Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2127(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0339/2017

Predložena besedila :

A8-0339/2017

Razprave :

PV 30/11/2017 - 4
PV 30/11/2017 - 6
CRE 30/11/2017 - 4
CRE 30/11/2017 - 6

Glasovanja :

PV 30/11/2017 - 8.23
CRE 30/11/2017 - 8.23
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0474

Sprejeta besedila
PDF 410kWORD 73k
Četrtek, 30. november 2017 - Bruselj Končna izdaja
Izvajanje evropske strategije o invalidnosti
P8_TA(2017)0474A8-0339/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. novembra 2017 o izvajanju evropske strategije o invalidnosti (2017/2127(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 9, 10, 19 in 168 ter člena 216(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter členov 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji(PEU),

–  ob upoštevanju členov 3, 15, 21, 23, 25 in 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov (v nadaljnjem besedilu: Konvencija OZN o pravicah invalidov), ki je v EU začela veljati 21. januarja 2011 v skladu s Sklepom Sveta št. 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o podpisu Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti(1),

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja, sklenjenega med Svetom, državami članicami in Komisijo, o določitvi notranjih dogovorov o izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov s strani Evropske unije in zastopanju Evropske unije v zvezi s to konvencijo,

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev Odbora OZN za pravice invalidov z dne 2. oktobra 2015 o začetnem poročilu Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Zbirka pogodb Sveta Evrope št. 5, 1950) in protokolov k tej konvenciji,

–  ob upoštevanju Evropske socialne listine (Zbirka pogodb Sveta Evrope št. 35, 1961, spremenjene leta 1996; Zbirka pogodb Sveta Evrope št. 163),

–  ob upoštevanju Priporočila Rec(2002)5 Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o zaščiti žensk pred nasiljem in Priporočila CM/Rec(2007)17 o standardih in mehanizmih za enakost spolov,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979 in njenega izbirnega protokola z dne 6. oktobra 1999,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES(3),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(4),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. decembra 2015 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti proizvodov in storitev (COM(2015)0615),

–  ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije, o novem evropskem soglasju o razvoju – Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost – ter zaveze, da se bodo pri razvojnem sodelovanju upoštevale posebne potrebe invalidov,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 2. februarja 2017 z naslovom Poročilo o napredku izvajanja evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020 (SWD(2017)0029),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2010 z naslovom Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir (COM(2010)0636),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o uporabi Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakosti pri zaposlovanju)(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2016 o izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah Odbora Organizacije združenih narodov za pravice invalidov(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2015 o seznamu zadev, ki ga je sprejel Odbor Organizacije združenih narodov za pravice invalidov, v zvezi z začetnim poročilom Evropske unije(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter evropski strategiji o invalidnosti 2010-2020(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(10),

–  ob upoštevanju informativnega poročila službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020,

–  ob upoštevanju študije generalnega direktorata Evropskega parlamenta za notranjo politiko Unije o diskriminaciji na podlagi spola v povezavi z invalidnostjo,

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju letnega poročila evropske varuhinje človekovih pravic za leto 2016,

–  ob upoštevanju poročil Agencije Evropske unije za temeljne pravice za leti 2016 in 2017,

–  ob upoštevanju tematskih poročil Agencije Evropske unije za temeljne pravice,

–  ob upoštevanju statističnih podatkov Eurostata o dostopu invalidov do trga dela, izobraževanja in usposabljanja ter o njihovi revščini in dohodkovni neenakosti za leto 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o sporočilu o evropskih ukrepih za trajnost, ki so odziv EU na agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, objavljenem 20. junija 2017,

–  ob upoštevanju prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za socialne storitve (SPC/2010/10/8),

–  ob upoštevanju nove agende za mesta (A/RES/71/256),

–  ob upoštevanju sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja nesreč,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o akcijskem načrtu za enakost spolov za obdobje 2016–2020,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, mnenj Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za kulturo in izobraževanje, mnenja v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za Peticije (A8-0339/2017),

A.  ker imajo invalidi kot polnopravni državljani(11) enake pravice kot drugi na vseh življenjskih področjih in imajo neodtujljivo pravico do dostojanstva, enakega obravnavanja ter neodvisnega življenja, samostojnosti in polne udeležbe v družbi;

B.  ker je v Evropski uniji približno 80 milijonov invalidov, od tega 46 milijonov žensk;

C.  ker se mora Unija v skladu s PDEU pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti boriti proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti (člen 10) ter lahko sprejema zakonodajo proti tovrstni diskriminaciji (člen 19);

D.  ker člena 21 in 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah izrecno prepovedujeta diskriminacijo na podlagi invalidnosti ter invalidom zagotavljata enakopravno udeležbo v družbi;

E.  ker je Konvencija OZN o pravicah invalidov prva mednarodna pogodba o človekovih pravicah, ki jo je ratificirala EU in jo je podpisalo vseh 28 držav članic, 27 držav članic pa tudi ratificiralo; ker je EU največja donatorica razvojne pomoči in je med najvplivnejšimi deležniki na mednarodni ravni;

F.  ker je EU zavezana izvrševanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja znotraj EU ter v razvojnem sodelovanju s partnerskimi državami;

G.  ker Konvencija OZN o pravicah invalidov določa, da so invalidi osebe „z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovale v družbi“; ker člen 9 Konvencije v zvezi s tem še posebej pomemben;

H.  ker sodna praksa Sodišča Evropske unije potrjuje dejstvo, da je Konvencija OZN o pravicah invalidov zavezujoča za EU in njene države članice pri izvajanju prava EU, saj je instrument sekundarne zakonodaje(12); ker je nujno treba okrepiti veljavno zakonodajo in orodja politike EU za čim boljše izvajanje Konvencije OZN o pravicah invalidov;

I.  ker so invalidi raznolika skupina ter ker se ženske, otroci, starejši in posamezniki s kompleksnimi potrebami po podpori, začasnimi ali skritimi oblikami invalidnosti soočajo z dodatnimi ovirami in večplastnimi oblikami diskriminacije;

J.  ker se invalidi soočajo z dodatnimi stroški, nižjimi dohodki in višjo brezposelnostjo; ker bi morali prejemke, povezane z invalidnostjo, obravnavati kot državno podporo, s katero se ljudem pomaga premagati ovire, da bi v celoti sodelovali v družbi, tudi s pomočjo zaposlitve;

K.  ker imajo invalidni otroci pravico živeti s svojo družino ali v družinskem okolju, ki je v njihovo največjo korist; ker morajo družinski člani pogosto zmanjšati ali prekiniti svojo poklicno dejavnost, da si skrbeli za invalidnega družinskega člana;

L.  ker načela Konvencije močno presegajo zgolj diskriminacijo, saj določajo smernice za popolno uživanje človekovih pravic vseh invalidov in njihovih družin v vključujoči družbi;

M.  ker se še vedno ustvarja nova in spremenjena zakonodaja, ki se ne sklicuje na Konvencijo OZN o pravicah invalidov in na dostopnost; ker je dostopnost osnovni pogoj za udejstvovanje v družbi; ker je EU kot podpisnica Konvencije OZN o pravicah invalidov dolžna zagotoviti tesno sodelovanje in dejavno udeležbo invalidov in njihovih predstavniških organizacij pri pripravljanju in izvajanju zakonodaje in politik ter spoštovati različna pojmovanja invalidnosti;

N.  ker so stereotipi, napačne predstave in predsodki del temeljnih vzrokov za diskriminacijo, večplastno diskriminacijo, stigmatizacijo in neenakost;

O.  ker invalidom pogosto primanjkuje podpore, zaščite, komunikacije in informacij o storitvah zdravstvenega varstva ter pravicah, zaščiti pred nasiljem in otroškem varstvu in nimajo dostopa do teh storitev ali informacij oziroma je njihov dostop omejen; ker bi moralo biti zdravstveno osebje ustrezno usposobljeno za posebne potrebe invalidov;

P.  ker je med štirimi milijoni ljudi, ki se vsako leto spopadajo z brezdomstvom, velik delež invalidov, in je bila ta skupina pretežno spregledana kot ciljna skupina Konvencije OZN o pravicah invalidov in evropske strategije o invalidnosti;

Q.  ker kljub številnim notranjim konvencijam, zakonodaji in strategijam na ravni EU in nacionalni ravni se invalidi še vedno ne udeležujejo polno v družbi in ne uživajo polno svojih pravic; ker je udeležbo invalidov možno doseči le, če so vključeni v politično in javno življenje v skladu s členom 29 Konvencije OZN o pravicah invalidov, tam pa so pogosto nezadostno zastopani;

R.  ker poročilo Komisije o napredku kaže, da nastaja očitna zamuda pri izvajanju obveznosti iz Konvencije OZN o pravicah invalidov tako na ravni EU kot na ravni držav članic; ker ostajajo izzivi in vrzeli v okviru strategije in je potreben dolgoročen pristop za usklajevanje politik, zakonov in programov EU s Konvencijo OZN o pravicah invalidov;

S.  ker model neodvisnega življenja, kot je poudarjeno v Konvenciji OZN o pravicah invalidov, zagotavlja najvišjo mogočo stopnjo dostopnosti; ker je dostop do drugih storitev, kot so dostopna prevozna sredstva, kulturne in prostočasne dejavnosti prav tako sestavni del kakovostnega življenja in lahko prispevajo k vključevanju invalidov;

T.  ker je nujno, da je invalidom na voljo vključujoč in aktiven dostop do trga dela, saj gre za glavno sredstvo za spodbujanje samostojnosti invalidov; ker je stopnja dostopa do trga dela trenutno 58,5 %, pri neinvalidih pa 80,5 %, poleg tega se nekatere skupine spopadajo z dodatno diskriminacijo zaradi vrste invalidnosti, socialno gospodarstvo pa invalidom daje na voljo številne možnosti za zaposlitev;

U.  ker bi lahko jasnejše smernice na evropski ravni in ustrezni viri ter usposabljanje o vprašanjih invalidnosti povečali učinkovitost in neodvisnost organov za enakost na nacionalni ravni;

V.  ker je ena od štirih prednostnih nalog, ki jih je določila Komisija po Pariški deklaraciji o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem spodbujanje izobraževanje mladih in otrok iz prikrajšanih okolij, z zagotavljanjem, da naši sistemi izobraževanja in usposabljanja upoštevajo njihove potrebe;

W.  ker so skupni stroški višji, če invalidi niso na trgu dela, kot če so vključeni na delovno mesto; ker to še posebej velja za osebe, ki potrebujejo večplastno podporo, saj so njihovi družinski člani prisiljeni v vlogo negovalcev;

X.  ker je lahko število zaposlenih invalidov manjše, kot kažejo podatki, saj mnogi ne spadajo v kategorijo „zaposljivosti“ ali delajo v zaščitenem sektorju ali okolju in nimajo statusa delavca, torej niso zaznani v uradnih podatkih in statistikah;

Y.  ker je treba podpreti in spodbuditi delodajalce, tako da bo invalidom zagotovljen dober položaj vse od izobraževanja do zaposlitve; ker je ozaveščanje delodajalcev v ta namen eden od načinov boja proti diskriminaciji pri zaposlovanju invalidov;

Z.  ker je ukrepanje na delovnem mestu bistvenega pomena za spodbujanje dobrega duševnega zdravja ter preprečevanje duševnih bolezni in psihosocialnih motenj;

AA.  ker je EU največja donatorica razvojne pomoči in ima vodilno vlogo pri programih za vključevanje invalidov;

AB.  ker diskriminacija pri zaposlovanju ni edini problem; ker tudi diskriminacija pri izobraževanju, poklicnem usposabljanju in stanovanjih ter nedostopen prevoz pomenijo diskriminacijo pri zaposlovanju;

AC.  ker 75 % oseb s hudo invalidnostjo v EU nima možnosti za polno sodelovanje na trgu dela; ker sta premajhna zaposlenost ali brezposelnost problem zlasti pri osebah z motnjami avtističnega spektra ali gluhih in naglušnih ter slepih in gluho-slepih;

AD.  ker bi mogli biti cilji trajnostnega razvoja in steber socialnih pravic potencialni nosilci izvajanja Konvencije OZN o pravicah invalidov;

AE.  ker je nepriznana poslovna sposobnost znatna ovira pri uresničevanju volilne pravice, tudi na evropskih volitvah;

AF.  ker 34 % žensk z zdravstvenimi težavami ali invalidk v življenju doživi partnerjevo fizično ali spolno nasilje;

AG.  ker člen 168(7) PDEU državam članicam nalaga odgovornost za opredelitev svoje zdravstvene politike ter zagotavljanje zdravstvenih storitev, kar dokazuje, kako sta za uspešnost evropske strategije za invalidnost pomembna posvetovanje in dialog z državami članicami;

AH.  ker je s členom 25 Konvencije OZN o pravicah invalidov okrepljena pravica invalidov, da brez diskriminacije prejmejo najvišji standard zdravstvenega varstva;

AI.  ker so invalidi zaradi pomanjkljivih zdravstvenih storitev še posebej ranljivi, saj so izpostavljeni za zdravje tveganemu vedenju in večjemu tveganju prezgodnje smrti;

Najpomembnejša področja ukrepanja

Dostopnost

1.  priznava, da je pomembno celovito opredeliti in uveljavljati dostopnost in njeno vrednost kot temelj za to, da lahko imajo invalidi enake možnosti in so zares vključeni v družbo, kot je priznano tudi v Konvenciji OZN o pravicah invalidov in je skladno s splošno pripombo št. 2 Konvencije, pri čemer je treba upoštevati raznolikost njihovih potreb ter spodbujati vse večjega pomena univerzalnega oblikovanja kot načela EU;

2.  želi spomniti Komisijo na njeno dolžnost, da vključi invalidnost v vsa področja politike ter vanje vključi razvoj in spodbujanje dostopnosti, tako v javnem kot zasebnem sektorju, in priporoča, naj Komisija v svoji hierarhiji oblikuje enote z izkušnjami na področju dostopnosti, ki bodo preverile, ali je to dolžnost opravila;

3.  poziva Komisijo, naj določi obvezujoče zahteve o dostopnosti javnih prostorov, zlasti pa grajenega okolja;

4.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo in stalno spremljajo vso zakonodajo, povezano z dostopnostjo, vključno z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, telekomunikacijskim svežnjem in direktivo o spletni dostopnosti ter ustreznimi predpisi o prevozu in pravicah potnikov; poziva EU, naj v zvezi s tem usklajuje in spremlja izvajanje, poleg tega pa naj spodbuja ratifikacijo Konvencije OZN o pravicah invalidov v EU in zunaj nje;

5.  upa, da bosta sozakonodajalca EU nemudoma sprejela evropski akt o dostopnosti; priporoča, naj končno besedilo poudarja dostopnost proizvodov in storitev za invalide in osebe s funkcijskimi omejitvami, da bi se tako v celoti izvajala Konvencija OZN o pravicah invalidov; poudarja, da so nujno potrebna celovita evropska pravila o dostopnosti javnih prostorov in grajenega okolja, pa tudi o dostopu do vseh vrst prevoza;

6.  je zaskrbljen, da spremljanje nekaterih predpisov, na primer direktive o spletni dostopnosti(13) ali uredbe o dostopnosti železnic(14), izvajajo sektorji in države članice s samoocenjevanjem, namesto da bi ga izvajal neodvisni subjekt; zato priporoča Komisiji, naj izboljša svoje ocenjevanje skladnosti in obravnava možnost spremljanja zakonodaje, da bi zagotovili, da se spoštujejo pravice invalidov, vključno recimo z izvrševanjem Uredbe (ES) št. 261/2004(15);

7.  ponovno opozarja, da je za izvajanje vseh obveznosti v zvezi z dostopnostjo potrebno ustrezno financiranje na nacionalni in lokalni ravni ter ravni EU; poziva EU, naj zagotovi, da bodo vsi programi financiranja dostopni, da bodo sledili pristopu univerzalnega oblikovanja ter bodo imeli ločen proračun za dostopnost; poziva države članice, naj povečajo javne naložbe in tako zagotovijo dostopnost za invalide v fizičnem in tudi digitalnem okolju;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo dostopnost prek podpiranja razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije in vseh pobud, vključno z zagonskimi podjetji, ki delujejo na področju varnosti invalidov;

9.  spodbuja k študijam in uporabi dobrih praks v zvezi z neodvisnim življenjem v EU;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bo številka za klic v sili 112 dostopna vsem osebam z vsemi vrstami invalidnosti ter da bodo vsi vidiki politik in programov za zmanjševanje tveganja nesreč vključujoči in dostopni vsem invalidom;

11.  ima pomisleke, ker se na nacionalni ravni ne uveljavlja dovolj predhodna pogojenost pri javnem naročanju za upoštevanje dostopnosti pred podpisom javnih pogodb; zato priporoča, naj se v ta namen vzpostavi podoben portal kot pri zelenih javnih naročilih, z vsemi smernicami za dostopnost;

12.  močno priporoča, naj bodo pritožbeni postopki za pravice potnikov popolnoma dostopni in prijazni invalidom ter naj se nacionalnim izvršilnim organom podelijo številnejše enako velike odgovornosti izvrševanja;

13.  zlasti poudarja, da je dostopnost glavno načelo v Konvenciji OZN o pravicah invalidov in pogoj za uresničevanje drugih pravic iz konvencije; poudarja, da evropski državljani neprestano vlagajo peticije, v katerih se pritožujejo zaradi slabe dostopnosti ali zaradi arhitekturnih ovir; poudarja, da je treba pravico do dostopnosti, kot je določena v členu 9 Konvencije, uveljaviti na celovit način, da bodo lahko invalidi dostopali do svojega okolja, prometa, javnih objektov in storitev ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo dostopnost pomembna prednostna naloga in da bo bolje vključena v vsa področja politike za invalide;

14.  opaža, da bi bilo treba strategijo enotnega digitalnega trga izvajati tako, da bo invalidom omogočen popoln dostop do vseh njenih vidikov;

Sodelovanje

15.  pozdravlja projekt evropske invalidske izkaznice; poziva Komisijo in države članice, naj se v prihodnjo dolgoročno pobudo vključijo vse države, da bi imela izkaznica enako področje uporabe kot evropska parkirna kartica, in naj zajame tudi dostop do storitev, ki bodo omogočale sodelovanje v kulturnem življenju in turizmu;

16.  ima pomisleke zaradi vztrajne uporabe medicinskega modela invalidnosti, ki se osredotoča na zdravstveno diagnozo invalidov, ne pa na ovire, s katerimi se srečujejo v svojem okolju; poziva Komisijo, naj začne pregled tega pristopa, zlasti na področju zbiranja podatkov; poziva države članice, naj proučijo, kako delovati v smeri skupne opredelitve invalidnosti;

17.  pozdravlja napredek, dosežen v zvezi z Marakeško pogodbo; poudarja, da je Sodišče Evropske unije v svojem mnenju z dne 14. februarja 2017 navedlo, da ima EU izključno pristojnost glede sklepov Marakeške pogodbe, saj obveznosti iz Marakeške pogodbe sodijo na področje, ki ga pretežno že zajemajo skupna pravila EU; priporoča, naj EU in države članice pripravijo akcijski načrt za zagotovitev njenega popolnega izvajanja; poziva EU, naj ne ratificira možnosti v zvezi z ekonomskim bremenom;

18.  meni, da bi morali evropski strukturni in investicijski skladi zlasti v prihodnjem programskem obdobju spoštovati Konvencijo OZN o pravicah invalidov in da bi morali še naprej spodbujati deinstitucionalizacijo kot prednostno nalogo ter financirati predvsem podporne storitve za uresničevanje pravice invalidov do samostojnega življenja v skupnosti; meni, da bi Komisija morala pazljivo spremljati, kako države članice izvajajo predhodno pogojenost pri prehodu z institucij na storitve v okviru skupnosti, ki ga je treba stalno in pregledno konkretno ocenjevati s stališča kakovosti; meni, da bi morali predlogi projektov, ki jih financira EU, tudi tisti v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe in posojil Evropske investicijske banke, spoštovati pravila o dostopnosti na podlagi pristopa univerzalnega oblikovanja; meni, da se za dosego teh ciljev ne moremo zanašati le na finančne instrumente;

19.  poudarja, da je treba zagotoviti prost dostop do komunikacije, prilagojene posameznim vrstam invalidnosti, in poudarja, da je to pri državljanski udeležbi invalidov osrednjega pomena;

20.  je zaskrbljen zaradi ovir, s katerimi se osebe pod skrbništvom in ljudje, ki živijo v ustanovah, spoprijemajo po vsej Evropi, in poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo osebe brez poslovne sposobnosti lahko uveljavljale vse pravice iz pogodb in zakonodaje Evropske unije; poziva države članice, naj spodbujajo udeležbo s pospešenim procesom deinstitucionalizacije in naj nadomestno odločanje zamenjajo s podprtim odločanjem;

21.  poziva Komisijo, naj v okviru svojih rednih poročil o izvajanju direktiv Sveta 93/109/ES(16) in 94/80/ES(17) vključi tudi oceno, ali se razlagata tako, da je v skladu s členom 29 Konvencije OZN o pravicah invalidov;

22.  poudarja, da invalidne ženske in dekleta zaradi kombinacije spola in invalidnosti doživljajo dvojno diskriminacijo in so pogosto celo izpostavljene večplastni diskriminaciji zaradi spola, invalidnosti in spolne usmerjenosti, starosti, vere ali etnične pripadnosti;

23.  opozarja, da so invalidke pogosto v slabšem položaju kot invalidi ter jih pogosteje ogrožata revščina in socialna izključenost;

24.  meni, da bi moral Evropski inštitut za enakost spolov oblikovati smernice na evropski ravni in ravni držav članic o posebnem položaju invalidnih žensk in deklet ter prevzeti dejavno vlogo pri zavzemanju za zagotovitev enakih pravic in v boju proti diskriminaciji;

25.  opozarja, da je boj proti revščini in socialni izključenosti invalidov tesno povezan z vprašanjem boljših razmer za družinske člane, ki pogosto delajo kot neplačani negovalci in ne štejejo kot zaposlene osebe; zato spodbuja države članice, naj predstavijo nacionalne strategije podpore za neformalne negovalce, ki so večinoma sorodnice invalidov;

26.  poudarja, da se število starejših oseb povečuje in da je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije invalidnost pogostejša pri ženskah; ta pojav jih namreč še posebej prizadene zaradi daljše pričakovane življenjske dobe; poudarja, da lahko torej pričakujemo sorazmerno naraščanje števila invalidk;

27.  poudarja pomen mikrofinančnih instrumentov za ustvarjanje delovnih mest in rast; poziva države članice, naj invalidkam olajšajo dostop do teh instrumentov;

28.  poudarja, da je treba za zagotovitev neodvisnega življenja invalidov podpirati raziskave in inovacije, katerih cilj je razvoj proizvodov za pomoč invalidom pri vsakodnevnih opravilih;

Enakost

29.  poudarja, da sta enakost in nediskriminacija jedro strategije o invalidnosti;

30.  poziva Komisijo, naj obravnava invalidnost v svojem dokumentu z naslovom Strateška prizadevanja za enakost spolov v obdobju 2016–2019;

31.  globoko obžaluje, da je direktiva o nediskriminaciji še vedno blokirana v Evropskem svetu in poziva države članice, naj prispevajo k sprejetju horizontalne direktive o nediskriminaciji(18), ker bi nas moralo premakniti v smer pragmatične rešitve z razširitvijo na zaščito pred diskriminacijo na vseh področjih življenja invalidov, tudi s priznavanjem odklonitve primerne prilagoditve kot oblike diskriminacije ter večplastne in presečne diskriminacije;

32.  je zelo zaskrbljen zaradi podatkov o diskriminaciji in zlorabah invalidov; je zaskrbljen zaradi neprijavljanja zaradi nedostopnosti mehanizmov za pritožbe in prijave ter premajhnega zaupanja in ozaveščenosti o pravicah; vztraja, da bi bilo treba zbirati podatke, ločene po spolu, in v zvezi s tem priporoča oblikovanje nove metode zbiranja podatkov, zlasti za primere, ko je zavrnjeno vkrcanje ter je zavrnjena pomoč ali ta ni na voljo;

33.  poziva države članice, naj zagotovijo, da imajo vsi nacionalni organi za vprašanja enakosti pristojnosti na področju invalidnosti ter dovolj sredstev in neodvisnost, da lahko žrtvam diskriminacije zagotovijo potrebno pomoč, in naj poskrbijo, da se bodo ob razširitvi pristojnosti povečali tudi človeški viri;

34.  poziva EU in države članice, naj financirajo usposabljanje in razvijejo primere dobre prakse, ki so namenjeni invalidom in ki jih vodijo invalidi, njihove organizacije, sindikati, zveze delodajalcev, organi za vprašanja enakosti in javni uslužbenci na podlagi načela nediskriminacije, vključno z večplastno in presečno diskriminacijo ter primerno prilagoditvijo;

35.  poziva EU, naj pri oblikovanju okvira za raziskave in razvoj za obdobje po programu Horizon 2020 oblikuje tudi raziskovalne programe, ki bodo obravnavali načelo enakosti;

Zaposlovanje

36.  poudarja, da je dostop do trga dela celostno vprašanje in mora vključevati izvrševanje podpornih ukrepov, ki bodo prinašali prednosti tako za delavca kot za delodajalca, zagotavljali družbeno vključenost in bi morali vključevati dostopne postopke zaposlovanja, dostopen prevoz na delovno mesto in nazaj, poklicno napredovanje ter trajno usposabljanje, pa tudi primerno stanovanje in dostopna delovna mesta; poziva Komisijo, naj posodobi zbornik dobre prakse o podprti zaposlitvi za invalide v Evropski uniji ter Evropskem združenju za prosto trgovino in Evropskem gospodarskem prostoru;

37.  spodbuja sprejetje ukrepov pozitivne diskriminacije, vključno s sprejetjem najmanjšega deleža zaposlenih invalidov v javnem in zasebnem sektorju;

38.  obžaluje, da odklonitev primerne prilagoditve ne šteje za diskriminacijo v okviru direktive o enakosti pri zaposlovanju(19), kar je kritiziral Odbor OZN za pravice invalidov; opozarja, da direktiva o enakem obravnavanju pri zaposlovanju v prvem členu prepoveduje diskriminacijo na podlagi invalidnosti;

39.  poziva države članice, naj zagotovijo, da pasti nadomestil ne bodo ovira za udeležbo na trgu dela, in poziva k ločitvi prejemkov iz naslova invalidnosti od dohodkovne podpore, ob upoštevanju dodatne nege in drugih morebitnih potreb invalidov, kar bi jim omogočalo dostojno življenje in dostop do trga dela; v zvezi s tem poziva države članice, naj zagotovijo, da prejemki iz naslova invalidnosti ne bodo ukinjeni zaradi zaposlitve;

40.  poziva Komisijo, naj v skladu z načeli iz izjave iz Bratislave in izjave iz Madrida o socialnem gospodarstvu podpre socialna podjetja kot pomemben vir zaposlitvenih možnosti za invalide;

41.  poziva države članice, naj v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov preučijo možnost odprave vseh pravnih ovir pri zaposlovanju, na primer tudi ukrepov, ki so v nasprotju s členom 12 omenjene konvencije, ki invalidom preprečujejo, da bi podpisali delovno pogodbo, odprli bančni račun in imeli dostop do svojega denarja, zaradi česar so finančno izključeni, ali nacionalne določbe, ki nekatere kategorije invalidov označujejo kot „nesposobne za delo“;

42.  opozarja na pomen učinkovitega ponovnega vključevanja in rehabilitacije ter ukrepov za zaposlovanje in ohranjanje zaposlitve v starajoči se družbi, ki ljudem omogočajo, da se vrnejo na delo ali ostanejo zaposleni po bolezni ali invalidnosti zaradi telesne, duševne ali čustvene motnje;

43.  ponovno opozarja, da se z bremenitvijo invalidov in njihovih partnerjev s stroški za njihovo pomoč ne zmanjšuje le njihov dohodek, temveč tudi njihove zaposlitvene možnosti in dohodek v starosti;

44.  se zaveda, da lahko ukrepi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, vključno s prostovoljno prožno in vključujočo ureditvijo dela, kot so pametno delo, delo na daljavo in gibljiv delovni čas, koristijo invalidom in imajo pozitiven učinek na duševno zdravje ter zagotavljajo varnost in stabilnost za vse, vendar je zaskrbljen, da lahko digitalno delovno okolje ustvari nove ovire, če ne bosta zagotovljeni dostopnost in primerna prilagoditev;

45.  poziva Komisijo, naj v prihodnja poročila vključi primere dobre in slabe prakse, da bi delodajalcem omogočila učinkovito izvajanje zakonodaje o invalidih;

46.  je zaskrbljen, ker v nekaterih državah članicah invalidi, ki delajo v invalidskih podjetjih, po zakonu niso uradno priznani kot delavci, prejemajo manj od minimalne plače in niso upravičeni do enakih socialnih ugodnosti kot redno zaposleni;

47.  je posebej zaskrbljen zaradi mladih invalidov in tistih, ki so brezposelni dlje časa; poziva države članice, naj si prednostno prizadevajo za vključitev mladih invalidov na trg dela, na primer z ustanovitvijo poklicnih svetovalnih centrov za svetovanje študentom in mladim brezposelnim o prihodnji poklicni poti, ali v okviru programa jamstva za mlade;

48.  poziva Komisijo in države članice, naj se še naprej zavzemajo za raznolikost v poslovnem okolju in spodbujajo listine o raznolikosti, ki poudarjajo dodano vrednost invalidov na delovnem mestu;

49.  poziva EU, naj zagotovi, da bodo pravice invalidov in njihovih družin vključene v predlagani sveženj o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

Izobraževanje in usposabljanje

50.  je zaskrbljen, ker je v različnih državah članicah EU še vedno veliko invalidnih otrok izključenih iz kakovostnega vključujočega izobraževanja, na primer zaradi politike ločevanja pa tudi arhitektonskih ovir, kar je ena od oblik diskriminacije invalidnih otrok in mladih;

51.  poudarja, da sta izobraževanje in poklicno usposabljanje bistveni za zaposljivost invalidov in da bi morali biti v ta proces vključeni tudi delodajalci, tako da bi potrebe invalidov upoštevali tudi z uporabo možnih koristi novih tehnologij na področjih, kot so iskanje zaposlitve, osebni razvoj in večja neodvisnost;

52.  poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo zakonske, fizične in organizacijske ovire za invalide in jim zagotovijo vključujoč sistem izobraževanja in vseživljenjskega učenja;

53.  poziva institucije EU in države članice, naj zagotovijo primerno prilagoditev tudi praktikantom, naj bodo postopki za oddajo vlog za opravljanje prakse dostopni in naj se invalidom ponudi posebna praksa, tudi s spodbudami za delodajalce;

54.  poziva institucije EU in države članice, naj zagotovijo, da bodo program Erasmus+ in drugi programi za mlade, na primer jamstvo za mlade in evropska solidarnostna enota, z individualizirano primerno prilagoditvijo popolnoma dostopni invalidom in da jim bodo na voljo informacije o njihovih pravicah v zvezi z dostopnostjo, da bi spodbudili njihovo udeležbo; v ta namen priporoča izboljšanje obstoječih orodij, na primer tistih v projektu MappED! za vključujočo mobilnost;

55.  obžaluje, da novi program znanj in spretnosti za Evropo ne vključuje posebnega cilja za invalide; poudarja, da sedanja visoka brezposelnost ter diskriminacija invalidov na trgu dela pomeni tudi zapravljanje dragocenih znanj in spretnosti; zato poziva Komisijo, naj upošteva potrebe invalidov v vseh prihodnjih pobudah, povezanih z znanji in spretnostmi;

56.  poziva države članice, naj na podlagi priporočil Odbora OZN za pravice invalidov oblikujejo učinkovite ukrepe za boj proti segregaciji in zavračanju invalidnih učencev v šolah in učnih okoljih ter naj obenem razvijejo nacionalne programe za prehod, s katerimi bodo zagotovile kakovostno vključujoče formalno in neformalno izobraževanje in poklicno usposabljanje tudi invalidom, ki potrebujejo veliko podpore;

57.  poudarja, kako pomembno je usposabljanje in prekvalifikacija delavcev v izobraževanju, zlasti za podporo osebam s kompleksnimi potrebami;

58.  priporoča, da bi bolje izkoristili Evropsko agencijo za vključujoče izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in čim bolj razširili njen aktualni mandat;

59.  poudarja, da je ključnega pomena pripraviti učitelje in vodje usposabljanja na delo z invalidnimi otroki in jim pri tem nuditi zadostno podporo; spodbuja države članice, naj s pomočjo različnih deležnikov, predvsem organizacij, ki zastopajo invalide, in invalidnih strokovnjakov, zagotovijo vključujoče izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje za učitelje in vodje usposabljanja;

60.  poziva, da je treba glede na to, da veliko invalidnih mladih invalidi in/ali mladih s posebnimi izobraževalnimi potrebami zgodaj opusti šolanje, nadalje raziskati priložnosti, ki jih nudi vseživljenjsko učenje, in poskrbeti za privlačne alternative; meni, da je spodbujanje programov vseživljenjskega učenja za invalide bistven del evropske strategije o invalidnosti;

61.  spodbuja izmenjavo dobre prakse za vključujoče izobraževanje in vseživljenjsko učenje med učitelji, osebjem, vodstvenimi organi ter invalidnimi dijaki in učenci;

62.  izraža zaskrbljenost, da invalide kljub izboljšavam še vedno ogroža visoko tveganje brezposelnosti in da jih manj kot 30 % konča terciarno ali temu enakovredno izobraževanje, v primerjavi s 40 % pri neinvalidih; zato poziva države članice in Komisijo, naj posebno pozornost namenijo težavam invalidnih mladih in/ali oseb s posebnimi učnimi potrebami, na katere naletijo med prehodom iz srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja in/ali poklicnega usposabljanja v zaposlovanje;

63.  spodbuja javne institucije in podjetja v EU, naj izvajajo politike raznolikosti in nacionalne listine o raznolikosti;

64.  poudarja, da so invalidni mladi manj telesno dejavni kot njihovi neinvalidni vrstniki in da imajo šole pomembno vlogo pri spodbujanju zdravega načina življenja; zato poudarja, da je invalidne mlade pomembno spodbujati k telesni dejavnosti; poziva države članice, naj hitro odpravijo vse ovire, ki invalidom in ljudem s posebnimi potrebami onemogočajo udeležbo v športnih dejavnostih;

65.  opozarja, da je treba odpraviti digitalni razkorak in zagotoviti, da bodo lahko invalidi v celoti izkoristili prednosti digitalne unije; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno izboljšati digitalna znanja, spretnosti in kompetence invalidov, zlasti s projekti, ki se financirajo iz programa Erasmus+, ter poziva države članice, naj z učinkovitimi ukrepi proti sovražnemu govoru, kibernetskemu nadlegovanju in vsem oblikam spletne diskriminacije ter s povečanjem izobraževalne ponudbe na področju digitalne in medijske pismenosti v neformalnem in formalnem izobraževanju zagotovijo zaščito ranljivih državljanov, tudi invalidov, na spletu; poleg tega poziva države članice, naj invalidnim otrokom zagotovijo brezplačen dostop do ustreznih tehničnih izobraževalnih orodij, ki bi jim omogočila polno udeležbo v izobraževanju in usposabljanju;

Socialna zaščita

66.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo strategija EU o invalidnosti do leta 2030 obsegala posebne ukrepe za spodbujanje vključujočih sistemov socialne zaščite v vsej EU, s čimer bomo zagotovili, da bodo imeli invalidi vse življenje dostop do ugodnosti in storitev; poziva države članice, naj določijo minimalno raven socialne zaščite za invalide, ki jim bo zagotavljala ustrezen življenjski standard;

67.  poziva Komisijo, naj invalide kot posebno ciljno skupino vključi v uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti(20);

68.  poziva države članice, naj pri ocenjevanju in opredeljevanju invalidnosti uporabljajo načelo vzajemnega priznavanja ter naj izhajajo iz Konvencije OZN o pravicah invalidov, pri čemer ne smejo spodkopavati modela invalidnosti iz Konvencije, ki se opira na človekove pravice, obenem pa naj upoštevajo okoljske in družbene ovire, s katerimi se srečuje posameznik, in naj pritegnejo vse ustrezne deležnike ter tako zagotovijo, da ne bodo ogroženi življenjski standardi invalidnih oseb, na primer zaradi programov ekonomskega prilagajanja;

69.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo invalidnost vključena v vse vidike evropskega stebra socialnih pravic;

70.  priporoča, naj se Evropski socialni sklad, evropski program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in prihodnji evropski socialni skladi ne uporabljajo zgolj za aktivacijske ukrepe na področju zaposlovanja, temveč tudi za socialno vključevanje; poudarja, da je rehabilitacija pomembno sredstvo socialnega vključevanja, s katerim se zagotovi, da invalidi ostanejo dejavni v skupnosti;

71.  priporoča državam članicam, naj sprejmejo posebne ukrepe, kot je zagotavljanje finančne pomoči in nadomestno oskrbo, ter tako v vsej EU uveljavljajo vključujoče sisteme socialne zaščite v EU, s katerimi bodo vsem invalidom v vsem življenju zagotovile ustrezen življenjski standard, ugodnosti in dostop do storitev;

72.  poziva države članice, naj zagotovijo, da invalidi zaradi deinstitucionalizacije nikoli ne bodo postali brezdomci, ker bi primanjkovalo ustreznih in /ali dostopnih stanovanj za oskrbo v skupnosti;

Zdravstvo

73.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo direktivo iz leta 2011 o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu(21); priporoča Komisiji, naj pri prenosu direktive vključi močno sestavino invalidnosti ter tako zagotovi, da bo invalidom zagotovljen dostop do cenovno ugodne in kakovostne čezmejne zdravstvene oskrbe; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj za to direktivo opravi oceno učinka, da bi jo revidirala in uskladila s Konvencijo OZN o pravicah invalidov, in naj pripravi vseevropske smernice o vključevanju invalidnosti v delo nacionalnih kontaktnih točk s skupnimi merili uspešnosti, vključno s posebnimi priporočili za invalidnost; spodbuja države članice, naj zdravstvenim delavcem zagotovijo ustrezno izobraževanje in usposabljanje o posebnih potrebah invalidnih pacientov;

74.  je zaskrbljen zaradi kršitev, celo kršitev človekovih pravic, na področju duševnega zdravja in zdravstvenega varstva, ki v veliko primerih pomembno vplivajo na kakovost zagotovljenih storitev, in poudarja, da morajo te storitve izhajati iz načela ozdravitve, biti morajo ustrezno financirane in delovati po modelu človekovih pravic;

75.  poziva države članice, naj zagotovijo službe za duševno zdravje, ki bodo spoštovale pravno sposobnost in bodo informirano privolitev za zdravljenje ali hospitalizacijo pridobile od invalida, ne pa od nadomestnega nosilca odločitev, in bodo upoštevale ukrepe za pomoč pri odločanju;

76.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo e-zdravje ter zdravstvene in oskrbne storitve popolnoma dostopne in varne za vse invalide, tudi za osebe z motnjami v duševnem razvoju in kompleksnimi potrebami, in za njihove družinske člane;

77.  poudarja, da se je nujno treba spoprijeti s splošnim pomanjkanjem dostopa do multidisciplinarne specialistične oskrbe za invalide in z dolgimi čakalnimi dobami, kjer se pojavljajo, saj pomenijo veliko oviro pri enakem dostopu do zdravstvene preventive in zdravljenja, zaradi česar se stanje invalidnega pacienta pogosto poslabša, to pa po nepotrebnem obremenjuje sisteme zdravstvenega varstva;

78.  poudarja, da bi morali sistemi zdravstvenega varstva zagotavljati odkrivanje, prijavljanje in preprečevanje spolnega nasilja in/ali zlorab;

79.  poziva države članice, naj povečajo storitve večdisciplinarnega ocenjevanja in ponovnega ocenjevanja za odrasle invalide, da bi lahko razvili individualizirane načrte, uresničljive z uporabo teritorialnih virov (na primer storitev na domu/dnevnih storitev/nastanitvenih storitev), ki bi izpolnjevali opredeljene biopsihosocialne zahteve;

80.  poziva Komisijo in države članice, naj docela izkoristijo okvir evropskih referenčnih mrež za razvijanje in širjenje dostopa do multidisciplinarnega in specializiranega zdravstvenega varstva za invalide na splošno, zlasti pa za tiste z redkimi oblikami invalidnosti;

81.  želi poudariti, da je Komisija v akcijskem načrtu za zdravstveno osebje EU in v agendi EU o učinkovitih, dostopnih in prožnih zdravstvenih sistemih namenila premalo pozornosti invalidnosti, saj ni izrecno obravnavana ne v enem ne v drugem besedilu;

82.  poudarja uspešnost drugega skupnega ukrepa na področju demence, obenem pa upa, da bodo farmacevtska podjetja, ki sodelujejo pri pobudi za inovativna zdravila, v prihodnjih treh letih temu namenila dodatna sredstva;

83.  poziva Komisijo, naj predstavi strategijo za pomoč ljudem s težkimi oblikami invalidnosti po smrti sorodnikov, ki so bili odgovorni za njihovo vsakodnevno oskrbo (prim. nedavno sprejeti italijanski zakon dopo di noi ali „za nami“);

84.  poziva Komisijo, naj izvede temeljito analizo razhajanj med sklepnimi ugotovitvami OZN in svojim poročilom o napredku, zlasti v zvezi s prednostnim področjem zdravja v evropski strategiji o invalidnosti;

85.  poziva k doslednemu spodbujanju lokalne porodniške oskrbe v okviru javne oskrbe v državah članicah, da bi zmanjšali število primerov invalidnosti zaradi porodnih zapletov ter materam in otrokom zagotovili varno rojstvo v skladu s kontrolnim seznamom Svetovne zdravstvene organizacije za varno rojstvo otroka;

86.  se mu zdi spodbuden napredek, dosežen v evropskem sektorju telemedicine, saj bi lahko bistveno spremenil zmožnosti invalidov, da dostopajo do storitev; nadalje meni, da bodo uvedba tehnologije 4G, vzpon tehnologije 5G in širitev interneta stvari pomagali izboljšati zagotavljanje zdravstvenih storitev za invalide; poziva Komisijo, naj zagotovi, da sektor evropske zdravstvene tehnologije ne bo regulativno preobremenjen ter da bo imel zadosten dostop do financiranja;

Zunanje delovanje

87.  poziva, naj bo zunanje delovanje EU v celoti skladno s Konvencijo OZN o pravicah invalidov;

88.  poziva EU, naj zagotovi, da bosta razvojno sodelovanje in humanitarno delovanje popolnoma dostopna in vključujoča za invalide;

89.  poziva EU, naj v uradno poročanje o razvojni pomoči uvede kazalnik o pravicah invalidov;

90.  poziva EU, naj si prevzame osrednjo vlogo pri tem, da invalidi ne bodo zapostavljeni pri razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči, kar je v skladu z zavezo v evropskem soglasju o razvoju, ter naj odpravlja tudi večplastno diskriminacijo, ki jo doživljajo ranljive osebe in marginalizirane skupine;

91.  poziva Komisijo, naj neodvisno od nove evropske strategije o invalidnosti prevzame vodilno vlogo pri takem izvajanju ciljev trajnostnega razvoja v zunanjem delovanju, da bo upoštevan vidik invalidnosti, in sicer z jasnim, preglednim in vključujočim načrtom za uresničevanje teh ciljev;

92.  obžaluje, da med kazalniki ciljev trajnostnega razvoja EU kazalnik o zaposlovanju ni razčlenjen po invalidnosti; poziva EU, naj v sodelovanju s partnerskimi državami spodbuja razčlenitev podatkov glede na vrsto invalidnosti;

93.  poziva EU in njene partnerje, naj vključijo invalide in njihove predstavniške organizacije v vse faze oblikovanja politik in projektov, tudi na terenu v partnerskih državah z dejavnim sodelovanjem invalidskih organizacij;

94.  poudarja, da invalidke pogosto doživljajo še večje izzive in nevarnosti v državah, ki so vpletene v spore, in na kriznih območjih; zato poudarja, da jih je treba v zunanji politiki EU zaščititi;

Obveznosti v institucijah EU

95.  poziva institucije EU, naj na svojih zunanjih in notranjih spletnih mestih omogočijo dostop do funkcij, vsebine, dokumentov, videoposnetkov in spletnih storitev, vključno z javnimi posveti, in naj javno poročajo o skladnosti s smernicami, priporočili in obveznostmi za spletno dostopnost;

96.  obžaluje, da se še vedno ne izvaja projekt INSIGN, ki gluhim in naglušnim omogoča neodvisno komuniciranje z institucijami EU, tako da jih poveže s tolmači znakovnega jezika in storitvami sprotnega podnaslavljanja v državah članicah, čeprav je Evropska komisija financirala razvoj prototipa storitvene platforme, ki je bil v letu 2014 uspešno preskušen v Evropskem parlamentu;

97.  poziva institucije EU, naj – na preprosto zahtevo – omogočijo dostop do vseh svojih javnih sej, tudi z zagotovljenim tolmačenjem za znakovni jezik in samodejnim zapisom govora, z dokumenti v Braillovi pisavi ter z drugimi oblikami nadomestne in dopolnilne komunikacije in s fizičnim dostopom do njihovih stavb; ve za težave pri zagotavljanju podnapisov za vse prenose v živo in videoposnetke sej; vseeno poziva institucije, naj še naprej spremljajo tehnološki razvoj na tem področju, da bi dostopnost v prihodnosti še izboljšali;

98.  svetuje evropskim institucijam, naj v skladu s politiko EU o večjezičnosti dajo prednost tolmačenju iz nacionalnih znakovnih jezikov in v te jezike, ne pa v mednarodni znakovni jezik;

99.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo njihove volitve v Evropski parlament dostopne in da bodo vključevale vse, ki živijo v zavodih in/ali v skrbništvu;

100.  priznava, da ni dostopnih in vključujočih volilnih postopkov za invalide, zlasti za osebam z motnjami v duševnem razvoju, in to ne na ravni EU niti na ravni držav članic; poziva Evropski parlament, naj zagotovi, da bo njegovo komunikacijsko gradivo v zvezi z volitvami v Evropski parlament popolnoma dostopno;

101.  poziva evropske šole, vrtce in centre otroškega varstva po pouku, naj vsem otrokom uslužbencev EU zagotavlja kakovostno vključujoče izobraževanje, ki bo skladno s Konvencijo OZN o pravicah invalidov, tudi tistim s kompleksnimi potrebami po podpori;

102.  poziva EU, naj olajša zagotavljanje primerne prilagoditve in drugih oblik podpore pri zaposlovanju, na primer „pametne“ oblike dela, tudi za zaposlovanje invalidnih pomočnikov v institucijah EU;

103.  poziva Komisijo, naj revidira skupna pravila, izvedbene določbe, področje uporabe, zastopanje invalidov, dostopnost in prakso svojega skupnega sistema zdravstvenega zavarovanja in ta sistem uskladi s Konvencijo OZN o pravicah invalidov;

104.  poziva vse institucije, agencije in organe EU, naj vzpostavijo informacijske točke, ter poudarja, da bi bilo treba med generalnimi direktorati in institucijami EU vzpostaviti horizontalni medinstitucionalni mehanizem za usklajevanje; poziva, naj se vse potrebno uredi v sklopu strategije za izvajanje Konvencije OZN o pravicah invalidov;

105.  poziva institucije, naj v skladu s členom 5 Direktive 2000/78/ES sprejmejo celovite politike zaposlovanja, ohranjanja zaposlitve in napredovanja, vključno z začasnimi pozitivnimi ukrepi, da bi dejavno in znatno povečali število invalidnega osebja in praktikantov, tudi tistih s posebnimi potrebami na psihosocialnem in intelektualnem področju;

106.  želi spomniti na vlogo medskupine Evropskega parlamenta za invalide pri izvajanju evropske strategije o invalidnosti v skladu s Konvencijo, saj združuje poslance Evropskega in nacionalnih parlamentov ter predstavnike organizacij in civilne družbe, tako na nacionalni kot na lokalni ravni; ugotavlja, da je medskupina izredno primeren forum za spodbujanje razprav, da bi zagotovili izvajanje strategije;

107.  poziva evropske institucije, naj se popolnoma in dejansko posvetujejo z invalidnimi uslužbenci in poslanci in jih vključijo v oblikovanje, izvajanje in spremljanje notranjih pravil, politik in praks, vključno s kadrovskimi predpisi ter določbami o primerni prilagoditvi in dostopnosti;

Razhajanja med poročilom o napredku in sklepnimi ugotovitvami

108.  obžaluje, da spletna mesta institucij EU ne ustrezajo ravni AAA standardov dostopnosti; poziva institucije, naj to raven čim prej dosežejo;

109.  obžaluje, da se prometna zakonodaja EU na nacionalni ravni še vedno ne izvaja v celoti; zato priporoča, naj vsaka država članic ustanovi nacionalni organ, ki bo zadolžen za njeno izvrševanje;

110.  je seznanjen z napredkom na področju dostopnosti železnic; poziva, naj se tudi za vse druge oblike prevoza, vključno z letalskim, uvede podobna ureditev o dostopnosti, da bi odpravili razkorak med varnostjo in dostopnostjo;

111.  ugotavlja, da Komisija v poročilu o napredku ne obravnava horizontalne direktive o enakem obravnavanju;

112.  ocenjuje za obžalovanja vredno, da Evropska unija ni dosegla velikega napredka pri ratifikaciji izbirnega protokola h Konvenciji OZN o pravicah invalidov;

113.  ugotavlja, da Komisija doslej še ni medsektorsko in celovito pregledala svoje zakonodaje, da bi zagotovila popolno uskladitev z določbami Konvencije OZN o pravicah invalidov;

114.  pozdravlja posodobljeni seznam instrumentov, ki vključuje tudi nedavno sprejete instrumente, a obžaluje, da izjava o pristojnostih ni bila revidirana in da seznam instrumentov ne vsebuje tistih, ki se sicer ne nanašajo neposredno na invalide, so pa zanje pomembni;

115.  obžaluje, da Komisija ni dosegla napredka pri vključevanju pravic invalidnih žensk in deklet v vse svoje politike in programe za enakost spolov ter pri vključevanju vidika spolov v svoje strategije na področju invalidnosti;

116.  odobrava, da je EU podpisala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (Istanbulsko konvencijo) ter poziva Svet, naj jo čim prej ratificira;

117.  obžaluje, da sedanje evropske politike na področju otrokovih pravic ne vključujejo v zadostni meri celovite strategije, ki bi temeljila na pravicah invalidnih fantov in deklet, in ukrepov za zaščito njihovih pravic, ter da strategije na področju invalidnosti ne upoštevajo in ne vključujejo v zadostni meri pravic invalidnih fantov in deklet; v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov in Konvencijo OZN o otrokovih pravicah poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni invalidnim otrokom; poudarja zlasti, da so invalidnim ženskam in dekletom potrebne vzornice;

118.  ugotavlja, da EU ni organizirala obsežne kampanje za ozaveščanje o Konvenciji OZN o pravicah invalidov ter za boj proti predsodkom o invalidih;

Prizadevanja za celovito in učinkovito strategijo o invalidnosti do leta 2030

Horizontalna vprašanja

119.  se zaveda, da bi moral biti cilj prihodnje strategije o invalidnosti popolno izvajanje Konvencije OZN o pravicah invalidov na vseh področjih politike EU in splošna dostopnost, udeležba, nediskriminacija in enakost, tako da bi bili zajeti vsi členi Konvencije in da bi bila vključena primerna finančna sredstva, časovni okvir za izvajanje in mehanizem za spremljanje ter da bi imela enako pravno veljavo kot sedanja strategija; se zaveda, da bo strategija uspešna le, če bodo sodelovali vsi deležniki, vključno s civilno družbo;

120.  poudarja, da bi morala strategija za obdobje 2020–2030 temeljiti na celovitem medsektorskem pregledu vse zakonodaje in politike EU, da se zagotovi popolna uskladitev z določbami Konvencije OZN o pravicah invalidov in vključi revidirana izjava o pristojnostih;

121.  poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe za učinkovito ponovno vključevanje in rehabilitacijo, da bi zmanjšali vpliv bolezni ali telesne, duševne ali čustvene invalidnosti na posameznikovo zmožnost za opravljanje plačanega dela;

122.  predlaga, naj bosta prihodnja strategija in postopek posvetovanja o njej pregledna, razumljiva in popolnoma dostopna ter naj vključujeta jasne kazalnike in referenčna merila;

123.  ugotavlja, da niz kazalnikov, ki ga EU uporablja v zvezi s cilji trajnostnega razvoja, ne zajema invalidov na področju cilja 4 (izobraževanje), cilja 5 (enakost spolov) in cilja 8 (dostojno delo in gospodarska rast); poziva, da bi v prihodnji strategiji uporabili globalne kazalnike glede ciljev trajnostnega razvoja in z njimi spremljali izvajanje glavnih ukrepov in politik EU na področju zaposlovanja;

124.  poudarja, da je pri prihodnji strategiji o invalidnosti pomembno zagotoviti, da bo usklajena z drugimi pobudami in strategijami EU, zato da bi spodbudili zaposlovanje in vključevanje invalidov, zlasti žensk;

125.  priporoča, da bi v strategijo po letu 2020 kot horizontalni vprašanji vključili javna naročila in standardizacijo, saj sta bi lahko povečali zaposljivost invalidov ter zbirali in izmenjevali dobro prakso med državami članicami;

126.  poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo projekti, ki jih financira EU, skladni s pristopom človekovih pravic iz Konvencije OZN o pravicah invalidov, in naj ne financira projektov, katerih rezultati ne bodo dostopni, ki izključujejo invalide ali ne spoštujejo standardov dostopnosti;

127.  poziva Komisijo , naj predlaga dostopno orodje za ocenjevanje s stalnim spremljanjem, ki bi zajemalo specifične kazalnike in oprijemljive cilje;

128.  poziva EU in države članice, zdaj ko je EU ratificirala Istanbulsko konvencijo, naj sprejmejo namenske ukrepe za reševanje problematike nasilja nad invalidnimi ženskami in dekleti; poziva Komisijo, naj pripravi celovito evropsko strategijo za boj proti nasilju nad ženskami, s posebnim poudarkom na invalidnih ženskah in dekletih;

129.  priznava, da so invalidne ženske, zlasti z motnjami v duševnem razvoju, bolj izpostavljene nasilju na podlagi spola, spolnemu nadlegovanju ali drugim oblikam zlorabe; poleg tega priznava, da zaradi odvisnega položaja morda ne morejo opredeliti ali prijaviti zlorabe; poudarja, da je treba še bolj prilagoditi izvajanje evropske strategije o invalidnosti, ki omogoča preventivne ukrepe, namenjene preprečevanju vseh vrst zlorab, ter da je treba žrtvam nasilja zagotoviti visokokakovostno, dostopno in prilagojeno podporo;

130.  poziva EU, naj evropsko strategijo o invalidnosti vključi v vso zakonodajo EU in v proces evropskega semestra; se zavzema za resničen strukturiran dialog med EU in invalidskimi organizacijami pri pripravi evropske strategije o invalidnosti za obdobje po letu 2020;

131.  priporoča, naj bo v prihodnji strategiji upoštevano, da so podporne storitve bistvenega pomena za to, da lahko invalidi uživajo človekove pravice;

132.  priporoča, naj prihodnja strategija zajame tudi vprašanja, povezana z usposabljanjem osebja, kar je bistveno za zagotavljanje podpore v skladu z načeli Konvencije OZN o pravicah invalidov;

Dodatna področja ukrepanja

133.  poziva, naj se v vsa področja prihodnje strategije vključita enakost in nediskriminacija tudi za invalidne osebe LGBTQI, ki doživljajo večplastno diskriminacijo; poziva Komisijo in države članice, naj v boju proti diskriminaciji, stigmatizaciji in predsodkom o invalidih, osebam s psihosocialnimi motnjami, učnimi težavami ali avtizmom spodbujajo kampanje in usposabljanje za ozaveščanje o Konvenciji OZN o pravicah invalidov ter o tem, da je treba spoštovati raznolikost;

134.  poudarja, da je treba več storiti za premagovanje stereotipov in predsodkov o invalidnosti v medijih, da bomo spremenili izključujoče norme, ki vladajo v družbi; poziva Komisijo in države članice, naj vlagajo v pobude za ozaveščanje javnosti in zagotovijo, da bodo invalidi predstavljeni kot enakovredni državljani, ter se tako zoperstavijo stereotipom o invalidnosti;

135.  poudarja, da sta spol in invalidnost povezana, zlasti kar zadeva informirano privolitev in uporabo kontracepcije, prisilno sterilizacijo in dostop do reproduktivnih pravic; poziva države članice, naj razmislijo, ali bi morale v zvezi s tem oceniti svojo zakonodajo;

136.  poziva EU, naj pravice invalidnih otrok vključijo na vsa področja prihodnje strategije;

137.  priznava, da je poslovna sposobnost eden od temeljnih pogojev za uživanje človekovih pravic, na primer volilne pravice, in da mora biti cilj vseh novih strategij to, da poslovna sposobnost na katerem koli življenjskem področju nikomur ni kratena na podlagi invalidnosti; poziva, naj EU v ta namen zagotovi, da bodo lahko v skladu s Konvencijo vsi invalidi uživali vse pravice iz pogodb in zakonodaje Evropske unije, kot so dostop do pravnega varstva, blaga in storitev, vključno z bančnimi storitvami, zaposlovanjem in zdravstvenim varstvom, ter pravica do udeležbe na evropskih volitvah in potrošniške pravice, in naj v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov spodbuja neprisilne ukrepe in podprto odločanje;

138.  odločno poziva Komisijo, naj v novo strategijo vključi vse možne ukrepe, da bo v skladu s Konvencijo in Odborom OZN za pravice invalidov zagotovljena svoboda in varnost vsem osebam z vsemi vrstami invalidnosti;

139.  odločno poziva Komisijo, naj v prihodnjih predpisih o financiranju ohrani načelo partnerstva in zagotovi, da ga bodo v celoti spoštovali;

140.  poziva Komisijo, naj spodbuja strukturno sodelovanje invalidov in njihovih predstavniških organizacij v vseh postopkih odločanja, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, in naj financira krepitev zmogljivosti invalidskih organizacij, tako da bo invalidom omogočeno strukturirano sodelovanje v vseh odločitvah, ki jih zadevajo; poziva države članice, naj tudi v prihodnje izvajajo usposabljanje o Konvenciji OZN o pravicah invalidov in tako zagotovijo, da bodo invalidi poznali svoje pravice, s tem pa bo mogoče preprečevati diskriminacijo;

141.  želi opomniti, da je Odbor OZN za pravice invalidov izrazil veliko zaskrbljenost zaradi negotovega položaja invalidov v aktualni migracijski krizi v EU; odločno poziva Komisijo, naj invalidnost vključi v svojo migracijsko in begunsko politiko ter zagotovi, da bo v vseh sredstvih EU, namenjenih tej humanitarni krizi, vključen tudi vidik invalidnosti;

142.  odločno poziva države članice, naj razčlenijo podatke glede vrste invalidnosti in naj pri zbiranju primerljivih podatkov o invalidnosti na različnih področjih tesno sodelujejo z Eurostatom, tako da bodo zajete tudi osebe, ki živijo v zavodih, obenem pa naj strategijo o invalidnosti povežejo s procesom doseganja ciljev trajnostnega razvoja in agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

143.  poudarja, da so potrebni merljivi in primerljivi količinski kazalniki in kazalniki kakovosti, tudi glede dostopnosti, enakosti, socialne zaščite, zdravja, šolskih rezultatov in števila študentov v vključujočem izobraževanju, ter da je treba oceniti, kako EU in države članice izvajajo Konvencijo OZN o pravicah invalidov, in odločno poziva, da je treba zbirati podatke, da bi te kazalnike lažje uporabljali;

144.  poziva EU, naj v sodelovanju z invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami oblikuje sistem kazalnikov, ki bo temeljil na človekovih pravicah, ter sistem zbiranja celovitih primerljivih podatkov, ki bodo razčlenjeni po spolu, starosti, skupinah podeželskega oziroma mestnega prebivalstva in vrsti invalidnosti;

145.  se zaveda, da so osebe z motnjami v duševnem razvoju še posebej izpostavljene diskriminaciji in zlorabam, pogosto živijo v zavodih, nimajo dostopa do izobraževanja in o sebi ne odločajo same;

146.  odločno poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo dodatne ukrepe za najbolj ranljive, kot so invalidni brezdomci;

147.  poudarja, da je treba izvajanje Konvencije OZN o pravicah invalidov v skladu z njenim členom 33 stalnem spremljanju in da se je treba ob tem posvetovati z invalidskimi organizacijami;

148.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo prizadevanja skupine EU na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti v zvezi z boljšim evidentiranjem kaznivih dejanj iz sovraštva in z zbiranjem podatkov o tem pokazala popolno sliko kaznivih dejanj iz sovraštva zoper invalide;

149.  poziva vse države članice, naj okvirom za spremljanje iz člena 33(2) Konvencije OZN o pravicah invalidov zagotovijo zadostna in stabilna finančna sredstva in človeške vire, da bodo lahko povsem neodvisno opravljali svoje naloge;

150.  poziva Komisijo, naj okviru EU za spremljanje zagotovi ustrezna sredstva, da bo lahko ustrezno in neodvisno opravljal svoje naloge;

151.  želi spomniti, da Odbor za peticije (PETI) vsako leto prejme precejšnje število peticij o težavah, s katerimi se invalidi po vsej EU pri vsakodnevnih dejavnostih srečujejo na osmih glavnih področjih, opredeljenih v evropski strategiji o invalidnosti, in o drugih problemih dostopnosti, na primer pri dostopu do zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja in usposabljanja, trga dela, grajenega okolja in prometa, blaga in storitev, obveščanja in komunikacije ter glede udeležbe v političnem, javnem in kulturnem življenju;

152.  poziva vse države članice, naj ratificirajo Konvencijo OZN o pravicah invalidov in podpišejo njen izbirni protokol;

153.  poudarja, da ima Odbor za peticije s postopkom peticij (skupaj z evropskim varuhom človekovih pravic, katerega naloga je varovati državljane v primeru nepravilnosti) v okviru EU za Konvencijo OZN o pravicah invalidov zaščitno vlogo, saj vlagatelju peticije omogoča vložiti pritožbo, kadar evropski, nacionalni ali lokalni organi kršijo njegove pravice; poudarja, da peticije, ki jih prejema odbor, kažejo, da bo treba zavzeti učinkovit, horizontalni in nediskriminatoren pristopa do politik invalidnosti, ki bo temeljil na človekovih pravicah; poudarja, da ima Agencija Evropske unije za temeljne pravice pomembno vlogo pri krepitvi temeljnih pravic za invalide v EU in pri podpori izvajanju Konvencije OZN o pravicah invalidov v EU;

154.  poudarja, da večina peticij, ki jih vlagajo evropski državljani, zadeva težave pri postopkih oddaje vlog, priznavanju invalidnosti in v povezavi s tem, da uradni organi zamujajo pri izplačilu invalidskih pokojnin; poudarja, da bi bilo treba v skladu s členom 28 Konvencije OZN o pravicah invalidov glede ustreznega življenjskega standarda in socialne varnosti tem vprašanjem nameniti posebno pozornost pri izvajanju evropske strategije o invalidnosti in njenih ukrepov s področja socialnega varstva;

o
o   o

155.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 23, 27.1.2010, str. 35.
(2) UNCRPD/C/EU/CO/1.
(3) UL L 94, 28.3.2014, str. 65.
(4) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0485.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0360.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0318.
(8) UL C 353, 27.9.2016, str. 41.
(9) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 9.
(10) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 23.
(11) V okviru te resolucije je treba pojem „polnopravnega državljana“ razumeti v smislu Konvencije OZN o pravicah invalidov – da bi morali vsi invalidi popolnoma uživati vse človekove pravice.
(12) Sodba Sodišča z dne 11. aprila 2013, HK Danmark, združeni zadevi C-335/11 in C-337/11, ECLI:EU:C:2013:222, točki 29 in 30; sodba Sodišča z dne 18. marca 2014, Z, C-363/12, ECLI:EU:C:2014:159, točka 73, sodba Sodišča z dne 22. maja 2014, Glatzel, C-356/12, ECLI:EU:C:2014:350, točka 68.
(13) Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).
(14) Uredba Komisije (EU) št. 1300/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi z dostopnostjo železniškega sistema Unije za invalide in funkcionalno ovirane osebe (UL L 356, 12.12.2014, str. 110).
(15) Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL L 46, 17.2.2004, str. 1).
(16) Direktiva Sveta 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani (UL L 329, 30.12.1993, str. 34).
(17) Direktiva Sveta 94/80/ES z dne 19. decembra 1994 o določitvi podrobne ureditve za uresničevanje volilne pravice in pravice do kandidiranja na lokalnih volitvah državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, v kateri nimajo državljanstva (UL L 368, 31.12.1994, str. 38).
(18) Predlog direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426).
(19) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).
(20) Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 200, 7.6.2004, str. 1).
(21) Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov