Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2130(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0308/2017

Predložena besedila :

A8-0308/2017

Razprave :

PV 14/11/2017 - 14
CRE 14/11/2017 - 14

Glasovanja :

PV 15/11/2017 - 13.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0440

Sprejeta besedila
PDF 369kWORD 58k
Sreda, 15. november 2017 - Strasbourg
Vzhodno partnerstvo: vrh novembra 2017
P8_TA(2017)0440A8-0308/2017

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o vzhodnem partnerstvu pred vrhom novembra 2017 (2017/2130(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3 in 8 ter naslova V, zlasti členov 21, 22, 36 in 37 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), pa tudi petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju vzpostavitve vzhodnega partnerstva 7. maja 2009 v Pragi kot skupnega prizadevanja EU in njenih vzhodnih partneric Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije in Ukrajine,

–  ob upoštevanju skupnih izjav z vrhov vzhodnega partnerstva, ki so potekali leta 2011 v Varšavi, leta 2013 v Vilni in leta 2015 v Rigi,

–  ob upoštevanju izjave voditeljev 27 držav članic, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, sprejete 25. marca 2017 v Rimu,

–  ob upoštevanju priporočil in dejavnosti parlamentarne skupščine Euronest, foruma civilne družbe vzhodnega partnerstva, Odbora regij ter konference regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP),

–  ob upoštevanju sporočil Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) o evropski sosedski politiki, zlasti poročila iz leta 2017 o izvajanju pregleda evropske sosedske politike (JOIN(2017)0018) in revidiranega delovnega dokumenta iz leta 2017 z naslovom Eastern Partnership – 20 Deliverables for 2020: Focusing on key priorities and tangible results (Vzhodno partnerstvo – 20 ciljev do leta 2020: osredotočanje na ključne prednostne naloge in oprijemljive rezultate) (SWD(2017)0300), pa tudi sporočila iz leta 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o evropski sosedski politiki in vzhodnem partnerstvu,

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 5. julija 2017 Svetu o 72. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov(1), svojih resolucij, zlasti z dne 15. junija 2017 o primeru Afgana Mukhtarlija in razmerah na področju medijev v Azerbajdžanu(2), z dne 6. aprila 2017(3) in 24. novembra 2016(4) o razmerah v Belorusiji, z dne 16. marca 2017 o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017(5), z dne 13. decembra 2016 o pravicah žensk v državah vzhodnega partnerstva(6), z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih/poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino(7) ter z dne 9. julija 2015 o pregledu evropske sosedske politike(8),

–  ob upoštevanju skupne izjave parlamentov Gruzije, Moldavije in Ukrajine z dne 3. julija 2017,

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0308/2017),

A.  ker vzhodno partnerstvo temelji na skupni zavezi Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije, Ukrajine in Evropske unije, da bodo poglabljali svoje odnose ter spoštovali mednarodno pravo in temeljne vrednote, vključno z demokracijo, pravno državo, spoštovanjem človekovih pravic, temeljnih svoboščin in enakosti spolov ter socialnim tržnim gospodarstvom, trajnostnim razvojem in dobrim upravljanjem;

B.  ker si vzhodno partnerstvo prizadeva za uresničitev skupnih ciljev, tj. spodbujanje stabilnosti, krepitev zaupanja in sodelovanje, podpiranje demokratičnih reform, dobri sosedski odnosi, mirno reševanje sporov in regionalno sodelovanje, krepitev medosebnih stikov in spodbujanje trgovine, da bi okrepili politični dialog in združevanje, pa tudi gospodarsko sodelovanje in povezovanje;

C.  ker si EU prek globalne strategije in revidirane evropske sosedske politike prizadeva za zbližanje s svojimi partnericami prek pospešenega političnega združevanja in gospodarskega povezovanja z EU, hkrati pa želi spodbuditi politično stabilizacijo, družbeno odpornost in gospodarsko blaginjo v svojem sosedstvu ter ponuditi priložnosti za privilegirane politične in gospodarske odnose v skladu s stopnjo ambicij posamezne partnerske države;

D.  ker EU meni, da je sodelovanje samo po sebi vrednota, in trdno verjame, da prinaša koristi za vse vključene strani, ter se je zato zavezala nadaljnjemu sodelovanju z vsemi državami vzhodnega partnerstva, pod pogojem, da osrednje evropske vrednote ne bodo postavljene pod vprašaj ali ogrožene;

E.  ker morajo EU in njeni partnerji zagotoviti vire in instrumente, s katerimi bodo lahko izpolnili zaveze, partnerji pa se morajo bolj osredotočiti na izvajanje obstoječih sporazumov;

F.  ker so udeleženci vrha v Rigi leta 2015 pozvali k napredku, ki ga je treba do naslednjega vrha doseči na področjih (1) krepitve institucij in dobrega upravljanja, (2) mobilnosti in medosebnih stikov, (3) gospodarskega razvoja in tržnih priložnosti ter (4) povezljivosti, energetske učinkovitosti, okolja in podnebnih sprememb;

G.  ker je bil od zadnjega vrha dosežen velik napredek, zlasti s sklenitvijo in začetkom veljavnosti treh pridružitvenih sporazumov, vključno s poglobljenim in celovitim prostotrgovinskim območjem z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, brezvizumsko ureditvijo z Gruzijo in Ukrajino od leta 2017 (ter Moldavijo od leta 2014), zaključkom pogajanj o celovitem in okrepljenem partnerskem sporazumu z Armenijo (ki služi kot zgled za to, da je določena država članica Evrazijske gospodarske unije in hkrati sodeluje v sosedskih strategijah EU), začetkom pogajanj o novem celovitem sporazumu z Azerbajdžanom, sprejetjem obsežnih reform v številnih od teh držav s politično, tehnično in finančno podporo Evropske unije ter nadaljevanjem politike „kritičnega sodelovanja“ z Belorusijo;

H.  ker so se razmere na področju človekovih pravic v nekaterih ustanovnih članicah od vzpostavitve vzhodnega partnerstva v Pragi poslabšale, demokratizacija pa se je ustavila; ker mora biti eden od glavnih izzivov olajšati potekajoči prehod v vključujočo, odgovorno, stabilno in trdno demokracijo;

I.  ker sta večja mobilnost in poglobitev medosebnih stikov med partnerskimi državami in EU še vedno nepogrešljiv instrument za spodbujanje evropskih vrednosti;

J.  ker je cilj novega strateškega delovnega načrta, ki sta ga predlagali Komisija in ESZD in ki združuje dvostransko in regionalno sodelovanje, usmerjati prihodnje delo EU in šestih partnerskih držav z osredotočanjem na dvajset ciljev do leta 2020;

K.  ker so neodvisnost, suverenost in ozemeljska celovitost vzhodnih partneric EU še vedno ogrožene zaradi nerešenih regionalnih sporov, vključno z nekaterimi, ki jih je sprožila in jih še vedno dejavno podpira Ruska federacija in so v nasprotju z mednarodnimi zavezami glede spoštovanja mednarodnega pravnega reda; ker bi morala EU igrati dejavnejšo vlogo pri mirnem reševanju vseh potekajočih sporov v sosedstvu; ker ruska agresija proti Ukrajini, priključitev Krimskega polotoka in stalna okupacija dveh gruzijskih regij ter ruske hibridne groženje, vključno z destabilizacijo in propagando, ogrožajo evropsko varnost kot celoto;

L.  ker politika vzhodnega partnerstva temelji na suvereni pravici vsake partnerice, da izbere raven ambicij, za katere si bo prizadevala v svojih odnosih z EU; ker bodo partnerji, ki si prizadevajo za tesnejše odnose z EU, lahko računali na večjo podporo in pomoč pri doseganju skupnih ciljev, če bodo izpolnili obstoječe zaveze glede reform, kar je v skladu z načelom „več za več“;

1.  priporoči Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje, naj:

  

O prihodnosti vzhodnega partnerstva

   (a) zagotovijo, da bo vrh novembra 2017 usmerjen v prihodnost, da bo prinašal novo dinamiko in določil jasne politične vizije za prihodnost vzhodnega partnerstva kot dolgoročne politike; zagotovijo predvsem, da bodo sklepi s tega vrha podlaga za spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije, zlasti spoštovanje demokracije, človekovih pravic, temeljnih svoboščin, pravne države, dobrega upravljanja, državljanskih pravic, prepovedi diskriminacije in enakosti spolov, na katerih temelji vzhodno partnerstvo, s poudarjanjem teh vrednot kot bistvenih elementov pridružitvenih sporazumov in priznavanjem zavezanosti zadevnih partneric izvajanju in spodbujanju teh vrednot;
   (b) izpolnijo visoka pričakovanja državljanov vseh partnerskih držav, kar zadeva odpravo korupcije, boj proti organiziranemu kriminalu ter podpiranje pravne države in dobrega upravljanja; si zato prizadevajo za obnovitev zavez partneric za sprejetje in celovito izvajanje reform, povezanih s sodstvom, javno upravo in bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, na podlagi ustreznih načrtov z jasno opredeljenimi cilji in roki;
   (c) okrepijo civilno družbo v partnerskih državah in njeno bistveno vlogo v vzhodnem partnerstvu, kot nepogrešljivem akterju v procesu demokratične konsolidacije in kot platformi za regionalno sodelovanje z brezkompromisnim nasprotovanjem vsem zakonodajam in ukrepom, katerih namen je omejiti njene zakonite dejavnosti, ter s spodbujanjem njene večje vključenosti v pripravo, nadzor in spremljanje izvajanja reform, povezanih s partnerstvom, pa tudi s spodbujanjem preglednosti in odgovornosti javnih institucij;
   (d) spodbujajo volilne reforme, ki zagotavljajo, da so pravni okviri skladni z mednarodnimi standardi, s katerimi se izvajajo priporočila mednarodnih opazovalnih misij, ki jih vodi OVSE, in mnenja Beneške komisije, ter se dosegajo s preglednim procesa in so predmet širokega posvetovanja in po možnosti soglasja z opozicijo in civilno družbo, da bi se izboljšal volilni okvir brez vsakršne pristranskosti do vladajočih strank; zagotovijo, da EU dosledno uporablja obstoječe pogojevanje v zvezi z volilnimi reformami;
   (e) zagotovijo, da bo v sklepih z vrha novembra 2017 opravljen pregled tega, kar je že bilo doseženo, in poudarjene potrebe po uresničitvi vseh zavez, ki so že bile sprejete, ter bo dan nov zagon za prihodnost partnerstva, vključno z oprijemljivimi rezultati za državljane, zlasti kar zadeva zaposlovanje, zmanjševanje družbeno-gospodarskih razlik, promet, povezljivost, energetsko neodvisnost, mobilnost in izobraževanje, ob upoštevanju, da je nov načrt za zunanje naložbe pomemben instrument v zvezi s tem;
   (f) si prizadevajo za zmanjšanje brezposelnosti, zlasti mladih, tudi s svežnjem podpornih ukrepov za mlade, kot je program EU4Youth, ter za razvoj znanj in spretnosti, prilagojenih spreminjajočim se potrebam na trgu dela, med drugim s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, spodbujanjem podjetništva in lokalnih panog, podpiranjem trajnostnega kmetijstva, razvojem turizma in digitalnega gospodarstva, krepitvijo socialne infrastrukture ter javnega in zasebnega sektorja storitev, med drugim na področju zdravstva in nege;
   (g) spodbujajo in dejavno podpirajo izvajanje protidiskriminacijskih politik v vseh sektorjih družbe; zagotovijo enakost spolov v javnih politikah ter podporo za zaposljivost in podjetništvo žensk z zagotavljanjem nadaljnjega izvajanja politike tudi po ciljnem datumu, tj. letu 2020;
   (h) se zavežejo sodelovanju za večjo mobilnost med EU in partnerskimi državami; podpirajo Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino pri izvajanju sporazuma o liberalizaciji vizumskega režima in zagotovijo, da v prihodnosti ne bodo sproženi mehanizmi zadržanja, zlasti s tesnim sodelovanjem na področjih policije in carin, da se preprečijo varnostne grožnje, kriminaliteta in prekoračitve obdobij dovoljenega bivanja; začnejo dialoge o vizumih z Armenijo, da bi spodbudili napredek Azerbajdžana pri izvajanju sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu oseb za začetek dialoga o vizumih v prihodnosti, ter zaključijo pogajanja o poenostavitvi vizumskih postopkov in o ponovnem sprejemu oseb z Belorusijo v korist njenih državljanov, da bi te države dosegle znaten napredek na področju temeljnih vrednot in izpolnile natančne pogoje, določene v akcijskih načrtih za liberalizacijo vizumskega režima;
   (i) dodatno povečajo možnosti za tesnejše sodelovanje na področjih izobraževanja, raziskav in inovacij, zlasti z olajšanjem udeležbe v programih, kot so Erasmus+, Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe ter EU4Innovation, pa tudi z zagotavljanjem jamstev za posojila s strani skupine Evropske investicijske banke v okviru njenega programa InnovFin; zagotovijo podporo za reformo izobraževanja ter obravnavajo vrzel na področju raziskav in inovacij;
   (j) zagotovijo, da bodo sklepi z vrha novembra 2017 pomenili tudi novo spodbudo za okrepitev možnosti za trajnostno gospodarsko rast, modernizacijo obstoječih sektorjev, trgovine in naložb, vključno z medregionalnimi možnostmi za čezmejno sodelovanje ter s posebnim poudarkom na podjetništvu ter malih in srednjih podjetjih;
   (k) pozovejo k preoblikovanju podpore EU za pridružitvene načrte in povezane strukturne reforme, zlasti tiste, ki omogočajo večjo konkurenčnost, ugodnejše poslovno okolje in ustrezen dostop do virov financiranja, tudi prek pobude EU4Business; pozorno spremljajo izvajanje poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih sporazumov, da bi preprečili socialni in okoljski damping; razvijejo ciljno usmerjeno pomoč za mala in srednja podjetja, da bi jim pomagali v celoti izkoristiti potencial poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih sporazumov; spodbudijo in podprejo pristno reformo gospodarskega sistema, namenjeno opuščanju monopolov in omejevanju vloge oligarhov s sprejetjem ustreznih zakonov, pa tudi večjo reformo bančnega in finančnega sektorja, namenjeno boju proti pranju denarja in izogibanju davkom;
   (l) podpirajo razvoj potrebne prometne in povezovalne infrastrukture, tudi z ambicioznim naložbenim načrtom za osrednje omrežje TEN-T, ter spodbujajo trgovino znotraj regije; spodbujajo infrastrukturne projekte, ki bodo zagotovili nove priložnosti za trgovino in omogočili več komunikacije in izmenjav med EU in partnerskimi državami, pa tudi med partnerji;
   (m) povečajo energetsko neodvisnost in učinkovitost s posebnimi naložbami in diverzifikacijo virov energije, zlasti glede energije iz obnovljivih virov in zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv, z okrepljenim sodelovanjem na vseh prednostnih področjih energetske unije EU in s tesnejšim povezovanjem energetskih trgov partneric z evropskim energetskim trgom, s posebnim poudarkom na medsebojni povezanosti in infrastrukturi; zagotovijo, da bodo deli infrastrukture novega plinovoda v regiji, na morju in na kopnem, vključno s plinovodom Severni tok 2, popolnoma v skladu z zakonodajo EU in strategijo za energetsko unijo in da ne bodo spodkopavali regionalne energetske varnosti; sodelujejo z vzhodnimi partnericami, da bodo podprli gospodinjstva, ki so najbolj prizadeta zaradi vse višjih cen energije;
   (n) zagotovijo popolno spoštovanje mednarodnih sporazumov in obveznosti na področjih jedrske varnosti in varstva okolja; povečajo prizadevanja za uresničevanje zavez v zvezi s podnebnimi spremembami, tudi z ozaveščanjem javnosti, in za postopno in trajnostno opuščanje zastarelih elektrarn v Armeniji in Ukrajini; pozorno spremljajo razvoj novih projektov, kot je jedrska elektrarna v Ostrovcu (Belorusija);
   (o) zagotovijo, da bodo sklepi z vrha novembra 2017 obravnavali tudi varnostne grožnje in spore, ki vplivajo na neodvisnost, suverenost, ozemeljsko celovitost, temeljne človekove pravice ter politično, socialno in gospodarsko stabilnost ter razvoj partneric in regije kot celote;
   (p) se zavežejo ohranjanju enotnosti ukrepov med državami članicami EU pri nadaljnjem izvajanju skupnega pritiska na Rusijo, katere vojaška prisotnost v regiji se je v zadnjih letih povečala, zlasti z okrepljenimi ciljno usmerjenimi omejevalnimi ukrepi, rešitvi spora v vzhodni Ukrajini s popolnim in dejanskim izvajanjem sporazumov iz Minska ter z ohranjanjem opazovalne misije OVSE, rešitvi spora med Rusijo in Gruzijo z oprijemljivimi rezultati mednarodnih razprav iz Ženeve in celovitim izvajanjem sporazuma o premirju iz leta 2008 s strani Rusije, ponovni vzpostavitvi popolne suverenosti Ukrajine na Krimu, Gruzije na njenih zasedenih ozemljih Abhazije in Južne Osetije ter Moldavije v Pridnjestrju, ter namenjanju ustrezne pozornosti nevarnim ekološkim razmeram v vzhodni Ukrajini, podpiranju partnerjev pri krepitvi njihove odpornosti in zaustavitvi dodatnih groženj, ki jih predstavljajo umori, ki jih podpira država, kibernetsko orožje, dezinformacije in druge oblike destabilizacije;
   (q) poudarijo, da je sodelovanje vzhodne partnerice pri vojaških vajah, namenjenih EU in/ali nekaterim od njenih partneric, kot so na primer vojaške vaje Zapad 2017 pod vodstvom Rusije v Belorusiji, nesprejemljivo; zagotovijo, da partnerica v prihodnje ne bo sodelovala pri takšnih vajah;
   (r) pozovejo k takojšnji ustavitvi vojaških sovražnosti med armenskimi in azerbajdžanskimi silami, ki po nepotrebnem zahtevajo življenja civilistov in vojakov ter ovirajo družbeno-gospodarski razvoj; potrdijo podporo prizadevanjem sopredsednikov skupine iz Minska, ki deluje v okviru OVSE, za rešitev spora v Gorskem Karabahu ter osnovnim načelom teh držav iz leta 2009, ki vključujejo ozemeljsko celovitost, samoodločbo in neuporabo sile; pozovejo Armenijo in Azerbajdžan k ponovnemu začetku pogajanj v dobri veri s ciljem izvajanja teh načel za rešitev spora, ki se ne more rešiti z uporabo vojaške sile; pozovejo vladi Armenije in Azerbajdžana, naj imata pogovore na visoki ravni ter se zavežeta ukrepom za pristno gradnjo zaupanja in dialogu med armensko in azerbajdžansko civilno družbo; ratifikacijo novih sporazumov med EU in posameznimi pogodbenicami pogojijo s pomembnimi zavezami in znatnim napredkom za rešitev spora, na primer z ohranjanjem premirja in podpiranjem izvajanja osnovnih načel iz leta 2009;
   (s) pozovejo k stalni podpori delu, ki ga opravljajo EU in misije OVSE v Gruziji, Moldaviji in vzhodni Ukrajini, kot bistvenim dejavnostim za zagotavljanje miru in varnosti predvsem v korist državljanov na kraju samem; zagotovijo učinkovito izvajanje mandata teh misij ter pozovejo Rusijo, naj zanje zagotovi neoviran dostop; razmislijo o podpori napotitve oborožene policijske misije OVSE v vzhodno Ukrajino; skupaj s partnerskimi državami razmislijo o možnostih okrepitve vloge EU pri reševanju teh sporov, vključno z začetkom celovitih ambicioznih misij v okviru skupne varnostne in obrambne politike, namenjenih povečanju varnosti in stabilnosti;
   (t) pozovejo partnerice EU k polnemu sodelovanju z EU pri obravnavi izzivov, kot so nezakonite migracije, terorizem, kibernetska kriminaliteta, trgovina z ljudmi, tihotapljenje in nezakonita trgovina;
   (u) v okviru politike za vzhodno partnerstvo razmislijo o privlačnem bolj dolgoročnem modelu „vzhodnega partnerstva+“ za pridružene države, ki so dosegle znaten napredek pri izvajanju reform v zvezi s pridružitvenimi sporazumi/poglobljenimi in celovitimi prostotrgovinskimi sporazumi, kar bi lahko sčasoma vodilo k pridružitvi carinski uniji, energetski uniji, digitalni uniji in schengenskemu območju, nadaljnjemu dostopu do notranjega trga EU, vključitvi v prometna omrežja EU, industrijskim partnerstvom, večjemu sodelovanju v drugih programih in agencijah EU, dodatnemu sodelovanju na področju skupne varnostne in obrambne politike, pa tudi takojšnjim ukrepom, kot so dodatni enostranski tarifni preferenciali, konkreten časovni okvir za odpravo tarif za gostovanje med partnericami in EU ter razvoj visokozmogljivih širokopasovnih storitev; omogočijo uporabo modela „vzhodnega partnerstva+“ drugim državam vzhodnega partnerstva, ko bodo pripravljene na takšne okrepljene zaveze in bodo dosegle znaten napredek pri izvajanju skupno dogovorjenih reform;
   (v) v zvezi z nepridruženimi državami razmislijo o novih načinih zagotavljanja podpore civilni družbi, podjetjem, akademskim skupnostim in skupnostim neodvisnih medijev ter mladim, tudi z dodatnimi finančnim sredstvi in partnerstvi za mobilnost;
   (w) zagotovijo, da bodo v obeh primerih skupni cilji po potrebi srednje- in dolgoročni ter da bodo spodbujali nekatere partnerske države k preseganju logike volilnih ciklov in usmerjanju na bolj strateške vizije;
  

O izvajanju vzhodnega partnerstva

   (x) stalno poudarjajo načelo diferenciacije in dejstvo, da obseg in raven sodelovanja z EU določajo njene ambicije in ambicije partneric, pa tudi hitrost in kakovost reform, ki se bodo ocenile na podlagi njihovega popolnega in učinkovitega izvajanja, zlasti glede spoštovanja demokracije, človekovih pravic, temeljnih svoboščin, načela pravne države in dobrega upravljanja;
   (y) poudarjajo, da je cilj vzhodnega partnerstva oblikovati potrebne pogoje za tesno politično in gospodarsko povezovanje, vključno s sodelovanjem v programih EU; ponovijo, da pridružitveni sporazumi z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino niso končni cilj odnosov teh držav z EU; ponovno priznajo evropske težnje teh držav; poudarijo, da lahko vsaka evropska država v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji in rimsko izjavo z dne 25. marca 2017 zaprosi za članstvo v EU, pod pogojem, da sprejme københavnska merila in načela demokracije, spoštuje temeljne svoboščine in človekove pravice, tudi pravice manjšin, ter ohranja načelo pravne države; pozovejo države članice, naj se v zvezi s tem dogovorijo o ambiciozni izjavi z vrha iz leta 2017, ki določa ustrezne dolgoročne cilje;
   (z) povabijo Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino, naj se osredotočijo na popolno izvajanje pridružitvenih načrtov, da bi izkoristile vse možnosti, ki jih ponujajo pridružitveni sporazumi, tudi s sodelovanjem v skupnih razpravah o napredku, možnostih in izzivih v zvezi z reformami, povezanimi s pridružitvenimi sporazumi/poglobljenimi in celovitimi prostotrgovinskimi sporazumi; ponovno poudarijo pomen dejanskega izvajanja zgoraj omenjenih reform za prihodnjo stabilnost in razvoj držav ter dobrobit njihovih družb; potrdijo, da poglobitev odnosov znotraj modela „vzhodnega partnerstva+“ ter vsako morebitno članstvo v EU zahtevajo znaten napredek v smislu izvajanja teh reform, zlasti kar zadeva načelo pravne države, spoštovanje človekovih pravic in dobro upravljanje;
   (aa) zagotovijo, da bodo sedanje in prihodnje ravni sodelovanja in podpore za partnerje vedno povezane s strogimi pogoji, ki se bodo tudi upoštevali; poudarjajo, da bo finančna podpora EU za njene partnerice pogojena s konkretnimi reformnimi ukrepi in njihovim aktivnim izvajanjem, in da bo pristop, ki temelji na pobudi EU, še vedno zagotavljal koristi tistim partnericam, ki so najbolj dejavne pri ambicioznih reformah; predvidijo izplačila nepovratnih sredstev v manjših obrokih, da se EU omogoči boljše odzivanje na nepričakovane krize ali pomanjkanja reform; zlasti poudarjajo, da ne bo ratificiran noben celovit sporazum z državo, ki ne spoštuje vrednot EU, zlasti z neizvajanjem odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice ter nadlegovanjem, ustrahovanjem in preganjanjem zagovornikov človekovih pravic, nevladnih organizacij in novinarjev; tudi poudarjajo, da morajo biti pred začetkom in zaključkom novega dialoga o brezvizumski ureditvi izpolnjena jasna merila; poudarjajo, da bo zanašanje na pretekle dosežke sistematično vodilo do odložitve izvajanja sporazumov, tudi na področju brezvizumske ureditve in financiranja EU;
   (ab) podprejo večstransko razsežnost vzhodnega partnerstva kot sredstva za krepitev večstranskega zaupanja, zlasti na konfliktnih območjih, ter ustvarjanje priložnosti za regionalno sodelovanje, tudi prek nadnacionalnih platform civilne družbe, sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi, in čezmejne projekte, kot so medosebni programi, ki vključujejo medkulturni dialog in mlajše generacije kot dejavnike za spremembo;
   (ac) poudarjajo pomen usklajenega in učinkovitega obveščanja o politikah, povezanih z vzhodnim partnerstvom, in sicer na notranji in zunanji ravni, ter zagotavljanja dejavnosti obveščanja, prilagojenih posameznim regijam, da se zlasti premosti vrzel v znanju o EU in o njenih odnosih s partnericami; priznajo odlično delo, ki ga je doslej opravila projektna skupina EU East StratCom, in z dodatnim financiranjem podprejo njene dejavnosti; obravnavajo izzive boljšega obveščanja o konkretnih koristih in ciljih vzhodnega partnerstva ter se osredotočajo na dezinformacije z dostopnimi kakovostnimi informacijami, ki temeljijo na dejstvih, v vseh jezikih partnerskih držav ter zagotavljajo spoštovanje svobode izražanja;
   (ad) poskrbijo, da bo podpora EU prilagojena ravni skupnih ambicij, kar zadeva sodelovanje s posamezno partnerico na podlagi načel „več za več“ in „manj za manj“; zlasti pozovejo EU, naj uskladi proračunske instrumente, kot sta evropski instrument sosedstva in Evropski sklad za trajnostni razvoj, s političnimi nalogami in izvedbenimi strategijami, zlasti v okviru svojih letnih in večletnih proračunskih postopkov;
   (ae) pozdravijo predloge Komisije za zagotovitev makrofinančne pomoči partnericam, pri čemer morajo predlogi še naprej vključevati stroge in učinkovite pogoje, zlasti v smislu spoštovanja načela pravne države (vključno z neodvisnim sodstvom in večstrankarskim parlamentarnim sistemom), zagotavljanja dobrega upravljanja (vključno z učinkovitim bojem proti korupciji) ter varstva človekovih pravic in svobode medijev; Parlamentu in Svetu vsakih šest mesecev predložijo podrobno pisno poročilo o napredku, doseženem na teh treh področjih, za partnerice, ki že koristijo tako pomoč; pozovejo Komisijo, naj pripravi nove programe makrofinančne pomoči za partnerske države, ki so uspešno zaključile pretekle programe, sistematično zagotavlja zgoraj navedene pogoje v prihodnjih predlogih za tako pomoč ter zagotovi, da se bodo dosledno uporabljali, zlasti v primeru Moldavije;
   (af) pozovejo Komisijo, Evropsko investicijsko banko in druge večstranske finančne institucije, naj si prizadevajo za uspešno izvajanje naložbenega načrta za Evropo in posebnega podpornega mehanizma za države vzhodnega partnerstva, ki so se zavezale izvajanju pridružitvenih sporazumov; zahtevajo vzpostavitev skrbniškega sklada za Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo, ki bo temeljil na primerih dobre prakse glede instrumentov z več donatorji, pri čemer je treba poudariti, da bi se moral ta skrbniški sklad osredotočati na zasebne in javne naložbe, zlasti na področju socialne in gospodarske infrastrukture, pa tudi tiste, ki so namenjene krepitvi absorpcijske sposobnosti sredstev za naložbe ter usklajevanju podpore mednarodnih finančnih institucij in mednarodnih donatorjev na terenu; razmislijo o organizaciji konference donatorjev za Ukrajino v podporo humanitarnim potrebam države, ki so nastale zaradi spora na vzhodu države in priključitve Krima; zagotovijo, da se bo uporaba vseh teh skladov strogo nadzorovala, da bi preprečili vsako zlorabo;
   (ag) poudarjajo svojo odločno podporo parlamentarnemu prispevku k politiki vzhodnega partnerstva in njenemu nadzoru, zlasti glede vpliva politike na življenje državljanov; v zvezi s tem okrepijo vlogo parlamentarne skupščine Euronest v okviru novega večletnega načrta vzhodnega partnerstva in pridružitvenih parlamentarnih odborov ali parlamentarnih odborov za sodelovanje v pridružitvenih svetih ali svetih za sodelovanje; pozdravijo programe celostnega pristopa za podporo demokraciji, ki se izvajajo; pozovejo člane parlamentov iz partnerskih držav, naj sodelujejo pri nadzoru izvajanja in izmenjavi primerov dobre prakse; povečajo vključenost foruma civilne družbe vzhodnega partnerstva v ta proces;
   (ah) upoštevajo odločitev Parlamenta, da bo okrepil spremljanje izvajanja mednarodnih sporazumov z vzhodnimi partnericami in povečal nadzor nad podporo EU v zvezi s tem; se odzovejo pozivu Parlamenta, namenjenemu partnericam in Komisiji, naj povečajo preglednost vseh upravičenk do financiranja EU; pozovejo Komisijo in ESZD, naj Parlamentu in Svetu vsakih šest mesecev predložita podrobno pisno poročilo o izvajanju teh sporazumov;
   (ai) upoštevajo odločitev Parlamenta, da bo okrepil nadzor nad pogajanji o prihodnjih mednarodnih sporazumih z vzhodnimi partnericami; pozovejo Svet, naj Parlamentu nemudoma zagotovi vse potrebne pogajalske smernice v skladu z ustreznim medinstitucionalnim sporazumom(9) (2014/C 95/01); pozdravijo učinkovito sodelovanje Komisije in ESZD s Parlamentom pri zagotavljanju informacij o teh pogajanjih ter jih pozovejo, naj nemudoma zagotovijo osnutke pogajalskih besedil in parafirane sporazume v skladu z ustreznim okvirnim sporazumom(10) (2010/L 304/47);

2.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo Svetu, Evropski komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje ter v vednost posebnemu predstavniku EU za južni Kavkaz in krizo v Gruziji, parlamentarni skupščini OVSE, parlamentarni skupščini Sveta Evrope ter vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0304.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0267.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0126.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0456.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0089.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0487.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0018.
(8) UL C 265, 11.8.2017, str. 110.
(9) UL C 95, 1.4.2014, str. 1.
(10) UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov