Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2122(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0365/2017

Predložena besedila :

A8-0365/2017

Razprave :

PV 12/12/2017 - 17
CRE 12/12/2017 - 17

Glasovanja :

PV 13/12/2017 - 13.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0494

Sprejeta besedila
PDF 438kWORD 73k
Sreda, 13. december 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Letno poročilo o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki EU na tem področju
P8_TA(2017)0494A8-0365/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki Evropske unije na tem področju (2017/2122(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pogodb in dokumentov OZN o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) z dne 18. decembra 1979(1),

–  ob upoštevanju splošnih smernic iz konvencije CEDAW št. 12, 19 in 35 o nasilju nad ženskami, št. 26 o delavkah migrantkah in št. 32 o razsežnosti statusa begunca, azila, državljanstva in apatridnosti žensk, povezani s spolom,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št. 69/167 z dne 18. decembra 2014(2) o varstvu in spodbujanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh migrantov, ne glede na njihov migrantski status,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin z dne 18. decembra 1990(3),

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1325, 1820, 1888, 1889, 1960, 2106, 2122 in 2242 o ženskah, miru in varnosti,

–  ob upoštevanju konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967(4) ter konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 43 in 97,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah(5),

–  ob upoštevanju Newyorške deklaracije za begunce in migrante, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 19. septembra 2016(6),

–  ob upoštevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja OZN in agende za trajnostni razvoj do leta 2030, katerih cilj je zagotavljanje miru in blaginje za ljudi in planet(7),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) z dne 12. aprila 2011, ki jo je EU podpisala 13. junija 2017(8),

–  ob upoštevanju smernic OECD za mednarodna podjetja, sprejetih leta 1976 in spremenjenih leta 2011(9),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 8, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet sprejel 25. junija 2012(10),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015(11),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta Evropske komisije in njene podpredsednice/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z naslovom „Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo (2015–2019): vmesni pregled junij 2017“ (SWD(2017)0254),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta Evropske komisije in njene podpredsednice/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z naslovom „Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenja deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020“, sprejetega leta 2015(SWD(2015)0182),

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini(12), ter prvega poročila o njenem izvajanju z naslovom Od skupne vizije do enotnega ukrepanja: izvajanje globalne strategije EU, objavljenega leta 2017(13),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/168/SZVP z dne 21. marca 2011 o Mednarodnem kazenskem sodišču in razveljavitvi Skupnega stališča 2003/444/SZVP(14),

–  ob upoštevanju evropske agende o migracijah z dne 13. maja 2015 (COM(2015)0240) in sporočila Komisije z dne 7. junija 2016 o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah (COM(2016)0385),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, sprejetih leta 2007 in pregledanih leta 2017(15),

–  o upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, z naslovom Novo evropsko soglasje o razvoju: Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost(16), ki so ga Svet, Parlament in Komisija sprejeli 7. junija 2017,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje, sprejetih leta 2014(17),

–  ob upoštevanju varstva svobode do izražanja v spletu in drugod, ki jo zagotavljajo člen 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, člen 19 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, člen 10 Mednarodne konvencije o človekovih pravicah ter člen 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, sprejetih leta 2013(18),

–  ob upoštevanju mednarodne zaščite svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki jo zagotavljajo člen 18 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, člen 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Deklaracija o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981, člen 9 Evropske konvencije o človekovih pravicah ter člen 10 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o nestrpnosti, diskriminaciji in nasilju na podlagi vere ali prepričanja, sprejetih dne 21. februarja 2011(19),

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, sprejetih leta 2013(20),

–  ob upoštevanju smernic EU za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja, sprejetih leta 2001 in pregledanih leta 2012(21),

–  ob upoštevanju Protokola OZN o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, predvsem ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Organizacije združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu(22) in Konvencijo Sveta Evrope o ukrepih proti trgovini z ljudmi;

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI), sprejetih leta 2013(23),

–  ob upoštevanju smernic EU o dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami, sprejetih leta 2001 in pregledanih leta 2009(24),

–  ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, sprejetih leta 2005 in pregledanih leta 2009(25),

–  ob upoštevanju smernic EU glede nasilja nad ženskami in dekleti ter boja proti vsem oblikam njihove diskriminacije, sprejetih leta 2008(26),

–  ob upoštevanju smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih, sprejetih leta 2003 in pregledanih leta 2008(27),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem(28),

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, sprejetih leta 2005 in pregledanih leta 2008(29),

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2015(30),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2017 „Izvoz orožja: izvajanje Skupnega stališča 2008/944/SZVP“(31),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015(32) ter prejšnjih resolucij o tej temi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o človekovih pravicah in migracijah v tretjih državah(33),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(34),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o boju proti trgovini z ljudmi v zunanjih odnosih EU(35),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2016 o prednostnih nalogah EU za zasedanja Sveta za človekove pravice v letu 2016(36),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o humanitarnih razmerah v Jemnu(37), v kateri je pozval podpredsednico/visoko predstavnico, sproži pobudo za vzpostavitev embarga EU na prodajo orožja Savdski Arabiji,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

–  ob upoštevanju svoje nagrade Saharova za svobodo misli, ki je bila leta 2016 podeljena Nadii Murad in Lamiji Adži Bašar,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o kastnem razlikovanju(38), poročila posebnega poročevalca OZN za vprašanja manjšin z dne 28. januarja 2016 o manjšinah in kastnem razlikovanju in podobnih sistemih podedovanega statusa(39) ter smernic OZN v zvezi z razlikovanjem na podlagi porekla,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 „Podpora EU Mednarodnemu kazenskemu sodišču: soočanje z izzivi in reševanje težav“(40),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0365/2017),

A.  ker člen 21 PEU zavezuje EU k skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP), ki jo vodijo načela, ki so navdihnila njen nastanek in ki jih želi s svojim delovanjem spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel ustanovne listine OZN, listine EU o temeljnih pravicah in mednarodnega prava; ker bo Unija pristopila k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

B.  ker so zaradi sedanjih zlorab človekovih pravic in temeljnih svoboščin po vsem svetu, vključno s hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi hudodelstvi in genocidi, potrebna odločna prizadevanja celotne mednarodne skupnosti;

C.  ker so spoštovanje, spodbujanje, nedeljivost in varovanje univerzalnosti človekovih pravic temelji SZVP; ker ima Parlament v svoji vlogi nadzora nad SZVP pravico biti obveščen in se je z njim treba posvetovati o njenih glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah (člen 36 PEU);

D.  ker globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je Svet sprejel junija 2016, potrjuje, da se morajo človekove pravice sistematično vključevati v vse politične sektorje in institucije, vključno z mednarodno trgovino in trgovinsko politiko;

E.  ker je večja usklajenost notranjih in zunanjih politik EU, pa tudi med samimi zunanjimi politikami, temeljna zahteva za uspešno in učinkovito politiko EU na področju človekovih pravic; ker bi izboljšana doslednost morala EU omogočiti hitrejše odzivanje v zgodnjih fazah kršenja človekovih pravic in v nekaterih primerih njihovo predvidevanje in preprečevanje, tudi na področju mednarodne trgovine in trgovinske politike;

F.  ker je sestavni del zunanje politike Unije njena zavezanost učinkoviti večstranskosti, v središču katere je OZN, izhaja pa iz prepričanja, da je večstranski sistem, ki temelji na univerzalnih pravilih in vrednotah, najboljši način za spoprijemanje s svetovnimi krizami, izzivi in grožnjami;

G.  ker člen 207 PDEU določa, da trgovinska politika EU temelji na načelih in ciljih zunanjega delovanja Unije; ker lahko trgovina in človekove pravice medsebojno vplivata v tretjih državah in ker ima poslovna skupnost v sistemu družbene odgovornosti podjetij, o kateri se trenutno razpravlja v OZN, in globalnih vrednostnih verigah pomembno vlogo pri dajanju pozitivnih spodbud v zvezi s spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in družbene odgovornosti podjetij; ker imajo dobro upravljanje in javni organi, ki delujejo v splošnem interesu, pomembno vlogo pri poslovnem ravnanju; ker EU sodeluje pri prizadevanjih za pripravo zavezujoče pogodbe o podjetništvu in človekovih pravicah;

H.  ker si varstvo človekovih pravic najranljivejših skupin, kot so etnične, jezikovne in verske manjšine, invalidi, skupnost LGBTI, ženske, otroci, prosilci za azil in migranti, zasluži posebno pozornost;

I.  ker se otroci in ženske srečujejo z vse večjimi grožnjami, diskriminacijo in nasiljem, zlasti na vojnih območjih in v avtoritarnih režimih; ker enakost spolov vključuje ključne evropske vrednote in je zagotovljena v pravnem in političnem okviru EU; ker sta se nasilje in diskriminacija zoper ženske in dekleta v zadnjih letih povečala;

J.  ker so države v končni fazi odgovorne za varovanje vseh človekovih pravic, in sicer z uveljavljanjem in izvajanjem mednarodnih pogodb in konvencij o človekovih pravicah, spremljanjem kršitev človekovih pravic in zagotavljanjem učinkovitega regresa za žrtve;

K.  ker vse večje število kršitev človekovih pravic, ki pomenijo vojna hudodelstva in hudodelstva proti človečnosti, vključno z genocidom, zagrešijo državni in nedržavni akterji;

L.  ker je treba brezpogojno po vsem svetu zagotavljati in ohranjati svobodo misli, vesti, veroizpovedi, tudi svobodo, da se verjame ali ne, svobodo izražanja oziroma neizražanja veroizpovedi ter da se sprejme, opusti ali spremeni vero, in sicer z medverskim in medkulturnim dialogom; ker so splošno razširjeni zakoni, ki prepovedujejo bogokletstvo, kazni, ki jih nalagajo države, pa segajo od zaporne kazni in bičanja do smrtne kazni;

M.  ker so svoboda mnenja in izražanja, svoboda zbiranja in združevanja ter izvedba rednih, preglednih in poštenih volitev bistveni elementi demokracije; ker lahko volitve v krhkih in represivnih družbah, v katerih so pogosti konflikti, včasih sprožijo vsesplošno nasilje;

N.  ker je sodelovanje s tretjimi državami v vseh dvostranskih in večstranskih forumih, na primer v dialogih o človekovih pravicah, eno najučinkovitejših orodij za reševanje vprašanj s področja človekovih pravic v tretjih državah;

O.  ker morajo biti na voljo ustrezna sredstva in jih je treba uporabiti na najučinkovitejši način, da bi okrepili uveljavljanje človekovih pravic v tretjih državah;

P.  ker je dostop do vode in sanitarnih objektov temeljna človekova pravica, omejevanje tega dostopa pa eden od vzrokov za geopolitična trenja v posameznih regijah;

Q.  ker so objekti kulturne dediščine, predvsem na Bližnjem vzhodu, vse pogosteje tarča nezakonitega plenjenja in vandalizma;

R.  ker ima izobraževanje odločilno vlogo pri preprečevanju kršitev človekovih pravic in konfliktov ter prispeva k večji udeležbi državljanov v procesu odločanja v demokratičnih sistemih; ker bi morale države podpirati izobraževalne ustanove, ki spodbujajo človekove pravice, spoštovanje in različnost; ker so komunikacijski kanali, ki jih je vedno več, pomembno orodje, ki omogoča hitro sporočanje kršitev človekovih pravic, dosega številne žrtve ali morebitne žrtve teh kršitev v tretjih državah ter jim zagotavlja informacije in pomoč; ker je zbiranje obsežnih in razčlenjenih podatkov bistveno za varstvo človekovih pravic, zlasti pravic najbolj ranljivih skupin, marginaliziranih skupin ter skupin, ki jim grozi marginalizacija; ker je uporaba ustreznih kazalnikov tudi učinkovit način za ocenjevanje napredka pri izpolnjevanju obveznosti držav, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb;

Splošne ugotovitve

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi odmika od demokracije, človekovih pravic in pravne države, ki so še naprej ogroženi po vsem svetu; opozarja, da se je EU zavezala spodbujanju univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vrednot ter krepitvi demokratičnih načel, kar je treba okrepiti po vsem svetu;

2.  ponavlja, da trdno verjame, da morajo EU in njene države članice dejavno zasledovati načelo vključevanja človekovih pravic in demokracije kot temeljnih načel, ki se medsebojno krepijo in so v samem osrčju EU, v vse politike EU, tudi v politike z zunanjo razsežnostjo, na primer na področjih razvoja, migracij, varnosti, boja proti terorizmu, širitve in trgovine; v tem smislu znova poudarja bistveni pomen zagotavljanja večje usklajenosti notranjih in zunanjih politik EU ter boljšega usklajevanja zunanjih politik držav članic; poudarja, da vse bolj kompleksni konflikti po svetu zahtevajo celovit, poenoten in odločen mednarodni pristop in sodelovanje; opozarja, da je uresničitev cilja EU, ki želi povečati svoj mednarodni vpliv verodostojnega in upravičenega mednarodnega akterja, v veliki meri odvisen od njene sposobnosti zavzemanja za človekove pravice in demokracijo navznoter in navzven, v skladu z zavezami iz ustanovnih pogodb;

3.  poudarja pomen okrepljenega sodelovanja med Komisijo, Svetom, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), Parlamentom in delegacijami EU, da bi spodbudili in zagotovili usklajeno in enotno nastopanje v prid človekovim pravicam in demokratičnim načelom; prav tako poudarja, kako pomembna so odločna prizadevanja za spodbujanje teh vrednot v večstranskih forumih, tudi s pravočasnim usklajevanjem na ravni EU in dejavnim pristopom med pogajanji; v zvezi s tem spodbuja EU, naj sproži in sofinancira pripravo resolucij ter okrepi izvajanje medregionalnih pobud v vseh mehanizmih OZN na področju človekovih pravic;

4.  pozdravlja dejstvo, da je v letu 2016 Parlament na svojih plenarnih zasedanjih redno razpravljal o pravni državi, demokratičnih načelih in kršitvah človekovih pravic ter tem vprašanjem posvetil tudi različne parlamentarne resolucije, obravnavali pa so jih tudi na sejah odborov in medparlamentarnih delegacij;

5.  poudarja delo Pododbora za človekove pravice (DROI), ki vzdržuje tesne delovne odnose z ESZD, drugimi institucijami EU, civilno družbo, večstranskimi institucijami za človekove pravice in posebnim predstavnikom EU (PPEU) za človekove pravice;

6.  opozarja, da je v letu 2016 Pododbor za človekove pravice pripravil tri poročila, in sicer o človekovih pravicah in migraciji v tretjih državah, o odgovornosti pravnih oseb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah in o boju proti trgovini z ljudmi v zunanjih odnosih EU; poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe v zvezi s temi samoiniciativnimi poročili;

7.   ugotavlja, da je pododbor DROI v letu 2016 v sklopu številnih službenih potovanj obiskal različne države, da bi zbral in izmenjal informacije z lokalnimi vladnimi in nevladnimi akterji na področju človekovih pravic, predstavil stališče Parlamenta ter si prizadeval za izboljšanje varstva in spoštovanja človekovih pravic;

Obravnavanje izzivov na področju človekovih pravic

8.  izraža resno zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila napadov na verske manjšine, ki jih pogosto zagrešijo nedržavni akterji, npr. ISIS/Daiš; obžaluje, da v številnih državah veljajo zakoni o spreobrnitvi in bogokletstvu, ki se tudi izvršujejo in dejansko verskim manjšinam in ateistom omejujejo svobode veroizpovedi ali prepričanja ali jim ti svobodi v celoti odvzemajo; poziva h konkretnim ukrepom za varstvo verskih manjšin, neverujočih in ateistov, ki so žrtve zakonov o bogokletstvu, ter poziva EU in države članice, naj sodelujejo v političnih razpravah o odpravi takšne zakonodaje; poziva EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja za izboljšanje spoštovanja svobode misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja ter naj v odnosih s tretjimi državami spodbujajo medkulturni in medverski dialog; zahteva konkreten premik k dejanskemu izvajanju smernic EU o spodbujanju in varstvu svobode veroizpovedi ali prepričanja, vključno z zagotavljanjem sistematičnega in skladnega usposabljanja osebja EU na uradnih sedežih in v delegacijah; v celoti podpira prakso, da EU prevzema vodilno vlogo pri tematskih resolucijah o svobodi veroizpovedi in prepričanja v Svetu za človekove pravice in Generalni skupščini OZN; v celoti podpira delo posebnega odposlanca EU za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja zunaj EU Jána Figela;

9.  znova poudarja dejstvo, da je svoboda izražanja v spletu in drugje ključni element vsake demokratične družbe, saj omogoča razvoj kulture pluralizma, v kateri imajo civilna družba in državljani moč, da od svojih vlad in odločevalcev zahtevajo odgovornost, in spodbuja spoštovanje pravne države; poudarja, da je omejevanje svobode izražanja v spletu ali drugje, na primer z odstranjevanjem spletne vsebine, dovoljeno zgolj v izjemnih primerih, kadar to določa zakonodaja in je to upravičeno z legitimnim ciljem; zato poudarja, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za spodbujanje svobode izražanja prek svojih zunanjih politik in instrumentov; znova poziva, naj EU in države članice pozorneje spremljajo vse vrste omejitev svobode izražanja in medijev v tretjih državah ter naj jih hitro in sistematično obsodijo ter uporabijo vsa diplomatska sredstva in instrumente, da bodo odpravljene; poudarja, kako pomembno je zagotoviti dejansko izvajanje smernic EU o svobodi izražanja na spletu in drugje ter redno spremljati njihov učinek; obsoja usmrtitev in zaprtje številnih novinarjev in blogerjev leta 2016 ter poziva EU, naj jih učinkovito zaščiti; pozdravlja novi evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), uveden leta 2016, ki je posebno osredotočen na usposabljanje delegacij EU in medijskih akterjev v tretjih državah o izvajanju smernic; poudarja, kako pomembno je razkriti in obsoditi sovražni govor in napeljevanje k nasilju na internetu in drugje, saj ogrožata pravno državo in vrednote, na katerih temeljijo človekove pravice;

10.  je globoko zaskrbljen, da je civilna družba, vključno z verskimi organizacijami, po vsem svetu vse bolj na udaru, med drugim tudi zaradi čedalje več represivne zakonodaje, ki se sprejema po vsem svetu, v nekaterih primerih pod pretvezo boja proti terorizmu; poudarja, da so vse bolj omejene možnosti za delovanje civilne družbe svetovni pojav; opozarja, da ima neodvisna civilna družba ključno vlogo pri varovanju in spodbujanju človekovih pravic ter pri delovanju demokratične družbe, predvsem s spodbujanjem preglednosti, odgovornosti in delitve oblasti; poziva EU in njene države članice, naj stalno spremljajo primere kratenja svobode zbiranja in združevanja, vključno z različnimi oblikami prepovedi in omejevanja organizacij civilne družbe in njihovih dejavnosti, ter opozarjajo nanje, denimo v primeru zakonov, katerih cilj je omejiti prostor za delovanje civilne družbe, ali spodbujanja nevladnih organizacij, ki jih financira avtoritarna vlada (nevladne organizacije, ki jih organizira vlada); poleg tega poziva EU, njene države članice in delegacije EU, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, kot so dialog o človekovih pravicah, politični dialog in javna diplomacija, za sistematično opozarjanje na posamezne primere zagovornikov človekovih pravic in aktivistov civilne družbe, ki so v nevarnosti, zlasti tistih, ki so bili pridržani ali zaprti samovoljno in/ali zaradi svojega političnega prepričanja ali družbenega delovanja, in naj nedvoumno obsodijo zatiranje, nadlegovanje in ubijanje zagovornikov človekovih pravic, tudi tistih, ki so dejavni na področju okolja; poziva k vzpostavitvi sistema za učinkovito spremljanje prostora civilne družbe z jasnimi referenčnimi merili in kazalniki, da bi zagotovili operacionalno in ugodno pravno okolje za civilno družbo;

11.  spodbuja delegacije EU in diplomatsko osebje držav članic, naj še naprej dejavno podpirajo zagovornike človekovih pravic s sistematičnim spremljanjem sojenj, obiskovanjem priprtih aktivistov in izjavami o posameznih primerih, kadar je to primerno; v zvezi s tem poudarja pomen orodij tihe diplomacije; pozdravlja dejstvo, da je EU v letu 2016 opozorila na primere zagovornikov človekovih pravic v dialogih in posvetovanjih na ravni EU z več kot 50 državami; poudarja dejstvo, da je sklad za nujno pomoč EIDHR v letu 2016 podprl več kot 250 zagovornikov človekovih pravic na ravni EU, kar pomeni 30-odstotni porast v primerjavi z letom 2015; pozdravlja oblikovanje in uspešno delovanje mehanizma EU za zagovornike človekovih pravic, ProtectDefenders.eu, ki ga izvaja civilna družba in je številnim zagovornikom človekovih pravic zagotovil prepotrebno podporo; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bo program nadaljeval tudi po oktobru 2018, prav tako pa naj poveča njegovo zmogljivost, da bo mogoče zagotoviti podporo večjemu številu zagovornikov človekovih pravic po vsem svetu;

12.  meni, da je obžalovanja vredno, da so mučenje, nečloveško ali poniževalno ravnanje in smrtna kazen še vedno prisotni v številnih državah po vsem svetu, in poziva EU, naj okrepi prizadevanja za njihovo izkoreninjenje; v zvezi s tem pozdravlja revizijo zakonodaje EU o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje; poziva ESZD in podpredsednico/visoko predstavnico, naj odločneje nastopita v boju proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju, vključno s smrtno kaznijo, in sicer z okrepljenimi diplomatskimi prizadevanji in bolj sistematičnim javnim opredeljevanjem; v zvezi s tem poudarja zaskrbljujoče pogoje v nekaterih zaporih, vključno z nezdravljenjem zdravstvenih težav, in priporoča, naj ESZD, delegacije EU in države članice v celoti uporabijo vse obstoječe instrumente, kot so smernice EU o mučenju; pozdravlja dejstvo, da je Generalna skupščina OZN decembra 2016 sprejela resolucijo OZN o moratoriju za izvajanje smrtne kazni s podporo 117 držav; ugotavlja, da se je leta 2016 glede na leto poprej zmanjšalo število izvršenih usmrtitev v svetovnem merilu, a je močno zaskrbljen, ker skupno število usmrtitev kljub temu ostaja višje od povprečja, zabeleženega za prejšnje desetletje; poudarja, da so tisti, ki jim je ta kazen izrečena, pogosto nasprotujoči člani družbe in člani ranljivih skupin; poziva države, ki še vedno izvajajo to prakso, naj sprejmejo moratorij in odpravijo smrtno kazen;

13.  priznava, da imajo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije potencialno pomembno vlogo pri spodbujanju in obrambi človekovih pravic ter popravi krivic po vsem svetu, ter poziva institucije EU in države članice, naj prek svojih kanalov obveščanja in v svojih specifičnih okvirih in področjih delovanja sistematično opozarjajo na stališča Parlamenta do posameznih vprašanj glede človekovih pravic, hkrati pa prispevajo k učinkovitosti in prepoznavnosti skupnih prizadevanj EU; izraža zaskrbljenost nad čedalje pogostejšo uporabo določenih tehnologij z dvojno rabo za kibernetski nadzor zoper politike, aktiviste in novinarje; v zvezi s tem pozdravlja potekajoče delo institucij EU za posodobitev Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo(41); odločno obsoja, da se vse več zagovornikov človekovih pravic srečuje z digitalnimi grožnjami, vključno z ogrožanjem podatkov prek zaplembe opreme, elektronskega nadzora in uhajanjem podatkov; je zaskrbljen, ker spletne platforme v sklopu odstranjevanja teroristične vsebine in propagande s platforme brišejo legitimne videoposnetke, ki dokazujejo morebitne vojne zločine;

14.  izraža zaskrbljenost nad čedalje pogostejšo privatizacijo načel pravne države na spletu, pri kateri zasebna podjetja na podlagi svojih pogojev poslovanja, ne pa na podlagi demokratično sprejetih zakonov, sprejemajo odločitve o omejevanju temeljnih pravic, kot je svoboda govora;

15.  poziva Komisijo, naj sprejme direktivo o obveščanju in ukrepanju, s katero bi povečala preglednost in sorazmernost postopkov odstranjevanja, obenem pa zagotovila učinkovita pravna sredstva za uporabnike, katerih vsebina je bila po krivem odstranjena;

16.  obsoja uporabo spolnega nasilja nad ženskami in dekleti, vključno z množičnim posilstvom, spolnim suženjstvom, prisilno prostitucijo, oblikami preganjanja na podlagi spola, trgovino z ljudmi, spolnim turizmom in vsemi drugimi oblikami fizičnega, spolnega in psihološkega nasilja, kot orožja v vojni; opozarja, da se kazniva dejanja na podlagi spola in kazniva dejanja spolnega nasilja v Rimskem statutu uvrščajo med vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost ali dejanja, ki so konstitutivni element genocida ali mučenja; poudarja, kako pomembno je braniti pravice žensk, tudi njihove spolne in reproduktivne pravice, prek zakonodaje, izobraževanja in zagotavljanja podpore organizacijam civilne družbe; pozdravlja sprejetje akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020, ki navaja obsežen seznam ukrepov za izboljšanje položaja žensk glede enakih pravic in krepitve njihove vloge; poudarja, da je treba zagotoviti, da se bo dejansko izvajal; poleg tega pozdravlja sprejetje strateških prizadevanj za enakost spolov 2016–2019, ki spodbujajo enakost spolov in pravice žensk po vsem svetu; poudarja pomen ratifikacije in učinkovitega izvajanja Istanbulske konvencije s strani vseh držav podpisnic; poudarja, da je izobraževanje najboljše orodje za boj proti diskriminaciji in nasilju nad ženskami in otroki; poziva, naj Komisija, ESZD in podpredsednica/visoka predstavnica pospešijo izpolnjevanje obveznosti in zavez na področju pravic žensk na podlagi konvencije CEDAW, ter spodbuja tretje države, naj storijo enako; verjame, da bi morala EU nadaljevati vključevanje podpore za ženske v okviru operacij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), preprečevanja konfliktov in obnove po konfliktu; znova izraža pomen resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti; poudarja pomen doslednega, enakopravnega, polnega in dejavnega udejstvovanja žensk pri preprečevanju in razreševanju konfliktov, spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih reform, mirovnih operacijah, humanitarni pomoči, obnovi po konfliktih ter procesih demokratičnega prehoda, ki vodijo v trajne in stabilne politične rešitve; želi spomniti, da je bila nagrada Saharova za leto 2016 dodeljena Nadii Murad in Lamiji Adži Bašar, ki sta preživeli spolno suženjstvo s strani ISIS-a/Daiša;

17.  poudarja, da so dostopno zdravstvo ter univerzalno spoštovanje in dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, načrtovanje družine, dostop do ustreznih ženskih higienskih izdelkov, zdravstvena nega mater, predporodna zdravstvena nega in zdravstvena nega novorojenčkov ter službe za varen splav pomembni elementi reševanja življenja žensk in prispevajo k preprečevanju rojstev z visokim tveganjem ter zmanjševanju smrtnosti dojenčkov in otrok; meni, da je nesprejemljivo, da se telesa žensk in deklet, zlasti v zvezi z njihovim spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, še vedno uporabljajo za ideološke spore; poziva EU in njene države članice, naj priznajo neodtujljivo pravico žensk in deklet do telesne nedotakljivosti in samostojnega odločanja, in obsoja pogoste kršitve spolnih in reproduktivnih pravic žensk, kar vključuje zavrnitev dostopa do storitev načrtovanja družine, kontracepcije ter služb za varen in zakonit splav;

18.  ostro obsoja ponovno uvedbo in razširitev pravila o globalni prepovedi („global gag rule“) ter njegov vpliv na svetovno zdravstveno oskrbo in pravice žensk in deklet; ponovno poziva EU in njene države članice, naj zadostijo potrebam po financiranju, ki so nastale na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, potem ko so ZDA opustile finančno pomoč, in sicer z uporabo tako nacionalnih sredstev kot sredstev EU za razvoj;

19.  želi spomniti, da je enakost žensk in moških eno temeljnih načel EU in njenih držav članic in da je vključevanje vidika spola eden glavnih ciljev Unije, kot je zapisan v pogodbah; zato poziva Komisijo, naj načelo enakosti spolov vključi v celotno zakonodajo EU, pa tudi v vse smernice, ukrepe in financiranje, kot osrednje načelo EU, pri tem pa naj poseben poudarek nameni politikam EU na področju zunanjih odnosov; poudarja, da je treba okrepiti vlogo delegacij EU, pa tudi vlogo glavne svetovalke ESZD za enakost spolov ter ji zagotoviti poseben proračun, namenjen področjem, za katera je pristojna;

20.  poziva ESZD, naj zagotovi, da bo v svoje politike vključila rezultate 61. zasedanja Komisije za položaj žensk, ki bodo poskrbeli za nov zagon pri spodbujanju krepitve gospodarske vloge žensk in pri obravnavi razlik med spoloma v spreminjajočem se svetu dela;

21.  ugotavlja pozitiven prispevek krepitve vloge žensk k uresničevanju vključujoče, pravične in miroljubne družbe ter trajnostnega razvoja; poudarja, da je osredotočenost na enakost spolov in krepitev vloge žensk izrecna v vseh ciljih trajnostnega razvoja in da bi si bilo treba bolj prizadevati za zagotovitev ohranjanja pravic žensk in učinkovito izvajanje politik, ki spodbujajo krepitev gospodarske in družbene vloge žensk ter njihovo udeležbo v procesih sprejemanja odločitev; poudarja tudi, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti krepitvi vloge pripadnic domorodnih ljudstev;

22.  poudarja, da bi bilo treba ženske spodbuditi, da se organizirajo v okviru sindikatov, poleg tega pa se jih ne bi smelo diskriminirati pri iskanju financiranja za poslovne dejavnosti;

23.  poziva EU, naj podpira vsa ženska združenja, ki vsakodnevno podpirajo ženske v humanitarnih krizah in konfliktih;

24.  znova poudarja, da je nujno treba povsod ratificirati in dejansko izvajati Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in njene izbirne protokole, da bi otrokom zagotovili pravno zaščito; poudarja, da so otroci pogosto tarča določenih načinov zlorabe, kot so otroške poroke ali pohabljanje spolnih organov, zato potrebujejo dodatno zaščito; poudarja, da ostajajo otroško delo, novačenje otrok v oboroženih konfliktih ter zgodnje in prisilne otroke v nekaterih državah kritična vprašanja; poziva, naj se EU sistematično posvetuje z ustreznimi lokalnimi in mednarodnimi organizacijami za otrokove pravice in v svojih političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami opozarja, da so države pogodbenice dolžne izvajati konvencijo; pozdravlja Strategijo Sveta Evrope o pravicah otrok (2016–2021); poziva, naj EU prek svojih zunanjih delegacij še naprej spodbuja uporabo priročnika EU-UNICEF za vključevanje otrokovih pravic v razvojno sodelovanje in ustrezno usposobi osebje delegacij EU o tej temi; ponavlja poziv, naj Komisija predlaga celovito strategijo in akcijski načrt za otrokove pravice za naslednjih pet let, da bi jim v zunanjih politikah EU namenila prednost; pozdravlja dejstvo, da so bila v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja 2016 sredstva dodeljena podpori agencijam OZN za izvajanje ukrepov v zvezi s pravicami otrok, ki morajo bili oblikovani tako, da se dosegla kar največja dejanska korist za otroke v stiski, zlasti na področju zdravstvenih sistemov in dostopa do izobraževanja, vode in sanitarne ureditve; poziva k takojšnji rešitvi vprašanja otrok brez državljanstva, zlasti tistih, rojenih zunaj matične države staršev, in otrok migrantov;

25.  najostreje obsoja vse oblike diskriminacije, vključno z diskriminacijo na podlagi rase, barve kože, veroizpovedi, spola, spolne usmerjenosti, spolnih značilnosti, jezika, kulture, socialnega porekla, kaste, rojstva, starosti, invalidnosti ali katere koli druge značilnosti; poudarja, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za izkoreninjenje vseh vrst diskriminacije, rasizma, ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti, in sicer z dialogom o človekovih pravicah in političnim dialogom, delom delegacij EU in javno diplomacijo; poleg tega poudarja, da bi morala EU še naprej spodbujati ratifikacijo in dosledno izvajanje vseh konvencij OZN na to temo;

26.  poudarja, da trgovina z ljudmi vključuje novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb z zagroženo ali dejansko uporabo sile ali drugih oblik prisile, ugrabitve, goljufije, prevare, zlorabe moči ali ranljivega položaja oziroma z dajanjem ali sprejemanjem plačila ali drugih koristi za soglasje osebe, ki izvaja nadzor nad drugo osebo, za namene izkoriščanja; poziva EU in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi ustavili povpraševanje, ki spodbuja vse vrste izkoriščanja ljudi, zlasti žensk in otrok, in vodi v trgovino z njimi, njihov pristop pa naj temelji na človekovih pravicah in bo usmerjen k žrtvam; poudarja, da morajo vse države članice izvajati strategijo EU za izkoreninjenje trgovine z ljudmi in Direktivo 2011/36/EU(42) v zvezi s tem; izraža resno zaskrbljenost, saj so migranti in begunci zelo izpostavljeni izkoriščanju, tihotapljenju in trgovini z ljudmi; poudarja, da je treba ohraniti razlikovanje med pojmoma trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov;

27.  obsoja stalne kršitve človekovih pravic ljudi, ki trpijo zaradi kastne hierarhije in kastnega razlikovanja, vključno z nepriznavanjem enakosti, onemogočanjem dostopa do pravnega varstva in zaposlitve, nenehno segregacijo in ovirami zaradi kastnega sistema pri zagotavljanju osnovnih človekovih pravic in razvoja; ponovno poziva k vzpostavitvi politike EU o kastnem razlikovanju in poziva EU, naj izkoristi vsako priložnost, da bi izrazila globoko zaskrbljenost zaradi takšnih kršitev človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj okrepijo prizadevanja in podprejo sorodne pobude na ravni OZN in delegacij, tako da izvajajo in spremljajo cilje trajnostnega razvoja do leta 2030, spremljajo smernice OZN v zvezi z diskriminacijo na podlagi porekla ter podpirajo izvajanje priporočil iz mehanizmov OZN na področju človekovih pravic v zvezi s kastnim razlikovanjem na ravni držav;

28.  izraža globoko zaskrbljenost, da diskriminacija še vedno grozi manjšinam, ki so še posebno občutljive za politične, gospodarske, okoljske in z delom povezane spremembe in motnje; ugotavlja, da so številne osebe slabo politično zastopane oziroma sploh niso in jih revščina zelo prizadene; poudarja, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za izkoreninjenje kršitev človekovih pravic, katerih žrtve so manjšine; poudarja, da imajo manjšinske skupnosti posebne potrebe, zato bi jim bilo treba zagotoviti popoln dostop in enako obravnavo na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja;

29.  pozdravlja ratifikacijo Konvencije OZN o pravicah invalidov in znova opozarja, kako pomembno je, da države članice in institucije EU to konvencijo ratificirajo in učinkovito izvajajo; poudarja, da invalidnost ljudem ne jemlje človekovega dostojanstva, ki zajema dolžnost države, da jih zaščiti; zlasti poudarja, da je treba načelo splošne dostopnosti in pravice invalidov verodostojno vključiti v vse ustrezne politike EU, vključno z razvojnim sodelovanjem, pri čemer poudarja preskriptivno in horizontalno naravo tega vprašanja; poziva EU, naj v svoje politike zunanjega delovanja in razvojne pomoči vključi boj proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti; v zvezi s tem pozdravlja vključitev pravic invalidov v novo evropsko soglasje o razvoju;

30.  znova izraža podporo sistematičnemu uvajanju določb o človekovih pravicah v mednarodne sporazume med EU in tretjimi državami, tudi v trgovinske in naložbene sporazume; opozarja, da je treba vse človekove pravice obravnavati kot enakovredne, nedeljive, medsebojno odvisne in povezane; poziva Komisijo, naj učinkovito in sistematično spremlja izvajanje teh določb ter Parlamentu redno poroča o spoštovanju človekovih pravic v partnerskih državah; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjih sporazumov sprejme bolj strateški pristop k dialogu o človekovih pravicah; ima pozitivno stališče do sistema preferencialov GSP+ kot sredstva za spodbujanje učinkovitega izvajanja 27 osrednjih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in delovnih standardih; poziva k dejanskemu uveljavljanju GSP+ in pričakuje, da bo Komisija Parlamentu in Svetu poročala o stanju glede njegove ratifikacije in napredku, doseženem v okviru tega sistema; znova opozarja, kako pomembno je pravilno izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

31.  znova poudarja dejstvo, da bi morale biti dejavnosti vseh podjetij, vključno z evropskimi, ki delujejo v tretjih državah, popolnoma usklajene z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, ter poziva EU in njene države članice, naj to zagotovijo; prav tako znova poudarja pomen spodbujanja družbene odgovornosti podjetij in vodilne vloge evropskih podjetij pri spodbujanju mednarodnih standardov podjetništva in človekovih pravic, in poudarja, da bi sodelovanje med organizacijami za človekove pravice in poslovnimi organizacijami opolnomočilo lokalne akterje in spodbujalo civilno družbo; priznava, da lahko globalne vrednostne verige prispevajo h krepitvi osrednjih mednarodnih delovnih, okoljskih in socialnih standardov ter pomenijo priložnosti in izzive v zvezi s trajnostnim napredkom in spodbujanjem človekovih pravic, zlasti v državah v razvoju; poziva EU, naj pri zagotavljanju ustreznega, poštenega, preglednega in trajnostnega upravljanja globalnih vrednostnih verig prevzame dejavnejšo vlogo in ublaži vse negativne učinke na človekove pravice, vključno s kršitvami pravic delavcev; poudarja pa, da bi bilo treba v primeru kršitev človekovih pravic s strani podjetij žrtvam zagotoviti učinkovit dostop do pravnih sredstev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo projekti, ki jih podpira EIB, v skladu s politiko in zavezami EU na področju človekovih pravic; je seznanjen s potekajočimi pogajanji o zavezujoči pogodbi o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v zvezi s človekovimi pravicami; spodbuja EU, naj se konstruktivno udeleži teh pogajanj;

32.  poziva EU in njene države članice, naj uporabijo vso svojo politično moč za preprečevanje vseh dejanj, ki bi jih lahko označili za genocid, vojno hudodelstvo ali hudodelstvo zoper človečnost, naj se odzivajo učinkovito in usklajeno, ko se taki zločini zgodijo, in uporabijo vsa potrebna sredstva, da odgovorne osebe privedejo pred sodišče, tudi z uporabo načela splošne sodne pristojnosti, ter pomagajo žrtvam in podprejo postopke stabilizacije in sprave; poziva mednarodno skupnost, naj vzpostavi instrumente, ki lahko skrajšajo čas med opozorilom in odzivom, da bi preprečila pojav, ponoven pojav in stopnjevanje nasilnih konfliktov, kot je sistem EU za zgodnje opozarjanje;

33.  poziva EU, naj zagotovi podporo organizacijam (vključno z nevladnimi organizacijami, organizacijami za preiskave na podlagi odprtih virov ter civilno družbo), ki digitalno ali drugače zbirajo, hranijo in ščitijo dokaze za zagrešene zločine z namenom poenostaviti mednarodni kazenski pregon;

34.  izraža resno zaskrbljenost zaradi uničevanja objektov kulturne dediščine v Siriji, Iraku, Jemnu in Libiji; ugotavlja, da se od 38 ogroženih objektov kulturne dediščine 22 nahaja na Bližnjem vzhodu; podpira dejavnosti programa za kulturno dediščino in njegove dejavnosti ugotavljanja dejstev v Siriji in Iraku v zvezi z uničevanjem arheološke in kulturne dediščine;

35.  pozdravlja prizadevanja EU, da bi podprla vzpostavitev mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma, s katerim želi OZN pomagati pri preiskavi resnih zločinov v Siriji; poudarja, da je treba podoben neodvisen mehanizem vzpostaviti tudi v Iraku; poziva EU in države članice, naj prispevajo sredstva za vzpostavitev tega mehanizma, če tega še niso storile;

36.  odločno obsoja grozotne zločine in kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili državni in nedržavni akterji; je zgrožen nad velikim obsegom zagrešenih zločinov, vključno z umori, mučenjem, posilstvi kot vojnim orožjem, suženjstvom in spolnim suženjstvom, novačenjem otrok vojakov, prisilnimi verskimi spreobrnitvami ter sistematičnim „čiščenjem“ in ubijanjem verskih manjšin; opozarja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo(43), razmere, ki jih trpijo verske manjšine na ozemlju, ki je pod nadzorom ISIS-a/Daiša, opredelil kot genocid; poudarja, da bi morale EU in njene države članice podpirati sodni pregon pripadnikov nedržavnih skupin, kot je ISIS/Daiš, tako da pozovejo Varnostni svet OZN, naj se Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS) podeli ustrezna pristojnost ali zagotovi, da bo za pravico poskrbljeno v obliki priložnostnih sodišč ali splošne sodne pristojnosti;

37.  ponavlja, da popolnoma podpira MKS, Rimski statut, tožilstvo, pooblastilo tožilca, da deluje na lastno pobudo, in napredek pri sprožanju novih preiskav, ki so bistvene za boj proti nekaznovanju za grozodejstva; poziva vse države članice, naj ratificirajo spremembe iz Kampale o kaznivem dejanju agresije in naj „grozodejstva“ dodajo na seznam kaznivih dejanj, za katera ima EU pristojnost; obsoja vse poskuse, da bi se spodkopala njegova legitimnost in neodvisnost, ter poziva EU in njene države članice, naj redno sodelujejo s tem sodiščem, da bi podprle njegove preiskave in odločitve z namenom, da se konča nekaznovanje mednarodnih zločinov, tudi kadar gre za aretacijo oseb, ki jih išče MKS; poziva EU in države članice, naj dosledno podpirajo preglede, preiskave in sklepe MKS ter sprejmejo ukrepe za preprečevanje in učinkovito odzivanje na primere nepripravljenosti za sodelovanje z MKS ter zagotovijo ustrezno financiranje; pozdravlja, da so se 6. julija 2016 predstavniki EU in MKS sestali v Bruslju v okviru 2. okrogle mize EU-MKS, ki je omogočila, da ustrezni uslužbenci MKS in institucij EU določijo skupna področja interesa, izmenjajo informacije o ustreznih dejavnostih in zagotovijo boljše sodelovanje med obema stranema; z globokim obžalovanjem opozarja na nedavna obvestila o odstopu od Rimskega statuta, kar predstavlja izziv glede dostopa žrtev do sodnega varstva, dejanje pa bi bilo treba odločno obsoditi; meni, da bi morale Komisija, ESZD in države članice še naprej spodbujati tretje države k ratifikaciji in uporabi Rimskega statuta; znova poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj imenuje posebnega predstavnika EU za mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravosodje s pooblastili za spodbujanje, vključevanje in zastopanje zavezanosti EU boju proti nekaznovanju in MKS v vseh zunanjih politikah EU; poziva EU in njene države članice, naj podprejo mehanizme odgovornosti in resolucije OZN v večstranskih forumih OZN, tudi v Svetu za človekove pravice;

38.  poziva EU, naj okrepi prizadevanja za spodbujanje pravne države in neodvisnosti sodstva na večstranski in dvostranski ravni kot temeljnih načel za utrditev demokracije; spodbuja EU, naj podpre pravično izvajanje sodne oblasti po vsem svetu s podporo procesom zakonodajnih in institucionalnih reform v tretjih državah; poleg tega spodbuja delegacije EU in veleposlaništva držav članic, naj sistematično spremljajo sojenja, da bi spodbudili neodvisnost sodstva;

39.  izraža globoko zaskrbljenost in solidarnost z velikim številom migrantov, beguncev in prosilcev za azil, tudi vedno večjim številom žensk, ki so žrtve konfliktov, nasilja, preganjanja, napak pri upravljanju, revščine, nedovoljenih migracij, trgovine z ljudmi ter mrež, ki se ukvarjajo s tihotapstvom; poudarja, da je treba nujno sprejeti pristne ukrepe za odpravo temeljnih vzrokov migracijskih tokov in poiskati dolgoročne rešitve na podlagi spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva, torej da je treba obravnavati zunanjo razsežnost begunske krize, med drugim z iskanjem trajnostnih rešitev za konflikte v našem sosedstvu, na primer z razvijanjem sodelovanja in partnerstva z vpletenimi tretjimi državami, ki spoštujejo mednarodno pravo, ter zagotoviti spoštovanje človekovih pravic v teh državah; izraža globoko zaskrbljenost zaradi nasilja nad otroki migranti, vključno s pogrešanimi otroki migranti in otroki migranti brez spremstva, ter poziva k ponovnim naselitvam, shemam za združitev družin in humanitarnim koridorjem; je globoko zaskrbljen zaradi stiske in vedno večjega števila notranje razseljenih oseb ter poziva k njihovemu varnemu povratku, ponovni naselitvi ali lokalni integraciji; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo humanitarno pomoč na področjih izobraževanja, namestitve, zdravstva in drugih humanitarnih področij, ki pomagajo beguncem kar najbližje domačim državam, ter k pravilnemu izvajanju politik vračanja; poudarja potrebo po celovitem pristopu k migracijam, ki bo temeljil na človekovih pravicah, ter poziva EU, naj še naprej sodeluje z OZN, regionalnimi organizacijami, vladami in nevladnimi organizacijami; poziva države članice, naj v celoti izvedejo evropski azilni sveženj in skupno migracijsko zakonodajo, zlasti za zaščito ranljivih prosilcev za azil; poudarja, da pojma varne države in varne države izvora ne bi smela preprečevati individualne obravnave prošenj za azil; svari pred instrumentalizacijo zunanje politike EU kot „upravljanja migracij“; poziva EU in države članice, naj vzpostavijo popolno preglednost, kar zadeva sredstva, namenjena tretjim državam za sodelovanje na področju migracij, in naj zagotovijo, da takšno sodelovanje ne bo koristilo strukturam, vpletenim v kršenje človekovih pravic, ampak bo dopolnjevalo izboljševanje razmer na področju človekovih pravic v teh državah;

40.  meni, da bi moralo biti razvojno sodelovanje tesno povezano s spodbujanjem človekovih pravic in demokratičnih načel, vključno s pravno državo in dobrim upravljanjem; v zvezi s tem spominja na izjavo OZN, da brez pristopa, ki temelji na človekovih pravicah, ni mogoče v celoti uresničiti razvojnih ciljev; spominja tudi na zavezo EU, da bo podprla partnerske države in pri tem upoštevala njihovo razvitost in njihov napredek na področju človekovih pravic in demokracije;

41.  poudarja, da je tveganje za revščino ali družbeno izključenost večje med ženskami, in poziva Komisijo, naj v okviru svojih razvojnih politik okrepi prizadevanja za izvedbo ukrepov za boj proti revščini in družbeni izključenosti;

42.  želi spomniti, da drugo merilo Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP države članice zavezuje k preučitvi vsakega dovoljenja za izvoz orožja glede na to, kako namembna država spoštuje človekove pravice; v zvezi s tem želi spomniti na zavezo Komisije iz akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo v zvezi z varnostnimi silami in izvajanjem politike EU na področju človekovih pravic, vključno s pripravo in izvajanjem politike primerne skrbnosti na tem področju;

43.  ponovno poziva k skupnemu stališču EU glede uporabe oboroženih brezpilotnih letal, pri čemer naj se ohranjajo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo ter obravnavajo vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno vztraja, naj EU prepove razvoj, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja;

44.  meni, da bi morala EU nadaljevati prizadevanja za okrepitev spoštovanja človekovih pravic oseb LGBTI v skladu s smernicami EU o tem; poziva k izvajanju teh smernic v celoti, tudi z usposabljanjem osebja EU v tretjih državah; obsoja dejstvo, da je homoseksualnost v 72 državah še vedno kaznivo dejanje, je zaskrbljen, da 13 od teh držav izvaja smrtno kazen, ter meni, da nasilna dejanja in nasilje nad posamezniki zaradi njihove spolne usmerjenosti, kot so prisilna razkritja, zločini iz sovraštva in sovražni govor v spletu in zunaj njega ter korektivna posilstva, ne bi smeli ostati nekaznovani; je seznanjen z legalizacijo istospolnih porok in istospolnih civilnih partnerstev v nekaterih državah in spodbuja njihovo nadaljnje priznanje; obsoja kršitve nedotakljivosti telesa pri ženskah in manjšinskih skupinah; poziva države, naj prepovedo to prakso, preganjajo storilce ter zagotovijo podporo žrtvam;

45.  poudarja temeljni pomen boja proti korupciji v vseh oblikah, da se zagotovijo pravna država, demokracija in spoštovanje človekovih pravic; ostro obsoja vsakršno prakso ali ravnanje, ki tovrstne prakse sprejema;

46.  opozarja, da korupcija ogroža enakopravno uživanje človekovih pravic in spodkopava demokratične procese, kot so pravna država in pravično izvajanje sodne oblasti; meni, da bi morala EU na vseh ravneh dialoga s tretjimi državami poudarjati pomen integritete, odgovornosti in pravilnega upravljanja javnih zadev, financ in lastnine, kakor določa Konvencija OZN proti korupciji; priporoča, naj EU s svojim strokovnim znanjem bolj dosledno in sistematično podpre tretje države v njihovih prizadevanjih pri soočanju s korupcijo, in sicer z ustanavljanjem in utrjevanjem neodvisnih in učinkovitih institucij za boj proti korupciji; poziva zlasti Komisijo, naj se pogaja o določbah za boj proti korupciji v vseh prihodnjih trgovinskih sporazumih, ki jih bo sklenila na podlagi pogajanj s tretjimi državami;

47.  poudarja bistvene obveznosti in odgovornosti držav in drugih nosilcev odgovornosti za blažitev podnebnih sprememb, preprečevanje njihovega negativnega vpliva na človekove pravice in krepitev usklajenosti politik, da bi zagotovili, da bodo prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ustrezna, dovolj ambiciozna, nediskriminatorna in drugače skladna z obveznostmi s področja človekovih pravic; poudarja, da bo po ocenah OZN do leta 2050 mnogo okoljsko razseljenih oseb; poudarja povezavo med trgovinskimi, okoljskimi in razvojnimi politikami ter pozitivne in negativne učinke, ki jih te politike lahko imajo na spoštovanje človekovih pravic; pozdravlja mednarodno predanost spodbujanju povezovanja vprašanj okoljskih in naravnih nesreč ter podnebnih sprememb s človekovimi pravicami;

48.  poudarja, da se je prilaščanje zemljišč v zadnjih letih v državah v razvoju izredno povečalo; meni, da bi moral biti boj proti izkoriščanju in prilaščanju virov prednostna naloga; obsoja prakse, kot sta prilaščanje zemljišč in neselektivna raba naravnih virov; poziva Komisijo, naj sprejme nujne ukrepe, ki bodo odgovorili na številne nedavne resolucije Parlamenta s tega področja;

49.  poudarja, kako pomembno je vključiti človekove pravice ter dostop do dobrin in storitev, kot sta voda in komunalna infrastruktura, v socialne, izobraževalne, zdravstvene in varnostne politike;

50.  poziva mednarodne institucije, nacionalne vlade, nevladne organizacije in posameznike, naj sodelujejo, da bi vzpostavili ustrezen regulativni okvir za zagotovitev, da bo vsakdo na svetu imel zajamčen dostop do minimalne količine vode; poudarja, da voda ne bi smela biti blago, ampak vprašanje razvoja in trajnosti, ter da privatizacija vodnih virov držav ne odvezuje od odgovornosti na področju človekovih pravic; poziva države, v katerih je voda eden virov napetosti ali konfliktov, naj sodelujejo za souporabo vode, da bi dosegli koristi za trajnost in za miroljuben razvoj regije;

Obravnava izzivov in dejavnosti na področju podpore demokraciji

51.  poudarja, da bi morala EU še naprej dejavno podpirati demokratične in učinkovite institucije za človekove pravice in civilno družbo pri njihovih prizadevanjih za spodbujanje demokratizacije; pozdravlja neprecenljivo pomoč, ki se organizacijam civilne družbe po vsem svetu zagotavlja v okviru EIDHR, ki je še naprej glavni instrument EU pri izvajanju njene zunanje politike na področju človekovih pravic; poleg tega pozdravlja dosledna prizadevanja Evropske ustanove za demokracijo za spodbujanje demokracije in spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin v vzhodnem in južnem sosedstvu EU;

52.  opozarja, da bi lahko izkušnje, pridobljene z demokratično tranzicijo v okviru širitvene in sosedske politike, pozitivno prispevale k določitvi primerov dobre prakse, ki bi jih nato lahko uporabili za podpiranje in krepitev drugih procesov demokratizacije po vsem svetu;

53.  v zvezi s tem znova poziva Komisijo, naj oblikuje smernice EU za podporo demokraciji;

54.  priporoča, naj EU okrepi prizadevanja za oblikovanje bolj celovitega pristopa k procesom demokratizacije, v katerih so svobodne in poštene volitve zgolj ena razsežnost, ter tako pozitivno prispeva h krepitvi demokratičnih institucij in zaupanja javnosti v volitve po vsem svetu;

55.  pozdravlja napotitev osmih misij za opazovanje volitev in osmih misij strokovnjakov za volitve, ki jih je EU v letu 2016 razposlala po svetu; poudarja dejstvo, da je EU od leta 2015 napotila 17 misij za opazovanje volitev in 23 misij strokovnjakov za volitve; znova pozitivno ocenjuje, da EU stalno podpira volitve ter zagotavlja pomoč in podporo domačim opazovalcem volitev; pozdravlja in v celoti podpira delo skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev v tem pogledu;

56.  opozarja, da se je treba na poročila in priporočila misij za opazovanje volitev odzvati z ustreznimi ukrepi, da bi tako povečali njihov učinek in okrepili podporo EU demokratičnim standardom v državah, ki jih to zadeva;

57.  pozdravlja zavezo Komisije, ESZD in držav članic v sedanjem akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo, namreč da bodo odločneje in bolj dosledno sodelovale z organi za izvedbo volitev, parlamentarnimi institucijami in organizacijami civilne družbe v tretjih državah, da bi prispevale h krepitvi njihovega položaja in tako okrepile demokratične procese;

58.  poudarja, da je politika širitve eno najmočnejših orodij za večje spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic glede na trenutno politično dogajanje v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah; poziva Komisijo, naj še odločneje podpira krepitev demokratične politične kulture, spoštovanje načela pravne države, neodvisnost medijev in sodstva ter boj proti korupciji v teh državah; izraža svoje prepričanje, da bi moralo varstvo, dejavno spodbujanje in uveljavljanje človekovih pravic in demokratičnih načel ostati osrednji element evropske sosedske politike tudi po njeni spremembi; znova poudarja, da je varstvo, dejavno podpiranje in uveljavljanje človekovih pravic in demokracije v interesu partnerskih držav in EU; poudarja tudi, da mora EU še naprej uresničevati zavezo do svojih partnerjev, zlasti v svojem sosedstvu, da bo podpirala gospodarske, socialne in politične reforme, varovala človekove pravice in pomagala vzpostaviti pravno državo, kar so najboljši načini za okrepitev mednarodnega reda in zagotovitev stabilnosti v sosedstvu; opominja, da bi Unija za Sredozemlje lahko oblikovala politični dialog na tem področju ter se odločno zavzemala za človekove pravice in demokracijo v tej regiji oziroma bi to morala početi; želi spomniti, da mora vsaka država, ki želi postati članica EU, v celoti zajamčiti človekove pravice in strogo izpolnjevati københavnska merila, pri čemer bi lahko neupoštevanje teh meril vodilo k zamrznitvi pogajanj;

59.  poudarja, da graditev miru obsega prizadevanja za preprečevanje in omejevanje konfliktov ter povečevanje odpornosti političnih, družbeno-gospodarskih in varnostnih institucij, da se položijo temelji za trajnostni mir in dolgoročni razvoj; poudarja, da je spodbujanje pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic temeljnega pomena za ohranjanje miru;

Zagotavljanje celovitega in skladnega pristopa podpore človekovim pravicam in demokraciji s politikami EU

60.  je seznanjen s sprejetjem letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji po svetu za leto 2016; meni, da je letno poročilo nepogrešljivo orodje za nadzor, komunikacijo in razpravo o politiki EU na področju človekovih pravic in demokracije po svetu ter dragocen instrument, ki daje celovit pregled nad prednostnimi nalogami, prizadevanji in tudi izzivi EU na tem področju in ki se lahko uporabi za opredelitev novih načinov za učinkovito odzivanje nanje;

61.  odločno ponavlja svoje vabilo podpredsednici/visoki predstavnici, naj dvakrat letno sodeluje v razpravi s poslanci Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju, prvič ob predstavitvi letnega poročila EU in drugič v odziv na lastno poročilo; znova poudarja, kako pomemben je stalen medinstitucionalni dialog, in sicer v zvezi s spremljanjem nujnih resolucij Parlamenta o človekovih pravicah; želi spomniti, da imajo tudi pisni odgovori pomembno vlogo v medinstitucionalnih odnosih, saj omogočajo sistematično in poglobljeno spremljanje vseh točk, ki jih je izpostavil Parlament, in tako prispevajo k učinkovitejšemu usklajevanju; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj se izčrpno odzoveta na vprašanja za pisni odgovor in probleme v zvezi s človekovimi pravicami obravnavata na najvišji ravni dialoga z vpletenimi državami;

62.  izreka pohvalo ESZD in Komisiji za njuno izčrpno poročanje o dejavnostih EU na področju človekovih pravic in demokracije v letu 2016; vseeno pa meni, da bi lahko sedanjo obliko letnega poročila o človekovih pravicah in demokraciji izboljšali, in sicer tako, da bi pripravili boljši pregled dejanskega učinka ukrepov EU na človekove pravice in demokracijo v tretjih državah;

63.  ponavlja svoje mnenje, da je bilo sprejetje strateškega okvira EU in prvega akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo leta 2012 pomemben mejnik za EU, saj je s tem postavila človekove pravice in demokracijo v središče svojih zunanjih odnosov; pozdravlja dejstvo, da je Svet julija 2015 sprejel nov akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 in da je bil v letu 2017 opravljen vmesni pregled; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, ESZD, Komisijo, Svet in države članice, naj zagotovijo učinkovito in usklajeno izvajanje sedanjega akcijskega načrta, med drugim s pristnim sodelovanjem z organizacijami civilne družbe; poudarja, da bi morale države članice poročati o tem, kako so izvedle načrt; posebej opozarja na to, kako pomembno je povečati učinkovitost in do največje mere izkoristiti lokalni učinek orodij, ki se uporabljajo za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic in demokracije po vsem svetu;

64.  ponavlja svoje mnenje, da je za usklajeno in dosledno krepitev agende za človekove pravice in demokracijo potrebno trdno soglasje med državami članicami in institucijami EU ter večje sodelovanje med njimi, pa tudi pristno sodelovanje z organizacijami civilne družbe na lokalni, državni in mednarodni ravni; odločno poudarja, da bi morale države članice samostojneje izvajati akcijski načrt in strateški okvir EU ter ju uporabljati kot lasten načrt za dvostransko in večstransko spodbujanje človekovih pravic in demokracije;

65.  priznava ključno vlogo posebnega predstavnika EU za človekove pravice Stavrosa Lambrinidisa pri povečanju prepoznavnosti EU ter njene učinkovitosti pri varovanju in spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel v svetu in poudarja njegovo vlogo pri spodbujanju doslednega in usklajenega izvajanja politike EU na področju človekovih pravic; pozdravlja podaljšanje mandata posebnega predstavnika EU do 28. februarja 2019 in znova poziva, naj ta mandat postane stalen; v zvezi s tem priporoča, naj ima posebni predstavnik EU pristojnost dajanja pobude, večjo javno navzočnost ter ustrezno kadrovsko in finančno podporo, da bo lahko v celoti izkoristil svoj potencial; priporoča tudi, naj posebni predstavnik EU poveča preglednost svojih dejavnosti, načrtov, poročil o napredku in pregledov;

66.  ugotavlja, da sta delo in vpliv posebnega predstavnika EU za človekove pravice samo delno dostopna prek pregleda letnega poročila o človekovih pravicah, njegovih računov v družbenih medijih in govorov, ki so na voljo;

67.  v celoti podpira strategije na področju človekovih pravic za posamezne države, s katerimi se ukrepi EU prilagajajo razmeram in potrebam posamezne države; znova poziva, naj se poslancem Evropskega parlamenta omogoči dostop do vsebine strategij; odločno poudarja pomen upoštevanja strategij na področju človekovih pravic za posamezne države na vseh ravneh oblikovanja politike do posameznih tretjih držav; ponavlja, da bi se morale strategije na področju človekovih pravic za posamezne države ujemati z ukrepi EU, ki se v vsaki državi izvajajo glede na specifične razmere, in bi morale zajemati izmerljive kazalnike razvoja ter možnost za njihovo prilagajanje, če je to potrebno;

68.  pozdravlja, da so vse delegacije EU in misije SVOP imenovale kontaktne točke za človekove pravice in enakost spolov; opozarja na svoje priporočilo podpredsednici/visoki predstavnici in ESZD, naj pripravita jasne operativne smernice glede vloge kontaktnih točk v delegacijah, da bi jim omogočili, da prevzamejo vlogo resničnih svetovalcev za človekove pravice in da učinkovito opravljajo svoje delo;

69.  ugotavlja, da je mogoče z dialogi o človekovih pravicah s tretjimi državami na dvostranski ravni učinkovito ukrepati in sodelovati pri uveljavljanju in zaščiti človekovih pravic; pozdravlja vzpostavitev dialoga o človekovih pravicah z vse več državami; ceni in še naprej spodbuja vključitev civilne družbe v pripravljalne dialoge; znova poziva k oblikovanju celovitega mehanizma za spremljanje in pregledovanje delovanja dialogov o človekovih pravicah;

70.  želi spomniti, da se je EU zavezala, da bodo človekove pravice in demokracija osrednji element v njenih odnosih s tretjimi državami; zato poudarja, da je treba spoštovanje načel človekovih pravic in demokracije, vključno s klavzulami o pogojenosti s človekovimi pravicami v mednarodnih sporazumih, podpreti v vseh politikah EU z zunanjo razsežnostjo, kot so širitvena in sosedska politika, SVOP ter politike na področju okolja, razvoja, varnosti, boja proti terorizmu, trgovine, migracij, pravosodja in notranjih zadev;

71.  želi spomniti, da so sankcije eno bistvenih orodij SZVP; poziva Svet, naj sprejme sankcije, predvidene v zakonodaji EU, kadar se to zdi potrebno za uresničitev ciljev SZVP, zlasti za zaščito človekovih pravic ter utrjevanje in podpiranje demokracije, pri tem pa zagotovi, da ne bodo imele posledic za civilno prebivalstvo; poziva, naj bodo te sankcije osredotočene na uradnike, odgovorne za kršitve človekovih pravic, da bodo kaznovani za svoje zločine in zlorabe;

72.  se zaveda, da si Komisija prizadeva izpolniti svojo zavezo, da bo določbe o človekovih pravicah vključila v ocene učinka za zakonodajne in nezakonodajne predloge, izvedbene ukrepe ter naložbene in trgovinske sporazume; poziva jo, naj poveča kakovost in celovitost ocen učinka ter naj zagotovi sistematično vključevanje problematike človekovih pravic v besedilo zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov;

73.  znova izraža polno podporo trdni zavezanosti EU uveljavljanju in spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel prek sodelovanja s strukturami OZN in specializiranimi agencijami OZN, Svetom Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), regionalnimi organizacijami, kot so Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN), Združenje za regionalno sodelovanje v južni Aziji (SAARC), Afriška unija in Arabska liga, in drugimi organizacijami, v skladu s členoma 21 in 22 PEU;

74.  poudarja, da mora EU za izpolnitev ambicioznih ciljev iz novega akcijskega načrta zagotoviti dovolj sredstev in strokovnega znanja, tako z vidika namenskih človeških virov v delegacijah in na uradnih sedežih kot z vidika razpoložljivih sredstev;

75.  poleg tega znova poudarja, da je nadvse pomembno dejavno in dosledno sodelovanje EU z vsemi mehanizmi OZN za človekove pravice, zlasti s tretjim odborom Generalne skupščine OZN in Svetom za človekove pravice; priznava prizadevanja ESZD, delegacij EU v New Yorku in Ženevi ter držav članic za večjo skladnost EU glede problematike človekovih pravic na ravni OZN; spodbuja EU, naj si bolj prizadeva, da bo njen glas slišan, med drugim s spodbujanjem vse bolj razširjenega izvajanja čezmejnih pobud ter s sopokroviteljstvom in prevzemanjem vodilne vloge pri rešitvah; poudarja, da mora EU stopiti na čelo prizadevanj za reforme OZN, da bi se okrepila učinek in moč multilateralnega sistema, ki temelji na pravilih, in da bi se zagotovila učinkovitejše varstvo človekovih pravic in napredek mednarodnega prava;

o
o   o

76.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 70. Generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in vodjem delegacij EU.

(1) http://www.ohchr.org/Documents/ProfessionalInterest/cedaw.pdf
(2) http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/69/167
(3) https://treaties.un.org/doc/source/docs/A_RES_45_158-E.pdf
(4) http://www.unhcr.org/3b66c2aa10
(5) http://www.ohchr.org/Documents/Publications/GuidingPrinciplesBusinessHR_EN.pdf
(6) http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/generalassembly/docs/globalcompact/A_RES_71_1.pdf
(7) https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld
(8) https://rm.coe.int/1680462542
(9) http://www.oecd.org/corporate/mne/oecdguidelinesformultinationalenterprises.htm
(10) https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/131181.pdf
(11) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10897-2015-INIT/sl/pdf
(12) http://europa.eu/globalstrategy/sites/globalstrategy/files/regions/files/eugs_review_web_0.pdf
(13) http://europa.eu/globalstrategy/sites/globalstrategy/files/full_brochure_year_1.pdf
(14) UL L 76, 22.3.2011, str. 56.
(15) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6846-2017-INIT/sl/pdf
(16) https://ec.europa.eu/europeaid/sites/devco/files/european-consensus-on-development-final-20170626_en.pdf
(17) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9647-2014-INIT/sl/pdf
(18) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11491-2013-INIT/sl/pdf
(19) http://www.ceceurope.org/wp-content/uploads/2015/08/CofEU_119404.pdf
(20) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-8416-2013-INIT/sl/pdf
(21) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6129-2012-REV-1/sl/pdf
(22) https://www.osce.org/odihr/19223?download=true
(23) https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/137584.pdf
(24) https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/eu_guidelines_on_human_rights_dialogues_with_third_countries.pdf
(25) UL C 303, 15.12.2009, str. 12.
(26) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-16173-2008-INIT/sl/pdf
(27) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10019-2008-INIT/sl/pdf
(28) UL L 130, 19.5.2017, str. 1.
(29) https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/eu_guidelines_hrd_en.pdf
(30) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10255-2016-INIT/sl/pdf
(31) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0344.
(32) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0502.
(33) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0404.
(34) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0405.
(35) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0300.
(36) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0020.
(37) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0066.
(38) UL C 181, 19.5.2016, str. 69.
(39) http://www.ohchr.org/EN/HRBodies/HRC/RegularSessions/Session31/Documents/A_HRC_31_56_en.doc
(40) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 115.
(41) UL L 134, 29.5.2009, str. 1.
(42) UL L 101, 15.4.2011, str. 1.
(43) UL C 310, 25.8.2016, str. 35.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov