Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 2,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 11,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, zlasti člena 10,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in širjenjem,

–  ob upoštevanju Direktive 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (TAXE 2)(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti(3),

–  ob upoštevanju resolucije št. 1729 (2010) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2060 (2015) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o izboljšanju zaščite prijaviteljev nepravilnosti,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. junija 2011 o boju proti korupciji v EU (COM(2011)0308),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. julija 2016 o nadaljnjih ukrepih za povečanje preglednosti in boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom (COM(2016)0451),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta skupine G20 o boju proti korupciji in zlasti njegovih smernic za sprejetje zakonodaje za zaščito žvižgačev,

–  ob upoštevanju poročila OECD iz marca 2016 z naslovom „Zaveza učinkoviti zaščiti žvižgačev“,

–  ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic, s katerim je zaključila svojo samoiniciativno preiskavo o prijavljanju nepravilnosti (OI/1/2014/PMC),

–  ob upoštevanju priporočila odbora ministrov Sveta Evrope CM/Rec(2014)7 z dne 30. aprila 2014 o zaščiti žvižgačev, kakor tudi njegovega kratkega vodnika o vzpostavitvi nacionalnega okvira iz januarja 2015,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2171 (2017) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 27. junija 2017, v kateri se nacionalne parlamente poziva, naj priznajo pravico do prijave nepravilnosti,

–  ob upoštevanju načela 4 iz priporočila OECD o izboljšanju etičnega ravnanja v javni službi,

–  ob upoštevanju Konvencije OECD o boju proti podkupovanju tujih uradnikov v mednarodnem poslovanju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU(5),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za ustavne zadeve (A8-0295/2017),

A.  ker je cilj Evropske unije spoštovanje demokracije in načela pravne države ter tako svojim državljanom zagotavlja svobodo izražanja; ker je žvižgaštvo temeljni vidik pravice do svobode izražanja in informiranja, obe pravici pa sta zagotovljeni z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, njeno spoštovanje in izvrševanje pa zagotavlja EU; ker EU spodbuja varstvo delavcev in izboljšanje delovnih pogojev;

B.  ker Evropska unija prispeva h krepitvi mednarodnega sodelovanja v boju proti korupciji, ob popolnem spoštovanju načel mednarodnega prava, človekovih pravic in pravne države, kakor tudi suverenosti vseh držav;

C.  ker je v skladu s členom 67(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Evropska unija pristojna za skupno evropsko azilno politiko;

D.  ker sta preglednost in udejstvovanje državljanov del razvoja in izzivov demokracije v 21. stoletju;

E.  ker smo od gospodarske, dolžniške in finančne krize dalje priča valu ukrepov proti izogibanju davkom in davčnim utajam na mednarodni ravni; ker je na področju finančnih storitev potrebna večja preglednost za odvračanje od nepravilnosti in ker nekatere države članice že imajo izkušnje z osrednjimi prijavnimi točkami, ki žvižgačem omogočajo prijavo dejanskih ali mogočih kršitev predpisov o skrbnem finančnem poslovanju; ker je Organizacija združenih narodov leta 2003 sprejela konvencijo proti korupciji(6); ker je Evropski parlament na podlagi teh razkritij ustanovil posebna odbora in preiskovalni odbor; ker je že v več resolucijah pozval k zaščiti žvižgačev(7); ker so že odobrene pobude za boljšo mednarodno izmenjavo informacij v davčnih zadevah koristne in ker je bilo z različnimi razkritji, povezanimi z davki, objavljenih veliko pomembnih informacij o nepravilnostih, ki drugače ne bi prišle na dan;

F.  ker imajo žvižgači pomembno vlogo pri opozarjanju na nezakonito ali neprimerno ravnanje, ki je v nasprotju z interesom javnosti in delovanjem naše družbe, zato pa svojemu delodajalcu, javnim organom ali neposredno javnosti razkrijejo informacijo o takem ravnanju;

G.  ker s takimi dejanji pomagajo državam članicam ter najpomembnejšim institucijam in organom Unije pri preprečevanju zlasti vseh poskusov kršitev načel integritete in zlorabe oblasti, ki ogrožajo ali kršijo javno zdravje in varnost, finančno integriteto, gospodarstvo, človekove pravice, okolje ali pravno državo na evropski in nacionalni ravni, zvišujejo brezposelnost, omejujejo ali izkrivljajo pošteno konkurenco in krnijo zaupanje državljanov v demokratične institucije in postopke na nacionalni in evropski ravni, in boju proti tem kršitvam;

H.  ker je korupcija danes resna težava za Evropsko unijo, saj lahko privede do nezmožnosti vlad, da zaščitijo prebivalstvo, delavce, pravno državo in gospodarstvo, do poslabšanja javnih ustanov in služb, gospodarske rasti in konkurenčnosti na različnih področjih in povzroči izgubo zaupanja v preglednost in demokratično legitimnost javnih in zasebnih ustanov in industrije; ker naj bi korupcija vsako leto stala gospodarstvo Evropske unije 120 milijard EUR oziroma 1 % BDP EU;

I.  ker so se dosedanja prizadevanja v boju proti korupciji na mednarodni ravni osredotočala predvsem na nepravilnosti v javnem sektorju, nedavna razkritja pa so izpostavila vlogo finančnih institucij, svetovalcev in drugih zasebnih podjetij pri korupciji;

J.  ker se je v več odmevnih primerih žvižgaštva pokazalo, da ukrepanje žvižgačev omogoča seznanjanje javnosti in političnih organov z informacijami v javnem interesu, kot so nezakonito ali neprimerno ravnanje ali druge hude kršitve v zasebnem in javnem sektorju; ker se je skušalo nekatere od teh ravnanj odpraviti s pomočjo popravnih ukrepov;

K.  ker varovanje zaupnosti prispeva k vzpostavitvi učinkovitejših kanalov za prijavljanje goljufij, korupcije ali drugih kršitev in ker lahko zaradi občutljivosti informacij slabo varovanje zaupnosti privede do njihovega nezaželenega uhajanja in kršitve javnega interesa Unije in držav članic;

L.  ker lahko uvedba javnih registrov o dejanskem lastništvu skladov in podobnih pravnih konstruktov ter drugih ukrepov za preglednost investicijskih subjektov pomaga pri preprečevanju nepravilnosti, ki jih žvižgači običajno obravnavajo;

M.  ker varovanje tajnosti identitete žvižgačev in zaupnosti informacij, ki jih razkrijejo, prispeva k vzpostavitvi učinkovitejših kanalov za prijavljanje goljufij, korupcije, nezakonitega ali nepoštenega ravnanja ali drugih hudih kršitev in ker lahko zaradi občutljivosti informacij slabo varovanje zaupnosti privede do njihovega nezaželenega uhajanja in kršitve javnega interesa Unije; ker je z zaščito žvižgačev v javnem sektorju lažje odkriti zlorabo javnih sredstev, goljufije in druge oblike čezmejne korupcije, povezane z nacionalnimi interesi ali interesi Unije;

N.  ker je obžalovanja vredno, da obstoječi kanali za uradne pritožbe o kršitvah mednarodnih podjetij le redko vodijo do konkretnih kazni za nepravilnosti;

O.  ker se je žvižgaštvo izkazalo za koristno na številnih področjih, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, kot so javno zdravje, obdavčevanje, okolje, varstvo potrošnikov, boj proti korupciji in diskriminaciji in spoštovanje socialnih pravic;

P.  ker morajo biti primeri dobro opredeljeni, ob upoštevanju narave funkcij, ki se opravljajo, resnosti ravnanja in ugotovljenega tveganja;

Q.  ker je bistveno, da se ne prekorači meja med ovadbo in prijavo nepravilnosti; ker ne gre za to, da se širijo informacije o vseh, temveč da se dobro razmeji, kaj sodi na področje zavračanja pomoči demokraciji, ki je v nevarnosti;

R.  ker so v številnih primerih žvižgači tarče maščevanja, ustrahovanja in poskusov pritiska, da bi se jim preprečilo opozarjanje na nepravilnosti ali se jih odvrnilo od tega ali da se jih zaradi tega kaznuje; ker se tovrstni pritisk toliko bolj pogosto izvaja na delovnem mestu, tako da se lahko žvižgači, ki v okviru delovnega razmerja razkrijejo informacije v javnem interesu, znajdejo v šibkem položaju glede na delodajalca;

S.  ker je bila večkrat izražena resna zaskrbljenost, da se lahko žvižgači, ki ravnajo v javnem interesu, na delovnem mestu soočajo s sovražnostjo, nadlegovanjem, ustrahovanjem in izključitvijo, ovirami za prihodnje zaposlovanje, izgubo sredstev za preživljanje, pogosto pa tudi z resnimi grožnjami njihovim družinskim članom in sodelavcem; ker ima lahko strah pred povračilnimi ukrepi odvračilen učinek na žvižgače, s tem pa je ogrožen javni interes;

T.  ker bi morala biti zaščita žvižgačev zagotovljena z zakonom in okrepljena po vsej EU, v javnem in zasebnem sektorju, pod pogojem, da ravnajo na razumni podlagi; ker bi tovrstni zaščitni mehanizmi morali biti uravnoteženi in bi morali zagotavljati popolno spoštovanje temeljnih in zakonitih pravic oseb, zoper katere se opravijo prijave nepravilnosti; ker bi ti zaščitni mehanizmi morali veljati za novinarje, ki so še vedno ranljivi v zvezi z razkritjem občutljivih informacij in ščitijo žvižgače zaradi zaupnosti virov;

U.  ker zaščita žvižgačev v več državah članicah ni ustrezno zagotovljena, medtem ko so številne druge uvedle napredne sisteme za njihovo zaščito, ki pa pogosto niso dosledni in zato ne zagotavljajo zadostne stopnje zaščite; ker je torej zaščita žvižgačev v Evropi razdrobljena, kar žvižgačem povzroča težave, ko se želijo seznaniti s svojimi pravicami in s pravili za opozarjanje, ter pravno negotovost v čezmejnih primerih;

V.  ker ima Evropski varuh človekovih pravic jasno pristojnost za preiskavo pritožb državljanov EU v zvezi z nepravilnostmi v institucijah Unije, vendar nima pristojnosti za zaščito žvižgačev;

W.  ker prijavljanje nepravilnosti zelo pogosto ni omejeno na gospodarske in finančne zadeve; ker bi lahko pomanjkanje ustreznega varstva morebitne žvižgače odvrnilo od prijavljanja kršitev, da bi se izognili nevarnosti povračilnih ukrepov in/ali maščevanja; ker je OECD poročala, da je v letu 2015 86 % podjetij imelo mehanizem za poročanje o domnevnih primerih resnih kršitev, vendar več kot tretjina ni imela pisne politike o zaščiti žvižgačev pred povračilnimi ukrepi oziroma ni vedela, če takšna politika obstaja; ker je bilo več žvižgačev, ki so razkrili gospodarske in finančne nepravilnosti, kršitve ali nezakonite dejavnosti, izpostavljenih sodnemu pregonu; ker so osebe, ki prijavljajo ali razkrivajo informacije v javnem interesu, skupaj s svojimi družinskimi člani in kolegi pogosto žrtve povračilnih ukrepov, ki jih lahko stanejo tudi kariere; ker ima Evropsko sodišče za človekove pravice ustaljeno sodno prakso o žvižgačih, vendar bi morala biti zaščita žvižgačev zagotovljena z zakonom; ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah zagotavlja svobodo izražanja in pravico do dobrega upravljanja;

X.  ker se zaščita žvižgačev v Evropski uniji ne bi smela omejevati le na evropske, ampak bi morala veljati tudi za mednarodne primere;

Y.  ker je treba na delovnem mestu vzpostaviti delovno okolje, v katerem si bodo ljudje upali izraziti pomisleke glede morebitnih kršitev, pomanjkljivosti, nepravilnosti, slabega upravljanja, goljufij ali nezakonitosti; ker je izjemno pomembno spodbujati kulturo, ki ljudem omogoča, da na vprašanja opozarjajo brez strahu pred povračilnimi ukrepi, ki bi lahko vplivali na njihovo sedanje ali prihodnje zaposlitveno stanje;

Z.  ker so zaposleni v številnih državah, zlasti zaposleni v zasebnem sektorju, zavezani zaupnosti, kar zadeva določene informacije, kar pomeni, da so lahko žvižgači soočeni z disciplinskimi ukrepi zaradi poročanja zunaj okvira svojega delovnega razmerja;

AA.  ker glede na študijo OECD več kot tretjina organizacij z mehanizmi opozarjanja nima pisne politike o zaščiti žvižgačev pred povračilnimi ukrepi oziroma zanjo ne ve;

AB.  ker zakonodaja Unije že določa nekatera pravila za zaščito žvižgačev pred nekaterimi oblikami povračilnih ukrepov na različnih področjih, Komisija pa še ni predlagala ustreznih zakonodajnih ukrepov za učinkovito in enotno zaščito žvižgačev in njihovih pravic v EU;

AC.  ker so bile vse institucije EU do 1. januarja 2014 dolžne uvesti notranja pravila za zaščito žvižgačev, ki so uradniki EU, v skladu s členi 22a, 22b in 22c Kadrovskih predpisov;

AD.  ker je Evropski parlament večkrat pozval k horizontalnim ukrepom za zaščito žvižgačev v Uniji;

AE.  ker je v svoji resoluciji z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki jih je treba sprejeti, resoluciji z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, resoluciji z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji in resoluciji z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU Evropski parlament pozval Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za vzpostavitev učinkovitega in celovitega evropskega programa za zaščito žvižgačev, ki bi ščitil tiste, ki prijavijo primere domnevnih goljufij ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo javnim interesom ali finančnim interesom Evropske unije;

AF.  ker je vsak državljan tretje države, ki mu Evropska unija ali ena od njenih članic prizna vlogo žvižgača, upravičen do vseh veljavnih ukrepov za zaščito, če je v okviru svojih funkcij ali zunaj njega izvedel za informacije – in jih razkril – o nezakonitem ravnanju ali vohunjenju, ki naj bi ga izvedla tretja država ali nacionalna ali mednarodna družba, ki ogroža državo, narod ali državljane Unije, in ki brez njihove vednosti ogroža celovitost vlade, nacionalno varnost ali posamične ali kolektivne svoboščine;

AG.  ker so s 1. julijem 2014 skoraj vse evropske institucije in agencije v svoje poslovnike v skladu s členoma 22b in 22c Kadrovskih predpisov kot obvezne uvedle ukrepe za zaščito žvižgačev;

AH.  ker so mednarodne organizacije, kot sta Svet Evrope in OECD, že uveljavile načela, Evropsko sodišče za človekove pravice pa sodno prakso;

AI.  ker so pomembnost zaščite žvižgačev priznali vsi večji mednarodni organi na področju boja proti korupciji in ker so standarde opozarjanja na nepravilnosti določili v Konvenciji OZN proti korupciji, priporočilu Sveta Evrope št. CM/Rec(2014)7 in priporočilu OECD o boju proti podkupovanju iz leta 2009;

AJ.  ker je treba nujno uvesti celovit horizontalni okvir, ki bo določal pravice in obveznosti, učinkovito ščitil žvižgače v državah članicah Unije ter znotraj institucij, organov in teles Unije;

Vloga žvižgačev in potreba po njihovi zaščiti

1.  poziva Komisijo, naj izvede oceno ustrezne pravne podlage, ki bo Uniji omogočila, da sprejme nadaljnje ukrepe, in pred koncem leta predstavi horizontalni zakonodajni predlog za vzpostavitev celovitega skupnega regulativnega okvira, ki bo na vseh področjih zagotavljal visoko raven zaščite za žvižgače v Uniji in bo veljal v javnem in zasebnem sektorju ter v nacionalnih in evropskih institucijah, vključno z ustreznimi nacionalnimi in evropskimi organi, uradi in agencijami, ter bo upošteval nacionalni kontekst brez poseganja v možnost držav članic, da sprejmejo nadaljnje ukrepe; poudarja, da trenutno obstaja več možnih pravnih podlag za ukrepanje Unije na tem področju; poziva Komisijo, naj preuči vse te možnosti in predloži obsežen, dosleden in učinkovit mehanizem; želi jo spomniti na doktrino, ki jo je Sodišče Evropske unije razvilo skozi dolgoletno sodno prakso, in sicer koncept implicitnih pristojnosti Unije, ki omogoča uporabo več pravnih podlag;

2.  poudarja, da je nerazumno in zaskrbljujoče, da se državljani in novinarji kazensko preganjajo, namesto da bi jim nudili pravno varstvo pri razkrivanju informacij v javnem interesu, vključno z informacijami o domnevnih strokovnih napakah, nepravilnostih, goljufijah ali nezakonitih dejavnostih, zlasti ko gre za ravnanje, ki krši temeljna načela EU, kot je izogibanje davkom, davčna utaja in pranje denarja;

3.  predlaga, da bi morali mednarodni sporazumi, ki se nanašajo na finančne storitve, obdavčitev in konkurenco, vključevati določbe o zaščiti žvižgačev;

4.  poudarja, da je treba zagotoviti pravno varnost v zvezi z zaščitnimi določbami za žvižgače, saj prevladujoče nejasnosti in razdrobljen pristop morebitne žvižgače odvračata od prijavljanja nepravilnosti; zato poudarja, da bi bilo treba v okviru zadevne zakonodaje Unije vzpostaviti jasen postopek za ustrezno ravnanje z razkritji in učinkovito zaščito žvižgačev;

5.  opozarja, da bo moral prihodnji normativni okvir upoštevati pravila, pravice in dolžnosti, ki urejajo zaposlovanje in vplivajo nanj; nadalje poudarja, da bi bilo treba to storiti v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu s kolektivnimi pogodbami;

6.  poziva, naj bo v tej zakonodaji določeno, da družbe, ki preverjeno izvajajo povračilne ukrepe proti žvižgačem, ne morejo prejemati sredstev EU niti ne morejo sklepati pogodb z javni organi;

7.  spodbuja države članice, naj oblikujejo merila in kazalnike za politiko na področju žvižgaštva v javnem in zasebnem sektorju;

8.  poziva države članice, naj upoštevajo člen 33 Konvencije OZN proti korupciji, ki poudarja vlogo žvižgačev pri preprečevanju korupcije in boju proti njej;

9.  obžaluje, da je dovolj napredne zaščitne sisteme za žvižgače sprejelo le nekaj držav članic; poziva države članice, ki v nacionalno zakonodajo še niso vključile takih sistemov ali načel, naj to storijo čim prej;

10.  poudarja, da je treba v izobraževalnih programih za poslovne vede in sorodne stroke več pozornosti nameniti poslovni etiki;

11.  spodbuja države članice in institucije Unije, naj si prizadevajo za širjenje kulture priznavanja pomembne vloge, ki jo imajo žvižgači v družbi, vključno s kampanjami za ozaveščanje; poziva zlasti Komisijo, naj pripravi celovit načrt o tem vprašanju; meni, da je treba v javnem sektorju in na delovnih mestih ter v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami podpirati etično kulturo, da bi opozorili na pomen ozaveščanja zaposlenih o obstoječih pravnih okvirih za žvižgaštvo;

12.  poziva Komisijo, naj spremlja predpise držav članic o žvižgačih, da bi spodbudili izmenjavo najboljših praks in s tem prispevali k zagotovitvi učinkovitejše zaščite žvižgačev na nacionalni ravni;

13.  poziva Komisijo, naj pripravi celovit načrt za odvračanje od prenosa premoženja v države zunaj EU, ki zagotavljajo anonimnost nepoštenim osebam;

14.  šteje za žvižgača vsako osebo, ki poroča o informacijah v javnem interesu (tudi evropskem javnem interesu) ali take informacije razkrije, na primer nezakonito ali nedopustno dejanje ali dejanje, ki predstavlja grožnjo ali škodo, ki škodi javnemu interesu ali ga ogroža, običajno (vendar ne zgolj) v kontekstu delovnega razmerja, bodisi v javnem ali zasebnem sektorju, v okviru pogodbenega razmerja ali svoje dejavnosti v sindikatih ali združenjih; poudarja, da to vključuje posameznike, ki niso v tradicionalnem razmerju zaposleni–delodajalec, kot so svetovalci, pogodbeni delavci, pripravniki, prostovoljci, študentje, zaposleni za določen čas in nekdanji zaposleni, ki imajo dokaze o takih dejanjih in utemeljene razloge za domnevo, da so objavljene informacije resnične;

15.  meni, da bi morale tudi osebe, ki niso v običajnem razmerju delodajalec–zaposleni, na primer svetovalci, pogodbeni sodelavci, pripravniki, prostovoljci, študentje, zaposleni za določen čas, nekdanji delavci in državljani, imeti dostop do kanalov za poročanje in pravico do ustrezne zaščite, če razkrijejo informacije o nezakonitem ali nedopustnem dejanju ali dejanju, ki škoduje javnemu interesu;

16.  poudarja, da je potrebna jasna rešitev za žvižgače, ki delajo v družbah, registriranih v Uniji, ki pa imajo sedež zunaj nje;

17.  meni, da informacije o škodi javnemu interesu vključujejo, med drugim, korupcijo, kazniva dejanja, kršitve pravnih obveznosti, sodne zmote, zlorabo položaja, navzkrižje interesov, nezakonito uporabo javnih sredstev, zlorabo pooblastil, nezakonite finančne tokove, nevarnost za okolje, zdravje, javno varnost, nacionalno in globalno varnost, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, izogibanje davkom, pravice potrošnikov, kršitve pravic delavcev in drugih socialnih pravic, kršitve človekovih pravic, temeljnih svoboščin in načela pravne države ter dejanja, namenjena prikritju takih kršitev;

18.  meni, da bi moral imeti splošni javni interes prednost pred zasebnim interesom ali ekonomsko vrednostjo razkritih informacij ter da bi morala obstajati možnost, da se razkrijejo informacije o resnih nevarnostih za javni interes, tudi če so pravno zaščitene; vendar se zavzema za to, da bi za informacije v zvezi s spoštovanjem poklicne etike in za tajne podatke, povezane z nacionalno varnostjo in obrambo, veljali posebni postopki; meni, da bi bilo treba v takih primerih treba poročati pristojnemu organu;

19.  poudarja, da je treba nenehno zagotavljati učinkovito zaščito za žvižgače, tudi kadar njihova razkritja ne zadevajo nezakonitih ravnanj, če je namen razkritja preprečiti morebitno škodovanje splošnemu javnemu interesu;

20.  poudarja, da morajo države članice ravnati v skladu s priporočili Sveta Evrope o zaščiti žvižgačev;

21.  poudarja, da se je skozi leta pokazalo, kako pomembna je vloga žvižgačev pri razkrivanju primerov hudega škodovanja javnemu interesu, in da žvižgači prispevajo k demokraciji, preglednosti v politiki in gospodarstvu ter javno dostopnim informacijam, zato bi jih bilo treba prepoznati kot nujne za preprečevanje nezakonitih dejanj; poudarja, da so se žvižgači izkazali kot bistven vir za raziskovalno novinarstvo in neodvisni tisk; poudarja, da je zagotavljanje zaupnosti virov bistvena za svobodo tiska; poziva države članice, naj zagotovijo, da je pravica novinarjev, da ne razkrijejo identitete vira, učinkovito zaščitena; meni, da so tudi novinarji ranljivi in bi zato morali biti deležni pravnega varstva;

22.  ugotavlja, da so v zadnjih letih nekatere države članice sprejele ukrepe za okrepitev pravic žvižgačev; vendar obžaluje, da so žvižgači v več državah članicah še vedno izpostavljeni civilnemu in kazenskemu pregonu, zlasti kadar so sredstva za njihovo obrambo, podporo in zaščito neobstoječa ali neučinkovita; poleg tega ugotavlja, da razlike med državami članicami vodijo v pravno negotovost, izbiranje najugodnejšega sodišča in tveganje neenakega obravnavanja;

23.  meni, da pomanjkanje zadostne zaščite žvižgačev negativno vpliva na varovanje finančnih interesov Evropske unije;

24.  meni, da izvajanje celovitih pravnih predpisov o zaščiti žvižgačev spodbuja kulturo prijavljanja nepravilnosti in da bi bilo treba žvižgaštvo spodbujati kot državljansko dolžnost; zato poziva države članice in institucije Unije, naj spodbujajo pozitivno vlogo žvižgačev in poudarjajo resno zaskrbljenost zaradi njihovega pogosto ranljivega in nezaščitenega položaja, predvsem z ozaveščanjem in kampanjami za njihovo zaščito, obveščanjem in usposabljanjem; priporoča zlasti Komisiji, naj pripravi celovit načrt v zvezi s tem vprašanjem; v zvezi s tem poziva, naj se vzpostavi spletno mesto, na katerem bi morale biti na voljo koristne informacije o zaščiti žvižgačev in kjer bi se lahko vložile pritožbe; poudarja, da bi moralo biti to spletno mesto enostavno dostopno javnosti, podatki na njem pa bi morali ostati anonimni;

25.  poziva k ukrepom za spremembo javnega mnenja o žvižgačih, zlasti pri politikih, delodajalcih in v medijih, s poudarjanjem njihove pozitivne vloge kot mehanizma za zgodnje opozarjanje na zlorabe ali pojav korupcije in za njihovo odkrivanje in preprečevanje ter mehanizma odgovornosti, ki omogoča javni nadzor nad delovanjem države in podjetij;

26.  spodbuja države članice, naj bodo proaktivne pri spodbujanju kulture preglednosti na delovnem mestu v javnem ali zasebnem sektorju, ki organizacijam omogoča, da delujejo v skladu z visokimi etičnimi standardi, in zaposlenim vzbuja zaupanje, da lahko spregovorijo o nepravilnostih, kar omogoča sprejemanje ukrepov za preprečevanje oziroma odpravo nevarnosti ali škode;

27.  spodbuja države članice, naj redno ocenjujejo učinkovitost izvajanih ukrepov in pri tem upoštevajo javno mnenje o opozarjanju na nepravilnosti in žvižgačih, medsektorske raziskave višjih vodstvenih delavcev, odgovornih za prejemanje in obravnavo poročil, ter neodvisne raziskovalne študije o opozarjanju na nepravilnosti na delovnem mestu;

28.  spodbuja države članice, ki še niso sprejele zakonodaje glede žvižgaštva, naj to storijo v bližnji prihodnosti, in poziva Komisijo, naj preuči možnosti za oblikovanje platforme za izmenjavo primerov najboljše prakse na tem področju med državami članicami, pa tudi s tretjimi državami;

29.  poudarja, da so raziskave in izmenjava primerov najboljše prakse pomembni za spodbujanje boljše zaščite žvižgačev na evropski ravni;

30.  poziva Evropsko računsko sodišče in urad evropske varuhinje človekovih pravic, naj do konca leta 2017 objavita: 1) posebni poročili s statističnimi podatki in jasno navedenimi rezultati v zvezi s primeri žvižgaštva, ugotovljenimi v evropskih institucijah, podjetjih, združenjih, organizacijah in drugih organih, registriranih v Uniji; 2) nadaljnje ukrepe zadevnih institucij v zvezi z razkritimi primeri na podlagi sedanjih smernic in pravil Komisije; 3) rezultate vsake preiskave, ki se je začela na podlagi informacij, prejetih od žvižgačev; 4) ukrepe za zaščito žvižgačev, predvidene v posameznih primerih;

Mehanizem opozarjanja

31.  ugotavlja, da nejasna opredelitev zaščitnih ukrepov in varnega poročanja ter pomanjkljivi morebitni nadaljnji ukrepi predstavljajo oviro za dejavnosti žvižgačev, jih lahko odvračajo od žvižgaštva in zaradi tega številni žvižgači molčijo; je zaskrbljen zaradi povračilnih ukrepov in pritiska na žvižgače, če se slednji obrnejo na napačno osebo ali organ znotraj njihove organizacije;

32.  meni, da je treba vzpostaviti dosleden, verodostojen in zanesljiv sistem, ki bo omogočal opozarjanje znotraj organizacije, pristojnih organov in zunaj organizacije; meni, da bi tak sistem olajšal ocenjevanje verodostojnosti in veljavnost opozarjanja, ki bi bilo podano v tem okviru;

33.  poziva Komisijo, naj preuči sistem, ki bi omogočal žvižgaštvo znotraj in zunaj organizacije; poudarja, da je treba v ta namen vzpostaviti jasne, poštene in pravične postopke, ki bi zagotavljali popolno spoštovanje temeljnih in pravnih pravic žvižgačev in domnevnih kršiteljev; meni, da bi bilo treba delodajalce spodbuditi, naj določijo notranje postopke poročanja, in da bi morala vsaka organizacija imeti neodvisno in nepristransko osebo ali subjekt, odgovoren za zbiranje poročil; meni, da bi morali predstavniki delavcev sodelovati pri izbiri te osebe ali subjekta; poudarja, da bi moral prejemnik opozorila sprejeti ustrezne nadaljnje ukrepe za vsako prejeto poročilo in žvižgača seznaniti z njimi v razumnem času;

34.  meni, da bi morala vsaka organizacija vzpostaviti jasne kanale za poročanje, ki bi žvižgaču omogočali opozarjanje na nepravilnosti znotraj njegove organizacije; poudarja, da bi moral biti vsak delavec obveščen o ustreznih postopkih za poročanje, ki bi zagotavljali zaupnost in obravnavo opozorila v razumnem času; poudarja, da mora imeti žvižgač možnost obrniti se na ustrezne javne organe, nevladne organizacije ali medije, zlasti če od organizacije ne dobi ugodnega odgovora ali če bi interno poročanje ali poročanje pristojnim organom očitno ogrozilo učinkovitost opozorila, če je žvižgač v nevarnosti ali če mora nujno posredovati informacije;

35.  opozarja na pravico javnosti do obveščenosti o ravnanju, ki bi lahko škodilo javnemu interesu, in v zvezi s tem poudarja, da bi moral imeti žvižgač vedno možnost objaviti informacije o nezakonitem ali nedovoljenem dejanju ali dejanju, ki škoduje javnemu interesu;

36.  opozarja tudi, da je v svoji resoluciji z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU pozval institucije Unije, naj v sodelovanju z vsemi ustreznimi nacionalnimi organi vzpostavijo in sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za zaščito zaupnosti virov informacij, zato poziva k vzpostavitvi nadzorovanega spletnega mesta, kjer bo možno vložiti pritožbe na popolnoma zaupen način;

37.  meni, da opozarjanje zunaj organizacije, tudi neposredno v javnosti, brez predhodnega notranjega opozorila, ne sme biti razlog za spodbijanje opozorila, pregon žvižgača ali zavrnitev zaščite; meni, da bi bilo treba zagotoviti zaščito ne glede na izbrani način opozarjanja, na podlagi razkrite informacije in dejstva, da je imel žvižgač utemeljene razloge, da je menil, da je resnična;

Zaščita v primeru opozorila

38.  je zaskrbljen zaradi nevarnosti, ki pretijo žvižgaču na delovnem mestu, zlasti zaradi tveganja neposrednih ali posrednih povračilnih ukrepov s strani delodajalca in ljudi, ki delajo zanj ali ukrepajo v njegovem imenu; poudarja, da so povračilni ukrepi najpogosteje v obliki prekinitve, upočasnitve ali zaustavitve poklicnega napredovanja, celo odpustitve, pa tudi v obliki psihološkega nadlegovanja; poudarja, da so povračilni ukrepi ovira za delovanje žvižgačev; meni, da je treba uvesti zaščitne ukrepe proti tem povračilnim ukrepom; meni, da bi bilo treba povračilne ukrepe učinkovito kaznovati; poudarja, da je treba v primeru, ko je oseba znana kot žvižgač, sprejeti ukrepe in jo zaščititi, da se ustavijo vsi povračilni ukrepi zoper njo, ter da se žvižgaču zagotovi polno nadomestilo za predsodke in povzročeno škodo; meni, da bi bilo treba te določbe vključiti v predlog Komisije za horizontalno direktivo o zaščiti žvižgačev;

39.  meni, da bi morali imeti žvižgači možnost zaprositi za izdajo začasne odredbe za preprečevanje povračilnih ukrepov, kot je odpuščanje, in sicer do konca upravnega, sodnega ali drugega postopka;

40.  poudarja, da nobeno delovno razmerje ne bi smelo omejevati pravice posameznika do svobode izražanja in da se nikogar ne bi smelo diskriminirati zaradi uveljavljanja te pravice;

41.  opozarja, da bo moral prihodnji normativni okvir upoštevati pravila, pravice in dolžnosti, ki urejajo zaposlovanje in vplivajo nanj; nadalje poudarja, da bi bilo treba to storiti v sodelovanju s socialnimi partnerji in v skladu s kolektivnimi pogodbami;

42.  poudarja, da žvižgači in njihovi družinski člani, pa tudi vsakdo, ki jim pomaga in sta njegovo življenje ali varnost ogrožena, mora imeti pravico do ustreznega in učinkovitega varstva telesne, moralne in socialne integritete in možnosti preživljanja, zato je treba zagotoviti najvišjo možno stopnjo zaupnosti;

43.  poudarja, da se zaščitni ukrepi uporabljajo tudi v primeru, ko žvižgač opozarja na dejavnosti, ki vključujejo države članice;

44.  ugotavlja, da preiskovalni novinarji in neodvisni mediji pogosto opravljajo poklic, ki je osamljen in izpostavljen številnim pritiskom, in da je zato nujno, da se jih zaščiti pred vsakršnim poskusom ustrahovanja;

45.  predlaga, naj se omogoči predlog za izdajo začasne odredbe, dokler niso znani rezultati civilnih postopkov za osebe, ki so bile žrtve povračilnih ukrepov, ker so opozorile na nepravilnosti ali so razkrile informacije v javnem interesu, zlasti v primeru izgube zaposlitve;

46.  obsoja prakso ustrahovanja z grožnjami o kazenskem pregonu žvižgača, katerega namen ni dejansko iskanje resnice, ampak ga prisiliti v samocenzuro ali v finančno, duševno ali psihološko izčrpavanje; meni, da bi bilo treba kaznovati tovrstno zlorabo postopka;

47.  opozarja na tveganje kazenskega in civilnega pregona žvižgačev; poudarja, da so žvižgači pogosto šibkejša stranka v sodnem postopku; zato meni, da mora v primeru domnevnih povračilnih ukrepov zoper žvižgača delodajalec dokazati, da ti ukrepi niso povezani z žvižgačevim opozarjanjem na nepravilnosti; meni, da je treba zaščito žvižgača odobriti na podlagi posredovanih informacij in ne zaradi žvižgačevih namenov; vendar poudarja, da mora žvižgač posredovati informacije, za katere verjame, da so resnične; meni, da mora biti zaupnost zagotovljena ves čas trajanja postopka in da se identiteta žvižgača ne sme razkriti brez njegove privolitve; poudarja, da bi bilo treba kaznovati kršitev zaupnosti o žvižgačevi identiteti brez njegove privolitve;

48.  meni, da se proti žvižgačem ne bi smeli začeti kazenski ali civilni postopki ali jim ne bi smele biti dodeljene upravne ali disciplinske sankcije zaradi njihovih opozoril;

49.   meni, da lahko možnost, da žvižgač anonimno opozori na nepravilnosti, spodbudi posredovanje informacij, ki jih drugače ne bi posredoval; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba natančno določiti predpise za anonimno poročanje nacionalnemu ali evropskemu neodvisnemu organu, pristojnemu za zbiranje opozoril, preverjanje njihove verodostojnosti, spremljanje odzivov nanje in zagotavljanje smernic žvižgačem, tudi v digitalnem okolju, ter točno določiti primere, za katere velja anonimno opozarjanje na nepravilnosti, poudarja, da se identiteta žvižgača in vse informacije, ki omogočajo njegovo identifikacijo, ne smejo razkriti brez njegove privolitve; meni, da bi bilo treba kaznovati vsako kršitev anonimnosti;

50.  poudarja, da oseba ne bi smela izgubiti ugodnosti zaščite zgolj zaradi tega, ker je napačno presodila dejstva ali ker se grožnja splošnemu interesu ni uresničila, če je imela v času opozorila utemeljene razloge, da je verjela v resničnost informacij; opozarja, da bi morale v primeru neresničnih obtožb osebe, ki so odgovorne zanje, odgovarjati za svoje dejanje in ne bi smele uživati ugodnosti zaščite, namenjenih žvižgačem; poudarja, da bi morala imeti vsaka oseba, ki je neposredno ali posredno oškodovana zaradi opozarjanja na nepravilnosti ali razkrivanja netočnih ali zavajajočih informacij, na voljo učinkovita pravna sredstva zoper zlonamerno ali napačno poročanje;

51.  opozarja, da je treba zasnovati instrumente za prepoved vsakršne oblike povračilnih ukrepov, od pasivne odpustitve do pasivnih ukrepov; poziva države članice, naj delovanje žvižgačev pri razkrivanju informacij o nezakonitih ali nedovoljenih dejanjih, ki spodkopavajo ali ogrožajo javni interes, ne štejejo za kazniva dejanja;

52.  opozarja, da bi morale v vsakem primeru institucije Unije in države članice ustrezno uporabljati veljavno zakonodajo Unije in jo razlagati na način, ki bi žvižgačem, ki ravnajo v javnem interesu, nudil najboljšo možno zaščito; poudarja, da je zaščita žvižgačev že priznana kot pomemben mehanizem za zagotavljanje učinkovitega izvajanja zakonodaje Unije; zato poziva države članice, naj ne kriminalizirajo dejanj žvižgačev, ki razkrivajo informacije v javnem interesu;

Pomoč žvižgačem

53.  poudarja vlogo javnih organov, sindikatov in organizacij civilne družbe pri podpori in pomoči žvižgačem pri odnosih z njihovo organizacijo;

54.  poudarja, da se žvižgači in osebe, ki jim pomagajo, ne soočajo le s poklicnimi tveganji, ampak tudi z osebnimi, psihološkimi, socialnimi in finančnimi tveganji; meni, da je treba po potrebi predvideti psihološko podporo in dodeliti specializirano pravno pomoč žvižgačem, ki zaprosijo zanjo in nimajo dovolj ustreznih sredstev, ter socialno in finančno pomoč, če je ta ustrezno utemeljena in kot zaščitni ukrep v primeru civilnega ali kazenskega postopka proti žvižgaču, v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso; dodaja, da je treba dodeliti nadomestilo, ne glede na naravo škode, ki jo je utrpel žvižgač zaradi opozorila na nepravilnost;

55.  v zvezi s tem opozarja, da je evropska varuhinja človekovih pravic Parlament seznanila, da je pripravljena razmisliti o ustanovitvi takega organa v okviru urada Evropskega varuha človekovih pravic, in poziva Komisijo, naj nemudoma oceni, ali je možno te naloge zaupati Evropskemu varuhu človekovih pravic, ki je že pristojen za preiskovanje pritožb o nepravilnostih v institucijah Unije;

56.  poziva države članice in evropske institucije, naj v sodelovanju z vsemi ustreznimi organi uvedejo in sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za varovanje zaupnosti virov informacij, da bi se preprečila diskriminacija ali grožnje, ter naj vzpostavijo pregledne kanale za razkrivanje informacij, ustanovijo neodvisne nacionalne in evropske organe za zaščito žvižgačev ter razmislijo o odobritvi posebnih sredstev za pomoč; poleg tega poziva k ustanovitvi centraliziranega evropskega organa za učinkovito zaščito žvižgačev in oseb, ki jim pomagajo pri njihovi dejavnosti, po modelu, ki že obstaja za organe za varstvo podatkov;

57.  poziva Komisijo, naj razvije instrumente za zagotavljanje zaščite pred neupravičenim sodnim preganjanjem, ekonomskimi sankcijami in diskriminacijo, da bodo ti ukrepi dejansko učinkoviti;

58.  poziva države članice, naj ustanovijo neodvisne organe z dovolj proračunskimi sredstvi, ustreznimi pristojnostmi in strokovnjaki, odgovornimi za zbiranje opozoril na nepravilnosti, preverjanje njihove verodostojnosti, spremljanje odzivov nanje in zagotavljanje smernic žvižgačem, zlasti v odsotnosti pozitivnega odgovora od njihove organizacije, ter jih usmeri k ustrezni finančni pomoči, zlasti v čezmejnih primerih ali v primerih, ko so neposredno vključene države članice ali institucije EU; predlaga, naj slednje objavijo letno poročilo o prejetih opozorilih in njihovi obravnavi, pri čemer naj upoštevajo zahtevo glede zaupnosti v morebitnih tekočih preiskavah;

59.  poudarja, da bi bilo treba dovoliti dostop do informacij ter nuditi brezplačno zaupno svetovanje osebam, ki nameravajo opozoriti na nepravilnost v javnem interesu ali razkriti nezakonita ali nedovoljena dejanja, ki spodkopavajo ali ogrožajo javni interes; ugotavlja, da bi bilo treba določiti strukture, ki lahko zagotovijo te informacije in svetujejo, ter njihove kontaktne podatke dati na voljo javnosti;

60.  poudarja, da je žvižgač upravičen do vseh ukrepov za svojo zaščito, poleg tega pa mu je treba zagotoviti še sprejem, nastanitev in varnost v državi članici, ki nima konvencije o izročitvi z državo, kjer je deloval; poziva Komisijo, naj v primeru sporazumov o izročitvi med Evropsko unijo in obdolženo tretjo državo in v skladu s členom 67(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanaša na evropsko politiko na področju azila, ukrepa v okviru svojih pristojnosti in sprejme vse potrebne varnostne ukrepe za žvižgače, ki so zlasti izpostavljeni hudim povračilnim ukrepom v državah, kjer so razkrili nezakonite prakse ali goljufije;

61.  poziva Komisijo, naj predlaga ustanovitev podobnega organa na ravni EU, z dovolj proračunskimi sredstvi, ustreznimi pristojnostmi in strokovnjaki, odgovornega za usklajevanje dejavnosti držav članic, zlasti v čezmejnih primerih; meni, da bi moral imeti tudi evropski organ možnost zbiranja opozoril, preverjanja njihove verodostojnosti, izdajanja obvezujočih priporočil in usmerjanja žvižgača, če se država članica žvižgača ali nacionalni organi odzovejo na očitno neprimeren način; predlaga, naj slednji objavijo letno poročilo o prejetih opozorilih in njihovi obravnavi, pri čemer naj upoštevajo zahtevo glede zaupnosti v morebitnih tekočih preiskavah; meni, da bi lahko Evropski varuh človekovih pravic razširil svoj mandat in prevzel to nalogo;

62.  meni, da bi bilo treba v primeru, ko je bilo opozorilo spoznano za resno, začeti ustrezne preiskave, nato pa sprejeti ustrezne ukrepe; poudarja, da bi bilo treba med preiskavo žvižgaču omogočiti, da pojasni svojo pritožbo in posreduje dodatne informacije ali dokazila;

63.  spodbuja države članice, naj oblikujejo podatke, merila in kazalnike za politiko v zvezi z žvižgači v javnem in zasebnem sektorju;

64.  poziva vse evropske institucije, naj v skladu s členom 22(c) novih kadrovskih predpisov upoštevajo samoiniciativno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic z dne 24. julija 2014, ki vse organe Unije poziva, naj sprejmejo etične mehanizme opozarjanja in pravne okvire za prijavo nepravilnosti, ki bodo neposredno temeljili na notranjih pravilih urada Evropskega varuha človekovih pravic; ponavlja, da je odločen to storiti;

65.  meni, da bi morali imeti žvižgači tudi pravico preučiti ugotovitve preiskave, opravljene na podlagi njihovega razkritja, in podati pripombe;

66.  poziva institucije in druge organe Unije, naj dajo dober zgled z takojšnjim začetkom izvajanja smernic Evropskega varuha človekovih pravic; poziva Komisijo, naj zase in za agencije Unije v celoti izvaja lastne smernice za zaščito žvižgačev v skladu s kadrovskimi predpisi iz leta 2012; poziva Komisijo, naj učinkovito sodeluje in usklajuje prizadevanja z drugimi institucijami, vključno z evropskim javnim tožilstvom, za zaščito žvižgačev;

67.  poudarja, da je potreben boljši sistem za poročanje o nepravilnostih v podjetjih, ki bo bolj funkcionalen in bo dopolnjeval sedanje nacionalne kontaktne točke za smernice OECD za mednarodna podjetja;

68.  poudarja, da bilo treba zadeve, na katere opozorijo žvižgači, preiskati neodvisno in v najkrajšem možnem času, pri tem pa ščititi tudi pravice posameznikov, ki bi jih razkritje lahko prizadelo; poudarja, da bi morala imeti žvižgač in vsaka oseba, ki je vpletena v razkritje, možnost, da med trajanjem preiskave predložita dodatne argumente in dokaze, in bi morala biti obveščena, kako poteka postopek v zvezi z razkritjem;

69.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija končno uvedla instrument za žvižgače, s katerim lahko poročajo ali razkrivajo informacije s področja konkurence in kartelnih dogovorov, vendar poudarja, da je treba poenostaviti postopke in da tovrstnih kanalov ne sme biti preveč;

o
o   o

70.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310. (3) UL C 208, 10.6.2016, str. 89. (4) Sprejeta besedila tega dne, P8_TA(2015)0457. (5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0022. (6) https://www.unodc.org/documents/treaties/UNCAC/Publications/Convention/08-50027_F.pdf (7) Glej npr. resolucijo z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom in resolucijo z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji.