmi in tihotapljenja beguncev; podpira sodelovanje pri pobudah Nata in EU, na primer Europolovo skupno operacijsko skupino Mare, za zbiranje obveščevalnih podatkov in boj proti tihotapcem, obenem pa poudarja, da svetovne mobilnosti ne gre obravnavati kot grožnjo, temveč kot priložnost; v zvezi s tem poudarja, da mora biti reševanje življenj na morju in zagotavljanje pravic migrantov ključnega pomena pri vseh teh operacijah; priporoča uporabo orodij skupne varnostne in obrambne politike za zgodnje opozarjanje (napovedi), mediacijo in reševanje konfliktov, obenem pa poudarja, kako pomembno je, da se v konfliktnih razmerah začnejo čim prej načrtovati trajne rešitve;

87.  opozarja na strateško partnerstvo med OZN in EU za ohranjanje miru in krizno upravljanje ter njegove prednostne naloge za obdobje 2015–2018, kot je bilo dogovorjeno marca 2015; spodbuja nadaljnja prizadevanja EU, da bi upoštevali ključno vlogo drugih organizacij in držav ter olajšali dajanje prispevkov držav članic; obžaluje, da je zgolj 11 od 28 držav članic EU na vrhu voditeljev o ohranjanju miru 28. septembra 2015 sprejelo konkretne zaveze; poziva države članice EU, naj v vojaškem in policijskem smislu prispevajo znatno več k mirovnim misijam OZN za ohranjanje miru;

88.  pozdravlja in podpira pobude Evropske investicijske banke za ohranitev ekonomske odpornosti v južnem sosedstvu EU in Zahodnem Balkanu s projekti za ustvarjanje delovnih mest, ekonomsko odpornost in zmanjševanje revščine v skladu z zunanjimi politikami Evropske unije;

89.  poziva Komisijo in ESZD, naj Parlamentu in javnosti čim prej posredujeta natančen pregled različnih instrumentov financiranja in programov v 16 prednostnih državah(6), v katerih EU sodeluje v dialogih na visoki ravni o migracijah, in v okviru globalnega pristopa k vprašanju migracij in mobilnosti, ter navedeta, kako bi jih bilo mogoče združiti s programi držav članic; je globoko zaskrbljen, ker so med prednostnimi državami represivni režimi, ki so sami glavni vzrok, da begunci bežijo iz svojih držav; opozarja, da je globalni pristop k vprašanju migracij in mobilnosti še vedno glavni okvir zunanje migracijske in azilne politike EU, vendar ugotavlja, da so se nedavne politične pobude le redko sklicevale nanj, zato poziva, naj se pojasni ustreznost tega pristopa v sedanjih okoliščinah in izvede njegov pregled v skladu s priporočili Mednarodne organizacije za migracije;

90.  pozdravlja napotitev evropskih uradnikov za zvezo za priseljevanje v prednostne države kot prvi korak k okrepitvi sodelovanja EU s tretjimi državami na področju migracij; priporoča povečanje števila zaposlenih na področju pravosodja in notranjih zadev v delegacijah EU z jasnim pooblastilom za razvoj usklajevanja v državah članicah;

91.  poudarja potrebo po decentraliziranem pristopu namesto nadaljnje uporabe centraliziranega pristopa iz Bruslja z boljšim izkoriščanjem delegacij EU, ki so v zelo kratkem času postale zelo dragoceno orodje, ter z večjo prilagodljivostjo in krajšim programskim obdobjem, zlasti za ogrožene države; poziva k imenovanju regionalnih koordinatorjev, ki bodo sposobni voditi razvoj in sodelovanje ter zunanje odnose, da bi zagotovili skladen pristop na podlagi dejanskih lokalnih razmer;

92.  priporoča spodbujanje informacijskih kampanj v tretjih državah s podporo EU za obveščanje državljanov o njihovih pravicah in obveznostih v zvezi z mobilnostjo ter opozarjanje o tveganjih, s katerimi bi se lahko srečali med svojim potovanjem, zlasti v zvezi s tihotapci in trgovci z ljudmi, da bi jim pomagali sprejeti najbolj informirano odločitev;

93.  poziva zahteva, da se programi tesnega medinstitucionalnega sodelovanja ter ukrepi za izmenjavo informacij in tehnično pomoč bolje izkoriščajo, ne le za izmenjave primerov dobre prakse in usposabljanja, ampak tudi za razvoj in sodelovanje, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti državam, ki so pod pritiskom;

o
o   o

94.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam 16 prednostnih držav, določenih v novem okviru o partnerstvu s tretjimi državami v sklopu evropske agende o migracijah, ter organizacijam civilne družbe, ki zastopajo migrante in begunce ter delajo z njimi.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0272. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0073. (3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0102. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0337. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0404. (6) Etiopija, Eritreja, Mali, Niger, Nigerija, Senegal, Somalija, Sudan, Gana, Slonokoščena obala, Alžirija, Maroko, Tunizija, Afganistan, Bangladeš in Pakistan.