Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 14. junij 2017 - StrasbourgKončna izdaja
Zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ***I
 Zahteva za odvzem imunitete Rolandasu Paksasu
 Zahteva za odvzem imunitete Mylène Troszczynski
 Zahteva za odvzem imunitete Jean-Marieju Le Penu
 Potreba po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma
 Poročilo o Srbiji za leto 2016
 Poročilo o Kosovu za leto 2016
 Poročilo o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2016
 Razmere v Demokratični republiki Kongo
 Trenutno stanje pri izvajanju trajnostnega sporazuma v Bangladešu

Zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ***I
PDF 646kWORD 74k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 14. junija 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami (COM(2016)0482 – C8-0331/2016 – 2016/0231(COD))(1)
P8_TA(2017)0256A8-0208/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Naslov
Predlog
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami
o podnebnih ukrepih za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami („uredba o podnebnih ukrepih za izvajanje Pariškega sporazuma“)
Sprememba 2
Predlog uredbe
Navedba sklicevanja 1 a (novo)
ob upoštevanju Protokola št. 1 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,
Sprememba 3
Predlog uredbe
Navedba sklicevanja 1 b (novo)
ob upoštevanju Protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Komisija je EU 10. junija 2016 predstavila predlog za ratifikacijo Pariškega sporazuma. Ta zakonodajni predlog prispeva k izvajanju zaveze EU iz Pariškega sporazuma. Zaveza Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu je bila potrjena z načrtovanim, nacionalno določenim prispevkom Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bil 6. marca 2015 sporočen sekretariatu UNFCCC.
(3)  Svet je Pariški sporazum ratificiral 5. oktobra 2016 po odobritvi, ki jo je 4. oktobra 2016 dal Evropski parlament. Pariški sporazum je začel veljati 4. novembra 2016 in je v skladu s svojim členom 2 „namenjen krepitvi svetovnega odziva na grožnje, ki jih prinašajo podnebne spremembe, v okviru trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine, med drugim: (a) z ohranitvijo dviga povprečne globalne temperature občutno pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo in prizadevanji, da se dvig temperature omeji na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo, saj bi se tako občutno zmanjšali tveganja in učinki podnebnih sprememb; (b) s krepitvijo sposobnosti za prilagajanje na škodljive učinke podnebnih sprememb in odpornosti proti podnebnim spremembam ter spodbujanjem razvoja družbe z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, ne da bi to ogrozilo pridelavo hrane; (c) z uskladitvijo finančnih tokov z razvojem, usmerjenim v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in večjo odpornost proti podnebnim spremembam.“
Pariški sporazum od pogodbenic tudi zahteva, da sprejmejo ukrepe za ohranjanje oziroma krepitev ponorov in zbiralnikov toplogrednih plinov, vključno z gozdovi.
Ta zakonodajni predlog prispeva k izvajanju zaveze EU iz Pariškega sporazuma. Zaveza Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu je bila potrjena z načrtovanim, nacionalno določenim prispevkom Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bil 6. marca 2015 sporočen sekretariatu UNFCCC.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Pariški sporazum nadomešča pristop v okviru Kjotskega protokola iz leta 1997, ki se po letu 2020 ne bo več uporabljal.
(4)  Pariški sporazum nadomešča pristop v okviru Kjotskega protokola iz leta 1997, ki se po letu 2020 ne bo več uporabljal. Zato se bodo končale tudi sheme za zelene naložbe v okviru Kjotskega protokola, ki zagotavljajo finančno podporo za projekte zmanjšanja emisij v državah članicah z nižjimi dohodki.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Svet za okolje je na seji 21. oktobra 2009 podprl cilj Unije, da se v okviru potrebnega zmanjšanja, ki ga morajo po mnenju Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) doseči razvite države kot skupina, emisije do leta 2050 zmanjšajo za 80 do 95% v primerjavi z letom 1990.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Ta prehod na čisto energijo zahteva spremembe poslovnega in naložbenega ravnanja ter spodbude na vseh področjih politike. Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, ki bi njenim državljanom zagotovila zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno energijo. Za uresničitev tega cilja je treba še naprej izvajati ambiciozne podnebne ukrepe v okviru te uredbe in doseči napredek pri drugih vidikih energetske unije, določen v okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.16
(5)  Ta prehod na čisto energijo in biogospodarstvo zahteva spremembe naložbenega ravnanja na vseh področjih politike ter spodbude za mala in srednja podjetja z manj kapitala in za male kmetije, da bodo lahko prilagodili svoje poslovne modele. Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, pri kateri bo na prvem mestu energijska učinkovitost in ki bo njenim državljanom zagotovila zanesljivo, trajnostno in cenovno dostopno energijo ter v kateri se bodo uporabljale stroge politike za trajnost in zmanjševanje emisij, da bomo fosilne vire nadomestili z biološkimi. Za uresničitev tega cilja je treba še naprej izvajati ambiciozne podnebne ukrepe v okviru te uredbe in doseči napredek pri drugih vidikih energetske unije, določen v okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.16
__________________
__________________
16 COM(2015)0080
16 COM(2015)0080
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Pristop letno zavezujočih nacionalnih omejitev, sprejetih v Odločbi št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta19, bi bilo treba še naprej izvajati v obdobju 2021–2030, pri čemer je začetek izračuna za krivuljo zmanjšanja leto 2020 glede na povprečje emisij toplogrednih plinov v obdobju 2016–2018, konec krivulje zmanjšanja pa na ravni v letu 2030 za vsako državo članico. Prilagoditev dodelitev v letu 2021 je določena za države članice tako s pozitivno ravnjo v Odločbi št. 406/2009/ES kot tudi s povečanjem dodeljenih letnih emisij med letoma 2017 in 2020, kot je določeno v sklepih 2013/162/EU in 2013/634/EU, da se odrazi zmogljivost za povečanje emisij v teh letih. Evropski svet je sklenil, da bi bilo treba razpoložljivost in uporabo obstoječih instrumentov prilagodljivosti močno okrepiti v sektorjih, ki niso vključeni v sistem ETS, da se zagotovi stroškovna učinkovitost skupnega prizadevanja Unije ter konvergenca emisij na prebivalca do leta 2030.
(9)  Pristop letno zavezujočih nacionalnih omejitev, sprejetih v Odločbi št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta19, bi bilo treba še naprej izvajati v obdobju 2021–2030, pri čemer je začetek izračuna za krivuljo zmanjšanja leto 2018 glede na povprečje emisij toplogrednih plinov v obdobju 2016–2018 ali glede na vrednost dodeljenih letnih emisij za leto 2020, pri čemer velja manjša vrednost, konec krivulje zmanjšanja pa na ravni v letu 2030 za vsako državo članico. Da bi nagradili zgodnje ukrepanje in države članice z nižjo zmogljivostjo podprli pri naložbah, lahko države članice z BDP na prebivalca pod povprečjem EU, ki imajo v obdobju 2013–2020 manj emisij od svojih dodeljenih letnih emisij za obdobje 2013–2020, določenih v Odločbi 406/2009/ES, pod določenimi pogoji zahtevajo dodatne dodelitve iz rezerve. Dodatna prilagoditev dodelitev v letu 2021 je določena za države članice tako s pozitivno ravnjo v Odločbi št. 406/2009/ES kot tudi s povečanjem dodeljenih letnih emisij med letoma 2017 in 2020, kot je določeno v sklepih 2013/162/EU in 2013/634/EU, da se odrazi zmogljivost za povečanje emisij v teh letih. Evropski svet je sklenil, da bi bilo treba razpoložljivost in uporabo obstoječih instrumentov prilagodljivosti močno okrepiti v sektorjih, ki niso vključeni v sistem ETS, da se zagotovi stroškovna učinkovitost skupnega prizadevanja Unije ter konvergenca emisij na prebivalca do leta 2030.
_________________
_________________
19Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).
19Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Da bi Uniji omogočili prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ta uredba določa dolgoročno krivuljo zmanjševanja emisij za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz te uredbe od leta 2031 dalje. Uredba tudi prispeva k uresničevanju cilja Pariškega sporazuma, da bi v drugi polovici tega stoletja dosegli ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov po virih in odstranitvijo toplogrednih plinov po ponorih.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)  Da bi ohranili polno učinkovitost rezerve za stabilnost trga iz Sklepa (EU) 2015/18141a Evropskega parlamenta in Sveta, se pravice, ukinjene zaradi uporabe prožnosti iz te uredbe po zmanjšanju količin pravic iz sistema EU za trgovanje z emisijami, ne bi smele obravnavati kot pravice, ki so bile ukinjene v skladu z Direktivo 2003/87/ES pri določanju v skladu s Sklepom (EU) 2015/1814, skupnega števila pravic v obtoku v danem letu v skladu z navedenim sklepom.
____________________________
1a Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1).
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  Različni ukrepi Unije državam članicam pomagajo, da so bolje usposobljene za izpolnjevanje zavez na področju podnebja, in so bistvenega pomena za doseganje potrebnega zmanjšanja emisij v sektorjih, ki jih zajema ta uredba. Ti vključujejo zakonodajo o fluoriranih toplogrednih plinih, zmanjšanju emisij CO2 iz cestnih vozil, energijski učinkovitosti stavb, energiji iz obnovljivih virov, energijski učinkovitosti in krožnem gospodarstvu, kot tudi instrumente financiranja Unije za naložbe, povezane s podnebjem.
(11)  Različni ukrepi Unije državam članicam pomagajo, da so bolje usposobljene za izpolnjevanje zavez na področju podnebja, in so bistvenega pomena za doseganje potrebnega zmanjšanja emisij v sektorjih, ki jih zajema ta uredba. Ti vključujejo zakonodajo o fluoriranih toplogrednih plinih, zmanjšanju emisij CO2 iz cestnih vozil, izboljšanju energijske učinkovitosti stavb, povečanju energije iz obnovljivih virov, povečanju energijske učinkovitosti in spodbujanju krožnega gospodarstva, kot tudi instrumente financiranja Unije za naložbe, povezane s podnebjem.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)  Da bi države članice dosegle ta zmanjšanja emisij in čim bolj povečale vlogo kmetijskega sektorja, bi morale spodbujati inovativne blažilne ukrepe z največjim potencialom, med drugim: spremembo namembnosti ornih zemljišč v trajno travinje, upravljanje mejic, zaščitnih pasov in dreves na kmetijskih zemljiščih, nove sheme kmetijskega gozdarstva in pogozdovanja, preprečevanje odstranjevanja dreves in krčenja gozdov, malo ali nič oranja zemljišč in uporabo pokrovnih posevkov ali dosevkov ter ostankov kmetijskih pridelkov na zemljiščih, preverjanje ogljičnega odtisa in načrte za upravljanje tal/hranil, izboljšanje učinkovitosti dušika in zaviranje nitrifikacije, obnovo in ohranjanje mokrišč in šotišč, ter izboljšane metode vzreje, hranjenja in reje živine za zmanjšanje emisij.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 b (novo)
(11b)  Ta uredba, vključno z razpoložljivimi prilagodljivostmi, v sektorjih, zajetih v tej uredbi, tudi na področju energijske učinkovitosti, spodbuja zniževanje emisij v skladu z ostalo zakonodajo Unije o podnebju in energiji. Glede na to, da je več kot 75 % emisij toplogrednih plinov povezanih z energijo, bosta večja učinkovitost pri rabi energije in varčevanje z njo imela pomembno vlogo pri doseganju teh zmanjšanj. Ambiciozna politika za energijsko učinkovitost zato ni ključna le za prihranke pri uvozu fosilnih goriv za večjo energetsko varnost in nižje stroške za odjemalce, temveč tudi za pogostejšo uporabo tehnologije za varčevanje z energijo v stavbah, industriji in prometu, za krepitev gospodarske konkurenčnosti, ustvarjanje lokalnih delovnih mest ter izboljšanje zdravstvenih razmer in boj proti energijski revščini. Ukrepi, sprejeti v sektorjih, ki jih zajema ta uredba, se sčasoma finančno sami pokrijejo in pomenijo stroškovno učinkovit način, kako državam članicam pomagati pri doseganju njihovih ciljev iz te uredbe. Skladno s tem bi morale biti države članice pri prenašanju te uredbe v nacionalne politike posebej pozorne na specifične in različne možnosti za povečanje energijske učinkovitosti in naložbe vanjo v vseh sektorjih.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 c (novo)
(11c)   Prometni sektor ni le glavni onesnaževalec s toplogrednimi plini, temveč tudi najhitreje rastoči sektor na področju porabe energije od leta 1990. Zato je pomembno, da si Komisija in države članice dodatno prizadevajo za izboljšanje energijske učinkovitosti, spodbujanje prehoda na trajnostne načine prevoza in zmanjšanje močne odvisnosti sektorja od ogljika. Razogljičenje mešanice energijskih virov s spodbujanjem uporabe energije z nizkimi emisijami za promet, npr. trajnostnih biogoriv in električnih vozil, bo prispevalo k doseganju cilja zmanjševanja emisij CO2 v skladu s cilji Pariškega sporazuma. To se lahko omogoči z jasnim in dolgoročnim okvirom za omenjeno panogo, ki bi zagotavljal gotovost in na podlagi katerega bi lahko načrtovali naložbe.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 d (novo)
(11d)   Učinek energetskih in panožnih politik na podnebne zaveze Unije in držav članic bi bilo treba oceniti po skupnih količinsko opredeljenih metodah, tako da bodo njihovi učinki pregledni in preverljivi.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Uredba [ ] [o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030] določa pravila za obračunavanje emisij toplogrednih plinov in odvzemov, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF). Čeprav so okoljski rezultati, ki izhajajo iz te uredbe, glede ravni znižanja emisij toplogrednih plinov odvisni od upoštevanja količine do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, kakor je določeno v Uredbi [ ], bi bilo treba kot dodatno možnost za države članice pri izpolnjevanju njihovih zavez po potrebi vključiti prilagodljivost za največ 280 milijonov ton ekvivalenta CO2 teh odvzemov, porazdeljenih med države članice glede na podatke iz Priloge III. Če je delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], sprejet, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s členom 7, da se v prilagodljivosti, ki jo zagotavlja ta člen, odrazi prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari. Komisija bi morala pred sprejetjem takšnih delegiranih aktov oceniti zanesljivost obračunavanja za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, na podlagi razpoložljivih podatkov, in zlasti skladnost načrtovanih in dejanskih stopenj sečnje. Poleg tega bi bilo treba v okviru te uredbe dopustiti možnost prostovoljnega črtanja dodeljenih letnih emisij, da se taki zneski upoštevajo pri ocenjevanju izpolnjevanja skladnosti z zahtevami držav članic iz Uredbe [...].
(12)  Uredba [ ] [o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030] določa pravila za obračunavanje emisij toplogrednih plinov in odvzemov, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF). Čeprav so okoljski rezultati, ki izhajajo iz te uredbe, glede ravni znižanja emisij toplogrednih plinov odvisni od upoštevanja količine do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, travinja, s katerim se gospodari, in po možnosti mokrišč, s katerimi se gospodari, kakor je določeno v Uredbi [ ], bi bilo treba kot dodatno možnost za države članice pri izpolnjevanju njihovih zavez po potrebi vključiti prilagodljivost za največ 280 milijonov ton ekvivalenta CO2 teh odvzemov, porazdeljenih med države članice glede na podatke iz Priloge III. Če je delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], sprejet, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s členom 7, da se v prilagodljivosti 280 milijonov, ki jo zagotavlja ta člen, odrazi uravnotežen prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari. Komisija bi morala pred sprejetjem takšnih delegiranih aktov oceniti zanesljivost obračunavanja za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, na podlagi razpoložljivih podatkov, in zlasti skladnost načrtovanih in dejanskih stopenj sečnje. Poleg tega bi bilo treba v okviru te uredbe dopustiti možnost prostovoljnega črtanja dodeljenih letnih emisij, da se taki zneski upoštevajo pri ocenjevanju izpolnjevanja skladnosti z zahtevami držav članic iz Uredbe [...].
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)  Za uresničitev več ciljev Unije, povezanih s kmetijskim sektorjem, vključno z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, kakovostjo zraka, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter podpiranjem podeželskih gospodarstev, bodo potrebne spremembe v naložbah in spodbudah, ki se podpirajo z ukrepi Unije, na primer v skupni kmetijski politiki. Bistveno je, da se v tej uredbi upošteva cilj prispevanja k ciljem strategije Unije za gozdove in se tako spodbuja konkurenčna in trajnostna oskrba biogospodarstva Unije z lesom, ter da se upoštevajo nacionalne politike držav članic o gozdovih, strategija Unije za biotsko raznovrstnost in njena strategija za krožno gospodarstvo.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Za zagotovitev učinkovitega, transparentnega in stroškovno učinkovitega poročanja in preverjanja emisij toplogrednih plinov ter drugih informacij, ki so potrebne za oceno napredka glede dodeljenih letnih emisij držav članic, so zahteve za letno poročanje in ocenjevanje v skladu s to uredbo vključene z ustreznimi členi iz Uredbe (EU) št. 525/2013, ki jih bi bilo treba zato ustrezno spremeniti. S spremembo navedene uredbe bi moralo biti prav tako zagotovljeno, da se napredek držav članic pri doseganju zmanjšanja emisij še naprej ocenjuje na letni ravni, ob upoštevanju napredka na področju politik in ukrepov Unije ter informacij iz držav članic. Ocena bi morala vsaki dve leti vključevati tudi načrtovani napredek Unije pri izpolnjevanju njenih zavez na področju zmanjševanja in držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti. Vendar naj bi se uporaba odbitkov upoštevala le vsakih pet let, tako da se lahko upošteva morebitni prispevek zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, ki izhaja iz Uredbe [ ]. To ne posega v obveznost Komisije, da zagotovi skladnost z obveznostmi držav članic, ki izhajajo iz te uredbe, ali v pristojnost Komisije, da v ta namen začne postopek za ugotavljanje kršitev.
(13)  Za zagotovitev učinkovitega, transparentnega in stroškovno učinkovitega poročanja in preverjanja emisij toplogrednih plinov ter drugih informacij, ki so potrebne za oceno napredka glede dodeljenih letnih emisij držav članic, so zahteve za letno poročanje in ocenjevanje v skladu s to uredbo vključene z ustreznimi členi iz Uredbe (EU) št. 525/2013, ki jih bi bilo treba zato ustrezno spremeniti. S spremembo navedene uredbe bi moralo biti prav tako zagotovljeno, da se napredek držav članic pri doseganju zmanjšanja emisij še naprej ocenjuje na letni ravni, ob upoštevanju napredka na področju politik in ukrepov Unije ter informacij iz držav članic. Ocena bi morala vsaki dve leti vključevati tudi načrtovani napredek Unije pri izpolnjevanju njenih zavez na področju zmanjševanja in držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti. Popolno preverjanje skladnosti bi bilo treba opraviti vsaki dve leti. Uporabo morebitnega prispevka zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, ki izhaja iz Uredbe [ ], bi bilo treba obravnavati v skladu s časovnimi presledki iz te uredbe. To ne posega v obveznost Komisije, da zagotovi skladnost z obveznostmi držav članic, ki izhajajo iz te uredbe, ali v pristojnost Komisije, da v ta namen začne postopek za ugotavljanje kršitev.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)   Sektorji, ki jih zajema ta uredba, predstavljajo več kot polovico emisij toplogrednih plinov Unije, zato so politike za zmanjšanje emisij v teh sektorjih izjemno pomembne za izpolnitev zavez Unije v okviru Pariškega sporazuma. Zato bi morali biti postopki spremljanja, poročanja in nadaljnjega ukrepanja po tej uredbi popolnoma pregledni. Države članice in Komisija bi morale javno objaviti informacije o skladnosti s to uredbo in zagotoviti ustrezno vključevanje deležnikov in javnosti v proces njenega pregleda. Komisijo se tudi poziva, naj vzpostavi učinkovit in pregleden sistem, s katerim bi spremljali rezultate uvedenih prilagodljivosti.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Kot sredstvo za okrepitev splošne stroškovne učinkovitosti skupnih zmanjšanj bi morale imeti države članice možnost, da del svojih dodeljenih letnih emisij prenesejo na druge države članice. Treba bi bilo zagotoviti transparentnost teh prenosov, ki se lahko opravijo na način, ki bo zadovoljiv za obe strani, naj bo to z dražbo, uporabo tržnih posrednikov, ki delujejo v okviru neke agencije, ali z dvostranskimi dogovori.
(14)  Kot sredstvo za okrepitev splošne stroškovne učinkovitosti skupnih zmanjšanj bi morale imeti države članice možnost, da del svojih dodeljenih letnih emisij shranijo ali posodijo. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da del svojih dodeljenih letnih emisij prenesejo na druge države članice. Treba bi bilo zagotoviti transparentnost teh prenosov, ki se lahko opravijo na način, ki bo zadovoljiv za obe strani, naj bo to z dražbo, uporabo tržnih posrednikov, ki delujejo v okviru neke agencije, ali z dvostranskimi dogovori.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Cilj Evropske agencije za okolje je podpreti trajnostni razvoj ter prispevati k doseganju znatnega in merljivega izboljšanja okolja Evrope z zagotavljanjem pravočasnih, usmerjenih, pomembnih in zanesljivih informacij oblikovalcem politik, javnim institucijam ter javnosti. Komisiji bi morala v skladu s svojim letnim programom ustrezno pomagati Evropska agencija za okolje.
(15)  Cilj Evropske agencije za okolje je podpreti trajnostni razvoj ter prispevati k doseganju znatnega in merljivega izboljšanja okolja Evrope z zagotavljanjem pravočasnih, usmerjenih, pomembnih in zanesljivih informacij oblikovalcem politik, javnim institucijam ter javnosti. Komisiji bi morala v skladu s svojim letnim programom ustrezno pomagati Evropska agencija za okolje ter neposredno in učinkovito prispevati k spoprijemanju s podnebnimi spremembami.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Zaradi zagotovitve enotnih pogojev za izvajanje člena 4, v skladu s katerim bodo določene letne omejitve emisij za države članice, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta21.
(17)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo dodeljenih letnih emisij za države članice.
_________________
21Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)   Poleg prizadevanj za zmanjšanje lastnih emisij je velikega pomena, da Unija v skladu s ciljem, da bi povečala svoj pozitivni vpliv na globalni ogljikov odtis, skupaj s tretjimi državami predvidi podnebne rešitve prek izvajanja skupnih projektov s temi državami, in sicer v okviru podnebne politike do leta 2030 ter ob upoštevanju, da Pariški sporazum omenja nov mehanizem mednarodnega sodelovanja za boj proti podnebnim spremembam.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  To uredbo bi bilo treba pregledati leta 2024 in nato vsakih pet let, da se oceni njeno splošno delovanje. Ta pregled bi moral upoštevati spreminjajoče se nacionalne razmere in se opreti na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma.
(20)  To uredbo bi bilo treba pregledati leta 2024 in nato vsakih pet let, da se oceni njeno splošno delovanje. Ta pregled bi moral upoštevati spreminjajoče se nacionalne razmere in se opreti na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma.
Za zagotovitev skladnosti s Pariškim sporazumom je potrebno, da Unija postopoma vedno bolj povečuje svoja prizadevanja in vsakih pet let predloži prispevek, ki odraža njene največje možne ambicije.
V pregledu bi morali zato upoštevati cilj Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu za 80 do 95 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ter cilj Pariškega sporazuma, da je treba v drugi polovici tega stoletja doseči ravnovesje med emisijami toplogrednih plinov iz antropogenih virov in njihovim zajemanjem v ponore. Temeljiti bi moral na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih ter na pripravljalnem poročilu Evropske agencije za okolje.
Pri pregledu zmanjšanja emisij držav članic v obdobju od leta 2031 bi bilo treba upoštevati načela pravičnosti in stroškovne učinkovitosti.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
Ta uredba določa obveznosti v zvezi z minimalnimi prispevki držav članic za izpolnjevanje zavez za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Unije v obdobju 2021–2030 ter pravila za določitev dodeljenih letnih emisij in oceno napredka držav članic pri zagotavljanju minimalnih prispevkov.
Ta uredba določa obveznosti v zvezi z minimalnimi prispevki držav članic za izpolnjevanje zavez za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Unije v obdobju 2021–2030 ter pravila za določitev dodeljenih letnih emisij in oceno napredka držav članic pri zagotavljanju minimalnih prispevkov. Od držav članic zahteva, da zmanjšajo emisije toplogrednih plinov iz člena 2, da bi izpolnile cilj Unije, ki je do leta 2030 doseči vsaj 30-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2005 na pošten in stroškovno učinkovit način.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
Splošni cilj te uredbe je pomagati Uniji preiti na nizkoogljično gospodarstvo prek oblikovanja predvidljive dolgoročne poti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050, in sicer za 80 do 95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 3
3.  Za namene te uredbe so emisije CO2 iz vrste virov IPCC „1.A.3.A – Civilno letalstvo“ enake nič.
3.  Za namene te uredbe so emisije CO2 iz vrste virov IPCC „1.A.3.A – Civilno letalstvo“, ki jih zajema Direktiva 2003/87/ES, enake nič.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Ta uredba se uporablja za emisije CO2 iz vrste virov IPCC „1.A.3.D – Plovba“, ki jih Direktiva 2003/87/ES ne zajema.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 4
Člen 4
Člen 4
Letne ravni emisij v obdobju 2021–2030
Letne ravni emisij v obdobju 2021–2030
1.  Vsaka država članica v letu 2030 omeji svoje emisije toplogrednih plinov za toliko odstotkov, kot je za navedeno državo članico določeno v Prilogi I k tej uredbi, in sicer glede na njene emisije v letu 2005, določene v skladu z odstavkom 3.
1.  Vsaka država članica do leta 2030 omeji svoje emisije toplogrednih plinov za vsaj toliko odstotkov, kot je za navedeno državo članico določeno v Prilogi I k tej uredbi, in sicer glede na njene emisije v letu 2005, določene v skladu z odstavkom 3.
2.  Ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 5, 6 in 7, prilagoditev na podlagi člena 10(2) ter zmanjšanja zaradi uporabe člena 7 Odločbe št. 406/2009/ES vsaka država članica zagotovi, da njene emisije toplogrednih plinov v nobenem letu v obdobju 2021–2029 ne presežejo ravni, določene z linearnim zmanjšanjem krivulje, ki se začne leta 2020 na osnovi povprečja emisij toplogrednih plinov v letih 2016, 2017 in 2018, določenih v skladu z odstavkom 3, konča pa leta 2030 na ravni, določeni za navedeno državo članico v Prilogi I k tej uredbi.
2.  Ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 5, 6 in 7, prilagoditev na podlagi člena 10(2) ter zmanjšanja zaradi uporabe člena 7 Odločbe št. 406/2009/ES vsaka država članica zagotovi, da njene emisije toplogrednih plinov v nobenem letu v obdobju 2021–2029 ne presežejo ravni, določene s krivuljo linearnega zmanjševanja, ki se začne leta 2018 na osnovi bodisi povprečja emisij toplogrednih plinov v letih 2016, 2017 in 2018, določenih v skladu z odstavkom 3, bodisi letnih emisij, dodeljenih za leto 2020, kot je določeno v skladu s členom 3(2) in členom 10 Odločbe št. 406/2009/ES, pri čemer se uporabi manjša vrednost, konča pa leta 2030 na ravni, določeni za navedeno državo članico v Prilogi I k tej uredbi.
3.  Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa dodeljene letne emisije za leta v obdobju 2021–2030, izražene v tonah ekvivalenta CO2, kot je določeno v odstavkih 1 in 2. Komisija za namene tega izvedbenega akta opravi celosten pregled najnovejših nacionalnih evidenc za leto 2005 in obdobje 2016–2018, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 525/2013.
3.  Komisija v skladu s členom 12 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe, v katerih določi dodeljene letne emisije za leta v obdobju 2021–2030, izražene v tonah ekvivalenta CO2, kot je določeno v odstavkih 1 in 2. Komisija za namene teh delegiranih aktov opravi celosten pregled najnovejših nacionalnih evidenc za leto 2005 in obdobje 2016–2018, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 525/2013.
4.  Na podlagi odstotkov, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 6(2), ta izvedbeni akt določi tudi količine, ki se lahko upoštevajo za doseganje skladnosti iz člena 9 za obdobje 2021–2030. V primeru, da skupna vsota za vse države presega skupno količino v višini 100 milijonov, se količina za vsako državo članico sorazmerno zmanjša, tako da skupna količina ni presežena.
4.  Na podlagi odstotkov, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 6(2), ta delegirani akt določi tudi količine, ki se lahko upoštevajo za doseganje skladnosti iz člena 9 za obdobje 2021–2030. V primeru, da skupna vsota za vse države presega skupno količino v višini 100 milijonov, se količina za vsako državo članico sorazmerno zmanjša, tako da skupna količina ni presežena.
5.  Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 13.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 4 a (novo)
Člen 4a
Dolgoročna krivulja zmanjševanja emisij od leta 2031
Če po prvem ali enem od naslednjih pregledov iz člena 14(2) ni določeno drugače, vsaka država članica vsako leto v obdobju 2031–2050 še naprej zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, ki jih zajema ta uredba. Vsaka država članica zagotovi, da njene emisije toplogrednih plinov v nobenem letu v obdobju 2031–2050 ne presežejo ravni, določene s krivuljo linearnega zmanjševanja, ki se začne pri njenih dodeljenih letnih emisijah za leto 2030 ter konča leta 2050 na ravni emisij, ki je 80 % nižja od ravni iz leta 2005 za to državo članico.
Komisija v skladu s členom 12 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe, v katerih določi dodeljene letne emisije za leta v obdobju 2031–2050, izražene v tonah ekvivalenta CO2.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 5
Člen 5
Člen 5
Instrumenti prilagodljivosti za dosego letnih omejitev
Instrumenti prilagodljivosti za dosego letnih omejitev
1.  Države članice lahko uporabijo prilagodljivosti iz odstavkov 2 do 6 tega člena ter iz členov 6 in 7.
1.  Države članice lahko uporabijo prilagodljivosti iz odstavkov 2 do 6 tega člena ter iz členov 6 in 7.
2.  Kar zadeva leta v obdobju 2021–2029, si lahko država članica sposodi količino do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za naslednje leto.
2.  Kar zadeva leta v obdobju 2021–2025, si lahko država članica sposodi količino do 10 % svojih dodeljenih letnih emisij za naslednje leto. Kar zadeva leta v obdobju 2026–2029, si lahko država članica sposodi količino do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za naslednje leto.
3.  Če so emisije države članice v določenem letu pod dodeljenimi letnimi emisijami za to leto, pri čemer se upoštevajo prilagodljivosti iz tega člena in člena 6, lahko država članica presežek dodeljenih letnih emisij shrani za naslednja leta do leta 2030.
3.  Če so emisije toplogrednih plinov države članice v določenem letu pod dodeljenimi letnimi emisijami za to leto, pri čemer se upoštevajo prilagodljivosti iz tega člena in člena 6, lahko država članica za leta v obdobju 2021–2025 do 10 % presežka svojih dodeljenih letnih emisij shrani za naslednja leta do leta 2025. V zvezi z obdobjem 2026–2029 lahko država članica do 5 % presežka svojih dodeljenih letnih emisij shrani za naslednja leta do leta 2030.
4.  Država članica lahko na druge države članice prenese do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto ali za naslednja leta do leta 2030.
4.  Država članica lahko na druge države članice prenese do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto v zvezi z obdobjem 2021–2025 in do 10 % v zvezi z obdobjem 2026–2030. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto ali za naslednja leta do leta 2030.
5.  Država članica lahko na druge države članice prenese del svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto, ki presega njene emisije toplogrednih plinov v tem letu, ob upoštevanju uporabe prilagodljivosti iz odstavkov 2 do 4 ter člena 6. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za to leto ali za naslednja leta do leta 2030.
5.  Država članica lahko na druge države članice prenese del svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto, ki presega njene emisije toplogrednih plinov v tem letu, ob upoštevanju uporabe prilagodljivosti iz odstavkov 2 do 4 ter člena 6. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za to leto ali za naslednja leta do leta 2030.
5a.   Država članica ne prenese nobenega dela svojih dodeljenih letnih emisij, če njene emisije v času prenosa presegajo njene dodeljene letne emisije.
6.  Države članice imajo možnost uporabiti dobropise iz projektov, izdanih na podlagi člena 24(a)(1) Direktive 2003/87/ES, za doseganje skladnosti iz člena 9, in sicer brez količinskih omejitev ter ob hkratnem preprečevanju dvojnega štetja.
6.  Države članice imajo možnost uporabiti dobropise iz projektov, izdanih na podlagi člena 24(a)(1) Direktive 2003/87/ES, za doseganje skladnosti iz člena 9, in sicer brez količinskih omejitev ter ob hkratnem preprečevanju dvojnega štetja. Države članice lahko za take projekte spodbujajo oblikovanje zasebno-zasebnih in javno-zasebnih partnerstev.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Dostop do prilagodljivosti iz tega člena in Priloge II se dodeli pod pogojem, da se zadevne države članice zavežejo k sprejetju ukrepov v drugih sektorjih, kjer v preteklosti niso bili doseženi zadostni rezultati. Komisija dopolni to uredbo s sprejetjem delegiranega akta v skladu s členom 12, s katerim do 31. decembra 2019 določi seznam takšnih ukrepov in sektorjev.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 7 – naslov
Dodatna poraba do 280 milijonov neto odvzemov iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari
Dodatna poraba do 280 milijonov neto odvzemov iz rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1
1.  V primeru, da emisije države članice presegajo dodeljene letne emisije za dano leto, se lahko za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto upošteva količina do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz vseh obračunskih kategorij za zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdena zemljišča, njivske površine, s katerimi se gospodari, in travinje, s katerim se gospodari, iz člena 2 Uredbe [ ] [LULUCF], pod pogojem, da:
1.  Če emisije države članice presežejo dodeljene letne emisije za dano leto, vključno z dodeljenimi emisijami, shranjenimi v skladu s členom 5(3), se lahko za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto upošteva količina do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz vseh obračunskih kategorij za zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdena zemljišča, njivske površine, s katerimi se gospodari, travinje, s katerim se gospodari, mokrišča, s katerimi se gospodari, kadar je to primerno, in glede na delegirani akt, sprejet v skladu z odstavkom 2, gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, iz člena 2 Uredbe [ ] [LULUCF], pod pogojem, da:
(-a)  država članica Komisiji do 1. januarja 2019 predloži akcijski načrt, v katerem opredeli ukrepe, vključno z uporabo financiranja Unije, kadar je to ustrezno, za podnebno učinkovito kmetovanje ter za sektor rabe zemljišč in gozdarstvo, ter pokaže, kako bo s temi ukrepi prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v skladu s to uredbo in k preseganju zahtev v skladu s členom 4 Uredbe [ ][LULUCF] v obdobju 2021–2030;
(a)  kumulativna količina, ki se za navedeno državo članico upošteva za vsa leta v obdobju 2021–2030, ne presega ravni iz Priloge III za navedeno državo članico;
(a)  kumulativna količina, ki se za navedeno državo članico upošteva za vsa leta v obdobju 2021–2030, ne presega ravni iz Priloge III za navedeno državo članico;
(b)  takšna količina presega zahteve iz člena 4 Uredbe [ ] [LULUCF] za navedeno državo članico;
(b)  je dokazano, da takšna količina presega zahteve iz člena 4 Uredbe [ ] [LULUCF] za navedeno državo članico v petletnih obdobjih, kot je navedeno v členu 12 Uredbe [ ][LULUCF];
(c)  država članica od druge države članice ni pridobila več neto odvzemov iz Uredbe [ ] [LULUCF], kot jih je prenesla; ter
(c)  država članica od druge države članice ni pridobila več neto odvzemov iz Uredbe [ ] [LULUCF], kot jih je prenesla; ter
(d)  je država članica izpolnila zahteve iz Uredbe [ ] [LULUCF].
(d)  je država članica izpolnila zahteve iz Uredbe [ ] [LULUCF].
Komisija lahko v skladu s točko (-a) izda mnenje o osnutkih načrtov, ki jih predložijo države članice.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
2.  Če je sprejet delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 12 te uredbe spremeni odstavek 1 tega člena, da se odrazi prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari.
2.  Če je sprejet delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 12 te uredbe spremeni odstavek 1 tega člena in obračunske kategorije v Prilogi III, da se odrazi uravnotežen prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, ne da bi pri tem presegli skupni znesek 280 milijonov EUR, ki je na voljo v skladu s tem členom.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1
1.  V primeru, da pregledane emisije toplogrednih plinov države članice presegajo dodeljene letne emisije v katerem koli letu obdobja, v skladu z odstavkom 2 tega člena in prilagodljivosti, uporabljenih v skladu s členi 5 do 7, se v letih 2027 in 2032 uporabijo naslednji ukrepi:
1.  Komisija vsaki dve leti preveri, kako države članice izpolnjujejo to uredbo. Če pregledane emisije toplogrednih plinov države članice presežejo dodeljene letne emisije v katerem koli letu obdobja v skladu z odstavkom 2 tega člena in prilagodljivostmi, uporabljenimi v skladu s členi 5 do 7, se uporabijo naslednji ukrepi:
(a)  obsegu emisij države članice v naslednjem letu se doda količina, ki je enaka presežku emisij toplogrednih plinov v tonah ekvivalenta CO2, pomnoženemu z 1,08, in sicer v skladu z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 11; ter
(a)  obsegu emisij države članice v naslednjem letu se doda količina, ki je enaka presežku emisij toplogrednih plinov v tonah ekvivalenta CO2, pomnoženemu z 1,08, in sicer v skladu z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 11; ter
(b)  državi članici se začasno prepove prenos katerega koli dela dodeljenih letnih emisij drugi državi članici, dokler ne dosega skladnosti s to uredbo. Centralni administrator izvaja to prepoved v registru iz člena 11.
(b)  državi članici se začasno prepove prenos katerega koli dela dodeljenih letnih emisij drugi državi članici, dokler ne dosega skladnosti s to uredbo. Centralni administrator izvaja to prepoved v registru iz člena 11.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 9 a (novo)

Člen 9a


Rezerva za zgodnje ukrepanje


1.  Da bi upoštevali zgodnje ukrepanje pred letom 2020, se na zahtevo države članice pri merjenju skladnosti za to državo članico za namene zadnjega preverjanja skladnosti v skladu s členom 9 te uredbe upošteva količina, ki ne presega skupne vsote 90 milijonov ton v dodeljenih letnih emisijah v obdobju 2026–2030, pod pogojem, da:


(a)  njene skupne dodeljene letne emisije za obdobje 2013–2020, določene v skladu s členom 3(2) in členom 10 Odločbe 406/2009/ES, presegajo njene skupne letne preverjene emisije toplogrednih plinov za obdobje 2013–2020;


(b)  je njen BDP na prebivalca po tržnih cenah iz leta 2013 pod povprečjem EU;


(c)  je v največji meri uporabila prilagodljivosti iz členov 6 in 7 do ravni, določenih v Prilogah II in III;


(d)  je v največji meri uporabila prilagodljivosti iz člena 5(2) in (3) ter dodeljenih emisij ni prenesla na drugo državo članico v skladu s členom 5(4) in (5) in


(e)  Unija kot celota izpolni svoj cilj iz člena 1(1).


2.  Največji delež, ki ga ima država članica v skupni vsoti iz odstavka 1 in ki ga je mogoče upoštevati pri merjenju skladnosti, se določi na podlagi razmerja med razliko med njenimi skupnimi dodeljenimi letnimi emisijami za obdobje 2013–2020 in njenimi skupini preverjenimi letnimi emisijami toplogrednih plinov v istem obdobju na eni strani ter na drugi strani razliko med skupnimi dodeljenimi letnimi emisijami za obdobje 2013–2020 vseh držav članic, ki izpolnjujejo merilo iz točke (b) odstavka (1), ter skupnimi preverjenimi letnimi emisijami toplogrednih plinov teh držav članic v istem obdobju.


Dodeljene letne emisije in preverjene letne emisije se določijo v skladu z odstavkom 3.


3.  Komisija v skladu s členom 12 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe, v katerih določi največji delež za vsako državo članico, izražen v tonah ekvivalenta CO2, kot je določeno v odstavkih 1 in 2. Komisija v teh delegiranih aktih uporabi dodeljene letne emisije, določene v skladu s členom 3(2) in členom 10 Odločbe št. 406/2009/ES, ter pregled evidenc za obdobje 2013–2020 v skladu z Uredbo št. (EU) št. 525/2013.

Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2
2.  K dodelitvi za leto 2021 se prišteje znesek iz Priloge IV te uredbe za vsako državo članico iz navedene priloge.
2.  K dodelitvi za leto 2021 se za vsako državo članico iz navedene priloge prišteje znesek iz Priloge IV k tej uredbi, ki skupno pomeni 39,14 milijona ton ekvivalenta CO2 za vse države članice.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 11 – naslov
Register
Evropski register
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1
1.  Komisija zagotovi natančno obračunavanje v skladu s to uredbo, in sicer z registrom Unije, vzpostavljenim na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 525/2013, vključno z dodeljenimi letnimi emisijami, prilagodljivostmi, uporabljenimi na podlagi členov 4 do 7, skladnostjo iz člena 9 in spremembo obsega uporabe iz člena 10 te uredbe. Centralni administrator samodejno preverja vsako transakcijo iz te uredbe in po potrebi transakcije zaustavi, da prepreči nepravilnosti. Te informacije so dostopne javnosti.
1.  Komisija zagotovi natančno obračunavanje v skladu s to uredbo, in sicer z registrom Unije, vzpostavljenim na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 525/2013. V ta namen Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 12, da bi to uredbo dopolnila zlasti v zvezi z dodeljenimi letnimi emisijami, prilagodljivostmi, uporabljenimi na podlagi členov 4 do 7, skladnostjo iz člena 9 in spremembo obsega uporabe iz člena 10 te uredbe. Centralni administrator samodejno preverja vsako transakcijo iz te uredbe in po potrebi transakcije zaustavi, da prepreči nepravilnosti. Evropski register je pregleden in vsebuje vse ustrezne informacije glede prenosa pravic med državami članicami. Te informacije so javnosti dostopne prek namenskega spletišča, ki ga gosti Komisija.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2
2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 12 te uredbe sprejme delegirani akt za izvedbo odstavka 1.
črtano
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 11 a (novo)
Člen 11a
Vpliv financiranja Unije na podnebje
Komisija opravi celovito medsektorsko študijo o vplivu financiranja, ki se za blažitev podnebnih sprememb dodeljuje iz proračuna Unije ali kakor koli drugače v skladu z zakonodajo Unije.
Komisija do 1. januarja 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izsledkih te študije in ga po potrebi pospremi z zakonodajnimi predlogi o ukinitvi vsega financiranja Unije, ki ni skladno s cilji ali politikami Unije za zmanjšanje emisij CO2. Poročilo vključuje predlog o obveznem predhodnem preverjanju združljivosti z zahtevami na področju podnebja, ki se bo od 1. januarja 2020 uporabljalo za vse nove naložbe Unije, ter obveznost objavljanja rezultatov na pregleden in dostopen način.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 7(2) in člena 11 se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 4(3), člena 4a, člena 6(3a), člena 7(2), člena 9a in člena 11 te uredbe se Komisiji podeli za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3
3.  Prenos pooblastil iz člena 7(2) in člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Prenos pooblastil iz člena 4(3), člena 4a, člena 6(3a), člena 7(2), člena 9a in člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 6
6.  Delegiran akt, sprejet na podlagi člena 7(2) in člena 11, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(3), člena 4a, člena 6(3a), člena 7(2), člena 9a in člena 11, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 13
Člen 13
črtano
Postopek v odboru
1.  Komisiji pomaga Odbor za podnebne spremembe, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 525/2013. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1
1.  Komisija v šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu v okviru UNFCCC leta 2018 objavi sporočilo, v katerem oceni skladnost zakonodajnih aktov Unije na področju podnebja in energetike s cilji Pariškega sporazuma. V sporočilu zlasti pregleda vlogo in primernost obveznosti, določenih v tej uredbi za doseganje teh ciljev, ter skladnost zakonodajnih aktov Unije na področju podnebja in energetike, vključno z energijsko učinkovitostjo in zahtevami glede energije iz obnovljivih virov, pa tudi skladnost zakonodajnih aktov na področju kmetijstva in prevoza z zavezo EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
Komisija do 28. februarja 2024, nato pa vsakih pet let, Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe ter njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in prispevanju k ciljem Pariškega sporazuma ter po potrebi poda predloge.
2.   Komisija do 28. februarja 2024 po prvem pregledu globalnega stanja izvajanja Pariškega sporazuma leta 2023 in nato v šestih mesecih po naslednjih pregledih globalnega stanja Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe ter njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in prispevanju k ciljem Pariškega sporazuma. Poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog o večjem zmanjšanju emisij držav članic.
Pri pregledu zmanjšanja emisij držav članic v obdobju od leta 2031 upošteva načela pravičnosti in stroškovne učinkovitosti pri razdelitvi med državami članicami.
Upošteva tudi napredek Unije in tretjih držav pri uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma, pa tudi napredek pri pridobivanju in ohranjanju zasebnega financiranja v podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 15 a (novo)
Sklep (EU) št. 2015/1814
Člen 1 – odstavek 4
Člen 15a
Sprememba Sklepa (EU) 2015/1814
Člen 1(4) Sklepa (EU) 2015/1814 se nadomesti z naslednjim:
„4. Komisija skupno število pravic v obtoku vsako leto objavi do 15. maja naslednjega leta. Skupno število pravic v obtoku za dano leto je skupno število pravic, izdanih v obdobju od 1. januarja 2008, vključno s številom pravic, ki so bile v navedenem obdobju izdane na podlagi člena 13(2) Direktive 2003/87/ES, ter pravic do uporabe mednarodnih dobropisov, ki jih naprave uveljavljajo v okviru EU ETS v zvezi z emisijami do 31. decembra danega leta, od katerega se odštejejo skupne tone preverjenih emisij naprav v okviru EU ETS med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom danega leta, vse pravice, ki so bile ukinjene v skladu s členom 12(4) Direktive 2003/87/ES, razen pravic, ki so bile ukinjene v skladu s členom 6(1) Uredbe (EU) 2017/...* Evropskega parlamenta in Sveta, ter število pravic v rezervi. Emisije v triletnem obdobju, ki se je začelo leta 2005 in končalo leta 2007, ter pravice, izdane v zvezi s temi emisijami, se ne upoštevajo. Prva objava se izvede najpozneje 15. maja 2017.
______________
* Uredba (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o podnebnih ukrepih za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami („uredba o podnebnih ukrepih za izvajanje Pariškega sporazuma“) (UL L ..., ..., str. ...).

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0208/2017).


Zahteva za odvzem imunitete Rolandasu Paksasu
PDF 162kWORD 49k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2017 o zahtevi za odvzem imunitete Rolandasu Paksasu (2016/2070(IMM))
P8_TA(2017)0257A8-0219/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Rolandasu Paksasu, ki jo je dne 31. marca 2016 posredoval državni tožilec Republike Litve in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 13. aprila 2016,

–  po zagovoru Rolandasa Paksasa v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  po izmenjavi mnenj z državnim tožilcem Republike Litve in glavnim tožilcem preiskovalnega oddelka za organizirani kriminal in korupcijo pri uradu generalnega tožilca,

–  ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 62 Ustave Republike Litve,

–  ob upoštevanju člena 4 Zakona o statusu in delovnih pogojih poslancev Evropskega parlamenta, izvoljenih v Republiki Litvi,

–  ob upoštevanju člena 22 poslovnika litovskega parlamenta (seimasa),

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0219/2017),

A.  ker je državni tožilec Republike Litve zahteval odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Rolandasu Paksasu zaradi kazenske preiskave;

B.  ker zahteva državnega tožilca temelji na sumu, da je Rolandas Paksas 31. avgusta 2015 privolil v sprejetje podkupnine, da bi vplival na ravnanje javnih organov in državnih uradnikov, kar je po litovskem kazenskem zakoniku kaznivo dejanje;

C.  ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 poslanci med zasedanjem Evropskega parlamenta na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

D.  ker v skladu s členom 62 Ustave Republike Litve poslanci seimasa ne smejo kazensko odgovarjati ali biti pridržani, prav tako se jim ne sme kako drugače omejevati svobode brez soglasja seimasa;

E.  ker v skladu s členom 4 Zakona o statusu in delovnih pogojih poslancev Evropskega parlamenta, izvoljenih v Republiki Litvi, poslanci Evropskega parlamenta na ozemlju Republike Litve uživajo enake imunitete kot poslanci seimasa Republike Litve, razen če zakonodaja EU ne določa drugače;

F.  ker v skladu s členom 22 poslovnika seimasa poslanec seimasa ne sme kazensko odgovarjati, ne sme biti priprt niti se mu ne sme kako drugače omejevati osebne svobode brez soglasja seimasa, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju (in flagranti), v primeru katerega mora državni tožilec nemudoma obvestiti seimas;

G.  ker v skladu s členom 5(2) Poslovnika Evropskega parlamenta parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo za neodvisnost Parlamenta kot celote in njegovih poslancev;

H.  ker je namen poslanske imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

I.  ker bi morali poslancu odvzeti imuniteto, če ti postopki ne zadevajo njegove dejavnosti med opravljanjem dolžnosti, razen če se upravičeno domneva, da je bil sodni postopek sprožen z namenom, da bi se škodovalo poslančevi politični dejavnosti in torej neodvisnosti Parlamenta (fumus persecutionis);

J.  ker na podlagi obširnih in natančnih informacij v zvezi s tem primerom ni razlogov za sum, da je bil sodni postopek proti Rolandasu Paksasu sprožen z namenom, da bi se škodovalo njegovi politični dejavnosti v vlogi poslanca Evropskega parlamenta;

K.  ker ni v pristojnosti Evropskega parlamenta, da se izreče o krivdi ali nekrivdi poslanca, niti o tem, ali je kazenski pregon ustrezen za dejanja, ki so mu pripisana, niti da se izreče o odlikah nacionalnih pravnih in sodnih sistemov;

1.  sklene, da se Rolandasu Paksasu odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu v Litvi in Rolandasu Paksasu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


Zahteva za odvzem imunitete Mylène Troszczynski
PDF 236kWORD 50k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2017 o zahtevi za odvzem imunitete Mylène Troszczynski (2017/2019(IMM))
P8_TA(2017)0258A8-0218/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Mylène Troszczynski, ki jo je dne 1. decembra 2016 posredoval francoski minister za pravosodje v zvezi s sodno preiskavo, ki jo vodi državni tožilec v Bobignyju zaradi javnega obrekovanja in spodbujanja sovraštva ali nasilja nad osebo ali skupino oseb zaradi njihovega porekla ali pripadnosti ali nepripadnosti določeni etnični skupini, narodnosti, rasi ali veri, in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 16. januarja 2017,

–  po zagovoru Mylène Troszczynski v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 26 ustave Republike Francije, kakor je bil spremenjen z ustavnim zakonom št. 95-880 z dne 4. avgusta 1995,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0218/2017),

A.  ker je državni tožilec v Bobignyju zahteval odvzem imunitete poslanki Evropskega parlamenta in članici regionalnega sveta Pikardije Mylène Troszczynski zaradi kazenskega postopka v zvezi z objavo na njenem računu na omrežju Twitter, kjer je bila 23. septembra 2015 objavljena slika, na kateri ženske z burko stojijo v vrsti pred centrom za socialno delo (Caisse d’allocations familiales), skupaj s komentarjem „Rosny-Sous-Bois CAF 9.12.2014. Nošnja burke naj bi bila z zakonom prepovedana...“;

B.  ker je bila žaljiva podoba fotomontaža slike, posnete v Londonu, ki jo je že uporabil drugi lastnik računa na omrežju Twitter, in ker se je pri preiskavi pokazalo, da sporočila na spletu ni objavila Mylène Troszczynski, temveč njen pomočnik, ki je to tudi priznal;

C.  ker je državni tožilec poudaril, da bi lahko Mylène Troszczynski odgovarjala za tvit kot urednica svojega računa na omrežju Twitter;

D.  ker je Mylène Troszczynski sliko takoj, ko je ugotovila, da je ponarejena, umaknila s svojega računa na omrežju Twitter;

E.  ker se zahteva za odvzem imunitete Mylène Troszczynski nanaša na domnevno kaznivo dejanje javnega obrekovanja v zvezi z osebo ali skupino oseb zaradi njihovega porekla ali pripadnosti ali nepripadnosti določeni etnični skupini, narodnosti, rasi ali veri, kazni za to kaznivo dejanje pa so določene v členih 23, 29(1), 32(2) in (3), 42, 43 in 48-6 zakona z dne 29. julija 1881, in na kaznivo dejanje javnega spodbujanja diskriminacije, sovraštva ali nasilja, katerega preiskava je v teku, kakor je opredeljen in za katerega so kazni določene v členih 24(8), (10), (11) in (12), 23(1) in 42 zakona z dne 29. julija 1881 ter členu 131–26(2) in (3) kazenskega zakonika;

F.  ker člen 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa, da poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

G.  ker je v členu 26 francoske ustave določeno, da se zoper poslanca francoskega parlamenta ne sme odrediti sodnega postopka ali preiskave, niti se ga ne sme aretirati, pridržati ali mu soditi zaradi mnenja ali glasu, izraženega pri opravljanju dolžnost in da se poslanca ne sme aretirati zaradi kaznivega dejanja niti se mu ne sme drugače odvzeti ali omejiti prostosti brez dovoljenja parlamenta;

H.  ker je obseg imunitete poslancev francoskega parlamenta pravzaprav enak obsegu imunitete poslancev Evropskega parlamenta iz člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije; ker je Sodišče Evropske unije razsodilo, da mora poslanec Evropskega parlamenta, da bi zanj veljala imuniteta, mnenje izraziti pri opravljanju svojih dolžnosti, s čimer se zahteva povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnostmi; ker mora biti ta povezava neposredna in očitna;

I.  ker obtožbe niso povezane s položajem Mylène Troszczynski kot poslanke Evropskega parlamenta in ker zadevajo dejavnosti regionalnega značaja, saj so ponarejena slika in pripombe o domnevnem dogajanju v Rosny-Sous-Bois v nasprotju s francoskim pravom;

J.  ker se sporna dejanja ne nanašajo na mnenje ali glas, ki ga je Mylène Troszczynski izrekla pri opravljanju svojih dolžnosti poslanke Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije;

K.  ker ni suma o tem, da bi šlo pri postopku sodne preiskave, ki se je začel na podlagi pritožbe centra za socialno delo v kraju Seine-Saint-Denis, ki ga zastopa njegov generalni direktor, zaradi domnevnega javnega obrekovanja, za poskus oviranja parlamentarnega dela Mylène Troszczynski (fumus persecutionis);

1.  sklene, da se Mylène Troszczynski odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pravosodnemu ministru Francoske republike in Mylène Troszczynski.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.


Zahteva za odvzem imunitete Jean-Marieju Le Penu
PDF 163kWORD 49k
Sklep Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2017 o zahtevi za odvzem imunitete Jean-Marieju Le Penu (2017/2020(IMM))
P8_TA(2017)0259A8-0217/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Jean-Marieju Le Penu, ki jo je dne 22. decembra 2016 posredoval francoski pravosodni minister Jean-Jacques Urvoas v zvezi z zahtevo generalnega tožilca pritožbenega sodišča v Parizu, in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 16. januarja 2017,

–  po zagovoru Jean-Marieja Le Pena v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 26 francoske ustave,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0217/2017),

A.  ker je generalni tožilec pritožbenega sodišča v Parizu zahteval odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Jean-Marieju Le Penu zaradi kazenske preiskave;

B.  ker je zahteva generalnega tožilca povezana z obtožbo, da naj bi Jean-Marie Le Pen z izjavo v radijski oddaji spodbujal k diskriminaciji, sovraštvu ali rasnemu nasilju, kar je po francoskem kazenskem zakoniku kaznivo dejanje;

C.  ker se v skladu s členom 26 francoske ustave poslanca ne sme preiskovati, ga aretirati, prijeti ali obsoditi na sodišču zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti, in ker se poslanca ne sme aretirati oziroma se mu ne sme drugače odvzeti ali omejiti prostosti zaradi kaznivega dejanja ali prekrška brez soglasja parlamenta;

D.  ker se v skladu s členom 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije zoper člana Evropskega parlamenta ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti;

E.  ker v skladu s členom 5(2) Poslovnika parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev;

F.  ker je treba določbe o poslanski imuniteti tolmačiti v luči vrednot, ciljev in načel Pogodb;

G.  ker se za poslanca Evropskega parlamenta ta absolutna imuniteta ne nanaša zgolj na mnenja, ki jih izrazi na uradnih sejah Parlamenta, temveč tudi tista, ki jih izrazi drugje, na primer v medijih, če obstaja povezava med izraženim mnenjem in parlamentarnimi dolžnostmi(2);

H.  ker ni povezave med sporno izjavo in parlamentarnim delom Jean-Marieja Le Pena in ker je torej Jean-Marie Le Pen ni izrekel v vlogi poslanca Evropskega parlamenta;

I.  ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 poslanci med zasedanjem Evropskega parlamenta na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

J.  ker se lahko odvzame le imuniteta iz člena 9(3);

K.  ker je namen te imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

L.  ker se poslancu imuniteta odvzame, če ti postopki ne zadevajo njegove dejavnosti med opravljanjem dolžnosti, razen če se upravičeno domneva, da je bil sodni postopek sprožen z namenom, da bi se škodovalo poslančevi politični dejavnosti in torej neodvisnosti Parlamenta (fumus persecutionis);

M.  ker na podlagi informacij v zvezi s tem primerom ni razloga za sum, da je bil sodni postopek proti Jean-Marieju Le Penu sprožen z namenom, da bi se škodovalo njegovi politični dejavnosti v vlogi poslanca Evropskega parlamenta;

1.  sklene, da se Jean-Marieju Le Penu odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu v Republiki Franciji in Jean-Marieju Le Penu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.
(2) Sodba v zadevi Patriciello, navedena zgoraj, odstavek 33.
(3) Sodba v zadevi Marra, navedena zgoraj, odstavek 45.


Potreba po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma
PDF 370kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2017 o potrebi po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma (2016/2061(INI))
P8_TA(2017)0260A8-0197/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 8, 151, 153 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih določb o socialnih pravicah in enakosti med moškimi in ženskami,

–  ob upoštevanju členov 22 in 25 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju splošne pripombe št. 16 odbora OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice: enakopravno uživanje vseh ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic za moške in ženske (člen 3 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (ICESCR)(1) in splošne pripombe št. 19 odbora OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice: pravica do socialne varnosti (člen 9 ICESCR)(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju členov 4(2), 4(3), 12, 20 in 23 Evropske socialne listine,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega odbora za socialne pravice z dne 5. decembra 2014(3),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti(4),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(5),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(7),

–  ob upoštevanju načrta Komisije iz avgusta 2015 za nov začetek reševanja izzivov za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, s katerimi se srečujejo delovno aktivne družine,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 z naslovom Strateška prizadevanja za enakost spolov 2016–2019 (SWD(2015)0278), zlasti njegovega cilja 3.2,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o razmerah žensk, ki se približujejo upokojitveni starosti(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o položaju mater samohranilk(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o vplivu gospodarske krize na enakost spolov in pravice žensk(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja(15),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. junija 2015 o enakih možnostih za ženske in moške: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma,

–  ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU (Nizozemska, Slovaška in Malta) z dne 7. decembra 2015 o enakosti spolov,

–  ob upoštevanju evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), ki ga je 7. marca 2011 sprejel Svet,

–  ob upoštevanju študije iz leta 2016, ki jo je naročil njegov tematski sektor za pravice državljanov in ustavne zadeve z naslovom „Razlika v pokojninah med spoloma: razlike med materami in ženskami brez otrok“ ter študije Komisije iz leta 2013 „Razlike v pokojninah med spoloma v EU“,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0197/2017),

A.  ker je leta 2015 razlika v pokojninah med spoloma v EU, ki se lahko opredeli kot razlika med povprečno pokojnino žensk in moških pred plačilom davkov, znašala 38,3 % v starostni skupini 65 let in več, v zadnjih petih letih pa je v polovici držav članic še narasla; ker je finančna kriza v zadnjih letih negativno vplivala na prihodke žensk; ker v nekaterih državah članicah od 11 do 36 % žensk nima dostopa do nikakršne pokojnine;

B.  ker je enakost med ženskami in moškimi eno od skupnih in temeljnih načel, določeno v členih 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, členu 8 PDEU in členu 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; ker bi morala biti enakost spolov vključena v vse politike, pobude, programe in dejavnosti EU;

C.  ker se v večini držav članic EU za ženske plačujejo nižji pokojninski prispevki kot za moške in so najbolj zastopane v skupini najrevnejših upokojencev in najmanj v skupini najbogatejših;

D.  ker so te neenakosti nesprejemljive in bi jih treba zmanjšati, v EU pa vse pokojninske prispevke izračunati in zaračunati ne glede na spol, saj je enakost spolov eno od njenih temeljnih načel, tako kot je pravica vseh do dostojnega življenja določena v Listini EU o temeljnih pravicah;

E.  ker je četrtina prebivalstva v EU-28 odvisna od pokojnine kot glavnega vira dohodka in ker se bo do leta 2060 zaradi daljšanja pričakovane življenjske dobe in splošnega staranja prebivalstva podvojilo število ljudi, ki bodo dosegli upokojitveno starost;

F.  ker bo moralo v prihodnosti zaradi demografskih sprememb vedno manj aktivnega prebivalstva skrbeti za vedno več upokojencev, kar pomeni, da bodo zasebne pokojninske sheme ter sheme poklicnega in starostnega pokojninskega zavarovanja čedalje pomembnejše;

G.  ker je cilj pokojninske politike zagotoviti ekonomsko neodvisnost, ki je bistvenega pomena za enakost med ženskami in moškimi, in sisteme socialne varnosti v državah članicah, ki naj vsem državljanom EU omogočijo dostojne in ustrezne pokojninske dohodke in sprejemljiv življenjski standard ter jih zaščitijo pred nevarnostjo revščine, ki je posledica različnih dejavnikov ali socialne izključenosti, da se starostnikom zagotovijo aktivna družbena, kulturna in politična udeležba, dostojno življenje in nadaljnja vključenost v družbo;

H.  ker vse večja odgovornost posameznikov pri odločanju za varčevanje, ki prinaša različna tveganja, pomeni tudi, da morajo biti posamezniki jasno obveščeni o razpoložljivih možnostih in z njimi povezanim tveganjem; ker je treba tako ženskam kot moškim, a predvsem ženskam, pomagati pri izboljšanju finančne pismenosti, da bodo lahko sprejemali ozaveščene odločitve na tem področju, ki postaja čedalje bolj zapleteno;

I.  ker razlike v pokojninah povečujejo ekonomsko ranljivost žensk in jih izpostavljajo socialni izključenosti, revščini in ekonomski odvisnosti, zlasti od zakoncev ali drugih družinskih članov; ker je razlika v plačah in pokojninah med spoloma še izrazitejša pri ženskah, ki so iz različnih razlogov v slabšem položaju ali so pripadnice rasnih, etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, saj pogosto opravljajo delo, pri katerem se zahteva manj znanja in spretnosti ter manj odgovornosti;

J.  ker bi lahko pokojnina, vezana na individualne in ne na pridobljene pravice, pomagala vsem zagotoviti ekonomsko neodvisnost, zmanjšati odvračilne dejavnike za udeležbo v formalnih oblikah zaposlitve in stereotipe o spolih;

K.  ker bodo ženske zaradi pričakovane daljše življenjske dobe v času upokojitve v povprečju potrebovale višje prejemke kot moški; ker lahko dodatne prejemke dobijo od družinskih pokojnin;

L.  ker pomanjkanje primerljivih, celovitih, zanesljivih in redno posodobljenih podatkov, ki bi omogočali oceno razlik med pokojninami in dejavnikov, ki jih povzročajo, otežuje presojo o tem, kako najbolj učinkovito rešiti problem;

M.  ker je razlika v starostni skupini med 65. in 74. letom (nad 40 %) višja od povprečne razlike cele skupine nad 65. letom, zlasti ker se v nekaterih državah članicah lahko prenesejo pravice, na primer v primeru vdovstva;

N.  ker je zaradi znižanj in zamrznitev pokojnin tveganje za revščino v starosti večje, zlasti pri ženskah; ker je v letu 2014 delež starejših žensk, izpostavljenih revščini in socialni izključenosti, znašal 20,2 %, delež moških pa 14,6 %, in ker naj bi leta 2050 v večini držav članic delež ljudi, starejših od 75 let, ki bodo izpostavljeni revščini, znašal 30 %;

O.  ker imajo osebe, starejše od 65 let, prihodke, ki znašajo približno 94 % povprečja celotnega prebivalstva; ker pa približno 22 % žensk, starejših od 65 let, živi pod pragom tveganja za revščino;

P.  ker je povprečna razlika v pokojninah v vsej EU v letu 2014 prikrivala velike razlike med državami članicami; ker je, za primerjavo, najnižja razlika v pokojninah med moškimi in ženskami 3,7 %, najvišja pa 48,8 %, medtem ko v 14 državah članicah razlika presega 30 %;

Q.  ker se delež prebivalcev, ki prejemajo pokojnino, med državami članicami zelo razlikuje, in sicer je leta 2013 na Cipru znašal 15,1 % in v Litvi 31,8 %, medtem ko je bila glavnina prejemnikov pokojnin leta 2013 v večini držav članic EU žensk;

R.  ker razlika v pokojninah, ki temelji na več dejavnikih, odraža neravnovesje med moškimi in ženskami v poklicnem in družinskem življenju, možnosti za plačevanje pokojninskih prispevkov, položaj v družini in način izračunavanja plač za namene pokojninskega sistema; ker odraža tudi segregacijo na trgu dela in večji delež žensk, zaposlenih za krajši delovni čas, nižje urne postavke, prekinitve poklicne poti in krajšo delovno dobo zaradi neplačanega dela, ki ga opravijo ženske kot matere in družinske negovalke; ker je treba zato razliko v pokojninah med spoloma obravnavati kot ključni kazalnik neenakosti spolov na trgu dela, saj je sedanja razlika v pokojnini med spoloma zelo blizu razliki v skupnem dohodku (39,7 % leta 2015);

S.  ker se lahko dejanska razsežnost razlik v pokojninah, ki je rezultat neravnotežja in neenakosti med moškimi in ženskami, ki nastajajo skozi življenje in se kažejo na primer pri dostopu do virov moči in financiranja v času aktivnega življenja ter v prvem in drugem pokojninskem stebru, prikrije s pomočjo korektivnih mehanizmov;

T.  ker razlika v pokojninah v danem trenutku odraža družbene razmere in razmere na trgu dela skozi več desetletij; ker se razmere spreminjajo, včasih zelo, kar lahko vpliva na potrebe različnih generacij upokojenk;

U.  ker so razlike v pokojninah odvisne tudi od osebnega in socialnega statusa, zakonskega stana in/ali družinskega statusa upokojenk; ker zaradi tega ni nujno, da bo enoten pristop dal najboljše rezultate;

V.  ker so enostarševska gospodinjstva posebej ranljiva, saj predstavljajo 10 % vseh gospodinjstev z vzdrževanimi otroki, od tega jih je 50 % izpostavljenih revščini in socialni izključenosti, kar je dvakrat več kot delež v celotnem prebivalstvu; ker obstaja pozitivna korelacija med razliko v pokojninah in številom otrok, ki so odrasli v gospodinjstvu, in ker je razlika v pokojninah med poročenimi ženskami in materami veliko večja od neporočenih žensk brez otrok; ker se lahko zaradi tega neenakosti, ki so jim bile izpostavljene matere, zlasti matere samohranilke, povečajo v trenutku upokojitve;

W.  ker nosečnost in starševski dopust pogosto silita matere – ki predstavljajo 79,76 % oseb, ki skrajšajo svoj delovni čas zaradi nege otrok, mlajših od osem let – v slabše plačano delo ali v skrajšani delovni čas ali v nezaželene prekinitve dela, da bi skrbele za otroke; ker je porodniški, očetovski in starševski dopust potreben in nujen instrument za boljšo delitev nalog varstva in nege, za boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter manj prekinitev poklicne poti žensk;

X.  ker število otrok ne vpliva na višino plač in pokojninske pravice očetov ali nanje celo pozitivno vpliva;

Y.  ker je stopnja brezposelnosti žensk ocenjena prenizko, saj se mnoge ne prijavijo kot nezaposlene, zlasti tiste, ki živijo na podeželju ali na oddaljenih območjih, med katerimi se mnoge posvetijo izključno gospodinjskim obveznostim in skrbi za otroke; ker to ustvarja razlike v njihovih pokojninah;

Z.  ker tako imenovani tradicionalni načini organizacije dela težko omogočajo parom, zaposlenim s polnim delovnim časom, da nemoteno usklajujejo družinsko in poklicno življenje;

AA.  ker pokojninski dobropisi v obliki nadomestila za nego otrok ali članov družine za ženske in moške preprečujejo, da bi prekinitve poklicne poti zaradi nege negativno vplivale na pokojnino, in je zaželeno, da se ta pristop razširi na vse države članice ali se okrepi;

AB.  ker bi podobni pokojninski dobropisi, ki bi veljali za različne oblike dela, lahko pomagali vsem delavcem, da si zagotovijo pokojnino;

AC.  ker je kljub prizadevanjem za izboljšanje stanja na tem področju stopnja vključevanja žensk na trg dela še vedno nižja od ciljev strategije Evropa 2020 ter od stopnje vključevanja moških; ker povečanje udeležbe na trgu dela prispeva k prizadevanjem za zmanjšanje razlik v pokojninah med spoloma v EU, saj obstaja neposredna povezava med udeležbo na trgu dela in višino pokojnine; ker pa stopnja zaposlenosti ne vsebuje informacij o trajanju ali vrsti zaposlitve in nas lahko torej le delno informira o plačah in pokojninah;

AD.  ker delovna doba neposredno vpliva na pokojnino; ker imajo ženske v povprečju več kot 10 let krajšo delovno dobo kot moški in ker imajo ženske z delovno dobo, krajšo od 14 let, dvakrat nižjo pokojnino (64 %) od tistih, ki so delale dlje (32 %);

AE.  ker ženske pogosteje kot moški prekinejo poklicno pot, sprejmejo nestandardne oblike zaposlovanja, delo s skrajšanim delovnim časom (32 % žensk v primerjavi z 8,2 % moških) ali opravljajo neplačano delo, zlasti ko skrbijo za otroke in sorodnike in so zaradi vztrajne neenakosti med spoloma skoraj izključno odgovorne za nego in gospodinjstvo, vse to pa gre v škodo njihovih pokojnin;

AF.  ker lahko naložbe v šole, predšolsko izobraževanje, univerze in oskrbo starejših pripomorejo k ustvarjanju boljšega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem in na dolgi rok k ustvarjanju delovnih mest in pridobivanju visokokakovostnih delovnih mest za ženske ter k odpiranju možnosti, da dalj časa ostanejo na trgu dela, kar bo dolgoročno pozitivno vplivalo na njihove pokojnine;

AG.  ker je neformalna nega temeljni steber naše družbe, v veliki meri pa jo opravljajo ženske, kar se kaže v razliki v pokojninah med spoloma; ker tovrstno nevidno delo ni dovolj priznano, zlasti če gledamo na pokojninske pravice;

AH.  ker so v EU še vedno velike razlike v plačah med moškimi in ženskami; ker je ta razlika v letu 2014 znašala 16,3 %, zlasti zaradi diskriminacije in segregacije, saj se ženske večinoma zaposlujejo v sektorjih, kjer so plače nižje, in ne v sektorjih, kjer prevladujejo moški; ker tudi drugi dejavniki prispevajo k ustvarjanju razlike v plačah med moškimi in ženskami, na primer prekinitve poklicne poti ali neprostovoljno opravljanje dela s krajšim delovnim časom, ki omogoča usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti, stereotipi, podcenjevanje ženskega dela, razlike v stopnji izobrazbe in delovnih izkušnjah;

AI.  ker je cilj EU za dosego ustrezne socialne zaščite zapisan v členu 151 PDEU; ker bi morala EU državam članicam pomagati s priporočili za izboljšanje zaščite starejših, ki imajo zaradi starosti ali osebnega položaja pravico do pokojnine;

AJ.  ker kaže, da se zaradi večje povezave med prispevki in prejemki ter večjega deleža shem drugega in tretjega stebra v pokojninskih sistemih tveganje za pojav specifičnih dejavnikov, povezanih s spolom, ki vplivajo na razlike v pokojninah, prenaša na zasebni sektor;

AK.  ker za reforme pokojninskih sistemov iz bele knjige Komisije o pokojninah iz leta 2012 niso bile opravljene predhodne ali naknadne ocene učinka na enakost spolov na področju pokojnin;

AL.  ker je organizacija javnega socialnovarstvenega in pokojninskega sistema v izključni pristojnosti držav članic; ker ima EU na področju pokojninskih sistemov predvsem podporno pristojnost, zlasti na podlagi člena 153 PDEU;

Splošne opombe

1.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami oblikuje strategijo za odpravo razlik v plačah med moškimi in ženskami v Evropski uniji („strategija“) ter jim pomaga oblikovati ustrezne smernice;

2.  potrjuje in podpira poziv Sveta, naj Komisija pripravi novo pobudo s strategijo za enakost žensk in moških v obdobju 2016–2020, in sicer v obliki sporočila, kot je bila praksa s prejšnjimi strategijami, in naj se okrepijo strateška prizadevanja EU za enakost spolov, zlasti s tesnim povezovanjem s strategijo Evropa 2020;

3.  meni, da bi moral biti cilj te strategije obravnavanje posledic pokojninske vrzeli na ravni držav članic, zlasti na najbolj ranljive skupine, pa tudi preprečitev te vrzeli v prihodnosti z bojem proti osnovnim vzrokom zanjo, kot sta neenakopraven položaj žensk in moških na trgu dela pri plači, poklicnem napredovanju in priložnostih za zaposlitev s polnim delovnim časom ter razlikovanje na trgu dela; v zvezi s tem spodbuja medvladni dialog in izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami;

4.  poudarja, da je za uspeh strategije potreben večplasten pristop s kombinacijo ukrepov v okviru različnih politik, namenjenih izboljšanju enakosti spolov, ter da mora ta pristop zajemati vseživljenjski pristop do pokojnin z upoštevanjem celotnega delovnega življenja posameznika ter obravnavati razlike med moškimi in ženskami v smislu stopnje zaposlenosti, poklicne poti in možnosti za plačevanje pokojninskih prispevkov in razlike, ki so posledica načina organizacije pokojninskih sistemov; poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo sklepe Sveta z dne 18. junija 2015 z naslovom „Enake možnosti žensk in moških za prihodke: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma“;

5.  želi spomniti, da imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri obravnavanju vprašanja minimalne plače in da je treba spoštovati načelo subsidiarnosti; poudarja pomembno vlogo sindikatov in dogovorov iz kolektivnih pogajanj pri zagotavljanju, da starejši prejemajo pokojnine v skladu z načelom medgeneracijske solidarnosti in enakosti spolov; poudarja, da je treba upoštevati mnenje socialnih partnerjev, ko se sprejemajo politične odločitve, ki spreminjajo pomembne pravne vidike v zvezi s pogoji za upravičenost do pokojnine; poziva EU in države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in organizacijami za enakost spolov določijo in izvajajo politike za odpravo razlik v plačah med spoloma; poziva države članice, naj ta prizadevanja dopolnijo z redno primerjalno analizo plač;

6.  poziva države članice, naj uvedejo spoštljive ukrepe za preprečevanje revščine pri delavcih, ki zaradi zdravstvenih težav ne morejo delati do predpisane upokojitvene starosti; meni, da bi bilo treba za delavce, ki delajo v težkih ali tveganih delovnih razmerah, ohraniti predčasno upokojevanje; meni, da bi lahko povečanje stopnje zaposlenosti s kakovostnimi zaposlitvami pripomoglo v prihodnosti k precejšnjemu zmanjšanju števila ljudi, ki ne morejo delati do predpisane upokojitvene starosti, s tem pa tudi k zmanjšanju finančnega bremena staranja;

7.  je zelo zaskrbljen, kako priporočila za varčevanje vplivajo na pokojninske sisteme v posameznih državah članicah, na njihovo vzdržnost in dostop do pokojnin na podlagi prispevkov ter kako ta priporočila negativno vplivajo na stopnjo prihodka in socialne transferje, ki so potrebni za izkoreninjenje revščine in socialne izključenosti;

8.  poudarja, da je treba načelo subsidiarnosti strogo spoštovati tudi v pokojninskih vprašanjih;

Merjenje in ozaveščanje za učinkovitejše ukrepanje proti razlikam v pokojninah

9.  poziva države članice in Komisijo, naj še naprej preučujejo razlike v pokojninah med spoloma ter naj v sodelovanju z Eurostatom in Evropskim inštitutom za enakost spolov (EIGE) oblikujejo formalne in zanesljive kazalnike razlik v pokojninah med spoloma in opredelijo različne dejavnike, ki so podlaga zanje, da bi tako te razlike spremljali in določiti jasne cilje za njihovo znižanje, o vsem tem pa naj poročajo Evropskemu parlamentu; poziva države članice, naj Eurostatu vsako leto pošljejo statistične podatke o razlikah v plačah in pokojninah med spoloma, da bo mogoče oceniti razvoj na tem področju v celotni EU in načine, kako se lotiti te problematike;

10.  poziva Komisijo, naj izvede temeljito oceno učinka priporočil iz bele knjige iz leta 2012 o pokojninah, namenjenih preprečevanju vzrokov razlik v pokojninah med spoloma, na najbolj ranljive skupine in zlasti ženske ter naj določi formalni kazalnik razlik v pokojninah med spoloma in izvaja sistematično spremljanje; poziva k ustreznemu ocenjevanju in spremljanju vpliva doslej izvedenih priporočil ali ukrepov na razlike med spoloma; poziva Komisijo, naj podpre razvoj statističnih podatkov, ločenih po spolu, in raziskav za okrepitev spremljanja in ocenjevanja vplivov pokojninskih reform na dobro počutje in blaginjo žensk;

11.  poziva države članice, naj spodbujajo ukrepe za odpravo razlik v pokojninah med spoloma prek svojih socialnih politik, naj povečajo ozaveščenost oblikovalcev politik na tem področju ter naj razvijejo programe, ki bodo ženskam zagotovili več informacij o posledicah razlik v pokojninah zanje, pa tudi z orodji, potrebnimi za oblikovanje trajnostnih strategij za financiranje pokojninskih skladov, ki bodo prilagojene posebnim potrebam žensk, ter o dostopu žensk do pokojnin drugega in tretjega stebra, zlasti v feminiziranih sektorjih, kjer se morda zanje odloča malo žensk; poziva Komisijo in države članice, naj podaljšajo in nadaljujejo dejavnosti ozaveščanja javnosti o enakem plačilu in razlikah v pokojninah ter o neposredni in posredni diskriminaciji žensk na delovnem mestu;

12.  znova poudarja potrebo po jasnih usklajenih opredelitvah, ki bi na ravni EU olajšale primerjavo izrazov, kot sta „razlike v “ in „razlike v plačah med spoloma“ in „razlike v pokojninah med spoloma“;

13.  poziva države članice in institucije Unije, naj spodbujajo študije o učinkih razlik v pokojninah med spoloma in finančni neodvisnosti žensk, pri čemer je treba upoštevati vprašanja, kot so staranje prebivalstva, razlike med spoloma v zdravstvenem stanju in pričakovani življenjski dobi, kako so se spremenile družinske strukture in kako narašča število enočlanskih gospodinjstev ter razlike v osebnih okoliščinah žensk; prav tako poziva, naj pripravijo možne strategije za odpravo razlik v pokojninah med spoloma;

Zmanjšanje neenakosti pri zmožnosti plačevanju pokojninskih prispevkov

14.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se zakonodaja EU o posredni in neposredni diskriminaciji na podlagi spola pravilno izvaja in da se napredek pri izvajanju sistematično spremlja, da se v primerih neizvajanja uvede postopek za ugotavljanje kršitev, ter da se zakonodaja po potrebi spremeni za zagotovitev, da bodo imeli moški in ženske enake možnosti za plačevanje pokojninskih prispevkov;

15.  nedvoumno obsoja razlike v plačilu med spoloma in njihovo „nerazložljivo“ komponento, ki so posledica diskriminacije na delovnem mestu, ter znova poziva k spremembi Direktive 2006/54/ES, ki je bila jasno in ustrezno prenesena samo v dveh državah članicah, da bi zagotovili bolj enako obravnavo moških in žensk pri zaposlovanju in plačilu ter tako uveljavili načelo enakega plačila za ženske in moške za enako delo, ki je zagotovljeno s pogodbo vse od ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti;

16.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo uporabo načela nediskriminacije in enakosti na trgu dela ter pri dostopu do zaposlitve, zlasti pa naj sprejmejo ukrepe na področju socialnega varstva in tako zagotovijo, da bodo imele ženske enake plače in socialne pravice, vključno s pokojninami, v skladu z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske; poziva države članice, naj določijo ustrezne sankcije, s katerimi bi zajezile kršitve načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske;

17.  poziva države članice, delodajalce in sindikate, naj pripravijo in izvajajo uporabna in usmerjena orodja za ocenjevanje delovnih mest, s katerimi bi olajšali opredeljevanje dela enake vrednosti ter s tem zagotovili, da moški in ženske prejemajo enako plačilo in zato v prihodnosti enake pokojnine; spodbuja podjetja, naj izvajajo letne revizije enakosti plačil, naj te podatke objavijo kar najbolj pregledno in naj zmanjšajo razlike v plačilu med spoloma;

18.  poziva Komisijo in države članice, naj se lotijo problema horizontalne in vertikalne segregacije na trgu dela z odpravo neenakosti med spoloma in diskriminacije pri zaposlovanju ter naj zlasti prek izobraževanja in z ozaveščanjem spodbujajo dekleta in ženske, da se odločajo za študij, delo in poklice v inovativnih sektorjih rasti, v katerih zaenkrat prevladujejo moški zaradi trdovratnih stereotipov;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj ženskam ponudijo več spodbud za daljše delo s krajšimi oddihi, da bi povečali njihovo stopnjo ekonomske neodvisnosti danes in v prihodnosti;

20.  opozarja, kako pomembno je v kontekstu vse večjega prenosa odgovornosti pokojninskih sistemov na sheme zasebnega financiranja, da se prepreči diskriminacija pri dostopu do finančnih storitev, ki jih ureja Direktiva 2004/113/ES, ter da ta dostop temelji na aktuarskih merilih, neodvisnih od spola; ugotavlja, da bo uporaba pravila o enakih pogojih za oba spola pomagala zmanjšati razliko v pokojninah med spoloma; poziva države članice in Komisijo, naj povečajo preglednost, dostop do informacij in varnost za člane in upravičence pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, pri tem pa je treba upoštevati načela EU o nediskriminaciji in enakosti spolov;

21.  poudarja, da je Sodišče Evropske unije jasno določilo, da je treba pokojninske načrte poklicnega zavarovanja obravnavati kot plačilo in da se zato tudi zanje uporablja načelo enakega obravnavanja;

22.  poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo ženskam, ki pogosto niso pridobile pokojninskih pravic in zato niso ekonomsko neodvisne, predvsem v primeru ločitve;

Zmanjšanje neenakosti na poklicnih poteh moških in žensk

23.  pozdravlja odziv Komisije na njegov poziv k izboljšavam na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, in sicer z nezakonodajnimi predlogi in zakonodajnim predlogom za uvedbo več vrst dopusta, da bi se soočili z izzivi enaindvajsetega stoletja; poudarja, da so ti predlogi dobra podlaga za uresničevanje pričakovanj evropskih državljanov; poziva vse institucije, naj začnejo omenjeni sveženj čim prej izvajati;

24.  poziva države članice, naj spoštujejo in izvajajo zakonodajo o pravicah do porodniškega dopusta, da ženske ne bodo prikrajšane pri pokojnini, ker so med delovno dobo imeli otroke;

25.  poziva države članice, naj razmislijo o možnosti, da bi se lahko zaposleni pogajali o prostovoljnih prožnih ureditvah dela, vključno s „pametnimi oblikami dela“, v skladu z nacionalno prakso in ne glede na starost otrok ali družinski položaj, s čimer bi ženskam in moškim omogočili boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, tako da jim pri prevzemanju obveznosti oskrbe ne bi bilo treba dajati prednost eni skrbi pred drugo;

26.  je seznanjen s predlogom Komisije o dopustu oskrbovalcev iz direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev in ponovno poziva, naj se zagotovi ustrezno plačilo in socialna zaščita; spodbuja države članice, naj uvedejo „kreditne točke za oskrbo“ tako za ženske kot za moške na podlagi izmenjave primerov dobre prakse, da bi tako nadomestili prekinitev poklicne poti zaradi neformalne oskrbe družinskega člana in odsotnosti zaradi uradne oskrbe, kot so porodniški, očetovski in starševski dopust, ter naj te kreditne točke pravično upoštevajo pri izračunu pokojninskih pravic; meni, da bi morale biti takšne kreditne točke dodeljene za kratko in določeno obdobje, da ne bi dodatno krepile stereotipov in neenakosti;

27.  poziva države članice, naj oblikujejo strategije za priznavanje pomena neformalne oskrbe, ki se izvaja za družinske člane in druge vzdrževane osebe ter za njihovo pravično delitev med ženskami in moškimi, odsotnost pravične dodelitve je namreč lahko vzrok za prekinitve poklicne poti in negotove zaposlitve za ženske, to pa ogroža njihove pokojninske pravice; v zvezi s tem poudarja pomen spodbud za moške, da izkoristijo starševski in očetovski dopust;

28.  poziva države članice, naj omogočijo vrnitev delavca po porodniškem ali starševskem dopustu na delo s primerljivo ureditvijo;

29.  opozarja, da pravilnega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem moških in žensk ni mogoče doseči brez lokalnih, visoko kakovostnih, cenovno dosegljivih in dostopnih ustanov za varstvo otrok, starejših in vzdrževanih oseb in brez spodbujanja enakopravne delitve odgovornosti, stroškov in oskrbe; poziva države članice, naj povečajo naložbe v storitve za otroke, poudarja, da morajo biti zmogljivosti za varstvo otrok na voljo povsod na podeželju, ter poziva Komisijo, naj podpre države članice, vključno z zagotavljanjem razpoložljivih finančnih sredstev EU, pri vzpostavljanju teh zmogljivosti v obliki, ki bo dostopna vsem; poziva države članice, naj izpolnijo barcelonske cilje v najkrajšem možnem času, najpozneje pa do leta 2020, ter določijo podobne cilje za storitve dolgotrajne oskrbe, hkrati pa naj družinam, ki se zavzemajo za drugačen model otroškega varstva, omogočijo svobodno izbiro; čestita tistim državam članicam, ki so že izpolnile oba sklopa ciljev;

Vpliv pokojninskih sistemov na razliko v pokojninah

30.  poziva države članice, naj na podlagi zanesljivih in primerljivih podatkov ocenijo vpliv svojih pokojninskih sistemov na razlike v pokojninah in dejavnike, na katerih temeljijo, da bi odpravili diskriminacijo in vnesli preglednost v pokojninske sisteme držav članic;

31.  poudarja, da je treba pri vzdržnosti pokojninskih sistemov upoštevati izzive, ki jih prinašajo demografske spremembe, staranje prebivalstva, rodnost ter razmerje med delovno aktivnimi osebami in osebami, ki so dosegle upokojitveno starost; opozarja, da je položaj slednjih v veliki meri odvisen od števila let, za katera so delali in plačevali prispevke;

32.  poziva države članice, naj glede na vse daljšo pričakovano življenjsko dobo v EU nujno izvedejo vse potrebne strukturne spremembe pokojninskih sistemov, da bi trajno zagotovile socialno varnost;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj podrobneje preučijo potencialni učinek prehoda od zakonsko določenega državnega pokojninskega sistema na prožnejše ureditve plačevanja prispevkov v okviru poklicnih in zasebnih pokojninskih shem (kar zadeva izračun trajanja plačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno in ureditve za postopno upokojitev) na razlike v pokojninah;

34.  opozarja na tveganja, ki ga za enakost spolov predstavlja prehod s pokojnin iz sredstev socialnega pokojninskega zavarovanja na pokojnine, financirane iz osebnih sredstev, saj osebne pokojnine temeljijo na prispevkih posameznika in ne vključujejo nadomestila za čas, porabljen za varstvo in nego otrok in drugih vzdrževanih sorodnikov, ali za obdobja brezposelnosti, bolniške odsotnosti z dela ali invalidnosti; opozarja na dejstvo, da se reforme pokojninskih sistemov, ki povezujejo socialne dodatke z rastjo ter stanjem na trgih dela in finančnih trgih, osredotočajo le na makroekonomske vidike in ne upoštevajo socialnega namena pokojnin;

35.  poziva države članice, naj iz svojih pokojninskih sistemov izločijo vse elemente, ki povečujejo neravnovesja v pokojninah (zlasti obstoječa neravnovesja med spoloma), ter upoštevajo vpliv vseh prihodnjih pokojninskih reform na enakost spolov in sprejmejo takojšnje ukrepe za popolno odpravo te diskriminacije;; poudarja, da bi bilo treba vse spremembe politike v zvezi s pokojninami meriti glede na njihov vpliv na razlike med spoloma, pri čemer bi bilo treba s pomočjo posebne analize primerjati vpliv predlaganih sprememb na ženske in moške, kar naj postane značilnost postopkov načrtovanja, zasnove, izvajanja in ocenjevanja javne politike;

36.  poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse, da bi se določili najučinkovitejši korektivni mehanizmi in mehanizmi, ki prispevajo k boju proti dejavnikom, ki spodbujajo razlike v pokojninah;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj v pokojninske sisteme uvedejo tarife za pričakovano življenjsko dobo, neodvisne od spola, ter dobropise za oskrbo in izvedene ugodnosti, da bi ženske dobile enake pokojninske anuitete za enake prispevke, tudi če se pričakuje, da bodo živele dlje kot moški, in naj zagotovijo, da pričakovana življenjska doba žensk ne bo razlog za diskriminacijo, zlasti pri izračunu pokojnin;

38.  poziva k pregledu vseh spodbud, ki so na voljo v okviru davčnih in pokojninskih sistemov, ter njihovega učinka na razlike v pokojninah med spoloma, s posebnim poudarkom na gospodinjstvih mater samohranilk; prav tako poziva k odpravi kontraproduktivnih spodbud in k individualizaciji pravic;

39.  poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo pokojnine po umrlem zavarovancu pri varovanju številnih starejših žensk pred večjo izpostavljenostjo revščini in socialni izključenosti v primerjavi s starejšimi moškimi; poziva države članice, naj po potrebi reformirajo svoje sisteme za družinske pokojnine in vdovske pokojnine, da bi preprečile oškodovanje neporočenih žensk; poziva države članice, naj s podporo Komisije preučijo vplive različnih sistemov zagotavljanja pokojnine po umrlem zavarovancu v povezavi z visoko stopnjo razvez zakonske zveze, visoko pojavnostjo revščine pri neporočenih parih in socialno izključenostjo starejših žensk ter naj razmislijo o zakonskih instrumentih za zagotovitev pravice do deljene pokojnine v primeru razveze zakonske zveze;

40.  poudarja, da imajo vsi ljudje pravico do univerzalno dostopne javne pokojnine, in opozarja, da je v členu 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah priznana pravica starejših do dostojnega in samostojnega življenja, v členu 34 pa je priznana pravica do dostopa do prejemkov socialne varnosti in socialnih storitev, ki zagotavljajo varstvo v primeru materinstva, bolezni, delovnih nesreč, invalidnosti, odvisnosti od dolgotrajne oskrbe ali starosti, pa tudi v primeru izgube zaposlitve; poudarja, da so socialnovarstveni sistemi, ki jih država financira iz prispevkov, pomembna osnova ustreznega pokojninskega zavarovanja;

41.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli tako moški kot ženske možnost doseči obdobja polnih prispevkov in pravico do pokojnine, in sicer s preprečevanjem diskriminacije spolov pri zaposlovanju, prilagoditvijo izobraževanja in načrtovanja kariere, izboljšanjem možnosti usklajevanja dela in družinskih obveznosti ter višjimi naložbami v varstvo in nego otrok in starejših; meni, da je prav tako pomembno oblikovati pravila na področju zdravja in varnosti na delovnem mestu, ki bi zajela poklicno tveganje glede na spol in psihosocialna tveganja, vlagati v javne službe za zaposlovanje, ki bi vodile ženske vseh starosti pri iskanju zaposlitve, ter uvesti prožna pravila za prehod iz delovnega razmerja v pokoj;

42.  želi spomniti, da je odbor Združenih narodov za ekonomske, socialne in kulturne pravice v Splošni pripombi št. 16 iz leta 2005 o enakih pravicah za moške in ženske glede uveljavljanja ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic poudaril, da člen 3 v povezavi s členom 9 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah med drugim določa, da mora biti obvezna upokojitvena starost enaka za moške in ženske ter da morajo imeti ženske enake pravice v javnih in zasebnih pokojninskih sistemih;

o
o   o

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) 11. avgust 2005, E/C. 12/2005/4.
(2) 4. februar 2008, E/C. 12/GC/19.
(3) XX-3/def/GRC/4/1/EN.
(4) UL L 6, 10.1.1979, str. 24.
(5) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(6) UL L 373, 21.12.2004, str. 37.
(7) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
(8) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 9.
(9) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 60.
(10) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 75.
(11) UL C 36, 29.1.2016, str. 6.
(12) UL C 316, 30.8.2016, str. 2.
(13) UL C 407, 4.11.2016, str. 2.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0351.
(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.


Poročilo o Srbiji za leto 2016
PDF 364kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2017 o poročilu Komisije o Srbiji za leto 2016 (2016/2311(INI))
P8_TA(2017)0261A8-0063/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta s seje v Solunu 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana k Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/213/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih Evropskega partnerstva s Srbijo in o razveljavitvi Sklepa 2006/56/ES(1),

–  ob upoštevanju mnenja Komisije z dne 12. oktobra 2011 o prošnji Srbije za članstvo v Evropski uniji (SEC(2011)1208), sklepa Evropskega sveta z dne 2. marca 2012, da Srbiji podeli status države kandidatke, in sklepa Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013, da se začnejo pristopna pogajanja s Srbijo,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami ter Republiko Srbijo, ki je začel veljati 1. septembra 2013,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 (1999), svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom in resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 64/298 z dne 9. septembra 2010, ki je potrdila vsebino mnenja Meddržavnega sodišča in pozdravila pripravljenost EU, da pomaga pri dialogu med Srbijo in Kosovom,

–  ob upoštevanju deklaracije in priporočil, sprejetih na petem srečanju stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Srbija, ki je potekalo 22. in 23. septembra 2016,

–  ob upoštevanju poročila o politiki podjetništva in industrije, ki ga je 7. oktobra 2016 sprejel skupni posvetovalni odbor EU-srbska civilna družba,

–  ob upoštevanju končnega poročila o misiji omejenega obsega za opazovanje volitev OVSE/ODIHR o predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji z dne 29. julija 2016,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o Srbiji za leto 2016 z dne 9. novembra 2016 (SWD(2016)0361),

–  ob upoštevanju ocene programa gospodarskih reform Srbije (2016–2018), ki jo je pripravila Komisija (SWD(2016)0137),

–  ob upoštevanju skupnih sklepov, sprejetih v okviru ekonomskega in finančnega dialoga med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo z dne 26. maja 2016 (9500/2016),

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva z dne 13. decembra 2016,

–  ob upoštevanju tretje seje Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Srbija z dne 13. decembra 2016;

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o poročilu o Srbiji za leto 2015(2),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0063/2017),

A.  ker je treba Srbijo, kot vse države, ki si prizadevajo za članstvo v EU, soditi po lastnih dosežkih pri izpolnjevanju, izvajanju in spoštovanju istega sklopa meril in ker je časovni načrt za pristop določen na podlagi kakovosti nujnih reform in predanosti njim;

B.  ker je v skladu s pogajalskim okvirom napredek Srbije pri poglavjih 23 in 24 o načelih pravne države in pri normalizaciji odnosov s Kosovom v sklopu poglavja 35 še vedno izjemno pomemben za splošen tempo pogajalskega procesa;

C.  ker je Srbija sprejela pomembne ukrepe za normalizacijo odnosov s Kosovom, kar je privedlo do sklenitve prvega sporazuma o načelih normalizacije odnosov dne 19. aprila 2013 ter sporazuma avgusta 2015, vendar je treba na tem področju storiti še veliko; ker je treba nujno sprejeti dodatne ukrepe, da bi bilo mogoče obravnavati, začeti reševati in rešiti vsa odprta vprašanja med državama;

D.  ker je Srbija ostala zavezana vzpostavljanju delujočega tržnega gospodarstva in še naprej izvaja stabilizacijsko-pridružitveni sporazum;

E.  ker je treba v celoti zagotoviti izvajanje pravnega okvira za zaščito manjšin, zlasti na področjih izobraževanja, uporabe jezika, dostopa do medijev in verskih obredov v manjšinskih jezikih, prav tako pa poskrbeti za ustrezno politično zastopanje narodnih manjšin na lokalni, regionalni in nacionalni ravni;

1.  pozdravlja začetek pogajanj o poglavjih 23 (pravosodje in temeljne pravice) in 24 (pravica, svoboda in varnost) kot ključnih poglavjih v pristopu EU k širitvi, ki temelji na spoštovanju načela pravne države, saj je napredek pri teh poglavjih še vedno izjemno pomemben za splošen tempo pogajalskega procesa; pozdravlja odprtje poglavij 32 (finančni nadzor) in 35 (druga vprašanja), začetek pogajanj o poglavju 5 (javno naročanje) ter odprtje in začasno zaprtje poglavja 25 (znanost in raziskovanje), začetek pogajanj o poglavju 20 (podjetniška in industrijska politika) ter odprtje in začasno zaprtje poglavja 26 (izobraževanje in kultura); se veseli odprtja dodatnih poglavij, ki so tehnično pripravljena;

2.  pozdravlja stalen napredek Srbije na poti vključevanja v EU ter njen tvoren in dobro pripravljen pristop k pogajanjem, kar je jasen znak odločnosti in politične volje; poziva Srbijo, naj še naprej dejavno spodbuja in širi to strateško odločitev med srbskim prebivalstvom, tudi z ozaveščanjem srbskih državljanov o sredstvih iz proračun EU, namenjenih Srbiji; poziva srbske oblasti, naj se vzdržijo retorike proti EU in pošiljanja sporočil javnosti; poudarja, da so potrebne informirane, pregledne in konstruktivne razprave o EU, njenih institucijah in vidikih članstva v EU; je seznanjen z izboljšavami v dialogu in javnih posvetovanjih z ustreznimi deležniki in civilno družbo, pa tudi z njihovim sodelovanjem v procesu vključevanja v EU;

3.  poudarja, da je temeljito izvajanje reform in politik še vedno bistveni kazalnik uspešnega procesa vključevanja; izraža pohvalo sprejetju revidiranega nacionalnega programa za sprejemanje pravnega reda EU; poziva Srbijo, naj izboljša načrtovanje, usklajevanje in spremljanje izvajanja nove zakonodaje in politik, vzpostavi primerno in učinkovito upravno zmogljivost ter si dodatno prizadeva za sistematično vključevanje civilne družbe v politične dialoge, vključno s pristopnim procesom, saj gre za pripomoček, s katerim je mogoče izboljšati standarde demokratičnega upravljanja; pozdravlja stalne pobude vladnega urada, pristojnega za sodelovanje s civilno družbo, katerih namen je izboljšati sodelovanje med državo in civilnim sektorjem;

4.  je seznanjen z zamudo pri črpanju predpristopne pomoči, tudi zaradi neustreznega institucionalnega okvira; poziva oblasti, naj si prizadevajo za pozitivne primere in dobre prakse med državami članicami; poudarja, da je treba na nacionalni, regionalni in lokalni ravni vzpostaviti učinkovitejši in celovitejši institucionalni sistem za črpanje sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč in drugih razpoložljivih skladov;

5.  pozdravlja napredek, ki ga je Srbija dosegla pri razvoju delujočega tržnega gospodarstva in izboljšanju splošnih gospodarskih razmer v državi; poudarja, da je Srbija dosegla pomemben napredek pri obravnavanju nekaterih pomanjkljivosti v zvezi s politiko, zlasti kar zadeva proračunski primanjkljaj, ki je sedaj pod stopnjo, določeno z maastrichtskimi merili; poudarja, da so se obeti za rast izboljšali in da so se notranja in zunanja neravnovesja zmanjšala; pozdravlja dejstvo, da je prestrukturiranje podjetij v javni lasti napredovalo, zlasti na področju energije in železniškega prometa, ter poudarja, kako pomembno je, da s strokovnim upravljanjem postanejo bolj učinkovita, konkurenčna in donosna; poudarja, kako pomembna sta zaposlitev v javnem sektorju in spoštovanje pravic delavcev za srbske državljane;

6.  je seznanjen z izidom predsedniških volitev, ki so potekale 2. aprila 2017; ostro obsoja retoriko, ki so jo vladni uradniki in provladni mediji med predsedniško kampanjo uporabljali proti drugim predsedniškim kandidatom; obžaluje, da kandidati med volilno kampanjo niso imeli enakega dostopa do medijev ter da so bile med kampanjo parlamentarne počitnice, zaradi česar opozicijski politiki niso imeli dostopa do javnega foruma; poziva oblasti, naj ustrezno preučijo navedbe o različnih vrstah nepravilnosti, nasilja in ustrahovanja med volitvami; priznava proteste, ki so tedaj potekali v več srbskih mestih, ter spodbuja oblasti, naj v skladu z demokratičnimi standardi ter v duhu demokracije upoštevajo zahteve protestnikov;

7.  poudarja bistveno vlogo malih in srednjih podjetij za gospodarstvo Srbije in poziva državo, naj še naprej izboljšuje poslovno okolje za zasebni sektor; poziva srbsko vlado in institucije EU, naj razširijo priložnosti za financiranje malih in srednjih podjetij, zlasti na področju informacijske tehnologije in digitalnega gospodarstva; želi pohvaliti prizadevanja Srbije v zvezi z dualnim in poklicnim izobraževanjem, s katerimi obravnava brezposelnost mladih, in poudarja, kako pomembno je organizirati več usposabljanj, prirejenih zahtevam trga dela; poziva Srbijo, naj spodbuja podjetništvo, zlasti med mladimi; je seznanjen z neugodnim demografskim trendom in pojavom bega možganov ter poziva Srbijo, naj uvede nacionalne programe za spodbujanje zaposlovanja mladih;

8.  pozdravlja izvedbo parlamentarnih volitev dne 24. aprila 2016, ki so jih mednarodni opazovalci pozitivno ocenili; poziva oblasti, naj v celoti obravnavajo priporočila misije za opazovanje volitev OVSE/ODIHR, zlasti v zvezi s pristranskim poročanjem medijev, neupravičeno prednostjo za tiste, ki so trenutno na položajih, nejasno ločnico med dejavnostmi države in političnih strank, postopkom registracije ter pomanjkanjem preglednosti pri financiranju političnih strank in volilnih kampanj; poudarja, da mora biti financiranje političnih strank v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi; poziva oblasti, naj ustrezno preiščejo očitke o nepravilnosti, nasilju in ustrahovanju, ki so bili podani med volilnim procesom; poziva Srbijo, naj poskrbi za poštene in svobodne volitve aprila 2017;

9.  ugotavlja, da je predsednik vlade Aleksandar Vučić na predsedniških volitvah 2. aprila 2017 prejel 55,08 % glasov; poudarja, da je volitve opazovala večstranska delegacija parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) in da je urad OVSE/ODIHR tja napotil misijo za oceno volitev;

10.  ponovno poziva Srbijo, naj v skladu z zahtevami za države s statusom kandidatk svojo zunanjo in varnostno politiko postopoma uskladi s politiko EU, vključno s politiko o Rusiji; meni, da je izvajanje skupnih vojaških vaj med Srbijo in Rusijo obžalovanja vredno; je zaskrbljen, ker ima Rusija v Nišu letalske zmogljivosti; obžaluje, da je bila Srbija decembra 2016 med 26 državami, ki v Združenih narodih niso podprle resolucije o Krimu, v kateri je bil poziv za mednarodno opazovalno misijo v zvezi s stanjem na področju človekovih pravic na polotoku; pozdravlja pomemben prispevek Srbije k številnim misijam in operacijam EU v okviru skupne varnostne in obrambne politike (EUTM Mali, EUTM Somalija, EU NAVFOR Atalanta in EUTM RCA) in stalno sodelovanje pri mednarodnih operacijah za ohranjanje miru; odločno spodbuja in podpira Srbijo pri pogajanjih za pristop k STO;

11.  izreka pohvalo Srbiji za njen konstruktiven in humanitaren pristop pri reševanju migracijske krize; poziva Srbijo, naj tak konstruktiven pristop spodbuja tudi v sosednjih državah; z zadovoljstvom ugotavlja, da si Srbija močno prizadeva, da z evropsko in mednarodno pomočjo državljanom tretjih držav zagotovi zatočišče in humanitarno pomoč; poudarja, da bi morala Srbija sprejeti in izvajati novo zakonodajo na področju azila; poziva srbske oblasti, naj vsem beguncem in migrantom še naprej zagotavljajo osnovne storitve, kot so ustrezna nastanitev, hrana, sanitarna infrastruktura in zdravstvena oskrba; poziva Komisijo in Svet, naj še naprej zagotavljata podporo Srbiji pri obravnavanju izzivov na področju migracij ter natančno spremljata uporabo finančnih subvencij za organiziranje in obvladovanje migracijskih tokov; spodbuja Srbijo, naj ohrani trend vse manjšega števila prosilcev za azil, ki v EU prihajajo iz Srbije; poziva Srbijo, naj v celoti spoštuje pravice prosilcev za azil v državi ter zagotovi identifikacijo in zaščito mladoletnikov, ki nimajo spremstva ali so bili ločeni od družine; poziva Komisijo, naj se še naprej ukvarja z migracijami, ki zadevajo vse države zahodnega Balkana, da bi zagotovili, da se spoštujejo evropske in mednarodne norme in standardi;

Pravna država

12.  ugotavlja, da kljub temu, da je bil dosežen določen napredek na področju pravosodja, zlasti z ukrepi za usklajevanje sodne prakse in nadaljnje spodbujanje sistema zaposlovanja na podlagi zaslug, neodvisnost sodstva v praksi ni zagotovljena, to pa sodnikom in tožilcem preprečuje, da bi začeli izvrševati sprejeto zakonodajo; poziva oblasti, naj uskladijo ustavni in pravni okvir z evropskimi standardi, da bi zmanjšali politični vpliv pri zaposlovanju in imenovanju sodnikov in tožilcev; poudarja, da so kakovost in učinkovitost sodstva ter dostop do pravnega varstva še naprej omejeni zaradi neenakomerne porazdelitve dela, obremenjujočih sodnih zaostankov in odsotnosti sistema brezplačne pravne pomoči, ki bi ga bilo treba vzpostaviti; poziva k začetku izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice;

13.  je zaskrbljen zaradi pomanjkanja napredka v zvezi z bojem proti korupciji in poziva Srbijo, naj pokaže jasno politično voljo in zavezanost spopadanju s tem vprašanjem, tudi z izboljšanjem in popolnim uveljavljanjem pravnega okvira; poziva Srbijo, naj okrepi izvajanje nacionalne strategije in akcijskega načrta za boj proti korupciji, in poziva k prvim konkretnim rezultatom glede preiskav, kazenskega pregona in obsodb za korupcijo na visoki ravni; pozdravlja napredek pri dokončnem oblikovanju osnutka zakona o agenciji za boj proti korupciji in izvajanju dejavnosti preprečevanja korupcije in boja proti njej, ki so predvidene v novem projektu EU o tesnem medinstitucionalnem sodelovanju; poziva Srbijo, naj spremeni in izvaja poglavja kazenskega zakonika o gospodarskem kriminalu in kaznivih dejanjih korupcije, da bi zagotovila verodostojen in predvidljiv okvir kazenskega prava; je zaskrbljen, ker so informacije o potekajočih preiskavah že večkrat pricurljale v medije; poziva srbske oblasti, naj z vso resnostjo preiščejo več odmevnih primerov, pri katerih so novinarji predstavili dokaze o domnevnih kaznivih dejanjih; znova poziva k primerni reformi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in zlorabe odgovornega položaja, da se preprečijo možne zlorabe ali samovoljno tolmačenje; poudarja, da je pretirana uporaba določbe o zlorabi položaja v zasebnem sektorju škodljiva za poslovno ozračje in ovira pravno gotovost; poziva Srbijo, naj zagotovi neopredeljeno in neprekinjeno delovanje javne uprave;

14.  pozdravlja aktivno vlogo, ki jo ima Srbija pri mednarodnem in regionalnem policijskem in pravosodnem sodelovanju, napredek, dosežen na področju boja proti organiziranemu kriminalu, ter dejstvo, da je Srbija sprejela prvo nacionalno oceno ogroženosti zaradi organiziranega kriminala ;in hudih kaznivih dejanj (SOCTA); poziva Srbijo, naj okrepi prizadevanja za preiskovanje širših kriminalnih mrež, izboljša finančne preiskave in policijsko ukrepanje na podlagi obveščevalnih podatkov ter doseže trdne rezultate pri pravnomočnih obsodbah; poziva Srbijo, naj začne v celoti izvajati zakon o policiji iz februarja 2016, uskladi predpise s pravili EU o zaplembi premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji, ter vzpostavi varno platformo za izmenjavo obveščevalnih podatkov med agencijami kazenskega pregona; pozdravlja pred kratkim izvedene spremembe zakona o javnem lastništvu ter poudarja, da je treba zagotoviti pregledno in nediskriminacijsko izvajanje in sprejeti nadaljnje ukrepe, da se v celoti vzpostavi pravna jasnost nad lastniškimi pravicami; poziva k dodatnim prizadevanjem pri obravnavi področja uporabe, posledic in izvajanja zakona o organizaciji in pristojnosti državnih organov pri sodnih postopkih v zvezi z vojnimi hudodelstvi; poziva oblasti, naj obravnavajo primere pretirane uporabe policijske sile zoper državljane; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je prišlo v beograjski četrti Savamala do spornih dogodkov, zlasti na področju uničenja zasebne lastnine; je zaskrbljen, ker je minilo že celo leto, ne da bi bil pri preiskavi dosežen kakršen koli napredek, in poziva, da se ob polnem sodelovanju s sodnimi organi hitro preišče te dogodke, da bi storilce privedli pred sodišče; poziva srbsko ministrstvo za notranje zadeve in mestne oblasti v Beogradu, naj v tej zadevi v celoti sodelujejo z državnim tožilstvom; poziva oblasti, naj se vzdržijo obtožb, pritiska in napadov zoper člane civilnega gibanja „Ne da(vi)mo Beograda“;

15.  pozdravlja aktivno vlogo Srbije pri boju proti terorizmu in spominja, da je Srbija v skladu z resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov št. 2178(2014) že leta 2014 kriminalizirala delovanje tujih borcev; poziva k sprejetju nacionalne strategije za preprečevanje terorizma in boj proti njemu, ki je bila marca 2016 dokončno oblikovana; poziva Srbijo, naj v celoti izvaja priporočila iz poročila o oceni napredka Srbije, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma Sveta Evrope (Moneyval), zlasti priporočila projektne skupine za finančne ukrepe (FATF) v zvezi s financiranjem teroristov in pranjem denarja; pozdravlja stalno mednarodno in regionalno sodelovanje Srbije v boju proti drogam, a poudarja, da je potrebno nadaljnje prizadevanje za iskanje in pregon kriminalnih združb, vpletenih v trgovino z ljudmi; meni, da sta regionalna strategija in tesnejše sodelovanje v regiji bistvena za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu;

Demokracija

16.  pozdravlja sprejete ukrepe za izboljšanje preglednosti in procesa posvetovanja znotraj parlamenta, vključno z javnimi razpravami ter rednimi srečanji in posvetovanji z nacionalnim svetom za evropske integracije, zlasti ker so pomemben del pogajalskih postopkov; je še vedno zaskrbljen zaradi razširjene uporabe nujnih postopkov pri sprejemanju zakonodaje; poudarja, da pogosta uporaba nujnih postopkov in sprememb dnevnega reda v zadnjem trenutku spodkopava učinkovitost parlamenta ter kakovost in preglednost zakonodajnega procesa, hkrati pa ne zagotavlja vedno zadostnega posvetovanja deležnikov in širše javnosti; poudarja, da je treba okrepiti nadzor parlamenta nad izvršilno oblastjo; poziva k boljšemu usklajevanju na vseh ravneh in takojšnjemu sprejetju kodeksa ravnanja parlamenta; obžaluje, da vodja delegacije EU v Srbiji poročila Komisije zaradi prekinitev ni mogel predstaviti v odboru srbskega parlamenta za evropske integracije; poudarja, da bi bilo treba vodji delegacije EU omogočiti neovirano predstavitev tega poročila in da bo s tem omogočen ustrezen nadzor srbskega parlamenta nad pristopnim procesom;

17.  ugotavlja, da je treba revidirati ustavo, da bi ta v celoti odražala priporočila Beneške komisije, zlasti kar zadeva vlogo parlamenta pri imenovanju sodnikov, nadzor političnih strank nad mandati parlamentarnih poslancev, neodvisnost ključnih institucij in varovanje temeljnih pravic;

18.  pozdravlja sprejetje programa reform upravljanja javnih financ, strategije za e-upravo, strategije o reformi zakonodaje in oblikovanju politik ter nove zakonodaje o splošnih upravnih postopkih, plačah v javnem sektorju in javnih uslužbencih na pokrajinski in lokalni ravni vlade; ugotavlja, da je bilo izvajanje akcijskega načrta reforme javne uprave na nekaterih področjih počasno in da ni bil dosežen nikakršen napredek glede spremembe zakonodajnega okvira za javne uslužbence centralne vlade; poudarja, da si je treba bolj prizadevati za nadaljnjo profesionalizacijo in depolitizacijo uprave ter za preglednejše postopke zaposlovanja in odpuščanja;

19.  ponovno poudarja, kako pomembni so pri zagotavljanju nadzora in politične odgovornosti izvršilne oblasti neodvisni regulativni organi, kot so varuh človekovih pravic, komisar za informacije javnega značaja in varstvo osebnih podatkov, državna revizijska institucija, agencija za preprečevanje korupcije in svet za preprečevanje korupcije; poudarja potrebo po preglednosti in odgovornosti državnih institucij; poziva oblasti, naj v celoti zaščitijo neodvisnost teh regulativnih organov ter jim zagotovijo popolno politično in upravno podporo, da bi omogočili ustrezne nadaljnje ukrepe na podlagi njihovih priporočil; poziva oblasti, naj se vzdržijo obtožb in neutemeljenih političnih napadov na varuha človekovih pravic;

20.  poudarja, da je treba zagotoviti dostopen izobraževalni sistem s polnim in uravnoteženim učnim načrtom, ki bo vključeval pomembnost človekovih pravic in protidiskriminacije, priložnosti za delo in usposabljanje za mlade ter spodbujanje evropskih študijskih programov, kot je program Erasmus;

Človekove pravice

21.  poudarja, da je zakonodajni in institucionalni okvir za spoštovanje mednarodnega prava o človekovih pravicah vzpostavljen; poudarja, da je potrebno dosledno izvajanje v celotni državi; poudarja, da so potrebna nadaljnja neprekinjena prizadevanja za izboljšanje položaja pripadnikov ranljivih skupin, vključno z Romi, invalidi, osebami z virusom HIV/aidsom ter osebami LGBTI, migranti in prosilci za azil ter etničnimi manjšinami; poudarja, da morajo srbski organi in vse politične stranke ter javne osebnosti v Srbiji spodbujati ozračje strpnosti in vključenosti; poziva oblasti, naj zagotovijo pravilno izvajanje sprejete zakonodaje proti diskriminaciji, zlasti v zvezi s kaznivimi dejanji iz sovraštva; izraža zaskrbljenost zaradi zakona o pravicah civilnih žrtev vojne, ki izključuje nekatere skupine žrtev nasilja med konflikti, in poziva oblasti, naj pregledajo ta zakon;

22.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker se stanje na področju svobode izražanja in samocenzure medijev ni izboljšalo, temveč se je še poslabšalo; poudarja, da so politično vmešavanje, grožnje novinarjem, nasilje nad njimi in njihovo ustrahovanje, vključno s fizičnimi napadi, verbalnimi in pisnimi grožnjami ter napadi na lastnino, še vedno skrb vzbujajoči; poziva oblasti, naj javno in odločno obsodijo vse napade, zagotovijo zadostne vire za bolj proaktivno preiskovanje vseh primerov napadov na novinarje in medijske hiše ter hitro privedejo storilce pred sodišče; izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da so medijske hiše in novinarji nesorazmerno pogosto tarča civilnih tožb zaradi obrekovanja in kampanj blatenja, ter se sprašuje, kakšne posledice bi utegnile imeti sodbe v zvezi z obrekovanjem na svobodo medijev; je zaskrbljen zaradi negativne kampanje proti preiskovalnim novinarjem, ki poročajo o korupciji, ter poziva vladne uradnike, naj ne izvajajo takšnih kampanj; poziva k celovitemu izvajanju zakonodaje na področju medijev; pozdravlja podpis sporazuma o sodelovanju in zaščiti novinarjev, sklenjenega med tožilci, policisti, novinarji in medijskimi združenji, ter pričakuje, da se bo začel čim prej izvajati; poudarja, da je glede lastništva in financiranja medijev nujna popolna preglednost; poziva vlado, naj zagotovi neodvisnost in finančno vzdržnost obeh organizacij javnih medijskih služb ter finančno zmogljivost za medijske vsebine v manjšinskih jezikih, prav tako pa naj okrepi vlogo javnih radijskih in televizijskih postaj na tem področju;

23.  je zaskrbljen, ker je bil zakon o oglaševanju sprejet leta 2015 brez ustreznega posvetovanja z javnostjo in je odpravil pomembne določbe, kot so tiste, ki se nanašajo na prepoved oglaševanja javnih organov in političnega oglaševanja izven volilne kampanje;

24.  obžaluje, da je bila izoblikovana zahteva za uporabo sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč, ki zahteva od organizacij civilne družbe, da postanejo partnerice z državo, če želijo, da je njihova prijava uspešna;

25.  obsoja negativno kampanjo vlade in medijev, ki jih upravlja vlada, proti organizacijam civilne družbe; izraža zaskrbljenost, ker vlada ustanavlja navidezne institucije organizacij civilne družbe in nasprotuje neodvisnim organizacijam civilne družbe; meni, da je nesprejemljivo, da je partnerstvo z vlado pogoj za uspešno prijavo organizacij civilne družbe za sredstva iz instrumenta za predpristopno pomoč;

Spoštovanje in varstvo manjšin

26.  poudarja, da sta spodbujanje in varstvo človekovih pravic, tudi pravic narodnih manjšin, osnovni pogoj za pristop k EU; pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za uresničevanje pravic narodnih manjšin ter sprejetje odloka, s katerim je ustanovljen sklad za narodne manjšine, ki mora začeti delovati; poziva k celovitemu izvajanju akcijskega načrta in njegove priloge na celovit in pregleden način, s konstruktivnim sodelovanjem vseh strani; ponovno poziva Srbijo, naj zagotovi skladno izvajanje zakonodaje o varstvu manjšin in posebno pozornost nameni nediskriminatornemu obravnavanju narodnih manjšin v celotni državi, tudi na področju izobrazbe, uporabe jezikov, ustrezne zastopanosti v sodstvu, javni upravi, nacionalnem parlamentu ter lokalnih in regionalnih organih, pa tudi dostopa do medijev in verskih obredov v jezikih manjšin; pozdravlja, da so bili za predmet srbski jezik kot nematerni jezik sprejeti novi izobraževalni standardi, je zadovoljen z napredkom pri prevajanju šolskih učbenikov v jezike manjšin in spodbuja srbske oblasti, naj zagotovijo trajnost teh postopkov; poziva Srbijo, naj celovito izvaja vse mednarodne pogodbe, ki se nanašajo na pravice manjšin;

27.  ugotavlja, da večetnična, večkulturna in večverska raznolikost Vojvodine prav tako prispeva k identiteti Srbije; poudarja, da je Vojvodina ohranila visoko raven zaščite manjšin in da so medetnični odnosi še vedno dobri; poudarja, da se avtonomija Vojvodine ne sme omajati ter da je treba nemudoma sprejeti zakon o njenih virih, kot je določeno v ustavi; pozdravlja uspeh srbskega Novega Sada, ki je bil izbran za evropsko prestolnico kulture v letu 2021;

28.  je seznanjen s sprejetjem nove strategije za vključevanje Romov za obdobje 2016–2025, ki zajema izobraževanje, zdravstveno varstvo, nastanitev, zaposlovanje, socialno zaščito, nediskriminacijo in enakost spolov; poziva k celovitemu in hitremu izvajanju nove strategije za vključevanje Romov, saj so najšibkejša, najbolj marginalizirana in najpogosteje diskriminirana skupina v Srbiji, in zahteva, naj se nujno sprejme akcijski načrt in ustanovi organ za usklajevanje njegovega izvajanja; obsoja, da oblasti rušijo neformalna romska naselja, ne da bi njihove prebivalce o tem obvestile ali jim ponudile nadomestno namestitev; je zelo zaskrbljen, ker se Romom ne izdajajo osebni dokumenti, kar omejuje njihove temeljne pravice; meni, da vse to vodi do tega, da je med prosilci za azil v EU veliko Romov iz Srbije;

Regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi

29.  pozdravlja dejstvo, da Srbija ostaja tvorno zavezana bilateralnim odnosom z drugimi državami širitve in sosednjimi državami članicami EU; spodbuja Srbijo, naj okrepi proaktivno in pozitivno sodelovanje s sosedami in širšo regijo, spodbuja dobre sosedske odnose ter si skupaj s sosednjimi državami še bolj prizadeva za reševanje dvostranskih vprašanj v skladu z mednarodnim pravom; ponovno poziva oblasti, naj omogočijo dostop do arhivov, ki zadevajo nekdanje jugoslovanske republike; poziva Srbijo, naj celovito izvaja dvostranske sporazume s sosednjimi državami; poudarja, da nerešeni bilateralni spori ne bi smeli škoditi pristopnemu procesu; poziva Srbijo, naj okrepi sodelovanje s sosednjimi državami članicami EU, zlasti v obmejnih območjih, da bi spodbudili gospodarski razvoj;

30.  z zadovoljstvom ugotavlja, da Srbija vse bolj konstruktivno sodeluje v pobudah regionalnega sodelovanja, kot so strategija za Podonavje, proces sodelovanja v Jugovzhodni Evropi, Svet za regionalno sodelovanje, Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini, Jadransko-jonska pobuda, proces Brdo-Brioni, pobuda šestih zahodnobalkanskih držav in njihova agenda o povezljivosti ter Berlinski proces; pozdravlja srečanje bolgarskega, romunskega in srbskega predsednika vlade na temo sodelovanja na področju energetike in prometne infrastrukture ter podpira zamisel o stalni obliki srečanj skupine iz Craiove; poudarja, kako pomemben je Regionalni urad za sodelovanje mladih Zahodnega Balkana pri spodbujanju sprave; poziva Srbijo, naj izvaja reformne ukrepe na področju povezljivosti, povezane z agendo o povezljivosti, in sklepe pariške konference o Zahodnem Balkanu iz leta 2016 ter uredbo o TEN-T; želi pohvaliti vlogo srbske gospodarske zbornice pri spodbujanju regionalnega sodelovanja ter njen prispevek k ustanovitvi in razvoju naložbenega foruma zahodnobalkanskih zbornic;

31.  pozdravlja sprejetje nacionalne strategije za preiskovanje in pregon vojnih hudodelstev; poziva Srbijo, naj spodbuja ozračje spoštovanja in strpnosti ter obsodi vse oblike sovražnega govora, javno odobravanje in zanikanje genocida, hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva; ugotavlja, da se je prejšnjemu tožilcu za vojna hudodelstva mandat iztekel decembra 2015; poudarja, da je imenovanje njegovega naslednika zelo skrb vzbujajoče; poziva k izvajanju nacionalne strategije in sprejetju delujoče tožilske strategije v skladu z načeli in pravili mednarodnega prava in mednarodnih standardov; poziva k tesnejšemu mednarodnemu sodelovanju pri obravnavi vojnih hudodelstev in rešitvi vseh odprtih vprašanj v zvezi s tem, tudi s sodelovanjem tožilstev, ki so v regiji pristojna za vojna hudodelstva, pri vprašanjih skupnega interesa; poziva k polnemu sodelovanju z MKSJ, ki ostaja ključno; poziva k obravnavanju vojnih hudodelstev brez kakšne koli diskriminacije, odpravljanju nekaznovanja in zagotavljanju odgovornosti; poziva oblasti, naj si še naprej prizadevajo za rešitev vprašanja o usodi pogrešanih oseb, iskanje množičnih grobišč in zagotavljanje pravic žrtev in njihovih družin; ponovno izraža podporo pobudi za ustanovitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih hudodelstvih in drugih resnih kršitvah človekovih pravic, zagrešenih v nekdanji Jugoslaviji, in poziva srbsko vlado, naj pri tem prevzame vodilno vlogo;

32.  izraža zaskrbljenost zaradi udeležbe nekaterih visokih srbskih uradnikov na slovesnosti ob dnevu Republike Srbske, ki je potekala 9. januarja 2017 v nasprotju s sodbo ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine; poudarja, da bi morali Srbija kot država kandidatka ter Bosna in Hercegovina kot potencialna kandidatka z dejanji varovati in spodbujati načela pravne države; poziva srbske organe, naj podpirajo ustavne reforme v Bosni in Hercegovini, da bi povečali zmogljivost države za delovanje in sodelovanje v pristopnih pogajanj z EU;

33.  želi pohvaliti odprtje treh novih mejnih prehodov med Srbijo in Romunijo, saj pričajo o pozitivnem razvoju dogodkov, ter priporoča odprtje treh še neodprtih mejnih prehodov z Bolgarijo Salaš – Novo Korito, Bankija – Petačinci in Trekljano – Bosilegrad;

34.  želi pohvaliti tako Srbijo kot Albanijo za njuna nenehna prizadevanja za izboljšanje dvostranskih odnosov in krepitev regionalnega sodelovanja na politični in družbeni ravni, na primer z regionalnim uradom za sodelovanje mladih (RYCO) s sedežem v Tirani; spodbuja obe državi, naj še naprej dobro sodelujeta ter spodbujata spravo v regiji;

35.  pozdravlja stalno sodelovanje Srbije v procesu normalizacije odnosov s Kosovom ter njeno zavezanost izvajanju sporazumov, doseženih v dialogu, ki ga podpira EU; ponavlja, da je treba napredek pri dialogu ocenjevati glede na izvajanje na terenu; zato poziva obe strani, naj začneta v dobri veri in pravočasno v celoti izvajati vse že sprejete sporazume in odločno nadaljujeta proces normalizacije odnosov, tudi z obravnavo vprašanja skupnosti srbskih občin; spodbuja Srbijo in Kosovo, naj opredelita nove teme dialoga, da bi izboljšala življenja prebivalcev in v celoti normalizirala odnose; ponovno poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj oceni, kako strani izpolnjujeta svoje obveznosti;

36.  vendar pa obžaluje odločitev srbske oblasti, da ne bodo dovolile nekdanji predsednici Kosova Atifeti Jahjaga, da se udeleži festivala „Mirëdita Dobar dan“ v Beogradu, na katerega je bila povabljena, da bi govorila o žrtvah spolnega nasilja med vojno na Kosovu; obžaluje tudi nadaljnji vzajemni ukrep, ki so ga sprejele kosovske oblasti, da bi srbskemu ministru za delo Aleksandru Vulinu prepovedale vstop na Kosovo; poudarja, da te odločitve kršijo bruseljski sporazum o prostem pretoku oseb, sklenjen med Srbijo in Kosovom v okviru procesa normalizacije odnosov med državama;

37.  je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih trenj med Srbijo in Kosovom v zvezi s prvo železniško povezavo med Beogradom in Mitrovico na severu Kosova, vključno z vojnohujskaškimi izjavami in retoriko, uperjeno zoper EU; poudarja, da se morata Beograd in Priština vzdržati vsakršnih dejanj, ki bi utegnila ogroziti doslej dosežen napredek, in opustiti izzivalne korake in nesmiselno retoriko, ki bi utegnili ovirati proces normalizacije odnosov;

38.  pozdravlja, da srbski organi podpirajo Črno goro pri preiskavi spodletelih napadov, ki so bili načrtovani na dan črnogorskih volitev leta 2016; ugotavlja, da so srbski organi na podlagi črnogorskega naloga za prijetje aretirali dva osumljenca; spodbuja srbske organe, naj še naprej sodelujejo s Črno goro ter se z njo dogovorijo o izročitvi osumljencev v skladu s pogoji iz dvostranskega sporazuma o izročanju med državama;

39.  poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva, da bi podprla proces resnične sprave v tej regiji, zlasti s podporo za kulturne projekte, ki se ukvarjajo z nedavno zgodovino ter spodbujajo skupno in deljeno razumevanje zgodovine ter javno in politično kulturo strpnosti, vključenosti in sprave;

Energetika

40.  poziva Srbijo, naj v celoti izvaja reformne ukrepe na področju povezljivosti v sektorju energetike; spodbuja Srbijo, naj na trgu s plinom razvije konkurenco in sprejme ukrepe za izboljšanje usklajevanja s pravnim redom na področju energetske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov in boja proti podnebnim spremembam, vključno s sprejetjem celovite podnebne politike; poziva k ratifikaciji pariškega podnebnega sporazuma; poziva, naj se v skladu z okoljsko zakonodajo EU oblikuje strategija za izkoriščanje vodne energije za ves Zahodni Balkan, in poziva organe, naj dodatna sredstva EU v višini 50 milijonov EUR uporabijo za razvoj vodnega potenciala v regiji; želi pohvaliti Srbijo, da je vzpostavila sistem, s katerim se sredstva za okolje zagotavljajo v obliki sklada za varstvo podnebja; poudarja, da mora Srbija razviti plinske in elektroenergetske povezave s sosednjimi državami; poziva Srbijo, naj pospeši tehnične in proračunske priprave za povezovalni plinovod med Bolgarijo in Srbijo;

41.  poudarja, da Srbija uradno še ni sprejela strategije za gospodarjenje z vodo ter ni pregledala zakona o vodah in nacionalnega načrta za upravljanje povodja Donave; poudarja, da so ti zakoni bistveni za nadaljnje usklajevanje s pravnim redom EU in izboljševanje izvajanja direktiv EU v vodnem sektorju;

o
o   o

42.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Srbije.

(1) UL L 80, 19.3.2008, str. 46.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0046.


Poročilo o Kosovu za leto 2016
PDF 291kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2017 o poročilu Komisije o Kosovu za leto 2016 (2016/2314(INI))
P8_TA(2017)0262A8-0062/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta s seje v Solunu 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana k Evropski uniji,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med EU in Kosovom, ki je začel veljati 1. aprila 2016,

–  ob upoštevanju podpisa okvirnega sporazuma s Kosovom o sodelovanju v programih EU,

–  ob upoštevanju prvega sporazuma o načelih, ki urejajo normalizacijo odnosov, ki sta ga podpisala predsednika vlad Hashim Thaçi in Ivica Dačić 19. aprila 2013, ter akcijskega načrta za izvajanje z dne 22. maja 2013,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2016/947 z dne 14. junija 2016 o spremembi Skupnega ukrepa 2008/124/SZVP o misiji Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX Kosovo),

–  ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja Združenih narodov o tekočih dejavnostih začasne misije ZN na Kosovu (UNMIK) in z njo povezanem razvoju, vključno z zadnjim poročilom, objavljenim 26. oktobra 2016, in razprave Varnostnega sveta o UNMIK, ki je potekala 16. novembra 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2016 o širitveni politiki EU za leto 2016 (COM(2016)0715),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 9. novembra 2016 o Kosovu za leto 2016 (SWD(2016)0363),

–  ob upoštevanju ocene Komisije z dne 18. aprila 2016 (SWD(2016)0134) o programu gospodarskih reform Kosova za obdobje 2016–2018,

–  ob upoštevanju skupnih sklepov, sprejetih v okviru ekonomskega in finančnega dialoga med EU ter Zahodnim Balkanom in Turčijo, z dne 26. maja 2016 (9500/2016),

–  ob upoštevanju programa evropskih reform, ki se je začel 11. novembra 2016 v Prištini,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva z dne 13. decembra 2016 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu,

–  ob upoštevanju sklepov z zasedanj Sveta za splošne zadeve dne 7. decembra 2009, 14. decembra 2010 in 5. decembra 2011, v katerih je bilo poudarjeno in ponovno potrjeno, da bi moralo po izpolnitvi vseh pogojev tudi Kosovo imeti korist od morebitne liberalizacije vizumske ureditve, in to brez poseganja v stališče držav članic do njegovega statusa,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 1. junija 2016 za uredbo o liberalizaciji vizumskega režima za prebivalce Kosova (COM(2016)0277) in četrtega poročila Komisije z dne 4. maja 2016 o napredku Kosova pri izpolnjevanju zahtev iz časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima (COM(2016)0276),

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 (1999), svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča z dne 22. julija 2010 o skladnosti enostranske deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom in resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 64/298 z dne 9. septembra 2010, ki je potrdila vsebino mnenja Meddržavnega sodišča in pozdravila pripravljenost EU, da pospešuje dialog med Srbijo in Kosovom,

–  ob upoštevanju skupnih izjav z medparlamentarnih srečanj predstavnikov Evropskega parlamenta in Kosova z dne 28. in 29. maja 2008, 6. in 7. aprila 2009, 22. in 23. junija 2010, 20. maja 2011, 14. in 15. marca 2012, 30. in 31. oktobra 2013 ter 29. in 30. aprila 2015 ter deklaracij in priporočil, sprejetih na prvem in drugem srečanju stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Kosovo, ki sta potekali 16. in 17. maja 2016 ter 23. in 24. novembra 2016, in ob upoštevanju prvega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki je potekalo 25. novembra 2016,

–  ob upoštevanju svojih preteklih resolucij,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0062/2017),

A.  ker je neodvisnost Kosova do zdaj priznalo 114 od 193 držav članic OZN, med njimi 23 od 28 držav članic Evropske unije;

B.  ker se vse (potencialne) države kandidatke ocenjujejo po dosežkih, časovni načrt za pristop pa se določa glede na hitrost in kakovost potrebnih reform;

C.  ker je EU večkrat zatrdila, da je pripravljena pomagati pri gospodarskem in političnem razvoju Kosova z jasno evropsko perspektivo, kar je v skladu z evropsko perspektivo te regije, in ker je Kosovo na svoji poti vključevanja v EU pokazalo prizadevnost;

D.  ker Evropska unija v središče svoje politike širitve postavlja načelo pravne države, temeljne pravice, krepitev demokratičnih institucij, vključno z reformo javne uprave, ter dobre sosedske odnose, gospodarski razvoj in konkurenčnost;

E.  ker se več kot 90 % Kosovcev boji brezposelnosti in jih več kot 30 % prejema med 0 in 120 EUR mesečno;

1.  pozdravlja začetek veljavnosti stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med EU in Kosovom 1. aprila 2016, ki vzpostavlja prve pogodbene odnose in je ključni korak za nadaljnji proces vključevanja Kosova v EU; pozdravlja začetek programa evropskih reform 11. novembra 2016 in sprejetje nacionalne strategije, ki naj bi izvajanje tega sporazuma olajšala, in poziva Kosovo, naj še naprej kaže jasno politično voljo in odločenost za izvajanje sprejetega časovnega načrta, med drugim vzpostavi koordinacijski mehanizem za izvajanje sporazuma, in naj pozitivni zagon, ki ga je ustvaril sporazum, izkoristi za izvedbo in institucionalizacijo reform, izboljšanje družbeno-gospodarskega razvoja Kosova, začetek sodelovanja z EU na številnih področjih, kar bo pospešilo tudi trgovinsko in naložbeno približevanje Kosova, izboljšanje odnosov s sosednjimi državami in prispevek k stabilnosti v regiji; poziva vlado Kosova, naj se osredotoči na izvajanje celovitih reform, ki so potrebne za izpolnitev obveznosti v okviru tega sporazuma; pozdravlja, da je 23. in 24. novembra 2016 potekala druga seja stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora in da je 25. novembra 2016 potekala prva seja stabilizacijsko-pridružitvenega sveta EU-Kosovo; ugotavlja, da bodo svobodne, pravične in pregledne predčasne splošne volitve in lokalne volitve v drugi polovici leta 2017 ključnega pomena za demokratično prihodnost Kosova, pa tudi za prihodnost njegovega procesa vključevanja v EU;

2.  pozdravlja v splošnem miren in nemoten potek predčasnih splošnih volitev 11. junija 2017; vseeno obžaluje, da zaradi pomanjkanja časa nekatera priporočila Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) iz leta 2014 niso bila uresničena; je zaskrbljen zaradi težav, na katere so opazovalci EU opozorili med volilno kampanjo, zlasti razdiralnega poseganja nekaterih političnih strank v neodvisnost medijev, tako zasebnih kot javnih, ter groženj in ustrahovanja pripadnikov skupnosti kosovskih Srbov in kandidatov Srbske liste; poziva stranke, naj čim prej oblikujejo vlado in nadaljujejo kosovsko pot proti EU ter se zavežejo, da bodo ratificirale sporazum o določitvi meje s Črno goro in poskrbele za nadaljnje obsodbe zaradi korupcije na visoki ravni in organiziranega kriminala, s čimer bodo kosovskim državljanom omogočile potovanje brez vizumov;

3.  izraža zaskrbljenost zaradi močne razdvojenosti političnega okolja; poziva vse strani, naj ravnajo odgovorno in predano ter ustvarijo razmere za uspešen dialog, usmerjen k rešitvam in rezultatom, da bi zmanjšali napetosti in dosegli trajen dogovor, ki bo olajšal napredek države pri približevanju Evropi;

4.  poziva voditelje srbske skupnosti na Kosovu, naj prevzamejo vso odgovornost za svoje mesto in vlogo v državnih institucijah ter ravnajo neodvisno od Beograda in si konstruktivno prizadevajo za korist vseh prebivalcev Kosova, hkrati pa poziva Kosovo, naj še naprej podpira dostop kosovskih Srbov do kosovskih institucij; v zvezi s tem pozdravlja vključitev kosovskih Srbov, zaposlenih na področju pravosodja, policije in civilne zaščite, v kosovski sistem; poziva kosovske oblasti, naj še naprej gradijo vzajemno zaupanje med skupnostma, hkrati pa spodbujajo njuno gospodarsko približevanje;

5.  najostreje obsoja, da so nekateri pripadniki opozicije v kosovskem parlamentu v prvi polovici leta 2016 nasilno prekinili delo, in pozdravlja ponovno sodelovanje opozicije pri delu narodne skupščine v zvezi z večino vprašanj, pa tudi konstruktivno sodelovanje vseh članov v skupni parlamentarni delegaciji Evropskega parlamenta in skupščine Kosova proti koncu mandata odhajajočega zakonodajnega organa; poudarja, da so politični dialog, dejavna in konstruktivna udeležba vseh političnih strank v odločanju in nemoteno parlamentarno delo bistveni pogoji za napredek v procesu pridruževanja EU;

6.  poudarja, da približevanje EU zahteva dolgoročno strateško vizijo ter vztrajna prizadevanja za sprejetje in izvajanje potrebnih reform;

7.  ugotavlja, da pet držav članic Kosova ni priznalo; poudarja, da bi priznanje prispevalo k normalizaciji odnosov Kosovom in Srbijo ter povečalo zaupanje v zunanjo politiko EU; pozitivno ocenjuje konstruktiven pristop vseh držav članic k spodbujanju in krepitvi odnosov med EU in Kosovom, namenjen socialno-ekonomskemu razvoju, utrjevanju pravne države in krepitvi demokracije v korist prebivalcev Kosova; spodbuja pozitiven pristop v zvezi s sodelovanjem Kosova v mednarodnih organizacijah;

8.  pozdravlja predlog Komisije za liberalizacijo vizumskega režima, kar bi bil zelo pozitiven ukrep za Kosova na njegovi evropski poti; z zadovoljstvom ugotavlja, da se je število prošenj za azil, ki jih državljani Kosova vložijo v državah EU in pridruženih schengenskih državah, znižalo, in pozdravlja uvedbo sklada za ponovno vključitev in programe ponovnega vključevanja za državljane Kosova, ki so se tja vrnili; je zaskrbljen zaradi zastoja v odhajajoči narodni skupščini pri ratifikaciji sporazuma o določitvi meje s Črno goro in poudarja, da bo liberalizacija vizumskega režima uvedena šele po izpolnitvi vseh meril, vključno z doseganjem rezultatov pri obsodbah na visoki ravni v primerih korupcije in organiziranega kriminala, k čemur veliko prispeva mehanizem IT za sledenje odmevnih primerov, ki bi ga bilo treba razširiti tudi na druge kazenske zadeve; zato poziva organe, naj okrepijo prizadevanja za reševanje vprašanj, povezanih s pranjem denarja, nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, trgovino z ljudmi, trgovino z orožjem in nezakonitim posedovanjem orožja;

9.  meni, da mora biti zunanja in varnostna politika Kosova skladna s skupno zunanjo in varnostno politiko EU;

10.  pozdravlja napredek pri izvajanju različnih sporazumov, podpisanih od avgusta 2016 v procesu normalizacije odnosov s Srbijo, po več mesecih z malo ali brez napredka; poudarja, da je izvajanje doseženih sporazumov v celoti bistveno za nadaljnji uspeh dialoga med Prištino in Beogradom; poziva tako Kosovo kot Srbijo, naj v normalizacijo odnosov vložita več prizadevanj in se vzdržita dejanj, ki bi ogrozila doseženi napredek v tem procesu; opominja, da je to pogoj za pridružitev EU; ugotavlja, da je bil dosežen določen napredek pri drugih tehničnih vprašanjih, kot so kataster, univerzitetne diplome in registrske tablice ter izvajanje sporazuma o mostu v Mitrovici; je z zaskrbljenostjo spremljal dogajanje v zvezi s tem mostom in nedavni sporazum podpira; pozdravlja dodelitev lastne mednarodne klicne številke Kosovu; ponovno poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj redno ocenjuje, kako strani izpolnjujeta svoje obveznosti, in poroča Evropskemu parlamentu; poudarja, da bi morali doseženi sporazumi izboljšati vsakdanje življenje običajnih državljanov; ugotavlja, da državljani Kosova in Srbije ne vidijo prednosti dialoga, in poudarja, da je treba zagotoviti popolno preglednost pri obveščanju o izidih dialoga, zlasti na severu Kosova; poudarja, da so dobri sosedski odnosi z vsemi državami Zahodnega Balkana zelo pomembni;

11.  strogo obsoja dejstvo, da je bil vlak srbskih nacionalistov iz Beograda napoten na sever Kosova; je zelo zaskrbljen zaradi izjav, ki hujskajo k vojni, in retorike, uperjene proti EU; je seznanjen z odločitvijo sodišča v Colmarju (Francija), da zavrne izročitev Srbiji in izpusti Ramusha Haradinaja, ki ga je Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo oprostilo leta 2008 in leta 2012, v Franciji pa je bil aretiran 4. januarja 2017 na osnovi mednarodnega naloga za prijetje, ki ga je leta 2004 izdala Srbija v skladu s svojim zakonom o organizaciji in pristojnostih državnih organov v postopkih v zvezi z vojnimi zločini; obžaluje, da se je ta zakon doslej zlorabljal za pregon državljanov nekdanjih jugoslovanskih držav, kar potrjuje tudi ta nedavni primer; poziva obe strani, naj se vzdržita izzivanja in škodljive retorike, ki bi lahko ovirala proces normalizacije; poziva EU, Kosovo in Srbijo, naj o teh vprašanjih razpravljajo na konstruktiven način v sklopu pogajanj o pristopu k EU;

12.  ugotavlja, da združenje srbskih občin še ni bilo ustanovljeno, da osnutek njegovega statuta še ni bil oblikovan in da je ustanovitev tega združenja odgovornost kosovske vlade; poziva Kosovo, naj to združenje ustanovi brez nadaljnjega odlašanja, v skladu z dogovorom, doseženim v dialogu ob posredovanju EU, in s sodbo kosovskega ustavnega sodišča; v zvezi s tem spodbuja kosovske oblasti, naj imenujejo delovno skupino na visoki ravni z jasnim in časovno omejenim mandatom, ki bo pripravila predlog statuta za obravnavo v javnosti in parlamentu; izraža zaskrbljenost, ker še vedno obstajajo vzporedne srbske strukture, ki med drugim prejemajo finančno podporo, in poziva k njihovi odpravi; spodbuja vse akterje, naj poiščejo sprejemljivo in vzajemno zadovoljivo dolgoročno rešitev za status rudarskega kompleksa Trepča;

13.  poziva politične sile, naj poskrbijo, da bodo spoštovane državljanske svoboščine in varnost srbske skupnosti ter njihovi verski objekti;

14.  pozdravlja ustanovitev specializiranih senatov in specializiranega tožilstva za Kosovo v Haagu kot ključni ukrep za zagotovitev pravičnosti in sprave; poudarja, da je zaščita prič ključna za uspeh posebnega sodišča, zato poziva oblasti, naj državljanom omogočijo izkoristiti ta sistem, ne da bi se morali bati povračilnih ukrepov; poziva EU in države članice, naj to sodišče še naprej podpirajo, med drugim z ustreznim financiranjem; pozdravlja pripravljenost Nizozemske, da to sodišče gosti;

15.  poziva Kosovo, naj obravnava vprašanje pogrešanih oseb, med drugim z učinkovitim jamčenjem lastninskih pravic, prepovedjo nezakonitega prilaščanja premoženja ter omogočanjem vračanja in ponovnega vključevanja razseljenih oseb; poziva ga tudi, naj zagotovi ustrezno odškodnino za žrtve vojnih posilstev, kot je predvideno v nacionalnem akcijskem načrtu; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je napredek pri preiskavah, kazenskem pregonu in obsodbah za vojne zločine počasen, vključno s primeri spolnega nasilja med kosovsko vojno v letih 1998–1999, in poziva Kosovo, naj si na tem področju bolj prizadeva;

16.  obžaluje, da v procesu odločanja ni predvideno redno posvetovanje s civilno družbo; opozarja, da je treba dati civilni družbi še večjo moč, in poziva k politični volji za sodelovanje z njo, saj bodo tako izpolnjeni minimalni standardi za posvetovanje z javnostjo;

17.  poziva politične sile, naj zagotavljajo, spoštujejo, podprejo in okrepijo pravno državo, med drugim neodvisnost sodstva, ter si bolj prizadevajo za jasno razlikovanje med legitimnimi težnjami za svobodo in pravice kosovskih prebivalcev ter dejanji posameznikov, osumljenih vojnih zločinov, ki jih morajo ustrezno preganjati pristojni sodni organi;

18.  ugotavlja, da je varuh človekovih pravic začel izvajati zakon o tej instituciji iz leta 2015 z obsežnejšim in boljšim poročanjem, in poziva k sprejetju povezane sekundarne zakonodaje; poziva kosovsko skupščino in vlado, naj zagotovita finančno, funkcijsko in organizacijsko neodvisnost varuha v skladu z mednarodnimi standardi o institucijah za varstvo človekovih pravic; poziva vlado, naj ukrepa na osnovi poročil in priporočil urada generalnega revizorja in varuha človekovih pravic;

19.  poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno delovanje varuha človekovih pravic in tej instituciji dodeliti vsa potrebna sredstva za izvajanje dejavnosti;

20.  ugotavlja, da je bil dosežen delen napredek pri sprejemanju zakonodaje za pravilno delovanje sodstva, vendar je izvajanje sodne oblasti še vedno počasno in neučinkovito, ovirajo pa ga tudi preostale pomanjkljivosti v kazenski zakonodaji, politični in ekonomski interesi, politično vmešavanje, pomanjkanje odgovornosti ter omejeni finančni in človeški viri, tudi v uradu specialnega tožilstva; spodbuja Kosovo, naj ta vprašanja prednostno obravnava, da bo zagotovilo pravno varnost glede lastninskih pravic tujih vlagateljev; je seznanjen s prizadevanji policije in tožilstva v boju proti organiziranemu kriminalu; je seznanjen s prizadevanji pristojnih organov, da bi raziskali okoliščine smrti Astrita Deharija v zaporu, in jih poziva, naj preiskavo dokončajo;

21.  pozdravlja podpis okvirnega sporazuma o sodelovanju Kosova v programih EU ter poziva k njegovi čim hitrejši uveljavitvi in ustreznemu izvajanju, potem ko ga bo odobril Evropski parlament;

22.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi premajhnega napredka na področju varstva svobode izražanja in svobode medijev ter okrepljenega političnega vmešavanja, ustrahovanja medijev in pritiska nanje; je globoko zaskrbljen zaradi pogostejših neposrednih groženj novinarjem in napadov nanje in razširjene samocenzure; poziva kosovske oblasti, naj v celoti priznajo in zaščitijo svobodo izražanja v skladu s standardi EU, odpravijo nekaznovanje napadov na novinarje in odgovorne privedejo pred sodišče; poziva vlado, naj zagotovi neodvisnost in ohranitev javnega medija RTK ter uvede ustrezen program financiranja; poziva k sprejetju solidne zakonodaje o avtorskih pravicah in preglednosti lastništva medijev;

23.  poziva kosovsko vlado, naj poskrbi, da bodo telesni napadi na novinarje in druge oblike pritiskov takoj preiskani, ter pospeši in podpre reševanje zadev na sodiščih, naj še naprej odločno obsoja vse napade na novinarje in medijske hiše ter zagotovi pregledno lastništvo medijev, da bi zmanjšala tveganje nedovoljenih pritiskov na urednike in novinarje;

24.  pozdravlja sporazum, ki sta ga Kosovo in Srbija podpisala 30. novembra 2016, o končnih ukrepih za izvajanje sporazuma o pravosodju, sklenjenega v okviru dialoga dne 9. februarja 2015, ki bo omogočil, da sodne institucije v državi začnejo delovati na vsem kosovskem ozemlju;

25.  opozarja na sistemsko korupcijo, ki je v nasprotju s temeljnima vrednotama EU – preglednostjo in neodvisnostjo sodstva; ponovno izraža zaskrbljenost zaradi zelo počasnega napredka v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter poziva k okrepljenim prizadevanjem in jasni politični volji za reševanje teh vprašanj, ki ovirajo hiter gospodarski napredek; obžaluje, da korupcija in organizirani kriminal na nekaterih območjih Kosova, zlasti na severu, ostajata nekaznovana; je zaskrbljen, ker rezultati pri preiskavah, kazenskem pregonu in pravnomočnih obsodbah ostajajo slabi, zasegi in zaplembe premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji, pa so redki, čeprav so osrednje orodje v boju proti korupciji, zato priporoča hitro zamrznitev premoženja in večje število dokončnih zaplemb; kosovsko agencijo za boj proti korupciji spodbuja, naj v preiskavah deluje bolj proaktivno; je zaskrbljen, ker ni ustreznega regulativnega nadzora nad financiranjem političnih strank in kampanj; meni, da bi bilo treba zakon o navzkrižju interesov uskladiti z evropskimi standardi, državne uradnike, obtožene ali obsojene hudih ali koruptivnih kaznivih dejanj, pa učinkovito odstraniti; je zaskrbljen zaradi neučinkovitega usklajevanja med institucijami, odgovornimi za odkrivanje, preiskavo in pregon korupcije; je resno zaskrbljen zaradi vpletenosti oboroženih kriminalnih skupin v čezmejne kriminalne dejavnosti ter poziva k odločnejšim prizadevanjem in jasni politični volji za reševanje teh vprašanj; poudarja, da bi vključitev Kosova v Interpol ter sodelovanje z Europolom olajšala ta prizadevanja;

26.  je zaskrbljen, ker Kosovo ostaja država skladiščenja in tranzita trdih drog; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni varnih skladišč, kamor bi lahko pred uničenjem shranili zasežene droge; je globoko zaskrbljen zaradi zelo majhnega deleža obsodb v primerih trgovine z ljudmi, čeprav je Kosovo izvorno, tranzitno in ciljno območje za ženske in otroke, ki so žrtev te trgovine; je prav tako zaskrbljen, ker v dejavnostih organiziranega kriminala, kot je tihotapljenje orožja, sodelujejo oborožene skupine in ker očitno ostajajo nekaznovane in lahko zato delujejo prek meja;

27.  poziva Kosovo, naj si še naprej prizadeva za preprečevanje nasilja na podlagi spola ter ženskam zagotovi polno uživanje pravic; poziva kosovske institucije, naj zagotovijo zadostna sredstva za izvajanje nacionalne strategije za nasilje v družini, ki vključuje tudi mednarodne mehanizme, kot je Istanbulska konvencija; pozdravlja politično podporo na visoki ravni za pravice oseb LGBTI; pozdravlja izvedbo druge parade ponosa, vendar ponavlja, da je v skupnosti LGBTI strah še vedno zelo razširjen;

28.  poziva kosovske oblasti, naj vključevanje načela enakosti spolov obravnavajo kot prednostno nalogo ter zagotovijo, da bodo upravni organi in oblasti pri tem dajali zgled; je zaskrbljen zaradi strukturnih izzivov, ki ovirajo izvajanje zakona o enakosti spolov, še vedno pa tudi zaradi premajhne zastopanosti žensk na vodstvenih položajih; poziva Kosovo, naj ženske nenehno spodbuja, naj se potegujejo za visoke položaje; je zaskrbljen, ker imajo ženske v lasti zelo malo premoženja, in poziva oblast, naj odločno ukrepajo, da bodo lastninske pravice žensk, vključno s pravico dedovanja, zagotovljene; pozdravlja sprejetje nacionalne strategije preprečevanja nasilja v družini in poziva k njenemu polnemu izvajanju, da bi dosegli napredek v boju proti nasilju v družini in nasilju na podlagi spola; opominja na povezavo med spolnim nasiljem v vojnah in konfliktih ter normalizacijo razmer in pogostostjo nasilja na podlagi spola v pokonfliktnih državah, če spolno nasilje ni bilo ustrezno obravnavano; poziva oblasti, naj javno spodbujajo ter vzpostavijo zaščitne mehanizme in ukrepe za nudenje zatočišča za ženske, ki spregovorijo in prijavijo nasilje v družini; spodbuja delo nevladnih organizacij na tem področju;

29.  izraža priznanje za ustanovitev medresorske usklajevalne skupine za človekove pravice maja 2016, vendar ugotavlja, da so potrebna dodatna prizadevanja za zaščito pravic vseh manjšin na Kosovu, vključno z romskimi, aškalskimi in egiptovskimi skupnostmi, s polnim izvajanjem ustrezne zakonodaje in dodeljevanjem zadostnih sredstev; poziva pristojne nacionalne in lokalne organe, naj prednostno sprejmejo vse potrebne zakonodajne in praktične ukrepe, da bi omejili diskriminacijo in utrdili pravice različnih narodnostnih manjšin, med drugim kulturne, jezikovne in premoženjske pravice, s tem pa prispevali k razvoju večetnične družbe; poziva Kosovo, naj poskrbi, da bodo vračajoči se begunci, med katerimi je veliko Romov, povsem vključeni in da bodo znova uživali državljanske pravice, s tem pa reši vprašanje apatridov; poziva ga, naj sprejme novo strategijo in akcijski načrt za vključevanje romskih, aškalskih in egiptovskih skupnosti;

30.  pozdravlja okrepljena prizadevanja za preprečevanje nasilnega ekstremizma in boj proti njemu in priznava pomembno delo, ki ga je Kosovo opravilo na tem področju; ugotavlja, da so se na Kosovo vrnili številni tuji borci, ter poziva oblasti, naj jih nadzirajo in kazensko preganjajo ter sprejmejo celovit pristop z učinkovitimi politikami za preprečevanje radikalizacije, deradikalizacijo in po potrebi ponovno vključevanje; poziva k nadaljnjemu odkrivanju, preprečevanju in prekinitvi toka tujih borcev in kanalov, po katerih prihaja neizsledljiv denar, namenjen radikalizaciji; poudarja, da so v skupnostih potrebni učinkoviti programi, ki bodo reševali težave, zaradi katerih se porajata nasilni ekstremizem in radikalizacija, ter gradili odnose na osnovi strpnosti in dialoga;

31.  pozdravlja izboljšanje gospodarskih razmer in povečanje prihodkov od davkov, kar vladi zagotavlja več sredstev za izvajanje njenih politik; kljub temu izraža pomisleke glede vzdržnosti kosovskega proračuna, zlasti ob upoštevanju višine nadomestil za vojne veterane, in v zvezi s tem poziva k reformi ustrezne zakonodaje v skladu z dogovorom z Mednarodnim denarnim skladom; znova opominja, da so družbene in gospodarske strukturne reforme ključnega pomena za dolgoročno rast; poudarja, da je treba nujno spodbuditi lokalno industrijo, ob tem pa se osredotočiti na konkurenčnost lokalnih proizvodov, da bodo izpolnjevali uvozne standarde EU; je zaskrbljen zaradi odvisnosti od denarja, ki ga pošiljajo izseljenci; izraža zaskrbljenost zaradi sprejemanja ad hoc odločitev o financiranju, ki spodkopavajo stabilnost, ki jo potrebujejo podjetja; znova poudarja, da je treba pospešiti registracijo novih podjetij, ki se trenutno otepajo z neodgovorno upravo, nerazvito infrastrukturo, šibko pravno državo in korupcijo; poziva Kosovo, naj upošteva priporočila iz ocene EU o aktu za mala podjetja in začne izvajati ocene regulativnega učinka, da bi zmanjšalo upravno breme za mala in srednja podjetja, Komisijo pa poziva, naj pomoč za ta podjetja poveča; poziva Kosovo, naj v celoti izvaja priporočila iz programa gospodarskih reform 2016–2018 in agende za evropske reforme, ki se je začela izvajati 11. novembra 2016;

32.  je zaskrbljen zaradi visoke stopnje brezposelnosti, zlasti med mladimi, in diskriminacije zoper ženske na trgu dela, zlasti v procesu zaposlovanja; poziva Kosovo, naj naredi več, da bi povečal stopnjo zaposlenosti in izboljšal pogoje na trgu dela; poudarja, da se je treba osredotočiti na povečanje kakovosti izobraževanja, med drugim z boljšim usposabljanjem učiteljev, podporo za prehod iz šolanja v zaposlitev in uskladitvijo izobrazbenih kompetenc s potrebami na trgu dela, saj je to nujno potrebno za zmanjšanje zelo visoke brezposelnosti mladih; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za povečanje skupnega izobraževanja vseh pripadnikov kosovske družbe; poudarja, da je treba izboljšati mehanizme za izvrševanje, zlasti delovno inšpekcijo in sodišča, in poglobiti dialog med javnimi institucijami in socialnimi partnerji prek Ekonomsko-socialnega sveta Kosova; pozdravlja sklepe z vrhovnega srečanja v Parizu leta 2016 in vzpostavitev regionalnega urada za sodelovanje mladih;

33.  obžaluje, da so prizadevanja Kosova za vzpostavitev ustreznih in učinkovitih upravnih zmogljivosti počasna, kar državo ovira pri polnem izvajanju sprejetih zakonov in učinkoviti uporabi sredstev EU; obžaluje razširjeno korupcijo, politično vmešavanje in politizacijo zaposlenih na vseh ravneh javne uprave, kot tudi imenovanje na funkcije v različnih neodvisnih institucijah in agencijah na podlagi politične pripadnosti, in ne toliko na podlagi strokovnih meril; poziva k dodatnim prizadevanjem za zaposlovanje na podlagi dosežkov, da bi zagotovili učinkovito, uspešno in strokovno neodvisno javno upravo; poziva k preiskavi nedavnih trditev glede političnega vmešavanja v zaposlovanje in postopke odločanja javnih organov;

34.  ugotavlja, da so določbe javnih naročil glede potegovanja za vse oblike pogodb v okviru instrumenta predpristopne pomoči tako zapletene, da kosovska in regionalna podjetja pogosto ne morejo niti prijaviti, zato poziva, naj se posebna pozornost nameni usmerjanju zainteresiranih deležnikov; poziva oblasti, naj preostalo pomoč, ki še ni bila programirana, usmerijo v projekte, ki bodo bolj neposredno vplivali na kosovsko gospodarstvo;

35.  pozdravlja podaljšanje mandata misije EULEX Kosovo in Kosovo poziva, naj še naprej dejavno prispeva k doslednemu in nemotenemu izvajanju njenega mandata; poziva k nadaljnjim prizadevanjem EU za krepitev neodvisnega sodstva, policije in carine po letu 2018, da bo Kosovo popolnoma prevzelo te funkcije; poziva k učinkovitemu in nemotenemu prenosu sodnih zadev, ki jih obravnavajo tožilci EULEX, na nacionalne tožilce z ustreznimi varovali, da bodo imele žrtve kršitev dostop do resnice, pravice in odškodnine;

36.  je seznanjen z zaključkom kazenske preiskave glede suma korupcije v misiji EULEX; izraža zadovoljstvo, da so bili preiskovani uradniki EU spoznani za nedolžne, poziva EULEX, naj poveča učinkovitost, zagotovi popolno preglednost in odgovornost misije ves čas njenega mandata ter v celoti izvede vsa priporočila, ki jih je v poročilu za leto 2014 predlagal neodvisni strokovnjak Jean-Paul Jacqué;

37.  ugotavlja, da Kosovo za zdaj ni postalo pomembna pot za begunce in migrante, ki potujejo po zahodnobalkanski poti; poziva kosovske oblasti, naj zagotovijo, da bodo ljudje, ki prečkajo njihovo ozemlje, obravnavani v skladu evropsko in mednarodno zakonodajo, vključno z Listino EU o temeljnih pravicah in konvencijo o beguncih iz leta 1951; ponovno poudarja, da bi morali med drugim iz naslova za predpristopno pomoč (IPA II) zagotoviti sredstva, ki bi jih bilo mogoče hitro in učinkovito uporabiti v primeru krize in večjih potreb;

38.  je zadovoljen, da so bila s kosovskimi javnimi sredstvi obnovljena številna območja srbske verske in kulturne dediščine, ki so bila v letu 2004 žal uničena, na primer pravoslavna katedrala; je seznanjen z zavezo Kosova, da bo varoval objekte kulturne dediščine, in poziva oblasti, naj konvencije ZN o kulturni dediščini izvajajo na vseh ravneh, ne glede na status Kosova v odnosu do Unesca, in sicer s sprejetjem ustrezne strategije in nacionalne zakonodaje, ter naj zagotovijo ustrezno zaščito in upravljanje objektov kulturne dediščine na Kosovu; v zvezi s tem pozdravlja program za varstvo in obnovo majhnih objektov kulturne dediščine, ki pomaga pri spodbujanju medkulturnega in medverskega dialoga v večetničnih občinah; znova poudarja, da je treba sprejeti zakon o svobodi veroizpovedi, ki je še v obliki osnutka, in vanj vključiti priporočila Beneške komisije v zvezi s tem vprašanjem;

39.  pozdravlja odločitev Sveta Evrope, da z januarjem 2017 Kosovu odobri status opazovalca v svoji parlamentarni skupščini na zasedanjih v zvezi s Kosovom; podpira prizadevanja Kosova za vključitev v mednarodno skupnost; v zvezi s tem poziva, naj Kosovo sodeluje v vseh ustreznih regionalnih in mednarodnih organizacijah, ter priporoča Srbiji, naj se preneha vmešavati v ta proces;

40.  poziva kosovske oblasti, naj sprejmejo verodostojno dolgoročno strategijo in zakonodajni okvir na področju energetike, ki bosta temeljila na energijski učinkovitosti, diverzifikaciji virov energije in razvoju obnovljivih virov; poudarja, da je treba narediti več za zanesljiva električna omrežja in večjo trajnostnost energetskega sektorja, tako v smislu varnosti kot okoljskih standardov; oblasti poziva k podpisu šestega memoranduma o soglasju za Zahodni Balkan o razvoju regionalnega trga električne energije in vzpostavitvi okvira za sodelovanje z drugimi državami; poudarja, da bo Kosovo leta 2017 prevzelo predsedstvo v okviru pogodbe o energetski skupnosti, in kosovske oblasti opozarja na pravne obveznosti, ki izhajajo iz te pogodbe, glede zagotovitve 25 % električne energije iz obnovljivih virov do leta 2020; poziva vlado, naj spoštuje dogovor o razgradnji elektrarne Kosovo A in obnovi elektrarne Kosovo B ter o uporabi 60 milijonov EUR, ki jih je za to namenila EU v okviru instrumenta za predpristopno pomoč; poziva k strategiji za izkoriščanje vodne energije za celotni Zahodni Balkan;

41.  izraža zaskrbljenost zaradi velike onesnaženosti zraka na Kosovu, predvsem na območju Prištine, državne in lokalne oblasti pa poziva, naj hitro sprejmejo ustrezne ukrepe za reševanje tega nujnega vprašanja; poudarja, da je treba nacionalno strategijo za kakovost zraka ustrezno izvajati; je zaskrbljen, ker upravljanje odpadkov ostaja ena večjih težav na Kosovu, trenutna zakonodaja pa izzivov ne obravnava;

42.  pozdravlja začetek novega projekta železniške povezave v koridorju Orient–vzhodno Sredozemlje z novim tirom in novimi postajami na Kosovu, saj je to edina povezava Kosova s širšo regijo; poziva kosovsko vlado, naj v celoti podpre izvajanje projekta;

43.  pozdravlja prizadevanja Komisije za odpravo blokade električnega omrežja med Albanijo in Kosovom, ki ga Srbija že več mesecev blokira, ter poziva h konstruktivnemu sodelovanju med srbskimi in kosovskimi organi, pristojnimi za električno energijo; opominja Srbijo, da je bil rok, ki ga je energetska skupnost določila za odpravo blokade, najkasneje do 31. decembra 2016;

44.  poziva Komisijo, naj se še naprej ukvarja z vprašanji, povezanimi z migracijami, ki zadevajo vse države Zahodnega Balkana, da bi zagotovili spoštovanje evropskih in mednarodnih norm in standardov; je zadovoljen z doslej opravljenim delom;

45.  poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva, da bi podprla proces resnične sprave v tej regiji, zlasti s podporo za kulturne projekte, ki se ukvarjajo z nedavno zgodovino ter spodbujajo skupno in deljeno razumevanje zgodovine ter javno in politično kulturo strpnosti, vključenosti in sprave;

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje in vladi ter narodni skupščini Kosova.


Poročilo o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2016
PDF 294kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2017 o poročilu Komisije o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2016 (2016/2310(INI))
P8_TA(2017)0263A8-0055/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu z dne 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana k Uniji,

–  ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani(1),

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma, sklenjenega v Ohridu in podpisanega v Skopju 13. avgusta 2001 (v nadaljevanju: ohridski okvirni sporazum),

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se državi podeli status kandidatke za članstvo v EU, sklepov Evropskega sveta iz junija 2008, sklepov Evropskega sveta iz decembra 2008, decembra 2012, decembra 2014 in decembra 2015 ter sklepov predsedstva z dne 13. decembra 2016, ki jih je podprla velika večina delegacij in ki so znova potrdili nedvomno in trdno zavezanost procesu pristopa k EU,

–  ob upoštevanju trinajstega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega odbora med državo in Komisijo, ki je potekalo 15. junija 2016 v Skopju,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2016 z naslovom Širitvena politika EU (COM(2016)0715), skupaj s priloženim delovnim dokumentom služb Komisije z naslovom Poročilo o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2016 (SWD(2016)0362),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji iz junija 2016,

–  ob upoštevanju nujnih prednostnih nalog Komisije na področju reform za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo iz junija 2015,

–  ob upoštevanju priporočil skupine višjih strokovnjakov glede sistemskih vprašanj pravne države, povezanih s prestrezanjem komunikacije, razkritim spomladi 2015,

–  ob upoštevanju političnega dogovora (t.i. dogovora iz Pržina), ki so ga 2. junija in 15. julija 2015 v Skopju dosegle štiri največje politične stranke, in sporazuma teh strank o njegovem izvajanju z dne 20. julija in 31. avgusta 2016,

–  ob upoštevanju končne izjave predsednika vrhunskega srečanja o Zahodnem Balkanu, ki je potekalo 4. julija 2016 v Parizu, in priporočil organizacij civilne družbe za to srečanje,

–  ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in sklepov ter končnega poročila OVSE/ODIHR v zvezi s predčasnimi parlamentarnimi volitvami 11. decembra 2016,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 817 (1993) in 845 (1993), resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 47/225 in začasnega sporazuma z dne 13. septembra 1995,

–  ob upoštevanju sodbe Meddržavnega sodišča o izvajanju začasnega sporazuma z dne 13. septembra 1995,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o tej državi,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0055/2017),

A.  ker so po tem, ko so bile dvakrat prestavljene, predčasne parlamentarne volitve v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji potekale 11. decembra 2016 brez posebnosti in mirno, v skladu z mednarodnimi standardi in po priporočilih OVSE/ODIHR; ker so potekale brez večjih incidentov in so bile na splošno dobro organizirane, volilna udeležba pa je bila visoka;

B.  ker politična polarizacija, globoko medsebojno nezaupanje in pomanjkanje pristnega dialoga med strankami ovirajo reforme in priprave na pristop; ker je mogoče na nekaterih pomembnih področjih opaziti stalno nazadovanje; ker se demokracija in načelo pravne države nenehno spodkopavata, zlasti zaradi ujetja države, kar vpliva na delovanje demokratičnih institucij in ključnih področjih družbe;

C.  ker je bil 27. aprila 2017 Talat Džaferi izvoljen za novega govornika makedonskega parlamenta; ker je predsednik Republike Makedonije 17. maja 2017 vodji SDSM Zoranu Zaevu zaupal mandat za oblikovanje nove vlade; ker je makedonski parlament 31. maja 2017 izvolil novo vlado pod vodstvom predsednika vlade Zorana Zaeva;

D.  ker med pomembna vprašanja procesa reform sodijo reforma pravosodja, javne uprave in medijev, boj proti brezposelnosti mladih in pregled izvajanja ohridskega okvirnega sporazuma;

E.  ker je potrebna resna predanost vseh političnih sil, da država ostane na svoji poti vključevanja v EU in evro-atlantskega povezovanja; ker mora nova vlada v celoti sprejeti in izvajati učinkovite reforme, ki jih zaznamujejo oprijemljivi rezultati, zlasti na področju pravne države, pravosodja, korupcije, temeljnih pravic, notranjih zadev in dobrih sosedskih odnosov;

F.  ker se Komisija, Svet in Parlament na splošno strinjajo, da je ohranitev pozitivnega priporočila za začetek pristopnih pogajanj z državo odvisna od napredka pri izvajanju dogovora iz Pržina in bistvenega napredka pri izvajanju nujnih prednostnih nalog na področju reform oziroma pogojena s tem napredkom;

G.  ker je Svet zaradi nerešenega vprašanja z Grčijo v zvezi z imenom blokiral napredovanje; ker se dvostranska vprašanja ne bi smela uporabljati kot pretveza za zaviranje hitrega začetka pogajanj z EU;

H.  ker se dvostranski spori ne bi smeli uporabljati za oviranje procesa pristopa k EU in ne bi smeli ovirati začetka pristopnih pogajanj, pač pa bi se morali ustrezno obravnavati v konstruktivnem duhu in v skladu s standardi EU in OZN, in sicer čim prej v pristopnem procesu; ker bi si bilo treba kar najbolj prizadevati za ohranitev dobrih sosedskih in medetničnih odnosov;

I.  ker se (potencialne) države kandidatke ocenjujejo po dosežkih, časovni načrt za pristop pa se določa glede na hitrost in kakovost potrebnih reform; ker bi bilo treba začetek pristopnih pogajanj zagotoviti šele, ko bodo izpolnjeni zahtevani pogoji; ker je država več let veljala za eno od najnaprednejših držav kandidatk EU v smislu usklajevanja s pravnim redom EU;

J.  ker je proces pristopa k EU glavna spodbuda za nadaljnje reforme, zlasti v zvezi s pravno državo, neodvisnostjo sodstva, bojem proti korupciji in svobodo medijev; ker so regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi bistveni elementi procesa širitve, stabilizacijsko-pridružitvenega procesa in pristopnega procesa države;

K.  ker so 20. julija in 31. avgusta 2016 predsedniki štirih glavnih političnih strank dosegli sporazum o izvajanju dogovora iz Pržina, vključno z določitvijo 11. decembra 2016 kot datuma za predčasne parlamentarne volitve, ter izrazili svojo podporo delu posebne tožilke; ker so ponovno izrazili tudi svojo zavezanost izvajanju nujnih prednostnih nalog na področju reform;

L.  ker je nedavna politična kriza pokazala, da makedonske institucije nimajo učinkovitega sistema nadzora in ravnotežja ter da je treba povečati preglednost in javno odgovornost;

M.  ker je boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji še naprej bistven za preprečevanje vdora kriminalitete v politični, pravni in gospodarski sistem;

1.  je zadovoljen, da je bila 31. maja 2017 oblikovana nova vlada; poziva vse politične stranke, naj ravnajo v duhu sprave in v skupnem interesu vseh državljanov ter sodelujejo z vlado, da bi povrnili zaupanje v državo in njene institucije, tudi s popolnim izvajanjem dogovora iz Pržina in prednostnih nalog na področju reform;

2.  pozdravlja spoštovanje temeljnih svoboščin pri predčasnih volitvah 11. decembra 2016, ki so bile dobro organizirane in so bile izvedene pregledno in vključujoče ter so potekale brez večjih incidentov; ugotavlja, da so bile volitve po mnenju OVSE/ODIHR konkurenčne; pozdravlja, da so vse politične stranke priznale rezultate volitev v interesu notranje stabilnosti, in poudarja, da imajo odgovornost zagotoviti, da država ne bo ponovno zdrsnila v politično krizo; poziva vse stranke, naj se vzdržijo vsakega oviranja učinkovitega delovanja parlamenta; poziva novo vlado, naj hitro nadaljuje potrebne reforme, da bi zagotovila evro-atlantsko povezovanje države in uresničevanje evropske perspektive v korist državljanov; meni, da je sodelovanje med strankami in medetnično sodelovanje bistvenega pomena za obravnavo perečih notranjih izzivov in izzivov, povezanih z EU, tudi za to, da se ohrani pozitivno priporočilo za začetek pogajanj o pristopu k EU;

3.  pozdravlja, da se je volilni proces izboljšal, vključno s pravnim okvirom, volilnim seznamom in medijsko pokritostjo; pozdravlja dejstvo, da so volitve na veliki večini volišč spremljali predstavniki civilne družbe; poziva pristojne organe, naj pred lokalnimi volitvami maja 2017 učinkovito obravnavajo domnevne nepravilnosti in pomanjkljivosti, vključno z ustrahovanjem volivcev, kupovanjem glasov, zlorabo upravnih virov, političnim pritiskom na medije ter podžigajočimi govori in verbalnimi napadi na novinarje; poziva pristojne organe, naj obravnavajo priporočila OVSE/ODHIR in Beneške komisije ter dosežejo verodostojne rezultate pri učinkovitem nadzoru financiranja političnih strank in volilnih kampanj; poudarja, da je treba povečati preglednost in dodatno depolitizirati delo volilne uprave, da bi povečali zaupanje javnosti v prihodnje volitve;

4.  meni, da bi bilo treba izvesti popis prebivalstva (zadnji popis je bil izveden leta 2002), če obstaja soglasje o uporabljeni metodologiji na ravni celotne države, da bi dobili posodobljeno in stvarno demografsko sliko makedonskega prebivalstva ter bolje izpolnjevali potrebe makedonskih državljanov in jim zagotavljali storitve, hkrati pa dodatno posodobili volilni seznam ter zmanjšali nepravilnosti in pomanjkljivosti v prihodnosti;

5.  pričakuje, da bo nova vlada kot prvo prednostno nalogo v sodelovanju z drugimi strankami pospešila izvajanje reform v zvezi z EU; ponovno izraža podporo začetku pristopnih pogajanj, ki pa je odvisen od napredka pri izvajanju dogovora iz Pržina, da bi zagotovili njegovo popolno, konkretno in trajnostno izvajanje ter bistveni napredek pri izvajanju nujnih prednostnih nalog na področju sistemskih reform; poziva Svet, naj vprašanje pristopnih pogajanj obravnava čim prej; je še vedno prepričan, da lahko pogajanja spodbudijo prepotrebne reforme, ustvarijo novo dinamiko, oživijo evropsko perspektivo in pozitivno vplivajo na rešitev dvostranskih sporov, da ne bi ovirali procesa pristopa k EU;

6.  poudarja strateški pomen nadaljnjega napredka v procesu pristopa k EU in ponovno poziva, naj vse strani pokažejo politično voljo in odgovornost, da bi bilo mogoče začeti v celoti izvajati nujne prednostne naloge na področju reform in dogovor iz Pržina; poudarja, da bi bilo treba dogovor iz Pržina izvajati tudi po volitvah, da bi zagotovili politično stabilnost in trajnost v prihodnosti; poziva Komisijo, naj čim prej, vendar pred koncem leta 2017, oceni napredek države pri izvajanju ter o tem poroča Parlamentu in Svetu; sicer opozarja, da je treba sprejeti in začeti izvajati reforme, za katere je že skrajni čas, vendar podpira nadaljevanje pristopnega dialoga na visoki ravni za sistematično pomoč državi pri tej nalogi; obžaluje, da v okviru tega dialoga ni potekalo nobeno srečanje in da je bil pri uresničevanju prejšnjih ciljev dosežen le manjši napredek; opozarja na morebitne negativne politične, varnostne in socialno-gospodarske posledice dodatnih zamud pri procesu evro-atlantskega povezovanja države; poleg tega poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj povečata vidnost projektov v državi, ki jih financira EU, da bi EU bolj približali državljanom Makedonije;

7.  poudarja velik napredek države pri procesu vključevanja v EU in poudarja negativne posledice nadaljnjih zamud pri tem procesu, vključno z ogrožanjem verodostojnosti širitvene politike EU in tveganjem nestabilnosti v regiji;

8.  poudarja, da sedanji izzivi, s katerimi se sooča Evropska unija (izstop Združenega kraljestva iz EU, migracije, radikalizem itd.), ne bi smeli ovirati procesa širitve; poudarja, da so nasprotno ti izzivi pokazali, da je treba Zahodni Balkan v celoti vključiti v strukture EU, da bi okrepili in poglobili partnerstvo in se spopadli z mednarodnimi krizami;

9.  pozdravlja visoko raven usklajenosti zakonodaje s pravnim redom in priznava prednost, namenjeno učinkovitemu izvajanju in izvrševanju veljavnih pravnih in političnih okvirov, kot velja za države, ki so že vključene v pristopna pogajanja;

10.  čestita državi za stalno izpolnjevanje zavez, ki jih je prevzela v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma; poziva Svet, naj sprejme predlog Komisije iz leta 2009 glede prehoda na drugo fazo stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma v skladu z ustreznimi določbami;

11.  poziva vse strani, naj pokažejo politično voljo in odgovornost za odpravo razdiralnega političnega okolja, polarizacije in pomanjkanja kulture sprejemanja kompromisov ter za ponovno vzpostavitev dialoga; ponovno poudarja, da ima parlament osrednjo vlogo v demokratičnem razvoju države, prav tako pa je forum za politični dialog in predstavništvo; poziva k okrepitvi njegovih nadzornih funkcij ter k določitvi meja glede prakse pogostih zakonodajnih sprememb zakonov in uporabe skrajšanih postopkov za sprejetje brez zadostnega posvetovanja ali ocene učinka; zahteva, da morajo parlamentarni odbori imeti možnost nemoteno delovati na področju prestrezanja komunikacij ter varnosti in protiobveščevalnih dejavnosti, prav tako pa imeti neoviran dostop do potrebnih podatkov in pričanj, da bi lahko zagotavljali verodostojen parlamentarni nadzor nad ustreznimi službami; priznava konstruktivno vlogo, ki jo ima civilna družba pri podpiranju in izboljševanju demokratičnih procesov;

12.  je seznanjen z določenim napredkom pri reformi javne uprave, vključno z ukrepi za začetek izvajanja novega pravnega okvira o upravljanju človeških virov; poziva k dodatni zavezanosti za izvajanje priporočil Komisije; ostaja zaskrbljen zaradi politizacije javne uprave in izvajanja političnega pritiska nad javnimi uslužbenci; poziva novo vlado, naj na vseh ravneh pokaže močno politično zavezanost izboljšanju strokovnosti, dosežkov nevtralnosti in neodvisnosti z izvajanjem novega postopka zaposlovanja in ocenjevanja, ki temelji na dosežkih; poudarja, da je treba dokončati strategijo reforme javne uprave za obdobje 2017–2022, vključno z dodelitvijo zadostnih proračunskih sredstev za njeno izvajanje, ter okrepiti ustrezno upravno zmogljivost; poziva novo vlado, naj vzpostavi pregledne in učinkovite ravni odgovornosti med institucijami in v njih; priporoča pravično zastopanost vseh skupnosti na vseh ravneh javne uprave;

13.  priporoča novi vladi, naj razvije celovito strategijo e-upravljanja, ki jo bo spremljal nadaljnji razvoj e-storitev za državljane in podjetja, da bi zmanjšali birokratsko breme za državo, državljane in podjetja; poudarja, da bi e-upravljanje in e-storitve izboljšali gospodarsko učinkovitost države ter povečali preglednost in učinkovitost javne uprave in storitev; poudarja pravico državljanov do dostopa do javnih informacij ter poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zagotovitev, da uveljavljanje te pravice ne bo ovirano; spodbuja iskanje inovativnih e-rešitev, ki bodo olajšale dostop do javnih informacij in zmanjšale z njimi povezano birokracijo;

14.  obžaluje stalno nazadovanje pri reformi pravosodja, ki bi ga morali spodbujati k neodvisnemu delovanju; obžaluje ponavljajoče se politično vmešavanje v delo sodstva, tudi pri imenovanju in napredovanju sodnikov in tožilcev, ter pomanjkanje odgovornosti in primere selektivne pravičnosti; ponovno poziva odgovorne organe, naj učinkovito obravnavajo nerešena vprašanja, opredeljena v nujnih prednostnih nalogah na področju reform, in pokažejo politično voljo, da bi tako v zakonodaji kot v praksi dosegli napredek na področju reforme pravosodja, vključno z izboljšanjem preglednosti pri postopkih imenovanja in napredovanja ter skrajšanjem sodnih postopkov; priznava določena prizadevanja za izboljšanje preglednosti; poleg tega poziva organe, naj zagotovijo strokovnost sodnega sveta in sveta tožilcev ter funkcionalno neodvisnost celotnega pravosodnega sistema;

15.  ponovno poudarja pomen temeljite, neodvisne in neovirane preiskave obtožb v zvezi z nezakonitim ravnanjem, odkritim s prisluškovanjem telefonskim pogovorom, in s tem povezanega pomanjkanja nadzora; opozarja na pomen mandata in dela posebne tožilke in parlamentarne preiskovalne komisije za proučitev pravne in politične odgovornosti; ugotavlja, da je posebna tožilka vložila prve obtožnice zaradi zločinov v zvezi z nezakonitim ravnanjem, odkritim s prisluškovanjem telefonskim pogovorom;

16.  je zaskrbljen, da je delo urada posebne tožilke tarča političnih napadov ter upravnega in pravosodnega oviranja ter da druge institucije niso pripravljene sodelovati; opozarja kazenska sodišča, ki ne izpolnjujejo uradnih zahtev urada posebne tožilke, na njihovo pravno obveznost, da temu uradu pomagajo; meni, da je za demokratični proces bistvenega pomena, da lahko urad posebne tožilke opravlja vse svoje naloge in temeljite preiskave, pri tem pa je povsem neodvisen, brez ovir in ima na voljo potrebna ustrezna sredstva; poziva, naj se uradu zagotovijo popolna podpora, pogoji in čas, da bo lahko dokončal svoje pomembno delo; poziva k odpravi oviranja posredovanja dokazov posebni tožilki na sodiščih in k podpori sprememb zakona, da bi se zagotovila avtonomna avtoriteta posebne tožilke na področju zaščite prič v zvezi s primeri, za katere je pristojna; je trdno prepričan, da so rezultati preiskav pomemben korak k ponovni vzpostavitvi zaupanja v nacionalne institucije; poleg tega poudarja, da bi bilo treba sprejeti spremembe zakona o zaščiti prič;

17.  ostaja zaskrbljen, da korupcija ostaja resna težava in da politično vmešavanje spodkopava boj proti njej; poudarja potrebo po močni politični volji za odpravo korupcije; poudarja, da je treba povečati neodvisnost policije, tožilstva in državne komisije za preprečevanje korupcije; poziva k izboljšanju preglednosti ter zagotovitvi izbire in imenovanja članov te komisije, ki temeljita na dosežkih; poziva, naj se nujno prizadeva za učinkovito preprečevanje in kaznovanje primerov navzkrižja interesov ter za doseganje verodostojnih rezultatov pri odkrivanju korupcije na visoki ravni, vključno z izvajanjem pravnih okvirov za zaščito prijaviteljev nepravilnosti v skladu z evropskimi standardi, nujnimi prednostnimi nalogami na področju reform in priporočili Beneške komisije; ponovno spodbuja neodvisne organizacije civilne družbe in medije, naj razkrivajo korupcijo ter podpirajo neodvisne in nepristranske preiskave; organe poziva, naj delo varuha človekovih pravic podprejo z ustreznimi kadrovskimi in proračunskimi ukrepi;

18.  je zaskrbljen zaradi združevanja medijskih, političnih in vladnih dejavnosti, zlasti v zvezi z javno porabo; odločno obsoja obstoj nezakonitih gospodarskih, političnih in družinskih vezi v zvezi s porabo javnih sredstev; poziva vlado k sprejetju zakonodajnega okvira za urejanje navzkrižja interesov in javno razkritje sredstev oseb, ki zasedajo visoke državniške položaje, kot dodaten ukrep za boj proti korupciji;

19.  pozdravlja obstoj zakonodajnega okvira in strategij za boj proti organiziranemu kriminalu; pozdravlja odkrivanje kriminalnih mrež in poti, povezanih s trgovino z ljudmi in nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, ter poziva k večjim prizadevanjem v boju proti organiziranemu kriminalu; spodbuja nadaljnje izboljšanje sodelovanja med agencijami kazenskega pregona, tako znotraj države kot med sosednjimi državami, ter krepitev pooblastil in virov za sodišča; meni, da je nujno še naprej razvijati zmogljivost kazenskega pregona, da bo mogoče preiskovati finančni kriminal in zapleniti premoženje;

20.  ceni nenehna prizadevanja za boj proti islamski radikalizaciji in tujim terorističnim borcem; pozdravlja sprejetje strategije za boj proti terorizmu v obdobju 2013–2019, ki opredeljuje tudi pojme nasilnega ekstremizma, radikalizacije, preprečevanja in ponovnega vključevanja; poziva, naj njeno izvajanje poteka s tesnejšim sodelovanjem med varnostnimi agencijami in organizacijami civilne družbe, verskimi voditelji, lokalnimi skupnostmi ter drugimi državnimi institucijami na področju izobraževanja, zdravstva in socialnih storitev pri obravnavi različnih stopenj radikalizacije in oblikovanju orodij za ponovno vključevanje in rehabilitacijo; prav tako poziva, naj varnostne službe še naprej spremljajo tuje borce, ki se vračajo, njihovo ustrezno ponovno vključevanje v družbo ter nenehno izmenjujejo informacije z organi EU in sosednjimi državami;

21.  je zaskrbljen zaradi opozoril organizacij civilne družbe v zvezi s poslabšanjem okolja, v katerem delujejo; ostaja zaskrbljen zaradi skrajnih javnih napadov politikov in medijev na organizacije civilne družbe in tuje predstavnike; priznava in spodbuja pomembno vlogo, ki jo imajo organizacije civilne družbe pri spremljanju, podpiranju in izboljševanju demokratičnih procesov, vključno z volilnim procesom, in pri zagotavljanju nadzora in ravnovesja; je zaskrbljen zaradi omejene predanosti vlade in nezadostnega sodelovanja z organizacijami civilne družbe na vseh ravneh; poudarja pomen rednega in konstruktivnega dialoga ter sodelovanja z organizacijami civilne družbe ter poziva pristojne organe, naj jih redno in strukturirano vključujejo v oblikovanje politik; organe poziva, naj ne diskriminirajo organizacij civilne družbe na podlagi politične pripadnosti, verskih prepričanj ali etnične sestave; meni, da svobode zbiranja in združevanja ne bi smeli brez tehtne utemeljitve odreči nobeni skupini oseb;

22.  spodbuja organe, naj znova začnejo izvajati prekinjeni popis prebivalstva, s čimer bi zagotovili točne statistične podatke o prebivalstvu, ki bi služili kot podlaga za vladne razvojne programe in ustrezno načrtovanje proračuna;

23.  opozarja vlado in politične stranke na njihovo odgovornost pri oblikovanju kulture vključevanja in strpnosti, tako v zakonodaji kot v praksi; pozdravlja sprejetje nacionalne strategije za enakost in nediskriminacijo za obdobje 2016–2020; je zaskrbljen glede nepristranskosti in neodvisnosti komisije za zaščito pred diskriminacijo ter poziva k preglednim postopkom izbire njenih članov; ponovno obsoja sovražni govor zoper diskriminirane skupine; je zaskrbljen, ker so še vedno prisotni nestrpnost, diskriminacija in napadi na lezbijke, geje, biseksualne, transseksualne in interseksualne osebe (osebe LGBTI); ponovno poziva, naj se protidiskriminacijski zakon uskladi s pravnim redom EU v zvezi z diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti; ponovno poudarja, da je treba odpraviti predsodke in diskriminacijo do Romov in jim olajšati vključevanje ter dostop do izobraževalnega sistema in trga dela; je zaskrbljen zaradi nečloveških fizičnih razmer v zaporih in njihove prezasedenosti, čeprav se je proračun za zapore znatno povečal; poziva k upoštevanju priporočil varuha človekovih pravic;

24.  poziva k nadaljnjim prizadevanjem za spodbujanje enakosti spolov in povečanje udeležbe žensk v političnem življenju in zaposlovanju, za izboljšanje njihovega družbeno-ekonomskega položaja in za krepitev pravic žensk nasploh; poziva pristojne organe, naj izboljšajo izvajanje zakona o enakih možnostih, naj se spopadajo z vprašanjem slabe zastopanosti žensk na ključnih položajih sprejemanja odločitev na vseh ravneh ter okrepijo učinkovitost institucionalnih mehanizmov za spodbujanje enakosti spolov; poziva pristojne organe, naj izvajanju tega načrta namenijo dovolj proračunskih sredstev; je zaskrbljen, ker ženske nimajo dostopa do nekaterih osnovnih zdravstvenih storitev in ker je umrljivost dojenčkov še vedno visoka;

25.  poziva vlado, naj sprejme ukrepe za pregled zakona o preprečevanju nasilja v družini in zaščiti pred njim ter drugih zadevnih zakonov, s katerimi bi zagotovili ustrezno zaščito za vse žrtve nasilja v družini in nasilja na podlagi spola ter izboljšali storitve v podporo žrtvam nasilja v družini, vključno z zagotavljanjem ustreznega števila varnih hiš; poleg tega poziva vlado k podrobnim preiskavam primerov nasilja v družini, h kazenskemu pregonu storilcev in k nadaljevanju izvajanja kampanj ozaveščanja o nasilju v družini;

26.  ponovno poudarja, da so razmere na področju odnosov med etničnimi skupinami še vedno negotove; poziva vse politične stranke in organizacije civilne družbe, naj aktivno spodbujajo vključujočo in strpno večetnično, večkulturno in večversko družbo, prav tako pa naj krepijo soobstoj in dialog; meni, da so potrebni posebni ukrepi, da bi se dosegla socialna kohezija med različnimi etničnimi, nacionalnimi in verskimi skupnostmi; spominja predsednike vlade in strank na njihovo zavezo, da bodo v celoti, na pregleden in vključujoč način izvajali ohridski okvirni sporazum, brez dodatnega odlašanja zaključili njegov pregled, vključno s političnimi priporočili, ter njegovemu izvajanju namenili dovolj sredstev; obsoja vse oblike iredentizma in vse poskuse razkroja različnih družbenih skupin; poudarja, da je treba nemudoma začeti dolgo pričakovani popis prebivalstva;

27.  poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva, da bi podprla proces resnične sprave v tej regiji, zlasti s podporo za kulturne projekte, ki se ukvarjajo z nedavno zgodovino ter spodbujajo skupno in deljeno razumevanje zgodovine ter javno in politično kulturo strpnosti, vključenosti in sprave;

28.  ponovno poudarja, da bi morale oblasti in civilna družba sprejeti ustrezne ukrepe za zgodovinsko spravo, da se premagajo delitve med različnimi etničnimi in narodnimi skupinami ter znotraj njih, vključno z državljani, ki se opredeljujejo za Bolgare;

29.  poziva vlado, naj javnosti in medijem pošlje jasno sporočilo, da diskriminacija na podlagi narodne identitete v državi ni dopustna, tudi v povezavi s pravosodnim sistemom, mediji, zaposlovanjem in socialnimi priložnostmi; poudarja pomen teh ukrepov za vključevanje različnih etničnih skupnosti ter za stabilnost in evropsko integracijo države;

30.  spodbuja oblasti, naj od Srbije pridobijo ustrezne arhive jugoslovanske tajne službe; meni, da je pregledna obravnava totalitarne preteklosti, vključno z odprtjem arhivov tajnih služb, korak v smeri demokratizacije, odgovornosti in institucionalne trdnosti;

31.  ponovno poudarja, kako pomembni sta svoboda in neodvisnost medijev kot osrednji vrednoti EU in temelja vsake demokracije; ostaja zaskrbljen glede svobode izražanja in medijske svobode, uporabe sovražnega govora, primerov ustrahovanja in samocenzure, sistematičnega političnega vmešavanja in pritiskov na uredniško politiko, neobstoječega raziskovalnega, objektivnega in točnega poročanja pa tudi neuravnoteženega poročanja o vladnih dejavnostih; ponovno poziva, naj se v osrednjih medijih, zlasti na javni radioteleviziji, poroča o različnih stališčih;

32.  poziva novo vlado, naj zagotovi preprečevanje in ustrezno preiskavo primerov ustrahovanja novinarjev ter nasilja nad njimi, odgovorne pa privede pred sodišče; poudarja, da sta za zagotavljanje finančne in uredniške samostojnosti potrebni trajnostnost ter politična in finančna neodvisnost javne radiotelevizije kot tudi dostop do nepristranskih informacij; poziva k vzpostavitvi vključujočih organov za zastopanje interesov medijev; poziva k oblikovanju kodeksa poklicnega ravnanja, ki bi ga sprejeli tako javni kot zasebni mediji; spodbuja vladne uradnike, organizacije civilne družbe in novinarske organizacije k sodelovanju pri reformi medijev;

33.  ostaja zaskrbljen, ker politične razmere resno ogrožajo makedonsko gospodarstvo; je še vedno zaskrbljen zaradi slabega izvrševanja pogodb, obsega neformalne ekonomije in težav pri dostopu do financiranja; poudarja, da obsežna siva ekonomija močno ovira poslovanje; poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest v zasebnem sektorju, ter poziva pristojne organe, naj obravnavajo tudi učinkovitost sodstva;

34.  pozdravlja ohranjanje makroekonomske stabilnosti, znižanje stopnje brezposelnosti in stalno zavezanost vlade spodbujanju rasti in zaposlovanja s tržnimi gospodarskimi politikami, vendar je zaskrbljen zaradi vzdržnosti javnega dolga in dejstva, da je brezposelnost še vedno visoka, stopnja delovne aktivnosti pa je zlasti med mladimi, ženskami in invalidi zelo nizka; poleg tega poziva pristojne organe, naj se spoprimejo z dolgoročno in strukturno brezposelnostjo, spodbujajo sodelovanje na področju gospodarske politike, bolje uskladijo izobraževanje z zahtevami na trgu dela ter oblikujejo ciljno strategijo, s katero bi bolje vključili mlade in ženske na trg dela; je zaskrbljen zaradi izseljevanja visoko izobraženih mladih strokovnjakov in odločno poziva vlado, naj oblikuje programe, ki bi visoko izobraženim mladim strokovnjakom omogočili vrnitev in sodelovanje v političnih postopkih in postopkih odločanja; poziva k izboljšanju fiskalne discipline in preglednosti ter k povečanju zmogljivosti načrtovanja proračuna; spodbuja načelo uravnoteženega proračuna; ugotavlja, da zanesljivo in predvidljivo regulativno poslovno okolje vodi v večjo makroekonomsko stabilnost in rast; v zvezi s tem poziva k ustreznemu posvetovanju z vsemi deležniki;

35.  pozdravlja napredek, dosežen pri modernizaciji prometnih, energetskih in telekomunikacijskih omrežij, ter zlasti prizadevanja za dokončanje desetega koridorja(2); glede na pomen železniških povezav v okviru trajnostnega prometnega sistema pozdravlja namero vlade, da posodobi ali zgradi železniške povezave med Skopjem in prestolnicami sosednjih držav, ter poziva k hitrejšemu napredku, zlasti pri dokončanju železniških in cestnih povezav v okviru osmega koridorja(3);

36.  Izraža pohvalo dobrim pripravam na področju elektronskih komunikacij in informacijske družbe; poziva k dodatnemu napredku na področju kibernetske varnosti ter poudarja, da bi bilo treba razviti in sprejeti nacionalno strategijo za kibernetsko varnost, da bi povečali kibernetsko odpornost;

37.  je zaskrbljen zaradi precejšnjih pomanjkljivosti na področju okolja, zlasti na področju industrijskega onesnaževanja ter onesnaževanja zraka in vode; ugotavlja, da je trenutno stanje sistema oskrbe z vodo na splošno slabo, kar povzroča veliko izgubo vode in težave glede kakovosti vode; poudarja, da bi bilo treba pripraviti in izvajati trajnostno politiko ravnanja z odpadki, ter poziva k oblikovanju celovite politike in strategije za boj proti podnebnim spremembam, in sicer v skladu z okvirom EU 2030 za podnebno politiko, ter k ratifikaciji in izvajanju pariškega podnebnega sporazuma;

38.  pozdravlja konstruktivno vlogo države pri regionalnem sodelovanju, zlasti v okviru pobude šestih zahodnobalkanskih držav in agende o povezljivosti; ugotavlja pa, da so prometne in energetske infrastrukturne povezave s sosednjimi državami v regiji ter povezava z omrežjem TEN-T še vedno omejene; pozdravlja napredek, dosežen pri zanesljivi oskrbi ter na področju prenosnih povezovalnih daljnovodov za električno energijo in medsebojnih plinskih povezav; je seznanjen s sporazumom o razvoju regionalnega trga električne energije, ki so ga podpisale države Zahodnega Balkana; poudarja, da bi bilo treba doseči napredek pri odpiranju trga električne energije in razviti konkurenco na trgu plina in električne energije, da bi se doseglo ločevanje dejavnosti javnih služb v skladu s tretjim energetskim svežnjem EU; poziva k znatnemu napredku pri energijski učinkovitosti, proizvodnji energije iz obnovljivih virov in boju proti podnebnim spremembam; poziva k ratifikaciji pariškega podnebnega sporazuma;

39.  poziva organe, naj okrepijo upravne in finančne zmogljivosti, da bi zagotovili pregledno, uspešno in učinkovito ureditev javnih naročil, preprečili morebitne nepravilnosti, omogočili pravilno in pravočasno uporabo sredstev EU ter istočasno zagotovili podrobna redna poročila o načrtovanju programov in porabi sredstev EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Komisija znova zmanjšala sredstva v okviru instrumenta za predpristopno pomoč za približno 27 milijonov EUR, kar je posledica pomanjkanja politične zaveze za izvedbo reforme upravljanja javnih financ; poziva Komisijo, naj v svoja poročila vključi informacije o podpori za državo iz instrumenta za predpristopno pomoč in učinkovitosti izvedenih ukrepov, zlasti v zvezi s podporo iz instrumenta za predpristopno pomoč, ki je bila izplačana in namenjena izvajanju ključnih prednostnih nalog in ustreznih projektov;

40.  izraža pohvalo državi za konstruktivno vlogo in sodelovanje ter izjemna prizadevanja pri obvladovanju izzivov, povezanih z migracijsko krizo, s čimer je znatno prispevala k varnosti in stabilnosti EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj državi zagotovi vsa potrebna orodja za ublažitev krize; priporoča dodatne ukrepe in postopke v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom za izboljšanje azilnega sistema, zagotovitev potrebnih zmogljivosti za preprečevanje trgovine z ljudmi in tihotapljenja migrantov, vključno s sporazumi o sodelovanju s sosednjimi državami na področju boja proti kriminalu, in za zagotovitev učinkovitega upravljanja meja;

41.  ugotavlja, da država leži na t. i. zahodnobalkanski poti in da je približno 600.000 beguncev in migrantov, vključno z ranljivimi skupinami, kot so otroci in starejše osebe, potovalo skozi Makedonijo v Evropo; poziva makedonske oblasti, naj zagotovijo, da bodo migranti in begunci, ki zaprosijo za azil v tej državi ali prečkajo njeno ozemlje, obravnavani v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU, tudi Konvencijo o beguncih iz leta 1951 in Listino EU o temeljnih pravicah;

42.  poziva Komisijo, naj se še naprej ukvarja z vprašanji, povezanimi z migracijami, ki zadevajo vse države Zahodnega Balkana, da se zagotovi spoštovanje evropskih in mednarodnih norm in standardov;

43.  poudarja pomen regionalnega sodelovanja kot orodja za spodbujanje nadaljevanja procesa integracije EU ter izraža pohvalo konstruktivnim prizadevanjem in proaktivnim prispevkom države pri spodbujanju dvostranskih odnosov z vsemi državami v regiji;

44.  meni, da je regionalno sodelovanje bistven element v procesu pristopa k EU, ki regiji prinaša stabilnost in blaginjo, ter bi moralo biti prednostna naloga vlade; pozdravlja stalno konstruktivno vlogo države in njen proaktiven prispevek pri spodbujanju dvostranskega, regionalnega in mednarodnega sodelovanja ter njeno udeležbo v operacijah civilnega in vojaškega kriznega upravljanja; izraža pohvalo dodatnemu usklajevanju z zunanjo politiko EU (73 %); poziva makedonske organe, naj svoje delovanje uskladijo tudi z omejevalnimi ukrepi proti Rusiji, ki jih je EU sprejela po nezakoniti priključitvi Krima; poudarja, kako pomembno je dokončati pogajanja o sporazumu o prijateljstvu in dobrih sosedskih odnosih z Bolgarijo; poziva organe, naj spoštujejo politične, socialne in kulturne pravice državljanov, ki se opredeljujejo za Bolgare;

45.  spodbuja oblikovanje skupnih strokovnih odborov za zgodovino in izobraževanje s sosednjimi državami, s čimer bi prispevali k objektivni, na dejstvih temelječi interpretaciji zgodovine, povečali akademsko sodelovanje in med mladimi spodbujali pozitivno naravnanost do sosednjih držav;

46.  pozdravlja oprijemljive rezultate pobude za ukrepe za krepitev zaupanja med to državo in Grčijo, ki bi lahko izboljšali razumevanje in prispevali k trdnejšim dvostranskim odnosom, utrli pot vzajemno sprejemljivi rešitvi vprašanja imena, in priznava pozitivni razvoj dogodkov pri izvajanju teh ukrepov; poudarja, da bi se bilo treba izogibati potezam, spornim dejanjem in izjavam, ki bi lahko negativno vplivale na dobre sosedske odnose; ponovno odločno poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj pripravita nove pobude za premostitev preostalih razlik ter z državama in s posebnim poročevalcem Združenih narodov sodelujeta pri iskanju vzajemno sprejemljive rešitve za vprašanje imena ter o tem poročata Parlamentu;

47.  pozdravlja dejavnosti, ki potekajo v okviru berlinskega procesa in izkazujejo močno politično podporo evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana; poudarja pomen tega procesa za spodbujanje gospodarskega razvoja držav v regiji prek naložb v osrednja omrežja in dvostranskih projektov na področju infrastrukture, gospodarstva in medsebojne povezljivosti; ponovno poudarja, kako pomembno je dejavno sodelovanje v regionalnih pobudah za mlade, kot je regionalni urad za sodelovanje mladih Zahodnega Balkana; pozdravlja ustanovitev sklada za Zahodni Balkan ter poziva Komisijo, naj upošteva predlagane pobude in projekte;

48.  izraža pohvalo državi glede njenega predsedovanja Srednjeevropski pobudi, ki je bila med letom 2015 osredotočena na gospodarsko sodelovanje in poslovne priložnosti, infrastrukturni in splošni gospodarski razvoj, vključno z razvojem podeželja in turizmom, ter na povezovanje makroregij;

49.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, podpredsednici/visoki predstavnici, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu te države.

(1) UL L 84, 20.3.2004, str. 13.
(2) Deseti koridor je eden od vseevropskih prometnih koridorjev in poteka od Salzburga (Avstrija) do Soluna (Grčija).
(3) Osmi koridor je eden od vseevropskih prometnih koridorjev in poteka od Durrësa (Albanija) do Varne (Bolgarija). Prečka tudi Skopje.


Razmere v Demokratični republiki Kongo
PDF 256kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2017 o razmerah v Demokratični republiki Kongo (2017/2703(RSP))
P8_TA(2017)0264RC-B8-0397/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Demokratični republiki Kongo, zlasti z dne 23. junija 2016(1), 1. decembra 2016(2) in 2. februarja 2017(3),

–  ob upoštevanju izjav visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednice Komisije Federice Mogherini in njene uradne govorke o razmerah v Demokratični republiki Kongo,

–  ob upoštevanju izjav delegacije EU v Demokratični republiki Kongo o stanju na področju človekovih pravic v tej državi,

–  ob upoštevanju političnega dogovora, ki je bil 31. decembra 2016 dosežen v Demokratični republiki Kongo,

–  ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 15. junija 2016 o predvolilnih in varnostnih razmerah v Demokratični republiki Kongo,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. oktobra 2016 in 6. marca 2017 o Demokratični republiki Kongo,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 10. marca 2017 o misiji OZN za stabilizacijo Demokratične republike Kongo,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN o Demokratični republiki Kongo, zlasti resolucij št. 2293 (2016) o podaljšanju režima sankcij za Demokratično republiko Kongo in mandata skupine strokovnjakov ter št. 2348 (2017) o podaljšanju mandata misije OZN za stabilizacijo Demokratične republike Kongo (MONUSCO),

–  ob upoštevanju skupne izjave o Demokratični republiki Kongo, ki so jo 16. februarja 2017 podale Afriška unija, OZN, Evropska unija in Mednarodna organizacija za frankofonijo,

–  ob upoštevanju revidiranega Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz junija 1981,

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

–  ob upoštevanju ustave Demokratične republike Kongo, sprejete 18. februarja 2006,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,

A.  ker Demokratična republika Kongo doživlja stalne konflikte in brutalno politično zatiranje; ker je politična kriza, do katere je prišlo, ker predsednik Joseph Kabila ne spoštuje ustavno določene omejitve na dva mandata, še dodatno poglobila humanitarno in varnostno krizo v Demokratični republiki Kongo;

B.  ker do konflikta prihaja v kontekstu politične krize v tej državi; ker je bil 31. decembra 2016 pod okriljem katoliške škofovske konference (CENCO) dosežen dogovor, v katerem je določeno, da se politični prehod konča s svobodnimi in poštenimi predsedniškimi volitvami, ki naj bi bile izvedene do konca leta 2017 brez spremembe ustave; ker doslej pri izvajanju dogovora ni bil dosežen napredek;

C.  ker so avgusta 2016 v pokrajini Osrednji Kasai izbruhnili oboroženi spopadi med kongovsko vojsko in lokalnimi milicami ter se razširili na sosednje pokrajine Vzhodni Kasai, Lomami in Sankuru, zaradi česar je prišlo do humanitarne krize, več kot milijon civilistov pa je bilo notranje razseljenih; ker so v poročilih OZN dokumentirane množične kršitve človekovih pravic, med drugim poboj več kot 500 civilistov in obstoj več kot 40 množičnih grobišč; ker po navedbah OZN skoraj 400.000 otrokom grozi lakota; ker je 165 kongovskih organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic pozvalo k neodvisni mednarodni preiskavi o množičnih kršitvah človekovih pravic v provincah Kasai in Lomami, pri čemer so navedli, da ta kazniva dejanja izvajajo tako vladne sile kot pripadniki milic;

D.  ker so bili marca 2017 v provinci Kasai ugrabljeni in ubiti dva strokovnjaka OZN in njuni pomočniki;

E.  ker je Urad OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA) aprila 2017 pozval, naj bi za nujno humanitarno pomoč v regiji Kasai zbrali 64,5 milijona USD;

F.  ker organizacije za človekove pravice ves čas poročajo, da se razmere na področju človekovih pravic ter svobode izražanja in zbiranja ter svobode do protestiranja v tej državi slabšajo, povečuje pa da se število politično motiviranih sojenj in uporaba prekomerne sile proti miroljubnim protestnikom, novinarjem in politični opoziciji, zlasti s strani vojske in milic; ker so ženske in otroci prve žrtve konflikta in ker sta spolno nasilje in nasilje zaradi spola, ki se pogosto uporabljata kot vojna taktika, zelo razširjena;

G.  ker bi morala misija MONUSCO v skladu s svojim mandatom, ki je bil aprila 2017 podaljšan še za eno leto, v času stopnjevanja nasilja prispevati k ščitenju civilistov, poleg tega pa bi morala prispevati k izvajanju političnega dogovora z dne 31. decembra 2016, pri uporabi kontingenta misije MONUSCO pa bi bilo treba hkrati upoštevati tudi nove varnostne in humanitarne prednostne naloge;

H.  ker je EU 12. decembra 2016 v odziv na oviranje volilnega procesa in kršitve človekovih pravic sprejela omejevalne ukrepe proti sedmim osebam, 29. maja 2017 pa proti še devetim osebam, ki v državni upravi in v vojaški strukturi varnostnih sil Demokratične republike Kongo zasedajo odgovoren položaj;

1.  je še vedno globoko zaskrbljen zaradi slabšanja političnih, varnostnih in humanitarnih razmer v Demokratični republiki Kongo; ostro obsoja vse kršitve človekovih pravic, med drugim nasilje vseh storilcev, ugrabitve, uboje, mučenja, spolno nasilje ter samovoljne aretacije in nezakonita pridržanja;

2.  poziva, naj se ustanovi neodvisen preiskovalni odbor s polnimi pooblastili, v katerega bodo vključeni tudi strokovnjaki OZN, da bi pojasnili nasilje v regiji Kasai in zagotovili, da bodo storilci teh pobojev odgovarjali za svoja dejanja; poziva države članice, naj ta preiskovalni odbor politično in finančno podprejo;

3.  želi spomniti, da je predvsem vlada Demokratične republike Kongo odgovorna za zaščito civilistov, ki so na njenem ozemlju in pod njeno pristojnostjo, tudi pred hudodelstvi zoper človečnost in vojnimi hudodelstvi;

4.  močno obžaluje, da pri organizaciji prihodnjih predsedniških in parlamentarnih volitev v Demokratični republiki Kongo prihaja do zamud, kar pomeni kršitev kongovske ustave; obžaluje tudi pomanjkanje napredka pri izvajanju političnega dogovora z dne 31. decembra 2016 o prehodni ureditvi; želi spomniti, da se je vlada Demokratične republike Kongo zavezala, da bo pred koncem leta 2017 na verodostojen način izvedla pregledne, svobodne in poštene volitve, s pomočjo katerih bo zagotovila varstvo političnih pravic in svoboščin in ki bodo v skladu s političnim dogovorom privedle do mirnega prenosa oblasti; ponovno poudarja, kako pomembna je objava podrobnega volilnega koledarja, hkrati pa pozdravlja proces za registriranje volivcev; poziva k čim prejšnjemu izvrševanju zavez iz dogovora, zlasti glede spremembe in sprejetja potrebnih zakonov v kongovskem parlamentu pred koncem parlamentarnega mandata; poziva, naj se spremeni volilna zakonodaja, da bo s pomočjo ustreznih ukrepov zagotovljena zastopanost žensk;

5.  poudarja, da je neodvisna nacionalna volilna komisija dolžna delovati kot nepristranska in vključujoča institucija pri izvajanju verodostojnega in demokratičnega volilnega procesa; poziva, naj se v skladu s političnim dogovorom iz leta 2016 nemudoma ustanovi nacionalni svet za spremljanje dogovora in volilnega procesa;

6.  želi spomniti, da je vlada dolžna spoštovati in varovati temeljne svoboščine in spodbujati njihovo uveljavljanje kot osnovo za demokracijo; poziva kongovske oblasti, naj ponovno vzpostavijo ugodno okolje za svobodno in mirno uveljavljanje svobode izražanja, združevanja in zbiranja ter svobode medijev; zahteva takojšnjo izpustitev nezakonito pridržanih oseb, med katerimi so novinarji, pripadniki opozicije in predstavniki civilne družbe; poziva vse politične akterje, naj nadaljujejo politični dialog;

7.  obsoja vse kršitve mednarodnega humanitarnega prava, za katere so odgovorne nacionalne oblasti in varnostne službe; je poleg tega zaskrbljen zaradi poročil, da lokalne milice huje kršijo človekove pravice, tudi tako, da novačijo in nezakonito uporabljajo otroke vojake, kar bi po mednarodnem pravu lahko pomenilo vojna hudodelstva; meni, da mora biti prednostna naloga oblasti in mednarodne skupnosti izkoreninjenje pojava otrok vojakov;

8.  ponovno izraža globoko zaskrbljenost nad alarmantnimi humanitarnimi razmerami v Demokratični republiki Kongo, ki jih med drugim zaznamujejo razselitve, neustrezna prehranska varnost, epidemije in naravne nesreče; poziva EU in njene države članice, naj prek zanesljivih organizacij povečajo finančno in humanitarno pomoč, da bi tako zadostile nujnim potrebam prebivalcev, zlasti v provinci Kasai; močno obsoja vse napade na humanitarne delavce in infrastrukturo in vztraja, naj kongovske oblasti zagotovijo, da bodo humanitarne organizacije lahko nemoteno in pravočasno dostavile pomoč prebivalcem;

9.  pozdravlja podaljšanje mandata misije OZN za stabilizacijo Demokratične republike Kongo in delo, ki ga je posebni predstavnik generalnega sekretarja za Demokratično republiko Kongo opravil za zaščito civilistov ter varstvo človekovih pravic v okviru volitev; poudarja, da je prvotna in sedanja naloga, ki jo imajo vse sile OZN v državi, „nevtralizirati oborožene skupine“; poziva, naj vse sile v okviru misije MONUSCO v celoti posredujejo in ščitijo prebivalstvo pred oboroženimi skupinami, ščitijo ženske pred posilstvi in drugimi oblikami spolnega nasilja ter ne dovolijo nobenih omejitev na podlagi nacionalnih ukazov;

10.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi lahko prišlo do destabilizacije regije; ponovno poudarja podporo OZN, Mednarodni organizaciji za frankofonijo in Afriški uniji pri olajševanju političnega dialoga; poziva k okrepitvi sodelovanja na območju Velikih jezer, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo;

11.  želi spomniti, kako pomembno je, da posamezniki odgovarjajo za kršitve človekovih pravic in druga dejanja, ki preprečujejo sporazumno in mirno rešitev v Demokratični republiki Kongo; podpira sprejetje ciljno usmerjenih sankcij EU zoper osebe, ki so odgovorne za hujše kršitve človekovih pravic; poziva, da se v skladu s preiskavami, ki jih je opravila skupina strokovnjakov OZN, opravijo dodatne preiskave v zvezi s posamezniki na najvišji vladni ravni, ki so odgovorni za nasilje in kazniva dejanja, storjena v Demokratični republiki Kongo, ter za ropanje naravnih virov te države, nadalje poziva, naj se sankcije razširijo tudi na te osebe; poudarja, da morajo sankcije vključevati zamrznitev sredstev in prepoved vstopa v EU;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Afriški uniji, vseafriškemu parlamentu, Svetu ministrov in skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, generalnemu sekretarju OZN ter predsedniku, predsedniku vlade in parlamentu Demokratične republike Kongo.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0290.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0479.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0017.


Trenutno stanje pri izvajanju trajnostnega sporazuma v Bangladešu
PDF 412kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2017 o trenutnem stanju pri izvajanju trajnostnega sporazuma v Bangladešu (2017/2636(RSP))
P8_TA(2017)0265B8-0396/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 o svobodi izražanja v Bangladešu(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o drugi obletnici zrušitve poslopja Rana Plaza in napredku glede bangladeškega trajnostnega sporazuma(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. septembra 2014 o kršitvah človekovih pravic v Bangladešu(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o vodilni pobudi EU za sektor oblačil(4),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bangladešu, zlasti z dne 16. januarja 2014(5), 21. novembra 2013(6) in 14. marca 2013(7),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(8) ter o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih(9),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 6. februarja 2013 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: upravičljivo, pregledno in odgovorno poslovno ravnanje in trajnostna rast(10) ter o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: spodbujanje interesov družbe in pot k trajnostnemu in vključujočemu okrevanju(11),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. aprila 2017 z naslovom Trajnostne vrednostne verige v sektorju oblačil v okviru ukrepov razvojne politike EU (SWD(2017)0147),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14 (COM(2011)0681) in rezultatov javnega posvetovanja o delu Komisije na področju usmeritve njene politike družbene odgovornosti gospodarskih družb po letu 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ljudsko republiko Bangladeš na področju partnerstva in razvoja,

–  ob upoštevanju trajnostnega sporazuma za stalno izboljševanje na področju pravic delavcev in varnosti v tovarnah konfekcijske in pletilne industrije v Bangladešu,

–  ob upoštevanju tehničnih poročil Komisije o stanju pri izvajanju bangladeškega trajnostnega sporazuma iz julija 2016 in z dne 24. aprila 2015,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino o misiji z dne 23. januarja 2017 po napotitvi ad hoc delegacije v Bangladeš (Dako) med 15. in 17. novembrom 2016,

–  ob upoštevanju programa „Better work“ Mednarodne organizacije dela (MOD) v Bangladešu, ki se je začel izvajati oktobra 2013,

–  ob upoštevanju poročila tristranske misije MOD na visoki ravni in ugotovitev odbora strokovnjakov MOD za izvajanje konvencij in priporočila iz leta 2017 v zvezi s konvencijama št. 87 in 98,

–  ob upoštevanju posebnega odstavka v poročilu odbora MOD o uporabi standardov s konference MOD iz leta 2016;

–  ob upoštevanju pritožbe, vložene leta 2017 pri odboru MOD za svobodo združevanja v zvezi z vladnim zatiranjem tekstilnih delavcev v Ašuliji decembra 2016, in pritožbe, vložene pri posebnih mandatih Združenih narodov v zvezi z zatiranjem v Ašuliji,

–  ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov iz Johannesburga o trajnostni potrošnji in proizvodnji za spodbujanje socialnega in gospodarskega razvoja,

–  ob upoštevanju okvira naložbene politike za trajnostni razvoj (2015), ki ga je pripravila Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD),

–  ob upoštevanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, ki so okvir za varstvo in spoštovanje človekovih pravic za vlade in družbe in jih je junija 2011 sprejel Svet Združenih narodov za človekove pravice,

–  ob upoštevanju svetovnega pakta Združenih narodov o človekovih pravicah, delu, okolju in preprečevanju korupcije,

–  ob upoštevanju smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za mednarodna podjetja,

–  ob upoštevanju četrtletnega zbirnega poročila o sporazumu o požarni varnosti in varnosti stavb (ACCORD) v zvezi s postopkom sanacije v tovarnah konfekcijskih oblačil, zajetih v teh sporazumu, z dne 31. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o trenutnem stanju pri izvajanju trajnostnega sporazuma v Bangladešu (O-000037/2017 – B8-0217/2017),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za mednarodno trgovino,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Bangladeš postal drugi največji svetovni proizvajalec oblačil, njegov tekstilni sektor pa k celotnemu izvozu prispeva skoraj 81 %; ker se 60 % oblačil, narejenih v Bangladešu, izvozi v EU, ki je največji izvozni trg te države;

B.  ker je v 5000 tovarnah konfekcijske industrije zaposlenih približno 4,2 milijona ljudi in ker ta industrija posredno omogoča preživljanje skoraj 40 milijonom ljudem, kar je približno četrtina bangladeškega prebivalstva; ker je ta sektor pomembno prispeval k zmanjšanju revščine in h krepitvi vloge žensk; ker ženske, večinoma podeželanke, predstavljajo 80 % zaposlenih v bangladeški konfekcijski industriji; ker je kljub temu 80 % delavcev še vedno zaposlenih v sivi ekonomiji; ker kompleksna narava oskrbovalnih verig v sektorju oblačil in njihova nepreglednost omogočata kršenje človekovih pravic in izkoriščanje; ker minimalna plača v sektorju konfekcijskih oblačil ostaja pod pragom revščine, kot ga je določila Svetovna banka;

C.  ker je enakost med spoloma gonilna sila razvoja; ker pravice žensk sodijo v spekter človekovih pravic; ker člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije jasno navaja, da si Unija „v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami“, in ker je njena dolžnost, da vidik enakosti spolov vključi v vse svoje politike ter zagotovi, da imajo moški in ženske enako korist od družbenih sprememb, gospodarske rasti in ustvarjanja dostojnih delovnih mest, hkrati pa odpravi diskriminacijo in spodbuja spoštovanje pravic žensk po svetu;

D.  ker je približno 10 % delavcev v sektorju konfekcijskih oblačil zaposlenih v izvoznih predelovalnih conah; ker jim delovna zakonodaja v teh conah ne zagotavlja zadostnih osnovnih pravic v primerjavi z delavci drugod v Bangladešu, in ker je načrtovana obsežna širitev izvoznih predelovalnih con;

E.  ker je k uspehu Bangladeša pri izvozu oblačil in zaposlovanju veliko prispevala velikodušna trgovinska ureditev EU v sklopu pobude „vse razen orožja“ za najmanj razvite države iz uredbe o splošnih tarifnih preferencialih EU, ki Bangladešu omogoča brezcarinski dostop za tekstilne izdelke v skladu s prilagodljivimi pravili o poreklu;

F.  ker ta trgovinska ureditev izhaja iz načela EU, da bo spodbujala pravično in prosto trgovino, in zato EU omogoča, da začasno prekine ugodnosti splošnih tarifnih preferencialov v primeru hudih kršitev človekovih pravic na osnovi člena 19(1)(a) v poglavju V uredbe o splošnih tarifnih preferencialih, ki določa, da se ugodnosti lahko začasno odpravijo zaradi različnih vzrokov, vključno zaradi resnih in sistematičnih kršitev načel iz konvencij, navedenih v delu A priloge VIII, vključno z osmimi temeljnimi konvencijami MOD;

G.  ker sta Komisija in ESZD na osnovi teh določb v začetku leta 2017 sprožili okrepljen dialog o pravicah delavcev in človekovih pravicah, da bi dosegli boljše spoštovanje načel iz teh konvencij;

H.  ker je MOD v poročilu svojega odbora za uporabo standardov konference MOD iz leta 2016 Bangladešu namenila poseben odstavek, češ da ta država resno krši svoje obveznosti iz konvencije št. 87 (svoboda združevanja); ker je MOD leta 2015 poročala, da je bilo zavrnjenih 78 % vlog za registracijo sindikatov zaradi nenaklonjenosti menedžerjev tovarn in nekaterih politikov ter nesposobnosti uprave;

I.  ker je po več poročilih od leta 2006 v več tovarniških požarih v Bangladešu umrlo na stotine tekstilnih delavcev, številni odgovorni lastniki in menedžerji tovarn pa žal nikoli niso bili sodno preganjani; ker se po ocenah v tamkajšnji industriji vsako leto smrtno ponesreči 11 700 delavcev, nadaljnjih 24.500 pa jih umre zaradi poklicnih bolezni;

J.  ker minimalna mesečna plača trenutno znaša 5 300 BDT (67 USD) in ker se ni povečala že od leta 2013, odbor za minimalno plačo pa še ni bil sklican;

K.  ker so oblasti od 21. decembra 2016 po stavkah in protestih bangladeških tekstilnih delavcev, ki so zahtevali višje plače, samovoljno aretirale in pridržale najmanj 35 sindikalnih vodij in zagovornikov pravic delavcev, zaprle urade sindikatov in nevladnih organizacij oziroma odredile policijski nadzor nad njimi ter suspendirale oziroma odpustile približno 1 600 delavcev, ki so protestirali proti nizkim plačam v oblačilni industriji;

L.  ker je na indeksu preglednosti Bangladeš uvrščen na 145. mesto od 177 držav; ker je korupcija v svetovni dobavni verigi oblačil močno razširjena, tako med politiki kot v lokalni upravi;

M.  ker so številne obetavne pobude pod vodstvom zasebnega sektorja, kot je bangladeški sporazum o požarni varnosti in varnosti stavb (ACCORD), v zadnjih 20 letih v manjši meri pozitivno prispevale k poostritvi standardov v dobavni verigi in varnosti delavcev, namreč k izboljšanju njihovih pravic v dobavni verigi oblačil;

N.  ker ugotovitve več zaporednih pregledov trajnostnega sporazuma iz let 2014, 2015 in 2016 kažejo, da so bangladeške oblasti dosegle oprijemljiv napredek na nekaterih področjih in da je sporazum nekoliko prispeval k izboljšanju zdravja in varnosti v tovarnah ter delovnih razmer v konfekcijski industriji; ker so se pravice delavcev izkazale za večji izziv, saj na tem področju v zadnjih letih ni bilo opaznejšega napredka; ker po poročilih MOD pomanjkljivosti pri spreminjanju in izvajanju bangladeške delovne zakonodaje iz leta 2013 močno ovirajo uveljavljanje pravice do svobode združevanja in ustanavljanja sindikatov, zlasti v konfekcijskem sektorju v izvoznih predelovalnih conah; ker se delavci v teh conah ne smejo včlaniti v sindikate;

O.  ker evropski potrošniki še nikoli doslej niso v tolikšni meri zahtevali informacij o izvoru proizvodov in razmerah, v katerih se ti proizvedejo, kot po omenjeni nesreči; ker so evropski državljani vložili številne peticije in organizirali kampanje, v katerih so zahtevali večjo odgovornost oblačilnih znamk za to, da se njihovi izdelki proizvajajo na etičen način;

Odgovorno poslovanje v Bangladešu – predvsem naloga tamkajšnjih oblasti

1.  poudarja, da je Bangladeš v zadnjih letih sicer dosegel zelo dobre rezultate na področju rasti in razvoja, vendar mora dolgoročno narediti še veliko za trajnostno in bolj vključujočo gospodarsko rast; poudarja, da so za to nujne strukturne reforme, ki bodo prispevale k povečanju produktivnosti, nadaljnji diverzifikaciji izvoza, družbeni pravičnosti, pravicam delavcev, varstvu okolja in boju proti korupciji;

2.  poziva bangladeško vlado, naj si bolj prizadeva za povečanje varnosti ter izboljšanje delovnih pogojev in pravic delavcev v sektorju oblačil, saj je to glavna prednostna naloga, ter izboljša izvajanje zakonodaje o varnosti stavb in tovarn; poziva jo tudi, naj poveča državna sredstva za delovno inšpekcijo, zaposli in usposobi več tovarniških inšpektorjev, izboljša pogoje, da bi zmanjšala menjavanje delovnih inšpektorjev, pripravi letni delovni načrt nadaljnjih ukrepov po inšpekcijskih pregledih tovarn, kjer je potekala sanacija, ter inšpekcije stavb in tovarn razširi še na druge sektorje;

3.  poziva bangladeško vlado, naj spremeni zakon o delovnih razmerjih iz leta 2013 ter pri tem učinkovito uredi svobodo združevanja in kolektivna pogajanja, spodbuja socialni dialog, poskrbi za hitro in nepristransko registracijo sindikatov ter zagotovi učinkovito preiskavo in pregon domnevne diskriminacije sindikatov in nepoštenih delovnih praks, poskrbi, da bo delovna zakonodaja povsem skladna z mednarodnimi standardi, zlasti s konvencijama MOD št. 87 in 98 o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih, in da se bo učinkovito izvajala; poziva jo tudi, naj zagotovi, da bo zakon o izvoznih predelovalnih conah omogočal popolno svobodo združevanja v skladu z mednarodnimi standardi, in naj čim prej aktivno razišče vse primere diskriminacije sindikatov;

4.  poziva bangladeško vlado, industrijska združenja in lastnike tovarn, naj sanirajo vse izvozno usmerjene tovarne konfekcijskih oblačil ter izvedejo popravila in druge ukrepe na osnovi inšpekcij, kar morajo na pregleden način spremljati ustrezni javni organi, ter priznava koristnost sredstev donatorjev in pomen učinkovite finančne podpore;

5.  poziva bangladeško vlado, naj nemudoma ustanovi odbor za minimalno plačo in uvede pogostejše preglede plač;

Pobude zasebnega sektorja – učinkovit in koristen prispevek

6.  poziva mednarodne znamke in trgovce na drobno ter bangladeški zasebni sektor, naj spoštujejo delovno zakonodajo, izvajajo ukrepe za družbeno odgovornost podjetij, spodbujajo odgovorne poslovne prakse in dostojne delovne pogoje za bangladeške tekstilne delavce ter omogočijo pregledne informacije o tovarniški proizvodnji in usklajene mehanizme med relevantnimi pobudami; spodbuja nadaljnja prizadevanja svetovnih trgovcev na drobno in znamk, da bi sprejeli poenoten kodeks ravnanja za tovarniške revizije v Bangladešu;

7.  opozarja na dosežke zasebnega sektorja v sodelovanju z bangladeško vlado in mednarodnimi organizacijami v državi pri izvajanju sporazuma ACCORD; poudarja, da so podpisniki tega sporazuma kljub napredku na področju požarne varnosti in varnosti stavb zaskrbljeni zaradi počasne sanacije v povezavi s ključnimi varnostnimi vprašanji; podpisnike poziva, naj sporazum ACCORD, ki bo prenehal veljati 12. maja 2018, še pred tem datumom podaljšajo za nadaljnjih pet let; poziva vlado in bangladeški poslovni sektor, naj priznata koristnost zaveze trgovcev na drobno v Bangladešu, ki so podpisali ta sporazum, in podpreta podaljšanje mandata za partnerje sporazuma v Bangladešu;

8.  poziva bangladeško vlado in zasebni sektor, naj nadaljujeta pobude za finančne odškodnine in rehabilitacijo žrtev, oblikujeta učinkovito strategijo ponovnega zaposlovanja in ponudita podporo za podjetniške veščine in druge možnosti preživljanja;

Deljena odgovornost EU in mednarodne skupnosti

9.  podpira spremljanje bangladeškega trajnostnega sporazuma ter okrepljeni dialog Komisije in ESZD o pravicah delavcev in človekovih pravicah z Bangladešem, da bi dosegli večjo skladnost z načeli iz konvencij, naštetih v uredbi o splošnih tarifnih preferencialih;

10.  podpira namero Komisije, da bo preučila možnost pobude na ravni celotne EU o prostovoljnih pobudah v sektorju oblačil, pri čemer bo glavno načelo strog kodeks ravnanja; je seznanjen z delovnim dokumentom Komisije z dne 24. aprila 2017 z naslovom Trajnostne vrednostne verige v sektorju oblačil v okviru ukrepov razvojne politike EU in jo znova poziva, naj se ne omeji na ta delovni dokument, temveč naj preuči možnosti za zavezujočo zakonodajo o potrebni skrbnosti; poudarja tudi, da lahko usklajevanje, izmenjava informacij in najboljše prakse ter zaveza vlad, da bodo uvedle ustrezne okvirne pogoje, prispevajo k učinkovitosti zasebnih in javnih pobud za vrednostno verigo ter dosežejo pozitivne rezultate pri trajnostnem razvoju; poudarja pomen ozaveščanja potrošnikov, da se poveča preglednost in podpre prizadevanja za boljše delovne in okoljske standarde, varnost proizvodov in trajnostno potrošnjo;

11.  meni, da bi lahko bangladeški trajnostni sporazum, pri katerem ima EU ključno vlogo, služil kot zgled za sklepanje podobnih partnerstev s tretjimi državami; poziva EU, naj nadaljuje in poglablja mednarodno sodelovanje z organizacijami, kot so MOD, OECD in Združeni narodi na področju trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti podjetij;

12.  podpira prizadevanja odprte delovne skupine Združenih narodov, da bi pripravila zavezujočo pogodbo Združenih narodov o podjetjih in človekovih pravicah; poziva Komisijo in države članice, naj dejavno sodelujejo pri teh pogajanjih;

13.  poudarja, da bo neuspeh pri izboljšanju varnostnih razmer in sistematičnem soočanju z grožnjami skrajnežev v Bangladešu neposredno vplival na naložbe v tej državi, to pa bo nazadnje zavrlo dolgoročni razvoj in poslabšalo življenja običajnih ljudi;

Sklep

14.  poudarja, da je visokokakovosten sektor oblačil odločilen za gospodarski in družbeni razvoj v Bangladešu in da je njegova širitev številnim delavcem, zlasti ženskam, omogočila prehod iz neformalne v formalno ekonomijo; svari pred pobudami, ki bi lahko privedle do umika evropskih in drugih podjetij iz Bangladeša, kar ne bi škodilo samo ugledu te države, temveč zlasti njenim prihodnjim možnostim za razvoj;

15.  poudarja, da je odgovorno poslovno ravnanje skupna odgovornost bangladeške vlade, lokalnega zasebnega sektorja, mednarodne skupnosti in poslovnih partnerjev, da prispevajo k uresničitvi tega glavnega cilja;

o
o   o

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Združenih narodov za človekove pravice, vladi in parlamentu Bangladeša ter generalnemu direktorju MOD.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0414.
(2) UL C 346, 21.9.2016, str. 39.
(3) UL C 234, 28.6.2016, str. 10.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0196.
(5) UL C 482, 23.12.2016, str. 149.
(6) UL C 436, 24.11.2016, str. 39.
(7) UL C 36, 29.1.2016, str. 145.
(8) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31.
(9) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.
(10) UL C 24, 22.1.2016, str. 28.
(11) UL C 24, 22.1.2016, str. 33.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0299.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov