Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2065(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0384/2017

Predložena besedila :

A8-0384/2017

Razprave :

PV 11/12/2017 - 21
CRE 11/12/2017 - 21

Glasovanja :

PV 12/12/2017 - 5.15
CRE 12/12/2017 - 5.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0488

Sprejeta besedila
PDF 295kWORD 58k
Torek, 12. december 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Digitalni trgovinski strategiji naproti
P8_TA(2017)0488A8-0384/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. decembra 2017 „Digitalni trgovinski strategiji naproti“ (2017/2065(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 207(3) in člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS),

–  ob upoštevanju Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o informacijski tehnologiji,

–  ob upoštevanju delovnega programa STO o e-trgovini,

–  ob upoštevanju skupne izjave ministrov za IKT držav G7 s srečanja v Takamatsuju, v Kagavi, 29. in 30. aprila 2016,

–  ob upoštevanju ministrske izjave Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o digitalnem gospodarstvu iz Cancuna leta 2016,

–  ob upoštevanju dinamične koalicije za trgovino na forumu o upravljanju interneta,

–  ob upoštevanju trenutnih trgovinskih pogajanj EU s tretjimi državami,

–  ob upoštevanju načelnega dogovora, ki ga je 6. julija 2017 napovedala Komisija, o sporazumu o gospodarskem partnerstvu EU–Japonska,

–  ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (direktiva o elektronskem poslovanju)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije (COM(2016)0180),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi (COM(2016)0178),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. junija 2017 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe (COM(2017)0338),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2017 z naslovom Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva (COM(2017)0009),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spoštovanju zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij ter o razveljavitvi Direktive 2002/58/ES (uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (COM(2017)0010),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. septembra 2017 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (COM(2017)0495),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 2. maja 2017 z naslovom Digital4Development: vključevanje digitalnih tehnologij in storitev v razvojno politiko EU (SWD(2017)0157),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 s priporočili Evropskega parlamenta Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)(5),

–  ob upoštevanju vrha OZN o trajnostnem razvoju in končnega dokumenta, ki ga je Generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015, z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ob upoštevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju prihajajoče enajste ministrske konference STO v Buenos Airesu v Argentini od 10. do 13. decembra 2017, na kateri se bo verjetno razpravljalo o e-trgovini,

–  ob upoštevanju pobud Mednarodne telekomunikacijske zveze OZN v podporo državam v razvoju (ITU-D),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 8(1) Listine EU o temeljnih pravicah in člena 16(1) PDEU,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju poročil poročevalca OZN o varstvu svobode govora o svobodi izražanja in zasebnem sektorju v digitalni dobi (A/HRC/32/38) in o vlogi ponudnikov digitalnega dostopa (A/HRC/35/22),

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 12. maja 2014,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, Serija Evropskih pogodb št. 108, in njenega dodatnega protokola,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o čezatlantskem pretoku podatkov(6),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse – Napredna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije (COM(2017)0491),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0384/2017),

A.  ker so tehnološki razvoj, dostop do odprtega interneta in digitalizacija gospodarstva gonilo rasti, saj podjetjem, še posebej zagonskim in mikropodjetjem ter MSP, omogočajo ustvarjanje novih priložnosti pri razvoju, naročanju, proizvodnji, trženju ali dobavljanju proizvodov in storitev ter doseganje strank po vsem svetu, in sicer hitreje in z nižjimi stroški kot kadarkoli prej; ker imajo nove tehnologije, kot je na primer tehnologija distribuirane knjige transakcij, potencial za povečanje digitalne trgovine z izboljšanjem preglednosti mednarodnih pogodb in pospešitvijo prenosa vrednosti; ker so trgovino s fizičnim blagom nadomestili vedno številčnejši čezmejni prenosi digitalnih vsebin, kar mestoma zamegljuje razlikovanje med blagom in storitvami;

B.  ker imajo zbiranje in združevanje podatkov ter zmožnost čezmejnega prenosa podatkov potencial, da postanejo ključno gonilo inovacij, produktivnosti in gospodarske konkurenčnosti;

C.  ker sta globalizacija in digitalizacija naših gospodarstev in mednarodne trgovine omogočili rast za podjetja, državljanom pa ponudili gospodarske priložnosti; ker digitalizacija tradicionalnih panog vpliva na dobavne verige, industrijsko proizvodnjo in modele storitev, kar bi lahko pripeljalo do ustvarjanja delovnih mest v novih panogah, utegnilo pa bi tudi ogroziti obstoječa delovna mesta in privesti do bolj negotovih pogojev dela, saj se vedno več nalog, ki so jih tradicionalno opravljali ljudje, bodisi avtomatizira bodisi premešča v tujino ali pa oboje; v zvezi s tem opozarja, da je treba sprejeti ustrezne spremljajoče družbene ukrepe, kot so čvrste politike izobraževanja in usposabljanja, aktivne politike trga dela in ukrepi za premagovanje digitalnega razkoraka, da bi to koristilo celotni družbi;

D.  ker je za digitalno gospodarstvo potreben okvir, ki temelji na pravilih, tudi sodobnih trgovinskih pravilih, ki lahko uskladijo hitre spremembe na trgu s pravicami potrošnikov ter obenem zagotavljajo politični prostor za nove regulativne pobude, ki jih potrebujejo vlade, da bi zaščitile in okrepile varstvo človekovih pravic;

E.  ker je dostop do brezplačnega, odprtega in varnega interneta temeljni pogoj za trgovino, ki temelji na pravilih, in razvoj v digitalnem gospodarstvu; ker bi moralo biti načelo internetne nevtralnosti osrednji del digitalne trgovinske strategije EU, da bi se omogočila poštena konkurenca in inovacije v digitalnem gospodarstvu ter obenem zagotavljala svoboda govora v spletu;

F.  ker naložbe v infrastrukturo in dostop do veščin ostajajo ključni izzivi za povezljivost in torej za digitalno trgovino;

G.  ker je v ciljih trajnostnega razvoja OZN poudarjeno, da bo zagotovitev univerzalnega in cenovno sprejemljivega dostopa do interneta za ljudi v najmanj razvitih državah do leta 2020 odločilnega pomena za spodbujanje razvoja, saj bi razvoj digitalnega gospodarstva lahko predstavljal gonilo za ustvarjanje delovnih mest in za rast, e-trgovina je namreč ena od priložnosti za povečanje števila majhnih izvoznikov ter obsega in diverzifikacije izvoza;

H.  ker imajo lahko ženske v vlogi podjetnic in delavk koristi od boljšega dostopa do svetovnih trgov, v vlogi potrošnic pa od nižjih cen; ker številni izzivi in neenakost na številnih področjih še vedno ovirajo sodelovanje žensk v svetovnem gospodarstvu, saj v državah z nizkimi in srednjimi dohodki številne še vedno nimajo dostopa do interneta;

I.  ker je e-trgovina v razcvetu tudi v državah v razvoju;

J.  ker poleg tega vlade po vsem svetu izvajajo ukrepe digitalnega protekcionizma, s katerimi ustvarjajo ovire, ki preprečujejo dostop do trga in neposredne naložbe, ali ustvarjajo nepoštene prednosti za domača podjetja; ker več širokih ukrepov, ki so jih tretje države sprejele v imenu nacionalne (kibernetske) varnosti, vedno bolj negativno vpliva na trgovino s proizvodi IKT;

K.  ker tuja podjetja trenutno uživajo občutno večji dostop do evropskega trga kot ga imajo Evropejci do trgov tretjih držav; ker med našimi trgovinskimi partnerji številni vedno bolj zapirajo svoje domače trge in se zatekajo k digitalnemu protekcionizmu; ker bi morala EU svojo digitalno trgovinsko strategijo utemeljiti na načelih vzajemnosti, poštene konkurence, pametne pravne ureditve in preglednosti, da bi obnovila zaupanje potrošnikov in enake konkurenčne pogoje za podjetja;

L.  ker bi bilo treba odpraviti geografsko blokiranje ter v prihodnosti preprečiti vse oblike neupravičene diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža stranke na notranjem trgu;

M.  ker bi bilo treba v vseh trgovinskih pogajanjih spodbujati ključne elemente, ki ohranjajo odprti internet na enotnem digitalnem trgu EU, vključno z načeli, kot so poštena konkurenca, internetna nevtralnost in varovala glede odgovornosti posrednika; ker je zaradi globalne razsežnosti digitalne trgovine STO logično prizorišče za pogajanja o večstranskem okviru, ki temelji na pravilih; ker enajsta ministrska konferenca STO decembra 2017 nudi podlago za začetek tega procesa;

N.  ker Evropsko unijo zavezujejo Listina EU o temeljnih pravicah, vključno s členom 8 o pravici do varstva osebnih podatkov, člen 16 PDEU o isti temeljni pravici ter člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU); ker je pravica do zasebnosti univerzalna človekova pravica; ker visoki standardi varstva podatkov pripomorejo h gradnji zaupanja v digitalno gospodarstvo med evropskimi državljani in tako spodbujajo razvoj digitalne trgovine; ker morata biti spodbujanje visokih standardov varstva podatkov, zlasti občutljivih podatkov, in spodbujanje mednarodne trgovine v digitalni dobi tesno povezana, da bi se podpirali svoboda izražanja in obveščanja, e-trgovina in šifriranje ter zavrnili digitalni protekcionizem, množični nadzor, kibernetsko vohunjenje in cenzura v spletu;

O.  ker mora digitalna trgovina varovati prostoživeče vrste in ker morajo spletne tržnice na svojih platformah prepovedati prodajo prostoživečih vrst in proizvodov iz njih;

P.  ker zasebna podjetja vedno bolj določajo pravila in standarde v digitalnem gospodarstvu, kar bo neposredno vplivalo na državljane in potrošnike ter tudi na domačo in mednarodno trgovino, obenem pa bo tudi pospešilo razvoj tehnoloških rešitev za zaščito podjetij in strank;

Q.  ker so priporočila OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter načrti EU za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb izpostavili potrebo po obravnavi številnih izzivov na področju obdavčenja, tudi takšnih, ki jih predstavlja digitalno gospodarstvo; ker bi bilo treba davek plačati tam, kjer se ustvari dobiček; ker bi moral preglednejši, učinkovitejši in pravičnejši sistem za izračun davčne osnove čezmejnih družb preprečevati preusmerjanje dobička in izogibanje davkom; ker EU potrebuje dosleden pristop do obdavčenja v digitalnem gospodarstvu, da bi dosegla pošteno in učinkovito obdavčenje vseh podjetij in vzpostavila enake konkurenčne pogoje; spominja, da bi morali trgovinski sporazumi vključevati klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, ki bi potrjevala, da se podpisnice zavezujejo izvajanju dogovorjenih mednarodnih standardov v boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom;

R.  ker je po podatkih OECD ponarejenega do 5 % blaga, ki se uvozi v EU, kar povzroča velike izgube delovnih mest in davčnih prihodkov;

S.  ker občutljivi sektorji, kot so avdiovizualne storitve, in temeljne pravice, kot je varstvo osebnih podatkov, ne bi smeli biti vključeni v trgovinska pogajanja;

T.  ker mora biti med cilji digitalne trgovine tudi spodbujanje rasti MSP ter zagonskih podjetij in ne zgolj mednarodnih podjetij;

U.  ker Mehika izpolnjuje pogoje za pristop h Konvenciji Sveta Evrope št. 108 o varstvu podatkov;

V.  ker je varstvo osebnih podatkov izključeno iz pogajanj o trgovinskih sporazumih in ker varstvo podatkov nikoli ni bilo del mandatov za trgovinska pogajanja EU;

W.  ker so lahko trgovinski sporazumi spodbuda za izboljšanje digitalnih pravic; ker lahko vključitev določb o internetni nevtralnosti, prepovedi prisilnih in neupravičenih zahtev za lokalizacijo podatkov, varnosti podatkov, varnosti obdelave in shranjevanja podatkov, šifriranju in odgovornosti posrednikov v trgovinskih sporazumih okrepi zlasti varstvo svobode govora;

1.  poudarja, da bi morala EU kot skupnost vrednot in največja svetovna izvoznica storitev v mednarodnih pravilih in sporazumih o digitalnih trgovinskih tokovih določiti standarde na podlagi treh elementov: (1) zagotavljanja dostopa do trga za digitalno blago in storitve v tretjih državah, (2) zagotavljanja, da trgovinska pravila ustvarjajo oprijemljive koristi za potrošnike, ter (3) zagotavljanja in spodbujanja spoštovanja temeljnih pravic;

2.  poudarja, da strategija za enotni digitalni trg sicer obravnava številne težave, s katerimi se sooča digitalna trgovina, a se podjetja EU še vedno soočajo z velikimi globalnimi ovirami, kot so nepregledni predpisi, poseganje države in neupravičena lokacija ali shranjevanje podatkov; poudarja, da imajo nekateri ključni ukrepi v okviru strategije za enotni digitalni trg, kot sta evropska pobuda za računalništvo v oblaku in reforma avtorskih pravic, mednarodno razsežnost, ki bi se lahko obravnavala z evropsko digitalno trgovinsko strategijo;

3.  poudarja, da je treba premostiti digitalno vrzel, da bi čim bolj zmanjšali morebitne negativne socialne in razvojne učinke; v zvezi s tem poudarja pomen spodbujanja udeležbe žensk v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki, odprave ovir za vseživljenjsko učenje ter odprave razlik med spoli pri dostopu do nove tehnologije in njeni uporabi; poziva Komisijo, naj nadalje preuči, kako sta povezani sedanja trgovinska politika in enakost spolov ter kako bi lahko trgovina spodbudila krepitev ekonomskega položaja žensk;

4.  je seznanjen, da mrežni učinek digitalnega gospodarstva omogoča, da ima eno podjetje ali manjše število podjetij velik tržni delež, kar lahko vodi k prekomerni tržni koncentraciji; poudarja, kako pomembno je v trgovinskih sporazumih spodbujati pošteno in dejansko konkurenco, zlasti med ponudniki digitalnih storitev, kot so spletne platforme, in uporabniki, kot so mikropodjetja, mala in srednja ter zagonska podjetja, ter spodbujati potrošniško izbiro, zmanjšati transakcijske stroške, zagotoviti nediskriminatorno obravnavo vseh tržnih akterjev ter preprečiti nastajanje dominantnih položajev, ki izkrivljajo trge; v zvezi s tem poudarja pomen vključitve internetne nevtralnosti kot ključnega dela digitalne trgovinske strategije; meni, da je treba digitalno trgovinsko strategijo dopolniti z okrepljenim in učinkovitim mednarodnim okvirom za politiko konkurence, vključno z večjim sodelovanjem med organi za varstvo konkurence in močnim poglavjem o konkurenci v trgovinskih sporazumih; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo podjetja in družbe upoštevale pravila glede konkurence in da ne bo diskriminacije tekmecev v škodo interesu potrošnikov;

5.  poudarja, da so dostop do varne širokopasovne internetne povezljivosti in digitalnih metod plačevanja, učinkovito varstvo potrošnikov, zlasti mehanizmi pravnih sredstev za spletno čezmejno prodajo, ter predvidljivi carinski postopki bistvene prvine pri omogočanju digitalnega trgovanja, trajnostnega razvoja in vključujoče rasti;

6.  meni, da bi morali trgovinski sporazumi omogočati večje sodelovanje med agencijami za varstvo potrošnikov, ter pozdravlja pobude za spodbujanje ukrepov za krepitev zaupanja potrošnikov v trgovinskih pogajanjih, na primer obveznosti glede elektronskih podpisov in pogodb ter nezaželenih sporočil; poudarja, da je treba varovati pravice potrošnikov in da se jih v nobenem primeru ne sme zmanjševati;

7.  poudarja, da mala in srednja podjetja v državah v razvoju predstavljajo večino podjetij in zaposlujejo večino delavcev v sektorju proizvodnje in storitev; želi spomniti, da lahko olajševanje čezmejnega e-poslovanja neposredno vpliva na izboljšanje možnosti za preživljanje, spodbujanje višjega življenjskega standarda in spodbujanje gospodarskega razvoja;

8.  želi spomniti, da nič v trgovinskih sporazumih ne preprečuje EU in njenim državam članicam, da ne bi ohranile, izboljšale in izvajale svojih pravil o varstvu podatkov; želi spomniti, da se lahko osebni podatki prenesejo v tretje države brez uporabe splošnih obveznosti iz trgovinskih sporazumov, kadar so izpolnjene zahteve – tako v sedanjosti kot v prihodnosti – iz poglavja IV Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(7) in poglavja V Uredbe (EU) 2016/679 ; priznava, da so sklepi o ustreznosti, vključno z delnimi in sektorskimi sklepi, eden temeljnih mehanizmov za zaščito prenosa osebnih podatkov iz EU v tretjo državo; ugotavlja, da je EU sprejela sklepe o ustreznosti s samo štirimi od svojih 20 največjih trgovinskih partnerjev; želi spomniti, kako pomembno je zagotoviti prenos podatkov iz tretjih držav v EU, zlasti prek dialogov o ustreznosti;

9.  poziva Komisijo, naj nameni prednost sprejemanju sklepov o ustreznosti in ga pospeši, v kolikor tretje države v skladu s svojo zakonodajo ali svojimi mednarodnimi obveznostmi zagotovijo raven zaščite, ki je „v bistvu enakovredna“ ravni, zagotovljeni v EU; poziva jo, naj sprejme in objavi posodobljene in podrobne zavezujoče postopke z določenim časovnim okvirom za sprejetje teh odločitev, pri tem pa v celoti upošteva pristojnosti nacionalnih nadzornih organov in mnenje Parlamenta;

10.  želi spomniti, da je možnost čezmejnega dostopa do, zbiranja, obdelave in prenosa podatkov vedno bolj pomembna za vse vrste podjetij, ki dobavljajo blago in opravljajo storitve na mednarodni ravni; ugotavlja, da je to pomembno za osebne in neosebne podatke ter vključuje komunikacijo stroj-stroj;

11.  poziva Komisijo, naj čim prej pripravi pravila za čezmejni prenos podatkov, ki bodo v celoti upoštevala veljavna in bodoča pravila EU glede varstva podatkov in zasebnosti; poziva jo tudi, naj se v trgovinske sporazume EU vključi horizontalna določba, ki bo v celoti ohranjala pravico stranke do varovanja osebnih podatkov in zasebnosti, pod pogojem, da se ne bo neupravičeno uporabljala z namenom izogibanja pravilom za čezmejni pretok podatkov iz razlogov, ki niso povezani z varstvom osebnih podatkov; meni, da bi morala biti takšna pravila in določbe del vseh novih in nedavno začetih trgovinskih pogajanj s tretjimi državami; poudarja, da bi morale biti vse obveznosti v zvezi s tem izvzete iz področja uporabe vseh bodočih poglavij o zaščiti vlagateljev;

12.  poziva Komisijo, naj strogo prepove neupravičene zahteve glede lokalizacije podatkov v prostotrgovinskih sporazumih; meni, da bi morala biti odprava teh zahtev glavna prednostna naloga, ter poudarja, da bi bilo treba spoštovati ustrezno zakonodajo o varstvu podatkov; obžaluje, da se te zahteve poskušajo uporabljati kot oblika netarifnih ovir za trgovino in kot vrsta digitalnega protekcionizma; meni, da tak protekcionizem resno ovira možnosti za evropska podjetja na trgih tretjih držav in ogroža koristi digitalne trgovine, povezane z učinkovitostjo;

13.  poziva Komisijo, naj čim prej predloži svoje stališče o čezmejnem prenosu podatkov, neupravičenih zahtevah glede lokalizacije podatkov in zaščitnih ukrepih na področju varstva podatkov v trgovinskih pogajanjih, v skladu s stališčem Parlamenta, da bi ga vključili v vsa nova in nedavno začeta pogajanja in preprečili, da bi bila EU v mednarodnih trgovinskih pogajanjih potisnjena ob stran;

14.  poziva Komisijo, naj se bori proti ukrepom v tretjih državah, kot so politike „kupuj lokalno“, zahteve glede lokalne vsebine ali prisilni prenosi tehnologij, v kolikor niso utemeljeni s programi pod okriljem OZN glede premostitve digitalne vrzeli ali izjemami v zvezi s trgovinskimi vidiki pravic intelektualne lastnine, da bi zagotovila, da bodo lahko evropska podjetja delovala v poštenem in predvidljivem okolju;

15.  poudarja, da bi si morala EU še naprej na dvostranski, večstranski in mnogostranski ravni prizadevati za to, da bi tretje države omogočile stopnjo odprtosti za tuje naložbe, enakovredno tisti, ki jo omogoča EU, in da bi ohranjale enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte EU; pozdravlja predlog EU za uredbo o vzpostavitvi okvira za pregled tujih neposrednih naložb v Unijo in podpira njene cilje glede boljše zaščite ključne infrastrukture in tehnologije;

16.  poudarja, da mora biti digitalna trgovinska strategija v celoti skladna z načelom internetne nevtralnosti in mora varovati enako obravnavo spletnega prometa, brez diskriminacije, omejevanja ali poseganja, ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vrsto, vsebino, napravo, storitev ali aplikacijo; želi spomniti tudi, da bi morali biti ukrepi upravljanja prometa dovoljeni zgolj v izjemnih primerih, kadar so nujno potrebni, in za toliko časa, kot je potrebno, da bi se upoštevale pravne zahteve, ohranila celovitost in varnost omrežja ali preprečila bližajoča se preobremenjenost omrežja;

17.  poudarja, da sta razvoj in dostop do ustrezne infrastrukture – zlasti na podeželskih, gorskih in oddaljenih območjih –, ki zagotavlja zadostno pokritost, kakovost in varnost ter podpira internetno nevtralnost, bistvena za digitalizacijo evropskega gospodarstva in krepitev e-upravljanja;

18.  globoko obžaluje prakse tretjih držav, ki dostop do trga pogojujejo z razkritjem izvorne kode programske opreme, ki jo nameravajo podjetja prodajati, in njenim prenosom na državne organe; meni, da so takšni ukrepi nesorazmerni kot splošna zahteva za dostop do trga; poziva Komisijo, naj vladam podpisnicam prostotrgovinskih sporazumov prepove uporabo tovrstnih praks; poudarja, da navedeno ne bi smelo preprečevati državnim organom, da spodbujajo preglednost programske opreme, spodbujajo javno razkritje izvorne kode prek brezplačne ali odprtokodne programske opreme ali izmenjujejo podatke prek licenc za odprte podatke;

19.  želi spomniti, da so v nekaterih primerih zahteve glede lokalne prisotnosti nujne za zagotovitev učinkovitega bonitetnega nadzora ali regulativnega nadzora in izvrševanja; zato ponovno poziva Komisijo, naj za način 1 sprejme omejene zahteve, da bi se izognila regulativni arbitraži;

20.  meni, da bi bilo treba v politikah javnih naročil še naprej poenostavljati digitalno trgovino, tudi z izkoriščanjem možnosti daljinskega opravljanja storitev, evropskim podjetjem, zlasti malim in srednjim, pa omogočiti dostop do javnih in zasebnih naročil;

21.  je seznanjen, da obveznosti glede digitalne trgovine ne bi smele izključiti zahtev glede prenosa tehnologij v prid razvoju;

22.  poziva Komisijo, naj organom tretjih držav prepove, da zahtevajo razkritje ali prenos podrobnosti o (kriptografski) tehnologiji, ki se uporablja pri proizvodih, kot pogoj za proizvodnjo, prodajo ali distribucijo teh proizvodov;

23.  ugotavlja, da je zaščita pravic intelektualne lastnine ter naložb v raziskave in razvoj temeljni pogoj za gospodarstvo EU, ki bo temeljilo na znanju, in da je mednarodno sodelovanje ključno v boju proti trgovini s ponarejenimi proizvodi v celotni vrednostni verigi; zato spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za izvajanje mednarodnih standardov, kot so Sporazum STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine in internetne pogodbe WIPO, po vsem svetu; želi spomniti, da je pravno varstvo po vsej EU, tako v spletu kot zunaj njega, potrebno za nove stvaritve, saj bo spodbudilo naložbe in vodilo k nadaljnjim inovacijam; poudarja, da trgovinski sporazumi niso namenjeni dvigu ravni zaščite imetnikov pravic intelektualne lastnine z zagotavljanjem obsežnejših pooblastil za uveljavljanje avtorskih pravic; poudarja, da dostop do zdravil v tretjih državah ne bi smel biti ogrožen zaradi varstva intelektualne lastnine; poudarja, da je za trgovino s ponarejenim blagom potreben popolnoma drugačen pristop kot h kršitvam pravic intelektualne lastnine v digitalnem gospodarstvu;

24.  poziva Komisijo, naj tesno spremlja program generične vrhnje domene organizacije ICANN, ki imena domen razširja na več tisoč generičnih imen, in naj v skladu s svojimi zavezami glede svobodnega in odprtega interneta zagotovi zaščito imetnikov pravic, zlasti tistih, povezanih z geografskimi označbami;

25.  poziva Komisijo, naj uporabi trgovinske sporazume, da bi pogodbenicam preprečila uvedbo omejitev tujega lastniškega kapitala, določila pravila za veleprodajni dostop, ki bodo spodbujala konkurenčnost, za omrežja obstoječih operaterjev, zagotovila pregledna in nediskriminatorna pravila in pristojbine za licenciranje ter zagotovila dejanski dostop do zaključnega dela infrastruktur na izvoznih trgih za ponudnike telekomunikacijskih storitev v EU; želi spomniti, da konkurenca, ki temelji na pravilih, v telekomunikacijskem sektorju vodi k višji kakovosti storitev in nižjim cenam;

26.  poziva Komisijo, naj nadaljuje prizadevanja za oblikovanje zavezujočih večstranskih pravil o elektronskem trgovanju v STO in naj se še naprej osredotoča na konkretne in uresničljive rezultate;

27.  poziva Komisijo, naj nujno znova začne pogajanja o sporazumu TiSA v skladu s sprejetimi priporočili Parlamenta; meni, da bi morala EU izkoristiti priložnost in prevzeti vodilno vlogo pri določitvi najsodobnejših globalnih digitalnih standardov;

28.  želi spomniti, da članice STO od leta 1998 izvajajo moratorij na tarife za elektronske prenose; poudarja, da bi takšne tarife povzročile nepotrebne dodatne stroške za podjetja in potrošnike; poziva Komisijo, naj moratorij preoblikuje v trajni sporazum o prepovedi tarif za elektronske prenose, v skladu s podrobno analizo posledic na področju 3D-tiskanja;

29.  je seznanjen s prizadevanji STO za napredek pri delovnem programu o e-trgovini; poziva Komisijo, naj si prizadeva za nadaljnjo razširitev Sporazuma STO o informacijski tehnologiji na več izdelkov in več držav članic STO, in je seznanjen, da bo decembra 2017 v Buenos Airesu potekala ministrska konferenca STO; poziva Komisijo, naj se o svojem stališču do e-trgovanja in drugih digitalnih trgovinskih zadev, o katerih naj bi sklenili dogovor na tej konferenci, čim prej posvetuje z evropskimi podjetji in državami članicami, da bi dosegli enotno evropsko stališče;

30.  poziva Komisijo, naj uporabi trgovinske sporazume za spodbujanje interoperabilnosti standardov IKT, ki prinašajo koristi tako za potrošnike kot za proizvajalce, zlasti v okviru varnega interneta stvari, 5G in kibernetske varnosti, pri tem pa naj se ne izogiba legitimnim forumom za upravljanje z več deležniki, ki koristijo odprtemu internetu;

31.  podpira sporočilo Komisije z dne 19. aprila 2016 o prednostnih nalogah na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg (COM(2016)0176); poudarja, da mora standardizacija IKT sicer še naprej potekati predvsem pod vodstvom panoge, biti prostovoljna ter temeljiti na soglasju in načelih preglednosti, odprtosti, nepristranskosti, soglasja, učinkovitosti, relevantnosti in doslednosti, da pa bo bolj jasen niz prednostnih nalog za standardizacijo IKT – skupaj s politično podporo na visoki ravni – spodbudil konkurenčnost; ugotavlja, da bi bilo treba pri tem procesu uporabljati instrumente evropskega standardizacijskega sistema, vanj pa bi morala biti vključena široka paleta deležnikov, tako na ravni EU kot na mednarodni ravni, da bi v skladu s skupno pobudo za standardizacijo izboljšali proces določanja standardov; poziva Komisijo, naj podpira nastajanje svetovnih panožnih standardov pod vodstvom EU za ključne tehnologije in omrežne arhitekture 5G, zlasti z izkoriščanjem rezultatov javno-zasebnih partnerstev na področju 5G na ravni ključnih organov za standardizacijo na ravni EU in na mednarodni ravni;

32.  poudarja pomen mednarodnih standardov na področju digitalne opreme in storitev, zlasti na področju kibernetske varnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi uvedbo temeljnih ukrepov na področju kibernetske varnosti za proizvode interneta stvari in storitve v oblaku;

33.  meni, da se je treba posebej posvetiti vse večjemu številu potrošnikov in posameznikov, ki prodajajo in kupujejo izdelke na internetu in imajo opraviti s težavnimi carinskimi postopki v zvezi z blagom, ki je bilo kupljeno prek spleta; želi spomniti, da je treba uvesti poenostavljeno carinsko obravnavo brez davkov in dajatev za izdelke, kupljene prek spleta, in za neuporabljena vračila; želi spomniti, da je namen sporazuma STO o olajševanju trgovine pospešiti carinske postopke ter povečati njihovo odgovornost in preglednost; poudarja, da je treba digitalizirati carinske informacije in upravljanje prek spletne registracije in obdelave informacij, kar bi moralo olajšati postopke na mejnih prehodih, okrepiti sodelovanje pri odkrivanju goljufij, protikorupcijska prizadevanja ter preglednost cen v zvezi s carino; meni, da bi bila za potrošnike koristna širša uporaba orodij, kot je spletno reševanje sporov;

34.  poziva Komisijo, naj spodbuja podpisnice trgovinskih sporazumov, da v poglavja o telekomunikacijah svojih prostotrgovinskih sporazumov vključijo določbe, po katerih se bodo cene za mednarodno gostovanje in pristojbine, ki se zaračunavajo za mednarodne klice in sporočila, oblikovale tako, da bodo pregledne, pravične, razumne in potrošnikom prijazne; poziva jo, naj podpira politike, ki spodbujajo stroškovno naravnane maloprodajne cene za storitve gostovanja, da bi zmanjšali cene, spodbudili preglednost in preprečili poslovne prakse, ki so nepoštene ali kakor koli negativne za potrošnike;

35.  priznava, da so načela iz direktive o e-trgovini (2000/31/ES) prispevala k razvoju digitalnega gospodarstva, saj so omogočila ugodne pogoje za inovacije in zagotovila svobodo govora in svobodo gospodarske pobude; želi spomniti, da Komisijo pri trgovinskih pogajanjih zavezuje pravni red EU;

36.  poziva Komisijo, naj nadalje vključi digitalne tehnologije in storitve v razvojno politiko EU, kot je med drugim navedeno v agendi Digital4Development; poziva jo, naj s trgovinskimi sporazumi izboljša razmere na področju digitalnih pravic in spodbuja te pravice; priznava, da ima samo 53,6 % vseh gospodinjstev po svetu dostop do interneta; obžaluje, da je še vedno prisotna znatna digitalna vrzel; poziva Komisijo, naj poveča naložbe v digitalno infrastrukturo na svetovnem jugu, da bi premostili to digitalno vrzel, tudi s spodbujanjem javno-zasebnih partnerstev, vendar ob spoštovanju načel učinkovitosti razvoja; v zvezi s tem je seznanjen s prispevkom zveze ITU-D OZN pri vzpostavitvi, razvoju in izboljševanju telekomunikacijske in IKT opreme in omrežij; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo naložbe v širokopasovno infrastrukturo v državah v razvoju bistveno prispevale k spoštovanju svobodnega, odprtega in varnega interneta ter bodo pogojene s tem, in naj razvije ustrezne rešitve za spodbujanje mobilnega dostopa do interneta; poudarja, da so takšne naložbe še zlasti pomembne za lokalna mikro-, mala in srednja podjetja, zlasti v državah v razvoju, da bi lahko ta podjetja digitalno komunicirala z mednarodnimi podjetji in dostopala do globalnih vrednostnih verig; želi spomniti, da lahko olajševanje čezmejnega e-poslovanja neposredno vpliva na izboljšanje sredstev za preživljanje, spodbujanje višjega življenjskega standarda in spodbujanje gospodarskega razvoja; želi spomniti na morebiten prispevek teh prizadevanj k enakosti spolov, saj so ženske lastnice številnih takih podjetij ter jih vodijo; ponavlja, da bi lahko bila digitalna trgovina tudi sredstvo za javne uprave in bi tako lahko podpirala razvoj e-uprave;

37.  poudarja, da je bistveno, da je vsaka morebitna digitalna trgovinska strategija popolnoma skladna z načelom skladnosti politik za razvoj in bi si morala zlasti prizadevati spodbujati in podpirati mikro-, mala in srednja podjetja pri udejstvovanju v čezmejnem e-poslovanju, pri tem pa opominja na morebiten prispevek tega k enakosti spolov;

38.  meni, da bi morala biti digitalna vprašanja bolj obravnavana v politiki EU o pomoči za trgovino, da bi spodbudili rast e-poslovanja z večjo podporo za inovacije in infrastrukturo ter dostop do financiranja, zlasti prek pobud za mikrofinanciranje, pa tudi s pomočjo za povečanje spletne prepoznavnosti za podjetja na področju e-poslovanja v državah v razvoju, s čimer bi se olajšal dostop do platform ter spodbujala razpoložljivost rešitev za e-plačila in dostop do stroškovno ugodnih logističnih in dobavnih storitev;

39.  poudarja, da mora biti vsaka digitalna trgovinska strategija, vključno s svojimi spremljevalnimi ukrepi, popolnoma skladna z uresničevanjem agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in prispevati k temu; ugotavlja, da so v zvezi s tem še zlasti pomembni cilji trajnostnega razvoja št. 4 o kakovostni izobrazbi: zagotoviti brezplačno, enakopravno in kakovostno osnovno in srednjo šolo vsem deklicam in dečkom, št. 5 o doseganju enakosti spolov in krepitvi vloge vseh žensk in deklic, št. 8.10 o spodbujanju vključujoče in vzdržne gospodarske rasti, zlasti z okrepitvijo zmogljivosti domačih finančnih ustanov in širjenjem splošnega dostopa do finančnih storitev, pa tudi št. 9.1 o vzpostavitvi zanesljive in vzdržljive infrastrukture, ki bo za vse enakopravno dostopna, ter št. 9.3 o povečanju dostopa do finančnih storitev in ugodnih posojil za mala podjetja zlasti iz držav v razvoju ter njihovem vključevanju v vrednostne verige in na trge;

40.  se zavezuje, da bo svojo digitalno trgovinsko strategijo posodobil na vsakih 5 let;

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropski službi za zunanje delovanje.

(1) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
(2) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0299.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0041.
(5) UL C 265, 11.8.2017, str. 35.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0233.
(7) UL L 281, 23.11.1995, str. 31

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov