Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2044(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0299/2017

Predložena besedila :

A8-0299/2017

Razprave :

PV 24/10/2017 - 13
CRE 24/10/2017 - 13

Glasovanja :

PV 25/10/2017 - 7.2
CRE 25/10/2017 - 7.2
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0408

Sprejeta besedila
PDF 420kWORD 62k
Sreda, 25. oktober 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Splošni proračun Evropske unije za leto 2018 – vsi oddelki
P8_TA(2017)0408A8-0299/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2017 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018 (11815/2017 – C8-0313/2017 – 2017/2044(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4) (v nadaljnjem besedilu: medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2017 o splošnih smernicah za pripravo proračuna(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2017 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2018(6),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki ga je Komisija sprejela 29. junija 2017 (COM(2017)0400),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki ga je Svet sprejel 4. septembra 2017 in posredoval Evropskemu parlamentu 13. septembra 2017 (11815/2017 – C8-0313/2017),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2017 o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2018(7),

–  ob upoštevanju člena 88 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0299/2017),

Oddelek III

Splošni pregled

1.  poudarja, da je Parlament proračun za leto 2018 obravnaval povsem v skladu s političnimi prednostnimi nalogami, ki so bile z veliko večino sprejete v prej omenjenih resolucijah z dne 15. marca 2017 in z dne 5. julija 2017; opozarja, da so trajnostna rast, delovna mesta, zlasti zaposlovanje mladih, varnost in podnebne spremembe v ospredju teh prednostnih nalog;

2.  poudarja, da se Unija še vedno sooča s številnimi izzivi, in je prepričan, da je treba – ob ohranjanju proračunske discipline – zagotoviti potrebna finančna sredstva iz njenega proračuna, da bo lahko uresničila politične prednostne naloge, poiskala konkretne rešitve in se učinkovito odzvala na te izzive; poudarja, da bi morala poraba Unije temeljiti na načelu evropske dodane vrednosti in da bi bilo treba v zvezi z njo spoštovati načelo subsidiarnosti;

3.  znova izraža zavezanost financiranju politik Unije, ki prek naložb v raziskave, izobraževanje, infrastrukturo, mala in srednja podjetja ter zaposlovanje, zlasti mladih, prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti v vseh njenih regijah; ob upoštevanju rezov, ki jih je predlagal Svet v podrazdelku 1a, ne razume, kako naj bi Unija dosegla napredek na teh področjih; se je namesto tega odločil dodatno povečati sredstva za raziskovalne in inovacijske programe, ki imajo zelo visoko stopnjo izvrševanja, a je zaradi velikega povpraševanja uspešnost vlog zanje zelo majhna;

4.  je še vedno odločen izpolniti zaveze Parlamenta, podane med pogajanji o Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI), tj. da bo v okviru letnega proračunskega postopka poskušal čim bolj zmanjšati učinek rezov, povezanih s EFSI, na program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope; zato predlaga, da se omenjeni rezi izravnajo z obnovitvijo prvotnega letnega profila teh dveh programov, da bosta lahko v celoti izpolnila cilje, dogovorjene med sprejemanjem ustrezne zakonodaje;

5.  izraža politično podporo ustanovitvi evropske solidarnostne enote in pozdravlja zakonodajni predlog, ki ga je v zvezi s tem predstavila Komisija; hkrati pa meni, da dokler ne bosta sprejeti odločitev o financiranju evropske solidarnostne enote in ustrezna uredba v rednem zakonodajnem postopku, v ta namen v proračunu za leto 2018 ne bi smeli predvideti finančnih sredstev; je zato sklenil, da se ustrezna proračunska sredstva in prerazporeditve, ki jih je Komisija predvidela v predlogu proračuna za leto 2018, za zdaj umaknejo, saj odločitev o proračunu za leto 2018 nikakor ne sme prejudicirati izida zakonodajnih pogajanj; je še vedno povsem zavezan temu, da bo sklep o financiranju evropske solidarnostne enote s spremembo proračuna nemudoma vključil v proračun za naslednje leto, če pogajanja o ustrezni uredbi ne bodo dokončana pred zaključkom proračunskega postopka za leto 2018;

6.  je zaskrbljen nad tem, da brezposelnost mladih ostaja na najvišji ravni doslej, in je prepričan, da je treba sprejeti dodatne ukrepe, če nočemo ogroziti prihodnosti cele generacije mladih Evropejcev; je zato sklenil sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih povečati glede na raven, ki jo za leto 2018 predlaga Komisija; poudarja, da gre za dodatno povečanje, poleg skupnega zneska, ki je bil med vmesno revizijo večletnega finančnega okvira politično potrjen za to pobudo, in da ne gre samo za predčasno izplačilo večine tega zneska v proračunu za leto 2018;

7.  opozarja, da ima kohezijska politika glavno vlogo pri gospodarskem in socialnem zbliževanju v Uniji in s tem pri zagotavljanju razvoja in rasti; poudarja, da bodo programi kohezijske politike leta 2018 predvidoma nadoknadili zamude in delovali s polno paro; poudarja zavezo Parlamenta, da si bo prizadeval zagotoviti ustrezna sredstva zanje, saj so ena od glavnih politik Unije; hkrati pa je zaskrbljen zaradi nedopustnih zamud pri izvajanju operativnih programov na nacionalni ravni; poziva države članice, naj poskrbijo za to, da se bo imenovanje organov upravljanja, revizijskih organov in organov za potrjevanje zaključilo, izvajanje pa pospešilo; poleg tega poziva Komisijo, naj nadaljuje s poenostavitvijo postopkov, povezanih s tem;

8.   je zelo zaskrbljen zaradi povečanja nestabilnosti in negotovosti tako v Uniji kot zunaj nje; vztraja, da potrebujemo popolnoma nov pristop in ponovno uravnoteženje pristopa Unije h koheziji, integraciji, miru, trajnostnemu razvoju in človekovim pravicam; poziva Komisijo in države članice, naj se povežejo in spodbudijo prizadevanja za dodatno ohranjanje miru in preprečevanje sporov; opozarja na zanos na svetovni ravni, ki ga je sprožil Velikonočni sporazum, ter hkrati priznava nove izzive in pritiske brez primere po referendumu v Združenem kraljestvu leta 2016; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svojo podporo za spravo in tako zagotovijo mir in stabilnost na Irskem;

9.  meni, da se trenutno sicer zdi, da je vrhunec migracijske in begunske krize minil, vendar mora biti Unija pripravljena za odzivanje na prihodnje nepredvidene dogodke na tem področju, hkrati pa si mora prizadevati za bolj proaktiven pristop na področju migracij; zato poziva Komisijo, naj redno spremlja, ali dodeljena proračunska sredstva v razdelku 3 zadostujejo, in v celoti izkoristi vse instrumente, ki so na voljo prek sedanjega večletnega finančnega okvira, da se bo pravočasno odzvala na nepredvidene dogodke, ki bi utegnili zahtevati dodatna finančna sredstva; opozarja, da je Uniji sicer uspelo uvesti nekaj mehanizmov za obvladovanje te situacije, da pa je po podatkih urada UNHCR doslej leta 2017 po morju v Evropo vseeno prispelo več kot sto tisoč beguncev in migrantov; je zato sklenil v omejenem obsegu povečati sredstva Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, pa tudi agencij s pristojnostmi na področju azila, kot je Evropski azilni podporni urad (EASO), katerim je treba zagotoviti ustrezne finančne in človeške vire; znova ugotavlja, da je zgornja meja razdelka 3 veliko prenizka, zato ni mogoče zagotoviti ustreznega financiranja notranje razsežnosti migracijske in begunske krize, pa tudi drugih prednostnih programov, kot so programi na področju kulture in državljanstva;

10.  poudarja, da se je razdelek 3 v zadnjih letih pogosto uporabljal za odzivanje na migracijsko in begunsko krizo in da je treba te ukrepe nadalje izvajati, dokler bo potrebno; hkrati pa ugotavlja, da so finančna sredstva, ki so bila doslej na voljo, nezadostna; je zato sklenil povečati sredstva za agencije na področju pravosodja in notranjih zadev, ki so se v zadnjih letih zaradi povečanega obsega dela in dodatnih nalog soočale z nezadostnim številom zaposlenih in premajhnimi finančnimi sredstvi;

11.  poudarja, da bi morali glede na nedavne varnostne pomisleke, ki se pojavljajo po vsej Uniji, pri financiranju iz razdelka 3 upoštevati tudi ukrepe, ki bodo povečali varnost državljanov Unije;

12.  znova poudarja, da je bistveni del rešitve za migracijsko in begunsko krizo ter varnostne pomisleke državljanov Unije v odpravljanju temeljnih vzrokov za migracije in zagotavljanju zadostnih finančnih sredstev za zunanje instrumente, ki so namenjeni obravnavi vprašanj, kot so revščina, pomanjkanje delovnih mest, izobraževanje in gospodarske priložnosti, nestabilnost, konflikti in podnebne spremembe, ki so eden od razlogov, zaradi katerih prihaja do večjih migracijskih tokov; meni, da bi morala Unija optimalno izkoristiti finančna sredstva v razdelku 4, za katera se je izkazalo, da ne zadostujejo za enako obravnavo vseh zunanjih izzivov, saj so sredstva očitno nezadostna in bi jih bilo treba povečati na bolj naraven način;

13.  obžaluje, da Parlament pri pripravi svojega stališča ni bil dovolj dobro obveščen o proračunskih posledicah morebitne politične odločitve o podaljšanju instrumenta za begunce v Turčiji; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da novih pobud ne bi smeli financirati v škodo obstoječih zunanjih projektov EU; zato poziva Komisijo, naj v primeru podaljšanja instrumenta za begunce v Turčiji predlaga, da se ta instrument financira iz novih virov, in več lokalnih nevladnih organizacij vključi v njegovo izvajanje; ugotavlja, da je zgornja meja v razdelku 4 veliko prenizka za trajnostno in učinkovito odzivanje na trenutne zunanje izzive, tudi na tiste, ki so povezani z migracijami in begunci;

14.  opozarja, da mora proračun Unije podpirati uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma in dolgoročnih podnebnih ciljev, ki si jih je Unija sama zadala, tako, da bo cilj o 20 % porabi za podnebje v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 izpolnjen; obžaluje, da Komisija ni predstavila konkretnih in realističnih predlogov za uresničitev teh ciljev; zato predlaga, da se sredstva za podnebne ukrepe povečajo glede na raven iz predloga proračuna; hkrati pa ugotavlja, da to povečanje ne bo zadostovalo, in poziva Komisijo, naj predloži vse predloge, ki so potrebni za to, da bodo cilji v prihodnjih predlogih proračunov doseženi; v zvezi s tem ugotavlja, da je 8,2 % obveznosti iz predloga proračuna povezane z zaščito biotske raznovrstnosti; poudarja, da je letno povečanje za 0,1 % v nasprotju s skrb vzbujajočim in vse hitrejšim upadanjem števila vrst in habitatov;

15.  ceni, da je Komisija pri interni pripravi proračuna uporabljala novi pristop proračuna, usmerjenega v rezultate, da bi odhodke pregledala na podlagi dosedanjih izkušenj in opredelila, kje so možne prilagoditve;

16.  obnavlja zneske iz predloga proračuna, ki jih je Svet zmanjšal; ne razume utemeljitve predlaganih rezov, na primer tistih za program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope, dva programa, ki sta bila že prizadeta zaradi prerazporeditve sredstev v sklad EFSI, ter za zunanjo politiko; v vsakem primeru nasprotuje izraženi nameri Sveta, da se bo osredotočil na proračunske vrstice z nizko stopnjo izvrševanja ali absorpcijsko sposobnostjo, saj to ni utemeljeno z dejanskimi zneski izvrševanja, prav tako pa niso upoštevani različni vzorci izvrševanja nekaterih programov;

17.  sklepa, da bo treba za ustrezno financiranje vseh nujnih potreb in ob upoštevanju zelo majhne razlike do zgornje meje večletnega finančnega okvira za leto 2018 uporabiti vsa razpoložljiva orodja prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru; pričakuje, da se bo Svet strinjal s tem pristopom in da bo v spravnem postopku zlahka dosežen dogovor, kar bo Uniji omogočilo, da bo kos situaciji in se bo lahko učinkovito odzvala na prihodnje izzive; poudarja, da odstopanja od prvotnih načrtov programov v sedanjem večletnem finančnem okviru, do katerih prihaja v vsakem proračunskem letu, kažejo na to, da bi bilo treba zgornje meje v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 prilagoditi navzgor;

18.  določa, da bo skupna raven vseh proračunskih sredstev za leto 2018 znašala 162 597 930 901 EUR za obveznosti in 146 712 004 932 EUR za plačila;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

19.  zavrača neupravičene reze Sveta v višini 750 milijonov EUR v podrazdelku 1a, ki predstavljajo skoraj dve tretjini vseh rezov obveznosti, ki jih je Svet opravil v razdelkih večletnega finančnega okvira; ugotavlja, da so ti rezi v nasprotju s političnimi prednostnimi nalogami, ki jih je Svet izrazil sam;

20.  vztraja, da je za dosego trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest v Uniji ključnega pomena, da se spodbujajo naložbe v raziskave, inovacije, izobraževanje in infrastrukturo ter mikro-, mala in srednja podjetja; opozarja, da bi rezi, ki jih predlaga Svet, ogrozili programe z dejansko evropsko dodano vrednostjo in neposrednim vplivom na ustvarjanje delovnih mest in rasti, kot sta program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope; še zlasti poudarja, da je zadostno financiranje programa Obzorje 2020 bistvenega pomena za omogočanje razvoja raziskav in inovacije, vodilni položaj na področju digitalizacije ter za podporo za mala in srednja podjetja v Evropi; opozarja, da je ta program pokazal, da prinaša veliko evropsko dodano vrednost, saj 83 % projektov, ki se financirajo iz njega, ne bi bilo uresničenih brez podpore na ravni Unije; ponavlja, kako pomemben je instrument za povezovanje Evrope kot instrument financiranja za dokončanje omrežja TEN-T in vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora; je zato sklenil odpraviti vse reze Sveta in poleg tega v celoti obnoviti prvotni profil vrstic programa Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope, ki sta bili zmanjšani zaradi prerazporeditve sredstev v jamstveni sklad EFSI;

21.  poleg tega poudarja, da je treba v okviru strateških naložb v evropsko mladino povečati tako vejo za izobraževanje in usposabljanje kot vejo za mlade v programu Erasmus+;

22.  poudarja, da bi morala biti zagotovitev zadostne finančne podpore za mikropodjetja, podjetnike ter mala in srednja podjetja ključna prednostna naloga Unije, saj gre za tri glavne vire ustvarjanja delovnih mest v Evropi; poudarja, da je zagotovitev dobrega dostopa do finančnih sredstev bistvenega pomena za ohranjanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter za to, da se jim pomaga pri premagovanju izzivov, povezanih z dostopom do notranjega trga, pa tudi do svetovnega trga;

23.  zato se je odločil, da bo sredstva programov, ki so ključnega pomena za spodbujanje rasti in delovnih mest ter uresničujejo prednostne naloge Unije, ki so imele široko podporo, tj. programov Erasmus+, Obzorje 2020 (Marie Curie, Evropski raziskovalni svet, instrument za mala in srednja podjetja), COSME in programa za zaposlovanje in socialne inovacije EaSI (Progress in Eures), še povečal glede na predlog proračuna in glede na zneske pred prerazporeditvijo za EFSI in evropsko solidarnostno enoto; poziva Komisijo, naj zagotovi zadostna finančna sredstva za proračunske vrstice, povezane s shemo WiFi4EU, ter spoštuje svoje naložbene zaveze za obdobje 2017–2020;

24.  pozdravlja, da je bila v proračun za leto 2018 vključena proračunska vrstica za posebne letne prireditve, s katero bo mogoče med državljani vzbuditi občutek evropske pripadnosti; ugotavlja, da bi morala ta proračunska vrstica jasno prispevati k dodani vrednosti za evropske državljane v vseh državah članicah;

25.  poudarja, kako pomembno je spodbujati skupne raziskave na področju obrambe v Evropi za odpravo glavnih pomanjkljivosti pri zmogljivostih, saj je zaradi mednarodnih dogodkov in negotovosti vse bolj nujno, da Evropa naredi več na področju obrambe; podpira povečanje sredstev za pripravljalni ukrep za raziskave na področju obrambe; poziva, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru predvidi lasten proračun za program za raziskave na področju obrambe, a hkrati ponavlja svoje dolgoletno stališče, da je treba nove pobude financirati s svežimi odobritvami in ne v škodo obstoječih programov Unije; poleg tega poudarja, da je treba povečati konkurenčnost in inovativnost evropske obrambne industrije;

26.  meni, da bi bilo treba v proračunu za leto 2018 nameniti več sredstev za to, da se na osnovi meril iz člena 9 Direktive (EU) 2015/849(8) izvede celovita in nepristranska ocena tveganj, ki jih predstavljajo tretje države v smislu strateških pomanjkljivosti v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter sestaviti seznam visoko tveganih jurisdikcij;

27.  poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno raven dodeljenih sredstev, ki bi referenčnemu laboratoriju Evropske unije za alternative testiranju na živalih (EURLECVAM) omogočila učinkovito izvajanje svojih nalog in dolžnosti iz Priloge VII k Direktivi 2010/63/EU(9), s posebnim poudarkom na usklajevanju in spodbujanju razvoja ter uporabe alternativ testiranju na živalih, tudi na področjih temeljnih in uporabnih raziskav ter predpisanega testiranja;

28.  je zato sklenil povečati znesek obveznosti v podrazdelku 1a za 143,9 milijona EUR glede na predlog proračuna (obnovitev zneskov pred prerazporeditvijo za EFSI in evropsko solidarnostno enoto ter pilotni projekti in pripravljalni ukrepi niso všteti), to povečanje pa se bo financiralo iz razpoložljive razlike do zgornje meje ter iz skupne zgornje meje za obveznosti;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

29.  nasprotuje predlogu Sveta za zmanjšanje plačil v podrazdelku 1b za 240 milijonov EUR, tudi v vrsticah za podporo, in obnavlja prejšnje zneske, dokler Komisija ne bo posodobila svojih napovedi;

30.  z vse večjo zaskrbljenostjo ugotavlja, da nesprejemljive zamude pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov spodkopavajo njihovo učinkovitost in da so organi upravljanja in upravičenci zaradi njih pod pritiskom; znova opozarja na tveganje, da bo zaradi trenutnih zamud prišlo do kopičenja neplačanih računov v drugi polovici večletnega finančnega okvira in v začetku naslednjega; znova odločno poziva države članice, naj Komisijo prosijo, da jim svetuje in pomaga, da bodo lahko skrajšale zamude pri imenovanju organov upravljanja, organov za potrjevanje in revizijskih organov; je zaskrbljen tudi zaradi trenda upadanja in nenatančnosti napovedi držav članic;

31.  opozarja, da stopnja brezposelnosti mladih v Uniji ostaja nesprejemljivo visoka; poudarja, da je za rešitev tega problema treba prek pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega socialnega sklada zagotoviti zadostno financiranje programov jamstva za mlade; pozdravlja dogovor, da je treba poiskati nove vire financiranja pobude za zaposlovanje mladih, pozdravlja tudi, da so bila v predlog proračuna za leto 2018 vključena ustrezna proračunska sredstva; hkrati pa meni, da bi bilo treba glede na izzive in tveganja, ki jih prinaša brezposelnost mladih, povečati sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, zato je sklenil za leto 2018 povečati obveznosti za to pobudo na 600 milijonov EUR; poleg tega meni, da bi morali biti ukrepi poklicnega usposabljanja za mlade, zlasti pa pripravništva, upravičeni do financiranja v okviru kohezijske politike;

32.  pozdravlja novi proračun v znesku 142,8 milijona EUR, ki naj bi olajšal izvajanje podpornega programa za strukturne reforme v obdobju 2017–2020;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

33.  opozarja, da je predlog Komisije za povečanje sredstev za financiranje potreb Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) predvsem posledica precej nižjega zneska namenskih prejemkov, ki bodo predvidoma na voljo leta 2018; je seznanjen z zmanjšanjem za 275 milijonov EUR, ki ga predlaga Svet, vendar meni, da mora vsakršna zanesljiva revizija sredstev EKJS izhajati iz dopolnilnega pisma Komisije, zato ustrezno obnavlja zneske iz predloga proračuna, dokler to pismo ne bo preučeno v spravnem postopku;

34.  poudarja, da so se programi skladiščenja v kriznih razmerah izkazali za učinkovito orodje in da bi bilo zmanjšanje namenskih finančnih sredstev v postopku načrtovanja kontraproduktivno;

35.  poudarja, da je mogoče brezposelnost mladih delno zmanjšati tako, da se ustrezno podpre mlade na podeželju; zato predlaga, da se plačila za mlade kmete povečajo za 50 milijonov EUR glede na predlog proračuna; poudarja, da je treba mladim z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo ter z drugimi shemami Unije za financiranje olajšati dostop do delovnih mest v ribiškem sektorju;

36.  v skladu s svojimi cilji v okviru strategije Evropa 2020 in mednarodnimi zavezami glede boja proti podnebnim spremembam predlaga, da se sredstva za podnebne ukrepe povečajo za 21,2 milijona EUR glede na predlog proračuna; poudarja, da sta tako Evropsko računsko sodišče kot Svet ECOFIN ugotovila, da proračun Unije ni v skladu z njenimi podnebnimi cilji;

37.  opozarja, da se denar davkoplačevalcev ne bi smel uporabljati za podpiranje vzreje ali reje bikov za bikoborbe; meni, da reja ali vzreja bikov za te namene ne bi smela biti upravičena do osnovnih plačil, in poziva Komisijo, naj predloži predlog za spremembo obstoječe zakonodaje o tem vprašanju;

38.  zato povečuje obveznosti za 78,1 milijona EUR, tako da bo razlika do zgornje meje za obveznosti v razdelku 2 znašala 619,7 milijona EUR, ko bodo odšteti pilotni projekti in pripravljalni ukrepi;

39.  z obžalovanjem poudarja, da nesreče pogosto najbolj prizadenejo prav tiste, ki imajo manj možnosti za lastno zaščito, tako posameznike kot države; meni, da bi moralo biti odzivanje na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, čim hitrejše, da bo škoda čim manjša in da bo mogoče rešiti ljudi in premoženje; opozarja, da je treba dodatno povečati sredstva, zlasti v proračunskih vrsticah za preprečevanje nesreč in pripravljenost nanje v Uniji, zlasti ob upoštevanju požarov v Španiji in na Portugalskem (katerih tragična posledica so bile smrtne žrtve), ki dramatično in občutno vplivajo na ljudi;

40.  opozarja na dejavnike tveganja, ki ogrožajo številne gozdne ekosisteme, kot so med drugim širjenje invazivnih tujerodnih vrst in škodljivcev (kot so borova ogorčica in drugi) ter gozdni požari; meni, da bi bilo treba prek programov in ukrepov za podporo skupnosti zagotoviti zadostna finančna sredstva za oceno ekološkega zdravja gozdov in zdravja njihovih rastlin ter njihove sanacije, vključno s ponovnim pogozdovanjem; ugotavlja, da so ta sredstva še posebej pomembna in nujna za nekatere države članice, in sicer Portugalsko in Španijo, po zaporednih požarih na celotnem nacionalnem ozemlju v preteklosti;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

41.  poudarja, da morata po mnenju Parlamenta obvladovanje migracij in varnost ostati glavni prednostni nalogi Unije, in znova izraža prepričanje, da se je zgornja meja razdelka 3 izkazala za veliko prenizko, da bi bilo mogoče ustrezno financirati notranje razsežnosti teh izzivov;

42.  ugotavlja, da se je število migrantov, ki so prek osrednje in vzhodne sredozemske poti potovali v Unijo, v prvih devetih mesecih leta 2017 sicer zmanjšalo, da pa pritisk na zahodno sredozemsko pot ostaja; ugotavlja tudi, da je v tem obdobju po morju v Evropo prišlo več kot sto tisoč migrantov in beguncev, pri čemer jih je več kot 75 % prispelo v Italijo, ostali pa v Grčijo, na Ciper in v Španijo; meni, da je potrebnih več finančnih sredstev, da bi lahko v celoti zadostili potrebam Unije na področju migracij, in sicer zlasti prek Sklada za azil, migracije in vključevanje, da bi države članice podprli pri izboljševanju ukrepov in praks za vključevanje oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, predvsem pa mladoletnikov brez spremstva, po potrebi pa tudi pri izvajanju operacij vračanja za tiste, ki do zaščite niso upravičeni, pri tem pa je treba v celoti spoštovati načelo nevračanja; v zvezi s tem tudi vztraja, da mora imeti EASO ustrezne finančne in človeške vire, da bo lahko izpolnjeval naloge, ki so mu bile dodeljene;

43.  podpira oblikovanje nove proračunske vrstice za sklad za iskanje in reševanje, da bi države članice tako podprli pri obveznostih, ki jih imajo v skladu z mednarodnim pomorskim pravom; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o ustanovitvi takšnega sklada EU za iskanje in reševanje;

44.  je prepričan, bi bilo treba povečati sredstva Sklada za notranjo varnost, da se bodo države članice lažje spoprijemale s terorizmom, čezmejnim organiziranim kriminalom, radikalizacijo in kibernetsko kriminaliteto, s tem pa učinkovito odpravile varnostne pomisleke državljanov Unije; poudarja zlasti, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za utrditev varnostnih struktur in spodbujanje izmenjave informacij med organi kazenskega pregona in državnimi organi, med drugim z boljšo medopravilnostjo informacijskih sistemov, hkrati pa je treba zagotoviti spoštovanje pravic in svoboščin posameznika;

45.  poudarja, da imajo agencije Unije na področju pravosodja in notranjih zadev bistveno vlogo pri obravnavanju največjih pomislekov državljanov Unije; je zato sklenil povečati proračunska sredstva in število zaposlenih Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), tudi tako da se ustvari sedem delovnih mest za novo operativno enoto, imenovano Operativna enota Europola za pogrešane otroke, ter okrepiti Urad Evropske unije za pravosodno sodelovanje (Eurojust), EASO ter Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL); znova opozarja na prispevek teh agencij k okrepitvi sodelovanja med državami članicami na tem področju;

46.  poziva Komisijo, naj glede na dejanski napredek v potekajočih medinstitucionalnih pogajanjih posreduje najnovejše informacije o tem, kakšne finančne posledice za leto 2018 bodo imeli zakonodajni predlogi, ki se obravnavajo v sklopu evropske agende za migracije, zlasti reforma dublinskega sistema, sistem vstopa/izstopa, evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) in EASO, da jih bo mogoče upoštevati v spravnem postopku;

47.  obžaluje, da je Svet obveznosti za številne programe na področju kulture, državljanstva, pravosodja, javnega zdravja, pravic potrošnikov in civilne zaščite samovoljno zmanjšal za več kot 30 milijonov EUR, ne glede na odlične stopnje izvrševanja teh programov in kljub že zdaj nezadostnemu financiranju, zaradi katerega številni kakovostni projekti ostanejo brez sredstev; obnavlja vse vrstice na raven iz predloga proračuna in za ustrezne vrstice predlaga dodatno povečanje;

48.  znova izraža prepričanje, da je treba povečati financiranje pomembnih programov Unije na področju kulture in državljanstva, zlasti programov Ustvarjalna Evrope in Evropa za državljane, ki imata ključno vlogo pri podpori kulturne in ustvarjalne industrije ter participativnega državljanstva, zlasti ob upoštevanju evropskih volitev leta 2019; ponavlja, da morajo vse institucije spoštovati politični dogovor o financiranju evropskega leta kulturne dediščine 2018 ter zagotoviti zadostna proračunska sredstva v ta namen prek podprograma Kultura programa Ustvarjalna Evropa, saj leto kulturne dediščine nima lastne proračunske vrstice; poziva Komisijo, naj pregleda pobude v okviru proračunske vrstice „Multimedijske dejavnosti“ in se tako prepriča, da proračun učinkovito podpira visokokakovostno in neodvisno spremljanje zadev Unije;

49.  podpira večjo preglednost in prepoznavnost cilja Daphne v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo, kot osrednjega orodja Unije za boj proti vsem oblikam nasilja nad otroki, mladimi, ženskami, osebami LGBTI in drugimi ogroženimi skupinami; podpira ustanovitev evropskega centra za spremljanje nasilja na podlagi spola pri Evropskem inštitutu za enakost spolov;

50.  povečuje obveznosti v razdelku 3 za 108,8 milijona EUR glede na predlog proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov) in predlaga, da se to povečanje financira z nadaljnjo uporabo instrumenta prilagodljivosti;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

51.  znova poudarja, da se Unija pri zunanjem delovanju sooča s čedalje večjimi potrebami po financiranju, ki močno presegajo trenutni razdelek 4; meni, da bo uporaba proračuna Unije za izzive na področju migracij tudi v prihodnjih letih zahtevala dinamično odzivanje; poudarja, da se ad hoc enoletnega zvišanja, kot je bilo tisto v letu 2017, ne sme šteti za zadostnega glede na kompleksne izzive, s katerimi se sooča Unija, in glede na potrebo po odločnejšem zunanjem delovanju Unije v današnjem globaliziranem svetu;

52.  meni, da bi bilo treba prednost nameniti najbližjim sosedam Unije in ukrepom za reševanje glavnih težav, s katerimi se soočajo, namreč migracijske in begunske krize ter povezanih humanitarnih izzivov v južnem sosedstvu, pa tudi ruskih napadov v vzhodnem sosedstvu; meni, da bosta stabilnost in blaginja v sosedstvu Unije koristili tako tamkajšnjim regijam kot Uniji kot celoti; ponovno poziva k večji podpori mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, Palestinske oblasti in agencije UNRWA, da bi zadovoljili naraščajoče potrebe in dosegli cilj, ki ga je navedla Unija, za spodbujanje razvoja in stabilnosti v regiji ter za podpiranje odpornosti Palestincev; poudarja, da je podpora državam, ki izvajajo pridružitvene sporazume z Unijo, bistvenega pomena za lažje politične in gospodarske reforme, a poudarja, da bi se morala podpora zagotavljati, dokler te države izpolnjujejo merila za upravičenost, zlasti kar zadeva načelo pravne države in uveljavljanje demokratičnih institucij; je zato sklenil povečati sredstva za evropski instrument sosedstva, instrument za predpristopno pomoč in makrofinančno pomoč;

53.  poudarja pomen vloge, ki jo ima, v skladu s cilji OZN za trajnostni razvoj, Evropa na svetovni ravni pri izkoreninjenju revščine in zagotavljanju razvoja najbolj prikrajšanih regij; zato dodeli dodatna finančna sredstva za instrument za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč; opozarja, da velik delež migrantov, ki prečka Sredozemsko morje, prihaja iz podsaharske Afrike, podpora Unije v tej regiji pa je bistvena za obravnavanje temeljnih vzrokov migracij;

54.  nasprotuje drastičnemu zmanjšanju finančnih prispevkov iz zunanjih finančnih instrumentov (evropski instrument sosedstva, instrument za predpristopno pomoč, instrument partnerstva, instrument za razvojno sodelovanje) za Erasmus+, čeprav je mogoče programe izmenjave mladih šteti med najuspešnejše dolgoročne naložbe v kulturno diplomacijo in medsebojno razumevanje, ter poziva, naj se ti prispevki raje povečajo;

55.  zaradi poslabšanja razmer na področju demokracije, pravne države in človekovih pravic je sklenil zmanjšati podporo za politične reforme v Turčiji; prav tako je sklenil, da bo del preostalih proračunskih sredstev prenesel v rezervo, sproščena pa bodo, ko bo Turčija dosegla opazen napredek na področju pravne države, demokracije, človekovih pravic in svobode tiska, in sicer zato, da bodo preusmerjena k akterjem civilne družbe za izvedbo ukrepov v podporo tem ciljem;

56.  meni, da so potrebna dodatna sredstva za ustrezen odgovor na kampanje dezinformiranja ter za promocijo objektivne podobe Unije zunaj njenih meja; zato poziva k povečanju financiranja za boj proti kampanjam dezinformiranja in kibernetskim napadom; je zato sklenil povečati sredstva za ukrepe strateškega komuniciranja, ki se bodo izvajali v sosedstvu in na Zahodnem Balkanu; opozarja, da je treba vlagati v prepoznavnost zunanjega delovanja Unije, da bi se okrepil učinek financiranja na tem področju in povečala javna diplomacija Unije v skladu z ambicijami iz globalne strategije;

57.  meni, da je treba povečati proračunska sredstva v proračunski vrstici turške skupnosti na Cipru, kar bo odločilno prispevalo k nadaljevanju in okrepitvi misije ciprskega odbora za pogrešane osebe, blaginji maronitov, ki se želijo ponovno naseliti, in vseh oseb iz enklav, kakor je bilo dogovorjeno v tretjem dunajskem sporazumu, ter podprlo tehnični odbor za kulturno dediščino, ki ga sestavljata obe skupnosti, s tem pa spodbudilo zaupanje in spravo med skupnostma;

58.  poudarja, da se sedanji trend, ko se Komisija zateka k dopolnilnim proračunskim mehanizmom, kot so skrbniški skladi in drugi podobni instrumenti, ni vedno izkazal kot uspešen; je zaskrbljen, da se z oblikovanjem finančnih instrumentov zunaj proračuna Unije lahko ogrozi njegovo enotnost in se zaobide proračunski postopek, istočasno pa se spodkopava pregledno upravljanje proračuna in omejuje pravica Parlamenta, da izvaja učinkovit nadzor nad odhodki; zato meni, da je treba zunanje instrumente, ki so se pojavili v zadnjih letih, vključiti v proračun Unije, Parlament pa bi moral imeti poln nadzor nad njihovim izvajanjem; ugotavlja, da je bilo do konca septembra 2017 v proračun za leto 2017 skupaj dodeljenih 795,4 milijona EUR za skrbniške sklade EU; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi znesek, ki ga v letu 2018 namerava dodeliti skrbniškim skladom; je ponovno zaskrbljen, ker so prispevki držav članic za te skrbniške sklade po navadi nižji od njihovih obvez; je seznanjen s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča št. 11/2017 o skrbniškem skladu EU Bêkou za Srednjeafriško republiko; je zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Evropsko računsko sodišče, kot so pomanjkanje ocene skupnih potreb in nedelujoči mehanizmi za usklajevanje z drugimi donatorji; izraža namero, da bo ocenil dodano vrednost skrbniških skladov EU kot instrumenta zunanje politike Unije;

59.  opozarja, da bi bilo treba v skladu s členom 24 uredbe o večletnem finančnem okviru vse odhodke in prihodke Unije in Euratoma vključiti v splošni proračun Unije v skladu s členom 7 finančne uredbe; poziva Komisijo, naj ohrani enotnost proračuna in jo pri predlaganju novih pobud upošteva kot vodilno načelo;

60.  poudarja pomen misij za opazovanje volitev pri krepitvi demokratičnih institucij in vzpostavljanju zaupanja javnosti v volilne postopke, ki v zameno spodbujajo vzpostavljanje miru in stabilnosti; poudarja, da je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva za ta cilj;

61.  poudarja, da se financiranje iz instrumenta za razvojno sodelovanje ne sme prerazporediti, da bi se financirala nova pobuda za krepitev zmogljivosti za podpiranje varnosti in razvoja v okviru instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru; obžaluje predlog iz predloga proračuna za prerazporeditev 7,5 milijona EUR iz instrumenta za razvojno sodelovanje za pobudo za krepitev zmogljivosti za podpiranje varnosti in razvoju, in poudarja, da je nujno treba najti alternativne rešitve, da se zapolni ta vrzel;

62.  znova poziva, naj se proračunska vrstica za posebne predstavnike EU na proračunsko nevtralen način prenese iz proračuna skupne zunanje in varnostne politike v upravni proračun ESZD, da bi dodatno utrdili diplomatske dejavnosti Unije;

63.  je zaradi povedanega sklenil obnoviti skoraj vse zneske, ki jih je Svet zmanjšal, in povečati odobritve za prevzem obveznosti v razdelku 4 za 299,7 milijona EUR glede na predlog proračuna (brez pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, prerazporeditve posebnih predstavnikov EU in sprejetih rezov);

Razdelek 5 – Uprava; drugi razdelki – odhodki za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim

64.  meni, da rezi Sveta ne odražajo dejanskih potreb in tako ogrožajo že bistveno racionalizirane upravne odhodke; zato obnavlja zneske iz predloga proračuna za vse upravne odhodke Komisije, tudi za odhodke za upravno podporo in podporo raziskovalnim dejavnostim v razdelkih 1 do 4;

65.  v skladu s sklepi iz skupnega mnenja pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o treh vidikih odnosa med uradom OLAF in njegovim nadzornim odborom z dne 12. septembra 2016 se je odločil, da bo zadržal 10 % proračunskih sredstev Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), dokler nadzorni odbor ne bo dobil dostopa do dosjejev OLAF, hkrati pa bo zaradi novih nalog nekoliko povečal proračun tega urada;

66.  ugotavlja, da je urad OLAF na začetku leta 2017 preiskoval hud primer carinske goljufije v Združenem kraljestvu, ki jo je povzročila podcenitev uvoženih izdelkov in je vodila k izgubi dohodka v višini skoraj 2 milijardi EUR za proračun Unije v obdobju 2013–2016; je zaskrbljen, ker goljufije do danes še niso bile ustavljene in da še vedno prihaja do izgub za proračun Unije; poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz EU upošteva počasno odzivanje uprave te države na njena priporočila v zvezi s tem; poziva tiste države članice, ki nasprotujejo pravnemu okviru Unije za carinske kršitve in sankcije, naj ponovno razmislijo o svojem stališču, da bi omogočile hitro rešitev za to težavo;

Decentralizirane agencije

67.  v splošnem podpira ocene Komisije glede proračunskih potreb agencij; zato meni, da bi nadaljnji rezi, ki jih predlaga Svet, ogrozili pravilno delovanje agencij in jim onemogočili opravljanje nalog, ki so jim bile zaupane; meni, da so nova delovna mesta, ki jih je predvidel v svojem stališču, potrebna za opravljanje dodatnih nalog zaradi novosti v politikah in nove zakonodaje; ponovno izraža svojo zavezanost ohranjanju virov in, kjer je treba, zagotavljanju dodatnih sredstev za pravilno delovanje agencij;

68.  glede na izzive na področju migracij in varnosti, s katerimi se Unija še vedno sooča, in ker je potreben usklajen evropski odgovor, je sklenil povečati sredstva Europol, Eurojusta, CEPOL, EASO ter Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA);

69.  znova opozarja, kako pomembno je, da se Unija osredotoči na konkurenčnost za rast in delovna mesta; spominja, da je strateška prednostna naloga Unije, da popolnoma razvije in izvaja projekta Galileo in EGNOS, za katera je delno odgovorna Agencija za evropski GNSS (GSA); opominja, da agenciji GSA primanjkuje virov za kibernetsko varnost in regulirane javne storitve, zato se je odločil povečati njen proračun;

70.  meni, da je treba povečati finančne in kadrovske vire Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), da bo lahko izpolnila obsežnejše naloge v zvezi z izvajanjem kodeksov in smernic za omrežja za električno energijo in plin ter njihovim spremljanjem;

71.  zlasti opozarja, da Evropska agencija za okolje (EEA) pomaga Uniji pri sprejemanju informiranih odločitev o izboljšanju okolja, vključevanju okoljskih pomislekov v gospodarske politike in premiku k trajnosti, Komisija pa je v okviru podnebne in energetske politike Unije do leta 2030 predlagala, da se agenciji EEA dodelijo nove naloge na področju upravljanja energetske unije, ne da bi pri tem ustrezno okrepila kadrovski načrt;

72.  poudarja, da ima Evropska agencija za mejno in obalno stražo trenutno sicer dovolj proračunskih sredstev in delovnih mest, vendar bo treba njene potrebe po operativnih virih in osebju natančno spremljati;

73.  je zadovoljen, da so bila v proračun za leto 2018 vključena zadostna sredstva v podporo evropskim nadzornim organom; poudarja, da imajo ti organi bistveno vlogo pri spodbujanju dosledne uporabe prava Unije in boljšega usklajevanja med nacionalnimi organi, pa tudi pri zagotavljanju finančne stabilnosti, tesneje povezanih finančnih trgov ter varstva potrošnikov in konvergenca nadzora; poudarja, da se morajo evropski nadzorni organi zaradi preudarne porabe svojih proračunov dosledno držati nalog in mandata, ki jim ga je zaupal zakonodajalec Unije;

74.  znova poudarja, da je leto 2018 v skladu z medinstitucionalnim sporazumom z dne 2. decembra 2013 zadnje leto uresničevanja 5-odstotnega zmanjšanja števila zaposlenih in rezerve za prerazporeditev uslužbencev agencij; ponovno izraža nasprotovanje vsakemu nadaljevanju splošnega pristopa glede sredstev agencij po letu 2018; potrjuje, da je naklonjen povečevanju učinkovitosti agencij, ki bo mogoče s tesnejšim upravnim sodelovanjem ali celo združitvami, kjer je to ustrezno, pa tudi z delitvijo nekaterih funkcij s Komisijo ali drugo agencijo; v zvezi s tem pozdravlja pobudo za nadaljnje usklajevanje dejavnosti agencij prek vzpostavitve stalnega sekretariata mreže agencij EU (sedaj skupni urad za podporo) in podpira dodelitev dodatnega delovnega mesta v kadrovski načrt Evropske agencije za varnost hrane, katerih stroški bodo združeni iz obstoječih proračunov agencij Unije in dodeljeni temu uradu;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

75.  je na podlagi temeljite analize predloženih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov – pri tem je bil upoštevan uspeh projektov in ukrepov, ki se že izvajajo, izključene so bile pobude, ki so že krite z obstoječimi pravnimi podlagami, prav tako pa je bila v celoti upoštevana ocena izvedljivosti projektov, ki jo je pripravila Komisija – sklenil sprejeti kompromisni sveženj omejenega števila pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pri tem pa upoštevati tudi omejene rezerve in razpoložljive razlike do zgornje meje;

76.  zato poudarja prizadevanja Parlamenta v zvezi s tem in poziva Komisijo, naj pokaže dobro voljo pri izvajanju sprejetih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov ob koncu proračunskega postopka, ne glede na njegovo oceno izvedljivosti, kot za vsak sklep Evropskega parlamenta in Sveta;

Posebni instrumenti

77.  opozarja na uporabnost posebnih instrumentov za zagotavljanje prilagodljivosti onkraj zelo nizkih zgornjih meja sedanjega večletnega finančnega okvira in pozdravlja izboljšave, uvedene pri vmesni reviziji uredbe o večletnem finančnem okviru; poziva k obsežni uporabi instrumenta prilagodljivosti, skupne razlike večletnega finančnega okvira in varnostne rezerve, da bo mogoče financirati odzivanje na široko paleto novih izzivov in dodatnih obveznosti za proračun Unije;

78.  poziva, naj se glede na najnovejše in tragične nesreče, in sicer požare in veliko sušo na Portugalskem in v Španiji, povečajo sredstva za rezervo za nujno pomoč in Solidarnostni sklad EU;

79.  znova opozarja tudi na pomen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, rezerve za nujno pomoč in Solidarnostnega sklada Evropske unije; podpira namero Komisije, da bo poskrbela za hitrejšo uporabo Solidarnostnega sklada Evropske unije, tako da bo večji del njegovega letnega zneska prenesla v rezervo v proračunu Unije, poleg zneska, ki je v proračunu že na voljo za vnaprejšnja izplačila; obžaluje rez Sveta v ta namen in delno obnavlja predlog proračuna, z izjemo zneska, ki je bil vnaprej izplačan leta 2017 s spremembo proračuna št. 4/2017, in uporabe sklada za Italijo; poziva k razširitvi področja uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč žrtvam terorističnih dejanj in njihovim družinam;

Plačila

80.  je zaskrbljen zaradi trenutnega trenda nezadostnega izvrševanja plačil v celotnem proračunu Unije, ne samo v podrazdelku 1b, temveč tudi v razdelkih 3 in 4, kljub potrebi po odgovoru na močan porast novih izzivov in vzpostavitvi prilagodljivih mehanizmov financiranja; opominja, da se je raven plačil v proračunu Unije v zadnjih dveh letih občutno zmanjšala, kar je bilo pospremljeno z velikim proračunskim presežkom; je zaskrbljen, ker je v predlogu proračuna razlika do zgornje meje za plačila največja doslej, kar 10 milijard EUR, kar kaže na trend nizke stopnje izvrševanja, ki bi utegnil privesti do hudih plačilnih pritiskov ob koncu sedanjega večletnega finančnega okvira;

81.  vztraja, da je treba obnoviti plačila iz predloga proračuna v vseh vrsticah, ki jih je Svet zmanjšal, in jih povečati v nekaterih vrsticah, zlasti tistih, v katerih so bile spremenjene odobritve za prevzem obveznosti;

Drugi oddelki

82.  obžaluje, da Svet vsakič znova poveča standardno pavšalno znižanje za institucije Unije; meni, da to še posebej izkrivlja proračune institucij, ki se ponašajo s tradicionalno točnimi pavšalnimi odbitki; meni, da ta pristop ne predstavlja ciljnega zmanjšanja, pa tudi ne dobrega finančnega poslovodenja; zato obnavlja pavšalne odbitke na raven iz predloga proračuna;

Oddelek I – Evropski parlament

83.  ohranja skupno raven proračuna za leto 2018, kot je bil sprejet v omenjeni resoluciji z dne 5. aprila 2017, v znesku 1 953 483 373 EUR; vključuje proračunsko nevtralne tehnične prilagoditve, da bodo upoštevane najnovejše informacije, ki prej še niso bile na voljo;

84.  ugotavlja, da načrt prihodkov in odhodkov za leto 2018 znaša 18,88 % razdelka 5, ta delež pa je nižji kot v letu 2017 (19,25 %) in najnižji v zadnjih petnajstih letih; vseeno vztraja, da prizadevanja za kar najnižje odhodke za Evropski parlament ne bi smela privesti do zmanjšanja zmogljivosti Parlamenta za to, da opravlja svoje redno zakonodajno delo;

85.  znova opozarja na prednostne naloge Parlamenta za naslednje proračunsko leto, namreč utrditev že sprejetih varnostnih ukrepov in povečanje odpornosti Parlamenta na kibernetske napade, povečanje preglednosti notranjega proračunskega postopka Parlamenta in osredotočenje proračuna Parlamenta na njegove osrednje naloge pri sprejemanju zakonodaje, ko deluje kot veja proračunskega organa, zastopanje državljanov in nadzor nad delom drugih institucij;

86.  pozdravlja ustanovitev parlamentarne delovne skupine predsedstva o nadomestilu splošnih stroškov; opozarja na pričakovanja o večji preglednosti glede nadomestil splošnih stroškov in na prizadevanja za opredelitev natančnejših pravil o odgovornosti za izdatke, dovoljene v okviru teh nadomestil, ne da bi zaradi tega nastali dodatni stroški za Parlament;

87.  poziva predsedstvo, naj uvede naslednje konkretne spremembe v zvezi s splošnim nadomestilom stroškov:

   splošno nadomestilo stroškov bi se moralo v vseh primerih voditi na ločenem bančnem računu;
   poslanci bi morali hraniti vse račune, povezane s splošnim nadomestilom stroškov;
   neporabljen del splošnega nadomestila stroškov bi bilo treba ob koncu mandata vrniti;

88.  kadrovski načrt svojega generalnega sekretariata za leto 2018 zmanjšuje za 60 delovnih mest (1-odstotno ciljno zmanjšanje števila zaposlenih) v skladu s sporazumom o splošnem proračunu Evropske unije za proračunsko leto 2016, ki ga je 14. novembra 2015 dosegel s Svetom; spominja, da je bilo 35 delovnih mest, ki so bila Parlamentu dodeljena leta 2016 za nove dejavnosti za večjo varnost, izvzetih iz zmanjšanja števila zaposlenih, kot je bilo potrjeno ob sprejetju spremembe proračuna št. 3/2016 in splošnega proračuna za leto 2017(10); poziva Komisijo, naj ustrezno prilagodi tabele za spremljanje, da bosta imela Evropski parlament in Svet točne podatke v vseh fazah postopka;

89.  pozdravlja izmenjavo mnenj o nepremičninski politiki Parlamenta, ki je 11. julija 2017 potekala med Odborom za proračun, generalnim sekretarjem in podpredsedniki, odgovornimi za nepremičninsko politiko Parlamenta; meni, da bi moral biti ta dialog stalen, zlasti glede na prihodnjo razpravo predsedstva o prenovi stavbe Paul Henri-Spaak;

90.  ponavlja stališče Parlamenta, izraženo v omenjeni resoluciji z dne 5. aprila 2017, da je mogoče nadzorne mehanizme za evropske politične stranke in fundacije še dodatno izboljšati; je v zvezi s tem seznanjen s predlogom Komisije za spremembo Uredbe (EU, Euratom) št. 1141/2014(11) in pozdravlja vsa prizadevanja za odgovornejšo in preglednejšo porabo;

91.  opozarja na analizo Evropskega računskega sodišča iz leta 2014, v kateri ocenjeni stroški geografske razpršitve Parlamenta znašajo 114 milijonov EUR letno; poleg tega je seznanjen z ugotovitvami iz svoje resolucije z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije(12), da je 78 % vseh službenih poti statutarnih uslužbencev Parlamenta neposredna posledica geografske razpršitve Parlamenta; poudarja, da poročilo ocenjuje tudi okoljske posledice geografske razpršitve, ki znašajo med 11 000 in 19 000 ton izpustov CO2; opozarja na negativno podobo v javnosti, ki jo povzroča ta razpršitev, zato poziva, naj se oblikuje načrt za en sam sedež in zmanjšajo sredstva v ustreznih proračunskih vrsticah;

Oddelek IV – Sodišče Evropske unije

92.  obnavlja zneske iz predloga proračuna v vseh proračunskih postavkah, ki jih je Svet zmanjšal in so bistvene za delovanje Sodišča Evropske unije, v dveh proračunskih postavkah pa obnavlja zneska iz načrta odhodkov, da se bo lahko sodišče bolje spopadalo z vse obsežnejšimi zahtevami za prevajanje;

93.  je začuden nad enostransko izjavo Sveta in povezanim dodatkom o 5-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih iz stališča Sveta o predlogu proračuna za leto 2018, v skladu s katerim mora Sodišče Evropske unije svoj kadrovski načrt zmanjšati za dodatnih 19 delovnih mest; poudarja, da teh 19 delovnih mest ustreza 12 in 7 delovnim mestom, ki sta jih Parlament in Svet utemeljeno odobrila v proračunskih postopkih za leti 2015 in 2016 zaradi novih potreb, zato vztraja, da bi jih bilo treba ohraniti, saj je sodišče že doseglo zahtevano zmanjšanje kadrovskega načrta za 5 % z odpravo 98 delovnih mest v obdobju 2013–2017;

Oddelek V – Računsko sodišče

94.  obnavlja zneske iz predloga proračuna v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal, da bo lahko Računsko sodišče izvedlo svoj delovni program in pripravilo načrtovana revizijska poročila;

95.  sredstva v postavki „Omejena posvetovanja, študije in raziskave“ prenaša v rezervo, dokler ne bo znan izid potekajočih pogajanj o reviziji finančne uredbe in dokler revidirana različica ne bo začela veljati leta 2018;

Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor

96.  obnavlja zneske iz predloga proračuna v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal;

97.  glede na predlog proračuna povečuje dve vrstici, povezani z delom notranjih svetovalnih skupin za trgovinske sporazume;

Oddelek VII – Odbor regij

98.  obnavlja zneske iz predloga proračuna v vseh postavkah, ki jih je Svet zmanjšal;

99.  povečuje nekaj vrstic glede na predlog proračuna, v skladu z načrtom odhodkov Odbora regij;

Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic

100.  pozdravlja delo varuhinje, ki je na račun učinkovitosti ustvarila še več proračunskih prihrankov kot leto poprej;

Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov

101.  se sprašuje, zakaj želi Svet zmanjšati proračun Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, saj je skupaj s Parlamentom tej instituciji naložil dodatne naloge; zato obnavlja vse proračunske vrstice, ki jih je Svet zmanjšal, da bo lahko Evropski nadzornik za varstvo podatkov izpolnil svoje obveznosti in zaveze;

Oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje

102.  obnavlja vse vrstice, ki jih je Svet zmanjšal;

103.  uvaja proračunsko postavko za zmogljivost strateškega komuniciranja v skladu s sklepi Evropskega sveta iz marca 2015, ESZD pa dodeljuje zadostne kadrovske vire in orodja, da se bo lahko soočila z dezinformacijami tretjih držav in nedržavnih akterjev;

104.  je sklenil, da bo vrstico za posebne predstavnike EU iz poglavja skupne zunanje in varnostne politike prenesel v proračun ESZD zaradi večje doslednosti zunanjega delovanja Unije;

105.  je poskrbel za dodatni znesek, ki presega načrt prihodkov ESZD, za pripravnike v delegacijah Unije, v odgovor na ugotovitve iz preiskave evropske varuhinje človekovih pravic o neplačanem pripravništvu(13);

o
o   o

106.  je seznanjen z enostransko izjavo Francije in Luksemburga, priloženo stališču Sveta o predlogu proračuna za leto 2018, kot je bila sprejet 4. septembra 2017; opozarja, da so se predstavniki Evropskega parlamenta, Sveta in Komisija na spomladanskem proračunskem trialogu dne 27. marca 2017 dogovorili o pragmatičnem časovnem razporedu za potek proračunskega postopka, vključno z datumi za spravno obdobje; opozarja, da je Svet za splošne zadeve na seji dne 25. aprila 2017 odobril pragmatični časovni razpored, ob popolnem poznavanju časovnega razporeda delnih zasedanj Parlamenta za leto 2017; zato ugotavlja, da proračunski postopek poteka v skladu s pragmatičnim časovnim razporedom, dogovorjenim med tremi institucijami;

107.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj z dopolnitvami predloga splošnega proračuna posreduje Svetu, Komisiji, drugim zadevnim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0085.
(6) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0114.
(7) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0302.
(8) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(9) Direktiva 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene (UL L 276, 20.10.2010, str. 33).
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0401 in P8_TA(2016)0411.
(11) COM(2017)0481.
(12) UL C 436, 24.11.2016, str. 2.
(13) Evropski varuh človekovih pravic, 454.2014/PMC.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov