Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 1. junij 2017 - BruseljKončna izdaja
Zahteva za odvzem poslanske imunitete Béli Kovácsu
 Stopnje davka na dodano vrednost, ki se uporabljajo za knjige, časopise in periodične publikacije *
 Internetna povezljivost za rast, konkurenčnost in kohezijo: evropska gigabitna družba in 5G
 Varstvo ranljivih odraslih
 Uvedba začasnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Ukrajino ***I
 Enotna oblika za vizume ***I
 Večletni okvir za Agencijo EU za temeljne pravice za obdobje 2018–2022 ***
 Večletni okvir za Agencijo EU za temeljne pravice za obdobje 2018–2022 (resolucija)
 Digitalizacija evropske industrije
 Novo evropsko soglasje o razvoju – naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost
 Odpornost kot strateška prednostna naloga zunanjega delovanja EU
 Boj proti antisemitizmu
 Konferenca OZN na visoki ravni za podporo izvajanju cilja trajnostnega razvoja št. 14 (konferenca OZN o oceanih)

Zahteva za odvzem poslanske imunitete Béli Kovácsu
PDF 167kWORD 50k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 o zahtevi za odvzem poslanske imunitete Béli Kovácsu (2016/2266(IMM))
P8_TA(2017)0232A8-0203/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Béli Kovácsu, ki jo je dne 19. septembra 2016 posredoval madžarski generalni državni tožilec dr. Péter Polt v zvezi s kazenskim postopkom, ki ga je proti Béli Kovácsu sprožil osrednji preiskovalni urad vodje tožilstva, in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 3. oktobra 2016,

–  po vabilih Béli Kovácsu na zagovor dne 12. januarja, 30. januarja in 22. marca 2017 v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 4(2) temeljnega zakona Madžarske, členov 10(2) in 12(1) zakona št. LVII iz leta 2004 o pravnem statusu madžarskih poslancev Evropskega parlamenta in člena 74(1) in (3) zakona št. XXXVI iz leta 2012 o državni skupščini,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0203/2017),

A.  ker je madžarski generalni državni tožilec zahteval odvzem imunitete poslancu Evropskega parlamenta Béli Kovácsu, da bi lahko preiskali obtožbo zoper njega o kaznivem dejanju oškodovanja proračuna, ki je privedlo do velike finančne izgube, v skladu s členom 396(1)(a) madžarskega kazenskega zakonika ter o večkratni uporabi ponarejenih zasebnih dokumentov v skladu s členom 345 kazenskega zakonika; ker je v skladu s slednjim členom vsaka oseba, ki uporabi predrugačen ali ponarejen zasebni dokument ali zasebni dokument z netočno vsebino kot dokazilo za obstoj, spremembo ali končanje pravice ali obveznosti, kriva prekrška, ki se kaznuje z zaporno kaznijo do enega leta;

B.  ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.  ker so v skladu s členom 4(2) temeljnega zakona Madžarske poslanci parlamenta upravičeni do imunitete; ker v skladu s členom 10(2) zakona št. LVII iz leta 2004 o statusu madžarskih poslancev Evropskega parlamenta poslanci Evropskega parlamenta uživajo enako imuniteto kot poslanci madžarskega parlamenta, v skladu s členom 12(1) pa odločitev o začasnem odvzemu imunitete poslancu Evropskega parlamenta sodi v pristojnost Evropskega parlamenta; ker se lahko v skladu s členom 74(1) zakona št. XXXVI iz leta 2012 o državni skupščini kazenski ali prekrškovni postopek, kadar se poslanec ne odreče imuniteti prostovoljno, začne samo s predhodnim soglasjem državne skupščine; ker v skladu s členom 74(3) istega zakona do vložitve obtožnice predlog za odvzem imunitete vloži generalni državni tožilec;

D.  ker imajo v skladu s členom 21(1) in (2) Sklepa 2005/684/ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta(2) poslanci pravico do pomoči osebnih sodelavcev, ki jih sami izberejo, Parlament pa krije dejanske stroške njihove zaposlitve s strani poslancev;

E.  ker se lahko v skladu s členom 34(4) Sklepa predsedstva z dne 19. maja in 9. julija 2008 o izvedbenih ukrepih v zvezi s statutom poslancev Evropskega parlamenta na podlagi pogojev, ki jih določi predsedstvo, krijejo tudi stroški, nastali iz naslova pogodb o praksi;

F.  ker lahko v skladu s členom I(1) Sklepa predsedstva z dne 19. aprila 2010 o pravilniku za praktikante poslancev poslanci Evropskega parlamenta, da bi prispevali k evropskemu izobraževanju in poklicnemu usposabljanju ter spodbujali boljše razumevanje delovanja te institucije, omogočijo opravljanje prakse v času plenarnih zasedanj v Bruslju in Strasbourgu ali med opravljanjem dolžnosti poslanca v državi, v kateri je bil posamezni poslanec izvoljen;

G.  ker v skladu s členom 5(1) in (2) pravilnika za praktikante, posamezne vidike v zvezi s prakso ureja pisna pogodba o praksi, ki jo podpišeta poslanec in praktikant; ker pogodba vsebuje klavzulo, v kateri je izrecno poudarjeno, da Evropski parlament ne sme biti obravnavan kot pogodbena stranka; ker se v skladu s členom 5(4) stroški, povezani s prakso, vključno s štipendijo in stroški zavarovanja, ki jih krije poslanec, poravnajo iz nadomestila za parlamentarno pomoč, kot določa člen 33(4) izvedbenih ukrepov, in sicer v okviru sredstev tega nadomestila;

H.  ker v skladu z zadnjim stavkom člena 1(1) pravilnika za praktikante štipendija praktikanta ne sme v resnici biti prikrita oblika dohodka; ker je v skladu s členom 7(1) v času prakse za praktikante odgovoren izključno poslanec, s katerim delajo;

I.  ker Parlament v tem primeru ni našel dokaza o fumus persecutionis, torej dovolj resnega in utemeljenega suma, da je bila zahteva za odvzem imunitete posredovana v povezavi k postopkom, ki je bil sprožen z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo;

J.  ker odločitve nekdanjega predsednika Parlamenta, da Béli Kovácsu izreče opomin zaradi kršitve člena 1(a) kodeksa ravnanja(3), ni mogoče enačiti s pravno sodbo in zato ne predstavlja pravnomočne razsodbe o zadevi, s katero je povezan kazenski postopek, ki ga je sprožil preiskovalni oddelek generalnega državnega tožilstva; ker posledično ni kršeno načelo ne bis in idem; ker zato kazen, ki jo je v skladu s kodeksom ravnanja izrekel nekdanji predsednik Parlamenta, ne preprečuje začetka ali izvedbe kazenskega postopka na Madžarskem, da bi se ugotovilo, ali bo vložena obtožnica;

1.  sklene, da se Béli Kovácsu odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Madžarske in Béli Kovácsu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrman in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI: EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v združenih zadevah Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.
(2) UL L 262, 7.10.2005, str. 1.
(3) Glej Prilogo I Poslovnika Evropskega parlamenta – Kodeks ravnanja za poslance Evropskega parlamenta v zvezi s finančnimi interesi in navzkrižji interesov.


Stopnje davka na dodano vrednost, ki se uporabljajo za knjige, časopise in periodične publikacije *
PDF 362kWORD 53k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost, ki se uporabljajo za knjige, časopise in periodične publikacije (COM(2016)0758 – C8-0529/2016 – 2016/0374(CNS)
P8_TA(2017)0233A8-0189/2017

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0758),

–  ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0529/2016),

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0189/2017),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava -1 (novo)
(-1)   Razlika med pričakovanimi prihodki iz DDV in dejansko pobranim DDV (tako imenovana vrzel pri pobiranju DDV) v Uniji je bila leta 2013 približno 170 milijard EUR, čezmejne goljufije pa znašajo približno 50 milijard EUR letne izgube prihodkov iz DDV v Uniji, tako da gre za pomembno vprašanje, ki ga je treba obravnavati na ravni Unije.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES7 določa, da lahko države članice za publikacije na kakršnih koli fizičnih nosilcih uporabljajo nižje stopnje davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV). Nižje stopnje DDV pa ni mogoče uporabiti za elektronsko dobavljene publikacije, ki jih je treba obdavčiti po splošni stopnji DDV.
(1)  Direktiva Sveta 2006/112/ES7 določa, da lahko države članice za publikacije na kakršnih koli fizičnih nosilcih uporabljajo nižje stopnje davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV). Nižje stopnje DDV pa ni mogoče uporabiti za elektronsko dobavljene publikacije, ki jih je treba obdavčiti po splošni stopnji DDV, tako da so elektronsko dobavljene publikacije v manj ugodnem položaju, kar zavira razvoj tega trga. Sorazmerno manj ugodni položaj elektronskih publikacij bi utegnil ovirati razvoj digitalnega gospodarstva v Uniji.
____________
_____________

7 Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).
7 Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)  Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 13. oktobra 2011 o prihodnosti DDV7a poudaril, da je ena od ključnih značilnosti DDV načelo nevtralnosti in da bi bilo zato treba „vse knjige, časopise in revije, ne glede na njihovo obliko, obravnavati povsem enako“.
_________________
7a Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0436.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  V skladu s Strategijo Komisije za enotni digitalni trg8 in zaradi omogočanja sledenja tehnološkemu napredku v digitalnem gospodarstvu bi morale imeti države članice možnost, da stopnje DDV za elektronsko dobavljene publikacije uskladijo z nižjimi stopnjami DDV, ki veljajo za publikacije na kakršnih koli fizičnih nosilcih.
(2)  V skladu s Strategijo Komisije za enotni digitalni trg8 in njeno ambicijo, da bi Evropi zagotovila svetovno konkurenčnost in vodilni položaj v digitalnem gospodarstvu, bi morale imeti države članice možnost, da stopnje DDV za elektronsko dobavljene publikacije uskladijo z nižjimi stopnjami DDV, ki veljajo za publikacije na vseh fizičnih nosilcih, in tako spodbudijo inovacije, ustvarjanje, naložbe in oblikovanje novih vsebin ter olajšajo digitalno učenje, prenos znanja ter dostopnost in spodbujanje kulture v digitalnem okolju.
____________
_____________
8 COM(2015) 0192 final
8 COM(2015)0192 final.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Možnost, da države članice uporabijo nižjo, močno znižano ali ničelno stopnjo za tiskane in elektronske publikacije, bi morala zagotoviti prenos ekonomske koristi na potrošnike ter s tem spodbujati branje, pa tudi na založnike ter s tem spodbujati naložbe v nove vsebine, pri časopisih in revijah pa zmanjšati odvisnost od oglaševanja.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Komisija je v akcijskem načrtu za DDV9 poudarila, da bi moralo biti mogoče za elektronsko dobavljene publikacije izkoristiti isto preferencialno obravnavo z vidika stopenj DDV kot za publikacije na kakršnih koli fizičnih nosilcih. Da bi se ta cilj dosegel, je treba vključiti možnost, da države članice za dobavo knjig, časopisov in periodičnih publikacij uporabljajo bodisi nižjo stopnjo DDV bodisi stopnje, ki so še nižje od nižjih stopenj, vključno z možnostjo odobritve oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi.
(3)  Komisija je v akcijskem načrtu za DDV9 poudarila, da bi moralo biti mogoče za elektronsko dobavljene publikacije izkoristiti enako preferencialno obravnavo z vidika stopenj DDV kot za publikacije na kakršnih koli fizičnih nosilcih. Da bi se ta cilj dosegel, je treba vključiti možnost, da države članice za dobavo knjig, časopisov in periodičnih publikacij uporabljajo bodisi nižjo stopnjo DDV bodisi stopnje, ki so še nižje od nižjih stopenj, vključno z možnostjo odobritve oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi. Ta predlog je v skladu s ciljem, da bi državam članicam omogočili večjo svobodo pri določanju svojih stopenj DDV v dokončnem sistemu DDV, ki bi temeljil na namembnem kraju.
_________________
_________________
9 COM(2016)0148 final.
9 COM(2016)0148 final.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)   V skladu z akcijskim načrtom za DDV je namen te direktive doseči enostavnejše sisteme DDV v državah članicah, ki bodo bolj odporni na goljufije in prijaznejši za podjetja, obenem pa bodo v koraku s sodobnim digitalnim in mobilnim gospodarstvom.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Da se prepreči obsežna uporaba nižjih stopenj DDV za avdiovizualne vsebine, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da uporabljajo nižjo stopnjo za knjige, časopise in periodične publikacije le, če teh publikacij, tako na kakršnih koli fizičnih nosilcih kot elektronsko dobavljenih publikacij, v celoti ali v pretežnem delu ne tvorijo glasbene ali video vsebine.
(5)  Da se prepreči obsežna uporaba nižjih stopenj DDV za avdiovizualne vsebine, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da uporabljajo nižjo stopnjo za knjige, časopise in periodične publikacije le, če teh publikacij, tako na kakršnih koli fizičnih nosilcih kot elektronsko dobavljenih publikacij, v celoti ali v pretežnem delu ne tvorijo glasbene ali video vsebine. Glede na to, da je pomembno zagotoviti dostop do knjig, časopisov in periodičnih publikacij za slepe, slabovidne in osebe z drugimi motnjami branja v smislu Direktive ... Evropskega parlamenta in Sveta9a, se za prilagojene in avdio elektronske knjige, časopise in periodične publikacije ne šteje, da jih v celoti ali v pretežnem delu tvorijo glasbene ali video vsebine. Zato se lahko tudi za te formate uporabijo nižje stopnje DDV.
__________________
9a Direktiva ... Evropskega parlamenta in Sveta o določenih dovoljenih uporabah del ali drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko in sorodnimi pravicami, za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja, ter o spremembi Direktive 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (COM(2016)0596, 2016/0278(COD)) (UL ..., str. ...).
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Dopustitev državam članicam, da smejo uporabiti znižano ali močno znižano stopnjo DDV za e-knjige, e-časopise in e-periodične publikacije, bi bila lahko priložnost za nove stopnje dobička za založnike in za naložbe v nove vsebine v primerjavi s sedanjim modelom, ki je močno odvisen od oglaševanja. Na ravni Unije bi bilo treba sprožiti širši razmislek o tem, kako se financirajo elektronske vsebine.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)  Prožnost, ki jo državam članicam omogoča sedanji predlog, v ničemer ne posega v dokončno prihodnjo ureditev DDV, hkrati pa bo treba vsako povečanje prožnosti uravnotežiti glede na učinek na delovanje enotnega trga, obseg goljufij v zvezi z DDV, zvišanje poslovnih stroškov in tveganje nelojalne konkurence.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  Ta direktiva državam članicam sicer omogoča, da popravijo neenako obravnavanje, a je vseeno potreben bolj usklajen, učinkovitejši in enostavnejši sistem znižanih stopenj DDV z manj izjemami.
Sprememba 12
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva 2006/112/ES
Priloga III – točka 6
(6)  dobava, skupaj s knjižnično izposojo, knjig, časopisov in periodičnih publikacij, razen publikacij, ki so v celoti ali v pretežnem delu namenjene oglaševanju, in razen publikacij, ki jih v celoti ali v pretežnem delu tvorijo glasbene ali video vsebine;
(6)  dobava, skupaj s knjižnično izposojo, knjig, časopisov in periodičnih publikacij, razen publikacij, ki so v celoti ali v pretežnem delu namenjene oglaševanju, in razen publikacij, ki jih v celoti ali v pretežnem delu tvorijo glasbene ali video vsebine; vključno z brošurami, letaki in podobnim tiskanim gradivom, otroškimi slikanicami, risankami ali pobarvankami, tiskanimi ali rokopisnimi glasbenimi deli, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami.
Sprememba 13
Predlog direktive
Člen 2 a (novo)
Člen 2a
Spremljanje
Evropska komisija do ... [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] pripravi poročilo, v katerem navede države članice, ki so sprejele podobne znižane ali močno znižane stopnje DDV za knjige, časopise in periodične publikacije in njihove elektronske ustreznice, in oceni učinek teh ukrepov v smislu proračunskih posledic ter razvoja kulturnega sektorja.

Internetna povezljivost za rast, konkurenčnost in kohezijo: evropska gigabitna družba in 5G
PDF 370kWORD 61k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 o internetni povezljivosti za rast, konkurenčnost in kohezijo: evropska gigabitna družba in 5G (2016/2305(INI))
P8_TA(2017)0234A8-0184/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (COM(2016)0587) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0300),

–   ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Akcijski načrt za 5G v Evropi (COM(2016)0588) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0306),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah z dne 14. septembra 2016 (COM(2016)0590),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1316/2013 in Uredbe (EU) št. 283/2014 v zvezi s spodbujanjem internetne povezljivosti v lokalnih skupnostih (COM(2016)0589),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (COM(2016)0591),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2015)0100),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti (COM(2014)0442),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra(1),

–  ob upoštevanju priloge k sporočilu Komisije z dne 2. oktobra 2013 z naslovom Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): rezultati in naslednji koraki (COM(2013)0685),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Prednostne naloge na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg (COM(2016)0176),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti(2),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. februarja 2016 za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji (COM(2016)0043),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2016 (EUCO 26/16),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. septembra 2013 z naslovom Odpiranje izobraževanja: inovativno poučevanje in učenje za vse z novimi tehnologijami in prosto dostopnimi učnimi viri (COM(2013)0654),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. oktobra 2016 z naslovom Vesoljska strategija za Evropo (COM(2016)0705),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (20. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS), in razveljavitvi Direktive 2004/40/ES(3),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0184/2017),

A.  ker bo 5G bistven gradnik gigabitne družbe, saj predstavlja standard za prihodnost mobilne komunikacijske tehnologije, in gonilo inovacij, kar bo v vse panoge prineslo korenite spremembe ter povzročilo primere nove rabe, visokokakovostne storitve in izdelke, pritoke prihodkov in poslovne modele ter priložnosti, in ker se pričakuje, da se bo zaradi tehnologije 5G povečala konkurenčnost panog in da bo prinesla zadovoljstvo potrošnikov;

B.  ker je vodilni položaj Evrope na področju tehnologije 5G bistven za gospodarsko rast in za ohranjanje svetovne konkurenčnosti, je pa za to potrebno evropsko usklajevanje in načrtovanje, in ker zaostajanje na tem področju lahko pomeni izgubo delovnih mest, inovacij in znanja;

C.  ker bodo 5G in aplikacije 5G povsem spremenili poslovne modele, saj zagotavljajo visokohitrostno povezljivost, kar bo sprožilo inovacije v vseh panogah, med drugim tudi v prometu, energetiki, financah in zdravstvu; ker si v tem pogledu Evropa ne more privoščiti, da bi zaostajala, saj bo 5G gonilo za prihodnjo rast in inovacije;

D.  ker bo arhitektura omrežij 5G v primerjavi s predhodnimi generacijami bistveno drugačna, da bi izpolnila pričakovane poslovne zahteve in zahteve glede zmogljivosti zelo visoko zmogljivih omrežij, zlasti kar zadeva latenco, pokritost in zanesljivost;

E.  ker bo arhitektura 5G privedla do večjega zbliževanja med mobilnimi in fiksnimi omrežji; ker bo zato namestitev zelo visoko zmogljivih fiksnih omrežij prispevala k povezovalnim potrebam gostega brezžičnega omrežja 5G, ki bi bilo čim bližje končnemu uporabniku;

F.  ker se bosta evropska družba in evropsko gospodarstvo v prihodnosti močno zanašala na infrastrukturo 5G, katere učinek bo daleč presegal obstoječa brezžična dostopovna omrežja, namenjena pa bo zagotavljanju visokokakovostnih in hitrejših komunikacijskih storitev, ki si jih lahko vsi privoščijo in so dostopne vedno in povsod;

G.  ker digitalizacija poteka vedno hitreje in na globalni ravni, za kar so potrebne naložbe v visokokakovostna komunikacijska omrežja s splošno pokritostjo; ker mora biti v zvezi s tem pravočasno na voljo radijski spekter, ki lahko izpolni te zahteve;

H.  ker je mobilna in brezžična povezljivost za vsakega državljana vedno pomembnejša, saj se inovativne storitve in aplikacije intenzivno uporabljajo, in ker mora v prihodnost usmerjena digitalna politika to upoštevati;

I.  ker se bodo omrežja 5G uvajala predvsem z zasebnimi naložbami in bo treba z Evropskim zakonikom o elektronskih komunikacijah ustvariti regulativno okolje, ki bo spodbujalo gotovost, konkurenčnost in naložbe; ker bo zanje treba racionalizirati upravne pogoje, na primer za uvedbo majhnih celic za strogo in pravočasno usklajevanje spektra ter razvoj zelo visoko zmogljivega omrežja, kot je trenutno predlagano v Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah;

J.  ker je treba poleg javnih pobud, kot je pobuda Komisije iz leta 2013 o javno-zasebnih partnerstvih na podlagi javnega financiranja v višini 700 milijonov EUR za zagotovitev, da bi bila tehnologija 5G v Evropi na voljo do leta 2020, poskrbeti za konkurenčni trg s prihodnosti primerno zakonodajo o dostopu in usklajevanjem spektra, s čimer bi spodbudili inovacije in potrebne zasebne naložbe v infrastrukturo;

K.  ker je treba pri uvedbi 5G paziti, da bo šlo za dopolnjevanje, ne pa omejevanje drugih projektov, ki so usmerjeni v spodbujanje povezljivosti na najbolj podeželskih in odročnih predelih Evrope;

L.  ker so za izvajanje 5G in gigabitne družbe potrebni natančen časovni razpored, prihodnosti prilagojen in tehnološko nevtralen pristop na podlagi povpraševanja, ki bo temeljil na oceni za posamezne regije in panoge, usklajevanje držav članic, sodelovanje z vsemi deležniki in ustrezne naložbe, da bi izpolnili vse pogoje v določenem roku in poskrbeli, da bo to za vse državljane EU postala resničnost;

I.Vizija 5G – zahteve po generacijskem premiku

1.  pozdravlja predlog Komisije, da bi pripravili akcijski načrt za 5G, s katerim bi Uniji zagotovili vodilno mesto pri uvajanju standardiziranih omrežij 5G v obdobju 2020–2025 kot del širše razvite strategije za evropsko gigabitno družbo, ki je tehnološko bolj konkurenčna in vključujoča; meni, da je v ta namen ustrezno usklajevanje med državami članicami nadvse pomembno, zato da bi pri uvajanju 5G preprečili podobne zamude, kot so se dogajale pri 4G in zaradi katerih je danes pokritost s 4G 86-odstotna, na podeželju pa samo 36-odstotna;

2.  poudarja, da bi lahko po navedbah Komisije na podlagi akcijskega načrta za uporabo tehnologij 5G v EU ustvarili dva milijona delovnih mest, spodbodli evropsko gospodarstvo ter se borili proti visoki stopnji brezposelnosti, zlasti med mladimi;

3.  poudarja, da so javno-zasebna partnerstva na področju 5G zdaj med najsodobnejšimi pobudami na svetu, ki so povezane s 5G in novimi aplikacijami, ki iz njega izhajajo; meni, da je glede na učinek, ki ga bo uvedba 5G imela na družbo, spodbujanje sinergij na področju raziskav in razvoja ter industrijskega razvoja sicer pozitivno, vendar bi bilo prav, da se članstvo v javno-zasebnih partnerstvih odpre tudi za potrošnike in predstavnike civilne družbe;

4.  poudarja, da ambiciozen in v prihodnost usmerjen časovni načrt za dodelitev spektra v Uniji nadvse pomemben, če želi Evropa prevzeti vodilni položaj na področju razvoja tehnologije 5G; v zvezi s tem pozdravlja ukrepe, ki jih predlaga Komisija v sporočilu z naslovom Akcijski načrt za 5G v Evropi, in meni, da so ti ukrepi najmanj, kar je potrebno za uspešno uvedbo 5G v Uniji;

5.  poudarja, da je treba zasebne naložbe podpreti s politiko, ki daje poudarek infrastrukturi, in z regulativnim okoljem, ki zagotavlja predvidljivost in gotovost, namenjeno pa je spodbujanju konkurence, kar bo koristilo končnim uporabnikom, ter da jih ne smejo ovirati preveč ambiciozni javni načrti, ki lahko upočasnijo uvedbo 5G;

6.  poudarja, da je na področju raziskav in razvoj v zvezi z mobilnimi komunikacijami 5G pomembno sodelovanje med akademskim svetom, raziskovalnimi ustanovami ter zasebnim in javnim sektorjem; poudarja, da javno-zasebna partnerstva na področju 5G v zvezi s tem dajejo zgled, in spodbuja Komisijo, naj v ta proces še naprej vključuje vse ustrezne panoge;

7.  meni, da bo Evropi koristil nadaljnji prehod v digitalno gospodarstvo v smislu večje pokritosti, povezljivosti in hitrosti, ter da bo prispevek digitalnega gospodarstva k skupni rasti BDP do leta 2020 znašal 40 %, pri čemer bo stopnja rasti 13-krat hitrejša kot pri celotnem BDP;

8.  pozdravlja in spodbuja srednjeročne cilje gigabitne družbe glede doseganja hitrosti omrežja v višini najmanj 100 Mbps za vse evropske potrošnike, kar bi bilo mogoče nadgraditi do 1 Gbps in dolgoročno povečati na 100 Gbps za glavna socialno-ekonomska gonila, kot so ponudniki javnih storitev, digitalno intenzivna podjetja, večja prometna vozlišča, finančne institucije, bolnišnice, šole in raziskovalne ustanove; poziva, da je treba dati prednost uvedbi povezovalne infrastrukture optičnih vlaken, konkurenci za spodbujanje naložb in visokokakovostnim izkušnjam končnih uporabnikov; želi spomniti, da Unija zaostaja pri doseganju ciljev povezljivosti iz digitalne agende za leto 2020, pri čemer je najbolj zaskrbljujoče zaostajanje podeželskih in oddaljenih območij;

9.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bo povezljivost gigabitne družbe koristila čim več državljanom EU, tudi tistim, ki živijo na oddaljenih območjih;

10.  odločno podpira prizadevanja, da bi na intermodalnih poteh do leta 2025 zagotovili dostop do omrežja 5G na podlagi javnoprometnih omrežij, povezanih z instrumentom za povezovanje Evrope (IPE) in vseevropskimi prometnimi omrežji (TEN-T), in pričakuje, da bo temu sledil poln dostop po vsej EU, tako v mestih kot na podeželju in v večjih turističnih središčih in znamenitostih;

11.  ugotavlja, da so še vedno potrebne nadaljnje izboljšave pri pokritosti mobilnih omrežij/LTE četrte generacije, saj Evropska unija pri tem zaostaja za ZDA, Južno Korejo in Japonsko, in da bi moral biti akcijski načrt za 5G priložnost za učenje iz napak, narejenih pri uvedbi 4G;

12.  opozarja, da bo moral biti radijski dostop v omrežju 5G zmožen delovati v zelo širokem frekvenčnem območju, od manj kot 1 GHz vse do 100 GHz, in vključevati povezljivost do 300 GHz; poudarja, da morajo frekvence od 3–6 GHz in nad 6 GHz zagotavljati izjemne hitrosti prenosa podatkov in izjemno zmogljivost na gosto poseljenih območjih; priznava, da sistemi 5G v visokofrekvenčnih pasovih potrebujejo zelo gosto omrežno infrastrukturo na podlagi dostopa malih celic do lokacij, kar bo zahtevalo izbiro v zvezi s frekvenčnimi pasovi, ki se bodo uporabljali, ali možnost delitve frekvenčnih pasov;

13.  poudarja, da sama hitrost prenosa ne bo dovolj, da bi izpolnili prihodnje povpraševanje gigabitne družbe po povezljivosti, zaradi česar bo potreben infrastrukturni cilj v zvezi z zelo visoko zmogljivimi omrežji, saj ta omrežja izpolnjujejo najvišje standarde v smislu hitrosti prenosa s strežnika in na strežnik, latence in odpornosti;

14.  poudarja, da je za odzivanje na izzive 5G potrebna skladna evropska strategija spektra, vključno z usklajenimi nacionalnimi načrti in časovnimi roki, ki obravnava človeške komunikacije, komunikacije stroj–stroj in komunikacije interneta stvari na različnih ravneh: hitrost povezave, mobilnost, latenca, splošna razširjenost, obratovalni cikel, zanesljivost, dostopnost itd., in za zagotovitev obdobja gladkega prehoda na 5G v vseh državah članicah;

15.  opozarja, da je za uvedbo brezžičnih omrežij 5G potrebna zelo visoko zmogljiva povezljivost ter prožna in učinkovita uporaba vseh razpoložljivih nestičnih delov spektra, vključno s pasom 700 MHz, za povsem različne scenarije uvedbe omrežij, za kar bo treba razviti inovativne modele licenciranja spektrov in dati jasni poudarek usklajevanju razpoložljivih frekvenčnih pasov po regijah;

16.  priznava pomen licenčnih frekvenčnih pasov za zagotovitev dolgoročnih naložb v omrežje ter boljše kakovosti storitev, in sicer prek stalnega in zanesljivega dostopa do spektra, obenem pa poudarja, da je potrebna boljša pravna varnost za nelicenčne frekvenčne pasove in različne metode deljenja frekvenčnih pasov;

17.  poudarja, da pomanjkljivo usklajevanje pomeni veliko tveganje za uvedbo 5G, saj je ustvarjanje kritične mase bistveno za privabljanje naložb in s tem za uživanje vseh koristi tehnologije 5G;

18.  ugotavlja, da bi morali imeti vsi panožni akterji enake in predvidljive konkurenčne pogoje, ki spodbujajo konkurenco, ter prožnost, da oblikujejo lastna omrežja, pri čemer sami izberejo naložbeni model in kombinacijo tehnologij, ki naj bi zagotovila popolno funkcionalnost za cilje uvedbe 5G, kot so tehnologije optičnih vlaken do doma, kabelska in satelitska tehnologija, Wi-Fi, G.fast, 2G, Massive MIMO ali druge tehnologije hitrega razvoja, pod pogojem, da bodo pomagali vsem Evropejcem, da se priključijo na zelo visoko zmogljiva omrežja; ugotavlja, da bo za uvedbo 5G potrebnih veliko več optičnih vlaken v gostejšem brezžičnem omrežju;

19.  je seznanjen s sporočilom Komisije z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti in z akcijski načrtom za 5G v Evropi, kar je vznemirljiva priložnost za države članice, da svojim kulturnim in ustvarjalnim inovatorjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, omogočijo večjo konkurenčnost na svetovnem prizorišču ter predstavitev njihovih podjetniških in inovativnih talentov;

II.Omogočanje koristi gigabitne družbe

20.  je prepričan, da pri 5G ne gre le za evolucijo mobilnega širokopasovnega omrežja, ampak za ključno tehnologijo za omogočanje digitalnega sveta prihodnosti – za naslednjo generacijo vseprisotne zelo hitre širokopasovne infrastrukture, ki bo podpirala preobrazbo postopkov v vseh gospodarskih panogah (javni sektor, izobraževanje, zagotavljanje storitev vsebin zlitih medijev, zdravstvo, raziskave, energetika, javne storitve, proizvodnja, promet, avtomobilska industrija, avdiovizualna tehnologija, navidezna resničnost, spletne igre itd.) ter omogočala cenovno dostopne, spretne, prožne, interaktivne, zanesljive in zelo prilagojene storitve, ki bodo izboljšale življenje vseh državljanov;

21.  ugotavlja, da je razdrobljenost glede uvedbe 4G v Evropi, ki se še vedno kaže v velikih razlikah med državami članicami, kot je razvidno iz indeksa za digitalno gospodarstvo in družbo za leto 2015, privedla do pomanjkanja digitalne konkurenčnosti v odnosu do ZDA, Kitajske, Japonske, Južne Koreje in gospodarstev v vzponu; v zvezi s tem poudarja, da Evropa sicer napreduje v smislu digitalnega razvoja, vendar se hitrost upočasnjuje, kar prinaša dolgoročno tveganje za potrebne naložbe in privlačnost evropskega poslovnega okolja;

22.  želi spomniti, da bi morala uvedba 5G na koncu koristiti končnim uporabnikom in da bi morale ostati vse odločitve v zvezi z uvedbo tehnologij 5G usmerjene h glavnemu cilju, da se ponudijo cenovno dostopne, zanesljive in visokokakovostne storitve;

23.  ugotavlja, da naložbe javnega in zasebnega sektorja prinašajo multiplikacijski učinek za vse gospodarstvo in da se bo po dokončni uvedbi 5G v 28 državah članicah verjetno posredno in neposredno ustvarilo do 2,3 milijona delovnih mest;

24.  ugotavlja, da naj bi po pričakovanjih uvedba tehnologij 5G v Evropi prinesla koristi, ki bodo daleč presegale mobilno industrijo, pa tudi kaskadni učinek, ki bo do leta 2025 letno znašal 141,8 milijarde EUR;

25.  poudarja, da je uspešnost hitre uvedbe 5G po vsej EU odvisna od razvoja novih poslovnih modelov na podlagi povpraševanja; opozarja na množico pobud, katerih namen je pojasnjevanje zahtev za 5G, kar vertikalnim panogam otežuje, da bi prispevale k temu procesu; zato poudarja, da je treba vertikalne panoge dejavno in učinkovito vključiti v postopek oblikovanja zahtev;

26.  poudarja, da so poštena konkurenca in enaki konkurenčni pogoji za udeležence na trgu nujni za uvedbo gigabitne družbe pri teh udeležencih; meni, da bi morali v zvezi s tem uporabljati „načelo enake storitve, enako tveganje, enaka pravila“;

27.  meni, da bi morale Komisija in države članice, skupaj z ustreznimi deležniki, preučiti ukrepe za to, kako spodbuditi napredne preizkuse in preizkuševališča, da bi pospešili inovacije pri aplikacijah 5G;

28.  ugotavlja, da bi morala gigabitna družba obravnavati digitalni razkorak in izboljšati uporabo interneta; ugotavlja, da so nadaljnje naložbe še vedno potrebne za uvedbo obstoječih in prihodnjih tehnologij na podeželskih in oddaljenih območjih, vključno s satelitno tehnologijo; poudarja, da je za odpravo digitalnega razkoraka na podeželskih in oddaljenih območjih potrebna pametna kombinacija zasebnih in javnih naložb; poudarja, da bi morali izkušnje iz preteklosti uporabiti za obravnavanje razlik med državami članicami, regijami ter gosto poseljenimi in oddaljenimi območji, pri tem pa podpreti uravnotežen geografski razvoj;

29.  poudarja, da digitalni razkorak obstaja med mesti in podeželjem, vendar je zelo izrazit tudi med državami članicami; v zvezi s tem poudarja pomen konkurenčnega zakonodajnega okvira in pobud, s katerimi bi spodbudili naložbe v infrastrukturo, povečali raznolikost akterjev ter okrepili evropsko usklajevanje;

30.  poudarja, da bo 5G temeljni kamen pri uresničevanju vizije mrežno povezane družbe in se bodo z njim povečale možnosti za življenje, učenje in delo v Evropski uniji, kar je osnovni pogoj za to, da bi digitalna revolucija v celoti koristila posameznikom in podjetjem;

31.  meni, da bi z omogočanjem uvedbe majhnih celic skladno z uredbo WiFi4EU prispevali k zmanjšanju digitalnega in tehnološkega razkoraka ter povečali razpoložljivost storitev 5G za vse državljane;

32.  poudarja, da mora Evropa ostati v koraku s tehnološkim razvojem in priložnostmi, ki jih ponuja učinkovitejša informacijska in komunikacijska tehnologija v podporo socialno-ekonomskemu razvoju v danes manj razvitih regijah;

33.  poudarja, da je gosto optično omrežje nepogrešljiva povezovalna infrastruktura za to, da bi v celoti izkoristili potencial storitve tehnološkega mobilnega standarda 5G;

34.  pozdravlja pobudo WiFi4EU za spodbujanje brezplačnega in univerzalnega dostopa do interneta v lokalnih skupnostih s shemo, ki jo financira EU in jo izvajajo države članice; ugotavlja, da je cilj pobude WiFi4EU spodbujati digitalno vključenost po vseh regijah prek geografsko uravnoteženega dodeljevanja sredstev ob sočasnem upoštevanju kakovosti izkušnje uporabnikov pri uporabi storitve; ugotavlja, da se hitrosti dostopa večajo in da bo morala tehnologija WLAN izpolnjevati zahteve povezljivosti med koncema, saj se uporaba na več brezžičnih napravah povečuje; meni, da potrebujemo okvir politike s posebnimi prednostnimi nalogami, da bi premagali ovire, ki jih trg sam ne more obvladati;

35.  poziva Komisijo, naj v svojem akcijskem načrtu za 5G posebno pozornost nameni notranji pokritosti glede na to, da se bodo številne aplikacije 5G uporabljale doma in v pisarnah; želi spomniti, da visokofrekvenčna omrežja ne prodrejo dovolj v stavbe; priporoča oceno dodatnih tehnologij, da bi zagotovili dobro pokritost v zaprtih prostorih, kot so Massive MIMO, notranji obnavljalniki ter visokohitrostne aplikacije WiFi (WiGig);

36.  poudarja, da je razvoj tehnologij 5G temelj za preobrazbo infrastrukture omrežij informacijske in komunikacijske tehnologije v smeri vseobsegajoče pametne povezljivosti: pametna vozila, pametna omrežja, pametna mesta, pametne tovarne, pametne uprave itd.; meni, da bodo zelo hitre širokopasovne povezave in inteligentne, učinkovite omrežne funkcije, ki omogočajo skoraj takojšnjo povezljivost med ljudmi, med človekom in strojem ter med povezanimi stroji, na novo opredelile povezljivost končnega uporabnika, ki jo bodo omogočale omrežne paradigme, kot so prepletena omrežja, hibridna omrežja, dinamično rezanje omrežja in tehnologije rešitev s programsko opremo;

37.  poudarja, da je visoka energetska učinkovitost, cilj katere je zmanjšana poraba omrežne energije, nadvse pomembna zahteva 5G; poudarja, da je ta element bistven za zmanjšanje operativnih stroškov, omogočanje omrežne povezljivosti na podeželskih in oddaljenih območjih ter trajnostno in z viri gospodarno zagotovitev omrežnega dostopa;

38.  poudarja, da je treba za uvedbo 5G precej nadgraditi fiksna omrežja in zgostiti mobilna omrežja v skladu s cilji gigabitne družbe, zlasti pri rešitvah za e-zdravstvo;

39.  poudarja, da je avdiovizualni sektor eden od ključnih dejavnikov za uspeh 5G v Evropi ter zagotavlja delovna mesta in gospodarsko rast, njegov napredek pa lahko znatno in pozitivno vpliva na vrednostno verigo v sektorju avdiovizualnih medijev, med drugim tudi na proizvodnjo, inovacije in distribucijo vsebin ter uporabniško okolje; zato poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo potrebe in posebnosti tega sektorja, zlasti tiste, ki so povezane z radiodifuzijo;

40.  poudarja, da postanejo vozila varnejša (manj nesreč), okolju prijaznejša (manj emisij) in prispevajo k predvidljivejšim potovalnim vzorcem, ko se povežejo v mrežo; zato podpira zamisel o uvedbi cilja za vso EU, da bi morala biti vsa vozila, ki so na voljo na trgu EU, opremljena s povezavo 5G in z vgrajeno opremo za pametne prometne sisteme; odločno podpira cilj, da bi reševalnim in drugim intervencijskim vozilom (policijska in gasilska vozila) z omrežno povezavo prek bazne postaje omogočili povezavo 5G, da bi imela med intervencijami stalno in nemoteno povezavo;

41.  je seznanjen s koristmi zanesljive in neprekinjene pokritosti 5G za varnost v cestnem prometu, saj omogoča povezana in digitalna sredstva nadzora, na primer pametne tahografe in e-dokumentacijo za težka tovorna vozila;

42.  meni, da bi morala tehnologija 5G omogočili nove in cenovno dostopne visokokakovostne storitve, povezati nove panoge in navsezadnje izboljšati uporabniško izkušnjo za vse naprednejše in zahtevnejše digitalne uporabnike; poudarja, da lahko tehnologija 5G ponudi rešitve za pomembne družbene izzive, saj lahko pomembno zmanjša porabo energije pri mobilnih napravah in ima potencial, da preoblikuje panoge, kot sta zdravstvo in promet;

43.  pozdravlja sklad za širokopasovno povezovanje Evrope, ki je sklad za širokopasovno infrastrukturo, v katerem so lahko udeležene nacionalne spodbujevalne banke ali institucije in zasebni vlagatelji, kar bo korak naprej pri zagotavljanju naložb v infrastrukturo na slabo oskrbljenih, manj poseljenih, podeželskih in oddaljenih območjih;

44.  meni, da sta razvoj in izboljšanje digitalnih spretnosti nadvse pomembna in bi morala potekati prek velikih naložb v izobraževanje – vključno s poklicnim, podjetniškim in nadaljnjim izobraževanjem, pa tudi preusposabljanjem – ter prek celovite udeležbe vseh pomembnih deležnikov, vključno s socialnimi partnerji, pri čemer obstajajo trije cilji: ohraniti in ustvariti tehnološka delovna mesta z usposabljanjem visokokvalificiranih delavcev, podpirati državljane pri prevzemanju nadzora nad svojim digitalnim obstojem, in sicer z zagotovitvijo potrebnih orodij, ter odpraviti digitalno nepismenost, ki povzroča digitalni razkorak in izključenost;

45.  meni, da bi morala Unija v partnerstvu z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT Digital) oblikovati in dati na voljo učne načrte za razvoj spretnosti 5G, s poudarkom na zagonskih podjetjih ter malih in srednjih podjetjih, da bi ta imela korist od uvedbe 5G;

46.  poudarja, da bo razvoj omrežij 5G spodbudil hitre tehnološke spremembe, kar bo omogočilo popoln razmah digitalne panoge, pametne tehnologije, interneta stvari ter naprednih proizvodnih sistemov;

47.  poudarja, da je tehnologija 5G pomembna za to, da bi Evropa prevzela vodilni položaj pri zagotavljanju vrhunske raziskovalne infrastrukture, s čimer bi postala središče za odlične raziskave;

III.Pristop politike

48.  pozdravlja pobudo Komisije za okrepitev naložbenega načrta za Evropo z instrumenti za financiranje (EFSI, IPE), ki so določeni za financiranje strateških ciljev gigabitne povezljivosti do leta 2025;

49.  poudarja, da je treba vse odločitve, povezane z digitalnim enotnim trgom, vključno z dodelitvijo spektra, cilji povezljivosti in uvedbo 5G, oblikovati na podlagi prihodnjih potreb in tega, kako se bo trg razvijal naslednjih 10–15 let; v zvezi s tem poudarja, da bo uspešna uvedba 5G bistvena za gospodarsko konkurenčnost, kar je mogoče doseči le z daljnovidno evropsko zakonodajo in usklajevanjem politik;

50.  poudarja, da bi morale biti politike o gigabitni družbi in 5G sorazmerne, pogosto revidirane in v skladu z „inovacijskim načelom“, da bi se morebitni učinki na inovacije upoštevali pri oceni učinka;

51.  poziva Komisijo, naj v okviru priprav naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2020–2027 in zlasti naslednjega okvira za raziskave, tehnološki razvoj in inovacije zagotovi, vzdržuje in razvije dolgoročno financiranje akcijskega načrta za 5G ter posodobitev omrežja na ustrezni ravni; poudarja, da je na področju raziskav in razvoja v zvezi z mobilnimi komunikacijami 5G pomembno sodelovanje med akademskim svetom, raziskovalnimi ustanovami ter zasebnim in javnim sektorjem; poudarja, da javno-zasebna partnerstva na področju 5G v zvezi s tem dajejo zgled; poudarja, da bodo po ocenah Komisije za uresničitev ciljev glede povezljivosti v naslednjih desetih letih potrebne naložbe v višini 500 milijard EUR, čeprav ocenjuje tudi, da je to za 155 milijard EUR premalo; zato meni, da si je treba prizadevati predvsem za zagotovitev zadostnih naložb v izvajanje digitalne infrastrukture, ki jih spodbudi konkurenca, saj je to nujno, da bi lahko državljani in podjetja izkoristili prednosti razvoja tehnologije 5G;

52.  poziva vse države članice, naj hitro začnejo izvajati določbe Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji(4), da bi zagotovili ustrezno raven varnosti in da bi bil ta načrt učinkovit in trajnosten;

53.  meni, da najboljša pot v gigabitno družbo temelji na pristopu, ki je prilagojen prihodnosti, spodbuja konkurenco in je tehnološko nevtralen, podpirajo pa ga najrazličnejši naložbeni modeli, kot je javno-zasebni model ali sovlaganje; ugotavlja, da lahko sovlaganje in druge oblike skupnih naložb ter dolgoročnih komercialnih ureditev dostopa za zelo visoko zmogljiva omrežja prispevajo k združevanju sredstev, omogočijo uporabo različnih prožnih okvirov in znižajo stroške uvedbe;

54.  poziva države članice, naj akcijski načrt za 5G izvajajo v celoti s skladnimi, vključujočimi in pravočasnimi ukrepi na regionalni in mestni ravni, da bi podprle in spodbudile medpanožne inovacije ter okrepile okvir gospodarskega sodelovanja za celotno industrijo;

55.  poziva Komisijo in države članice, naj prevzamejo pobudo pri spodbujanju medsektorske, večjezikovne in čezmejne interoperabilnosti 5G ter podpiranju zasebnosti prijaznih, zanesljivih, in varnih storitev, saj industrija in družba na splošno postajata vedno bolj odvisni od digitalne infrastrukture za podjetja in storitve, ter naj upoštevajo posebne gospodarske in geografske nacionalne razmere kot sestavni del skupne strategije;

56.  poziva k okrepitvi prizadevanj za standardizacijo, da bi zagotovili vodilno vlogo Evrope pri določanju tehnoloških standardov, ki omogočajo uvedbo omrežij in storitev 5G; meni, da bi morali imeti evropski organi za standardizacijo pri tem posebno vlogo; ugotavlja, da mora vsak sektor pripraviti svoj načrt za standardizacijo, in sicer na podlagi postopkov pod okriljem industrije, ter si pri tem močno prizadevati za doseganje skupnih standardov, ki bi lahko postali svetovni standardi; poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo naložbe v raziskave in razvoj ter evropsko standardizacijo;

57.  poudarja, da bi lahko s 5G revolucionarno spremenili dostop do vsebin in njihovo širjenje ter bistveno izboljšali uporabniško izkušnjo, obenem pa omogočili razvoj novih oblik kulturnih in ustvarjalnih vsebin; v zvezi s tem poudarja potrebo po učinkovitih ukrepih za boj proti piratstvu in celovit pristop za izboljšanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, da se ustvarijo preproste poti do zakonitih vsebin za potrošnike;

58.  izrazito spodbuja večje eksperimentiranje s tehnologijo 5G; podpira razvoj celostnih rešitev in testov, ki jim sledijo medpanožni preizkusi pilotnih projektov velikega obsega v odziv na povpraševanje po storitvah v gigabitni družbi; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dovolj nelicenčnih frekvenčnih pasov, da bi spodbudili preskuse, ki jih izvaja industrija; poziva Komisijo, naj preuči oblikovanje konkretnega in privlačnega cilja kot okvira za eksperimentiranje zasebnega sektorja s tehnologijo in izdelki 5G;

59.  poudarja, da je treba upoštevati smernice Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP), ki jih je uradno priznala Svetovna zdravstvena organizacija, da bi preprečili nedoslednosti in razdrobljenost ter zagotovili skladne pogoje uvedbe brezžičnega omrežja na evropskem enotnem digitalnem trgu;

60.  poudarja, da so za razvoj gigabitne družbe potrebna jasna in skupna pravila EU, ki bodo usmerjena v prihodnost in naklonjena konkurenci, da bi spodbudili naložbe in inovacije ter ohranili cenovno dostopnost in izbiro potrošnikov; poudarja, da prinaša konkurenca na podlagi infrastrukture potencial za učinkovitejše predpise, hkrati pa omogoča pravično dolgoročno donosnost naložb; spodbuja države članice, naj poenostavijo upravne postopke za dostop do fizične infrastrukture;

61.  poudarja, da je treba oblikovati inovacijam prijazno okolje za digitalne storitve, zlasti na področju velepodatkov in interneta stvari, s čimer bi razširili izbiro za potrošnike, obenem pa povečali zaupanje in spodbujali uporabo digitalnih storitev prek učinkovitih in racionaliziranih pravil ter se osredotočili na potrebe uporabnikov in značilnosti storitev, ne glede na vrsto ponudnika;

62.  poudarja, da je treba nacionalne širokopasovne načrte pregledati in po potrebi podrobno spremeniti ter se pri tem posvetiti vsem območjem 5G, ohraniti večtehnološki in konkurenčen pristop, podpirati regulativno varnost ter kar najbolj povečati obseg inovacij in pokritosti, pri čemer bi bil eden od ciljev premostitev digitalnega razkoraka;

63.  poziva Komisijo, naj preuči nacionalne širokopasovne načrte, da bi opredelila vrzeli, in oblikuje priporočila za posamezne države za nadaljnje ukrepanje;

64.  pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev sodelovalne širokopasovne platforme, da bi zagotovili udeležbo na visoki ravni, ko gre za javne in zasebne subjekte ter lokalne in regionalne organe;

65.  poudarja, da je zagotavljanje dostopa do interneta ter hitre in zanesljive internetne povezljivosti z nizko stopnjo zakasnitev in trepetanja ključno za digitalizacijo procesov in vrednostne verige v turizmu, kot tudi za razvoj in uporabo prometnih tehnologij, kot so kooperativni inteligentni prometni sistemi (C-ITS), rečne informacijske storitve (RIS) in evropski sistemi za upravljanje železniškega prometa (ERTMS);

66.  opozarja, da bi imel konkurenčen dostop do rešitev 5G veliko korist za mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj podrobno opredeli svoje akcijske načrte za lažjo udeležbo malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij pri preskušanju tehnologije 5G ter naj jim omogoči dostop do sodelovalne širokopasovne platforme 5G;

67.  podpira pobude na ravni EU za zagotovitev večjega usklajevanja spektra med državami članicami in dolgo trajanje licence, s čimer se bosta povečali stabilnost in gotovost naložb; ugotavlja, da je treba odločitve o teh vprašanjih sprejeti v vseh državah članicah hkrati, da bi sprejeli zavezujoče smernice o posameznih pogojih postopka dodelitve, kot so roki za dodelitev spektra, deljenje spektra ter skupno organizirane dražbe, s ciljem spodbujanja vseevropskih omrežij; poudarja, da je konkurenčni značaj trgov mobilnih telekomunikacij v Evropski uniji bistven za generacijski premik na 5G;

68.  poziva EU, naj uskladi prizadevanja v okviru Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU), zato da bi zagotovili skladno politiko EU; poudarja, da je treba potrebe glede evropskega usklajevanja spektra za 5G po letu 2020 dokončati pred Svetovno konferenco o radiokomunikacijah leta 2019 (WRC-19), pri tem pa ustrezno zaščititi obstoječe storitve, na katere se zanašamo danes, ter v skladu s sklepi, sprejetimi na konferenci WRC-15;

69.  poudarja, da bi morala biti opredelitev zelo visoko zmogljivih omrežij iz Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti, pod pogojem, da te tehnologije zadovoljujejo potrebe po kakovosti omrežnih storitev, ki jih bodo industrijske aplikacije in aplikacije potrošnikov potrebovale v prihodnje;

70.  poziva Komisijo, naj vzpostavi letno pregledovanje napredka in pripravi priporočila glede akcijskega načrta za 5G ter obvesti Parlament o rezultatih;

o
o   o

71.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 81, 21.3.2012, str. 7.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009.
(3) UL L 179, 29.6.2013, str. 1.
(4) UL L 194, 19.7.2016, str. 1.


Varstvo ranljivih odraslih
PDF 278kWORD 54k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 s priporočili Komisiji o varstvu ranljivih odraslih oseb (2015/2085(INL))
P8_TA(2017)0235A8-0152/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 67(4) in 81(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 3, ki določa pravico do spoštovanja telesne in duševne celovitosti, ter člena 21 o prepovedi diskriminacije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. decembra 2008 s priporočili Komisiji o čezmejnih posledicah pravnega varstva odraslih oseb(1),

–  ob upoštevanju ocene evropske dodane vrednosti, ki jo je septembra 2016 pripravila Služba Evropskega parlamenta za raziskave (PE 581.388),

–  ob upoštevanju Haaške konvencije z dne 13. januarja 2000 o mednarodnem varstvu odraslih oseb (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN z dne 13. decembra 2006 o pravicah invalidov (v nadaljnjem besedilu: Konvencija OZN o pravicah invalidov),

–  ob upoštevanju Priporočila št. R (99) 4 Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 23. februarja 1999 o načelih v zvezi s pravnim varstvom poslovno nesposobnih odraslih oseb (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo št. R (99) 4 Odbora ministrov Sveta Evrope),

–  ob upoštevanju Priporočila CM/Rec(2009)11 Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 9. decembra 2009 o načelih v zvezi s stalno pooblaščenostjo in vnaprej izraženo voljo za primer poslovne nesposobnosti (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo CM/Rec(2009)11 Odbora ministrov Sveta Evrope),

–  ob upoštevanju členov 46 in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0152/2017),

A.  ker je bistveno, da se Unija približa svojim državljanom in obravnava vprašanja, ki jih neposredno zadevajo, hkrati pa spoštuje temeljne pravice, brez diskriminacije in izključevanja;

B.  ker ima varstvo ranljivih odraslih oseb, ki uveljavljajo svojo pravico do svobode gibanja v Uniji, v takem primeru čezmejno naravo, ki torej zadeva vse države članice; ker to vprašanje kaže, kako pomembna je vloga, ki jo morata imeti Unija in Parlament pri reševanju težav in izzivov, s katerimi se evropski državljani soočajo pri uresničevanju svojih pravic, zlasti pri zadevah čezmejnega značaja;

C.  ker je varstvo ranljivih odraslih oseb tesno povezano s spoštovanjem človekovih pravic; ker je treba ranljivo odraslo osebo obravnavati kot vsakega evropskega državljana, tj. kot imetnika pravic, zmožnega sprejemanja svobodnih, neodvisnih in informiranih odločitev v okviru svoje sposobnosti, in ne le kot pasivnega upravičenca do oskrbe in pozornosti;

D.  ker ranljivost odraslih oseb in različna ureditev, ki zadeva njihovo pravno varstvo, ne sme ovirati pravice ljudi do svobode gibanja;

E.  ker se je zaradi demografskih sprememb in daljše življenjske dobe povečalo število starejših ljudi, ki zaradi starostnih bolezni ne morejo ščititi lastnih interesov; ker obstajajo tudi druge okoliščine, neodvisne od starosti, kot sta duševna in telesna prizadetost, ki so lahko tudi prirojene in ki lahko vplivajo na sposobnost odrasle osebe, da poskrbi za svoje interese;

F.  ker vse večji pretok ljudi med državami članicami povzroča težave, saj so med njimi izseljenci in upokojenci, pa tudi ranljive osebe in osebe, ki bi to lahko postale;

G.  ker obstajajo razlike med zakonodajami držav članic na področju sodne pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja ukrepov varstva odraslih oseb; ker lahko različni zakoni, ki se uporabljajo, in raznolikost pristojnih sodišč ogrožajo pravico ranljivih odraslih oseb do prostega gibanja in bivanja v državi članici po lastni izbiri ter do ustrezne zaščite njihovega premoženja, če je razdeljeno med več držav;

H.  ker se razlikujejo tudi zakonodaje držav članic na področju varstvenih ukrepov kljub napredku, ki ga je na tem področju prineslo Priporočilo št. R (99) 4 Odbora ministrov Sveta Evrope o načelih v zvezi s pravnim varstvom poslovno nesposobnih oseb;

I.  ker točka (a) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(2) izključuje uporabo navedene uredbe za osebna stanja ali pravno in poslovno sposobnost fizičnih oseb;

J.  ker Haaška konvencija zajema pravila mednarodnega zasebnega prava, ki so še posebno pomembna za reševanje čezmejnih težav v zvezi z ranljivimi odraslimi osebami; ker je do zdaj le malo držav članic ratificiralo to konvencijo, čeprav je od njenega sprejetja preteklo že precej časa; ker te zamude pri ratifikaciji konvencije ogrožajo varstvo ranljivih odraslih oseb v čezmejnem okolju Unije; ker je zaradi učinkovitosti torej bistveno, da se ukrepa na ravni Unije in tako zagotovi varstvo ranljivih odraslih oseb v čezmejnem okolju;

K.  ker so ranljive odrasle osebe tiste, ki so stare 18 let ali več in ki zaradi oslabitve ali pomanjkanja osebnih sposobnosti ne morejo poskrbeti za lastne interese (osebne zadeve in/ali osebno premoženje, bodisi začasno ali stalno);

L.  ker je treba upoštevati določbe Konvencije OZN o pravicah invalidov; ker so Unija in vse njene države članice pogodbenice te konvencije;

M.  ker mora Unija pri oblikovanju svojih politik zagotavljati spoštovanje načela subsidiarnosti in sorazmernosti;

N.  ker bi morali biti ukrepi Unije na področju varstva ranljivih odraslih oseb usmerjeni predvsem v pretok, priznavanje in izvrševanje varstvenih ukrepov za ranljive odrasle osebe, ki so jih sprejeli organi druge države članice, zlasti v širjenje in priznavanje pooblastil v primeru nezmožnosti, ter v tesnejše sodelovanje med državami članicami na tem področju;

O.  ker bi "varstveni ukrepi" morali pomeniti predvsem ukrepe iz člena 3 Haaške konvencije;

P.  ker bi "pooblastila v primeru nezmožnosti" morala pomeniti zastopniška pooblastila, ki jih s sporazumom ali enostranskim aktom dodeli pravno in poslovno sposobna odrasla oseba in začne veljati, ko ta ne more več poskrbeti za svoje interese;

Q.  ker bi morale biti jasne in natančne informacije o nacionalnih zakonodajah na področju pravne nesposobnosti in varstva ranljivih oseb državljanom lažje dostopne, da bodo lahko sami sprejemali informirane odločitve;

R.  ker bi lahko pravočasen dostop različnih upravnih in sodnih organov do informacij v zvezi s pravnim položajem odraslih oseb, za katere velja varstveni ukrep ali pooblastilo v primeru nezmožnosti, izboljšal in okrepil varstvo teh oseb;

S.  ker bi bila lahko vzpostavitev zbirk podatkov ali registrov v vseh državah članicah, v katerih bi bile zabeležene upravne in sodne odločbe, ki določajo varstvene ukrepe za ranljive odrasle osebe in pooblastila v primeru nezmožnosti, če so ta pooblastila predvidena v nacionalni zakonodaji, koristna za lažji in pravočasni dostop ustreznih upravnih in sodnih organov do informacij o pravnem položaju ranljivih odraslih oseb ter za zagotavljanje večje pravne varnosti; ker bi bilo treba zagotoviti zaupnost teh zbirk podatkov ali registrov v skladu s pravom Unije in nacionalnimi zakonodajami v zvezi z varstvom zasebnosti in osebnih podatkov;

T.  ker bi bilo treba varstvene ukrepe, ki jih sprejmejo organi ene države članice, samodejno priznati v drugih državah članicah; ker bi bilo treba ne glede na zgoraj navedeno določiti razloge za zavrnitev priznavanja in izvrševanja varstvenega ukrepa; ker bi morali biti razlogi, ki jih lahko nacionalni pristojni organi navedejo pri zavrnitvi priznavanja in izvrševanja varstvenega ukrepa, ki so ga sprejeli organi druge države članice, omejeni na varstvo javnega redu v zaprošeni državi;

U.  ker bi bilo treba uvesti učinkovite mehanizme za zagotovitev priznavanja, prijave in uporabe pooblastil v primeru nezmožnosti po vsej Uniji; ker bi bilo treba uvesti enoten obrazec za pooblastilo v primeru nezmožnosti na ravni Unije, da bi zagotovili učinkovitost teh pooblastil v vseh državah članicah;

V.  ker bi bilo treba uvesti enotne obrazce za Unijo, da bi spodbudili širjenje informacij o odločbah glede varstva ranljivih odraslih oseb ter njihov pretok, priznavanje in izvrševanje; ker pravna varnost zahteva, da bi morala vsaka oseba, ki ji je zaupano varstvo ranljive odrasle osebe ali njenega premoženja, imeti na podlagi zahteve in v razumnem roku pravico do potrdila, v katerem bi bile navedene njene sposobnosti, status in pooblastila, ki so ji bila zaupana;

W.  ker bi morala biti odločba, ki je izdana v državi članici in je izvršljiva v tej državi članici, izvršljiva tudi v drugih državah članicah, ne da bi jo bilo treba razglasiti za izvršljivo;

X.  ker bi bilo treba vzpostaviti mehanizme sodelovanja med državami članicami, da bi spodbudili in olajšali komunikacijo med pristojnimi organi ter posredovanje in izmenjavo informacij o ranljivih odraslih osebah; ker bi lahko imenovanje osrednjega organa v vsaki državi članici, kot je bilo predvideno v Haaški konvenciji, ustrezno prispevalo k doseganju tega cilja;

Y.  ker imajo lahko nekateri varstveni ukrepi, ki jih predvidijo organi držav članic v zvezi z ranljivo odraslo osebo, zlasti njena namestitev v zavod v drugi državi članici, logistične in finančne posledice za drugo državo članico; ker bi bilo treba v teh primerih vzpostaviti mehanizme sodelovanja med organi posameznih držav članic, da bi se lahko dogovorili o možnosti delitve stroškov v zvezi s tem varstvenim ukrepom;

Z.  ker obstoj osrednjih organov upravnim in sodnim organom držav članic ne bi smel preprečiti neposrednega komuniciranja, če bi se jim takšno komuniciranje zdelo učinkovitejše;

AA.  ker bi moral čas, ki je pretekel od sprejetja resolucije Parlamenta z dne 18. decembra 2008, Komisiji omogočiti, da pridobi dovolj informacij o izvajanju Haaške konvencije v državah članicah, ki so jo ratificirale, in pripravi poročilo, ki ga Parlament zahteva v navedeni resoluciji;

1.  izreka priznanje tistim državam članicam, ki so podpisale in ratificirale Haaško konvencijo, ter poziva tiste države članice, ki je še niso podpisale ali ratificirale, naj to čim prej storijo; poziva Komisijo, naj politično vpliva na Svet in države članice, da bi se do konca leta 2017 povečalo število ratifikacij te konvencije;

2.  opozarja, da predlog uredbe, h kateremu so bila predložena priporočila v Prilogi, ne bi nadomestil Haaške konvencije, ampak bi jo podprl in bi spodbudil države članice, naj konvencijo ratificirajo in jo izvajajo;

3.  opozarja, da je treba za varstvo ranljivih odraslih oseb, zlasti invalidov, sprejeti celovit sklop posebnih in ciljno naravnanih ukrepov;

4.  poziva države članice, naj zagotovijo, da so varstveni ukrepi iz njihove zakonodaje dovolj prilagodljivi položaju vseh ranljivih odraslih oseb, da bodo lahko pristojni nacionalni organi sprejeli prilagojene in sorazmerne varstvene ukrepe in preprečili, da bi bili državljani Unije prikrajšani za pravice, ki so jih še zmožni uveljavljati; opozarja, da je razlog za poslovno nesposobnost pri večini invalidov njihova invalidnost in ne starost;

5.  opozarja Komisijo in države članice, da niso vse ranljive odrasle osebe ranljive zaradi starosti, ter Komisijo in države članice poziva, naj sprejmejo ukrepe za okrepitev pravnega varstva in pravic ne le starejših ranljivih oseb, ampak tudi odraslih oseb, ki so ranljive ali so postale ranljive in zaradi hude duševne in/ali telesne prizadetosti ne morejo ščititi lastnih interesov; meni, da je v zvezi s tem zelo koristno uvesti postopke za izmenjavo in primerjavo dobrih praks med državami članicami na podlagi njihovih različnih sistemov varstva;

6.  poziva države članice, naj spodbujajo samoodločanje odraslih oseb, tako da v nacionalno pravo uvedejo zakonodajo o pooblastilih v primeru nezmožnosti na podlagi Priporočila CM/Rec(2009)11 Odbora ministrov Sveta Evrope;

7.  poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo potrebam najbolj prikrajšanih ranljivih odraslih oseb in sprejmejo ukrepe, ki naj zagotavljajo, da te osebe niso diskriminirane zaradi svojega stanja; v zvezi s tem poziva države članice, ki imajo v svojih zakonodajah pooblastilo v primeru nezmožnosti ali ki se odločijo, da ga bodo uvedle, naj v svojih pravnih sistemih ne določijo stroškov ali formalnosti, ki bi lahko odrasle osebe v slabšem družbenem položaju nerazumno odvrnili od koriščenja pooblastila v primeru nezmožnosti, ne glede na njihovo finančno stanje;

8.  poziva Komisijo, naj začne, ohranja in financira projekte, prek katerih se evropski državljani lahko seznanijo z zakonodajo držav članic v zvezi z ranljivimi odraslimi osebami in varstvenimi ukrepi, ki jih zadevajo; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe in pobude, da bi vsem ljudem na svojem ozemlju zagotovile zadostne in lahko dostopne informacije o nacionalni zakonodaji ter o razpoložljivih storitvah na področju varstva ranljivih odraslih oseb;

9.  obžaluje, da se Komisija ni odzvala na poziv Parlamenta, naj Parlamentu in Svetu pravočasno predloži poročilo, v katerem bi bile navedene dejanske težave in najboljše prakse pri uporabi Haaške konvencije, ter poročilo, ki bi moralo vsebovati predlagane ukrepe Unije, ki bi pojasnili postopke ali ustvarili nove postopke za uporabo konvencije; meni, da bi bilo mogoče v tem poročilu izpostaviti praktične težave, s katerimi se sooča Komisija pri zbiranju informacij o uporabi Haaške konvencije;

10.  poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu na podlagi člena 81(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije pred 31. marcem 2018 poda predlog uredbe o okrepitvi sodelovanja med državami članicami in izboljšanju samodejnega priznavanja in izvrševanja odločb v zvezi z varstvom ranljivih odraslih oseb in pooblastili v primeru nezmožnosti, ki upošteva priporočila v Prilogi;

11.  potrjuje, da ta priporočila spoštujejo temeljne pravice in načelo subsidiarnosti; v zvezi s tem poudarja, da je treba med najboljšimi nacionalnimi praksami upoštevati izkušnje lokalnih skupnosti in organov;

12.  meni, da zahtevani predlog nima nobenih finančnih posledic;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo in priložena podrobna priporočila Komisiji in Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

PRILOGA K RESOLUCIJI

PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

A.   NAČELA IN CILJI PREDLOGA

1.  Spodbujanje širjenja informacij o upravnih in sodnih odločbah v zvezi z ranljivimi odraslimi osebami, za katere veljajo varstveni ukrepi iz Haaške konvencije z dne 13. januarja 2000 o mednarodnem varstvu odraslih oseb, ter lažji pretok, priznavanje in izvrševanje teh odločb.

2.  Oblikovanje nacionalnih zbirk podatkov ali registrov, v katerih bodo na eni strani zabeležene upravne in sodne odločbe z varstvenimi ukrepi za ranljive odrasle osebe in na drugi strani s pooblastili v primeru nezmožnosti, kjer ta obstajajo, da bi zagotovili pravno varnost ter pristojnim upravnim organom in sodiščem omogočili lažji pretok in hitrejši dostop do informacij o pravnem položaju oseb, za katere velja določen varstveni ukrep.

3.  Oblikovanje posebnih in ustreznih ukrepov za spodbujanje sodelovanja med državami članicami, ki temeljijo na instrumentih iz Haaške konvencije, vključno z vzpostavitvijo osrednjih organov, ki bi bili odgovorni za lažje komuniciranje med pristojnimi organi držav članic ter usklajevanje posredovanja in izmenjave informacij o upravnih in sodnih odločbah v zvezi z osebami, za katere veljajo varstveni ukrepi.

4.  Zagotavljanje izmenjave informacij o stanju varstva ranljivih odraslih oseb med državami članicami ter dostopa do zbirk podatkov in registrov o varstvenih ukrepih in pooblastilih v primeru nezmožnosti, ki v celoti zagotavljata spoštovanje načela zaupnosti in varstva osebnih podatkov zadevnih odraslih oseb.

5.  Oblikovanje enotnih obrazcev Unije za spodbujanje širjenja informacij o upravnih in sodnih odločbah v zvezi z ranljivimi odraslimi osebami ter za pretok, priznavanje in izvrševanje teh odločb. Komisija bi se lahko zgledovala po vzorčnih obrazcih, ki jih je priporočila posebna diplomatska komisija Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu na zasedanju o varstvu odraslih oseb, ki je potekalo septembra in oktobra 1999.

6.  Priznavanje pravice vsake osebe, ki ji je zaupano varstvo ranljive odrasle osebe ali njenega premoženja, da od pristojnih organov v razumnem času pridobi potrdilo, v katerem so navedene njene sposobnosti in pooblastila, ki so ji bila zaupana, in ki je veljavno v vseh državah članicah.

7.  Spodbujanje samodejnega priznavanja varstvenih ukrepov, ki so jih sprejeli organi ene države članice, v drugih državah članicah, ne da bi vplivali na uvedbo – izjemoma in v skladu s členoma 3 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – pravnih jamstev za zaščito pravnega reda v državah članicah, zaprošenih, da priznajo takšne varstvene ukrepe, ki tem državam članicam omogočajo, da ne priznavajo in ne izvršujejo zadevnih ukrepov.

8.  Spodbujanje izvajanja varstvenih ukrepov, ki so jih sprejeli organi ene države članice, v drugih državah članicah, ne da bi bilo treba te ukrepe razglasiti za izvršljive.

9.  Spodbujanje posvetovanja in sodelovanja med državami članicami v primerih, ko bi lahko izvrševanje odločbe, ki jo predvidijo organi ene države članice, imelo logistične in finančne posledice za drugo državo članico, tako da bi se ti državi članici lahko dogovorili glede razdelitve stroškov, povezanih z varstvenim ukrepom. Posvetovanje in sodelovanje bi morala vedno potekati skladno z interesi ranljive odrasle osebe in ob polnem spoštovanju njenih temeljih pravic. Ustrezni organi lahko pristojnemu upravnemu ali sodnemu organu predložijo nadomestne ukrepe, če je končna odločitev v pristojnosti zadevnega organa.

10.  Oblikovanje enotnih obrazcev za pooblastilo v primeru nezmožnosti, da bi zainteresirane osebe, katerih informirano privolitev bi morali preveriti pristojni organi, pogosteje uporabljale ta pooblastila ter da bi zagotovili pretok, priznavanje in izvrševanje teh pooblastil.

B.   PREDLAGANI UKREPI

1.  poziva Komisijo, naj Parlamentu in Svetu na podlagi člena 81(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije pred 31. marcem 2018 poda predlog uredbe o okrepitvi sodelovanja med državami članicami in izboljšanju samodejnega priznavanja in izvrševanja odločb v zvezi z varstvom ranljivih odraslih oseb in pooblastili v primeru nezmožnosti.

(1) UL C 45 E, 23.2.2010, str. 71.
(2) Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).


Uvedba začasnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Ukrajino ***I
PDF 379kWORD 55k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 1. junija 2017, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi začasnih avtonomnih trgovinskih ukrepov za Ukrajino, ki dopolnjujejo trgovinske koncesije in so na voljo na podlagi Sporazuma o pridružitvi (COM(2016)0631 – C8-0392/2016 – 2016/0308(COD))(1)
P8_TA(2017)0236A8-0193/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 2
(2)  Glede na prizadevanja za gospodarsko reformo Ukrajine ter v podporo razvoja tesnejših gospodarskih odnosov z Evropsko unijo je primerno povečati trgovinske tokove, ki zadevajo uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov, in podeliti koncesije v obliki avtonomnih trgovinskih ukrepov za izbrane industrijske izdelke v skladu s pospešitvijo odprave carin na trgovino med Evropsko unijo in Ukrajino.
(2)  Z namenom okrepitve prizadevanj za gospodarsko in politično reformo Ukrajine ter v podporo in pospešitev razvoja tesnejših gospodarskih odnosov z Unijo je primerno in nujno povečati trgovinske tokove, ki zadevajo uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov, in podeliti koncesije v obliki avtonomnih trgovinskih ukrepov za izbrane industrijske izdelke v skladu s pospešitvijo odprave carin na trgovino med Unijo in Ukrajino.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Avtonomni trgovinski ukrepi bi bili podeljeni v obliki ničnih tarifnih kvot za proizvode v prilogah I in II poleg preferencialnih tarifnih kvot, določenih v Sporazumu, ter delne ali popolne odprave uvoznih dajatev za industrijske izdelke v Prilogi III.
(3)  Potem ko bi Komisija objavila svojo analizo morebitnega učinka te uredbe, v kateri bi morala upoštevati možne končne upravičence do avtonomnih trgovinskih ukrepov iz te uredbe in se osredotočiti zlasti na male in srednje velike proizvajalce v Ukrajini, bi bilo treba avtonomne trgovinske ukrepe podeliti za proizvode, ki bi bili ob upoštevanju te analize ocenjeni kot koristni. Ti avtonomni trgovinski ukrepi bi morali imeti obliko ničnih tarifnih kvot za proizvode v prilogah I in II poleg preferencialnih tarifnih kvot, določenih v Sporazumu o pridružitvi, ter delne ali popolne odprave uvoznih dajatev za industrijske izdelke v Prilogi III.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Da bi se preprečilo kakršno koli tveganje za goljufije, bi upravičenost do ugodnosti iz dodatnih ničnih tarifnih kvot morala biti odvisna od tega, ali Ukrajina upošteva ustrezna pravila o poreklu zadevnih izdelkov in z njimi povezanih postopkov ter je vključena v tesno administrativno sodelovanje z Evropsko unijo, kot je določeno v Sporazumu.
(4)  Da bi se preprečilo kakršno koli tveganje za goljufije, bi upravičenost do ugodnosti iz dodatnih ničnih tarifnih kvot za izdelke iz prilog I in II ter delne ali popolne odprave uvoznih dajatev za industrijske izdelke iz Priloge III morala biti odvisna od tega, ali Ukrajina upošteva vse ustrezne pogoje za koriščenje ugodnosti na podlagi Sporazuma o pridružitvi, vključno s pravili o poreklu zadevnih izdelkov in z njimi povezanimi postopki, ter je vključena v tesno administrativno sodelovanje z Unijo, kot je določeno v tem sporazumu.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Člen 2 Sporazuma o pridružitvi določa, da so spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanje načela pravne države bistveni elementi navedenega sporazuma. Primerno je uvesti možnost začasne opustitve preferencialov v primeru neupoštevanja temeljnih načel človekovih pravic, demokracije in pravne države v Ukrajini.
(9)  Člena 2 in 3 Sporazuma o pridružitvi določata, da so spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanje načela pravne države, pa tudi prizadevanja za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter ukrepi za spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitih večstranskih odnosov bistveni elementi odnosov z Ukrajino, ki jih ureja navedeni sporazum. Primerno je uvesti možnost začasne opustitve preferencialov v primeru, da Ukrajina ne bo upoštevala splošnih načel Sporazuma o pridružitvi, kot je bilo to uvedeno v drugih pridružitvenih sporazumih, ki jih je podpisala Unija.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Letno poročilo Komisije o izvajanju poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini bi moralo vsebovati podrobno oceno izvajanja začasnih avtonomnih trgovinskih ukrepov iz te uredbe.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del
Za upravičenost do koriščenja tarifnih kvot iz člena 1 veljajo naslednji pogoji:
Za upravičenost do koriščenja tarifnih kvot in preferencialnih carinskih dajatev za uvoz iz člena 1 veljajo naslednji pogoji:
Sprememba 7
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka a
(a)  skladnost s pravili o poreklu izdelkov in z njimi povezanimi postopki iz Sporazuma o pridružitvi in zlasti iz Protokola I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in metodah upravnega sodelovanja ter Protokola II o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah;
(a)  skladnost s pravili o poreklu izdelkov in z njimi povezanimi postopki iz Sporazuma o pridružitvi in zlasti iz Protokola I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in metodah upravnega sodelovanja ter Protokola II o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah; kar zadeva izdelke, proizvedene na ozemlju, ki ni pod dejanskim nadzorom ukrajinske vlade, ali dobavljene z njega, predložitev potrdila o gibanju blaga EUR.1, kot je navedeno v členu 16(1)(a) Protokola I k Sporazumu o pridružitvi, ki ga izdajo carinski organi ukrajinske vlade, potem ko opravijo pregled poslovnih knjig izvoznika v njegovih prostorih in vse druge preglede, ki se jim zdijo ustrezni, v skladu s členoma 17(5) in 33 tega protokola, vključno z oceno, ali obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da gospodarski subjekti, ki so jim začasni avtonomni trgovinski ukrepi namenjeni, ogrožajo boj proti korupciji ali so vpleteni v nezakonite gospodarske dejavnosti;
Sprememba 8
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka b
(b)  Ukrajina se od dneva začetka veljavnosti te uredbe vzdrži uvajanja novih carin ali dajatev z enakim učinkom in novih količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom pri uvozu izdelkov s poreklom iz Unije ali zviševanja obstoječih ravni carin ali dajatev ali uvajanja drugih omejitev;
(b)  Ukrajina se od dneva začetka veljavnosti te uredbe vzdrži uvajanja novih carin ali dajatev z enakim učinkom in novih količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom pri uvozu izdelkov s poreklom iz Unije ali zviševanja obstoječih ravni carin ali dajatev ali uvajanja drugih omejitev, vključno z diskriminatornimi internimi upravnimi ukrepi;
Sprememba 9
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka c
(c)  spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanje načela pravne države, kot določa člen 2 Sporazuma o pridružitvi.
(c)  spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanje načela pravne države, pa tudi nenehno in vztrajno prizadevanje v boju proti korupciji in nezakonitim dejavnostim, kot določajo členi 2, 3 in 22 Sporazuma o pridružitvi.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)   stalno spoštovanje obveznosti glede sodelovanja v zadevah, povezanih z zaposlovanjem, socialno politiko in enakimi možnostmi v skladu s Poglavjem 13 Naslova IV (Trgovina in trajnostni razvoj) in Poglavjem 21 Naslova V (Sodelovanje na področju zaposlovanja, socialne politike in enakih možnosti) Sporazuma o pridružitvi in cilji iz člena 420 tega sporazuma.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
Kadar Komisija ugotovi, da obstajajo zadostni dokazi o neizpolnjevanju pogojev iz člena 2, lahko v celoti ali deloma ukine preferencialne ureditve iz te uredbe v skladu s postopkom pregleda iz člena 5(2).
Kadar Komisija ugotovi, da obstajajo zadostni dokazi o neizpolnjevanju pogojev iz člena 2 te uredbe, lahko v celoti ali deloma ukine preferencialne ureditve iz te uredbe v skladu s postopkom pregleda iz člena 5(2).
Sprememba 12
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 a (novo)
Kadar država članica zahteva, da Komisija začasno ukine katero od preferencialnih ureditev zaradi neizpolnjevanja pogojev iz člena 2(b), Komisija v dveh mesecih po prejemu take zahteve pripravi obrazloženo mnenje, v katerem pojasni, ali je trditev o neizpolnjevanju utemeljena. Če ugotovi, da je zahteva utemeljena, sproži postopek iz prvega odstavka tega člena.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.  Če se izdelki s poreklom iz Ukrajine uvažajo po pogojih, ki povzročajo ali grozijo, da bodo povzročili resne težave proizvajalcu podobnega ali neposredno konkurenčnega izdelka v Skupnosti, lahko Svet s kvalificirano večino za ta izdelek na pobudo Komisije kadar koli znova uvede običajne dajatve skupne carinske tarife.
1.  Če se izdelki s poreklom iz Ukrajine uvažajo po pogojih, ki povzročajo ali grozijo, da bodo povzročili resne težave proizvajalcu podobnega ali neposredno konkurenčnega izdelka v Uniji, se lahko za take izdelke kadar koli znova uvedejo običajne dajatve skupne carinske tarife.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Komisija tesno spremlja učinek te uredbe na proizvajalce Unije v zvezi z izdelki iz prilog I in II, tudi v zvezi s cenami na trgu Unije in ob upoštevanju ustreznih razpoložljivih informacij o proizvajalcih Unije, kot so tržni delež, proizvodnja, zaloge, proizvodne zmogljivosti in stopnje uporabe zmogljivosti.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
2.  Komisija na zahtevo države članice ali lastno pobudo sprejme uraden sklep o začetku preiskave v razumnem roku. Če Komisija sklene, da bo začela preiskavo, objavi v Uradnem listu Evropske unije obvestilo o preiskavi. Obvestilo vsebuje povzetek prejetih informacij in navaja, da je treba kakršne koli zadevne informacije poslati Komisiji. V obvestilu je določen tudi rok, ki ne sme biti daljši od štirih mesecev od datuma objave obvestila, v katerem lahko zainteresirane strani pisno sporočijo svoje stališče.
2.  Komisija na zahtevo države članice, katere koli pravne osebe ali katerega koli združenja, ki ni pravna oseba, v imenu industrije Unije, kar pomeni vse proizvajalce Unije podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov ali večji delež teh proizvajalcev, ali na lastno pobudo, če se ji zdi očitno, da obstajajo zadostni prima facie dokazi, sprejme uraden sklep o začetku preiskave v razumnem roku. Za namene tega člena „večji delež“ pomeni proizvajalce Unije, katerih skupna proizvodnja znaša več kot 50 % skupne proizvodnje Unije podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov, ki jih proizvaja ta delež industrije Unije, ki izraža podporo ali nasprotovanje zahtevi, in ne manj kot 25 % skupne proizvodnje podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov, ki jih proizvaja industrija Unije. Če Komisija sklene, da bo začela preiskavo, objavi v Uradnem listu Evropske unije obvestilo o preiskavi. Obvestilo vsebuje povzetek prejetih informacij in navaja, da je treba kakršne koli zadevne informacije poslati Komisiji. V obvestilu je določen tudi rok, ki ne sme biti daljši od štirih mesecev od datuma objave obvestila, v katerem lahko zainteresirane strani pisno sporočijo svoje stališče.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 6
6.  Komisija odloči v roku enega meseca v skladu s postopkom iz člena 5. Ta sklep začne veljati en mesec po objavi.
6.  Komisija odloči v roku enega meseca v skladu s postopkom iz člena 5. Ta sklep začne veljati en mesec po objavi. Dajatve skupne carinske tarife se ponovno uvedejo za toliko časa, kolikor je to potrebno za preprečitev poslabšanja gospodarskega in/ali finančnega položaja proizvajalcev Unije ali dokler obstaja nevarnost za tako poslabšanje. Obdobje ponovne uvedbe ni daljše od enega leta, razen če se podaljša v ustrezno utemeljenih okoliščinah. Če dokončno ugotovljena dejstva kažejo, da pogoji iz člena 4(1) niso izpolnjeni, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 5(2) sprejme izvedbeni akt, s katerim konča preiskavo in postopke.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Člen 5 a (novo)
Člen 5a
Ocena izvajanja avtonomnih trgovinskih ukrepov
Letno poročilo Komisije o izvajanju poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini vsebuje podrobno oceno izvajanja začasnih avtonomnih trgovinskih ukrepov iz te uredbe ter vsebuje, če je to ustrezno, oceno družbenega učinka teh ukrepov v Ukrajini in v Uniji. Informacije o uporabi tarifnih kvot za kmetijske proizvode se objavijo na spletnih mestih Komisije.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Priloga I – preglednica – vrstica 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

09,6752

2002

Paradižnik, pripravljen ali konzerviran kako drugače kot v kisu ali ocetni kislini

 

5 000

Sprememba

črtano

Sprememba 19
Predlog uredbe
Priloga II – preglednica – vrstica 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Navadna pšenica, pirjevica in soržica, moka, drobljenci, zdrob in peleti

1001 99 00, 1101 00 15, 1101 00 90, 1102 90 90, 1103 11 90, 1103 20 60

100 000 ton/leto,

Sprememba

črtano

Sprememba 20
Predlog uredbe
Priloga II – preglednica – vrstica 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Koruza, razen semena, moke, drobljenca, zdroba, peletov in zrna

1005 90 00, 1102 20, 1103 13, 1103 20 40, 1104 23

650 000 ton/leto

Sprememba

Koruza, razen semena, moke, drobljenca, zdroba, peletov in zrna

1005 90 00, 1102 20, 1103 13, 1103 20 40, 1104 23

650 000 050 kilogramov/leto

Sprememba 21
Predlog uredbe
Priloga III – preglednica – vrstica 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

3102 10 10

Sečnina, vključno s sečnino v vodni raztopini, ki vsebuje več kot 45 mas. % dušika v suhem brezvodnem proizvodu (razen v peletih ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg bruto mase)

3 %

Sprememba

črtano

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0193/2017).


Enotna oblika za vizume ***I
PDF 317kWORD 47k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (COM(2015)0303 – C8-0164/2015 – 2015/0134(COD))
P8_TA(2017)0237A8-0028/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0303),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0164/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 3. maja 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0028/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 1. junija 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume

(Ker je bil dosežen dogovor med Parlamentom in Svetom, stališče Parlamenta ustreza končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/1370.)


Večletni okvir za Agencijo EU za temeljne pravice za obdobje 2018–2022 ***
PDF 232kWORD 46k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 o osnutku sklepa Sveta o določitvi večletnega okvira za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2018–2022 (14423/2016 – C8-0528/2016 – 2016/0204(APP))
P8_TA(2017)0238A8-0177/2017

(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14423/2016),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0528/2016),

–  ob upoštevanju členov 99(1) in (4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0177/2017),

1.  odobri osnutek sklepa Sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.


Večletni okvir za Agencijo EU za temeljne pravice za obdobje 2018–2022 (resolucija)
PDF 244kWORD 48k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 o večletnem okviru za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2018–2022 (2017/2702(RSP))
P8_TA(2017)0239B8-0384/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta o določitvi večletnega okvira za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2018–2022 (14423/2016),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0528/2016),

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0177/2017), vloženim v skladu s členom 99(1) in (4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 13. decembra 2012 o osnutku sklepa Sveta o določitvi večletnega okvira za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2013–2017 (10449/2012 – C7-0169/2012 – 2011/0431(APP))(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015(2),

–  ob upoštevanju izjav Komisije in Sveta z dne 31. maja 2017 o večletnem okviru Agencije Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2018–2022,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Evropska unija zavezana zagotavljati pravice, zapisane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

B.  ker osnutek sklepa Sveta o določitvi večletnega okvira za Agencijo Evropske unije za temeljne pravice za obdobje 2018–2022, posredovan Parlamentu v odobritev, vključuje osem tematskih področij: žrtve kaznivih dejanj in dostop do sodnega varstva, enakost in diskriminacija na katerikoli podlagi, kot je spol, rasa, barva kože, etnično ali socialno poreklo, genetska značilnost, jezik, vera ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost, ali na podlagi državljanstva, informacijska družba ter zlasti spoštovanje zasebnosti in varstvo osebnih podatkov, pravosodno sodelovanje, razen v kazenskih zadevah, migracije, meje, azil in vključevanje beguncev in migrantov, rasizem, ksenofobija in s tem povezana nestrpnost, otrokove pravice ter vključevanje in socialna vključenost Romov s poudarkom na boju proti rasnemu sovraštvu do Romov;

C.  ker vključitev področja policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah v večletni okvir ne bi odražala le potreb na terenu, pač pa bi Agenciji omogočila tudi, da na lastno pobudo opravi izčrpno analizo na področjih, ki so nedvomno pomembna za temeljne pravice, zlasti ob upoštevanju nedavnih in aktualnih sprememb v zakonodaji na ravni EU na tem področju;

D.  ker sta z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah postala del prava Unije in zato spadata v delovno področje Agencije, tako kot vsa področja, ki so v pristojnosti Unije, kot je določeno v členu 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007;

E.  ker bo Agencija lahko tudi v primeru, da policijsko in pravosodno sodelovanje nista vključeni v sklep Sveta o določitvi večletnega okvira, še naprej izvajala naloge na teh področjih na zahtevo Parlamenta, Sveta ali Komisije v skladu s členom 5(3) Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007;

F.  ker je treba določiti večletni okvir za Agencijo za obdobje 2018–2022, da bi zagotovili kontinuiteto njenih dejavnosti, in ker v začetku leta 2018 še ne bo novega večletnega okvira, bo lahko Agencija delala le na izrecno zahtevo institucij, na lastno pobudo pa ne;

1.  obžaluje, da se Svet ni uspel dogovoriti o tem, da bi v novi večletni okvir vključili predlagana tematska področja policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah;

2.  ponovno opozarja, kako pomembna sta delo Agencije in njena ključna vloga pri spodbujanju temeljnih pravic po EU;

3.  meni, da je eden od temeljnih vidikov dela Agencije nadaljnje zagotavljanje podpore v zvezi s svetovanjem na področju temeljnih pravic v okviru prava Unije, za kar je potrebno, da se dejavnosti Agencije ne prekinejo;

4.  pozdravlja izjavi Komisije in Sveta ter vztraja, da je treba izboljšati delovne postopke za upravljanje in delovanje Agencije ter pojasniti, da pristojnosti Agencije vključujejo tudi policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah iz nekdanjega tretjega stebra;

5.  je seznanjen z različnima mnenjema Komisije in Sveta glede razlage ustanovne uredbe Agencije ter poziva obe instituciji, naj karseda hitro dosežeta dogovor;

6.  poziva Komisijo, naj po zunanji oceni Agencije leta 2017 predlaga spremembe k Uredbi (ES) št. 168/2007, ki so po njenem mnenju potrebne za izboljšanje postopkov upravljanja in delovanja Agencije ter za uskladitev te uredbe z Lizbonsko pogodbo, kot je določeno v členu 31(2) omenjene uredbe;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Agenciji Evropske unije za temeljne pravice.

(1) UL C 434, 23.12.2015, str. 262.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0485.


Digitalizacija evropske industrije
PDF 304kWORD 61k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije (2016/2271(INI))
P8_TA(2017)0240A8-0183/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 173 (naslov XVII) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki zadeva industrijsko politiko EU in se med drugim nanaša na konkurenčnost industrije Unije,

–  ob upoštevanju členov 9, 11 in 16 PDEU,

–   ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–   ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije – Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi (COM(2016)0178),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 za naslovom Prednostne naloge na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg (COM(2016)0176),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Kvantne tehnologije (SWD(2016)0107),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Nadaljnji razvoj interneta stvari v Evropi (SWD(2016)0110),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti (COM(2014)0442),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 z naslovom Industrijska politika za dobo globalizacije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o strategiji Evropa 2020(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o inovacijski politiki Skupnosti v spreminjajočem se svetu(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2010 z naslovom Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti (COM(2010)0614),

–  ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020: Unija inovacij (COM(2010)0546),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. julija 2007 z naslovom Vmesni pregled industrijske politike – Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta (COM(2007)0374),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192), delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2015)0100), in kasnejših zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov,

–  ob upoštevanju predloga z dne 11. septembra 2013 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 (COM(2013)0627),

–  ob upoštevanju predloga z dne 26. marca 2013 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za izgradnjo visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij (COM(2013)0147),

–  ob upoštevanju predloga z dne 7. februarja 2013 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji (COM(2013)0048),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Za oživitev evropske industrije (COM(2014)0014),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Akt za enotni trg: Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom K aktu za enotni trg: za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo – 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav (COM(2010)0608),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 10. januarja 2017 z naslovom Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva (COM(2017)0009),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o sprostitvi potenciala računalništva v oblaku v Evropi(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 z naslovom Digitalna agenda za rast, mobilnost in zaposlovanje: čas za pospešeno ukrepanje(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2012 z naslovom Zaščita kritične informacijske infrastrukture – dosežki in naslednji koraki: h globalni kibernetski varnosti(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 z naslovom Nova digitalna agenda za Evropo: 2015.eu(10)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o internetu stvari(11),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2016 z naslovom Industrija 4.0 in digitalna preobrazba: pot naprej,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0183/2017),

A.  ker bi si bilo treba s konkretnimi politikami, ukrepi in spodbudami za ponovno industrializacijo EU in njenih držav članic odločno prizadevati za konkurenčnost in trajnost, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in vključenost; ker si je EU zastavila cilj, da bi moralo do leta 2020 20 % BDP Unije temeljiti na industriji, pri čemer je treba nujno upoštevati strukturno preobrazbo industrije zaradi digitalne motnje in nastanka novih poslovnih modelov;

B.  ker je evropska industrija temelj evropskega gospodarstva in blaginje in se sooča z velikimi izzivi, ki izhajajo iz hitro razvijajočih se trendov globalizacije in inovacij;

C.  ker digitalizacija industrijske proizvodnje prispeva k povečanju odpornosti, energetske učinkovitosti in učinkovitosti virov, trajnosti inovacij in konkurenčnosti naših gospodarstev, s tem pa se preoblikujejo poslovni modeli, proizvodnja, proizvodi, procesi in ustvarjanje vrednosti, odločilno pa vpliva tudi na priložnosti in izzive za evropsko industrijo in delavce;

D.  ker ima Evropa zaradi svoje industrijske dediščine, mreže industrijskih sektorjev in vrednostnih verig, prednosti na področju inovacij, strateških javnih naložb v raziskave in razvoj, razpoložljivosti zasebnih naložb, učinkovite uprave, usposobljene delovne sile, njenega povezovanja industrijskega razvoja z družbenimi izzivi in dejstva, da izvaja več kot 30 nacionalnih in regionalnih pobud za digitalizacijo industrije, trdno izhodišče za to, da prevzame vodilni položaj v digitalni preobrazbi; ker bi lahko okrepili industrijo EU, če bi zmogli vzpostaviti v celoti integrirane vrednostne verige za industrijske proizvode in svežnje produktov in storitev, izboljšane zaradi digitalizacije;

E.  ker bo omrežje 5G temeljito preoblikovalo naša gospodarstva, s tem pa bo digitalizacija postavljena v središče industrijskega razvoja in socialnih storitev;

F.  ker je vzpostavitev enotnega digitalnega trga, ki spodbuja gospodarsko rast in zaposlovanje na družbeno odgovoren način, izredno pomembna za uspešno evropsko industrijsko strategijo;

G.  ker je dobro zasnovana in tehnološko nevtralna strategija za digitalizacijo industrijske proizvodnje, ki znotraj celotne globalne vrednostne verige vse bolj povezuje ljudi in stroje ter čezmejne storitve, pomembno izhodišče za okrepitev odpornosti, trajnosti in konkurenčnosti našega gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest;

H.  ker bi morala digitalizacija sprožiti potencial za učinkovito rabo virov, energije in kapitala ter s tem prispevati k bolj povezanemu krožnemu gospodarstvu, manjši snovni intenzivnosti in večji industrijski simbiozi;

I.  ker lahko digitalizacija prinese izboljšave za turistični sektor in s tem koristi za potnike in njihovo mobilnost, saj jim med drugim omogoča preprost dostop do informacij v realnem času in široko paleto storitev;

J.  ker lahko dobro razvite jezikovne tehnologije pripomorejo k temu, da industrija premaga jezikovne prepreke, ki ovirajo razvoj digitalnega trga;

K.  ker digitalizacija v prometnem sektorju prinaša nove priložnosti za proizvajalce, izvajalce, vlagatelje, delavce in potnike ter je temeljni pogoj za to, da bi prometni sektor ostal konkurenčen in delujoč ter postal učinkovitejši in da bi prevozne storitve postale bolj trajnostne in zmogljivejše;

L.  ker lahko digitalizacija prispeva k varnejšim delovnim pogojem, večji varnosti proizvodov ter individualizaciji in decentralizaciji proizvodnje;

M.  ker so pri zaposlovanju in usposabljanju v sektorju IKT velike razlike med spoloma, kar zelo negativno vpliva na enakost na trgu dela;

N.  ker bodo digitalizacija, individualizacija in decentralizacija proizvodnje privedle do sprememb delovnih pogojev, učinki na družbo pa bodo raznovrstni; ker morajo varni in dostojni delovni pogoji in visoki standardi varnosti proizvodov ostati skupna skrb;

O.  ker iz številnih študij izhaja, da bo digitalizacija industrijske proizvodnje prinesla spremembe v povpraševanju na trgu dela in v zaposlovanju v Evropi; ker to lahko vpliva na obstoječe predpise, ki urejajo pravice in udeležbo delavcev; ker je jasno, da se je treba s temi spremembami spoprijeti z usposabljanjem delovne sile za pridobitev novih znanj in spretnosti na področju IKT ter z izboljšanjem digitalnih spretnosti v vsej družbi;

Razvoj celostne strategije za digitalizacijo industrije za EU

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o digitalizaciji evropske industrije;

2.  je trdno prepričan, da je strategija za digitalizacijo industrije bistvena za reševanje najbolj perečih gospodarskih izzivov Evrope:

   (a) s krepitvijo gospodarske dinamike, socialne in teritorialne kohezije in odpornosti glede tehnoloških sprememb in motenj prek posodobitve in medsebojnega povezovanja evropskih industrijskih sektorjev in gospodarskih vrednostnih verig ter s povečanjem javnih in zasebnih naložb v realno gospodarstvo in zagotavljanjem priložnosti za naložbe v trajnostno posodobitev;
   (b) s spodbujanjem ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, priložnosti za vrnitev na trg dela, izboljšanjem delovnih standardov ter privlačnosti delovnih mest v industriji, prispevanjem k zagotavljanju več priložnosti in informacij potrošnikom, socialno odgovorno preobrazbo in vključujočim trgom dela z več različnimi modeli dela in delovnega časa ter boljšimi pogoji in večjim povezovanjem zaposlovanja in vseživljenjskega učenja;
   (c) z učinkovitejšo rabo virov in zmanjšanjem snovne intenzivnosti predelovalne industrije s pomočjo okrepljenega evropskega krožnega gospodarstva, kar je bistveno za materialne pogoje evropskega sektorja visoke tehnologije ter digitalizacijo industrijske proizvodnje in proizvodov;
   (d) s krepitvijo evropske kohezije prek zanesljive in ambiciozne evropske naložbene politike (s posebnim poudarkom na uvajanje najsodobnejše digitalne infrastrukture), uporabo različnih evropskih instrumentov financiranja, vključno z EFSI, regionalnimi skladi, programom Obzorje 2020 in drugimi, pa tudi z usklajeno, tehnološko nevtralno evropsko industrijsko politiko, ki temelji na lojalni konkurenci med več akterji, inovacijah in trajnostni posodobitvi, ter z inovacijami na področju tehnološkega, družbenega in poslovnega modela, ki krepi enotni digitalni trg ter povezovanje in posodobitev celotne evropske industrije;
   (e) s podporo evropskih ciljev na področju podnebne politike prek povečanja energetske učinkovitosti, učinkovitosti rabe virov in krožnosti industrijske proizvodnje, zmanjšanja emisij in povezovanja trajnosti industrije s konkurenčnostjo;
   (f) s krepitvijo gospodarskih, političnih in socialnih inovacij prek načel odprtosti in dostopnosti javnih in zasebnih podatkov in informacij, pri čemer je treba upoštevati varstvo občutljivih podatkov pri izmenjavah med podjetji, delavci in potrošniki ter omogočati boljše povezovanje gospodarskih sektorjev vseh vrst in na vseh področjih politik, vključno z ustvarjalno in kulturno industrijo;
   (g) z izboljšanjem preživljanja državljanov v mestnih in na podeželju ter povečanjem ozaveščenost in sposobnosti za izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija;
   (h) s spodbujanjem tehnoloških in socialnih inovacij v raziskavah EU prek politike digitalizacije industrije z jasno usmeritvijo in vizijo;
   (i) z izboljšanjem energetske varnosti in zmanjšanjem porabe energije z digitalizirano, prilagodljivejšo in učinkovitejšo industrijsko proizvodnjo, ki bo omogočala boljše upravljanje povpraševanja po energiji;
   (j) s partnerstvom z drugimi makro regijami v svetu pri razvoju inovativnih in poštenih odprtih digitalnih trgov;
   (k) z zavedanjem potrebe po bolj pošteni in učinkovitejši evropski davčni politiki in razjasnitvijo vprašanj, kot je davčna osnova v času globalno povezanih digitalnih trgov in digitalizirane proizvodnje;
   (l) s privabljanjem naložb in vodilnih raziskovalcev in znanja na svetovni ravni, s čimer bi prispevali h gospodarski rasti in evropski konkurenčnosti;
   (m) s podpiranjem novih poslovnih modelov in inovativnih zagonskih podjetij, temelječih na digitalizaciji in tehnološkem razvoju;

3.  poudarja pomen ustvarjanja konkurenčnega poslovnega okolja, ki spodbuja zasebne naložbe, ugodnega regulativnega okvira, s katerim se je mogoče izogniti birokratskim oviram, oblikovanja sodobne evropske digitalne infrastrukture in usklajevalne strukture na ravni EU za digitalizacijo industrije, ki omogoča usklajevanje pobud in platform za digitalizacijo industrije na nacionalni in regionalni ravni ter ravni EU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo do konca leta 2020 dosežen cilj 20-odstotnega deleža industrije v BDP; poudarja, da bo EU lahko imela vodilno vlogo v svetovni industriji le, če bo digitalizacija industrije povezana s širšo industrijsko strategijo EU; poudarja pomen spodbujanja digitalizacije, zlasti v tistih državah članicah, regijah in sektorjih, ki zaostajajo v razvoju, in med ljudmi, na katere vpliva digitalna vrzel; v zvezi s tem pozdravlja predlagano okroglo mizo na visoki ravni in evropski forum deležnikov; poudarja pomen sodelovanja med ustreznimi akterji in pričakuje, da bodo k aktivnemu sodelovanju poleg vodilnih v industriji in socialnih partnerjev povabljeni tudi univerze, mala in srednja podjetja, organizacije za standardizacijo, oblikovalci politik, javne uprave na državni in lokalni ravni in civilna družba;

4.  poziva Komisijo, naj nadaljuje svoje pomembno delo preverjanja trendov proizvodnje in digitalizacije ter trendov na netehničnih področij (kot so zakonodaja, politike, uprava, obveščanje itd.), preučevanja pomembnega razvoja v drugih regijah, prepoznavanja novih ključnih tehnologij in prizadevanja za ohranitev vodilnega položaja Evrope na teh področjih ter za vključevanje novih trendov v politike in ukrepe, pri čemer upošteva koncepte vgrajene varnosti ter vgrajene in privzete zasebnosti, ter preučevanja, ali bi lahko to delo potekalo prek posebnega omrežja industrijskih napovedi, vključno z nacionalnimi raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami;

5.  pozdravlja sporočilo Komisije o digitalizaciji evropske industrije – Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180), vendar obžaluje, da je pri prometnem sektorju omejeno na avtomatizirano vožnjo in ne obravnava dovolj vseh obstoječih izzivov; spominja, da kljub temu, da povezana in avtomatizirana vozila prinašajo eno najbolj razburljivih prihajajočih digitalnih sprememb v sektorju, še vedno obstaja potencial za digitalizacijo v vseh načinih prevoza, tako v operativnih kot upravnih procesih in vzdolž vse verige ustvarjanja vrednosti, od proizvajalcev do potnikov in tovora, ter za usklajevanje z vsemi novimi tehnologijami, ki se uporabljajo v sektorju, kot sta evropska globalna satelitska navigacijska sistema EGNOS in Galileo, kjer lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo rezultate; poziva Komisijo, naj se osredotoči na digitalno preobrazbo v vseh načinih prevoza, vključno s storitvami iz prometnega in turističnega sektorja;

6.  poudarja, da proces digitalizacije ni prinesel enakomernih koristi po vsem prometnem sektorju in da je to ustvarilo škodljivo razdrobljenost na notranjem trgu, tako med različnimi načini prevoza kot znotraj posameznega načina; poudarja, da med državami članicami obstajajo znatne razlike glede konkurenčnosti prometnega sektorja in njegove digitalizacije, ki se še povečujejo, odražajo pa se tudi med regijami, gospodarskimi družbami ter malimi in srednjim podjetji; meni, da bi lahko z oblikovanjem usklajene strategije za digitalizacijo industrije za EU prispevali k odpravi razdrobljenosti in razlik ter pritegnili naložbe v digitalne projekte; poudarja, da namen ne sme biti zgolj priprava še enega političnega dokumenta, temveč oblikovanje resnične strategije, ki bo odražala trende na področju inovacij in tržni potencial, njeno izvajanje pa bi bilo treba redno ocenjevati;

7.  meni, da bo strategija za digitalizacijo industrije prispevala k reševanju nekaterih najbolj perečih izzivov v prometnem in turističnem sektorju; zato poziva Komisijo, naj še naprej podpira digitalizacijo, da bi:

   (a) izboljšali splošno varnost, kakovost in okoljsko učinkovitost prometnega sektorja;
   (b) izboljšali neovirano dostopnost za vse, tudi za starejše, osebe z omejeno mobilnostjo in invalide, ter ozaveščali o alternativnih rešitvah v zvezi z mobilnostjo, ki potnikom zagotavljajo večjo izbiro, uporabniku prijaznejše in bolj prilagojene proizvode ter več informacij, po vsej EU, tako v mestnih območjih kot v manj razvitih regijah;
   (c) zmanjšali prevozne stroške, kot so stroški vzdrževanja, in izboljšali učinkovito uporabo obstoječe infrastrukturne zmogljivosti (npr. oblikovanje kolon vozil, kooperativni inteligentni prometni sistemi (C-ITS), evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) in rečne informacijske storitve (RIS));
   (d) izboljšali konkurenčnost prek spodbujanja vstopa novih akterjev, zlasti malih in srednjih ter zagonskih podjetij, da bi izzvali obstoječe monopole;
   (e) olajšali pravilno in harmonizirano izvrševanje zakonodaje EU z razvojem sistemov za upravljanje prometa, inteligentnih prometnih sistemov, digitalnih tahografov, elektronskih cestninskih sistemov itd. ter oblikovali ustrezne okvire predpisov glede na dejanske nove razmere, do katerih lahko pride zaradi uporabe naprednih tehnologij;
   (f) zmanjšali upravno breme za male in srednje prevoznike ter zagonska podjetja, na primer v sektorju tovornega prometa in logistike s poenostavitvijo upravnih postopkov, zagotavljanjem sledenja tovora in optimizacijo voznih redov ter prometnih tokov;
   (g) še naprej ščitili pravice potnikov, vključno z varstvom podatkov, tudi na večmodalnih potovanjih;
   (h) zmanjšali težave, povezane z asimetričnostjo informacij na prevoznem trgu;
   (i) spodbujali privlačnost in razvoj turistične panoge, ki prispeva k ustvarjanju približno 10 % evropskega BDP, ter kreativnih panog v mestnih, podeželskih in najbolj oddaljenih območjih, na primer z boljšim povezovanjem mobilnosti in turističnih storitev, vključno z manj poznanimi destinacijami;

8.  želi poudariti, da je neprekinjena in visoko zmogljiva povezljivost temeljni pogoj za hitre, varne in zanesljive povezave za vse načine prevoza in za nadaljnjo digitalizacijo prometnega sektorja; obžaluje veliko razdrobljenost v digitalni pokritosti v EU; meni, da so naložbe v širokopasovne povezave in pravično dodeljevanje spektra ključnega pomena za digitalizacijo v prometnem sektorju; v zvezi s tem poudarja, da je potrebna medsektorska vizija, ki bi na primer vključevala elektroniko, telekomunikacije, promet in turizem; poziva Komisijo in države članice, naj najpozneje do leta 2025 izpolnijo svoje zaveze glede zagotavljanja te vrste povezljivosti za glavne prometne poti in vozlišča ter vzpostavijo polno pokritost po vsej EU;

Ustvarjanje pogojev za uspešno digitalizacijo industrije: infrastruktura, naložbe, inovacije in spretnosti

9.  poudarja, da strategija za digitalizacijo industrije ponuja priložnost za okrepitev inovacij, učinkovitosti in trajnostnih tehnologij, s čimer bi povečali konkurenčnost in modernizirali industrijsko bazo v EU ter odpravili ovire za razvoj digitalnega trga; poudarja, da mora integrirana digitalizacija industrije temeljiti na trdnih temeljih, ki bodo omogočili njeno izvedbo, od prvorazredne digitalne infrastrukture, ki bo kos izzivom prihodnosti, okolja, ki podpira raziskave in razvoj ter naložbe, do ustreznega sodobnega zakonodajnega okvira, ki bo spodbujal inovacije, poglobljenega enotnega digitalnega trga, visoke ravni spretnosti in podjetništva ter okrepljenega socialnega dialoga;

10.  poudarja, da je treba povečati javne in zasebne naložbe v visokohitrostno povezavo, na primer v povezavo 5G, optična vlakna, navigacijsko infrastrukturo in infrastrukturo za satelitske komunikacije, da bi zagotovili trdno digitalno infrastrukturo v urbanih in industrijskih območjih; poudarja pomen harmonizacije pri dodeljevanju spektra, da bi povečali povpraševanje po povezljivosti in okrepili predvidljivost okolja za naložbe v omrežja; poudarja, da je treba vzpostaviti vodenje v digitalnih industrijskih vrednostnih verigah in ključnih tehnologijah, kot so povezava 5G, kvantne tehnologije, visokozmogljivo računalništvo, umetna inteligenca, računalništvo v oblaku, analitika velepodatkov, internet stvari, robotika, avtomatizacija (vključno z visokoavtomatizirano vožnjo) in tehnologija distribuirane knjige transakcij; v zvezi s tem podpira delovni dokument Komisije, ki je priložen njenemu sporočilu;

11.  se zaveda priložnosti in izzivov, povezanih z digitalizacijo industrije; ugotavlja, da digitalizacija industrije prinaša pozitivne učinke, saj s prožnejšimi oblikami dela omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, z mobilnim delom na daljavo odpira nove priložnosti, poleg tega pa se na trg dela lahko vključujejo tudi ljudje, ki živijo na podeželju in na izoliranih območjih (pod pogojem, da so podeželje in ta območja opremljena z ustrezno infrastrukturo), kar prispeva h gospodarski rasti; hkrati poudarja, da s težnjo k večji prožnosti, ki jo ustvarja digitalizacija, obstaja večja nevarnost nestabilne in prekarne zaposlitve; poudarja, da se nove oblike dela ne smejo izrabljati za nespoštovanje veljavne delovne in socialne zakonodaje na področju varstva pravic delavcev in potrošnikov; poudarja, da morajo za tradicionalne industrijske panoge in podjetja v gospodarstvu platform veljati enaki pogoji;

12.  ugotavlja, da digitalna preobrazba prometnega in turističnega sektorja, zlasti razvoj gospodarstva na zahtevo in sodelovalnega gospodarstva, prispeva k precej drugačnemu vedenju potnikov in potrošnikov v povezavi z mobilnostjo in turizmom ter povečuje potrebo po prilagoditvi infrastrukture; poziva Komisijo, naj oceni učinke digitalizacije na področju prevoznih in turističnih storitev ter storitev mobilnosti, s posebnim poudarkom na vedenju in izbirah uporabnikov teh storitev, ter naj dodatno izkoristi potencial te družbene spremembe;

13.  ugotavlja, da vse večja digitalizacija pri distribuciji vozovnic pomeni, da je prek spleta potrošnikom na voljo več informacij, a vse pogosteje tako, da je težko primerjati ponudbe; meni, da je zato treba izboljšati preglednost in zaščitne ukrepe za nevtralnost v distribuciji, zlasti pri spletni distribuciji, da se lahko potrošniki informirano odločajo na podlagi zanesljivih informacij, ne samo glede cene, temveč tudi drugih parametrov, vključno s kakovostjo storitev in dopolnilnih ponudb; meni, da bo takšna preglednost spodbujala tako konkurenco kot razvoj multimodalnega prometa;

14.  meni, da bi morala digitalizacija potrošnikom zagotoviti večjo izbiro, več uporabnikom prijaznejših in prilagojenih izdelkov ter več informacij, zlasti o kakovosti izdelkov ali storitev;

15.  poudarja, da v dokumentih o digitalnem trgu ni ustrezno upoštevan ali ocenjen vpliv jezikovnih ovir na industrijo in njeno digitalizacijo; poziva industrijo in države članice, naj spodbujajo razvoj jezikovnih tehnologij, ki bodo skupaj z digitalizacijo industrije zmanjšale razdrobljenost evropskega trga;

16.   poudarja, da je posebna podpora analogne večjezičnosti v Evropi lahko enako koristna za digitalizacijo evropske industrije ter za učenje celovitih digitalnih znanj in spretnosti; zato poudarja, da je treba bistveno več pozornosti nameniti osnovnim raziskavam na področju programske opreme za statistično, inteligentno in strojno podprto prevajanje in učenje;

17.  poudarja, da se morajo regije osredotočiti na svoje proizvodne vrline in krepiti njihov razvoj prek pametne specializacije, pametnih verig in grozdov; meni, da bi bili lahko grozdi in sinergije med malimi in srednjimi podjetji, industrijskimi in družbenimi akterji, obrtniškim sektorjem, akademiki, raziskovalnimi središči, organizacijami potrošnikov, kreativno industrijo, zagonskimi podjetji, finančnimi ustanovami in drugimi deležniki uspešen model za spodbujanje digitalne proizvodnje in inovacij; spodbuja raziskave, inovacije in strukturno kohezijo v EU; poudarja pomen pospeševalnih programov in tveganega kapitala za pomoč pri razširitvi zagonskih podjetij; ugotavlja pomen uporabe digitalizacije pri spodbujanju inovacij poslovnih modelov, kot so sistemi plačila glede na proizvodnjo in množična izdelava po meri;

18.  meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti posebnim težavam, s katerimi se srečujejo mala in srednja podjetja v okoliščinah, ko bi bil relativni dobiček zaradi prizadevanj na področju digitalizacije v smislu energetske učinkovitosti, učinkovite rabe virov in učinkovitosti proizvodnje največji; se zavzema za krepitev združenj malih in srednjih podjetij in njihovega dosega prek programov digitalizacije, razvoj središč za uporabne znanosti s poudarkom na digitalizaciji ter za sofinanciranje raziskav in razvoja v okviru malih in srednjih podjetij; meni, da bi bilo treba pozornost nameniti lastništvu podatkov in dostopu do njih ter razvoju evropskega programa za digitalna vajeništva;

19.  pozdravlja vzpostavitev platforme pametne specializacije za modernizacijo industrije in zlasti predlog Komisije, ki je del akcijskega načrta za digitalizacijo industrije, o vzpostavitvi mreže strokovnih središč in vozlišč za digitalne inovacije, da bi okrepili digitalizacijo industrije in digitalne inovacije za mala in srednja podjetja v vseh regijah; meni, da v zvezi s tem ne bi smeli spregledati obrtniškega sektorja; poziva Komisijo, naj predvsem spodbuja vzpostavitev vozlišč za digitalne inovacije in središč za pridobivanje digitalnih kompetenc v manj digitaliziranih evropskih regijah; poziva Komisijo, naj zagotovi več sredstev za vozlišča za digitalne inovacije iz več evropskih virov (Obzorje 2020, strukturni skladi itd.), da bi podprla prizadevanja in strategije držav članic za razvoj nacionalnih mrež vozlišč za digitalne inovacije, in naj razmisli o poskusih s pristopom peskovnika, kjer medsektorskih poskusov v nadzorovanem okolju ne bi ovirala veljavna ureditev; poziva države članice, naj povečajo mednacionalno sodelovanje vozlišč za digitalne inovacije; meni, da bi se morala določena vozlišča za digitalne inovacije specializirati za industrijske digitalne inovacije in s tem prispevati k reševanju evropskih družbenih izzivov; v zvezi s tem meni, da bi financiranje vozlišč za digitalne inovacije iz programa Obzorje 2020 lahko kombinirali s sredstvi iz tega programa za družbene izzive; je seznanjen z možnostjo uporabe bonov za inovacije za IKT, s katerimi bi mala in srednja podjetja lahko dostopala do svetovanja ter izmenjevala primere dobre prakse in strokovno znanje glede vozlišč za digitalne inovacije;

20.  opozarja na pomembno vlogo mest in lokalnih oblasti pri razvoju novih poslovnih modelov in zagotavljanju digitalne infrastrukture in podpore za mala in srednja podjetja ter druge akterje v panogi ter na številne priložnosti, ki jih industrijske digitalne inovacije ponujajo mestom, na primer z lokalno proizvodnjo brez odpadkov, večjo integracijo industrijske proizvodnje ter lokalne in mestne logistike in prevoza, pa tudi z energetsko proizvodnjo, porabo, proizvodnjo in tiskanjem v tehniki 3D; meni, da bi morala tudi mesta imeti dostop do vozlišč za digitalne inovacije; poziva Komisijo, naj preuči lokalne, nacionalne in mednarodne primere dobre prakse in spodbuja njihovo izmenjavo; pozdravlja objavo indeksa European Digital City Index in pobude za spodbujanje medobratovalnosti podatkov in sistemov na ravni evropskih mest; ugotavlja, da ima pobuda za pametna mesta vlogo v tem okviru; opozarja na pozitivne izkušnje regionalnih svetovalnih forumov;

21.  poudarja vlogo, ki jo lahko imajo javna naročila in pravne zahteve za registracijo podjetij in njihovo poročanje ali razkritje poslovnih dejavnosti pri uvajanju nove industrijske digitalne tehnologije; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko javna naročila uporabili kot mehanizem za spodbujanje inovacij; poziva Komisijo, naj v program REFIT vključi digitalni pregled, da bi zagotovila, da so pravila usklajena z digitalnim kontekstom, in olajšala izmenjavo dobrih praks med javnimi organi v zvezi z uporabo meril za inovacije pri javnih razpisih; priporoča pospešeno prilagajanje pravnega in tehnološkega okolja, kot je prehod na IPv6, na potrebe digitalizacije industrije in na zagon interneta stvari;

22.  poudarja, da je pomembno sprostiti zadostna javna in zasebna sredstva za digitalizacijo evropske industrije in bolje uporabiti Evropski sklad za strateške naložbe; meni, da je treba to uporabo bistveno povečati, prav tako pa tudi javne naložbe v digitalno infrastrukturo; poudarja pomen financiranja iz zasebnih platform in platform za sodelovanje; poziva Komisijo, naj vzpostavi okroglo mizo o financiranju digitalizacije industrije, ki bo zadevo preučila in pripravila inovativne predloge financiranja; obžaluje, da so sredstva iz proračuna EU, dodeljena digitalnim politikam, preskopa, da bi imela resničen vpliv; priznava potrebo po spodbujanju evropskega gospodarstva prek produktivnih naložb: meni, da bi morala razpoložljivost obstoječih evropskih finančnih instrumentov, kot sta Evropski strukturni in investicijski sklad ter Obzorje 2020, zagotoviti, da se ta cilj doseže; meni, da bi morala biti kombinacija teh skladov skladna z nacionalnimi viri in predpisi o državni pomoči; priznava vlogo javno-zasebnih partnerstev in skupnih podjetij;

23.  poziva države članice, naj zagotovijo davčne spodbude za podjetja, ki uporabljajo digitalne in pametne proizvodne sisteme, da bi podprle učinkovito digitalizacijo industrije;

Zagotavljanje evropskega vodilnega položaja na področju tehnologije ter varnosti pri digitalizaciji industrije: združitve in prevzemi, kibernetska varnost, tokovi podatkov, standardizacija

24.  priznava, da je nujno treba okrepiti raziskave in razvoj; poziva Komisijo, naj podpre notranja in zunanja prizadevanja v zvezi z raziskavami in razvojem ter naj spodbuja inovacijske mreže in sodelovanje med zagonskimi podjetji, uveljavljenimi korporativnimi akterji, malimi in srednjimi podjetji, univerzami itd., v digitalnem ekosistemu; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi na trg v čim večjem obsegu prenesli rezultate raziskav v okviru Obzorja 2020 in zagotovili, da jih evropska podjetja kar najbolj izkoristijo; poziva Komisijo, naj poveča delež raziskovalnih projektov Obzorja 2020, ki ustvarjajo patente in pravice intelektualne lastnine, ter naj o tem poroča;

25.  poudarja pomen varovanja občutljivih evropskih tehnologij in znanja, ki so podlaga za prihodnjo industrijsko moč in gospodarsko odpornost; opozarja na morebitna tveganja v zvezi s strateškimi državnimi neposrednimi tujimi naložbami in neposrednimi tujimi naložbami na podlagi industrijske politike, predvsem s strani podjetij v državni lasti prek združitev in prevzemov; poudarja dejstvo, da so v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami nekateri zunanji vlagatelji vedno bolj zainteresirani za pridobitev občutljivih evropskih tehnologij prek združitev in prevzemov; pozdravlja pobudo Komisije, da bi preučila izkušnje odbora za tuje naložbe v Združenih državah Amerike; poudarja, da je treba zagotoviti enak dostop do trga za naložbe z oblikovanjem svetovnih pravil;

26.  poudarja, da dogajanje v zvezi z avtomatizacijo, robotiko in uporabo umetne inteligence v proizvodnji ter tesno povezovanje tehničnih komponent različnega izvora sproža nova vprašanja glede odgovornosti za proizvode in proizvodne zmogljivosti; poziva Komisijo, naj čim prej pojasni predpise o varnosti in odgovornosti za sisteme, ki delujejo samostojno, vključno s pogoji za preskušanje;

27.  priznava, da tudi odprtost in povezljivosti lahko vplivata na ranljivost za kibernetske napade, sabotaže, manipulacijo podatkov ali industrijsko vohunjenje, in v zvezi s tem poudarja, kako pomemben je skupni evropski pristop h kibernetski varnosti; priznava, da je treba povečati osveščenost o krepitvi kibernetske varnosti; meni, da je kibernetska odpornost ključna odgovornost vodij podjetij ter nacionalnih in evropskih oblikovalcev politik na področju industrije in varnosti; meni, da so proizvajalci odgovorni za zagotavljanje varnostnih standardov in standardov kibernetske varnosti kot temeljnih parametrov zasnove vseh digitalnih inovacij v skladu z razpoložljivo vrhunsko tehnologijo in načeli vgrajene in privzete varnosti, vendar so pod določenimi pogoji in merili mogoča odstopanja; ugotavlja, da bi zahteve za kibernetsko varnost interneta stvari in varnostni standardi IT, na primer na podlagi referenčnih okvirov RAMI4.0 in ICS, okrepili evropsko kibernetsko odpornost; meni, da imajo evropski organi za standardizacijo pri tem posebno vlogo in jih ne bi smeli potiskati ob stran; poziva Komisijo, naj preuči različne modele za spodbujanje kibernetske varnosti za internet stvari; vendar poziva javne institucije, naj bodo zahteve glede kibernetske varnosti obvezne za javna naročila v zvezi z opremo informacijske tehnologije in proizvodi interneta stvari; meni, da je zelo pomembno zagotavljanje preverjanja kibernetske varnosti in svetovanja malim in srednjim podjetjem glede njihovih digitaliziranih industrijskih proizvodov; meni, da bi izmenjava dobrih praks med državami članicami EU lahko spodbudila evropsko kibernetsko odpornost v zvezi s tem;

28.  meni, da so potrebna skupna merila za kritično infrastrukturo in njeno digitalno varnost in da je direktiva EU o varnosti omrežij in informacijskih sistemov prvi korak k doseganju visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji; poziva Komisijo, naj si prizadeva za dosleden in pravočasen prenos v državah članicah; poudarja, da je treba okrepiti vlogo, ki jo imajo upravni organi iz direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov pri vzpostavljanju zaupanja v tehnologije prihodnosti; ugotavlja, da bi bilo treba mehanizme za spremljanje kibernetskih groženj in analize perspektiv priznati kot pomembne za varnost digitalnih industrij v EU, s posebnim poudarkom na zaščiti malih in srednjih podjetij ter potrošnikov;

29.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti vprašanju zbiranja industrijskih in s proizvodnjo povezanih podatkov in informacij ter dostopu do njih; poudarja, da je treba v zvezi s tem posebno pozornost nameniti načelom suverenosti podatkov, odprtega in standardiziranega dostopa do njih in razpoložljivosti podatkov, krepitvi inovacij in produktivnosti, novih storitev in poslovnih modelov ter možnosti preverjanja varnosti, pri tem pa omogočiti pošteno konkurenco; poudarja, da je treba nove oblike ureditve lastništva podatkov in dostopa do njih obravnavati zelo previdno in jih uvesti le po obsežnem posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki; meni, da je treba inovacije ter zasebnost zaposlenih in potrošnikov zaščititi in varovati v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov; prav tako poudarja, da bi bilo treba spodbujati razkritje in dostop do informacij v javnem interesu ali za znanstvene namene; je seznanjen s predlogom Komisije o podatkovnem gospodarstvu v zvezi s tem z namenom spodbujanja enotnega evropskega trga; meni, da je treba v sedanji razpravi o sistemu podatkov poudariti dva bistvena vidika, da se spodbudi razvoj tehničnih rešitev za zanesljivo identifikacijo in izmenjavo podatkov, in sicer privzeta pogodbena pravila in uvedbo nadzora nad nepoštenimi praksami v pogodbenih razmerjih med podjetji;

30.  poudarja, da ima evropska pobuda za računalništvo v oblaku, skupaj z zakonodajnim predlogom za prost pretok podatkov, katerih cilj je odpraviti neupravičene omejitve glede lokacije podatkov, potencial, da bi nadalje spodbudila proces digitalizacije evropske industrije, zlasti malih in srednjih ter zagonskih podjetij, in preprečila razdrobljenost enotnega trga EU; poziva Komisijo, naj spremlja sprejetje in dosledno izvajanje evropske pobude za računalništvo v oblaku, da bi omogočila pošteno, hitro, zanesljivo in nemoteno izmenjavo in uporabo podatkov; opozarja Komisijo na njeno zavezo v tem sporočilu, da bo predstavila zakonodajni predlog za prost pretok podatkov v EU, da bi odpravila ali preprečila neupravičene zahteve za lokalizacijo v nacionalni zakonodaji in predpisih;

31.  je trdno prepričan, da so, zlasti v prometnem sektorju, odprti podatki, velepodatki in analitika podatkov še naprej bistveni elementi, da bi lahko v celoti izkoristili prednosti enotnega digitalnega trga in spodbudili inovacije; obžaluje, da so pobude za olajšanje pretoka podatkov še vedno razdrobljene; poudarja, da je potrebna večja pravna varnost, zlasti v smislu lastništva in odgovornosti, na podlagi popolnega spoštovanja zasebnosti in varstva podatkov;

32.  priznava pomen digitalizacije industrije za pridobivanje podatkov po sektorjih in za upravljanje s strani javnih in poljavnih organov ter udeležencev na trgu;

33.  poudarja pomen vključevanja odprtosti strukture kot načela oblikovanja za digitalne komponente;

34.  priznava, da je treba zaščititi tehnično znanje v zvezi z izmenjavo in medsebojno povezavo industrijsko-digitalnih komponent, hkrati pa je treba omogočati in spodbujati medobratovalnost in povezljivost med koncema;

35.  poudarja, da evropska vodilna vloga na področju industrijske digitalizacije zahteva močno strategijo za standardizacijo, o kateri se morajo uskladiti države članice in Komisija, vključno z interoperabilnostjo na digitalnem področju; poudarja pomembno in edinstveno strukturo evropskih organov za standardizacijo z njihovim vključujočim pristopom, ki temelji na soglasju in vključuje družbene akterje, predvsem mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj odprtih standardov, in pozdravlja njeno namero, da zagotovi dostop do standardnih bistvenih patentov in njihovo učinkovito licenciranje pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, ter priznava, da je to bistveno za spodbujanje inovacij ter raziskav in razvoja v EU; meni, da bi bilo lahko krožno gospodarstvo gonilna sila za usklajeno standardizacijo komunikacijskih tokov vzdolž industrijske vrednostne verige; poziva k vseevropskemu in usklajenemu pristopu k mednarodnim forumom in konzorcijem prek evropskih organizacij za standardizacijo (CEN, CENELEC in ETSI); meni, da je zaželeno prizadevanje za globalne in splošne standarde, vendar tudi poudarja, da obstaja pripravljenost za nadaljevanje z evropskimi standardi, če bo mednarodno sodelovanje v forumih za standardizacijo nekonstruktivno; meni, da je interoperabilnost potrebna zlasti pri internetu stvari, da bi zagotovili, da se z razvojem novih tehnologij izboljšajo možnosti za potrošnike, ki ne bi smeli biti nujno vezani le na nekaj določenih ponudnikov;

36.  poudarja, da trgovinske ovire na področju digitalizacije ovirajo mednarodno dejavnost evropske industrije in škodujejo evropski konkurenčnosti; meni, da lahko pravični trgovinski sporazumi med EU in tretjimi državami močno prispevajo k skupnim mednarodnim predpisom na področju varstva in pretoka podatkov, njihove uporabe in standardizacije;

Socialna razsežnost: spretnosti, izobraževanje in socialne inovacije

37.  meni, da so potrebna velika prizadevanja na področju izobraževanja ter sistemov obdavčitve in socialne varnosti, da bi spremembe vključili v naše evropske socialne in gospodarske modele; poudarja, da ima digitalno preoblikovanje industrije velik družben vpliv na področjih, kot so zaposlovanje, delovni pogoji, pravice delavcev do izobraževanja ter spretnosti, e-zdravje, okolje in trajnosten razvoj; poudarja, da si je treba prizadevati za zagotavljanje varnosti pri teh spremembah; poziva Komisijo, naj ustrezno oceni ter obravnava socialne učinke industrijske digitalizacije in po potrebi predlaga nadaljnje ukrepe za zmanjšanje digitalnega razkoraka in spodbujanje vključujoče digitalne družbe ter krepitev evropske konkurenčnosti;

38.  opozarja, da je Sodišče Evropske unije pojem delavca opredelilo na podlagi zaposlitvenega razmerja, za katerega so značilna merila, kot so podrejeni položaj, osebni dohodek in narava dela(12); poziva k pravni varnosti tega, kar pomeni „zaposlitev“ na digitalnem trgu dela, da se bo zagotovo upoštevala zakonodaja s področja dela in socialnega varstva; izjavlja, da so vsi delavci v gospodarstvu platform na podlagi primarnosti dejstev zaposleni ali samozaposleni in bi jih bilo treba temu ustrezno razvrstiti ne glede na to, kako je opredeljeno pogodbeno razmerje;

39.  poudarja, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelj socialne kohezije v digitalni družbi; poudarja, da se Evropa na tem področju sooča z digitalno vrzeljo; poziva k izvajanju jamstva za znanja in spretnosti po posvetovanju in v sodelovanju s socialnimi partnerji ter poziva države članice, naj poiščejo načine za izpolnjevanje potreb državljanov za nenehno (pre)usposabljanje in vseživljenjsko učenje, da bi zagotovili nemoten prehod na pametno gospodarstvo; poudarja pomen spodbujanja in priznavanja digitalnih spretnosti ter novega trenda v smeri večstranske usposobljenosti; meni, da bi morali delodajalci uporabljati Evropski socialni sklad za takšno usposabljanje in za spodbujanje digitalne zbirke orodij za usposabljanje v sodelovanju z industrijo in socialnimi partnerji; pozdravlja razvoj učnega gradiva in sektorskih izobraževalnih programov; poziva Evropsko komisijo, naj preuči možnosti za vzpostavitev sistema certificiranja za nadaljnje izobraževalne programe za digitalne spretnosti;

40.  poudarja, da je treba digitalne spretnosti vključiti v nacionalne učne načrte; ugotavlja, da bi bilo treba primere pobud, ki jih podpira Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA), kot je na primer evropski mesec kibernetske varnosti in evropski izziv na področju kibernetske varnosti, nadalje razvijati, da se doseže ta cilj; poudarja, kako pomembno je specializirano usposabljanje učiteljev na področju digitalnih spretnosti in da bi bilo treba vse otroke poučevati digitalne spretnosti; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imele vse šole brezžično lokalno omrežje in sodobno računalniško opremo; ugotavlja, da ima tudi kodiranje pomembno vlogo; poziva k izmenjavi dobrih praks med državami članicami z namenom učenja iz ustaljene prakse, kot so program Fit4Coding, pobude digitalne akademije, programi e-učenja in šole kodiranja, kot na primer Webforce3; poziva Komisijo, naj spodbuja vključitev preverjanja digitalnih spretnosti pri študijih IGCU/PISA, kar bi omogočilo konkurenco in primerjavo med državami članicami EU; poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo pripravijo interdisciplinarne študijske programe, katerih cilj bo združitev več znanj, na primer informacijskega znanja s poslovnim upravljanjem ali inženirstvom in podatkovnimi znanostmi; poudarja, da bi morale vse države članice razviti celovite nacionalne strategije digitalne pismenosti s cilji, ki jih je predlagala Komisija; poudarja ključno vlogo, ki jo lahko imajo socialni partnerji in druge zainteresirane strani pri oblikovanju in izvajanju teh strategij; ugotavlja, da je zaenkrat le polovica držav članic EU vzpostavila nacionalne koalicije za digitalna delovna mesta; poudarja, da bi posebna proračunska vrstica za podporo dejavnostim koalicije za digitalno pismenost in delovna mesta okrepila razširjanje informacij in nadaljnje dejavnosti;

41.  poudarja, da je treba investirati v digitalizacijo poklicnega usposabljanja in obrtniškega sektorja; poudarja, da je treba digitalne spretnosti kombinirati z inženirskimi spretnostmi in spodbujanjem izobraževanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (predmetov STEM) ter s spodbujanjem mehkih spretnosti, kot so komunikacijske spretnosti, koordinacija skupin in medsektorski pristop;

42.  zahteva, naj se vidik enakosti spolov vključi v vse digitalne pobude, s čimer bomo zagotovili, da bo sedanja digitalna preobrazba postala tudi gonilna sila za enakost spolov; poudarja, da je treba obravnavati velike razlike med spoloma v sektorju IKT, saj je to bistveno za dolgoročno gospodarsko rast in blaginjo v Evropi;

43.  opozarja na potencial digitalizacije pri dostopanju do socialnih in drugih javnih storitev, pa tudi pri vključevanju invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo na trg dela; ob tem zlasti poudarja pomen dela na daljavo;

44.  poudarja, da je glede na izkušnje s pobudo Europeana digitalizacija evropskih del pomembna priložnost za izboljšanje njihove dostopnosti, distribucije in promocije ter da lahko digitalne inovacije sprožijo popolnoma spremenjen način razstavljanja kulturnih dobrin in dostopa do njih; poudarja, da je treba spodbujati predvsem uporabo tehnologij 3D za zbiranje podatkov in rekonstrukcijo uničenih kulturnih dobrin in kulturne dediščine; poudarja, da je treba zagotavljati sredstva za digitalizacijo, ohranitev in spletno dostopnost evropske kulturne dediščine;

45.  obžaluje, da so zgodovinske in kulturne znamenitosti pogosto težko dostopne za invalide, in poudarja, da je mogoče s trdnejšo digitalno kulturno platformo izboljšati udeležbo in dostopnost kulturnih izkušenj, znamenitosti in artefaktov v Evropi, ne glede na geografsko lego;

46.  spodbuja raziskovanje in razvoj podpornih tehnologij, ki bi jih lahko uporabljali za vključevanje invalidov in bi lahko postale nov industrijski proizvod, ki bo služil temu namenu;

47.  se zavzema za vzpostavitev redne izmenjave primerov dobre prakse, uvedbo polletnih pregledov napredka in pripravo priporočil za digitalizacijo industrije;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009.
(2) UL C 199 E, 7.7.2012, str.131.
(3) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 57.
(4) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 41.
(5) UL C 482, 23.12.2016, str. 89.
(6) UL C 468, 15.12.2016, str. 19.
(7) UL C 93, 9.3.2016, str. 120.
(8) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 22.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0486.
(10) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 45.
(11) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 24.
(12) Glej CJEU C 596/12, točka 17, in CJEU C 232/09, točka 39.


Novo evropsko soglasje o razvoju – naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost
PDF 246kWORD 48k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 o skupni izjavi Parlamenta, Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta in Komisije o novem evropskem soglasju o razvoju – naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost (2017/2586(RSP))
P8_TA(2017)0241B8-0390/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporazuma, ki so ga dosegli Svet za zunanje zadeve (razvoj), Komisija in Parlament o novem evropskem soglasju o razvoju – naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost(1),

–  ob upoštevanju Evropskega soglasja o razvoju iz decembra 2005(2),

–  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejete na vrhunskem srečanju Organizacije združenih narodov o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 v New Yorku,

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, objavljene junija 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom Predlog novega evropskega soglasja o razvoju – naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost (COM(2016)0740),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, vključno z resolucij z dne 22. novembra 2016 o povečanju učinkovitosti razvojnega sodelovanja(3) in z dne 14. februarja 2017 o reviziji Evropskega soglasja o razvoju(4),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

1.  pozdravlja predlog Komisije za revizijo Evropskega soglasja o razvoju iz leta 2005, da bi v njem upoštevali nov svetovni razvojni okvir po sprejetju agende 2030 ter cilje trajnostnega razvoja, pa tudi spremembe pravne in institucionalne strukture EU po sprejetju Lizbonske pogodbe;

2.  poudarja pomen novega evropskega soglasja o razvoju kot strateškega dokumenta z opredeljeno vizijo, vrednotami in načeli EU in njenih držav članic v zvezi z izvajanjem Agende 2030 v njihovih politikah za razvojno sodelovanje;

3.  pozdravlja jasno priznanje v novem soglasju, da je glavni cilj razvojne politike EU zmanjšati in (dolgoročno gledano) odpraviti revščino v skladu s členom 208 PDEU; ponovno poudarja, da je treba to doseči popolnoma v skladu z načeli učinkovitega razvojnega sodelovanja: odgovornost držav v razvoju za razvojne prednostne naloge, usmerjenost na rezultate, vključujoča partnerstva ter preglednost in odgovornost;

4.  poudarja, da potrebujemo mehanizme odgovornosti za spremljanje in izvajanje ciljev trajnostnega razvoja ter cilja uradne razvojne pomoči/bruto nacionalnega dohodka (URP/BND); poziva EU in njene države članice, naj predložijo časovni načrt za postopno uresničitev teh ciljev in naj o napredku letno poročajo Parlamentu;

5.  podpira skupno izjavo Parlamenta, Sveta in predstavnikov vlad držav članic znotraj Sveta ter Komisije o novem evropskem soglasju o razvoju: „Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost“;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje.

(1) Glej dokument Sveta 9459/2017.
(2) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0437.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0026.


Odpornost kot strateška prednostna naloga zunanjega delovanja EU
PDF 274kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 o odpornosti kot strateški prednostni nalogi zunanjega delovanja EU (2017/2594(RSP))
P8_TA(2017)0242B8-0381/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 208, 210 in 214 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko, objavljene junija 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom Pristop EU k odpornosti: izkušnje s krizami prehranske varnosti (COM(2012)0586) in delovnega dokumenta služb Komisije z dne 19. junija 2013 z naslovom Action plan for resilience in crisis-prone countries 2013-2020 (Akcijski načrt za odpornost v državah, izpostavljenih krizam, za obdobje 2013–2020) (SWD(2013)0227),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. maja 2013 o pristopu EU k odpornosti,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN A/RES/70/1 z dne 25. septembra 2015 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju sklepa Konference pogodbenic št. 1/CP.21 v zvezi z začetkom veljavnosti Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah,

–  ob upoštevanju Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč za obdobje 2015–2030, sprejetega na tretji svetovni konferenci Združenih narodov o zmanjševanju tveganja naravnih nesreč, ki je potekala od 14. do 18. marca 2015 v Sendaju na Japonskem,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 16. junija 2016 naslovom Akcijski načrt za Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030: pristop informiranja o tveganju nesreč za vse politike EU (SWD(2016)0205),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 23. avgusta 2016 o končnem dokumentu s svetovnega humanitarnega vrha (A/71/353),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2016 z naslovom Dostojno življenje: od odvisnosti od pomoči do samozadostnosti. Prisilno razseljevanje in razvoj (COM(2016)0234),

–  ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij, zlasti resolucij z dne 11. decembra 2013 o pristopu EU k odpornosti in zmanjšanju tveganja nesreč v državah v razvoju: izkušnje s krizami prehranske varnosti(1), z dne 16. decembra 2015 o pripravah na svetovni humanitarni vrh: izzivi in priložnosti za humanitarno pomoč(2) ter z dne 14. februarja 2017 o reviziji Evropskega soglasja o razvoju(3),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o odpornosti kot strateški prednostni nalogi zunanjega delovanja EU (O-000033/2017 – B8-0313/2017),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za razvoj,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) 1,6 milijarde ljudi živi v 56 državah, v katerih so razmere nestabilne(4); ker so za nestabilnosti v največji meri odgovorni ljudje; ker nestabilne razmere povečujejo ranljivost prebivalstva zaradi različnih dejavnikov, kot so konflikti in negotovost, odsotnost dostopa do zdravstvenega varstva, prisilno razseljevanje, skrajna revščina, neenakost, neustrezna prehranska varnost, gospodarski pretresi, slabo upravljanje in šibke institucije, korupcija in nekaznovanost ter naravne nesreče, ki jih poslabšujejo vplivi podnebnih sprememb; ker je spodbujanje odpornosti še zlasti pomembno v nestabilnih razmerah, ki jih OECD opredeljuje poleg petih različnih in medsebojno povezanih razsežnosti: gospodarske, okoljske, politične, varnostne in družbene;

B.  ker se koncept odpornosti že vrsto let uporablja v politikah EU in drugih mednarodnih organizacij, in ker se zdi, da se širi; ker sklepi Sveta o odpornosti iz leta 2013 slednjo opredeljujejo kot „zmožnost posameznika, gospodinjstva, skupnosti, države ali regije, da se pripravi na stresne razmere in pretrese, se jim zoperstavi, se jim prilagodi in si od njih hitro opomore, ne da bi to ogrozilo dolgoročne razvojne možnosti“;

C.  ker globalna strategija EU za zunanjo in varnostno politiko „državno in družbeno odpornost vzhodno in južno od nas“ uvršča med eno od petih glavnih prednostnih nalog zunanjega delovanja EU in odpornost opredeljuje kot „sposobnost držav in družb za prenovo, tj. kljubovanje notranjim in zunanjim krizam in posledično obnovo“; ker ta strategija potrjuje, da je „v osrčju odporne države odporna družba, ki zagotavlja demokracijo, zaupanje v institucije in trajnostni razvoj”;

D.  ker globalna strategija EU za zunanjo in varnostno politiko navaja tudi, da bo EU „sprejela skupni pristop k svoji humanitarni, razvojni, migracijski, trgovinski, naložbeni, infrastrukturni, izobraževalni, zdravstveni in raziskovalni politiki“ in bo med drugim izvajala prilagojene politike, ki podpirajo vključujoče in odgovorno upravljanje, spodbujajo človekove pravice, podpirajo uveljavljanje lokalnih pravic pri reformah pravosodnega, varnostnega in obrambnega sektorja, podpirajo nestabilne države, se bojujejo proti revščini in neenakosti ter spodbujajo trajnostni razvoj, poglabljajo odnose s civilno družbo, spodbujajo politike reform energetskega in okoljskega sektorja ter podpirajo trajnostne odzive na proizvodnjo hrane in rabo vode;

E.  ker je pri zunanjem delovanju EU potreben večplasten pristop k odpornosti in ker se to lahko spodbudi – v skladu z načelom usklajenosti politik za razvoj – s povečanjem razvojne pomoči in po potrebi humanitarne pomoči skupaj s politikami, povezanimi z okoljem, z jasnim poudarkom na zmanjšanju ranljivosti in tveganju nesreč kot ključnemu sredstvu za zmanjšanje humanitarnih potreb; ker ima zunanja politika EU tudi osrednjo vlogo pri krepitvi odpornosti, zlasti s spodbujanjem trajnostnega razvoja, človekovih pravic in političnega dialoga ter istočasnim pospeševanjem sistemov za zgodnje opozarjanje in s prizadevanjem za preprečevanje socialnih in gospodarskih pretresov, kot so stradanje, povečevanje neenakosti, kršitve človekovih pravic in nasilni spopadi, ter za reševanje konfliktov, ko se ti pojavijo;

F.  ker bi morala EU spodbujati celosten pristop k svojemu zunanjemu delovanju, obenem pa povečati svoj prispevek k trajnostnemu razvoju ter priznavati mandat in cilje vsake politike, kot je določeno v Pogodbah; ker je to še posebej pomembno v kriznih razmerah in ob upoštevanju humanitarnih ukrepov EU, ki se ne smejo obravnavati kot orodje za krizno upravljanje, ampak jih morajo v celoti voditi načela humanitarne pomoči, kot se odraža v Evropskem soglasju o humanitarni pomoči, ter biti namenjeni usklajenemu, učinkovitemu in kakovostnemu humanitarnemu odzivu; ker bi morala EU še naprej spodbujati spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava s strani vseh udeležencev spora;

G.  ker bi morali humanitarni ukrepi upoštevati mednarodno priznane standarde in načela, kot so povzeti v „kodeksu ravnanja mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter nevladnih organizacij pri pomoči v sili“ in na splošni ravni vključeni v „listino o humanitarni pomoči“;

H.  ker je treba spodbujanje odpornosti razumeti kot dolgoročno prizadevanje, povezano s spodbujanjem trajnostnega razvoja, ki bo trajnostno samo, če bo odporno na pretrese, stresne razmere in spremembe; ker je spodbujanje odpornosti del zunanje politike EU in programov razvojnega sodelovanja, zato mora biti prilagojeno specifičnim pogojem in prispevati h krepitvi strategij nacionalne odpornosti, za katere so odgovorne vlade partnerskih držav, ki tudi odgovarjajo svojemu prebivalstvu;

I.  ker so razumevanje tveganja, krepitev obvladovanja tveganja in vlaganje v sisteme zgodnjega opozarjanja in zgodnjega odzivanja, preprečevanje ter zmanjševanje tveganja nesreč v skladu s prednostnimi nalogami Sendajskega okvira bistveni za doseganje odpornosti in zato za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja;

J.  ker mora osredotočenost na ljudi ostati osrednji pristop EU k odpornosti, vključno s sodelovanjem z organi in izgradnjo zmogljivosti v podporo tej osredotočenosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, kjer je to mogoče, ter priznavanjem in podpiranjem osrednje vloge organizacij civilne družbe in lokalnih skupnosti;

K.  ker naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, različno vplivajo na ženske, dekleta, fante in moške, pri čemer neenakosti na podlagi spola stopnjujejo vpliv stresnih razmer in pretresov ter ovirajo trajnostni razvoj;

L.  ker v krizah in konfliktih najbolj trpijo ženske in dekleta; ker so ženske in dekleta nesorazmerno izpostavljene tveganju, pri čemer se med nesrečami in po njih soočajo s povečano izgubo virov preživetja, varnosti in celo življenj; ker se ženske in dekleta soočajo s povečanim tveganjem zaradi razselitve in razpada običajnih zaščitnih struktur in podpore; ker v okoliščinah, povezanih s krizami, verjetnost posilstva, spolnega izkoriščanja in tveganega ravnanja zelo poveča verjetnost neželenih nosečnosti, spolno prenosljivih okužb in zapletov pri reproduktivnem zdravju;

M.  ker je krepitev vloge žensk ključna za spodbujanje odpornosti; ker morajo programi graditi in krepiti odpornost ter vključevati ženske, da bi bili učinkoviti, celoviti in trajnostni, pri tem pa morajo obravnavati posebne sposobnosti in mehanizme premagovanja kriz;

N.  ker je družina ena glavnih institucij za opravljanje bistvenih funkcij proizvodnje, potrošnje, razmnoževanja in kopičenja, povezanih z družbenim in ekonomskim opolnomočenjem posameznikov in družb; ker družine in njihovi člani vzpostavljajo sisteme skrbne podpore, njihovo odporno ravnanje pa se lahko odraža v ohranjanju razvoja optimizma, iznajdljivosti in odločnosti ne glede na stiske; ker te vrline in sredstva posameznikom omogočajo, da se uspešno odzivajo na krize in izzive;

O.  ker bi moral pristop EU k odpornosti pri njenem zunanjem delovanju posvetiti posebno pozornost potrebam najbolj ranljivih delov prebivalstva, vključno z najrevnejšimi, manjšinami, prisilno razseljenim prebivalstvom, ženskami, otroci, migranti, osebami, okuženimi z virusom HIV, osebami LGBTI, invalidi in starejšimi;

1.  pozdravlja, da je bila pomembnost spodbujanja odpornosti priznana v globalni strategiji EU za zunanjo in varnostno politiko, ki jo je uvrstila med strateške prednostne naloge zunanjega delovanja EU; pozdravlja pozitiven prispevek, ki ga je mogoče doseči s spodbujanjem odpornosti v partnerskih državah preko večje politične, diplomatske in varnostne pozornosti, vendar poudarja, da odpornosti ni mogoče omejiti na te razsežnosti;

2.  ponovno potrjuje, da morajo države članice EU spoštovati svoje zaveze glede uradne razvojne pomoči ter krepiti odpornost preko svojih strategij in procesov načrtovanja na področju razvoja in humanitarne pomoči; v zvezi s tem poudarja pomen okvira za analizo sistemov odpornosti OECD, ki pomaga prevesti strategije v učinkovitejše načrte medsektorskih in večrazsežnostnih programov;

3.  meni, da sedanji pristop EU k odpornosti, vključno z zavezami glede obravnave izvirnih vzrokov kriz in ranljivosti, kot so določene v sporočilu Komisije iz leta 2012 in sklepih Sveta iz leta 2013, ostaja v temelju veljaven in bi bilo treba z njim nadaljevati, obenem pa bi bilo treba priznati, da je treba v novo skupno sporočilo vključiti izkušnje, pridobljene z izvajanjem te politike; se sprašuje, kako bo sporočilo upoštevalo elemente ocenjevanj, saj je obsežnejše ocenjevanje načrtovano šele v letu 2018; meni, da bi bilo treba v celoti izvajati akcijski načrt za odpornost za obdobje 2013–2020;

4.  poudarja večrazsežnosten – človeški, gospodarski, okoljski, politični, varnostni in družbeni – značaj odpornosti in pozdravlja, da ta koncept postaja pomemben v zunanji in varnostni politiki EU, razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči; poudarja, da je treba spoštovati jasni mandat in cilje vsake politike, obenem pa tudi spodbujati večjo usklajenost med politikami za trajnostni razvoj; opozarja, da je pomembno zagotavljati spoštovanje načela usklajenosti politik za razvoj v vsakem zunanjem delovanju EU, in sicer z zagotavljanjem, da politike EU ne bodo ogrožale prizadevanj držav v razvoju, da bi dosegle cilje trajnostnega razvoja;

5.  zlasti poudarja poseben položaj humanitarne pomoči, ki jo morajo voditi le potrebe, izvajati pa jo je treba ob kar največjem spoštovanju temeljnih humanitarnih načel človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti ter spoštovanju človekovih pravic iz ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov; poudarja, da je spoštovanje humanitarnih načel bistveno za dostop do prebivalstva v stiski in zaščito humanitarnih delavcev;

6.  pozdravlja, da se humanitarna pomoč, ki jo zagotavljajo EU in države članice, ne bi smela podrejati omejitvam, ki jih drugi partnerji donatorji nalagajo glede nujnega zdravljenja, vključno z dostopom do varnega splava za ženske in dekleta, ki so žrtve posilstev v oboroženih spopadih, temveč bi morala biti skladna z mednarodnim humanitarnim pravom;

7.  poudarja, da je krepitev odpornosti v partnerskih državah dolgoročni proces in ga je zato treba vključiti v razvojne programe, ki zajemajo najbolj ranljive dele prebivalstva, in v finančne zaveze; poudarja, da bi moralo novo skupno sporočilo to priznati in podpreti spodbujanje odpornosti kot ključni element strategij trajnostnega razvoja partnerskih držav, zlasti v nestabilnih državah; ugotavlja, da morajo biti te strategije prilagojene okoliščinam in skladne z načeli razvojne učinkovitosti, o katerih je doseženo mednarodno soglasje: odgovornost partnerskih držav, ki prejemajo pomoč, za razvojne prednostne naloge (vključno z usklajevanjem z nacionalnimi strategijami razvoja), osredotočenost na rezultate, vključujoča partnerstva ter preglednost in odgovornost; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo Evropskega parlamenta, nacionalnih parlamentov in civilne družbe pri spremljanju in nadzoru;

8.  poziva Komisijo, naj odpornost in njen večrazsežnostni značaj vključi kot osrednji element v svoj politični dialog z državami v razvoju;

9.  poudarja splošni pomen skupnega načrtovanja ukrepov EU, povezanih z odpornostjo, v okvirih njene humanitarne in razvojne pomoči, da bi zagotovila kar največje dopolnjevanje in manjšo razdrobljenost pomoči in da bi zagotovila, da bodo kratkoročni ukrepi postavili temelje za srednjeročna in dolgoročna posredovanja;

10.  poudarja pomen zagotavljanja tehnične pomoči najmanj razvitim državam in nestabilnim državam, zlasti na področjih trajnega upravljanja z zemljišči, ohranjanja ekosistemov in oskrbe z vodo, saj so temeljnega pomena za doseganje koristi tako za okolje kot za ljudi, ki so od njega odvisni;

11.  poudarja, da so revni tisti, ki utegnejo še naprej najbolj občutiti hujše posledice nesreč z vidika dohodkov in blaginje; vztraja, da bi moral biti zato prvenstveni in vseobsegajoč cilj razvojnega sodelovanja EU izkoreninjenje revščine v kontekstu trajnostnega razvoja, da se za vse zagotovi dostojanstvo in dostojno življenje;

12.  poudarja pomen zmanjševanja tveganja nesreč pri krepitvi odpornosti; poziva EU, naj zagotovi, da bo njeno spodbujanje odpornosti v novem skupnem sporočilu usklajeno z zavezami in cilji, sprejetimi v Sendajskem okviru za zmanjševanje tveganja nesreč, ki se izvajajo z akcijskim načrtom Evropske komisije za Sendajski okvir – ta spodbuja pristop, utemeljen na seznanjenosti s tveganjem nesreč, za vse politike EU –, ter naj zagotovi, da se bo tej prednostni nalogi namenilo dovolj sredstev; poudarja, da je obvladovanje tveganja bistveno za uresničevanje trajnostnega razvoja, in poziva, naj se na lokalni ravni in na ravni držav razvijejo vključujoče strategije za zmanjševanje tveganja nesreč ter naj se na področju obvladovanja tveganja razvije pristop, ki bo zajemal celotno družbo in vsa tveganja, da bi se zmanjšala ranljivost in povečala odpornost; poziva h krepitvi povezav med zmanjševanjem tveganja nesreč, prilagajanjem na podnebne spremembe ter mestnimi politikami in pobudami;

13.  poziva, naj v zunanjem delovanju EU še naprej najpomembnejše mesto pri spodbujanju odpornosti zasedajo odpornost na ravni posameznikov in skupnosti ter osredotočanje na ranljive skupine, vključno z najrevnejšimi v družbi, manjšinami, družinami, ženskami, otroki, migranti, osebami, okuženimi z virusom HIV, osebami LGBTI, invalidi in starejšimi; izpostavlja osrednjo vlogo civilne družbe in lokalnih skupnosti pri krepitvi odpornosti; poudarja tudi pomen zbiranja in širjenja razčlenjenih podatkov za razumevanje in obravnavanje položaja ranljivih skupin;

14.  poudarja, da je treba za učinkovito krepitev odpornosti priznavati pomen družin in podpirati njihovo sposobnost blaženja pretresov;

15.  poziva, naj oblikovanje programov upošteva vidik spola ter krepi udeležbo žensk in se odziva na njihove pomisleke pri krepitvi njihove odpornosti na nesreče in podnebne spremembe ter naj zagotavlja pravice žensk, vključno z lastninskimi pravicami in varnostjo zemljiške posesti, tudi kar zadeva vodo, gozdove, bivališča in drugo premoženje;

16.  poziva k dodatnim prizadevanjem za povečanje dostopa žensk in deklet do zdravstvene in spolne vzgoje, načrtovanja družine, predporodne oskrbe ter spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva in s tem povezanih pravic, zlasti za uresničevanje petega razvojnega cilja tisočletja o zdravju mater, vključno z zmanjšanjem smrtnosti dojenčkov in otrok ter preprečevanjem tveganih porodov;

17.  poudarja pomen dostopa do zdravstvenega varstva in storitev, pa tudi do vode, sanitarne infrastrukture in higiene v izrednih razmerah, ter dolgoročnega načrtovanja zdravstvenega varstva na ravni skupnosti;

18.  ugotavlja, da za številne nestabilne države in države, ki so jih prizadeli konflikti, ter njihove sosede poseben izziv predstavlja prisilno in dolgotrajno razseljevanje; poudarja, da je treba brezpogojno zagotavljati zaščito razseljenih oseb ter da je krepitev odpornosti in samozadostnosti prizadetega prebivalstva in skupnosti, ki te ljudi gostijo, nadvse pomembna, kot je navedeno v sporočilu Komisije z naslovom Dostojno življenje; opozarja na pomen samozadostnosti pri spodbujanju dostojanstva in odpornosti;

19.  poudarja, da je treba razširiti konvencijo o beguncih in konvencijo iz Kampale, da bi bile do zaščite in pomoči upravičene razseljene osebe po vsem svetu, pa tudi osebe, prizadete v drugih oblikah nasilja, kot sta trgovina z ljudmi in spolno nasilje, saj utegne biti njihov strah pred preganjanjem ali grožnjo resnih poškodb dobro utemeljen;

20.  priznava, da je državna odpornost pomemben vidik odpornosti, in poudarja, da odpornost in stabilnost držav izhajata neposredno iz spoštovanja človekovih pravic, moči demokracije, pravne države in dobrega upravljanja, zaupanja v institucije in odgovornosti do državljanov teh držav, predvsem pa iz vključevanja državljanov – posameznikov in združenj – v opredeljevanje morebitnih rešitev, vse to pa so cilji, ki jih je treba spodbujati in ščititi pri izvajanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko; poudarja, da je za krepitev odpornosti pomembno spodbujanje bistvenih javnih storitev, kot so izobraževanje, zdravstvo, oskrba z vodo in sanitarna infrastruktura;

21.  poudarja, da bi morala biti geografska razsežnost koncepta odpornosti pri zunanjem delovanju EU še naprej globalna; ugotavlja, da bi morala biti krepitev odpornosti cilj spodbujanja človekovih pravic in trajnostnega razvoja v partnerskih državah in ne bi smela biti omejena na geografska območja, ki se soočajo z varnostnimi krizami z neposrednim učinkom na EU; poudarja, da bi bilo treba pri spodbujanju odpornosti v vsakem primeru dajati prednost in posvečati posebno pozornost najmanj razvitim državam, nestabilnim državam in državam, v katerih vedno znova prihaja do kriz, obenem pa tudi odpravljati izvirne vzroke kriz, zlasti s podpiranjem dejavnosti za preprečevanje in pripravljenost;

22.  poudarja, da so sistemi za zgodnje opozarjanje in zmogljivosti za zgodnje odzivanje pomemben mehanizem za spodbujanje odpornosti, in poziva EU, naj okrepi svoja prizadevanja na tem področju, zlasti s spodbujanjem tesnejšega sodelovanja med različnimi akterji na terenu, še posebej v delegacijah EU, ter pripravo skupnih analiz v težavnih razmerah in izmenjav med regijami, v katerih pogosto prihaja do naravnih nesreč in ki se soočajo s podobnimi tveganji, kar bi omogočalo boljše razumevanje in bolj usklajen odziv vseh politik EU ter med institucijami EU in državami članicami;

23.  poziva, naj se za spodbujanje odpornosti nameni dovolj sredstev, saj gre za eno od strateških prednostnih nalog EU; meni, da bi bil dobrodošel strateški razmislek pred naslednjim večletnim finančnim okvirom, in sicer o tem, kako bi lahko EU učinkoviteje uporabila obstoječe instrumente za zunanje financiranje in inovativne mehanizme ter jih obenem še naprej usklajevala z načeli razvojne učinkovitosti, o katerih je doseženo mednarodno soglasje, da bi sistematično vgrajevala odpornost v strategije in programe razvoja in pomoči; poudarja, da se lahko ukrepi financirajo iz različnih instrumentov, ki se dopolnjujejo, ter poudarja, da mora zmanjševanje revščine ostati glavni cilj sredstev, ki izvirajo iz instrumentov razvojnega sodelovanja;

24.  poudarja, da je treba krepiti in razvijati izobraževanje v razmerah nesreč in kriz ter izboljšati širjenje, zbiranje in sporočanje informacij ter znanj, ki bodo prispevala h krepitvi odpornosti skupnosti ter spodbujala spremembe vedenja in kulturo pripravljenosti na nesreče;

25.  spodbuja večje sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem na področju odpornosti; v zvezi s tem spominja na pomen sporočila Komisije z naslovom Krepitev vloge zasebnega sektorja pri doseganju vključujoče in trajnostne rasti v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj dodatno podpre vključitev zasebnega sektorja z oblikovanjem spodbud in primernega okolja, v katerem bodo lahko zasebni subjekti sodelovali pri krepitvi odpornosti in zmanjševanju tveganj v partnerskih državah;

26.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

(1) UL C 468, 15.12.2016, str. 120.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0459.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0026.
(4) OECD (2016), States of Fragility 2016: Understanding violence (Poročilo o negotovih razmerah za leto 2016: razumeti nasilje), OECD publishing, Pariz.


Boj proti antisemitizmu
PDF 168kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 o boju proti antisemitizmu (2017/2692(RSP))
P8_TA(2017)0243B8-0383/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti Preambule, druge alineje, od četrte do sedme alineje in člena 2, drugega pododstavka člena 3(3) in člena 6,

–  ob upoštevanju člena 17 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra 2000,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(2),

–  ob upoštevanju sprejetja evropske agende za varnost leta 2015,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta Evrope št. 2106 (2016) z dne 20. aprila 2016 o obnovitvi zavezanosti boju proti antisemitizmu v Evropi,

–  ob upoštevanju zaključkov prvega letnega kolokvija o temeljnih pravicah z naslovom „Strpnost in spoštovanje: preprečevanje in zatiranje antisemitizma in sovraštva do muslimanov v Evropi“, ki ga je organizirala Komisija in je potekal 1. in 2. oktobra 2015 v Bruslju,

–  ob upoštevanju imenovanja koordinatorice Komisije za boj proti antisemitizmu decembra 2015,

–  ob upoštevanju ustanovitve skupine EU na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugih oblikah nestrpnosti junija 2016,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja o boju proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu, sklenjenega 31. maja 2016 med Komisijo in vodilnimi podjetji informacijske tehnologije ter drugimi platformami in podjetji družbenih medijev,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2015(3),

–  ob upoštevanju nasilnih in terorističnih napadov, usmerjenih proti pripadnikom judovske skupnosti, do katerih je v zadnjih letih prišlo v številnih državah članicah;

–  ob upoštevanju osrednje odgovornosti vlad za varnost in zaščito vseh državljanov in s tem njihove odgovornosti, da spremljajo in preprečujejo nasilje, vključno z antisemitskim nasiljem, in preganjajo storilce;

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se je število antisemitskih incidentov v državah članicah EU v zadnjih letih znatno povečalo, o čemer med drugim poročata Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Agencija EU za temeljne pravice;

B.  ker iz poročil izhaja, da izvajanje ciljno usmerjenih varnostnih ukrepov pripomore k preprečevanju in zmanjšanju števila antisemitskih napadov;

C.  ker je za boj proti antisemitizmu odgovorna vsa družba;

1.  poudarja, da sta sovražni govor in vsakršno nasilje nad evropskimi judovskimi državljani v nasprotju z vrednotami Evropske unije;

2.  poziva države članice ter institucije in agencije Unije, naj sprejmejo in uporabljajo delovno opredelitev antisemitizma, ki ga uporablja Mednarodno zavezništvo za spomin na holokavst (IHRA)(4), ter tako podprejo pravosodne organe in organe kazenskega pregona pri učinkovitejšem prepoznavanju in pregonu antisemitskih napadov, in poziva države članice, naj pri tem sledijo zgledu Združenega kraljestva in Avstrije;

3.  poziva države članice, naj storijo vse potrebno in naj v tesnem posvetovanju in dialogu z judovskimi skupnostmi, organizacijami civilne družbe in nevladnimi organizacijami, ki delujejo zoper diskriminacijo, dejavno prispevajo k varovanju svojih judovskih državljanov ter judovskih verskih, vzgojno-izobraževalnih in kulturnih objektov;

4.  odobrava, da je Komisija imenovala koordinatorico za zatiranje antisemitizma, in jo poziva, naj ji priskrbi vsa potrebna orodja in podporo, da bo svojo funkcijo opravljala čim učinkoviteje;

5.  poziva države članice, naj imenujejo nacionalne koordinatorje za zatiranje antisemitizma;

6.  poziva poslance nacionalnih in regionalnih parlamentov in politične voditelje, naj sistematično in javno obsodijo antisemitske izjave in naj si prizadevajo za nasprotni in alternativni diskurz ter naj oblikujejo medstrankarske skupine za boj proti antisemitizmu, s katerimi bodo okrepili ta prizadevanja v vsem političnem spektru;

7.  poudarja, da imajo pri preprečevanju in odpravljanju vseh oblik sovraštva in nestrpnosti pomembno vlogo organizacije civilne družbe in izobraževanje, in poziva k večji finančni podpori za to;

8.  poziva države članice, naj spodbujajo medije, da bodo uveljavljali spoštovanje vseh ver in vzgajali k cenjenju raznolikosti, ter naj spodbujajo k usposabljanju novinarjev o vseh oblikah antisemitizma in se tako spoprimejo z morebitnimi predsodki;

9.  poziva države članice, kjer še ne uporabljajo motivov na podlagi stališč o rasi, narodni ali etnični pripadnosti ali veri ali prepričanju kot oteževalno okoliščino kaznivih dejanj, naj to čim prej uredijo, v ta namen pa naj ustrezno izvajajo in izvršujejo okvirni sklep Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi ter tako zagotovijo, da bodo njihovi pristojni organi sodno preganjali antisemitska dejanja na spletu in zunaj spleta;

10.  vztraja, da je treba organom kazenskega pregona omogočiti posebno usposabljanje o boju proti kaznivim dejanjem iz sovraštva in proti diskriminaciji, v policijskih enotah ustanoviti namenske enote za tovrstna kazniva dejanja, če jih še ni, obenem pa poziva agencije EU in mednarodne organizacije, naj državam članicam pomagajo poskrbeti za to usposabljanje;

11.  poziva k čezmejnemu sodelovanju na vseh ravneh pri preganjanju kaznivih dejanj iz sovraštva, predvsem hudih kaznivih dejanj, kot so teroristične dejavnosti;

12.  poziva EU in države članice, naj si bolj prizadevajo za uvedbo celovitega in učinkovitega sistema za sistematično zbiranje zanesljivih, relevantnih in primerljivih podatkov o kaznivih dejanjih iz sovraštva, ki bodo razčlenjena po motivu in bodo zajemala tudi teroristična dejanja;

13.  poziva države članice, naj glede na kodeks ravnanja, sklenjen med Komisijo in vodilnimi podjetji informacijske tehnologije, pozovejo spletne posrednike in platforme družbenih medijev k takojšnjemu ukrepanju za preprečevanje in odpravljanje antisemitskega sovražnega govora na spletu;

14.  poudarja, da je šola edinstvena priložnost za posredovanje vrednot strpnosti in spoštovanja, saj ima stik z otroki že od mladih nog;

15.  poziva države članice, naj spodbujajo poučevanje o holokavstu (šoi) v šolah in naj poskrbijo, da bodo učitelji ustrezno usposobljeni za to ter za upoštevanje raznolikosti v razredu; države članice tudi spodbuja, naj razmislijo o pregledu učbenikov, tako da bosta judovska zgodovina in sodobno judovsko življenje predstavljena izčrpno in uravnoteženo in da v njih ne bo nikakršnega antisemitizma;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo finančno podporo za namenske dejavnosti in izobraževalne projekte, sklenejo in okrepijo partnerstvo z judovskimi skupnostmi in ustanovami ter naj spodbujajo izmenjave med otroki in mladimi različnih ver v skupnih dejavnostih in začnejo in podpirajo tovrstne kampanje ozaveščanja;

17.  poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z mednarodnimi akterji, kot so Unesco, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in Svet Evrope, da bi se z antisemitizmom spoprijeli na mednarodni ravni;

18.  poziva Komisijo, naj v okviru Mednarodnega zavezništva za spomin na holokavst zaprosi za svetovalni status;

19.  spodbuja države članice, naj uradno obeležijo 27. januar, mednarodni dan spomina na holokavst;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU in držav kandidatk, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Združenim narodom.

(1) UL L 328, 6.12.2008, str. 55.
(2) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0485.
(4) http://ec.europa.eu/newsroom/just/item-detail.cfm?item_id=50144 (ni na voljo v slovenščini, op. prev.)


Konferenca OZN na visoki ravni za podporo izvajanju cilja trajnostnega razvoja št. 14 (konferenca OZN o oceanih)
PDF 252kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 o Konferenci OZN na visoki ravni za podporo izvajanju cilja trajnostnega razvoja št. 14 (konferenca OZN o oceanih) (2017/2653(RSP))
P8_TA(2017)0244B8-0382/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki(1) in njenih ciljev,

–  ob upoštevanju bližnje konference OZN na visoki ravni za podporo doseganju cilja št. 14 trajnostnega razvoja (konferenca OZN o oceanih), ki bo od 5. do 9. junija 2017 potekala na sedežu OZN,

–  ob upoštevanju četrte konference na visoki ravni o naših oceanih, ki jo bo Evropska unija 5. in 6. oktobra 2017 organizirala na Malti,

–  ob upoštevanju ministrske konference o sredozemskem ribištvu, ki je bila 30. marca 2017 na Malti,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 10. novembra 2016 z naslovom Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov (JOIN(2016)0049),

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Komisiji o konferenci OZN na visoki ravni za podporo doseganju cilja št. 14 trajnostnega razvoja (konferenca OZN o oceanih) (O-000031/2017 – B8-0311/2017),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so oceani in morja temeljnega pomena za naše življenje, dobro počutje in prihodnost; ker nas sedanje naglo slabšanje zdravja oceanov, ki se kaže v segrevanju in vse večji kislosti, beljenju koral, naraščajočem pritisku na ribje staleže in v vse večji količini morskih odpadkov, opozarja, da je treba ukrepati in mobilizirati odgovorne za zaščito naših oceanov;

B.  ker je komisar Vella pozval k večjemu ukrepanju EU in prizadevanjem za zaščito morij in oceanov;

C.  ker so nevarnosti za ekosisteme in ribolovna območja zaradi dejavnosti, povezanih z modro rastjo, kot je globokomorsko rudarjenje, iskanje nafte, energija valovanja, ter tveganja, ki jih povzročajo te dejavnosti, negotova, presegajo meje in zadevajo tradicionalna ribolovna območja;

D.  ker je dostop do trgov in virov za ribiče malega in obrtnega ribolova prednostna naloga agende OZN do leta 2030; ker bi treba upoštevati mnenje ribičev v vseh fazah odločanja v okviru ribiške politike;

E.  ker je v obrtnem ribolovu zaposlenih več kot 90 % delavcev v ribištvu, od tega približno polovica žensk, in ker se v okviru obrtnega ribolova opravi približno 50 % vsega svetovnega ulova; ker je v prostovoljnih smernicah FAO za zagotavljanje trajnostnega malega ribolova v okviru zagotavljanja prehranske varnosti in odpravljanja revščine navedeno, da je ulov v okviru obrtnega ribolova dragocen vir živalskih beljakovin za milijarde ljudi po svetu ter pogosto podpora za lokalna gospodarstva in obalne skupnosti;

1.  pozdravlja pobudo, da se pozornost konference OZN na visoki ravni osredotoči na potrebo po ukrepanju na svetovni ravni, da se zmanjša negativni vpliv človekovih dejavnosti na oceane;

2.  ugotavlja, da je kljub obveznosti, sprejeti leta 2012 na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu, da se do leta 2015 omeji prelov, 31,4 % svetovnih ribjih staležev še vedno prekomerno izkoriščanih; ponovno opozarja, da prelov močno ogroža ne le morske ekosisteme, ampak tudi prehransko varnost ter ekonomsko in socialno trajnost obalnih skupnosti po vsem svetu;

3.  je zaskrbljen, ker ima vse večja kislost, ki jo povzročajo višje ravni ogljikovega dioksida, velik negativni učinek na mnogo morskih organizmov; poudarja, da je treba razviti ukrepe za učinkovito prilagajanje in blaženje posledic v različnih sektorjih, da se razvije odpornost na zakisljevanje oceanov in škodljiv vpliv podnebnih sprememb na oceane in obalne ekosisteme;

4.  poudarja, da je potreben previdnostni pristop, ki temelji na ekosistemih, kot določata Pogodbi, in da je treba skupno ribiško politiko izvajati v okviru globalnega upravljanja ribištva, da se prekomerno izkoriščani ribji staleži obnovijo in ohranijo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos;

5.  poziva, naj se pri vseh odločitvah v zvezi s subvencijami za ribištvo upoštevajo posebnosti obrtnega in malega ribolova, njun lokalni značaj in temeljna vloga, ki jo imata pri zagotavljanju neodvisne preskrbe s hrano ter ekonomskega in socialnega preživetja obalnih skupnosti;

6.  spodbuja države, naj prevzamejo odgovornosti kot države zastave, obale, pristanišča in trga, in sicer:

   država zastave – celovito izvajanje mednarodnih in nacionalnih ukrepov za upravljanje, da se zagotovi, da plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, spoštujejo pravila;
   obalna država – zagotavlja trajnostni ribolov v vodah pod njeno jurisdikcijo in nadzoruje dostop do teh voda, da se prepreči nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov;
   država pristanišča – ratificira in v celoti izvaja sporazum Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) o ukrepih države pristanišča;
   država trga – sprejema ukrepe za zagotavljanje boljše usklajenosti med bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu ter trgovinsko in tržno politiko;

7.  poudarja, da je treba ohraniti vsaj 10 % obalnih in morskih območij v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 14.5 OZN;

8.  poudarja pomen cilja trajnostnega razvoja 14.7 OZN zaradi vse večjih ekonomskih koristi za male otoške države v razvoju in manj razvite države od trajnostne rabe morskih virov, vključno s trajnostnim upravljanjem ribištva, akvakulture in turizma;

9.  poziva k okrepitvi trajnostnega upravljanja ribištva, vključno z izvajanjem ukrepov za upravljanje, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih;

10.  poziva k okrepljenemu regionalnemu sodelovanju med vsemi državami na področju upravljanju ribištva za trajnostno in pravično izkoriščanje selivskih vrst, zlasti glede znanstvenih ocen staleža, spremljanja in nadziranja ribolovnih dejavnosti, kot priporoča sporazum OZN o ribjih staležih iz leta 1995 in tri revizijske konference iz leta 2006, 2010 in 2016; meni, da bi morale vse vrste, ki se izkoriščajo za komercialne namene, spadati pod okrilje regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, ki bi morale imeti večje pristojnosti za učinkovito izvajanje sklepov in sankcij na področju upravljanja;

11.  poziva Komisijo in Svet, naj nadalje spodbujata načela in cilje skupne ribiške politike;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter sekretariatu UNFCCC s prošnjo, naj jo posreduje vsem pogodbenicam, ki niso članice EU.

(1) UL L 354, 28.12.2013, str. 22.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov