Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 14. september 2017 - Strasbourg
Zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev ***I
 Kambodža, predvsem primer Kema Sokhe
 Gabon: zatiranje opozicije
 Laos, predvsem primeri Somphona Phimasona, Loda Thamavonga in Sukana Čajthada
 Mjanmar, predvsem položaj ljudstva Rohinga
 Sporazum med EU in Čilom o trgovini z ekološkimi proizvodi ***
 Protokol k Sporazumu o pridružitvi med EU in Čilom (pristop Hrvaške) ***
 Posodobitev trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom
 Podaljšanje evropskega statističnega programa do leta 2020 ***I
 Evropski skladi tveganega kapitala in evropski skladi za socialno podjetništvo ***I
 Večletni načrt za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže ***I
 Preglednost, odgovornost in integriteta v institucijah EU
 Prihodnost programa Erasmus+
 Nov program znanj in spretnosti za Evropo

Zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev ***I
PDF 1002kWORD 125k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 14. septembra 2017, o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti proizvodov in storitev (COM(2015)0615 – C8-0387/2015 – 2015/0278(COD))(1)
P8_TA(2017)0347A8-0188/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Navedba sklicevanja 1 a (novo)
ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti člena 26 Listine,
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Namen te direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga s približanjem zakonov in drugih predpisov držav članic ter z odpravo ovir za prosti pretok dostopnih proizvodov in storitev. To bo povečalo razpoložljivost dostopnih proizvodov in storitev na notranjem trgu.
(1)  Namen te direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga s približanjem zakonov in drugih predpisov držav članic ter z odpravo ovir za prosti pretok dostopnih proizvodov in storitev. To bo povečalo razpoložljivost in izboljšalo dostopnost in praktičnost informacij o dostopnih proizvodih in storitvah na notranjem trgu.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Povpraševanje po dostopnih proizvodih in storitvah je veliko, število invalidov in/ali državljanov s funkcijskimi omejitvami pa se bo s staranjem prebivalstva Evropske unije zelo povečalo. Okolje, v katerem so proizvodi in storitve dostopnejši, omogoča bolj vključujočo družbo in lajša neodvisno življenje.
(2)  Povpraševanje po dostopnih proizvodih in storitvah je veliko, število oseb s funkcijskimi omejitvami, tudi invalidov, v smislu člena 1 Konvencije Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov (V nadaljnjem besedilu: Konvencija) pa se bo s staranjem prebivalstva Evropske unije zelo povečalo. Okolje, v katerem so proizvodi in storitve dostopnejši, omogoča bolj vključujočo družbo in je temeljni pogoj za neodvisno življenje.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)  Zagotoviti bi bilo treba „univerzalno dostopnost“, „univerzalno oblikovanje“ in „vidik spola“ za proizvode, orodja, naprave in storitve, da jih bodo lahko splošno uporabljali invalidi.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Neskladja med predpisi in upravnimi ukrepi, ki so jih sprejele države članice v zvezi z dostopnostjo proizvodov in storitev za osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, ustvarjajo ovire za prosti pretok takih proizvodov in storitev ter izkrivljalo učinkovito konkurenco na notranjem trgu. Te ovire še posebej prizadevajo gospodarske subjekte, zlasti mala in srednja podjetja (MSP).
(3)  Neskladja med predpisi in upravnimi ukrepi, ki so jih sprejele države članice v zvezi z dostopnostjo nekaterih proizvodov in storitev za osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, ustvarjajo ovire za njihov prosti pretok ter izkrivljalo učinkovito konkurenco na notranjem trgu. Za druge proizvode se bodo razlike verjetno povečale zaradi začetka veljavnosti Konvencije. Te ovire še posebej prizadevajo gospodarske subjekte, zlasti mala in srednja podjetja (MSP).
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Potrošniki dostopnih proizvodov in uporabniki dostopnih storitev se soočajo z visokimi cenami, ki so posledica omejene konkurence med dobavitelji. Razdrobljenost nacionalnih predpisov zmanjšuje potencialne koristi, ki bi jih lahko pri odzivanju na družbene in tehnološke dosežke ustvarila izmenjava izkušenj na nacionalni in mednarodni ravni.
(5)  Potrošniki dostopnih proizvodov, zlasti podpornih tehnologij, in uporabniki dostopnih storitev se soočajo z visokimi cenami, ki so posledica omejene konkurence med dobavitelji. Razdrobljenost nacionalnih predpisov zmanjšuje potencialne koristi, ki bi jih lahko pri odzivanju na družbene in tehnološke dosežke ustvarila izmenjava izkušenj na nacionalni in mednarodni ravni.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Približevanje nacionalnih ukrepov na ravni Unije je zato potrebno za pravilno delovanje notranjega trga, da se odpravi razdrobljenost trga dostopnih proizvodov in storitev, ustvari ekonomija obsega, olajša čezmejna trgovina in mobilnost, gospodarskim subjektom pomaga usmeriti sredstva v inovacije, namesto, da jih uporabijo za usklajevanje z razdrobljenimi pravnimi zahtevami po vsej Uniji.
(6)  Približevanje nacionalnih ukrepov na ravni Unije je zato potrebno za pravilno delovanje notranjega trga, da se odpravi razdrobljenost trga dostopnih proizvodov in storitev, ustvari ekonomija obsega, olajša čezmejna trgovina, prosti pretok proizvodov in storitev, ter prosto gibanje oseb, tudi invalidov, gospodarskim subjektom pomaga usmeriti sredstva v inovacije, namesto, da jih uporabijo za kritje stroškov zaradi razdrobljene zakonodaje.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)  Unija se mora v skladu s členom 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti boriti proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti. S členom 19 PDEU se Uniji podeljuje pooblastilo za sprejemanje pravnih aktov za boj proti tovrstni diskriminaciji.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Še posebej si prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravic invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti ter spodbujati uporabo člena 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
(9)  Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Še posebej si prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravic invalidov in starejših do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti ter spodbujati uporabo členov 21, 25 in 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Sprememba 250
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Boljša dostopnost proizvodov in storitev bo izboljšala življenje invalidov, pa tudi oseb s stalnimi ali začasnimi funkcijskimi omejitvami, kot so starejše osebe, nosečnice in osebe, ki potujejo s prtljago. Zato je bistvenega pomena, da ta direktiva zajema tudi invalide in osebe z začasnimi ali stalnimi funkcijskimi omejitvami, da bi zagotovili dejanske koristi in samostojno življenje večjega dela družbe.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 b (novo)
(9b)  V Uniji je invalidnost bolj razširjena med ženskimi kot med moškimi. Invalidke se soočajo z različnimi oblikami diskriminacije in znatnimi ovirami pri celovitem uživanju svojih temeljnih pravic in svoboščin. Te vključujejo fizično, čustveno, spolno, ekonomsko in institucionalno nasilje ter diskriminacijo pri dostopanju do izobraževanja in zaposlitve, vse to pa lahko povzroči osamljenost in psihološke travme. Poleg tega so ženske zaradi invalidnosti nesorazmerno prizadete tudi kot negovalke invalidnih družinskih članov in pogosteje kot moški doživljajo diskriminacijo prek povezave. Zato je treba ukrepati, da bi zagotovili, da bodo enako obravnavanje ter pozitivne ukrepe in politike za invalidke in matere invalidnih otrok temeljna pravica in etična obveznost.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Splošni cilj strategije enotnega digitalnega trga je zagotoviti trajnostne gospodarske in družbene koristi s pomočjo povezanega enotnega digitalnega trga. Potrošniki Unije še vedno ne morejo v celoti izkoristiti cen in izbire, ki jih lahko ponudi enotni trg, saj so čezmejne spletne transakcije še vedno zelo omejene. Tudi razdrobljenost omejuje povpraševanje po čezmejnih transakcijah e-trgovanja. Potrebni bodo usklajeni ukrepi, da se tudi invalidom zagotovi popoln dostop do novih elektronskih vsebin. Zato je treba harmonizirati zahteve glede dostopnosti na enotnem digitalnem trgu in zagotoviti, da bodo vsi državljani Unije, ne glede na svoje zmožnosti, lahko uživali njegove koristi.
(10)  Splošni cilj strategije enotnega digitalnega trga je zagotoviti trajnostne gospodarske in družbene koristi s pomočjo povezanega enotnega digitalnega trga, tako da se olajša trgovina in spodbuja zaposlovanje v Uniji. Potrošniki Unije še vedno ne morejo v celoti izkoristiti cen in izbire, ki jih lahko ponudi enotni trg, saj so čezmejne spletne transakcije še vedno zelo omejene. Tudi razdrobljenost omejuje povpraševanje po čezmejnih transakcijah e-trgovanja. Potrebni bodo usklajeni ukrepi, da se tudi invalidom zagotovi popoln dostop do novih elektronskih vsebin. Zato je treba harmonizirati zahteve glede dostopnosti na enotnem digitalnem trgu in zagotoviti, da bodo vsi državljani Unije, ne glede na svoje zmožnosti, lahko uživali njegove koristi.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)   V členu 4 Konvencije se države podpisnice poziva, naj izvajajo ali spodbujajo raziskave in razvoj novih tehnologij, vključno s tehnologijami obveščanja in sporočanja, pripomočki za gibanje in napravami in podpornimi tehnologijami, primernimi za invalide, ter naj spodbujajo njihovo razpoložljivost in uporabo. Konvencija tudi poziva, naj se daje prednost tehnologijam po sprejemljivih cenah.
Sprememba 232
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 b (novo)
(12b)  V sektorju železniškega prometa se Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta1a in Uredba Komisije (EU) št. 1300/20141b (TSI PRM) izrecno sklicujeta na zahteve glede dostopnosti, ki so določene v členu 9 Konvencije, in jih izvajata. Skladno s tem je dostopnost za invalide in osebe z omejeno mobilnostjo v sektorju železniškega prometa urejena s temi instrumenti. Da bi zagotovili skladnost Direktive (EU) 2016/797 z Uredbo (EU) št. 1300/2014 na eni strani ter s to direktivo na drugi strani, bi bilo treba pri vseh prihodnjih revizijah tehničnih specifikacij za interoperabilnost za funkcionalno ovirane osebe (TSI PRM) upoštevati tudi zahteve glede dostopnosti, ki izhajajo iz evropskega akta o dostopnosti.
________________
la Direktiva (EU) 2016/797 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (UL L 138, 26.5.2016, str. 44).
1b Uredba Komisije (EU) št. 1300/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi z dostopnostjo železniškega sistema Unije za invalide in funkcionalno ovirane osebe (UL L 356, 12.12.2014, str. 110).
Sprememba 233
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Zaradi začetka veljavnosti Konvencije v pravnem redu držav članic je treba nujno sprejeti dodatne nacionalne določbe o dostopnosti proizvodov in storitev, med katerimi bi v odsotnosti ukrepanja na ravni Unije prihajalo do čedalje večjih neskladij.
(13)  Zaradi začetka veljavnosti Konvencije v pravnem redu držav članic je treba nujno sprejeti dodatne nacionalne določbe o dostopnosti proizvodov in storitev ter o grajenem okolju, povezanem z zagotavljanjem blaga in storitev, pri katerih bi brez ukrepanja na ravni Unije prihajalo do čedalje večjih neskladij.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)   Poleg zahtev iz te direktive bi si bilo treba prizadevati tudi za izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije o pravicah potnikov v zračnem, železniškem in avtobusnem prevozu ter prevozu na celinskih vodnih poteh. Ta prizadevanja bi se morala osredotočati na intermodalne vidike, da bi spodbujali neovirano dostopnost, vključno s področji, kot so infrastruktura in transportna vozila.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 b (novo)
(13b)  Komisija bi morala spodbujati mestne oblasti, naj neoviran dostop do storitev mestnega prevoza vključijo v svoje načrte za trajnostno mobilnost v mestih in redno objavljajo sezname primerov dobre prakse glede neoviranega dostopa do javnega mestnega prometa in mobilnosti.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir, ki je usklajena s Konvencijo, dostopnost opredeljuje kot eno od osmih področij ukrepanja ter je namenjena zagotavljanju dostopnosti proizvodov in storitev.
(15)  Sporočilo Komisije z dne 15. novembra 2010 „Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir, ki je usklajena s Konvencijo, dostopnost, ki je temeljni pogoj za udeležbo v družbi, opredeljuje kot eno od osmih področij ukrepanja ter je namenjena zagotavljanju dostopnosti proizvodov in storitev.
__________________
33 COM(2010)0636.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)  Proizvodi in storitve, ki spadajo v področje uporabe te direktive, so rezultat analize, ki je bila opravljena med pripravo ocene učinka in s pomočjo katere so bili opredeljeni relevantni proizvodi in storitve za osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi in starejšimi, za katere so države članice sprejele ali bodo najverjetneje sprejele različne nacionalne zahteve glede dostopnosti.
(16)  Proizvodi in storitve, ki spadajo v področje uporabe te direktive, so rezultat analize, ki je bila opravljena med pripravo ocene učinka in s pomočjo katere so bili opredeljeni relevantni proizvodi in storitve za invalide, za katere so države članice sprejele ali bodo najverjetneje sprejele različne nacionalne zahteve glede dostopnosti.
Sprememba 227
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)  Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a nalaga vrsto obveznosti ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev. Zato je vanjo bolj primerno vključiti zahteve glede dostopnosti.
Kar pa zadeva spletišča in storitve na osnovi mobilnih naprav, Direktiva 2010/13/EU zajema zgolj avdiovizualne medijske vsebine. Zato je primerno v področje uporabe te direktive vključiti arhitekturo spletišč in storitev na osnovi mobilnih naprav ter vse vsebine, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive 2010/13/EU.
Ta direktiva bi morala zajemati zahteve glede dostopnosti za opremo za telefonske storitve in spletišča. Zajemati bi morala tudi zahteve glede dostopnosti za telefonske storitve, razen če niso že obravnavane v drugem pravnem aktu Unije, ki zagotavlja najmanj enako raven varstva kot ta direktiva. V tem primeru bi moral zadevni pravni akt Unije prevladati nad to direktivo.

_______________________
1a Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Vsi proizvodi in storitve morajo biti skladni z zahtevami glede dostopnosti, ki so opredeljene v členu 3 in navedene v Prilogi I, da so dostopni za invalide in starejše. Obveznosti glede dostopnosti za e-trgovino se uporabljajo tudi za spletno prodajo storitev v skladu s členom 1(2)(a) do (e) te direktive.
(17)  Vsi proizvodi in storitve, zajeti v področje uporabe te direktive in dani na trg po datumu začetka uporabe te direktive, bi morali biti skladni z zahtevami glede dostopnosti, ki so določene v členu 3 in navedene v Prilogi I, da so dostopni za invalide. Obveznosti glede dostopnosti za e-trgovino se uporabljajo tudi za spletno prodajo storitev v skladu s točkami (a) do (e) člena 1(2) te direktive.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)  Tudi če se storitev ali del storitve odda v podizvajanje tretji osebi, to ne bi smelo ogroziti dostopnosti te storitve, ponudniki storitev pa bi morali izpolnjevati obveznosti iz te direktive. Ponudniki storitev bi morali zagotoviti tudi ustrezno in stalno usposabljanje svojega osebja, da bo seznanjeno z načini uporabe dostopnih proizvodov in storitev. To usposabljanje bi moralo zajemati tudi vprašanja, kot so zagotavljanje informacij, svetovanje in oglaševanje.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Zahteve glede dostopnosti je treba uvesti na način, ki bi bil čim manj obremenjujoč za gospodarske subjekte in države članice, predvsem s tem, da se v področje uporabe vključi le skrbno izbrane proizvode in storitve.
(18)  Po eni strani je treba zahteve glede dostopnosti uvesti na način, ki bi bil karseda učinkovit in čim manj obremenjujoč za gospodarske subjekte in države članice, predvsem s tem, da se v področje uporabe vključi le skrbno izbrane proizvode in storitve, ki so dani na trg po datumu začetka uporabe te direktive. Po drugi strani je treba gospodarskim subjektom omogočiti učinkovito izvajanje zahtev glede dostopnosti, ki so določene v tej direktivi, zlasti z upoštevanjem življenjske dobe samopostrežnih terminalov, prodajnih avtomatov za vozovnice/vstopnice in avtomatov za prijavo. Prav tako je treba upoštevati poseben položaj malih in srednjih podjetij na notranjem trgu. Poleg tega od mikropodjetij zaradi njihove velikosti, virov in narave ne bi smeli zahtevati, da izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz te direktive ali da morajo uporabljati postopek iz člena 12, da bi bili izvzeti iz obveznosti te direktive.
Sprememba 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)  Za zagotovitev boljšega delovanja notranjega trga bi morali nacionalni organi upoštevati zahteve glede dostopnosti iz te direktive, ko uporabljajo določbe o dostopnosti iz pravnih aktov Unije, ki so navedeni v tej direktivi. Vendar ta direktiva ne bi smela spremeniti obvezne ali prostovoljne narave določb iz teh drugih pravnih aktov Unije. Morala bi torej zagotoviti, da so zahteve glede dostopnosti enake v vsej Uniji, kadar se uporabljajo v skladu s temi drugimi akti.
Sprememba 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 21
(21)  Predlog Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta vključuje zahteve glede dostopnosti za določeno skupino spletišč organov javnega sektorja. Poleg tega predlaga vzpostavitev podlage za metodologijo spremljanja in poročanja o skladnosti zadevnih spletišč z zahtevami iz navedene direktive. Tako zahteve glede dostopnosti kot metodologijo spremljanja in poročanja iz navedene direktive bi bilo treba uporabljati za spletišča organov javnega sektorja. Da bi zlasti zagotovili, da pristojni organi izvajajo iste zahteve glede dostopnosti neodvisno od vrste reguliranega spletišča, bi morale biti zahteve glede dostopnosti iz te direktive usklajene z zahtevami predlagane direktive o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja. Dejavnosti e-trgovine spletišč javnega sektorja, ki jih ne zajema navedena direktiva, spadajo v področje uporabe tega predloga, da bi zagotovili, da je spletna prodaja proizvodov in storitev dostopna za invalide in starejše ne glede na to, ali gre za javno ali zasebno prodajo.
(21)   Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta34 vključuje zahteve glede dostopnosti za določeno skupino spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja. Vendar pa omenjena direktiva vsebuje specifični seznam izjem, saj zagotavljanje popolne dostopnosti določenih vsebin spletišč in mobilnih aplikacij ter določenih vrst spletišč in mobilnih aplikacij ustvarja nesorazmerno breme. Poleg tega uvaja podlago za metodologijo spremljanja in poročanja o skladnosti zadevnih spletišč in mobilnih aplikacij z zahtevami, določenimi v navedeni direktivi. Tako zahteve glede dostopnosti kot metodologijo spremljanja in poročanja iz navedene direktive bi bilo treba uporabljati za spletišča in mobilne aplikacije organov javnega sektorja. Da bi zlasti zagotovili, da pristojni organi izvajajo iste zahteve glede dostopnosti neodvisno od vrste reguliranega spletišča ali mobilnih aplikacij, bi morale biti zahteve glede dostopnosti iz te direktive usklajene z zahtevami Direktive (EU) 2016/2102. Dejavnosti e-trgovine spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja, ki jih ne zajema navedena direktiva, spadajo v področje uporabe te direktive, da bi zagotovili, da je spletna prodaja proizvodov in storitev dostopna za invalide in starejše ne glede na to, ali gre za javno ali zasebno prodajo.
__________________
__________________
34Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja, COM(2012)0721.
34Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 22 a (novo)
(22a)  Nekateri elementi zahtev glede dostopnosti iz te direktive, zlasti tisti iz Priloge I, ki se nanašajo na zagotavljanje informacij, so že zajeti v obstoječih zakonodajnih aktih Unije s področja prevoza. Ti akti vključujejo Uredbo (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta1a, Uredbo Komisije (EU) št. 1300/20141b ter Uredbo Komisije (EU) št. 454/20111c v zvezi z železniškim prevozom; Uredbo (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta1d v zvezi z avtobusnim prevozom; ter Uredbo (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta1e v zvezi s pomorskim prevozom. Da bi zagotovili regulativno skladnost in predvidljivost za gospodarske subjekte, za katere se uporabljajo ti akti, bi moralo veljati, da so ustrezne zahteve iz te direktive izpolnjene, če so izpolnjeni ustrezni deli teh aktov. Če pa zahteve glede dostopnosti v teh aktih niso zajete, na primer zahteva glede dostopnosti spletišč letalskih družb, bi se morala uporabljati ta direktiva.
__________________
1a Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14).
1b Uredba Komisije (EU) št. 1300/2014 z dne 18. novembra 2014 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi z dostopnostjo železniškega sistema Unije za invalide in funkcionalno ovirane osebe (UL L 356, 12.12.2014, str. 110).
1c Uredba Komisije (EU) št. 454/2011 z dne 5. maja 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „telematske aplikacije za potniški promet“ vseevropskega železniškega sistema (UL L 123, 12.5.2011, str. 11).
1d Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 55, 28.2.2011, str. 1).
1e Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 334, 17.12.2010, str. 1).
Sprememba 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 22 b (novo)
(22b)  Namen te direktive je dopolniti obstoječo sektorsko zakonodajo Unije z zajemanjem vidikov, ki še niso zajeti v navedeni zakonodaji.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 22 c (novo)
(22c)  Določitev področja uporabe te direktive v zvezi z letalskimi, avtobusnimi, železniškimi in vodnimi storitvami potniškega prevoza bi morala temeljiti na obstoječi sektorski zakonodaji, ki ureja pravice potnikov. Kadar se ta direktiva ne uporablja za določene vrste storitev prevoza, bi države članice morale imeti možnost, da bi ponudnike storitev spodbujale k uporabi ustreznih zahtev glede dostopnosti iz te direktive.
Spremembi 223 in 228
Predlog direktive
Uvodna izjava 23
(23)  V nekaterih primerih bi skupne zahteve glede dostopnosti grajenega okolja olajšale prosti pretok povezanih storitev in invalidov. Zato ta direktiva državam članicam omogoča, da vključijo grajeno okolje, ki se uporablja za zagotavljanje storitev, v področje uporabe te direktive, v okviru katerega mora izpolnjevati zahteve glede dostopnosti iz Priloge X.
(23)  V nekaterih primerih je dostopnost grajenega okolja nujen pogoj, da invalidi sploh lahko v celoti uživajo povezane storitve. Zato bi morala ta direktiva države članice obvezati, da vključijo grajeno okolje, ki se uporablja za zagotavljanje storitev, v področje uporabe te direktive, v okviru katerega mora izpolnjevati zahteve glede dostopnosti, določene v Prilogi X.
Zahteve glede dostopnosti bi se morale uporabljati pri izgradnji nove infrastrukture ali pri izvedbi večjih obnovitvenih del.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)   S to direktivo ni treba spremeniti obstoječe zakonodaje Unije, ki določa, da je skladnost z zahtevami glede dostopnosti prostovoljna.
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 24
(24)  Treba je zagotoviti, da bi se za zakonodajne akte Unije o obveznostih glede dostopnosti, ki ne zagotavljajo zahtev ali specifikacij glede dostopnosti, dostopnost opredelila s sklicevanjem na zahteve glede dostopnosti iz te direktive. To velja za Direktivo 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta, Direktivo 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta in Direktivo 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ki zahtevajo, da tehnične specifikacije in tehnične ali funkcionalne zahteve za koncesije, dela ali storitve, ki spadajo v njihovo področje uporabe, upoštevajo merila dostopnosti za invalide ali oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom („univerzalno oblikovanje“).
(24)  Treba je zagotoviti, da bi se za zakonodajne akte Unije o obveznostih glede dostopnosti, ki ne zagotavljajo zahtev ali specifikacij glede dostopnosti, dostopnost opredelila s sklicevanjem na zahteve glede dostopnosti iz te direktive. Med te akte sodijo tudi Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta35, Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta36 in Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta37, ki zahtevajo, da tehnične specifikacije in tehnične ali funkcionalne zahteve za koncesije, dela ali storitve, ki spadajo v njihovo področje uporabe, upoštevajo merila dostopnosti za invalide ali oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom („univerzalno oblikovanje“).
__________________
__________________
35 Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).
35 Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).
36 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
36 Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
37 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
37 Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 24 a (novo)
(24a)  Obveza glede zagotavljanja dostopnosti prometne infrastrukture na vseevropskem prometnem omrežju je določena v Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1a. Zahteve glede dostopnosti iz te direktive bi se morale uporabljati tudi za nekatere elemente prometne infrastrukture, ki jih ureja navedena uredba, kolikor to zadeva proizvode in storitve iz te direktive ter kolikor naj bi bila infrastruktura in grajeno okolje, povezana s temi storitvami, namenjena za uporabo potnikov.
__________________
1a Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 24 b (novo)
(24b)  Vendar ni primerno, da bi ta direktiva spremenila obvezne ali prostovoljne narave določb v teh drugih zakonodajnih aktih Unije, kot je člen 67 Direktive 2014/24/EU o merilih za oddajo javnih naročil, ki jih lahko javni naročniki uporabijo za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe. Vanje se lahko vključi morebitne socialne vidike, če šteje, da so ti vidiki povezani z zadevnim naročilom. Ta direktiva bi morala torej zagotoviti, da so zahteve glede dostopnosti enake v vsej Uniji, če se uporabljajo v skladu s temi drugimi zakonodajnimi akti Unije.
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 25
(25)  Dostopnost bi bilo treba doseči z odpravo in preprečevanjem ovir, po možnosti prek univerzalnega oblikovanja ali oblikovanja, prilagojenega vsem uporabnikom. Dostopnost ne bi smela izključevati zagotavljanja ustreznih prilagoditev, če jih zahteva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije.
(25)  Dostopnost bi bilo treba doseči z odpravo in preprečevanjem ovir, po možnosti prek univerzalnega oblikovanja ali oblikovanja, prilagojenega vsem uporabnikom. V skladu s Konvencijo ta pristop „pomeni oblikovanje proizvodov, okolja, programov in storitev tako, da so karseda uporabni za vse, ne da bi jih bilo treba prilagajati ali posebej oblikovati“. V skladu s Konvencijo „univerzalno oblikovanje“ ne izključuje podpornih pripomočkov in tehnologij za posamezne skupine invalidov, kadar je to potrebno. Dostopnost ne bi smela izključevati zagotavljanja ustreznih prilagoditev, če jih zahteva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije.
Sprememba 33
Predlog direktive
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)  Dejstvo, da proizvod ali storitev spada na področje uporabe te direktive, ne pomeni nujno, da ta proizvod ali storitev spada v področje uporabe Direktive Sveta 93/42/EGS1a.
__________________
1aDirektiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL L 169, 12.7.1993, str. 1).
Sprememba 34
Predlog direktive
Uvodna izjava 25 b (novo)
(25b)  Pri opredeljevanju in razvrščanju potreb invalidov, ki naj bi jih zadovoljila proizvod ali storitev, bi bilo treba upoštevati načelo univerzalnega oblikovanja v skladu s splošno pripombo št. 2(2014) Odbora Organizacije združenih narodov za pravice invalidov k členu 9.
Sprememba 35
Predlog direktive
Uvodna izjava 27
(27)  Ta direktiva bi morala glede proizvodov, za katere že veljajo drugi akti Unije, temeljiti na Sklepu št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta38 ter tako zagotavljati doslednost zakonodaje Unije.
(27)  Ta direktiva bi morala glede proizvodov, za katere že veljajo drugi akti Unije, temeljiti na Sklepu št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta38 ter tako zagotavljati doslednost zakonodaje Unije. Vendar ni primerno, da bi ta direktiva vključevala določbe glede varnosti iz tega sklepa, kot na primer tiste glede odpoklica izdelkov, saj proizvod ni nevaren, če ni dostopen.
__________________
38 Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).
38 Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).
Sprememba 36
Predlog direktive
Uvodna izjava 28
(28)  Vsi gospodarski subjekti, ki sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, bi morali zagotoviti, da dajejo na trg samo tiste proizvode, ki so v skladu z zahtevami te direktive glede dostopnosti. Treba je zagotoviti jasno in sorazmerno razdelitev obveznosti, ki ustrezajo vlogi vsakega izmed gospodarskih subjektov v dobavni in distribucijski verigi.
(28)  Vsi gospodarski subjekti, ki spadajo v področje uporabe te direktive in sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, bi morali zagotoviti, da dajejo na trg samo tiste proizvode, ki so v skladu z zahtevami te direktive glede dostopnosti. Treba je zagotoviti jasno in sorazmerno razdelitev obveznosti, ki ustrezajo vlogi vsakega izmed gospodarskih subjektov v dobavni in distribucijski verigi.
Sprememba 37
Predlog direktive
Uvodna izjava 29
(29)  Gospodarski subjekti bi morali biti odgovorni za skladnost proizvodov in storitev v povezavi z njihovimi ustreznimi vlogami v dobavni verigi, da se zagotovita visoka raven varstva dostopnosti in poštena konkurenca na trgu Unije.
(29)  Gospodarski subjekti bi morali biti odgovorni za skladnost proizvodov in storitev v povezavi z njihovimi ustreznimi vlogami v dobavni verigi, da se doseže izboljšana dostopnost in zagotovi poštena konkurenca na trgu Unije.
Sprememba 38
Predlog direktive
Uvodna izjava 30
(30)  Proizvajalec, ki natančno pozna proces zasnove in proizvodnje, je najprimernejši za izvedbo celotnega postopka ugotavljanja skladnosti. Obveznosti glede ugotavljanja skladnosti bi moral imeti proizvajalec.
(30)  Proizvajalec, ki natančno pozna proces zasnove in proizvodnje, je najprimernejši za izvedbo celotnega ugotavljanja skladnosti. Vendar pa obveznosti glede ugotavljanja skladnosti ne bi smel imeti samo proizvajalec. Okrepljen organ za nadzor trga bi lahko imel ključno vlogo v postopku ugotavljanja skladnosti.
Sprememba 39
Predlog direktive
Uvodna izjava 32
(32)  Uvozniki bi morali zagotoviti, da proizvodi iz tretjih držav, ki vstopajo na trg Unije, izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz te direktive in zlasti, da so proizvajalci izvedli ustrezne postopke ugotavljanja skladnosti navedenih proizvodov.
(32)  Uvozniki bi morali zagotoviti, da proizvodi iz tretjih držav, ki vstopajo na trg Unije, izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz te direktive, vse informacije, potrebne za izvajanje ustreznih postopkov ugotavljanja skladnosti navedenih proizvodov, pa posredovati organom za nadzor trga.
Sprememba 40
Predlog direktive
Uvodna izjava 36
(36)  Zaradi sorazmernosti bi se morale zahteve glede dostopnosti uporabljati samo, v kolikor ne predstavljajo nesorazmernega bremena za zadevni gospodarski subjekt ali zahtevajo sprememb proizvodov in storitev, ki bi lahko povzročile njihovo temeljito spremembo glede na določena merila.
(36)  Zaradi sorazmernosti zahteve glede dostopnosti ne bi smele predstavljati nesorazmernega bremena za gospodarski subjekt ali zahtevati sprememb proizvodov in storitev, zaradi katerih bi jih bilo treba glede na opredeljena merila temeljito spremeniti. Kljub temu je treba vzpostaviti mehanizme nadzora za preverjanje upravičenosti uporabe izjem od zahtev glede dostopnosti.
Sprememba 41
Predlog direktive
Uvodna izjava 36 a (novo)
(36a)   Pri oceni, ali skladnost z zahtevami glede dostopnosti pomeni nesorazmerno breme za gospodarske subjekte, bi bilo treba upoštevati njihovo velikost, sredstva in naravo ter ocenjene stroške in koristi skladnosti v primerjavi z ocenjeno koristjo za invalide. Pri analizi stroškov in koristi bi bilo treba med drugim upoštevati pogostost in trajanje uporabe konkretnega proizvoda ali storitve, vključno z ocenjenim številom invalidov, ki ju uporabljajo, življenjsko dobo infrastrukture in proizvodov, ki se uporabljajo pri opravljanju storitve, in alternativne možnosti, tudi storitve ponudnikov storitev potniškega prevoza. Pri ocenjevanju, ali zahtev glede dostopnosti ni mogoče izpolniti, saj bi pomenile nesorazmerno breme, bi bilo treba upoštevati zgolj upravičene razloge. Nenujnost, pomanjkanje časa ali znanja se ne bi smelo šteti za upravičen razlog.
Sprememba 42
Predlog direktive
Uvodna izjava 39
(39)  Da se olajša ugotavljanje skladnosti z veljavnimi zahtevami, je treba določiti domnevo o skladnosti za proizvode in storitve, ki so v skladu s prostovoljnimi harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta39, za namene navedbe podrobnih tehničnih specifikacij navedenih zahtev. Komisija je evropskim organizacijam za standardizacijo izdala že več zahtev za standardizacijo s področja dostopnosti, ki bi jih lahko uporabili pri pripravi harmoniziranih standardov.
(39)  Da se olajša ugotavljanje skladnosti z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti, je treba določiti domnevo o skladnosti za proizvode in storitve, ki so v skladu s prostovoljnimi harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta39, za namene navedbe podrobnih tehničnih specifikacij navedenih zahtev. Komisija je evropskim organizacijam za standardizacijo izdala že več zahtev za standardizacijo s področja dostopnosti, ki bi jih lahko uporabili pri pripravi harmoniziranih standardov.
__________________
__________________
39 Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12)
39 Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12)
Sprememba 43
Predlog direktive
Uvodna izjava 39 a (novo)
(39a)  Uredba (EU) št. 1025/2012 določa postopek za uradno nasprotovanje harmoniziranim standardom, za katere se šteje, da niso skladni z zahtevami iz te direktive.
Sprememba 44
Predlog direktive
Uvodna izjava 40
(40)  Komisiji bi moralo biti omogočeno, da lahko v odsotnosti harmoniziranih standardov in, kjer je to potrebno, za uskladitev trga sprejeme zvedbene akte, s katerimi bi določila skupne tehnične specifikacije za zahteve glede dostopnosti iz te direktive.
(40)  Evropski standardi bi morali biti tržno usmerjeni, upoštevati javni interes in cilje politike, ki jih je Komisija jasno navedla v zahtevi za eno ali več evropskih organizacij za standardizacijo, da bi oblikovale harmonizirane standarde, in temeljiti na soglasju. Tehnične specifikacije bi se zato morale uporabljati le v skrajnem primeru. Komisiji bi moralo biti omogočeno, da jih sprejme, denimo, v primeru, ko je postopek standardizacije ustavljen, ker ni doseženo soglasje med deležniki, zaradi česar prihaja do nepotrebnih zamud pri oblikovanju zahtev, na primer glede interoperabilnosti, ki jih brez sprejetja ustreznega standarda ne bi bilo mogoče izpolniti. Komisija bi morala pustiti dovolj časa med sprejetjem zahteve za eno ali več evropskih organizacij za standardizacijo, da oblikujejo harmonizirane standarde, in sprejetjem tehnične specifikacije, povezane s to zahtevo glede dostopnosti. Komisiji ne bi smelo biti omogočeno, da sprejme tehnično specifikacijo, če pred tem ne poskuša doseči, da bi se zahteve glede dostopnosti izpolnjevale na podlagi evropskega standardizacijskega sistema. Prav tako ne bi smela uporabljati postopka za sprejetje tehničnih specifikacij, da bi zaobšla evropski standardizacijski sistem.
Sprememba 45
Predlog direktive
Uvodna izjava 40 a (novo)
(40a)  Za oblikovanje harmoniziranih standardov in tehničnih specifikacij, ki bodo kar najbolj učinkovito skladni z zahtevami iz te direktive glede dostopnosti proizvodov in storitev, bi morala Komisija, če je to izvedljivo, v postopek odločanja pritegniti evropske krovne invalidske organizacije in vse druge ustrezne deležnike.
Sprememba 46
Predlog direktive
Uvodna izjava 42 a (novo)
(42a)  Pri izvajanju tržnega nadzora proizvodov bi morali organi za nadzor trga pregledati oceno v sodelovanju z invalidi in organizacijami, ki zastopajo invalide in njihove interese.
Sprememba 47
Predlog direktive
Uvodna izjava 44
(44)  Oznaka CE, ki predstavlja ustreznost proizvoda z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive, je vidna posledica celotnega postopka, ki obsega ugotavljanje skladnosti v širšem pomenu. Ta direktiva bi morala upoštevati splošna načela, ki urejajo oznako CE, iz Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta40 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov.
(44)  Ta direktiva bi morala upoštevati splošna načela iz Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta40 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov. Poleg izjave o skladnosti bi moral proizvajalec na stroškovno učinkovit način obvestiti potrošnike o dostopnosti svojih proizvodov, tako da bi to navedel na embalaži.
__________________
__________________
40 Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
40 Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
Sprememba 48
Predlog direktive
Uvodna izjava 45
(45)  V skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 proizvajalec z namestitvijo oznake na proizvod izjavlja, da je proizvod skladen z vsemi veljavnimi zahtevanimi glede dostopnosti in za to prevzema celotno odgovornost.
(45)  Neskladnost proizvoda z zahtevami glede dostopnosti iz člena 3 sama po sebi ne bi smela pomeniti resnega tveganja v smislu člena 20 Uredbe (ES) št. 765/2008.
Sprememba 49
Predlog direktive
Uvodna izjava 48
(48)  Od držav članic se pričakuje, da zagotovijo, da organi za nadzor trga preverijo skladnost gospodarskih subjektov z merili iz člena 12(3) v skladu s poglavjem V.
(48)  Od držav članic se pričakuje, da zagotovijo, da organi za nadzor trga preverijo skladnost gospodarskih subjektov z merili iz člena 12(3) v skladu s poglavjem V in da se redno posvetujejo z organizacijami, ki zastopajo invalide.
Sprememba 50
Predlog direktive
Uvodna izjava 48 a (novo)
(48a)  Nacionalne podatkovne zbirke, ki vsebujejo vse ustrezne informacije o stopnji dostopnosti proizvodov in storitev, navedenih v tej direktivi, bi morale omogočiti boljše vključevanje invalidov in njihovih organizacij v tržni nadzor.
Sprememba 51
Predlog direktive
Uvodna izjava 49
(49)  Od držav članic se pričakuje, da zagotovijo, da pristojni organi iz člena 22 obvestijo Komisijo o uporabi izjem iz člena 22(1) ter vključijo oceno iz odstavka (2) v skladu s Poglavjem VI.
(49)   Države članice bi morale zagotoviti, da pristojni organi obvestijo Komisijo o uporabi izjem iz člena 22. Začetna ocena, ki jo opravijo ustrezni pristojni organi, se posreduje Komisiji na njeno zahtevo. Pri oceni, ali bi skladnost z zahtevami glede dostopnosti pomenila nesorazmerno breme za pristojne organe, bi bilo treba upoštevati njihovo velikost, sredstva in naravo ter ocenjene stroške in koristi skladnosti v primerjavi z ocenjeno koristjo za invalide. Pri analizi stroškov in koristi bi bilo treba med drugim upoštevati pogostost in trajanje uporabe konkretnega proizvoda ali storitve, vključno z ocenjenim številom invalidov, ki ju uporabljajo, življenjsko dobo infrastrukture in proizvodov, ki se uporabljajo pri opravljanju storitve, in alternativne možnosti, tudi storitve ponudnikov storitev potniškega prevoza. Pri oceni, ali bi skladnost z zahtevami glede dostopnosti pomenile nesorazmerno breme, bi bilo treba upoštevati zgolj upravičene razloge. Nenujnost, pomanjkanje časa ali znanja se ne bi smelo šteti za upravičen razlog.
Sprememba 52
Predlog direktive
Uvodna izjava 50
(50)  Določiti bi bilo treba zaščitni postopek – ki se uporablja samo v primeru nestrinjanja med državami članicami o ukrepih, ki jih izvaja država članica – v okviru katerega so zainteresirane strani obveščene o ukrepih, ki se nameravajo izvajati glede proizvodov, neskladnih z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive. Organom za nadzor trga bi moral omogočati, da v sodelovanju z ustreznimi gospodarskimi subjekti glede takih proizvodov prej ukrepajo.
(50)  Določiti bi bilo treba zaščitni postopek – ki se uporablja samo v primeru nestrinjanja med državami članicami o ukrepih, ki jih izvaja država članica – v okviru katerega so zainteresirane strani obveščene o ukrepih, ki se nameravajo izvajati glede proizvodov, neskladnih z zahtevami glede dostopnosti iz te direktive. Organom za nadzor trga bi moral omogočati, da v sodelovanju z organizacijami, ki zastopajo invalide, in ustreznimi gospodarskimi subjekti glede takih proizvodov prej ukrepajo.
Sprememba 53
Predlog direktive
Uvodna izjava 51 a (novo)
(51a)  Da bi zagotovili pravilno uporabo načela sorazmernosti v zvezi z obveznostjo identifikacije gospodarskih subjektov in merili, ki jih je treba uporabljati pri ocenjevanju, ali bi skladnost z obveznostjo iz te direktive pomenila nesorazmerno breme, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte, s katerimi določi obdobje, v katerem morajo biti gospodarski subjekti zmožni identificirati vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil proizvod, ali vsak gospodarski subjekt, kateremu so dobavili proizvod, ter opredeli merila, ki jih je treba upoštevati za vse proizvode in storitve, zajete v tej direktivi, ko se ocenjuje, ali se brez spremembe teh meril breme šteje za nesorazmerno. To obdobje bi moralo biti določeno sorazmerno z življenjsko dobo proizvoda. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje1a. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno kot strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
__________________
1a UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
Sprememba 54
Predlog direktive
Uvodna izjava 51 b (novo)
(51b)  Države članice bi morale zagotoviti, da bi obstajala ustrezna in učinkovita sredstva za zagotavljanje skladnosti s to direktivo, ter tako uvesti ustrezne mehanizme nadzora, kot je naknadni nadzor, ki bi ga opravljali organi za nadzor trga, da bi preverjali, ali se izjeme od zahtev glede dostopnosti upravičeno uporabljajo. Pri obravnavanju pritožb glede dostopnosti bi morale države članice upoštevati splošno načelo dobrega upravljanja, pri čemer bi morale zlasti poskrbeti, da bi uradniki v skladu s svojo obveznostjo odločitev o posameznih pritožbah sprejeli v razumnem roku.
Sprememba 55
Predlog direktive
Uvodna izjava 52 a (novo)
(52a)  Države članice bi morale zagotoviti učinkovita in hitra pravna sredstva zoper odločitve javnih naročnikov in naročnikov glede tega, ali posamezno naročilo sodi v področje uporabe direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU. Ker pravni okvir o pravnih sredstvih na področjih, ki jih zajemata navedeni direktivi, že obstaja, bi bilo treba ta področja izključiti iz določb te direktive glede izvrševanja in kazni. Izključitev ne posega v obveznosti držav članic, ki izhajajo iz Pogodb, da sprejmejo vse ukrepe, s katerimi zagotovijo uporabo in učinkovitost prava Unije.
Sprememba 56
Predlog direktive
Uvodna izjava 53 a (novo)
(53a)  Zahteve glede dostopnosti iz te direktive bi bilo treba uporabljati za proizvode, dane na trg Unije po datumu začetka uporabe nacionalnih ukrepov za prenos te direktive, vključno z rabljenimi proizvodi in proizvodi iz druge roke, ki so bili uvoženi iz tretje države in dani na trg Unije po tem datumu.
Sprememba 57
Predlog direktive
Uvodna izjava 53 b (novo)
(53b)  Vendar bi bilo treba javna naročila za blago, gradnje ali storitve, za katere velja Direktiva 2014/24/EU ali Direktiva 2014/25/EU in ki so bila oddana pred datumom začetka uporabe te direktive, še naprej izvajati v skladu z zahtevami glede dostopnosti, ki so bile določene v teh javnih naročilih.
Sprememba 58
Predlog direktive
Uvodna izjava 53 c (novo)
(53c)  Da bi ponudnikom storitev zagotovili dovolj časa za prilagoditev zahtevam iz te direktive, je treba določiti prehodno obdobje, v katerem za proizvode, uporabljene za zagotavljanje storitve, ne bo treba izpolnjevati zahtev glede dostopnosti iz te direktive. Glede na strošek in dolgo življenjsko dobo bankomatov, prodajnih avtomatov za vozovnice in avtomatov za prijavo potnikov je primerno določiti, da se ti avtomati, kadar se uporabljajo za zagotavljanje storitev, lahko še naprej uporabljajo do konca njihove ekonomske dobe koristnosti.
Sprememba 59
Predlog direktive
Uvodna izjava 54 a (novo)
(54a)  Uvajanje aplikacij, ki zagotavljajo informacije na podlagi storitev v zvezi s prostorskimi podatki, prispeva k neodvisnemu in varnemu gibanju invalidov. Prostorski podatki, ki se uporabljajo v teh aplikacijah, bi morali zagotavljati informacije, prilagojene posebnim potrebam invalidov.
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen -1 (novo)
Člen -1
Predmet urejanja
Namen te direktive je odpraviti in preprečevati ovire za prosti pretok proizvodov in storitev iz te direktive, ki nastajajo zaradi razhajajočih se zahtev glede dostopnosti v državah članicah. Njen namen je tudi prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga s približevanjem zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na zahteve glede dostopnosti za nekatere proizvode in storitve.
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Poglavja I, II do V in VIII se uporabljajo za naslednje proizvode:
1.  Poglavja I, II do V in VII se uporabljajo za naslednje proizvode, dane na trg Unije po ... [datum začetka uporabe te direktive]:
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka a
(a)  računalniško strojno opremo in operacijske sisteme za splošno rabo;
(a)  računalniško strojno opremo in vgrajene operacijske sisteme za splošno rabo, namenjene za uporabo potrošnikov;
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka b – točka iii a (novo)
(iiia)  plačilne terminale;
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka c
(c)  terminalsko opremo za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi, povezano s telefonskimi storitvami;
(c)  terminalsko opremo za potrošnike, povezano s telefonskimi storitvami;
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka d
(d)  terminalsko opremo za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi, povezano z avdiovizualnimi medijskimi storitvami.
(d)  terminalsko opremo za potrošnike, povezano z avdiovizualnimi medijskimi storitvami.
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)  bralnike e-knjig.
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Poglavja I, II do V in VII se uporabljajo za naslednje storitve:
2.  Poglavja I, II do V in VII se brez poseganja v člen 27 uporabljajo za naslednje storitve, zagotovljene po ... [datum začetka uporabe te direktive]:
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 2 – točka -a (novo)
(-a)  operativne sisteme, kadar niso vgrajeni v računalniško strojno opremo in se potrošnikom zagotavljajo kot nematerialno premoženje;
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 2 – točka a
(a)  telefonske storitve in s tem povezano terminalska oprema za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi;
(a)  telefonske storitve in s tem povezano terminalsko opremo za potrošnike;
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 2 – točka b
(b)  avdiovizualne medijske storitve in s tem povezano oprema za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi;
(b)  spletišča in avdiovizualne medijske storitve na osnovi mobilnih naprav;
Spremembe 235, 236, 237, 238, 239 in 253
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 2 – točka c
(c)  letalske, avtobusne, železniške in vodne storitve potniškega prevoza;
(c)  letalske, avtobusne, železniške in vodne storitve potniškega prevoza, storitve mobilnosti ter z njimi povezane storitve intermodalnih povezav, vključno z javnim mestnim prometom, kot so podzemna železnica, vlaki, tramvaji, trolejbusi in avtobusi, v povezavi s:
(i)  samopostrežnimi terminali na ozemlju Unije, vključno s prodajnimi avtomati za vozovnice/vstopnice, plačilnimi terminali in avtomati za prijavo;
(ii)   spletna mesta, storitve na osnovi mobilnih naprav, sistemi pametnega izdajanja vozovnic in obveščanje v realnem času;
(iii)   vozila, z njimi povezana infrastruktura in grajeno okolje, vključno z dostopom brez stopnic na vseh postajališčih javnega prometa;
(iv)   države članice zagotovijo, da je na njihovem ozemlju v voznem parku taksijev in najemnih avtomobilov ustrezen delež prilagojenih vozil.
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 2 – točka d
(d)  bančne storitve,
(d)  bančne storitve za potrošnike;
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 2 – točka e
(e)  e-knjige;
(e)  e-knjige in sorodno opremo, ki se uporablja za zagotavljanje storitev, ki jih ponuja ponudnik storitev, ter dostop do njih;
Sprememba 240
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 2 – točka f a (novo)
(fa)   turistične storitve, vključno z zagotavljanjem nastanitve ter pripravo in dostavo hrane.
Sprememba 73
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 3 – točka a
(a)  javna naročila in koncesije, za katere veljajo Direktiva 2014/23/EU42, Direktiva 2014/24/EU in Direktiva 2014/25/EU;
(a)  javna naročila in koncesije, za katere veljajo Direktiva 2014/23/EU, Direktiva 2014/24/EU in Direktiva 2014/25/EU, ki so zasnovani ali oddani po ... [datum začetka uporabe te direktive]:
__________________
42 Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).
Sprememba 74
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 3 – točka b
(b)  pripravo in izvajanje programov na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo43 ter Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta44;
(b)  pripravo in izvajanje programov na podlagi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta43 ter Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta44, sprejetih ali izvedenih po ... [datum začetka uporabe te direktive]:
__________________
__________________
43 Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).
43 Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).
44 Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006.
44 Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470).
Sprememba 75
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 3 – točka c
(c)  razpise za javne storitve železniškega in cestnega potniškega prevoza v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta45;
(c)  naročila za javne storitve, ki se po ... [datum začetka uporabe te direktive] oddajajo v konkurenčnih razpisnih postopkih ali neposredno za javne storitve železniškega in cestnega potniškega prevoza v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta45;
__________________
__________________
45 Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L 315, 3.12.2007, str. 1).
45 Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L 315, 3.12.2007, str. 1).
Sprememba 76
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 3 – točka d
(d)  prometno infrastrukturo v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta46.
(d)  prometno infrastrukturo v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013, načrtovano ali zgrajeno po ... [datum začetka uporabe te direktive].
__________________
46 Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).
Sprememba 79
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Ta direktiva se ne uporablja za naslednje vsebine spletišč in mobilnih aplikacij:
(a)  oblike datotek za pisarniške aplikacije, objavljene pred ... [datum začetka uporabe te direktive];
(b)  spletne zemljevide in storitve zemljevidov, če so ključne informacije pri zemljevidih, ki so namenjeni navigaciji, zagotovljene na dostopen digitalen način;
(c)  vsebine tretjih oseb, ki jih zadevni gospodarski subjekt ali pristojni organ ni ne financiral ne razvil in niso pod njegovim nadzorom;
(d)  vsebine spletišč in mobilnih aplikacij, ki se štejejo za arhiv, kar pomeni, da vsebujejo le vsebino, ki se ne posodablja ali ureja po ... [datum začetka uporabe te direktive].
Sprememba 80
Predlog direktive
Člen 1 a (novo)
Člen 1a
Izključitev mikropodjetij
Ta direktiva se ne uporablja za mikropodjetja, ki proizvajajo, uvažajo ali distribuirajo proizvode in storitve z njenega področja uporabe.
Sprememba 81
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
(1)  „dostopni proizvodi in storitve“ so proizvodi in storitve, ki so za osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, enako vidni, uporabljivi in razumljivi kot za druge;
(1)  „dostopni proizvodi in storitve“ pomenijo proizvode in storitve, ki jih invalidi lahko zaznajo, uporabljajo in razumejo ter so zanje dovolj zanesljivi;
Sprememba 82
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
(2)  „univerzalno oblikovanje“ ali tudi „oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom“ pomeni oblikovanje proizvodov, okolja, programov in storitev, ki je čim bolj uporabno za vse ljudi, ne da bi ga bilo treba prilagajati ali posebej načrtovati; „univerzalno oblikovanje“ ne izključuje podpornih pripomočkov in tehnologij za posamezne skupine oseb s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, kadar je to potrebno;
črtano
Sprememba 83
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
(5a)  „storitev“ pomeni storitev, kot je opredeljena v točki 1 člena 4 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a;
____________________
1a Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
Sprememba 84
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 5 b (novo)
(5b)  „ponudnik storitev“ pomeni vsako fizično ali pravno osebno, ki ponuja ali zagotavlja storitev, ki je usmerjena na trg Unije;
Sprememba 85
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 16 a (novo)
(16a)  „MSP“ pomeni malo ali srednje podjetje, kot je določeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES1a;
____________________
1a Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
Sprememba 86
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 19
(19)  „odpoklic“ pomeni vsak ukrep za vrnitev proizvoda, ki je že dostopen končnemu uporabniku;
črtano
Sprememba 87
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 20 a (novo)
(20a)  „bančne storitve za potrošnike“ pomenijo storitve, ki potrošnikom omogočajo, da v Uniji odprejo in uporabljajo osnovne plačilne račune v smislu Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a;
____________________
1a Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).
Sprememba 88
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 21
(21)  „e-trgovina“ pomeni spletno prodajo proizvodov in storitev.
(21)  „e-trgovina“ pomeni spletno prodajo proizvodov in storitev med podjetji in potrošniki, zajeto v področju uporabe Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a;
____________________
1a Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
Sprememba 89
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 21 a (novo)
(21a)  „storitve letalskega potniškega prevoza“ pomeni storitve letalskih prevoznikov, potovalnih agencij in upravnih organov letališč, kot so opredeljene v točkah (b) do (f) člena 2 Uredbe (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta1a;
____________________
1a Uredba (ES) št. 1107/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o pravicah invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo v zračnem prevozu (UL L 204, 26.7.2006, str. 1).
Sprememba 90
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 21 b (novo)
(21b)  „storitve avtobusnega potniškega prevoza“ pomeni storitve iz člena 2(1) in (2) Uredbe (EU) št. 181/2011;
Sprememba 91
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 21 c (novo)
(21c)  „storitve železniškega potniškega prevoza“ pomeni storitve iz člena 2(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1371/2007;
Sprememba 92
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 21 d (novo)
(21d)  „storitve vodnega potniškega prevoza“ pomeni storitve iz člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1177/2010.
Sprememba 337
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 21 e (novo)
(21e)  „podporna tehnologija“ pomeni predmet, del opreme ali sistem proizvodov, ki se uporablja za povečanje, ohranjanje ali izboljšanje funkcijskih zmožnosti oseb s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi;
Sprememba 93
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 3
3.  Samopostrežni terminali: bankomati, prodajni avtomati za vozovnice/vstopnice in avtomati za prijavo izpolnjujejo zahteve iz oddelka II Priloge I.
3.  Samopostrežni terminali: bankomati, prodajni avtomati za vozovnice/vstopnice, avtomati za prijavo in plačilni terminali izpolnjujejo zahteve iz oddelka II Priloge I.
Sprememba 94
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 4
4.  Telefonske storitve, vključno s storitvami v sili, in s tem povezana terminalska oprema za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi izpolnjujejo zahteve iz oddelka III Priloge I.
4.  Telefonske storitve, vključno s storitvami v sili, in s tem povezana terminalska oprema za potrošnike izpolnjujejo zahteve iz oddelka III Priloge I.
Sprememba 95
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 5
5.  Avdiovizualne medijske storitve in s tem povezana oprema za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi izpolnjujejo zahteve iz oddelka IV Priloge I.
5.  Spletne strani in storitve na osnovi mobilnih naprav avdiovizualnih medijskih storitev ter s tem povezana oprema za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi izpolnjujejo zahteve iz oddelka IV Priloge I.
Sprememba 244
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 6
6.  Letalske, avtobusne, železniške in vodne storitve potniškega prevoza, spletišča, storitve na osnovi mobilnih naprav, sistemi pametnega izdajanja vozovnic/vstopnic in obveščanja v realnem času ter samopostrežni terminali, prodajni avtomati za vozovnice/vstopnice in avtomati za prijavo, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev potniškega prevoza, izpolnjujejo ustrezne zahteve iz oddelka V Priloge I.
6.  Letalske, avtobusne, železniške, ladijske in intermodalne storitve potniškega prevoza, vključno s storitvami, povezanimi z mestnim prometom, mobilnostjo in grajenim okoljem, spletišča, storitve na osnovi mobilnih naprav, sistemi pametnega izdajanja vozovnic/vstopnic in obveščanja v realnem času ter samopostrežni terminali, kot so plačilni avtomati, prodajni avtomati za vozovnice/vstopnice in avtomati za prijavo, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev potniškega prevoza, storitev, povezanih s turizmom, med drugim nastanitvene storitve in gostinske storitve, izpolnjujejo zahteve iz oddelka V Priloge I le, če te zahteve niso že vključene v naslednji posebni zakonodaji: za železniški prevoz v Uredbo (ES) št. 1371/2007, Uredbo (EU) št. 1300/2014 ali Uredbo (EU) št. 454/2011, za avtobusni prevoz v Uredbo (EU) št. 181/2011, za prevoz po morju in celinskih plovnih poteh v Uredbo (EU) št. 1177/2010 in za letalski prevoz v Uredbo (ES) št. 1107/2006.
Sprememba 97
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 7
7.  Bančne storitve, spletišča, bančne storitve na osnovi mobilnih naprav, samopostrežni terminali, vključno z bankomati, ki se uporabljajo za zagotavljanje bančnih storitev, izpolnjujejo zahteve iz oddelka VI Priloge I.
7.  Bančne storitve za potrošnike, spletišča, bančne storitve na osnovi mobilnih naprav, samopostrežni terminali, vključno s plačilnimi terminali in bankomati, ki se uporabljajo za zagotavljanje teh bančnih storitev, izpolnjujejo zahteve iz oddelka VI Priloge I.
Sprememba 98
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 8
8.  E-knjige izpolnjujejo zahteve iz oddelka VII Priloge I.
8.  E-knjige in pripadajoča oprema izpolnjujejo zahteve iz oddelka VII Priloge I.
Sprememba 224
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 10
10.  Države članice se lahko ob upoštevanju nacionalnih okoliščin odločijo, da grajeno okolje, ki ga uporabljajo stranke storitev potniškega prevoza, vključno z okoljem, ki ga upravljajo ponudniki storitev in upravljavci infrastrukture, ter grajenim okoljem, ki ga uporabljajo stranke bančnih storitev ter centri storitev za stranke in trgovine v okviru operaterjev telefonije, izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz oddelka X Priloge I, da bi jih lahko osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, čim več uporabljale.
10.  Države članice zagotovijo, da grajeno okolje, ki ga uporabljajo stranke storitev potniškega prevoza, vključno z okoljem, ki ga upravljajo ponudniki storitev in upravljavci infrastrukture, ter grajenim okoljem, ki ga uporabljajo stranke bančnih storitev za potrošnike ter centri storitev za stranke in trgovine v okviru operaterjev telefonije, v primeru izgradnje nove infrastrukture ali izvedbe večjih obnovitvenih del obstoječe infrastrukture izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti, določene v oddelku X Priloge I, da bi jih lahko invalidi čim več uporabljali. To ne posega v pravne akte Unije in v nacionalno zakonodajo za varstvo nacionalnih bogastev, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednost.
Sprememba 100
Predlog direktive
Člen 4 – odstavek 1
Države članice na svojem ozemlju ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu proizvodov in storitev, ki izpolnjujejo zahteve iz te direktive, zaradi vzrokov, povezanih z zahtevami glede dostopnosti.
Države članice zaradi vzrokov, povezanih z zahtevami glede dostopnosti, na svojem ozemlju ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu proizvodov in storitev, ki izpolnjujejo zahteve iz te direktive. Države članice zaradi vzrokov, povezanih z zahtevami glede dostopnosti, na svojem ozemlju ne ovirajo izvajanja storitev, ki izpolnjujejo zahteve iz te direktive.
Sprememba 101
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 1
1.  Pri dajanju proizvodov na trg proizvajalci zagotovijo, da so proizvodi oblikovani in proizvedeni v skladu z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti iz člena 3.
1.  Pri dajanju proizvodov na trg proizvajalci zagotovijo, da so proizvodi oblikovani in proizvedeni v skladu z veljavnimi zahtevami glede dostopnosti iz člena 3, razen če teh zahtev ni mogoče izpolniti, ker bi prilagoditev zadevnega proizvoda zahtevala temeljito spremembo osnovnih značilnosti proizvoda ali naložila nesorazmerno breme zadevnemu proizvajalcu, kot je določeno v členu 12.
Sprememba 102
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 2
Če je s tem postopkom dokazano, da proizvod izpolnjuje veljavne zahteve glede dostopnosti, proizvajalci pripravijo izjavo o skladnosti EU in proizvodu dodajo oznako CE.
Če je s tem postopkom ugotavljanja skladnosti dokazano, da proizvod izpolnjuje veljavne zahteve glede dostopnosti iz člena 3, proizvajalci pripravijo izjavo o skladnosti EU, v kateri je jasno navedeno, da je proizvod dostopen.
Sprememba 103
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 4
4.  Proizvajalci vodijo register pritožb, neskladnih proizvodov in odpoklicev proizvodov ter obveščajo distributerje o vsakem takšnem spremljanju.
4.  Proizvajalci vodijo register pritožb in neskladnih proizvodov.
Sprememba 104
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 7
7.  Proizvajalci zagotovijo, da so proizvodu priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki in končni uporabniki brez težav razumejo, kot ga določi zadevna država članica.
7.  Proizvajalci zagotovijo, da so proizvodu priložena navodila v jeziku, ki ga potrošniki in končni uporabniki brez težav razumejo, kot ga določi zadevna država članica.
Sprememba 105
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 8
8.  Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da proizvod, ki so ga dali na trg, ni v skladu s to direktivo, nemudoma izvedejo korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost proizvoda ali ga, če je to potrebno, umaknejo ali odpokličejo. V kolikor proizvod predstavlja tveganje v zvezi z dostopnostjo, proizvajalci takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri so omogočili dostopnost proizvoda, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.
8.  Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da proizvod, ki so ga dali na trg, ni v skladu s to direktivo, nemudoma izvedejo korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost proizvoda ali ga, če je to potrebno, umaknejo. V kolikor proizvod ni skladen s to direktivo, proizvajalci takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri so omogočili dostopnost proizvoda, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.
Sprememba 106
Predlog direktive
Člen 5 – odstavek 9
9.  Proizvajalci pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi obrazložene zahteve predložijo vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti proizvoda, v jeziku, ki ga ta organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je odpraviti tveganje, ki ga povzročajo proizvodi, ki so jih dali na trg, ter zagotoviti skladnost z zahtevami iz člena 3.
9.  Proizvajalci pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi obrazložene zahteve predložijo vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti proizvoda, v jeziku, ki ga ta organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je zagotoviti skladnost s to direktivo.
Sprememba 107
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2 – točka a
(a)  pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi njegove utemeljene zahteve zagotovi vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti proizvoda;
(a)  pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi njegove zahteve zagotovi vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti proizvoda;
Sprememba 108
Predlog direktive
Člen 6 – odstavek 2 – točka b
(b)  s pristojnimi nacionalnimi organi na njihovo zahtevo sodeluje pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je odpraviti tveganje, ki ga povzročajo proizvodi v okviru njihovih pooblastil.
(b)  s pristojnimi nacionalnimi organi na njihovo zahtevo sodeluje pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je zagotoviti skladnost proizvodov s to direktivo v okviru njihovih pooblastil.
Sprememba 109
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 2
2.  Uvozniki pred dajanjem proizvoda na trg zagotovijo, da je proizvajalec izvedel postopek ugotavljanja skladnosti iz Priloge II. Zagotovijo, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo iz navedene priloge, da ima proizvod oznako CE in da je opremljen z zahtevanimi dokumenti ter da je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 5(5) in (6).
2.  Uvozniki pred dajanjem proizvoda na trg zagotovijo, da je proizvajalec izvedel postopek ugotavljanja skladnosti iz Priloge II. Zagotovijo, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo iz navedene priloge, da je proizvod opremljen z zahtevanimi dokumenti ter da je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 5(5) in (6).
Sprememba 110
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 3
3.  Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da proizvod ni skladen z zahtevami glede dostopnosti iz člena 3, proizvoda ne da na trg, dokler ni skladen z zahtevami. Poleg tega uvoznik ustrezno obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga, kadar proizvod predstavlja tveganje.
3.  Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da proizvod ni skladen z zahtevami glede dostopnosti iz člena 3, proizvoda ne da na trg, dokler ni skladen z zahtevami. Poleg tega uvoznik ustrezno obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga, kadar proizvod ni v skladu s to direktivo.
Sprememba 111
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 5
5.  Uvozniki zagotovijo, da so proizvodu priložena navodila in informacije v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki brez težav razumejo, kot ga določi zadevna država članica.
5.  Uvozniki zagotovijo, da so proizvodu priložena navodila v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki brez težav razumejo, kot ga določi zadevna država članica.
Sprememba 112
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 7
7.  Uvozniki vodijo register pritožb, neskladnih proizvodov in odpoklicev proizvodov ter obveščajo distributerje o takšnem spremljanju.
7.  Uvozniki vodijo register pritožb in neskladnih proizvodov.
Sprememba 113
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 8
8.  Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da proizvod, ki so ga dali na trg, ni v skladu z zahtevami iz člena 3, nemudoma izvedejo korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost proizvoda ali ga, če je to potrebno, umaknejo ali odpokličejo. Če proizvod predstavlja tveganje, uvozniki takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri so omogočili dostopnost proizvoda, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.
8.  Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da proizvod, ki so ga dali na trg, ni v skladu s to direktivo, nemudoma izvedejo korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost proizvoda ali ga, če je to potrebno, umaknejo. Če proizvod ni skladen s to direktivo, uvozniki takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri so omogočili dostopnost proizvoda, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.
Sprememba 114
Predlog direktive
Člen 7 – odstavek 9
9.  Uvozniki pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi obrazložene zahteve predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti proizvoda v jeziku, ki ga ta organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je odpraviti tveganje, ki ga povzročajo proizvodi, ki so jih dali na trg.
9.  Uvozniki pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi zahteve predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti proizvoda v jeziku, ki ga ta organ brez težav r S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je zagotoviti skladnost proizvodov, ki so jih dali na trg, z zahtevami glede dostopnosti iz člena 3.
Sprememba 115
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 2
2.  Distributerji pred omogočanjem dostopnosti proizvoda na trgu preverijo, ali imajo proizvodi oznako CE in ali so opremljeni z zahtevanimi dokumenti, navodili in informacijami v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki v državi članici, kjer se omogoči dostopnost proizvoda na trgu, brez težav razumejo, ter da sta proizvajalec in uvoznik izpolnila zahteve iz člena 5(5) in (6) in člena 7(4).
2.  Distributerji pred omogočanjem dostopnosti proizvoda na trgu preverijo, ali so proizvodi v skladu s to direktivo in ali so opremljeni z zahtevanimi dokumenti in navodili v jeziku, ki ga potrošniki in drugi končni uporabniki v državi članici, kjer se omogoči dostopnost proizvoda na trgu, brez težav razumejo, ter da sta proizvajalec in uvoznik izpolnila zahteve iz člena 5(5) in (6) in člena 7(4).
Sprememba 116
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 3
3.  Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da proizvod ni skladen z zahtevami glede dostopnosti iz člena 3, proizvodu ne omogočijo dostopnosti na trgu, dokler ni skladen z zahtevami. Poleg tega distributer ustrezno obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga, kadar proizvod predstavlja tveganje.
3.  Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da proizvod ni skladen z zahtevami glede dostopnosti iz člena 3, proizvodu ne omogočijo dostopnosti na trgu, dokler ni skladen z zahtevami. Poleg tega distributer ustrezno obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga, kadar proizvod ni skladen s to direktivo.
Sprememba 117
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 5
5.  Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da proizvod, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni skladen s to direktivo, zagotovijo sprejetje ustreznih korektivnih ukrepov, da zagotovijo skladnost proizvoda ali ga, če je to potrebno, umaknejo ali odpokličejo. Če proizvod predstavlja tveganje, distributerji takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri so omogočili dostopnost proizvoda, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.
5.  Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da proizvod, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni skladen s to direktivo, zagotovijo sprejetje ustreznih korektivnih ukrepov, da zagotovijo skladnost proizvoda ali ga, če je to potrebno, umaknejo. Če proizvod ni skladen s to direktivo, distributerji takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri so omogočili dostopnost proizvoda, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.
Sprememba 118
Predlog direktive
Člen 8 – odstavek 6
6.  Distributerji na podlagi utemeljene zahteve pristojnemu nacionalnemu organu predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti proizvoda. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je odpraviti tveganje, ki ga povzročajo proizvodi, ki so jim omogočili dostopnost na trgu.
6.  Distributerji na podlagi zahteve pristojnemu nacionalnemu organu predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti proizvoda. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je zagotoviti skladnost proizvodov, ki so dostopni na trgu, z zahtevami glede dostopnosti iz člena 3.
Sprememba 119
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 2
2.  Gospodarski subjekti morajo biti sposobni predložiti informacije iz odstavka 1 še 10 let po tem, ko jim je bil proizvod dobavljen, in 10 let po tem, ko so proizvod dobavili.
2.  Gospodarski subjekti morajo biti sposobni predložiti informacije iz odstavka 1 še določeno obdobje, ki ne sme biti krajše od petih let po tem, ko jim je bil proizvod dobavljen ali ko so proizvod dobavili.
Sprememba 120
Predlog direktive
Člen 10 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 23a za dopolnitev te direktive z opredelitvijo obdobja iz odstavka 2 tega člena. To obdobje se opredeli sorazmerno z življenjskim ciklom proizvoda.
Sprememba 121
Predlog direktive
Člen 11 – odstavek 2
2.  Ponudniki storitev pripravijo potrebne informacije v skladu s Prilogo III, ki pojasnjujejo, kako storitve izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz člena 3. Informacije so na voljo javnosti v pisni in ustni obliki, tudi v obliki, ki je dostopna osebam s funkcijskimi omejitvami in invalidom. Ponudniki storitev informacije hranijo, dokler se storitev izvaja.
2.  Ponudniki storitev pripravijo potrebne informacije v skladu s Prilogo III, ki pojasnjujejo, kako njihove storitve izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz člena 3. Informacije so na voljo javnosti v obliki, ki je dostopna invalidom. Ponudniki storitev informacije hranijo, dokler se storitev izvaja.
Sprememba 122
Predlog direktive
Člen 11 – odstavek 4
4.  Ponudniki storitev na podlagi utemeljene zahteve pristojnemu organu predložijo vse potrebne informacije za dokazovanje skladnosti storitve z zahtevami glede dostopnosti iz člena 3. S temi organi na njihovo zahtevo sodelujejo pri vseh dejavnostih za zagotovitev skladnosti storitve z navedenimi zahtevami.
4.  Ponudniki storitev na podlagi zahteve pristojnemu organu predložijo vse potrebne informacije za dokazovanje skladnosti storitve z zahtevami glede dostopnosti iz člena 3. S temi organi na njihovo zahtevo sodelujejo pri vseh dejavnostih za zagotovitev skladnosti storitve z navedenimi zahtevami.
Sprememba 339
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 3 – točka b
(b)  ocenjene stroške in koristi za gospodarske subjekte v primerjavi z ocenjeno koristjo za invalide, pri čemer se upoštevata pogostost in trajanje uporabe določenega proizvoda ali storitve.
(b)  ocenjene dodatne stroške in koristi za gospodarske subjekte v primerjavi z ocenjeno koristjo za osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, pri čemer se upoštevata pogostost in trajanje uporabe proizvoda ali storitve.
Sprememba 123
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 4
4.  Breme ne velja za nesorazmerno, če se izravna s financiranjem iz drugih virov, ki niso lastna sredstva gospodarskega subjekta, bodisi javnih bodisi zasebnih.
4.  Breme ne velja za nesorazmerno, če se izravna s financiranjem iz drugih virov, ki niso lastna sredstva gospodarskega subjekta, bodisi javnih bodisi zasebnih, ki so na voljo za namen izboljšanja dostopnosti.
Sprememba 124
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 5
5.  Ali bi skladnost z zahtevami glede dostopnosti v zvezi s proizvodi ali storitvami pomenila temeljite spremembe ali nesorazmerno breme, oceni gospodarski subjekt.
5.  Začetno oceno, ali bi skladnost z zahtevami glede dostopnosti v zvezi s proizvodi ali storitvami pomenila temeljite spremembe ali nesorazmerno breme, opravi gospodarski subjekt.
Sprememba 230
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 23a za dopolnitev odstavka 3 tega člena z nadaljnjo opredelitvijo meril, ki jih je treba upoštevati za vse proizvode in storitve, zajete v tej direktivi, pri ocenjevanju tega, ali naj se breme šteje za nesorazmerno, brez spremembe teh meril.
Ko se nadalje opredelijo merila, mora Komisija upoštevati ne le morebitne koristi za invalide, temveč tudi za osebe s funkcijskimi omejitvami.
Komisija prvi tak delegirani akt, ki zajema vse proizvode in storitve, zajete v področju uporabe te direktive, sprejme do ... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te direktive].

Sprememba 126
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 6
6.  Če so gospodarski subjekti za določen proizvod ali storitev uporabili izjemo iz odstavkov 1 do 5, o tem obvestijo pristojne organe za nadzor trga države članice, kjer sta proizvod ali storitev dana na trg ali je omogočena njuna dostopnost na trgu. Obvestilo vključuje oceno iz odstavka 3. Mikropodjetja so izvzeta iz te zahteve glede obveščanja, vendar pa morajo biti zmožna, da na zahtevo pristojnih organov za nadzor trga zagotovijo ustrezno dokumentacijo.
6.  Če so gospodarski subjekti za določen proizvod ali storitev uporabili izjemo iz odstavkov 1 do 5, o tem obvestijo pristojne organe za nadzor trga države članice, kjer sta proizvod ali storitev dana na trg ali je omogočena njuna dostopnost na trgu. Ocena iz odstavka 3 se organu za nadzor trga posreduje na njegovo zahtevo. Mikropodjetja so izvzeta iz te zahteve glede obveščanja, vendar pa morajo biti zmožna, da na zahtevo pristojnih organov za nadzor trga zagotovijo ustrezno dokumentacijo.
Sprememba 127
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 6 a (novo)
6a.  Komisija sprejme izvedbene akte za določitev vzorca obvestila za namene odstavka 6 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(1a). Komisija prvi izvedbeni akt sprejme do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive].
Sprememba 128
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 6b (novo)
6b.  Med ustreznimi deležniki se vzpostavi strukturiran dialog, v katerem sodelujejo invalidi in organizacije, ki jih zastopajo, ter organi za nadzor trga, s čimer zagotovijo uvedbo ustreznih načel za ocenjevanje izjem ter njihovo skladnost.
Sprememba 129
Predlog direktive
Člen 12 – odstavek 6c (novo)
6c.  Države članice se spodbuja k zagotavljanju spodbud in smernic za mikropodjetja, da bi olajšali izvajanje te direktive. Postopki in smernice se razvijejo v posvetovanju z ustreznimi deležniki, vključno z invalidi in organizacijami, ki jih zastopajo.
Sprememba 130
Predlog direktive
Poglavje IV – naslov
Harmonizirani standardi, skupne tehnične specifikacije ter skladnost proizvodov in storitev
Harmonizirani standardi, tehnične specifikacije ter skladnost proizvodov in storitev
Sprememba 131
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 1
Za proizvode in storitve, ki so v skladu s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se šteje, da so skladni z zahtevami glede dostopnosti, ki jih zajemajo navedeni standardi ali njihovi deli, iz člena 3.
1.   Za proizvode in storitve, ki izpolnjujejo harmonizirane standarde ali njihove dele, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se šteje, da so skladni z zahtevami glede dostopnosti iz člena 3, ki jih zajemajo navedeni standardi ali njihovi deli.
Sprememba 132
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 1a (novo)
1a.  Komisija v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, naj pripravi harmonizirane standarde za vsako od zahtev glede dostopnosti iz člena 3. Komisija te zahteve sprejme do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive].
Sprememba 133
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 1b (novo)
1b.  Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev tehničnih specifikacij, ki izpolnjujejo zahteve glede dostopnosti iz člena 3, vendar to stori le v primeru, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)  sklicevanje na harmonizirane standarde v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije;
(b)  Komisija je sprejela zahtevo iz odstavka 2 tega člena, and
(c)  Komisija ugotovi nepotrebne zamude v postopku standardizacije.
Preden sprejme izvedbene akte iz prvega pododstavka, se Komisija posvetuje z ustreznimi deležniki, vključno z organizacijami, ki zastopajo invalide.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2) te direktive.
Sprememba 134
Predlog direktive
Člen 13 – odstavek 1 c (novo)
1c.  Kadar sklici na harmonizirane standarde iz odstavka 1 tega člena niso objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se šteje, da so proizvodi in storitve, ki izpolnjujejo tehnične specifikacije z odstavka 1b tega člena ali njihove dele, skladni z zahtevami glede dostopnosti iz člena 3, ki so zajete v teh tehničnih specifikacijah ali njihovih delih.
Sprememba 135
Predlog direktive
Člen 14
Člen 14
črtano
Skupne tehnične specifikacije
1.  Če sklicevanje na harmonizirane standarde v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije in če bi za harmonizacijo trga bili potrebni podrobnejši podatki za zahteve glede dostopnosti nekaterih proizvodov in storitev, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo skupne tehnične specifikacije za zahteve glede dostopnosti iz Priloge I k tej direktivi. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 24(2) te direktive.
2.  Za proizvode in storitve, ki so v skladu s skupnimi tehničnimi specifikacijami iz odstavka 1 ali njihovimi deli, se šteje, da so skladni z zahtevami glede dostopnosti iz člena 3, ki jih zajemajo navedene skupne tehnične specifikacije ali njihovi deli.
Sprememba 136
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 2
2.  Izjava EU o skladnosti ima vzorčno strukturo, določeno v Prilogi III k Sklepu št. 768/2008/ES. Vsebuje elemente, opredeljene v Prilogi II k tej direktivi, in se redno posodablja. Zahteve glede tehnične dokumentacije ne smejo nalagati nesorazmernega bremena mikro-, malim in srednjim podjetjem. Prevede se v jezik ali jezike, ki jih zahteva država članica, kjer je proizvod dan na trg ali je omogočena njegova dostopnost na tem trgu.
2.  Izjava EU o skladnosti ima vzorčno strukturo, določeno v Prilogi III k Sklepu št. 768/2008/ES. Vsebuje elemente, opredeljene v Prilogi II k tej direktivi, in se redno posodablja. Zahteve glede tehnične dokumentacije ne smejo nalagati nesorazmernega bremena malim in srednjim podjetjem. Prevede se v jezik ali jezike, ki jih zahteva država članica, kjer je proizvod dan na trg ali je omogočena njegova dostopnost na tem trgu.
Sprememba 137
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 3
3.  Kadar se za proizvod uporablja več kot en akt Unije, ki zahteva izjavo EU o skladnosti, se pripravi enotna izjava EU o skladnosti v zvezi z vsemi takšnimi akti Unije. Navedena izjava vsebuje naslove zadevnih aktov, vključno s sklicevanji na njihove objave.
3.  Kadar se za proizvod uporablja več kot en akt Unije, ki zahteva izjavo EU o skladnosti, se pripravi izjava EU o skladnosti v zvezi z vsemi takšnimi akti Unije. Navedena izjava vsebuje naslove zadevnih aktov, vključno s sklicevanji na njihove objave.
Sprememba 138
Predlog direktive
Člen 15 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Poleg izjave EU o skladnosti proizvajalec na embalažo doda obvestilo, s katerim potrošnike na stroškovno učinkovit, enostaven in natančen način obvesti, da proizvod vključuje elemente dostopnosti.
Sprememba 139
Predlog direktive
Člen 16
Člen 16
črtano
Splošna načela za oznako CE proizvodov
Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.
Sprememba 140
Predlog direktive
Člen -17 (novo)
Člen -17
Nacionalna zbirka podatkov
Vsaka država članica vzpostavi javno dostopno zbirko podatkov za registriranje proizvodov, ki nimajo elementov dostopnosti. Potrošniki imajo možnost dostopati do informacij o proizvodih, ki nimajo elementov dostopnosti, in vnašati informacije o njih. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za obveščanje potrošnikov ali drugih deležnikov o možnosti vlaganja pritožb. Predvideti je treba interaktivni sistem nacionalnih zbirk podatkov, po možnosti v pristojnosti Komisije ali ustreznih predstavniških organizacij, da bi lahko informacije o proizvodih, ki nimajo elementov dostopnosti, razširjali po vsej Uniji.
Sprememba 141
Predlog direktive
Člen 18 – odstavek 2 – pododstavek 2
Države članice zagotovijo seznanjenost javnosti o obstoju, odgovornostih in identiteti organov iz prvega pododstavka. Navedeni organi zagotovijo, da so informacije na zahtevo na voljo v dostopni obliki.
Države članice zagotovijo seznanjenost javnosti o obstoju, odgovornostih in identiteti organov iz prvega pododstavka. Navedeni organi zagotovijo, da so informacije o njihovem delu in o sprejetih odločitvah na zahtevo članov zainteresirane javnosti na voljo v dostopni obliki.
Sprememba 142
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 1
Kadar organi za nadzor trga ene države članice ukrepajo v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali če utemeljeno menijo, da proizvod, ki ga vključuje ta direktiva, predstavlja tveganje glede vidikov dostopnosti, ki jih zajema ta direktiva, izvedejo vrednotenje zadevnega proizvoda glede izpolnjevanja vseh zahtev, ki so določene v tej direktivi. Zadevni gospodarski subjekti sodelujejo v polnem obsegu z organi za nadzor trga.
Kadar organi za nadzor trga ene države članice ukrepajo v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali če utemeljeno menijo, da proizvod, ki ga vključuje ta direktiva, ni skladen s to direktivo, izvedejo vrednotenje zadevnega proizvoda glede izpolnjevanja vseh pomembnih zahtev, ki so določene v tej direktivi. Zadevni gospodarski subjekti sodelujejo v polnem obsegu z organi za nadzor trga.
Sprememba 143
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2
Kadar med vrednotenjem organi za nadzor trga ugotovijo, da proizvod ne izpolnjuje zahtev iz te direktive, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da izvede vse ustrezne korektivne ukrepe, da zagotovi skladnost proizvoda s temi zahtevami ali ga umakne ali odpokliče s trga v razumnem roku, ki ga določijo glede na naravo tveganja.
Kadar med vrednotenjem organi za nadzor trga ugotovijo, da proizvod ne izpolnjuje zahtev iz te direktive, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da izvede vse ustrezne korektivne ukrepe, da zagotovi skladnost zadevnega proizvoda s temi zahtevami. Če zadevni gospodarski subjekt ne sprejme nobenih korektivnih ukrepov, organi za nadzor trga od njega zahtevajo, da proizvod v razumnem roku umakne s trga.
Sprememba 144
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 4
4.  Kadar zadevni gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne sprejme ustreznih korektivnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev omogočanja dostopnosti proizvodov na nacionalnem trgu ali njihov umik ali odpoklic z navedenega trga. Organi za nadzor trga Komisijo in druge države članice nemudoma obvestijo o takih ukrepih.
4.  Kadar zadevni gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne sprejme ustreznih korektivnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev omogočanja dostopnosti proizvodov na nacionalnem trgu ali njihov umik z navedenega trga. Organi za nadzor trga Komisijo in druge države članice nemudoma obvestijo o takih ukrepih.
Sprememba 145
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 5 – uvodni del
5.  Informacije iz odstavka 4 vsebujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega proizvoda, poreklo proizvoda, vrsto domnevne neskladnosti in tveganja ter vrsto in trajanje izvajanih nacionalnih ukrepov ter stališče zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica:
5.  Informacije iz odstavka 4 vsebujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega proizvoda, poreklo proizvoda, vrsto domnevne neskladnosti ter vrsto in trajanje izvajanih nacionalnih ukrepov ter stališče zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica:
Sprememba 146
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 5 – točka a
(a)  tega, da proizvod ne izpolnjuje zahtev, povezanih z zahtevami iz člena 3 te direktive, ali
(a)  tega, da proizvod ne izpolnjuje ustreznih zahtev iz člena 3, ali
Sprememba 147
Predlog direktive
Člen 19 – odstavek 8
8.  Države članice zagotovijo takojšnje sprejetje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim proizvodom, kot je umik proizvoda s trga.
8.  Države članice zagotovijo takojšnje sprejetje ustreznih in sorazmernih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim proizvodom, kot je umik proizvoda s trga.
Sprememba 148
Predlog direktive
Člen 20 – odstavek 1 – pododstavek 1
Kadar so ob zaključku postopka iz člena 19(3) in (4) vloženi ugovori zoper ukrep države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija nemudoma začne posvetovanje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti ter oceni nacionalni ukrep. Na podlagi izidov te ocene Komisija odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.
Kadar so ob zaključku postopka iz člena 19(3) in (4) vloženi ugovori zoper ukrep države članice ali kadar Komisija na podlagi zadostnih dokazov meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija nemudoma začne posvetovanje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti ter oceni nacionalni ukrep. Na podlagi izidov te ocene Komisija odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.
Sprememba 149
Predlog direktive
Člen 20 a (novo)
Člen 20a
Delovna skupina
1.  Komisija ustanovi delovno skupino.
Ta delovna skupina je sestavljena iz predstavnikov nacionalnih organov za nadzor trga in ustreznih deležnikov, vključno z invalidi in njihovimi predstavniškimi organizacijami.
2.  Opravlja naslednje naloge:
(a)  izboljšanje izmenjave informacij in dobre prakse med organi držav članic za nadzor trga;
(b)  zagotavljanje skladnosti pri uporabi zahtev glede dostopnosti iz člena 3;
(c)  izražanje mnenja o izjemah od zahtev glede dostopnosti iz člena 3 v primerih, ko se to zdi primerno po prejemu zahteve Komisije.
Sprememba 151
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 1 – točka c
(c)  pri določitvi zahtev glede dostopnosti v zvezi s socialnimi merili in merili kakovosti, ki so jih pristojni organi določili v razpisnih postopkih za javne storitve železniškega in cestnega potniškega prevoza v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007;
črtano
Spremembi 247 in 281
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 1 – točka d a (novo)
(da)   po potrebi za vso ustrezno zakonodajo Unije ali za določbe v zakonodaji Unije v zvezi z dostopnostjo za invalide;
Sprememba 282
Predlog direktive
Člen 21 – odstavek 1 – točka d b (novo)
(db)   če projekte za dostopno prometno in telekomunikacijsko infrastrukturo brez ovir sofinancira Unija v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), strukturnih skladov ali Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), imajo prednost projekti, ki podpirajo ali vključujejo dostopnost.
Sprememba 152
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 1
1.  Zahteve glede dostopnosti iz člena 21 se uporabljajo, če pristojnim organom za namene navedenega člena ne nalagajo nesorazmernega bremena.
1.  Zahteve glede dostopnosti iz člena 21 se uporabljajo, če pristojnim organom ali subjektom, s katerimi imajo ti organi sklenjeno pogodbo, za namene navedenega člena ne nalagajo nesorazmernega bremena.
Spremembi 226 in 257
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 2 – točka b
(b)  ocenjene stroške in koristi za zadevne pristojne organe v primerjavi z ocenjeno koristjo za invalide, pri čemer se upoštevata pogostost in trajanje uporabe določenega proizvoda ali storitve.
(b)  ocenjene stroške in koristi za zadevne pristojne organe v primerjavi z ocenjeno koristjo za osebe s funkcijskimi omejitvami in invalide, pri čemer se upoštevata pogostost in trajanje uporabe določenega proizvoda ali storitve.
Sprememba 153
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 3
3.  Ali skladnost z zahtevami glede dostopnosti iz člena 21 pomenila nesorazmerno breme, ocenijo zadevni pristojni organi.
3.  Ali bi skladnost z zahtevami glede dostopnosti iz člena 21 pomenila nesorazmerno breme, na začetku ocenijo zadevni pristojni organi.
Sprememba 231
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 23a, da dopolni odstavek 2 tega člena z nadaljnjo opredelitvijo meril, ki jih je treba upoštevati za vse proizvode in storitve, ki jih zajema ta direktiva, pri ocenjevanju tega, ali naj se breme šteje za nesorazmerno, brez spremembe teh meril.
Ko se nadalje opredelijo merila, mora Komisija upoštevati ne le morebitne koristi za invalide, temveč tudi za osebe s funkcijskimi omejitvami.
Komisija prvi tak delegirani akt, ki zajema vse proizvode in storitve, zajete v področju uporabe te direktive, sprejme do ... [eno leto po datumu začetka veljavnosti te direktive].

Sprememba 155
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 4
4.  Če je pristojni organ za določen proizvod ali storitev uporabil izjemo iz odstavkov 1, 2 in 3, o tem obvesti Komisijo. Obvestilo vključuje oceno iz odstavka 2.
4.  Če je pristojni organ za določen proizvod ali storitev uporabil izjemo iz odstavkov 1, 2 in 3, o tem obvesti Komisijo. Ocena iz odstavka 2 se na zahtevo posreduje Komisiji.
Sprememba 156
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Če Komisija upravičeno dvomi o odločitvi ustreznega pristojnega organa, lahko delovno skupino iz člena 20 zaprosi, naj preuči oceno iz odstavka 2 tega člena in izda mnenje.
Sprememba 157
Predlog direktive
Člen 22 – odstavek 4 b (novo)
4b.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi vzorec obvestila za namene odstavka 4 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 24(1a). Komisija prvi izvedbeni akt sprejme do ... [dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive].
Sprememba 158
Predlog direktive
Poglavje VII – naslov
IZVEDBENA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE
DELEGIRANI AKTI, IZVEDBENA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE
Sprememba 159
Predlog direktive
Člen 23 a (novo)
Člen 23a
Izvajanje prenosa pooblastila
1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 10(2a), 12(5a) in 22(3a) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od ... [datuma začetka veljavnosti te direktive].
3.  Pooblastilo iz členov 10(2a), 12(5a) in 22(3a) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tem sklepu. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo posamezne države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnemu sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 10(2a), 12(5a) in 22(3a), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 160
Predlog direktive
Člen 24 – odstavek 1 a (novo)
1a.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Sprememba 161
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 2 – uvodni del
2.  Sredstva iz odstavka 1 vključujejo:
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 162
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 2 – točka a
(a)  določbe, na podlagi katerih lahko potrošnik v skladu z nacionalno zakonodajo začne postopek pred sodiščem ali pred pristojnimi upravnimi organi, da se zagotovi izpolnjevanje nacionalnih določb za prenos te direktive;
(a)  možnost, da potrošnik, na katerega neskladnost proizvoda ali storitve neposredno vpliva, v skladu z nacionalno zakonodajo začne postopek pred sodiščem ali pred pristojnimi upravnimi organi, da se zagotovi izpolnjevanje nacionalnih določb za prenos te direktive.
Sprememba 163
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 2 – točka b
(b)  določbe, na podlagi katerih lahko javni organi ali zasebna združenja, organizacije ali drugi pravni subjekti, ki imajo zakonit interes pri zagotavljanju, da so določbe te direktive izpolnjene, v skladu z nacionalno zakonodajo začnejo postopek pred sodiščem ali pred pristojnimi upravnimi organi v imenu potrošnikov, da se zagotovi izpolnjevanje nacionalnih določb za prenos te direktive.
(b)  možnost, da javni organi ali zasebna združenja, organizacije ali drugi pravni subjekti, ki imajo zakonit interes pri zagotavljanju, da so določbe te direktive izpolnjene, v skladu z nacionalno zakonodajo začnejo postopek pred sodiščem ali pred pristojnimi upravnimi organi v imenu potrošnikov, da se zagotovi izpolnjevanje nacionalnih določb za prenos te direktive. Zakonit interes je lahko zastopanje potrošnikov, na katere neskladnost proizvoda ali storitve neposredno vpliva;
Sprememba 164
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)  možnost, da potrošnik, na katerega neskladnost proizvoda ali storitve neposredno vpliva, uporabi pritožbeni mehanizem. Ta mehanizem bi lahko upravljal že obstoječ organ, na primer nacionalni varuh človekovih pravic.
Sprememba 165
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Države članice zagotovijo, da so, preden se začne postopek pred sodiščem ali pred pristojnim upravnim organom, kot je navedeno v točkah (a) in (b) odstavka 1, na voljo mehanizmi za alternativno reševanje sporov, s katerimi se odpravijo vse domnevne neskladnosti s to direktivo, ki so bile prijavljene prek pritožbenega mehanizma iz točke (ba) odstavka 2.
Sprememba 166
Predlog direktive
Člen 25 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Ta člen se ne uporablja za pogodbe, za katere velja Direktiva 2014/24/EU ali Direktiva 2014/25/EU.
Sprememba 288
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 2
2.  Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
2.  Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne, vendar niso alternativa temu, da gospodarski subjekti izpolnjujejo obveznosti glede zagotavljanja dostopnosti svojih proizvodov ali storitev. Če gospodarski subjekt ne spoštuje obveznosti, kaznim sledijo učinkoviti popravni ukrepi.
Sprememba 168
Predlog direktive
Člen 26 – odstavek 4
4.  Kazni upoštevajo obseg neskladnosti, vključno s številom enot zadevnih neskladnih proizvodov ali storitev ter številom prizadetih ljudi.
4.  Kazni upoštevajo obseg neskladnosti, vključno z njeno resnostjo in številom enot zadevnih neskladnih proizvodov ali storitev ter številom prizadetih ljudi.
Sprememba 169
Predlog direktive
Člen 27 – odstavek 2
2.  Te predpise uporabljajo od [... vstaviti datum: šest let po začetku veljavnosti te direktive].
2.  Te predpise uporabljajo od: [pet let po začetku veljavnosti te direktive].
Sprememba 170
Predlog direktive
Člen 27 – odstavek 2 a (novo)
2a.  Brez poseganja v odstavek 2b tega člena države članice določijo prehodno obdobje petih let po … [šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive], v katerem bodo ponudniki storitev lahko še naprej zagotavljali storitve s proizvodi, ki so jih zakonito uporabljali za zagotavljanje podobnih storitev pred tem datumom.
Sprememba 171
Predlog direktive
Člen 27 – odstavek 2 b (novo)
2b.  Države članice lahko določijo, da se lahko samopostrežni terminali, ki so jih ponudniki storitev zakonito uporabljali za zagotavljanje storitev pred … [šest let po datumu začetka veljavnosti te direktive], še naprej uporabljajo za zagotavljanje podobnih storitev do konca njihove ekonomsko koristne življenjske dobe.
Sprememba 172
Predlog direktive
Člen 27 – odstavek 5
5.  Države članice, ki uporabljajo možnost, določeno v členu 3(10), Komisiji sporočijo besedila določb temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo v ta namen, ter poročajo Komisiji o napredku pri njihovem izvajanju.
5.  Države članice po potrebi Komisiji sporočijo besedila določb temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo za namene člena 3(10), ter poročajo Komisiji o napredku pri njihovem izvajanju.
Sprememba 173
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 1
Komisija do [… vstaviti datum: pet let po začetku uporabe te direktive], nato pa vsakih pet let Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o uporabi te direktive.
-1.   Komisija do ... [tri leta po datumu začetka uporabe te direktive], nato pa vsakih pet let Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o uporabi te direktive.
Sprememba 174
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 1
1.  V tem poročilu med drugim s socialnega in ekonomskega vidika ter z vidika tehnološkega razvoja obravnava razvoj dostopnosti proizvodov in storitev ter vpliv na gospodarske subjekte in invalide ter po možnosti opredeli področja, na katerih bi lahko zmanjšali breme, da bi ocenila potrebo po pregledu te direktive.
1.  V teh poročilih, pripravljenih na podlagi obvestil, prejetih v skladu s členoma 12(6) in 22(4), se oceni, ali je ta direktiva dosegla svoje cilje, zlasti v zvezi z izboljšanjem prostega pretoka dostopnih proizvodov in storitev. Poleg tega v teh poročilih med drugim s socialnega in ekonomskega vidika ter z vidika tehnološkega razvoja obravnava razvoj dostopnosti proizvodov in storitev, potrebo po vključitvi novih proizvodov in storitev v področje uporabe te direktive ali po izključitvi nekaterih proizvodov in storitev iz njega, ter vpliv te direktive na gospodarske subjekte in invalide ter po možnosti opredeli področja, na katerih bi lahko zmanjšali breme, da bi ocenila potrebo po pregledu te direktive.
Sprememba 175
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 2
2.  Države članice Komisiji pravočasno sporočijo vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za pripravo tega poročila.
2.  Države članice Komisiji pravočasno sporočijo vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za pripravo teh poročil.
Sprememba 176
Predlog direktive
Člen 28 – odstavek 3
3.  V poročilu Komisija upošteva stališča gospodarskih subjektov in ustreznih nevladnih organizacij, vključno z invalidskimi organizacijami in organizacijami, ki zastopajo starejše.
3.  V poročilu Komisija upošteva stališča gospodarskih subjektov in ustreznih nevladnih organizacij, vključno z invalidskimi organizacijami.
Sprememba 177
Predlog direktive
Priloga I – oddelek I – del A (novo)
A.  Operacijski sistemi
1.  Storitve se zagotavljajo na način, da jih invalidi lahko čim več uporabljajo za razumno predvidljiv namen, kar se doseže z izpolnjevanjem zahtev glede funkcionalne učinkovitosti iz dela C oddelka I in vključuje:
(a)  informacije o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi; and
(b)  elektronske informacije, vključno s spletišči, potrebnimi za zagotavljanje storitve.
Sprememba 178
Predlog direktive
Priloga I – oddelek I – del B (novo)
B.  Računalniška strojna oprema in vgrajeni operacijski sistemi za splošno rabo
Sprememba 180
Predlog direktive
Priloga I – oddelek I – točka 2
[....]
črtano
Sprememba 181
Predlog direktive
Priloga I – oddelek I – del C (novo)
C.  Zahteve glede funkcionalne učinkovitosti
Da bi bila zasnova in uporabniški vmesnik proizvodov in storitev dostopna, so ti po potrebi zasnovani, kot sledi:
(a)  uporaba brez vida:
če proizvod omogoča vizualne načine upravljanja, omogoča tudi vsaj en način upravljanja, pri katerem vid ni potreben;
(b)  uporaba z omejenim vidom:
če proizvod omogoča vizualne načine delovanja, omogoča tudi vsaj en način delovanja, ki uporabnikom omogoča, da ga upravljajo z omejenim vidom, kar je na primer mogoče doseči prek elementov, ki so povezani z nastavljivim kontrastom in svetlostjo, nastavljivo povečavo brez izgube vsebine ali funkcionalnosti, prožnimi načini ločevanja vizualnih elementov v ospredju od vizualnih elementov v ozadju in njihove prilagoditve ter nastavljivo prilagoditvijo želenega vidnega polja;
(c)  uporaba brez zaznave barv:
če proizvod omogoča vizualne načine upravljanja, omogoča tudi vsaj en način upravljanja, pri katerem uporabniku ni treba zaznavati barv;
(d)  uporaba brez sluha:
če proizvod omogoča slušne načine upravljanja, omogoča tudi vsaj en način upravljanja, pri katerem sluh ni potreben;
(e)  uporaba z omejenim sluhom:
če proizvod omogoča slušne načine upravljanja, omogoča tudi vsaj en način upravljanja z naprednimi avdio funkcijami, kar je na primer mogoče doseči s prilagoditvijo glasnosti s strani uporabnika in s prožnimi načini ločevanja zvoka iz ospredja od zvoka iz ozadja in njegove prilagoditve, če sta govor in ozadje na voljo kot ločena avdio tokova;
(f)  uporaba brez sposobnosti govora:
če proizvod od uporabnikov zahteva glasovni vnos, omogoča vsaj en način upravljanja, pri katerem ta vnos ni potreben. Govorni vnos zajema vse zvoke, ki jih ustvarjamo z usti, kot so govor, žvižgi ali tleski;
(g)  uporaba z omejeno sposobnostjo upravljanja z roko ali omejeno močjo:
če se proizvod upravlja ročno, ima tudi vsaj en način upravljanja, ki uporabnikom omogoča uporabo proizvoda z alternativnimi načini, pri katerih niso potrebni finomotorični gibi in upravljanje z roko, moč v rokah ali hkratno upravljanje več funkcij.
(h)  uporaba z omejenim dosegom:
če je proizvod prostostoječ ali nameščen, morajo biti elementi, potrebni za njegovo upravljanje, v dosegu vseh uporabnikov;
(i)  zmanjšanje možnosti sprožitve fotoobčutljive epilepsije:
če proizvod omogoča vizualne načine upravljanja, nima načinov upravljanja, za katere je znano, da sprožijo fotoobčutljivo epilepsijo;
(j)  uporaba z zmanjšanimi kognitivnimi zmožnostmi:
proizvod mora omogočati vsaj en način upravljanja, v katerega so vključeni elementi, ki omogočajo njegovo preprostejšo in lažjo uporabo;
(k)  zasebnost:
če proizvod vključuje funkcije za dostopnost, omogoča vsaj en način upravljanja, pri katerem se med uporabo teh funkcij ohranja zasebnost uporabnikov.
Sprememba 182
Predlog direktive
Priloga I – oddelek I – del D (novo)
D.  Storitve za pomoč uporabnikom
Storitve za pomoč uporabnikom, če so na voljo, zagotavljajo informacije o dostopnosti proizvoda in njegovi združljivosti s podpornimi tehnologijami, in sicer z dostopnimi načini komunikacije za invalide.
Spremembi 183 in 291
Predlog direktive
Priloga I – oddelek II – naslov
Samopostrežni terminali: bankomati, prodajni avtomati za vozovnice/vstopnice in avtomati za prijavo
Samopostrežni terminali: bankomati, prodajni avtomati za vozovnice/vstopnice, avtomati za prijavo in plačilni terminali
Spremembe 184, 291, 299 in 342
Predlog direktive
Priloga I – oddelek II – točka 1
1.  Oblikovanje in proizvodnja:
1.  Oblikovanje in proizvodnja:
Proizvodi morajo biti oblikovani in proizvedeni tako, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi in osebami z oslabitvami, povezanimi s starostjo, lahko čim več predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z zagotavljanjem dostopnosti:
Proizvodi morajo biti oblikovani in proizvedeni tako, da jih lahko invalidi čim več uporabljajo za razumno predvidljiv namen, kar se doseže z izpolnjevanjem zahtev glede funkcionalne učinkovitosti iz dela C oddelka I. V zvezi s tem za proizvode ni potrebno, da je element dostopnosti vklopljen, zato da bi ga lahko uporabnik, ki ga potrebuje, vklopil.
Dostopnost oblikovanja in proizvodnje proizvodov vključuje naslednje:
(a)  zagotavljanjem informacij o uporabi proizvoda, ki so navedene na samem proizvodu (označevanje, navodila za uporabo, opozorila) in ki:
(a)  informacije o uporabi proizvoda, ki so navedene na samem proizvodu (označevanje, navodila za uporabo in opozorila);
(i)  morajo biti na voljo za več kot eno čutilo;
(ii)  morajo biti razumljive
(iii)  morajo biti zaznavne;
(iv)  morajo imeti primerno velikost pisave za predvidljive pogoje uporabe;
(b)  zagotavljanjem uporabniškega vmesnika proizvoda (upravljanje, nadzor ter vhodne in izhodne povratne informacije) v skladu s točko 2;
(b)  uporabniški vmesnik proizvoda (upravljanje, nadzor ter vhodne in izhodne povratne informacije);
(c)  funkcionalnosti proizvoda z zagotavljanjem funkcij, namenjenih zadovoljevanju potreb oseb s funkcijskimi omejitvami, v skladu s točko 2;
(c)  funkcionalnost proizvoda z zagotavljanjem funkcij, namenjenih zadovoljevanju potreb invalidov; kar je treba doseči z uporabo osebnih slušalk, kadar se zahteva časovno opredeljen odziv, ki uporabnika opozorijo prek več kot enega čutila in prek možnosti, da se podaljša dovoljeni čas, ter prek ustreznega kontrasta med tipkami in gumbi, ki ga je mogoče zaznati na otip;
(d)  vmesnika proizvoda s podpornimi pripomočki.
(d)  po potrebi združljivosti s podpornimi pripomočki in tehnologijami, ki so na voljo v Uniji, vključno s tehnologijami za omogočanje sluha, kot so slušni aparati, telefonske tuljave, polževi vsadki in podporne slušne naprave.
Sprememba 185
Predlog direktive
Priloga I – oddelek II – točka 2
[....]
črtano
Sprememba 186
Predlog direktive
Priloga I – oddelek III – naslov
Telefonske storitve, vključno s storitvami v sili, in s tem povezana terminalska oprema za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi
Telefonske storitve, vključno s storitvami v sili, in s tem povezana terminalska oprema za potrošnike
Spremembe 187, 292 in 300
Predlog direktive
Priloga I – oddelek III – del A – točka 1
1.  Storitve morajo biti zagotovljene na način, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, lahko čim več in čim bolj predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z:
1.  Storitve se zagotavljajo na način, da jih invalidi lahko čim več uporabljajo za razumno predvidljiv namen, kar se doseže z izpolnjevanjem zahtev glede funkcionalne učinkovitosti iz dela C oddelka I in vključuje:
(a)  zagotavljanjem dostopnosti proizvodov, ki se uporabljajo pri opravljanju storitev, v skladu s pravili iz točke B „Povezana terminalska oprema za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi“;
(a)  proizvode, ki jih ponudniki storitev uporabljajo pri opravljanju zadevne storitve, v skladu s pravili iz dela B tega oddelka;
(b)  zagotavljanjem informacij o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi, kakor sledi:
(b)  informacije o delovanju zadevne storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi;
(i)  vsebina informacij je na voljo v besedilni obliki, ki se lahko uporablja za razvoj alternativnih podpornih oblik, predstavljenih na različne načine in preko več kot enega čutila;
(ii)  zagotoviti je treba alternative za nebesedilne vsebine;
(iii)   v skladu s točko (c) je treba zagotoviti elektronske informacije, vključno z zadevnimi spletnimi aplikacijami, potrebnimi za zagotavljanje storitve;
(ba)   elektronske informacije, vključno z zadevnimi spletnimi aplikacijami, potrebnimi za zagotavljanje zadevne storitve;
(c)  s pomočjo spletišč z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na ravni Unije in mednarodni ravni;
(c)  spletišča z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogočajo dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na ravni Unije in mednarodni ravni;
(ca)  aplikacije na osnovi mobilnih naprav;
(d)  zagotavljanje dostopnih informacij za lažje dopolnjevanje s podpornimi storitvami;
(d)  informacije za lažje dopolnjevanje s podpornimi storitvami;
(e)  vključevanjem funkcij, praks, politik in postopkov ter sprememb pri opravljanju storitev, namenjenih zadovoljevanju potreb oseb s funkcijskimi omejitvami.
(e)  vključevanjem funkcij, praks, politik, postopkov in spremembe pri opravljanju storitev, namenjenih zadovoljevanju potreb invalidov in zagotavljanju interoperabilnosti; kar je treba doseči z omogočanjem komunikacije z govorom, komunikacije z videom in besedilne komunikacije v realnem času, samostojno ali v kombinaciji (totalna komunikacija) med dvema uporabnikoma ali med uporabnikom in storitvijo klica v sili;
Spremembe 344
Predlog direktive
Priloga I – oddelek III – del A – točka 1 a (novo)
1a.   Storitve za pomoč uporabnikom
Storitve za pomoč uporabnikom (službe za pomoč uporabnikom, klicni centri, tehnična podpora, storitve prenosa in storitve usposabljanja), če so na voljo, zagotavljajo informacije o dostopnosti storitve in njeni združljivosti s podpornimi tehnologijami, in sicer z dostopnimi načini komunikacije za uporabnike s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi.
Spremembi 188 in 292
Predlog direktive
Priloga I – oddelek III – del B – naslov
B.  Povezana terminalska oprema za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi:
B.  Povezana terminalska oprema za potrošnike:
Spremembe 189, 292 in 301
Predlog direktive
Priloga I – oddelek III – del B – točka 1
1.  Oblikovanje in proizvodnja:
1.  Oblikovanje in proizvodnja:
Proizvodi morajo biti oblikovani in proizvedeni tako, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi in osebami z oslabitvami, povezanimi s starostjo, lahko čim več predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z zagotavljanjem dostopnosti:
Proizvodi morajo biti oblikovani in proizvedeni tako, da jih lahko invalidi čim več uporabljajo za razumno predvidljiv namen, kar se doseže z izpolnjevanjem zahtev glede funkcionalne učinkovitosti iz dela C oddelka I in vključuje:
(a)  zagotavljanjem informacij o uporabi proizvoda, ki so navedene na samem proizvodu (označevanje, navodila za uporabo, opozorila) in ki:
(a)   informacije o uporabi proizvoda, ki so navedene na samem proizvodu (označevanje, navodila za uporabo in opozorila);
(i)  morajo biti na voljo za več kot eno čutilo;
(ii)  morajo biti razumljive
(iii)  morajo biti zaznavne;
(iv)  morajo imeti primerno velikost pisave za predvidljive pogoje uporabe;
(b)  embalažo proizvoda, vključno s predloženimi informacijami (odpiranje, zapiranje, uporaba, odstranjevanje);
(b)  embalažo proizvoda, vključno s predloženimi informacijami (odpiranje, zapiranje, uporaba, odstranjevanje);
(c)  navodil za uporabo, namestitev in vzdrževanje proizvoda, shranjevanje in odstranjevanje proizvoda, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
(c)  navodila za uporabo, namestitev in vzdrževanje proizvoda, shranjevanje in odstranjevanje proizvoda;
(i)  vsebina navodil mora biti na voljo v besedilni obliki, ki se lahko uporablja za razvoj alternativnih podpornih oblik, predstavljenih na različne načine in preko več kot enega čutila; ter
(ii)  navodila morajo zagotavljati alternative za nebesedilne vsebine;
(d)  zagotavljanjem uporabniškega vmesnika proizvoda (upravljanje, nadzor ter vhodne in izhodne povratne informacije) v skladu s točko 2;
(d)  uporabniški vmesnik proizvoda (upravljanje, nadzor ter vhodne in izhodne povratne informacije);
(e)  funkcionalnosti proizvoda z zagotavljanjem funkcij, namenjenih zadovoljevanju potreb oseb s funkcijskimi omejitvami, v skladu s točko 2;
(e)  funkcionalnosti proizvoda z zagotavljanjem funkcij, namenjenih zadovoljevanju potreb invalidov in zagotavljanju interoperabilnosti; kar je treba doseči z visokokakovostnim zvokom, videom z ločljivostjo, ki omogoča komunikacijo z znakovnim jezikom, samostojno besedilno komunikacijo v realnem času ali v kombinaciji s komunikacijo z govorom in videom ali z zagotavljanjem brezžične povezave s tehnologijami za omogočanje sluha;
(f)  vmesnik proizvoda s podpornimi pripomočki.
(f)  vmesnik proizvoda s podpornimi pripomočki.
Sprememba 190
Predlog direktive
Priloga I – oddelek III – del B – točka 2
[....]
črtano
Sprememba 346/rev
Predlog direktive
Priloga I – oddelek III – del B – točka 2 a (novo)
2a.   Storitve za pomoč uporabnikom
Storitve za pomoč uporabnikom (službe za pomoč uporabnikom, klicni centri, tehnična podpora, storitve prenosa in storitve usposabljanja), če so na voljo, zagotavljajo informacije o dostopnosti proizvoda in njegovi združljivosti s podpornimi tehnologijami, in sicer z načini komunikacije, ki so dostopni uporabnikom s funkcijskimi omejitvami, tudi invalidom.
Sprememba 191
Predlog direktive
Priloga I – oddelek IV – naslov
Avdiovizualne medijske storitve in s tem povezana oprema za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi
Spletišča in spletne aplikacije avdiovizualnih medijskih storitev in s tem povezana oprema za potrošnike
Sprememba 192
Predlog direktive
Priloga I – oddelek IV – del A – naslov
A.  Storitve:
A.  Spletišča in spletne aplikacije:
Sprememba 193
Predlog direktive
Priloga I – oddelek IV – del A – točka 1
1.  Storitve morajo biti zagotovljene na način, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, lahko čim več in čim bolj predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z:
1.   Storitve se zagotavljajo na način, da jih invalidi lahko čim več uporabljajo za razumno predvidljiv namen, kar se doseže z izpolnjevanjem zahtev glede funkcionalne učinkovitosti iz dela C oddelka I in vključuje:
(a)   zagotavljanjem dostopnosti proizvodov, ki se uporabljajo pri opravljanju storitev, v skladu s pravili iz točke B „Povezana terminalska oprema za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi“;
(a)  spletišča z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogočajo dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na voljo na ravni Unije in mednarodni ravni;
(b)   zagotavljanjem informacij o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi, kakor sledi:
(b)   aplikacije na osnovi mobilnih naprav;
(i)  vsebina informacij je na voljo v besedilni obliki, ki se lahko uporablja za razvoj alternativnih podpornih oblik, predstavljenih na različne načine in preko več kot enega čutila;
(ii)  zagotoviti je treba alternative za nebesedilne vsebine;
(iii)  v skladu s točko (c) je treba zagotoviti elektronske informacije, vključno z zadevnimi spletnimi aplikacijami, potrebnimi za zagotavljanje storitve;
(c)  s pomočjo spletišč z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na ravni Unije in mednarodni ravni;
(d)  zagotavljanje dostopnih informacij za lažje dopolnjevanje s podpornimi storitvami;
(e)  vključevanjem funkcij, praks, politik in postopkov ter sprememb pri opravljanju storitev, namenjenih zadovoljevanju potreb oseb s funkcijskimi omejitvami.
Sprememba 194
Predlog direktive
Priloga I – oddelek IV – del B – naslov
B.  Povezana oprema za potrošnike z naprednimi računalniškimi zmogljivostmi:
B.  Povezana oprema za potrošnike
Spremembi 195 in 293
Predlog direktive
Priloga I – oddelek IV – del B – točka 1
1.  Oblikovanje in proizvodnja:
1.  Oblikovanje in proizvodnja
Proizvodi morajo biti oblikovani in proizvedeni tako, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi in osebami z oslabitvami, povezanimi s starostjo, lahko čim več predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z zagotavljanjem dostopnosti:
Proizvodi morajo biti oblikovani in proizvedeni tako, da jih lahko invalidi čim več uporabljajo za razumno predvidljiv namen, kar je mogoče doseči z izpolnjevanjem zahtev glede funkcionalne učinkovitosti iz dela C oddelka I in vključuje:
(a)  informacij o uporabi proizvoda, ki je zagotovljena na samem proizvodu (označevanje, navodila za uporabo, opozorila) in ki:
(a)  informacije o uporabi proizvoda, ki so navedene na samem proizvodu (označevanje, navodila za uporabo in opozorila);
(i)  morajo biti na voljo za več kot eno čutilo;
(ii)  morajo biti razumljive
(iii)  morajo biti zaznavne;
(iv)  morajo imeti primerno velikost pisave za predvidljive pogoje uporabe;
(b)  embalažo proizvoda, vključno s predloženimi informacijami (odpiranje, zapiranje, uporaba, odstranjevanje);
(b)  embalažo proizvoda, vključno s predloženimi informacijami (odpiranje, zapiranje, uporaba, odstranjevanje);
(c)  navodil za uporabo, namestitev in vzdrževanje proizvoda, shranjevanje in odstranjevanje proizvoda, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
(c)  navodila za uporabo, namestitev in vzdrževanje proizvoda, shranjevanje in odstranjevanje proizvoda;
(i)  vsebina navodil mora biti na voljo v besedilni obliki, ki se lahko uporablja za razvoj alternativnih podpornih oblik, predstavljenih na različne načine in preko več kot enega čutila; ter
(ii)  navodila morajo zagotavljati alternative za nebesedilne vsebine;
(d)  zagotavljanjem uporabniškega vmesnika proizvoda (upravljanje, nadzor ter vhodne in izhodne povratne informacije) v skladu s točko 2;
(d)  uporabniški vmesnik proizvoda (upravljanje, nadzor ter vhodne in izhodne povratne informacije);
(e)  zagotavljanjem funkcionalnosti proizvoda z vključitvijo funkcij, namenjenih zadovoljevanju potreb oseb s funkcijskimi omejitvami, v skladu s točko 2;
(e)  funkcionalnost proizvoda z zagotavljanjem funkcij, namenjenih zadovoljevanju potreb invalidov; kar je mogoče doseči na primer z omogočanjem možnosti izbiranja, personalizacije in predvajanja storitev dostopa, kot so podnapisi za gluhe in naglušne, zvočni opis, govorjeni podnapisi in tolmačenje v znakovnem jeziku, z zagotavljanjem načinov za brezžično povezovanje s tehnologijami za omogočanje sluha ali z zagotavljanjem možnosti upravljanja za aktivacijo storitev dostopa za avdiovizualne storitve na enaki ravni kot pri primarnih medijih;
(f)  vmesnik proizvoda s podpornimi pripomočki.
(f)  vmesnik proizvoda s podpornimi pripomočki.
Sprememba 196
Predlog direktive
Priloga I – oddelek IV – del B – točka 2
[....]
črtano
Spremembi 197 in 308
Predlog direktive
Priloga I – oddelek V – naslov
Letalske, avtobusne, železniške in vodne storitve potniškega prevoza; spletišča, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev potniškega prevoza; storitve na osnovi mobilnih naprav, sistemi pametnega izdajanja vozovnic in obveščanja v realnem času; samopostrežni terminali, prodajni avtomati za vozovnice in avtomati za prijavo potnikov, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev potniškega prevoza
Letalske, avtobusne, železniške in vodne storitve potniškega prevoza; spletišča, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev potniškega prevoza; storitve na osnovi mobilnih naprav, sistemi pametnega izdajanja vozovnic in obveščanja v realnem času; samopostrežni terminali, vključno s plačilnimi terminali, prodajni avtomati za vozovnice in avtomati za prijavo potnikov, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev potniškega prevoza, mobilnosti in turističnih storitev
Spremembe 198, 294/rev, 303, 311, 315 in 316
Predlog direktive
Priloga I – oddelek V – del A – točka 1
1.  Storitve morajo biti zagotovljene na način, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, lahko čim več in čim bolj predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z:
1.   Storitve se zagotavljajo na način, da jih invalidi lahko čim več uporabljajo za razumno predvidljiv namen, kar se doseže z izpolnjevanjem zahtev glede funkcionalne učinkovitosti iz dela C oddelka I in vključuje:
(a)  zagotavljanjem informacij o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi, kakor sledi:
(a)  informacije o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi;
(i)  vsebina informacij je na voljo v besedilni obliki, ki se lahko uporablja za razvoj alternativnih podpornih oblik, predstavljenih na različne načine in preko več kot enega čutila;
(ii)  zagotoviti je treba alternative za nebesedilne vsebine;
(aa)   informacije o tem, kako uporabljati elemente dostopnosti storitve, vključno z dostopnostjo vozil in okoliške infrastrukture ter grajenega okolja, pa tudi informacije o zagotovljeni pomoči v skladu z uredbami (ES) št. 1107/2006, (EU) št. 1177/2010, (ES) št. 1371/2007 in (EU) št. 181/2011;
(iii)   v skladu s točko (b) je treba zagotoviti elektronske informacije, vključno z zadevnimi spletnimi aplikacijami, potrebnimi za zagotavljanje storitve;
(ab)   v skladu s točko (b) je treba zagotoviti elektronske informacije, vključno z zadevnimi spletnimi aplikacijami, potrebnimi za zagotavljanje zadevne storitve;
(b)  s pomočjo spletišč ter spletnih in mobilnih aplikacij, potrebnih za zagotavljanje storitve, z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča zaznavanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne digitalne in elektronske alternative, in na način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na ravni Unije;
(b)  s pomočjo spletišč z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s spletnimi aplikacijami, potrebnimi za zagotavljanje storitev potniškega prevoza ter turističnih, nastanitvenih in gostinskih storitev; to vključuje prilagodljivost predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi zagotovitev dostopne elektronske alternative na zanesljiv način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na ravni Unije;
(ba)  s pomočjo storitev na osnovi mobilnih naprav, vključno z mobilnimi aplikacijami, ki so potrebne za zagotavljanje storitve, z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča zaznavanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na zanesljiv način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami, ki so na voljo na ravni Unije in mednarodni ravni;
(c)  vključevanjem funkcij, praks, politik in postopkov ter sprememb pri opravljanju storitev, namenjenih zadovoljevanju potreb oseb s funkcijskimi omejitvami.
(c)  vključevanjem funkcij, praks, politik, postopkov in sprememb pri opravljanju storitev, namenjenih zadovoljevanju potreb invalidov, tudi s pomočjo storitev na osnovi mobilnih naprav, vključno z mobilnimi aplikacijami, potrebnimi za zagotavljanje storitve, z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča zaznavanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na zanesljiv način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami, ki so na voljo na ravni Unije in mednarodni ravni.
To zadeva storitve, kot so pametno izdajanje vozovnic (elektronska rezervacija, nakup vozovnic, itd.), obveščanje potnikov v realnem času (časovni razporedi, obveščanje o motnjah v prometu, povezovalne storitve, nadaljevanje potovanja z drugimi načini prevoza itd.) in dodatne informacije o storitvi (npr. o osebju na postajah, dvigalih v okvari ali storitvah, ki začasno niso na voljo).
(ca)  storitve na osnovi mobilnih naprav, pametno izdajanje vozovnic in obveščanje v realnem času.
Sprememba 199
Predlog direktive
Priloga I – oddelek V – del B
B.  Spletišča, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev potniškega prevoza:
črtano
(a)  s pomočjo spletišč z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami v Uniji in po svetu.
Sprememba 200
Predlog direktive
Priloga I – oddelek V – del C
C.   storitve na osnovi mobilnih naprav, sistemi pametnega izdajanja vozovnic in obveščanja v realnem času;
črtano
1.  Storitve morajo biti zagotovljene na način, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, lahko čim več in čim bolj predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z:
(a)  zagotavljanjem informacij o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi, kakor sledi:
(i)  vsebina informacij je na voljo v besedilni obliki, ki se lahko uporablja za razvoj alternativnih podpornih oblik, predstavljenih na različne načine in preko več kot enega čutila;
(ii)  zagotoviti je treba alternative za nebesedilne vsebine;
(iii)  v skladu s točko (b) je treba zagotoviti elektronske informacije, vključno z zadevnimi spletnimi aplikacijami, potrebnimi za zagotavljanje storitve;
(b)  s pomočjo spletišč z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na ravni Unije in mednarodni ravni;
Sprememba 201
Predlog direktive
Priloga I – oddelek V – del D – naslov
D.  samopostrežni terminali, prodajni avtomati za vozovnice in avtomati za prijavo potnikov, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev potniškega prevoza:
D.  samopostrežni terminali, vključno s plačilnimi terminali, prodajni avtomati za vozovnice in avtomati za prijavo potnikov, ki se uporabljajo za zagotavljanje storitev potniškega prevoza:
Spremembi 202 in 327
Predlog direktive
Priloga I – oddelek V – del D – točka 1
1.  Oblikovanje in proizvodnja
1.  Oblikovanje in proizvodnja
Proizvodi morajo biti oblikovani in proizvedeni tako, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi in osebami z oslabitvami, povezanimi s starostjo, lahko čim več predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z zagotavljanjem dostopnosti:
Proizvodi morajo biti oblikovani in proizvedeni tako, da jih lahko invalidi čim več uporabljajo za razumno predvidljiv namen, kar se doseže z izpolnjevanjem zahtev glede funkcionalne učinkovitosti iz dela C oddelka I in vključuje:
(a)  zagotavljanjem informacij o uporabi proizvoda, ki so navedene na samem proizvodu (označevanje, navodila za uporabo, opozorila) in ki:
(a)  informacije o uporabi proizvoda, ki so navedene na samem proizvodu (označevanje, navodila za uporabo in opozorila);
(i)  morajo biti na voljo za več kot eno čutilo;
(ii)  morajo biti razumljive
(iii)  morajo biti zaznavne;
(iv)  morajo imeti primerno velikost pisave za predvidljive pogoje uporabe;
(b)  zagotavljanjem uporabniškega vmesnika proizvoda (upravljanje, nadzor ter vhodne in izhodne povratne informacije) v skladu s točko 2;
(b)  uporabniški vmesnik proizvoda (upravljanje, nadzor ter vhodne in izhodne povratne informacije);
(c)  zagotavljanjem funkcionalnosti proizvoda z vključitvijo funkcij, namenjenih zadovoljevanju potreb oseb s funkcijskimi omejitvami, v skladu s točko 2;
(c)  funkcionalnost proizvoda z zagotavljanjem funkcij, namenjenih zadovoljevanju potreb invalidov;
(d)  vmesnik proizvoda s podpornimi pripomočki.
(d)  skladnost proizvoda s podpornimi pripomočki in tehnologijami, vključno s tehnologijami za omogočanje sluha, kot so slušni aparati, telefonske tuljave, polževi vsadki in podporne slušne naprave; proizvod tudi omogoča uporabo osebnih slušalk.
Sprememba 352
Predlog direktive
Priloga I – oddelek V – del A – točka 1 a (novo)
1a.  Storitve za pomoč uporabnikom
Storitve za pomoč uporabnikom (službe za pomoč uporabnikom, klicni centri, tehnična podpora, storitve prenosa in storitve usposabljanja), če so na voljo, zagotavljajo informacije o dostopnosti proizvoda in njegovi združljivosti s podpornimi tehnologijami, in sicer z načini komunikacije, ki so dostopni uporabnikom s funkcijskimi omejitvami, tudi invalidom.

Sprememba 203
Predlog direktive
Priloga I – oddelek V – del A – točka 2
[....]
črtano
Sprememba 204
Predlog direktive
Priloga I – oddelek VI – Naslov
Bančne storitve; spletišča, ki se uporabljajo za zagotavljanje bančnih storitev; bančne storitve na osnovi mobilnih naprav; samopostrežni terminali, vključno z bankomati, ki se uporabljajo za zagotavljanje bančnih storitev
Bančne storitve za potrošnike; spletišča, ki se uporabljajo za zagotavljanje bančnih storitev; bančne storitve na osnovi mobilnih naprav; samopostrežni terminali, vključno s plačilnimi terminali in bankomati, ki se uporabljajo za zagotavljanje bančnih storitev
Spremembe 205, 295 in 304
Predlog direktive
Priloga I – oddelek VI – del A – točka 1
1.  Storitve morajo biti zagotovljene na način, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, lahko čim več in čim bolj predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z:
1.  Storitve se zagotavljajo na način, da jih invalidi lahko čim več uporabljajo za razumno predvidljiv namen, kar se doseže z izpolnjevanjem zahtev glede funkcionalne učinkovitosti iz dela C oddelka I in vključuje:
(a)  zagotavljanjem dostopnosti proizvodov, ki se uporabljajo pri opravljanju storitev, v skladu s pravili iz točke D;
(a)  proizvode, ki jih ponudniki storitev uporabljajo pri opravljanju zadevnih storitev, v skladu s pravili iz dela D tega oddelka;
(b)  zagotavljanjem informacij o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi, kakor sledi:
(b)  informacije o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi. Te informacije so razumljive, vendar ne presegajo ravni kompleksnosti, ki je višja od stopnje B2 (zgornja srednja raven) skupnega referenčnega okvira Sveta Evrope za jezike;
(i)  vsebina informacij je na voljo v besedilni obliki, ki se lahko uporablja za razvoj alternativnih podpornih oblik, predstavljenih na različne načine in preko več kot enega čutila;
(ii)  zagotoviti je treba alternative za nebesedilne vsebine;
(iii)  v skladu s točko (c) je treba zagotoviti elektronske informacije, vključno z zadevnimi spletnimi aplikacijami, potrebnimi za zagotavljanje storitve;
(ba)   elektronske informacije, vključno z zadevnimi spletišči in spletnimi aplikacijami, potrebnimi za zagotavljanje storitve, in vključno z informacijami o elektronski identifikaciji, varnosti in načinih plačila.
(c)  s pomočjo spletišč z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na ravni Unije in mednarodni ravni;
(d)  vključevanjem funkcij, praks, politik in postopkov ter sprememb pri opravljanju storitev, namenjenih zadovoljevanju potreb oseb s funkcijskimi omejitvami.
(d)  funkcije, prakse, politike, postopke in spremembe pri opravljanju storitev, namenjenih zadovoljevanju potreb invalidov.
(da)  bančne storitve na osnovi mobilnih naprav.
Sprememba 206
Predlog direktive
Priloga I – oddelek VI – del B
B.  Spletišča, ki se uporabljajo za zagotavljanje bančnih storitev;
črtano
Storitve morajo biti zagotovljene na način, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, lahko čim več in čim bolj predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z:
(a)  s pomočjo spletišč z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na ravni Unije in mednarodni ravni;
Sprememba 207
Predlog direktive
Priloga I – oddelek VI – del C
C.   Bančne storitve na osnovi mobilnih naprav;
črtano
1.  Storitve morajo biti zagotovljene na način, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, lahko čim več in čim bolj predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z:
(a)  zagotavljanjem informacij o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi, kakor sledi:
(i)  vsebina informacij je na voljo v besedilni obliki, ki se lahko uporablja za razvoj alternativnih podpornih oblik, predstavljenih na različne načine in preko več kot enega čutila;
(ii)  zagotoviti je treba alternative za nebesedilne vsebine;
(iii)  v skladu s točko (b) je treba zagotoviti elektronske informacije, vključno z zadevnimi spletnimi aplikacijami, potrebnimi za zagotavljanje storitve;
(b)  s pomočjo spletišč z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na ravni Unije in mednarodni ravni;
Sprememba 208
Predlog direktive
Priloga I – oddelek VI – del D – Naslov
D.  Samopostrežni terminali, vključno z bankomati, ki se uporabljajo za zagotavljanje bančnih storitev
D.  Samopostrežni terminali, vključno s plačilnimi terminali, bankomati, ki se uporabljajo za zagotavljanje bančnih storitev
Sprememba 209
Predlog direktive
Priloga I – oddelek VI – del D – točka 1
1.  Oblikovanje in proizvodnja
1.  Oblikovanje in proizvodnja
Proizvodi morajo biti oblikovani in proizvedeni tako, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi in osebami z oslabitvami, povezanimi s starostjo, lahko čim več predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z zagotavljanjem dostopnosti:
Proizvodi morajo biti oblikovani in proizvedeni tako, da jih lahko invalidi čim več uporabljajo za predvidljiv namen, kar se doseže z izpolnjevanjem zahtev glede funkcionalne učinkovitosti iz dela C oddelka I in vključuje:
(a)  informacij o uporabi proizvoda, ki je zagotovljena na samem proizvodu (označevanje, navodila za uporabo, opozorila) in ki:
(a)  informacije o uporabi proizvoda, ki so navedene na samem proizvodu (označevanje, navodila za uporabo in opozorila);
(i)  morajo biti na voljo za več kot eno čutilo;
(ii)  morajo biti razumljive
(iii)  morajo biti zaznavne;
(iv)  morajo imeti primerno velikost pisave za predvidljive pogoje uporabe;
(b)  zagotavljanjem uporabniškega vmesnika proizvoda (upravljanje, nadzor ter vhodne in izhodne povratne informacije) v skladu s točko 2;
(b)  uporabniški vmesnik proizvoda (upravljanje, nadzor ter vhodne in izhodne povratne informacije);
(c)  zagotavljanjem funkcionalnosti proizvoda z vključitvijo funkcij, namenjenih zadovoljevanju potreb oseb s funkcijskimi omejitvami, v skladu s točko 2;
(c)  funkcionalnost proizvoda z zagotavljanjem funkcij, namenjenih zadovoljevanju potreb invalidov;
(d)  vmesnik proizvoda s podpornimi pripomočki.
(d)  vmesnik proizvoda s podpornimi pripomočki.
Sprememba 356
Predlog direktive
Priloga I – oddelek VI – del D – točka 1 a (novo)
1a.  Storitve za pomoč uporabnikom
Storitve za pomoč uporabnikom (službe za pomoč uporabnikom, klicni centri, tehnična podpora, storitve prenosa in storitve usposabljanja), če so na voljo, zagotavljajo informacije o dostopnosti proizvoda in njegovi združljivosti s podpornimi tehnologijami, in sicer z načini komunikacije, ki so dostopni uporabnikom s funkcijskimi omejitvami, tudi invalidom.

Sprememba 210
Predlog direktive
Priloga I – oddelek VI – del D – točka 2
[....]
črtano
Sprememba 211
Predlog direktive
Priloga I – oddelek VII – naslov
E-knjige
E-knjige in sorodna oprema
Sprememba 305
Predlog direktive
Priloga I – oddelek VII – del A – točka 1
1.  Storitve morajo biti zagotovljene na način, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, lahko čim več predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z:
1.  Storitve se zagotavljajo na način, da jih invalidi lahko čim več uporabljajo za razumno predvidljiv namen, kar se doseže z izpolnjevanjem zahtev glede funkcionalne učinkovitosti iz te direktive in vključuje:
(a)  zagotavljanjem dostopnosti proizvodov, ki se uporabljajo pri opravljanju storitev, v skladu s pravili iz točke B „Proizvodi“;
(a)  proizvode, ki jih ponudniki storitev uporabljajo pri opravljanju zadevnih storitev, v skladu s pravili iz dela B tega oddelka;
(b)  zagotavljanjem informacij o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi, kakor sledi:
(b)  informacije o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi ter zagotavljanje razpoložljivih informacij (metapodatkov) o značilnostih v zvezi z dostopnostjo proizvodov in storitev;
(i)   vsebina informacij mora biti na voljo v besedilni obliki, ki se lahko uporablja za razvoj alternativnih podpornih oblik, predstavljenih na različne načine in preko več kot enega čutila;
(ii)  zagotoviti je treba alternative za nebesedilne vsebine;
(iii)  v skladu s točko (c) je treba zagotoviti elektronske informacije, vključno z zadevnimi spletnimi aplikacijami, potrebnimi za zagotavljanje storitve;
(ba)   elektronske informacije, vključno z zadevnimi spletnimi aplikacijami in e-bralniki, potrebnimi za zagotavljanje zadevne storitve;
(c)  s pomočjo spletišč z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na ravni Unije in mednarodni ravni;
(c)  spletišča in aplikacije na osnovi mobilnih naprav z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na ravni Unije in mednarodni ravni;
(d)  zagotavljanjem dostopnih informacij za lažje dopolnjevanje s podpornimi storitvami;
(d)  zagotavljanjem dostopnih informacij za lažje dopolnjevanje s podpornimi storitvami;
(e)  vključevanjem funkcij, praks, politik in postopkov ter sprememb pri opravljanju storitev, namenjenih zadovoljevanju potreb oseb s funkcijskimi omejitvami.
(e)  vključevanje funkcij, praks, politik, postopkov in sprememb pri opravljanju storitev, namenjenih zadovoljevanju potreb invalidov, kar je treba doseči z zagotavljanjem navigacije po dokumentu, dinamičnih postavitev, možnosti sinhroniziranja avdio in video vsebine, tehnologije za pretvorbo besedila v govor in omogočanjem alternativnih pretvorb vsebine ter njeno interoperabilnost z različnimi podpornimi tehnologijami, in sicer na lahko zaznaven in razumljiv način, tako, da jo je mogoče zlahka uporabljati in da omogoča največjo združljivost z uporabniškimi sredstvi.
Sprememba 358
Predlog direktive
Priloga I – oddelek VII – del B – točka 1
1.  Oblikovanje in proizvodnja Proizvodi morajo biti oblikovani in proizvedeni tako, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi in osebami z oslabitvami, povezanimi s starostjo, lahko čim več predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z zagotavljanjem dostopnosti:
1.  Oblikovanje in proizvodnja Proizvodi morajo biti oblikovani in proizvedeni tako, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, lahko čim več predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z izpolnjevanjem naslednjih zahtev glede dostopnosti:
(a)  informacij o uporabi proizvoda, ki so zagotovljene na samem proizvodu (označevanje, navodila za uporabo, opozorila) in ki:
(a)   informacije o uporabi proizvoda, ki so zagotovljene na proizvodu (označevanje, navodila za uporabo, opozorila), so zagotovljene v več dostopnih oblikah in:
(i)  morajo biti na voljo za več kot eno čutilo;
(i)  so na voljo za več kot eno čutilo;
(ii)  morajo biti razumljive;
(ii)  so razumljive;
(iii)  morajo biti zaznavne;
(iii)  so zaznavne;
(iv)  morajo imeti primerno velikost pisave za predvidljive pogoje uporabe;
(iv)  so v pisavi ustrezne velikosti in vrste, ki omogoča dovolj kontrasta med znaki in ozadjem, da se čim bolj izboljša berljivost v predvidljivih pogojih uporabe;
(b)  embalažo proizvoda, vključno s predloženimi informacijami (odpiranje, zapiranje, uporaba, odstranjevanje);
(b)  embalaža proizvoda, vključno z vsebovanimi informacijami (odpiranje, zapiranje, uporaba, odstranjevanje) in navedba znamke, imena in tipa proizvoda:
(i)  izpolnjuje zahteve iz točke (a);
(ii)  uporabnike preprosto in natančno seznanja, kje ima proizvod elemente dostopnosti in kako je združljiv s podpornimi tehnologijami;
(c)  navodil za uporabo, namestitev in vzdrževanje proizvoda, shranjevanje in odstranjevanje proizvoda, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
(c)  navodila za uporabo, namestitev in vzdrževanje proizvoda ter njegovo shranjevanje in odstranjevanje, ki so zagotovljena ločeno ali na proizvodu, izpolnjujejo naslednje zahteve:
(i)  vsebina navodil mora biti na voljo v besedilni obliki, ki se lahko uporablja za razvoj alternativnih podpornih oblik, predstavljenih na različne načine in preko več kot enega čutila; ter
(i)  informacije morajo biti dane na voljo v dostopni spletni obliki in kot elektronski nespletni dokument, ki je zaznaven in uporaben, ter
(ii)  navodila morajo zagotavljati alternative za nebesedilne vsebine;
(ii)  proizvajalec navede elemente dostopnosti proizvoda in razloži, kako se uporabljajo in kako je proizvod združljiv s podpornimi tehnologijami;
(d)  zagotavljanjem uporabniškega vmesnika proizvoda (upravljanje, nadzor ter vhodne in izhodne povratne informacije) v skladu s točko 2;
(d)  zagotavljanje uporabniškega vmesnika proizvoda (upravljanje, nadzor ter vhodne in izhodne povratne informacije) v skladu s točko 2;
(e)  zagotavljanjem funkcionalnosti proizvoda z vključitvijo funkcij, namenjenih zadovoljevanju potreb oseb s funkcijskimi omejitvami, v skladu s točko 2;
(e)  zagotavljanje funkcionalnosti proizvoda z vključitvijo funkcij, namenjenih zadovoljevanju potreb oseb s funkcijskimi omejitvami, v skladu s točko 2;
(f)  vmesnik proizvoda s podpornimi pripomočki.
(f)   po potrebi združljivost s podpornimi pripomočki in tehnologijami.
Sprememba 214
Predlog direktive
Priloga I – oddelek VII – del B – točka 2
[...]
črtano
Spremembe 215, 296, 306 in 359
Predlog direktive
Priloga I – oddelek VIII – del A – točka 1
1.  Storitve morajo biti zagotovljene na način, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, lahko čim več in čim bolj predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z:
1.  Storitve morajo biti zagotovljene na način, da jih invalidi lahko čim več uporabljajo za razumno predvidljiv namen. To je mogoče doseči z izpolnjevanjem zahtev glede funkcionalne učinkovitosti iz dela C oddelka I in vključuje:
(a)  zagotavljanjem informacij o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi, kakor sledi:
(a)  informacije o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi;
(i)  vsebina informacij je na voljo v besedilni obliki, ki se lahko uporablja za razvoj alternativnih podpornih oblik, predstavljenih na različne načine in preko več kot enega čutila;
(ii)  zagotoviti je treba alternative za nebesedilne vsebine;
(iii)  v skladu s točko (b) je treba zagotoviti elektronske informacije, vključno z zadevnimi spletnimi aplikacijami, potrebnimi za zagotavljanje storitve;
(aa)   v skladu s točko (b) se zagotovijo elektronske informacije, vključno z zadevnimi spletnimi in mobilnimi aplikacijami ter spletišči in vključno z informacijami o elektronski identifikaciji, varnosti in načinih plačila, potrebnimi za zagotavljanje storitve;
(b)  s pomočjo spletišč z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na ravni Unije in mednarodni ravni;
(b)  spletišča z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; obenem pa omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na ravni Unije in mednarodni ravni;
(ba)  e-trgovina na osnovi mobilnih naprav.
Spremembea 360
Predlog direktive
Priloga I – oddelek VIII – del A – točka 1 a (novo)
1a.  Storitve za pomoč uporabnikom Storitve za pomoč uporabnikom (službe za pomoč uporabnikom, klicni centri, tehnična podpora, storitve prenosa in storitve usposabljanja), če so na voljo, zagotavljajo informacije o dostopnosti storitve in njeni združljivosti s podpornimi tehnologijami, in sicer z dostopnimi načini komunikacije za uporabnike s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi.
Sprememba 335
Predlog direktive
Priloga I – oddelek VIII a (novo)
ODDELEK VIIIa
Nastanitvene storitve
Storitve
1.  Storitve morajo biti zagotovljene na način, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, lahko čim več predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z:
(a)  zagotavljanjem informacij o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi, kakor sledi:
(i)  na voljo so dane v dostopni spletni obliki in so zaznavne, jih je mogoče zlahka uporabljati, so razumljive in zanesljive v skladu s točko (b);
(ii)  v njih se navede in razloži, kako uporabljati elemente dostopnosti storitve in njihovo združljivost z različnimi podpornimi tehnologijami.
(b)  s pomočjo spletišč in spletnih aplikacij, potrebnih za zagotavljanje storitve, z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na zanesljiv način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami, ki so na voljo na ravni Unije in mednarodni ravni;
(c)  s pomočjo storitev na osnovi mobilnih naprav, vključno z mobilnimi aplikacijami, potrebnih za zagotavljanje storitev e-trgovine, z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča zaznavanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na zanesljiv način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami, ki so na voljo na ravni Unije in mednarodni ravni;
(d)  tako, da so elektronska identifikacija, varnostni ukrepi in načini plačila, potrebni za zagotavljanje storitve, razumljivi, zaznavni, jih je mogoče zlahka uporabljati, so zanesljivi ter ne zmanjšujejo varnosti in zasebnosti uporabnika;
(e)  omogočanjem dostopnosti grajenega okolja za invalide v skladu z zahtevami iz oddelka X, tudi:
(i)  vseh skupnih območij (recepcija, vhod, objekti za prostočasno dejavnost, konferenčne sobe itd.);
(ii)  sob, v skladu z zahtevami iz oddelka X; najmanjše število dostopnih prostorov na objekt:
–  1 za invalide dostopna soba za objekte z manj kot 20 sobami
–  2 za invalide dostopni sobi za objekte z več kot 20 in manj kot 50 sobami
–  1 dodatna za invalide dostopna soba na vsakih dodatnih 50 sob.
2.  Storitve za pomoč uporabnikom
Storitve za pomoč uporabnikom (službe za pomoč uporabnikom, klicni centri, tehnična podpora, storitve prenosa in storitve usposabljanja), če so na voljo, zagotavljajo informacije o dostopnosti storitve in njeni združljivosti s podpornimi tehnologijami in storitvami, in sicer z dostopnimi načini komunikacije za uporabnike s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi.

Sprememba 216
Predlog direktive
Priloga I – oddelek IX – del A – točka 1
1.  Oblikovanje in proizvodnja
1.  Oblikovanje in proizvodnja
Proizvodi morajo biti oblikovani in proizvedeni tako, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi in osebami z oslabitvami, povezanimi s starostjo, lahko čim več predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z zagotavljanjem dostopnosti:
Proizvodi morajo biti oblikovani in proizvedeni tako, da jih invalidi in osebe s starostnimi oslabitvami lahko čim več uporabljajo za predvidljiv namen, kar se doseže z izpolnjevanjem zahtev glede funkcionalne učinkovitosti iz dela C oddelka I in vključuje:
(a)  informacij o uporabi proizvoda, ki je zagotovljena na samem proizvodu (označevanje, navodila za uporabo, opozorila) in ki:
(a)  informacij o uporabi proizvoda, ki so zagotovljene na samem proizvodu (označevanje, navodila za uporabo, opozorila);
(i)  morajo biti na voljo za več kot eno čutilo;
(ii)  morajo biti razumljive;
(iii)  morajo biti zaznavne;
(iv)  morajo imeti primerno velikost pisave za predvidljive pogoje uporabe;
(b)  embalažo proizvoda, vključno s predloženimi informacijami (odpiranje, zapiranje, uporaba, odstranjevanje);
(b)  embalažo proizvoda, vključno s predloženimi informacijami (odpiranje, zapiranje, uporaba, odstranjevanje);
(c)  navodil za uporabo, namestitev in vzdrževanje proizvoda, shranjevanje in odstranjevanje proizvoda, ki izpolnjujejo naslednje zahteve:
(c)  navodila za uporabo, namestitev in vzdrževanje proizvoda, shranjevanje in odstranjevanje proizvoda;
(i)  vsebina navodil mora biti na voljo v besedilni obliki, ki se lahko uporablja za razvoj alternativnih podpornih oblik, predstavljenih na različne načine in preko več kot enega čutila; ter
(ii)  navodila morajo zagotavljati alternative za nebesedilne vsebine;
(d)  zagotavljanjem uporabniškega vmesnika proizvoda (upravljanje, nadzor ter vhodne in izhodne povratne informacije) v skladu s točko 2;
(d)  uporabniški vmesnik proizvoda (upravljanje, nadzor ter vhodne in izhodne povratne informacije);
(e)  zagotavljanjem funkcionalnosti proizvoda z vključitvijo funkcij, namenjenih zadovoljevanju potreb oseb s funkcijskimi omejitvami, v skladu s točko 2;
(e)  funkcionalnost proizvoda z zagotavljanjem funkcij, namenjenih zadovoljevanju potreb invalidov;
(f)  vmesnik proizvoda s podpornimi pripomočki.
(f)  vmesnik proizvoda s podpornimi pripomočki.
Spremembi 217 in 297/rev
Predlog direktive
Priloga I – oddelek IX – del A – točka 2
[...]
črtano
Sprememba 218
Predlog direktive
Priloga I – oddelek IV – del B – točka 1
1.  Storitve morajo biti zagotovljene na način, da jih osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, lahko čim več in čim bolj predvidljivo uporabljajo. To je mogoče doseči z:
1.  Storitve morajo biti zagotovljene na način, da jih invalidi lahko čim več uporabljajo za razumno predvidljiv namen, kar se doseže z izpolnjevanjem zahtev glede funkcionalne učinkovitosti iz dela C oddelka I in vključuje:
(a)  z zagotavljanjem dostopnosti grajenega okolja, kjer se storitev opravlja, vključno s prometno infrastrukturo, v skladu z delom C, brez poseganja v nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije za varstvo nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo;
(a)  grajeno okolje, kjer se storitev opravlja, vključno s prometno infrastrukturo, v skladu z delom C, brez poseganja v nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije za varstvo nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo;
(b)  z zagotavljanjem dostopnosti naprav, vključno z vozili, plovili in opremo za opravljanje storitve, kot sledi:
(b)  naprave, vključno z vozili, plovili in opremo za opravljanje storitve, kot sledi:
(i)  pri zasnovi njihovega grajenega prostora je treba upoštevati zahteve iz dela C v zvezi z vkrcanjem, izkrcanjem, gibanjem in uporabo;
(i)  pri zasnovi njihovega grajenega prostora je treba upoštevati zahteve iz dela C v zvezi z vkrcanjem, izkrcanjem, gibanjem in uporabo;
(ii)  informacije morajo biti na voljo na različne načine in zaznavne prek več kot enega čutila;
(iii)  zagotoviti je treba alternative za nebesedilne vizualne vsebine;
(c)  zagotavljanjem dostopnosti proizvodov, ki se uporabljajo pri opravljanju storitev, v skladu s pravili iz dela A;
(c)  proizvode, ki se uporabljajo pri opravljanju storitev, v skladu s pravili iz dela A;
(d)  zagotavljanjem informacij o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi, kakor sledi:
(d)  informacije o delovanju storitve ter njenih značilnostih v zvezi z dostopnostjo in uporabljeni opremi;
(i)  vsebina informacij mora biti na voljo v besedilni obliki, ki se lahko uporablja za razvoj alternativnih podpornih oblik, predstavljenih na različne načine in preko več kot enega čutila;
(ii)  zagotoviti je treba alternative za nebesedilne vsebine;
(iii)  v skladu s točko (e) je treba zagotoviti elektronske informacije, vključno z zadevnimi spletnimi aplikacijami, potrebnimi za zagotavljanje storitve.
(e)   s pomočjo spletišč z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na ravni Unije in mednarodni ravni;
(e)  spletišča in mobilne naprave z dosledno in primerno dostopnostjo, ki uporabniku omogoča dojemanje, uporabo in razumevanje, vključno s prilagodljivostjo predstavitve vsebin in interakcije, po potrebi z zagotovitvijo dostopne elektronske alternative; na način, ki omogoča lažjo interoperabilnost z različnimi uporabniškimi sredstvi in podpornimi tehnologijami na ravni Unije in mednarodni ravni;
(f)  zagotavljanje dostopnih informacij za lažje dopolnjevanje s podpornimi storitvami;
(f)  informacije za lažje dopolnjevanje s podpornimi storitvami;
(g)  vključevanjem funkcij, praks, politik in postopkov ter sprememb pri opravljanju storitev, namenjenih zadovoljevanju potreb oseb s funkcijskimi omejitvami.
(g)  funkcije, prakse, politike in postopke ter spremembe pri opravljanju storitev, namenjenih zadovoljevanju potreb invalidov.
Sprememba 219
Predlog direktive
Priloga I – oddelek IX – del C – točka 1 – uvodni del
1.  Da bi osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, lahko neodvisno in predvidljivo uporabljale grajeno okolje, je treba pri dostopnosti področij z javnim dostopom upoštevati naslednje vidike:
1.  Da bi invalidi lahko neodvisno in predvidljivo uporabljali grajeno okolje, je treba pri dostopnosti področij z javnim dostopom upoštevati naslednje vidike:
Sprememba 220
Predlog direktive
Priloga I – oddelek X – točka 1
Da bi osebe s funkcijskimi omejitvami, vključno z invalidi, lahko neodvisno in predvidljivo uporabljale grajeno okolje, kjer je storitev na voljo, je treba pri dostopnosti področij z javnim dostopom v skladu s členom 3(10) upoštevati naslednje vidike:
Da bi invalidi lahko neodvisno in predvidljivo uporabljali grajeno okolje, kjer je storitev na voljo, je treba pri dostopnosti področij z javnim dostopom v skladu s členom 3(10) upoštevati naslednje vidike:
Sprememba 221
Predlog direktive
Priloga II – oddelek 4 – točka 4.1
4.1.  Proizvajalec namesti oznako CE, kakor je navedeno v tej direktivi, na vsak proizvod, ki izpolnjuje veljavne zahteve iz te direktive.
črtano

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0188/2017).


Kambodža, predvsem primer Kema Sokhe
PDF 257kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 Kambodža, predvsem primer Kema Sokhe (2017/2829(RSP))
P8_TA(2017)0348RC-B8-0506/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Kambodži,

–  ob upoštevanju lokalnih izjav EU z dne 5. septembra 2017 o zaprtju časopisa Cambodia Daily, z dne 30. junija 2017 o izpustitvi petih zagovornikov človekovih pravic in z dne 22. februarja 2017 o političnih razmerah v Kambodži ter izjav tiskovne predstavnice delegacije EU z dne 3. septembra 2017 in z dne  25. avgusta 2017 o omejitvah političnega prostora v Kambodži,

–  ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Kambodži z dne 5. septembra 2016 ter njene izjave z dne 18. avgusta 2017,

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora OZN za človekove pravice z dne 27. aprila 2015 o drugem rednem poročilu o Kambodži,

–  ob upoštevanju poročila organizacije parlamentarcev za človekove pravice iz Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) iz marca 2017,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz leta 2008,

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Kambodžo iz leta 1997,

–  ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela o svobodi združevanja in varstvu pravice do organiziranja,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 8. marca 1999 o pravici in odgovornosti posameznikov, skupin in družbenih organizacij za spodbujanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju pariškega mirovnega sporazuma iz leta 1991, ki v členu 15 vsebuje zavezo o spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Kambodži, tudi s strani mednarodnih podpisnikov,

–  ob upoštevanju kamboške ustave, zlasti člena 41, v katerem so zapisane pravice in svobode izražanja in zbiranja, člena 35 o pravici do političnega udejstvovanja in člena 80 o parlamentarni imuniteti,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se v Kambodži povečuje število aretacij članov politične opozicije, aktivistov za človekove pravice in predstavnikov civilne družbe;

B.  ker je bil vodja kamboške opozicije Kem Sokha 3. septembra 2017 aretiran med akcijo, za katero kaže, da je bila izpeljana brez upoštevanja procesnih jamstev, vključno s parlamentarno imuniteto;

C.  ker se bo Sokha morda moral spopasti z obtožbo sodelovanja s tujci v skladu s členom 433 kamboškega kazenskega zakonika, kar okrožno sodišče v Phnom Penhu šteje za dejanje izdaje; ker mu v primeru obsodbe grozi do 30 let zapora;

D.  ker je bil Kem Sokha po poročanjih aretiran brez naloga in ni imel dostopa do odvetnika; ker je bil obtožen na podlagi videoposnetka govora iz leta 2013, ki je odtlej na razpolago javnosti; ker so organizacije za človekove pravice izrazile pomislek, da izjave kamboške vlade ogrožajo njegovo pravico do pravičnega sojenja in domnevo nedolžnosti;

E.  ker je nekdanji poveljnik vojske Rdečih Kmerov in sedanji predsednik vlade Hun Sen na oblasti že več kot 30 let; ker je nekdanji predsednik opozicijske Stranke narodne rešitve Kambodže (CNRP) Sam Rainsi še vedno v prostovoljnem izgnanstvu, ki mu je botroval pregon zaradi izmišljenih političnih obtožb;

F.  ker je stranka CNRP na lokalnih volitvah 4. junija 2017 znatno povečala svoj delež v primerjavi z letom 2012, kljub bistvenim pomanjkljivostim volilnega postopka, zlasti ustrahovanju svobodnih medijev in kritičnih državljanov, neenakopravnemu dostopu opozicije do radija in televizije, nadzoru vladajoče stranke nad volilnimi institucijami, grožnjam s smrtjo kandidatom opozicije in neobstoju neodvisnega mehanizma za reševanje sporov; ker bodo splošne volitve predvidoma julija 2018;

G.  ker sta bila zaprta še dva druga poslanca opozicije, še najmanj osem pa jih je bilo obtoženih kaznivih dejanj; ker 11 članov in privržencev opozicijske stranke trenutno prestaja kazen med 7 in 20 let zapora na podlagi izmišljenih obtožb - zaradi vodenja vstaje ali sodelovanja pri njej v zvezi z demonstracijami julija 2014;

H.  ker spremembe, ki jih je leta 2017 sprejel kamboški parlament o zakonu o političnih strankah, omogoča razpustitev strank, če so njihovi voditelji kazensko obsojeni; ker ima kamboški minister za notranje zadeve obsežna pooblastila za začasno prekinitev delovanja političnih strank na podlagi nejasno določenih meril; ker je kamboški predsednik vlade Hun Sen 11. septembra 2017 zagrozil, da bo razpustil stranko CNRP, če bo še naprej podpirala aretiranega voditelja Kema Sokho;

I.  ker je bil zoper vodjo podmladka CNPR izdan nalog za prijetje;

J.  ker je do aretacije Kema Sokhe prišlo v času vse večjega omejevanja nevladnih organizacij, organizacij za človekove pravice in civilne družbe, vključno z davčnimi in regulativnimi preiskavami, ustrahovanjem in grožnjami z nasiljem; ker je mednarodna skupnost ostro kritizirala zakon iz leta 2015 o združenjih in nevladnih organizacijah, saj daje široka in arbitrarna pooblastila za zatiranje nevladnih organizacij;

K.  ker je bilo v zadnjih nekaj tednih zaprtih veliko radijskih postaj, ki so predvajale programe drugih uglednih radijskih postaj; ker jih je vlada zaprla zaradi kršitev, kot je zunanje programiranje brez uradnega dovoljenja; ker njihovo zaprtje močno omejuje dostop do neodvisnih oddaj, zlasti zunaj Phnom Penha; ker so te neodvisne medijske hiše poročale o politično občutljivih temah, kot so korupcija, nezakonita sečnja in kršitve človekovih pravic;

L.  ker je bilo aprila 2016 pet zagovornikov človekovih pravic kamboškega združenja za človekove pravice in razvoj zaprtih in zadržanih več kot 400 dni na podlagi obtožbe o podkupovanju v zvezi z zadevo zoper Kema Sokho, trenutno pa čakajo na sojenje; ker se je oblast že večkrat spravila na zagovornika zemljiških pravic Tepa Vanija ter ga nadlegovala, trenutno pa prestaja zaporno kazen na podlagi politično motiviranih obtožb;

M.  ker je bil 4. septembra 2017 neodvisen časopis Cambodia Daily, ustanovljen leta 1993, prisiljen k zaprtju, saj je dobil obračun za plačilo davkov v znesku 6,3 milijona ameriških dolarjev;

N.  ker je 23. avgusta 2017 kamboška vlada napovedala izgon nevladnega Narodnega demokratičnega inštituta s sedežem v ZDA, njegovemu mednarodnemu osebju pa ukazala, naj v roku sedmih dni zapusti državo;

O.  ker je kamboška vlada nedavno pričela preiskovati Situation Room, združenje nevladnih organizacij, ki so skupno delovale kot varuh volitev, saj naj bi domnevno kršilo novi zakon o nevladnih skupinah in služilo kot sedež morebitne „barvne revolucije“, s katero naj bi se zrušila vlada;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi zaostrovanja ozračja za opozicijske politike in aktiviste na področju človekovih pravic v Kambodži ter obsoja vsa nasilna dejanja, politično motivirane obtožbe, samovoljna pridržanja, zaslišanja, kazni in obsodbe teh posameznikov;

2.  odločno obsoja aretacijo predsednika Stranke narodne rešitve Kambodže Kema Sokhe na podlagi več obtožb, ki se zdijo politično motivirane; poziv k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Kema Sokhe, opustitvi vseh obtožb proti njemu in končanju groženj z aretacijo drugih opozicijskih parlamentarcev;

3.  obžaluje izjave za javnost predsednika vlade in visokih uradnikov o domnevni krivdi Kema Sokhe, ki so v nasprotju z domnevo o nedolžnosti in pravico do poštenega sojenja, do katerih je upravičen po kamboškem pravu in mednarodnem pravu človekovih pravic; poziva predsednika vlade, naj zaščiti imuniteto poslancev parlamenta;

4.  poziva kamboške oblasti, naj prekličejo nalog za prijetje in umaknejo vse obtožbe zoper opozicijskega voditelja Sama Rainsija ter naj izpustijo in umaknejo obtožbe zoper druge opozicijske uradnike in zagovornike človekovih pravic, ki so bili obsojeni, obtoženi in zaprti, zlasti poslanca narodne skupščine Um Sam Ana, senatorja Hong Sok Hura in aktivista na področju zemljiških pravic Tepa Vanija;

5.  poziva kamboško vlado, naj v državi zagotovi svobodo izražanja in svobodo medijev, morebitne davčne ali druge zadeve pa naj rešuje z ustreznim pravnim postopanjem; poziva vlado, naj omogoči ponovno delovanje radijskih postaj, ki so bile zaprte; izraža zaskrbljenost, ker je bil Narodni demokratični inštitut (NDI) zaprt mimo dolžnega pravnega postopanja;

6.  poziva kamboško vlado, naj pri vseh ukrepih zagotovi ustrezno pravno postopanje, vključno s pravico do pritožbe, ter naj spoštuje pravici do svobode združevanja in izražanja;

7.  poziva vlado Kambodže, naj si prizadeva za krepitev demokracije in pravne države in naj spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine, kar vključuje celovito spoštovanje ustavnih določb v zvezi s pluralizmom ter svobodo združevanja in izražanja;

8.  opominja kamboško vlado, da mora izpolnjevati svoje obveznosti in spoštovati svoje zaveze glede demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, ki so bistveni element sporazuma o sodelovanju;

9.  izraža resno zaskrbljenost, ker prihaja do prilaščanja zemljišč in ker je kamboška vlada nedavno začela izvajati shemo omejenih in delnih nadomestil; poziva kamboško vlado, naj ponovno začne dialog s partnerji, tudi Evropsko unijo in civilno družbo, da bi določila celovita in vključujoča nadomestila;

10.  poudarja, da je za verodostojen demokratični proces v času pred volitvami v narodno skupščino julija 2018 potrebno ozračje, v katerem bodo lahko politične stranke, civilna družba in mediji opravili svojo legitimno vlogo, brez strahu in brez groženj ali samovoljnega omejevanja;

11.  poziva vlado Kambodže, naj izvaja priporočila visokega komisarja OZN za človekove pravice ter naj se vsebinsko odzove na prihajajoče poročilo posebne poročevalke OZN o stanju človekovih pravic v Kambodži;

12.  poudarja pomen misije EU in mednarodnih misij za opazovanje volitev in njihovega prispevka k poštenim in svobodnim volitvam; poziva državni volilni odbor Kambodže in ustrezne vladne organe, naj zagotovijo, da bodo imeli vsi volilni upravičenci, tudi delavci migranti in zaporniki, dostop do registracije za volitve in dovolj časa, da možnost registracije tudi izkoristijo;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in narodni skupščini Kambodže.


Gabon: zatiranje opozicije
PDF 173kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o Gabonu: zatiranje opozicije (2017/2830(RSP))
P8_TA(2017)0349RC-B8-0512/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gabonu, zlasti tiste z dne 2. februarja 2017 o krizi pravne države v Demokratični republiki Kongo in Gabonu(1),

–  ob upoštevanju skupne izjave, ki sta jo 24. septembra 2016 podala podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj Neven Mimica, potem ko je ustavno sodišče Gabona razglasilo uradne rezultate predsedniških volitev leta 2016,

–  ob upoštevanju sporočila za javnost, ki ga je Afriška unija objavila 1. septembra 2016 in v katerem je obsodila nasilje in pozvala k mirni rešitvi povolilnega konflikta v Gabonu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta iz junija 2017 o novem zagonu partnerstva med Afriko in EU,

–  ob upoštevanje skupne izjave o Gabonu, ki sta jo 11. septembra 2016 podala tiskovna predstavnika podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Federice Mogherini in komisarja za mednarodno sodelovanje in razvoj Nevena Mimice,

–  ob upoštevanju izjave EU z dne 9. marca 2017 na 34. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice v okviru 2. točke interaktivnega dialoga z visokim komisarjem,

–  ob upoštevanju resolucije št. 359(LIX) 2016 Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev z dne 4. novembra 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Gabonski republiki,

–  ob upoštevanju gabonske ustave,

–  ob upoštevanju revidiranega Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz junija 1981,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz decembra 1966,

–  ob upoštevanju končnega poročila misije EU za opazovanje volitev,

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so se v zvezi s predsedniškimi volitvami, ki so avgusta 2016 potekale v Gabonu, pojavili očitki o ponarejanju glasov; ker je v dneh po volitvah ogenj uničil parlament te države in je bilo več protestnikov ubitih ter več sto aretiranih; ker so se varnostne razmere večinoma sicer stabilizirale, a po vsej državi še vedno vlada velika politična in družbena napetost, ki jo dodatno stopnjujejo slabe gospodarske razmere;

B.  ker je ena od značilnosti demokratične ureditve spoštovanje ustave, ki je temelj države, njenih institucij in pravne države; ker bi mirne, verodostojne in pregledne volitve v Gabonu bistveno pripomogle k reševanju izzivov demokratičnega napredka in menjave oblasti v srednjeafriški regiji; ker so bile parlamentarne volitve v Gabonu, ki so bile prvotno načrtovane za december 2016, dvakrat preložene in naj bi zdaj potekale aprila 2018, s čimer je bil prekoračen ustavno določen rok;

C.  ker je od takrat, zlasti pa po izbruhu nasilja po volitvah avgusta 2016, po poročanju številnih mednarodnih in nevladnih organizacij v Gabonu prišlo do aretacij, ubojev in prisilnih izginotij; ker je Gabon priča naraščanju političnega nasilja, zlasti v glavnem mestu Librevillu, kjer je bilo domnevno napadenih več domov pripadnikov politične opozicije;

D.  ker so oblasti utišale pripadnike opozicije in civilne družbe, ki nasprotujejo sedanji vladi; ker skupine za človekove pravice nenehno poročajo o slabšanju razmer na področju človekovih pravic ter svobode izražanja in zbiranja, tudi o čezmerni uporabi sile proti miroljubnim protestnikom, samovoljnih aretacijah in pridržanjih ter politično motiviranih sojenjih;

E.  ker je režim Alija Bonge sodeč po očitkih pred in po volitvah leta 2016 povezan s kršitvami človekovih pravic, kot so samovoljne aretacije in dolgotrajna pridržanja v nečloveških razmerah, mučenje, zunajsodni poboji in prisilna izginotja civilistov in novinarjev, ki so nasprotovali njegovemu režimu oziroma njegovi ponovni izvolitvi;

F.  ker je Gabon podpisnik Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem, je ravno v procesu prenosa njenih določb v nacionalno pravo in ima obveznost, da Združenim narodom sporoči informacije o doseženem napredku, odkar je konvencijo leta 2011 ratificiral, in o dogodkih po volitvah iz leta 2016; ker odbor Združenih narodov o prisilnih izginotjih ravno preučuje poročilo Gabona in napredek v zvezi s tem prenosom;

G.  ker predsednik Ali Bongo v okviru prizadevanj za rešitev krize, ki jo je sprožila njegova ponovna izvolitev, začel „nacionalni dialog“, ki so se ga po navedbah predsednika vlade Emmanuela Issoza Ngondeta udeležili predstavniki 1200 skupin civilne družbe in približno 50 političnih strank; ker so Jean Ping in drugi glavni opozicijski voditelji pogovore bojkotirali;

H.  ker je predsedniški kandidat Jean Ping 18. avgusta 2017 državljane Gabona pozval k „državljanski nepokorščini“ in k strmoglavljenju predsednika;

I.  ker je bilo v zadnjih tednih ob robu mirnih, a nedovoljenih demonstracij v podporo Jeanu Pingu več deset ljudi pridržanih in so nekateri od njih še vedno v priporu;

J.  ker je bil 2. septembra 2017 voditelju politične opozicije in nekdanjemu predsedniškemu kandidatu Jeanu Pingu ter voditeljem več kot dvajsetih opozicijskih strank preprečen odhod iz države, ne da bi bili prej obveščeni o tej omejitvi in ne da bi bil objavljen kakršen koli seznam zadevnih posameznikov; ker je bil ta ukrep 8. septembra 2017 ukinjen;

K.  ker je vlada političnim nasprotnikom, ki izpodbijajo zmago Alija Bonga, prepovedala govoriti v javnih in zasebnih medijih;

L.  ker so bile pred francoskimi sodišči vložene posamezne tožbe proti vidnim gabonskim posameznikom, in sicer v zvezi s hudimi kršitvami človekovih pravic in „nepošteno pridobljenimi sredstvi“;

M.  ker je francosko sodstvo pravkar zaključilo preiskavo v zvezi z nepošteno pridobljenimi sredstvi iz Gabona, ki so bila vložena v Franciji, ter je opredelilo in zaseglo blago v vrednosti med 50 in 60 milijonov EUR na podlagi pritožb, ki so jih podali francoska veja organizacije Transparency International in državljan Gabona; ker je preiskava pokazala, da je bilo tudi na bančni račun, ki se uporablja za nakup blaga v Franciji za družino Alija Bonga, vplačanega 1,3 milijona EUR;

N.  ker je misija EU za opazovanje volitev (EOM), ki jo je vlada Gabona povabila, da spremlja predsedniške volitve, v svojem končnem poročilu ugotovila, da volilni postopek, še posebej pa konsolidacija izida volitev in pritožbeni postopek, niso bili pregledni; ker je poleg tega ugotovila, da te anomalije postavljajo pod vprašaj integriteto procesa konsolidacije izida in končni izid volitev;

1.  želi spomniti, da se je Gabon v okviru sporazuma iz Cotonouja obvezal, da bo spoštoval demokracijo, načela pravne države in človekovih pravic, ki vključujejo svobodo izražanja, zbiranja in dostop do medijev, dobro upravljanje ter preglednost političnih funkcij;

2.  opozarja Gabon na njegove dolžnosti in odgovornosti države pogodbenice, vključno z zagotavljanjem jasnih in konkretnih informacij o reformah, ki potekajo od ratifikacije, o nasilju po volitvah in o ukrepih, sprejetih za ugotovitev resnice, ter državo poziva, naj zagotovi, da bodo odgovorni privedeni pred sodišče;

3.  poudarja temeljno vlogo opozicije v demokratični družbi; odločno obsoja pritisk in ustrahovanje opozicije v Gabonu; meni, da je nesprejemljivo, da se več vodjem tamkajšnje opozicije, vključno s kandidatom na predsedniških volitvah leta 2016 Jeanom Pingom, začasno odreka pravica, da zapustijo državo; opozarja, da gabonska zakonodaja predvideva ta izjemni ukrep samo za osebe v kazenski preiskavi; meni, da je zato ta ukrep samovoljen;

4.  odločno obsoja nenehno nasilje, napade, uporabo sile ter velike omejitve in ustrahovanje, s katerimi se soočajo opozicija, zagovorniki človekovih pravic in novinarji v Gabonu; poziva oblasti, naj spoštujejo pravico opozicije do mirnih protestov in nemudoma izpustijo neupravičeno pridržane osebe ter ustavijo nadlegovanje, ustrahovanje in preganjanje pripadnikov opozicije ter naj sprejmejo konkretne ukrepe za zagotovitev svobode izražanja;

5.  poziva gabonsko vlado k temeljiti in hitri reformi volilne zakonodaje, pri kateri naj upošteva priporočila misije EU za opazovanje volitev, da se zakonodaja izboljša in da se zagotovita njena popolna preglednost in verodostojnost; poudarja, da morajo gabonske oblasti poskrbeti za popolno in iskreno sodelovanje z vsemi ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi deležniki, da zagotovijo, da bodo naslednje parlamentarne volitve, s katerimi so že v zamudi, popolnoma pregledne in verodostojne ter da bodo potekale v svobodnem, demokratičnem, vključujočem in mirnem ozračju;

6.  priznava, da okrepljen politični dialog med EU in Gabonom poteka v skladu z določbami sporazuma iz Cotonouja; poziva vse vpletene strani, naj celovito sodelujejo in si prizadevajo za dejanski uspeh tega procesa;

7.  izraža zadržke glede vključenosti in torej verodostojnosti in ustreznosti nacionalnega dialoga, ki ga je začela vlada; ugotavlja, da sta Jean Ping in njegova Koalicija za novo republiko zavrnila sodelovanje v dialogu;

8.  meni, da je zaradi sedanjih globokih političnih in družbenih razkolov v Gabonu potreben jasen politični odziv, da bi se ohranila stabilnost države, ustvarilo večje zaupanje med državljani Gabona in da bi institucije dobile resnično legitimnost; poziva k uvedbi mednarodne preiskave pod okriljem OZN o volitvah in zlorabah, zagrešenih v povolilnem času, da bi se dosegel dogovor, kako vzpostaviti politični dialog za rešitev krize, ob hkratnem zagotavljanju demokratičnih pravic prebivalcev Gabona;

9.  zaradi močnih zgodovinskih vezi z Gabonom odločno poziva zlasti Francijo, naj uporabi ves svoj politični in gospodarski vpliv na gabonsko vlado in naj v institucijah EU prevzame konstruktivno vlogo v zvezi s tem;

10.  poziva delegacijo Evropske unije v Gabonu, naj še nadalje tesno spremlja razvoj dogodkov v Gabonu in uporabi vsa primerna sredstva, instrumente in okrepljen politični dialog za spodbujanje temeljnih elementov iz Sporazuma iz Cotonouja in pomoč gibanjem za vzpostavitev demokracije;

11.  poziva visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, Komisijo in države članice, naj preverijo svojo politiko do Gabona in razmislijo o uvedbi sankcij proti posameznikom, ki so odgovorni za volilne goljufije in kasnejše nasilje v Gabonu;

12.  ponovno poziva gabonsko vlado, naj vzpostavi pravosodni sistem in sistem kazenskih sankcij, ki bosta zagotavljala, da bodo aretacije in sodbe sorazmerne s težo kaznivega dejanja;

13.  poziva vlado, naj se s konkretnimi ukrepi odzove na pomisleke mednarodne skupnosti ter naj vzpostavi hiter, resnično vključujoč, pregleden in nepristranski posvetovalni forum za dialog; prav tako poziva opozicijo, naj oceni verodostojnost takšnega postopka;

14.  poziva vse politične akterje, naj pokažejo odgovornost in preudarnost in naj se zlasti vzdržijo spodbujanja k nasilju;

15.  poziva vse sodelujoče na naslednjem vrhunskem srečanju EU-Afrika, naj na dnevni red srečanja v Abidžanu uvrstijo razmere v Gabonu in naj predstavnike Gabona spomnijo na njihove zaveze glede človekovih pravic, demokracije in pravne države;

16.  pozdravlja raziskavo v Franciji o nezakonito pridobljenih dobrinah iz Gabona ter izraža upanje, da bodo vsi vpleteni v nezakonite dejavnosti privedeni pred sodišče; poziva k največji preglednosti v zvezi s plačilom 1,3 milijona EUR na bančni račun v Franciji, ki je vezan na družino Bongo;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Afriški uniji, predsedniku in parlamentu Gabona, generalnemu sekretarju OZN, Svetu OZN za človekove pravice in skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0017.


Laos, predvsem primeri Somphona Phimasona, Loda Thamavonga in Sukana Čajthada
PDF 250kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o Laosu, zlasti o primerih Somphona Phimasona, Loda Thamavonga in Sukana Čajthada (2017/2831(RSP))
P8_TA(2017)0350RC-B8-0513/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Laosu,

–  ob upoštevanju izida 8. srečanja skupnega odbora Evropske unije in Laoške ljudske demokratične republike, ki je potekalo v Vientianu 17. februarja 2017,

–  ob upoštevanju izjave, ki jo je delegacija Evropske unije v Laoški ljudski demokratični republiki dala v Vientianu 3. maja 2017, ob svetovnem dnevu svobode tiska,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic iz leta 1998,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med EU in Laoško ljudsko demokratično republiko z dne 1. decembra 1997,

–  ob upoštevanju listine združenja ASEAN,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so bili marca 2017 trije laoški delavci, Somphon Phimason, Lod Thamavong in Sukan Čajthad, obsojeni na zaporne kazni od 12 do 20 let in na globe v vrednosti na desettisoče evrov, ker so med tem, ko so delali na Tajskem, v družbenih medijih kritizirali vlado v povezavi z domnevno korupcijo, krčenjem gozdov in kršitvami človekovih pravic; ker so bili obtoženi tudi sodelovanja na protivladnih protestih pred laoškim veleposlaništvom na Tajskem decembra 2015;

B.  ker je državna televizijska postaja 25. maja 2016 predvajala posnetek, na katerem so Phimason, Thamavong in Čajthad v priporu na policijski postaji v Vientianu; ker je bilo v prispevku rečeno, da so bili aretirani zaradi ogrožanja državne varnosti, saj so skušali prek družbenih medijev oblatiti ugled vlade;

C.  ker je aktivista civilne družbe Sombatha Somphona leta 2012 ustavila vientianska policija in se je od takrat za njim izgubila vsakršna sled; ker pri preiskavi primera podjetnika Sompavna Khantisuka, dejavnega okoljevarstvenika, ki je pod prisilo izginil leta 2007, doslej ni bilo nikakršnega napredka; ker je bil poljski državljan Bunthanh Thamavong leta 2015 zaradi spletnih kritik vlade obsojen na štiri leta in pol zaporne kazni in tudi zaprt;

D.  ker je prostor civilne družbe v Laosu zelo omejen; ker je Laos leta 2016 predsedoval združenju ASEAN, vendar ni hotel organizirati tradicionalnega vzporednega srečanja civilne družbe, zato se je moral državljanski forum združenja ASEAN sestati v Vzhodnem Timorju;

E.  ker laoška vlada ni naredila nobenega pomembnejšega koraka, da bi izboljšala slabe razmere na področju človekovih pravic, vključno z ravnanjem z manjšinami, in še vedno močno omejuje svobodo govora, združevanje in mirno zbiranje; ker še vedno nihče ne poskuša zajeziti pristranskih sodnih postopkov, korupcije v sodstvu in globoko zakoreninjenega nekaznovanja kršiteljev človekovih pravic;

F.  ker laoške oblasti še naprej nadlegujejo in zatirajo verske manjšine, zlasti kristjane; ker so pogoste zaplembe premoženja, požigi cerkev in domov, pa tudi pretepanje ljudi, ki praznujejo božič, ter siljenje posameznikov, naj se odrečejo krščanski veri;

G.  ker je Laos podpisal mednarodno konvencijo o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem, vendar je ni ratificiral;

H.  ker v Laosu ni pluralizma medijev, poročanje obstoječih medijev pa država strogo nadzira; ker je bil zakon o medijih iz leta 2008 novembra 2016 spremenjen, tako da še bolj omejuje kritike na račun vlade v medijih, od novinarjev pa zahteva, da svoje prispevke pred objavo pokažejo vladnemu cenzorju;

I.  ker je laoška vlada leta 2014 izdala odlok, ki prepoveduje spletne kritike na račun vlade in vladajoče Revolucionarne stranke laoškega ljudstva (LPRP);

1.  odločno obsoja zaporne kazni Somphona Phimasona, Sukana Čajthada in Loda Thamavonga ter poziva k njihovi takojšnji izpustitvi;

2.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so te sodbe še podaljšale seznam aretacij in prisilnih izginotij aktivistov in protestnikov, ki so bili kritični do vprašanj, kot so spori glede zemlje, domnevna korupcija in zloraba oblasti;

3.  znova poziva laoško vlado, naj preneha nadlegovati, samovoljno zapirati in pridrževati zagovornike človekovih pravic, neodvisne novinarje in družbene aktiviste ter spoštuje pravico do svobodnega izražanja in združevanja in pravice manjšin; Laos spominja na njegove mednarodne obveznosti iz pogodb o človekovih pravicah, ki jih je ratificiral;

4.  poziva laoško vlado, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti ter varuje svobodo govora in pravico do mirnega zbiranja ter ratificira mednarodno konvencijo o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem, ki jo je Laos podpisal leta 2008;

5.  je globoko zaskrbljen zaradi vsesplošno razširjenih zlorab človekovih pravic, vključno s prisilnim izginotjem in pristranskim sojenjem; poziva laoške oblasti, naj izpolnijo svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in nemudoma sporočijo, kje je najmanj deset pogrešanih oseb, med drugim Sombath Somphon in Sompavn Khantisuk, ter posredujejo podrobnosti o obtožnici in dokazih zoper zaprte aktiviste;

6.  poziva k transparentni, temeljiti in nepristranski preiskavi vseh nerešenih primerov prisilnega izginotja, razkritju informacij o lokaciji pogrešanih in kazenskemu pregonu storilcev;

7.  obsoja preganjanje verskih manjšin, zlasti kristjanov; poziva vlado, naj nemudoma ustavi vse dejavnosti, usmerjene zoper kristjane, ter kazensko preganja odgovorne za požige in pretepanje;

8.  poziva laoške oblasti, naj specializiranim agencijam OZN in predstavnikom humanitarnih organizacij dovoli neomejen dostop, da bodo lahko obiskali politične zapornike ter vse etnične in verske manjšine v Laosu;

9.  poziva laoško vlado, naj ukrepa in se zavzame za večstrankarski sistem in pravico posameznikov, da kandidirajo na volitvah brez odobritve LPRP;

10.  podpira prizadevanja za boljše internetne povezave v Laosu; poziva laoško vlado, naj spodbuja okolje, ki bo naklonjeno svobodi izražanja, in naj preneha spremljati in napadati posameznike v spletu; v zvezi s tem jo poziva, naj razveljavi represivne elemente zakona o preprečevanju kibernetskega kriminala in boju proti njemu iz leta 2015;

11.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj z laoško vlado nemudoma načne vprašanje Somphona Phimasona, Loda Thamavonga in Sukana Čajthada; poziva delegacijo EU v Laosu, naj tesno spremlja stanje na področju človekovih pravic v tej državi, se zlasti udeleži morebitnih procesov zoper Somphona Phimasona, Loda Thamavonga in Sukana Čajthada ter z laoškimi oblastmi še najprej razpravlja o zaprtih in izginulih posameznikih;

12.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj ta vprašanja uvrsti na dnevni red prihodnjih srečanj skupnega odbora EU in Laoške ljudske demokratične republike ter naslednjega vrha Azije in Evrope (ASEM), ki bo leta 2018 v Bruslju;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Laosa, generalnemu sekretarju združenja ASEAN in Svetu OZN za človekove pravice.


Mjanmar, predvsem položaj ljudstva Rohinga
PDF 259kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o Mjanmaru, predvsem o položaju ljudstva Rohinga (2017/2838(RSP))
P8_TA(2017)0351RC-B8-0525/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mjanmaru in o razmerah rohinških muslimanov, zlasti resolucij z dne 7. julija 2016(1) in 15. decembra 2016(2), ter svojih resolucij z dne 16. marca 2017 o prednostnih nalogah EU za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017(3) in z dne 13. junija 2017 o apatridnosti v južni in jugovzhodni Aziji(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o strategiji Evropske unije z Mjanmarom/Burmo z dne 20. junija 2016,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 1. junija 2016 z naslovom Elementi za strategijo EU v zvezi z Mjanmarom/Burmo: posebno partnerstvo za demokracijo, mir in blaginjo (JOIN(2016)0024),

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 30. marca 2016 o začetku mandata nove vlade Republike zveze Mjanmar,

–  ob upoštevanju tiskovne predstavnice visoke predstavnice/podpredsednice z dne 2. decembra 2016 o nedavni zaostritvi nasilja v Mjanmaru in izjave visoke predstavnice/podpredsednice z dne 6. septembra 2017 o razmerah v zvezni državi Rakhine,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila za javnost z dne 25. novembra 2016 o tretjem dialogu o človekovih pravicah med EU in Mjanmarom/Burmo,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. decembra 2015 o apatridnosti,

–  ob upoštevanju nedavnih poročil Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o Mjanmaru in posebne poročevalke OZN za človekove pravice v Mjanmaru z dne 29. in 18. novembra 2016 o slabšanju razmer na področju človekovih pravic v severni zvezni državi Rakhine,

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice z dne 20. junija 2016 z naslovom Razmere na področju človekovih pravic rohinških muslimanov in drugih manjšin v Mjanmaru/Burmi in poročila posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru/Burmi z dne 18. marca 2016,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,

–  ob upoštevanju Konvencije o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in Konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961,

–  ob upoštevanju globalnega akcijskega načrta Agencije OZN za begunce (UNHCR) za begunce za odpravo apatridnosti do leta 2024, sprejetega novembra 2014,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju izjave posebne poročevalke OZN Jangi Li ob zaključku misije z dne 20. januarja 2017 o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru/Burmi, češ da so razmere zdaj slabše kot kdaj koli v zadnjih nekaj letih,

–  ob upoštevanju končnega poročila nadzorne komisije za zvezno državo Rakhine iz avgusta 2017,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, oba iz leta 1966,

–  ob upoštevanju listine Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se je po podatkih agencije OZN za begunce več kot 300 000 rohinških muslimanov, ki bežijo pred nasiljem v zvezni državi Rakhine, v zadnjih dveh tednih zateklo v Bangladeš;

B.  ker v zvezni državi Rakhine v Mjanmaru/Burmi živi približno milijon Rohingejcev, pripadnikov pretežno muslimanske manjšine, ki so žrtve represije in katerih človekove pravice se stalno kršijo, med drugim z grožnjami s smrtjo in grožnjami za varnost, kršitvami pravice do zdravja in izobraževanja, prisilnim delom, spolnim nasiljem in omejevanjem njihovih političnih pravic;

C.  ker so Rohingejci uradno brez državljanstva od sprejetja burmanskega zakona o državljanstvu leta 1982, s katerim so močno omejili njihovo svobodo gibanja in jih začeli zapirati v taborišča;

D.  ker je skupina rohinških upornikov 25. avgusta 2017 napadla policijske postojanke in vojaško oporišče v zvezni državi Rakhine; ker je to sprožilo obsežno vojaško protiofenzivo s hudimi in močno razširjenimi kršitvami človekovih pravic, med drugim uboji, posilstvi in mučenjem; ker organizacije za človekove pravice, zlasti Human Rights Watch, uporabljajo satelitske posnetke, na podlagi katerih poročajo o obsežnem uničenju stanovanjskih in drugih stavb v delih severne zvezne države Rakhine, ki je nevladnim organizacijam in neodvisnim opazovalcem trenutno nedostopna;

E.  ker po veljavni ustavi Mjanmara/Burme vojska ni podvržena civilnemu nadzoru in ima obsežna pooblastila glede vlade in nacionalne varnosti;

F.  ker begunci iz Mjanmara/Burme, med njimi številne ženske in otroci, potujejo po nezaščitenih poteh, kjer so izpostavljeni obstreljevanju, nevarnemu terenu, lakoti in pomanjkanju zdravniške pomoči; ker med potjo mnogi umrejo; ker je bangladeška obalna straža našla vsaj 20 trupel beguncev;

G.  ker je Bangladeš zoper mjanmarske/burmanske oblasti vložil pritožbo zaradi polaganja min ob delu meje z Bangladešem, kar naj bi preprečilo vrnitev Rohingejcev, ki bežijo pred nasiljem;

H.  ker mednarodno osebje OZN in mednarodnih nevladnih organizacij nima vstopa na konfliktna območja in ker agencije OZN Rohingejcem ne morejo dostavljati humanitarne pomoči, med drugim živil, vode in zdravil;

I.  ker je visoki komisar OZN za človekove pravice Zejd Rad Al Husein 10. septembra 2017 povedal, da so razmere v Mjanmaru/Burmi klasičen primer etničnega čiščenja;

J.  ker sta Kitajska in Rusija marca 2017 blokirali sprejetje izjave varnostnega sveta OZN o razmerah rohinške manjšine v Mjanmaru/Burmi;

1.  odločno obsoja vse napade v zvezni državi Rakhine; je globoko zaskrbljen zaradi vedno večjega obsega vedno hujših kršitev človekovih pravic, vključno z uboji, nasilnimi spopadi, uničevanjem civilne lastnine in razselitvijo več sto tisoč civilistov;

2.  odločno poziva vojsko in varnostne sile, naj nemudoma ustavijo uboje, nadlegovanje in posilstva pripadnikov ljudstva Rohinga ter požiganje njihovih domov;

3.  želi spomniti, da imajo mjanmarske oblasti dolžnost brez diskriminacije zaščititi vse civiliste pred zlorabami ter preiskati hude kršitve človekovih pravic in preganjati odgovorne zanje, in sicer v skladu s standardi in obveznostmi na področju človekovih pravic;

4.  poziva mjanmarske oblasti, naj nemudoma omogočijo neoviran dostop neodvisnim nadzornikom, mednarodnim organizacijam na področju človekovih pravic, novinarjem in drugim mednarodnim opazovalcem ter Združenim narodom, zlasti misiji OZN za ugotavljanje dejstev, ki jo je marca ustanovil Svet OZN za človekove pravice, da bi zagotovili neodvisno in nepristransko preiskavo obtožb resnih kršitev človekovih pravic, ki naj bi jih zagrešile vse strani;

5.  nujno poziva, naj se organizacijam za humanitarno pomoč odobri dostop do konfliktnih območij in razseljenih ljudi brez diskriminacije in tako omogoči humanitarnim delavcem, da pomagajo ogroženim ljudem;

6.  poziva mjanmarsko vlado, naj nemudoma odstrani vse kopenske mine na meji z Bangladešem;

7.  poziva mjanmarsko vlado in zlasti državno svetnico Aung San Su Či, naj odločno obsodita vsako podžiganje rasnega ali verskega sovraštva ter se borita proti družbeni diskriminaciji in sovražnostim, uperjenim proti manjšini Rohinga; poleg tega poziva vlado Mjanmara, naj spoštuje univerzalno pravico do svobode veroizpovedi in prepričanja; opominja državno svetnico, naj spodbudi izvajanje priporočil iz končnega poročila svetovalnega odbora o zvezni državi Rakhine, ki je bilo pripravljeno prav na njeno zahtevo; obžaluje dramatično poslabšanje razmer od izjave uradnega govorca stranke Aung San Su Či z dne 18. maja 2015, da bi morala mjanmarska vlada vrniti državljanstvo rohinški manjšini;

8.  opominja dobitnico nagrade Saharova iz leta 1990 Aung San Su Či, da se nagrada podeljuje tistim, ki zagovarjajo človekove pravice, varujejo pravice manjšin in spoštujejo mednarodno pravo, kar so le nekatera od meril; opozarja, da bi bilo treba razmisliti o odvzemu nagrade Saharova v primerih, ko prejemniki kršijo merila za podelitev po tem, ko so nagrado že prejeli;

9.  priznava, da si je Bangladeš v luči te humanitarne katastrofe prizadeval pripomoči k zaščiti več sto tisoč beguncev manjšine Rohinga; odločno spodbuja oblasti v Bangladešu in drugih sosednjih državah, naj sprejmejo vse tiste, ki bežijo pred nasiljem v zvezni državi Rakhine, ter spoštujejo načelo nevračanja; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo finančno in materialno podporo za te begunce;

10.  želi spomniti na svoje priporočilo, naj vlade držav, ki se soočajo s povečanjem števila rohinških beguncev, tesno sodelujejo z visokim komisarjem OZN za begunce, ki ima tehnično znanje za preverjanje statusa begunca in mandat za zaščito beguncev in oseb brez državljanstva; poziva EU in OZN, naj v zvezi s tem podpreta sosednje države Mjanmara;

11.  prav tako poziva ASEAN in regionalne vlade, naj sprejmejo takojšnje ukrepe za povečanje pritiska na mjanmarsko vlado za zaustavitev kršitev človekovih pravic, zaščito vseh civilistov v zvezni državi Rakhine in nudenje podpore beguncem;

12.  podpira prizadevanja za okrepitev političnih procesov, ki temeljijo na izvajanju Annanovih priporočil; poziva varnostni svet in generalno skupščino OZN, naj sprejmeta učinkovite diplomatske in politične ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bo mjanmarska vlada izpolnila svoje obveznosti v odnosu do manjšine Rohinga v zvezi z zagotavljanjem zaščite in dostopa do pomoči; v zvezi s tem poziva k resoluciji generalne skupščine in varnostnega sveta OZN, v kateri bi obsodili kršitve človekovih pravic, vztrajali pri dostopu do zvezne države Rakhine in zahtevali odgovornost za hude kršitve mednarodnega prava, ki so jih zagrešile vse strani; poziva tudi, naj se na zasedanju Sveta OZN za človekove pravice septembra 2017 sprejme resolucija o podaljšanju mandata misije za ugotavljanje dejstev;

13.  poziva Kitajsko ter druge mednarodne in regionalne akterje, naj uporabijo vse kanale in zahtevajo končanje grozodejstev in uveljavitev miroljubne rešitve;

14.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in države članice EU, naj znatno povečajo pritisk na mjanmarsko vlado in varnostne sile, da bi končali kršitve pravic, v celoti sodelovali s preiskovalci OZN in mednarodnimi humanitarnimi agencijami ter zagotovili odgovornost za hude kršitve mednarodnega prava; v zvezi s tem poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice EU, naj prevzamejo dejavno vlogo pri podpiranju takojšnjih ukrepov na ravni OZN in jasno izrazijo, da je EU pripravljena razmisliti o ciljno usmerjenih kazenskih sankcijah proti posameznikom in subjektom ter razmisliti o ustreznih posledicah v okviru trgovinskih preferencialov, ki jih uživa Mjanmar, če se bodo hude kršitve mednarodnega prava nekaznovano nadaljevale;

15.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj poroča Parlamentu o pobudah EU v okviru OZN in v okviru Sveta EU za zunanje zadeve;

16.  poziva EU in njene države članice, naj pozdravijo poročanje in izjave predstavnikov manjšine Rohinga o razmerah na terenu;

17.  podpira prizadevanja za neodvisne nadzornike pod vodstvom OZN na terenu, da bi ublažili humanitarno krizo; poziva mjanmarske oblasti, naj nemudoma omogočijo neoviran dostop neodvisnim nadzornikom, zlasti misiji OZN za ugotavljanje dejstev, ki jo je marca 2017 ustanovil Svet OZN za človekove pravice;

18.  podpira ustanovitev urada visokega komisarja OZN za človekove pravice v Mjanmaru s polnim mandatom;

19.  poziva EU in njene države članice, naj podprejo globalni akcijski načrt visokega komisarja OZN za begunce 2014–24 za odpravo apatridnosti;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Mjanmara, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju ASEAN, medvladni komisiji ASEAN za človekove pravice, posebni poročevalki OZN za človekove pravice v Mjanmaru, visokemu komisarju OZN za begunce in Svetu OZN za človekove pravice.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0316.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0506.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0089.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0247.


Sporazum med EU in Čilom o trgovini z ekološkimi proizvodi ***
PDF 235kWORD 46k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Čile o trgovini z ekološkimi proizvodi (05530/2017 – C8-0144/2017 – 2016/0383(NLE))
P8_TA(2017)0352A8-0257/2017

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (05530/2017),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Čile o trgovini z ekološkimi proizvodi (05551/2017),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s prvim pododstavkom člena 207(4), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0144/2017),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0257/2017),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Čila.


Protokol k Sporazumu o pridružitvi med EU in Čilom (pristop Hrvaške) ***
PDF 237kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije in njenih držav članic, Tretjega dodatnega protokola k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (06750/2017 – C8-0225/2017 – 2017/0042(NLE))
P8_TA(2017)0353A8-0277/2017

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (06750/2017),

–  ob upoštevanju Tretjega dodatnega protokola k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji (06905/2017),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217 in točko (a)(i) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0225/2017),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0277/2017),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Čila.


Posodobitev trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom
PDF 355kWORD 62k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj o posodobitvi trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom (2017/2057(INI))
P8_TA(2017)0354A8-0267/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani, sklenjenega leta 2002, in njegovega trgovinskega stebra, ki je začel veljati 1. februarja 2003(1) (v nadaljevanju: pridružitveni sporazum),

–  ob upoštevanju izida šeste seje pridružitvenega sveta EU-Čile, ki je potekala aprila 2015(2),

–  ob upoštevanju končne izjave, ki jo je skupni posvetovalni odbor sprejel 5. oktobra 2016(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497) ter dokumentov Komisije o razmisleku iz maja 2017 o izkoriščanju globalizacije(4) in iz aprila 2017 o socialni razsežnosti Evrope(5),

–  ob upoštevanju sodb in mnenj Sodišča Evropske unije (C-350/12 P, 2/13, 1/09) in odločbe evropske varuhinje človekovih pravic z dne 6. januarja 2015, s katero je zaključila svojo preiskavo na lastno pobudo OI/10/2014/RA o obravnavanju zahtevkov za informacije in dostopu do dokumentov(6), ter mnenja 2/15 Sodišča Evropske unije z dne 16. maja 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)(7),

–  ob upoštevanju sprememb, ki jih je sprejel 4. julija 2017(8) o predlogu direktive o razkritju nekaterih informacij o davku na dohodek nekaterih podjetij in podružnic,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. julija 2016 o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb(9) in z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb(10),

–  ob upoštevanju študije parlamentarne raziskovalne službe z naslovom The effects of human rights related clauses in the EU-Mexico Global Agreement and the EU-Chile Association Agreement(11) (Učinki klavzul v zvezi s človekovimi pravicami v globalnem sporazumu med EU in Mehiko ter pridružitvenem sporazumu med EU in Čilom),

–  ob upoštevanju smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja, vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela (MOD) o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko ter agende MOD za dostojno delo,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja iz leta 2015 (Pariški sporazum), ki je začela veljati 4. novembra 2016(12) in ki jo je ratificiral tudi Čile,

–  ob upoštevanju skupne deklaracije skupnega parlamentarnega odbora EU-Čile z dne 3. novembra 2016(13),

–  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 207(3) in 217 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju osnutka pogajalskih smernic, ki jih je Komisija sprejela 24. maja 2017,

–  ob upoštevanju članka o Čilu v letopisu mednarodne delovne skupine za vprašanja avtohtonih prebivalcev (IWGIA) z naslovom The Indigenous World 2016 (Avtohtoni svet 2016)(14),

–  ob upoštevanju členov 108(4) in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0267/2017),

A.  ker je v strategiji „Trgovina za vse“ zapisano, da „[si mora] Komisija [...] prizadevati za politiko, ki koristi celotni družbi, spodbuja evropske in splošne standarde in vrednote poleg temeljnih gospodarskih interesov, hkrati pa bolj poudarja pomen trajnostnega razvoja, človekovih pravic, davčne utaje, varstva potrošnikov ter odgovorne in pravične trgovine“;

B.   ker sta EU in Čile tesni partnerici s skupnimi vrednotami in skupno zavezo za spodbujanje učinkovitega večstranskega trgovskega upravljanja in spoštovanja človekovih pravic ter skupne blaginje in varnosti v okviru svetovnega sistema, ki temelji na pravilih; ker je Unija tretja največja trgovinska partnerica Čila; ker je Čile pomemben akter v regiji in eno od najhitreje rastočih gospodarstev Južne Amerike v zadnjih desetletjih, prizadevanja za reforme v državi pa še vedno potekajo;

C.  ker je bil sedanji pridružitveni sporazum, vključno s trgovinskim stebrom, sklenjen leta 2002 in je bil zelo koristen za obe strani vse od začetka izvajanja leta 2003, tako da se je blagovna menjava podvojila, povečale pa so se tudi trgovina s storitvami in naložbe(15); kljub temu je treba upoštevati, da sta EU in Čile od tedaj sklenila več sodobnih in ambicioznih trgovinskih sporazumov;

D.  ker je EU v letu 2016 v Čile izvozila za več kot 8,6 milijarde EUR blaga, Čile pa je v EU izvozil blago v vrednosti 7,4 milijarde EUR; ker je leta 2015 vrednost trgovine s storitvami EU s Čilom znašala 3,8 milijarde EUR, vrednost trgovine s storitvami Čila z EU pa 2 milijardi EUR; ker je delež neposrednih tujih naložb EU v Čilu znašal 42,8 milijarde EUR(16);

E.  ker sedanji pridružitveni sporazum med drugim ne vključuje ločenih poglavij o naložbah, malih in srednjih podjetjih, pravicah intelektualne lastnine, energiji in vprašanjih spola in ker tudi ne vključuje poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, vključno z obveznostmi glede uveljavljanja delovnih in okoljskih standardov ter spodbujanjem dobre prakse na področjih, kot so družbena odgovornost podjetij ter zagotavljanje trajnosti;

F.  ker je treba pri pogajanjih EU o trgovini vedno ohraniti pravico in zmožnosti vlad, da zakonsko urejajo zadeve, ki so v javnem interesu, kot so varstvo in spodbujanje javnega zdravja, socialne storitve, socialno varstvo in varstvo potrošnikov, javno izobraževanje, varnost, okolje, dobrobit živali, javna morala, zasebnost in varstvo podatkov ter spodbujanje in varstvo kulturne raznolikosti;

G.  ker morajo vsa trgovinska pogajanja EU zagotavljati najvišje ravni socialnega in delovnega varstva ter varstva okolja, ki so jih dosegle pogodbenice, ter so lahko orodje za spodbujanje programa socialne pravičnosti in trajnostnega razvoja v EU in po vsem svetu; ker je treba posodobitev pridružitvenega sporazuma videti kot priložnost, da EU in njene države članice še naprej spodbujajo visoke skupne standarde in zaveze v svojih trgovinskih sporazumih, zlasti na področju pravic delavcev, varstva okolja, pravic potrošnikov in družbene blaginje; ker je Komisija napovedala razmislek o različnih načinih za izvrševanje teh zavez, pri čemer bo upoštevala tudi mehanizem, ki temelji na sankcijah;

H.  ker se je skupni posvetovalni odbor EU-Čile, sestavljen iz organizacij civilne družbe obeh strani, prvič sestal 4. in 5. oktobra 2016, da bi spremljal izvajanje veljavnega pridružitvenega sporazuma in pogajanja o njegovi posodobitvi, tako da bi usmerjal prispevek civilne družbe in spodbujal dialog in sodelovanje med EU in Čilom, ki presegata vladne poti; ker se velike zamude pri ustanovitvi skupnega posvetovalnega odbora ne smejo ponoviti pri posodobljenem sporazumu; ker mora potem, ko bo posodobljeni sporazum začel veljati, sodelovanje civilne družbe temeljiti na jasnih strukturah, uravnoteženem članstvu in mandatih za poročanje;

I.  ker sta bila EU in Čile vključena v večstranska pogajanja za nadaljnjo liberalizacijo trgovine s storitvami (TiSA);

J.  ker Čile ni država pogodbenica, temveč opazovalka Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o javnih naročilih, in ne sodeluje v večstranskih pogajanjih o sporazumu o okoljskih dobrinah;

K.  ker člen 45 pridružitvenega sporazuma EU-Čile iz leta 2002 v poglavju o sodelovanju vključuje določbe, po katerih mora sporazum „[prispevati] h krepitvi politik in programov, ki izboljšujejo, jamčijo in širijo enako udeležbo moških in žensk v vseh sektorjih političnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja“;

L.  ker je Čile država podpisnica čezpacifiškega partnerstva (TTP), katerega prihodnost se trenutno zdi negotova, in je podpisal sporazume o prosti trgovini z vsemi podpisnicami čezpacifiškega partnerstva ter na splošno velja za stabilnega in zanesljivega partnerja;

M.  ker je Čile leta 2010 kot prva južnoameriška država postal član Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter ima trden makroekonomski okvir;

N.  ker je treba izkoristiti čim več priložnosti, ki jih ponuja posodobitev trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma, na čim bolj vključujoč način za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja, in za državljane EU in Čila; ker je v zvezi s tem mogoče narediti še več, med drugim tudi z razširjanjem dostopnih informacij, ki bi lahko sprožile pomemben multiplikacijski učinek koristi za pogodbenice pridružitvenega sporazuma;

O.  ker ima Čile dvostranske sporazume o naložbah s 17 državami članicami EU, katerih vsebina ne odraža najnovejšega razvoja in dobre prakse v naložbeni politiki in ki bi bili po začetku veljavnosti sporazuma med Unijo in Čilom s poglavjem o naložbah nadomeščeni in bi prenehali veljati;

P.  ker nesorazmerno strogi pogoji iz čilske zakonodaje, ki jih morajo spoštovati ribiška plovila EU, tem plovilom preprečujejo uporabo pristaniških zmogljivosti v Čilu za izkrcanje, pretovarjanje, polnjenje goriva ali nakup ribolovnega orodja;

Q.  ker je trenutni izvozni vzorec Čila v močnem nasprotju z evropskim izvoznim vzorcem, saj v čilskem vzorcu močno prevladuje izvoz surovin, kot so baker, sadje in zelenjava;

1.  Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) priporoča,:

   (a) naj zagotovijo, da bo Evropski parlament prejel popolne, takojšnje in točne informacije v vsem času trajanja pogajanj zaradi njegove vloge pri odločanju o izdaji soglasja za sklenitev posodobljenega pridružitvenega sporazuma s Čilom, tudi trgovinskega stebra sporazuma; naj se zavedajo, da so pridružitveni sporazumi, sklenjeni v skladu s členom 217 PDEU, sicer mešane narave in zajemajo področja, ki presegajo skupno trgovinsko politiko, vendar je po mnenju Sodišča Evropske unije glede sporazuma o prosti trgovini med EU in Singapurjem potreben temeljit premislek o poti naprej za posodobitev pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom, da se ločijo in ohranijo izključne in deljene pristojnosti na področju trgovine in da se v celoti spoštuje delitev pristojnosti med Unijo in njenimi državami članicami med celotnim procesom pogajanj kot tudi zaradi podpisa in sklenitve sporazumov; naj zato sklenejo ločena sporazuma, ki bosta jasno razlikovala med trgovinskim in naložbenim sporazumom, ki bo vseboval le vprašanja v izključni pristojnosti Unije, in drugi sporazum, ki bo zajemal subjekte, katerih pristojnosti so deljene z državami članicami;
   (b) naj upoštevajo, da sta EU in Čile od začetka veljavnosti njunega dvostranskega pridružitvenega sporazuma sklenila več sodobnih, ambicioznih in celovitih trgovinskih sporazumov in da pridružitveni sporazum še vedno ne obravnava številnih področij, ki so pomembna za zagotavljanje skupne rasti, enakih možnosti, dostojnih delovnih mest in trajnostnega razvoja, vključno s spoštovanjem in spodbujanjem delovnih in okoljskih standardov, dobrobiti živali ter enakosti med spoloma v korist državljanov obeh strani;
   (c) naj se zavedajo pomena in nujnosti prizadevanj za posodobitev pridružitvenega sporazuma EU-Čile, da se upošteva gospodarski in politični razvoj zadnjih 15 let, zlasti njegove trgovinske komponente, v duhu vzajemnosti, vzajemne koristi in ravnotežja, ter naj upoštevajo stalno podporo posodobitvi, ki jo je izrazil skupni parlamentarni odbor EU-Čile, ter dejstvo, da je skupni posvetovalni odbor pozdravil korake k posodobitvi;
   (d) naj spomnijo, da se je o globalizaciji in trgovinski politiki pred kratkim intenzivno razpravljalo v Evropi in drugod zaradi morebitne neenakomerne razporeditve dobičkov; naj upoštevajo, da je treba predvideti trende in možne posledice, zagotoviti bolj vključujočo razporeditev koristi, ki jih prinaša trgovina, ter ponuditi ustrezno zaščito tistim, ki nimajo koristi od sporazuma in ki so v tem procesu morda v slabšem položaju; zato naj razvijejo ukrepe politik predvsem na nacionalni ravni pa tudi na ravni Unije na drugih področjih, ki presegajo določbe samih trgovinskih sporazumov, vse od industrijske, fiskalne in socialne politike;
   (e) naj opozarjajo na pomen večstranskih programov in na to, da nobena dvostranska pogajanja ne smejo ogroziti namere o večstranskem doseganju napredka; naj upoštevajo, da bi morali okrepljeni dvostranski odnosi in skupno sodelovanje med EU in Čilom spodbuditi tudi večje sodelovanje in sinergije med pogodbenicami v mnogostranskih in večstranskih okoliščinah; v zvezi s tem naj spodbujajo polno sodelovanje Čila v pogajanjih za sporazum STO o okoljskih dobrinah in revidirani sporazum STO o javnih naročilih;
   (f) naj v središče procesa posodobitve postavijo vrednote in nadaljujejo prakso vključevanja klavzule o človekovih pravicah, kot je običajno pri vseh pridružitvenih sporazumih;
   (g) naj zagotovijo, da bo posodobljeni pridružitveni sporazum skozi celotno besedilo izrecno in nedvomno zagotavljal pravico pogodbenic, da sprejemajo in uporabljajo svoje zakone in predpise v javnem interesu za uresničevanje legitimnih ciljev javne politike, kot so varstvo in spodbujanje človekovih pravic, vključno z dostopom do vode, javno zdravje, socialne storitve, javno izobraževanje, varnost, okolje, javna morala, socialno varstvo ali varstvo potrošnikov, zasebnost in varstvo podatkov ter spodbujanje in zaščita kulturne raznolikosti; naj zagotovijo, da vlagatelji z nobeno zahtevo ne bodo mogli ogroziti teh ciljev; naj glede tega poudarijo, da sporazumi EU o prosti trgovini niso namenjeni omejevanju legitimnih interesov Unije, njenih držav članic ali podzveznih organov na področju zakonskega urejanja v javnem interesu;
   (h) naj si pri pogajanjih o trgovini z blagom prizadevajo za ambiciozno izboljšanje v zvezi z dostopom do trga za vse tarifne postavke in odpravijo nepotrebne ovire, tudi glede dostopa plovil EU do pristaniških zmogljivosti, obenem pa spoštujejo številne občutljive kmetijske proizvode in industrijske izdelke, ki bi morali biti deležni ustrezne obravnave, na primer s tarifnimi kvotami, ustreznimi prehodnimi obdobji ali, po potrebi, popolnimi izključitvami; naj vključijo uporabno in učinkovito dvostransko zaščitno klavzulo, ki bo omogočala začasno opustitev preferencialov, če bo zaradi začetka veljavnosti posodobljenega pridružitvenega sporazuma povečan uvoz povzročil ali grozil, da bo povzročil, hudo škodo občutljivim sektorjem;
   (i) naj v svoje pogajalske smernice vključijo cilj poenostavitve pravil o poreklu in carinskih postopkov, da bi jih prilagodili realnosti vse bolj zapletenih globalnih vrednostnih verig; naj zagotovijo, da bo posodobljeni pridružitveni sporazum vključeval določbe in ukrepe proti goljufijam ter zaveze za standardizacijo carinskih pravil in praks, da bi povečali preglednost, učinkovitost, pravno varnost in sodelovanje med carinskimi organi, obenem pa posodobili in poenostavili postopke, kot je zapisano v Sporazumu STO o olajševanju trgovine in revidirani Kjotski konvenciji;
   (j) naj pri trgovini s storitvami upoštevajo, da potencial storitvenega sektorja v veljavnem pridružitvenem sporazumu ni povsem izkoriščen in da bi bilo treba v posodobljenem pridružitvenem sporazumu obravnavati nepotrebne ovire pri dostopu do trga in nacionalno obravnavo; naj upoštevajo, da je treba zaveze podati na podlagi Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami in da je treba pravila posodabljati po potrebi, glede na nov razvoj; naj izključijo avdiovizualne storitve iz področja uporabe sporazuma; naj zagotovijo in izrecno predvidijo, da posodobljeni pridružitveni sporazum pogodbenicam ne bo onemogočil opredeljevanja, urejanja, zagotavljanja in podpiranja javnih služb v javnem interesu, da od vlad v nobenem primeru ne bo zahteval privatizacije služb, niti jim ne bo onemogočil, da nudijo javne storitve, ki so jih prej zagotavljali zasebni ponudniki, ali da ponovno uvedejo javni nadzor nad službami, ki so jih vlade v preteklosti privatizirale, niti jim ne bo onemogočil širitve obsega storitev, ki jih nudijo javnosti, z izključitvijo klavzul, določb ali obveznosti, ki bi nižale potrebno prožnost, da bi sedanje in prihodnje storitve splošnega ekonomskega interesa spadale ponovno pod javni nadzor;
   (k) naj zagotovijo, da bodo v posodobljenem sporazumu določeni koraki, potrebni za večjo regulativno preglednost in vzajemno priznavanje, vključno z določbami za zagotavljanje nepristranskosti in spoštovanja najvišjih standardov varstva, kar zadeva zahteve, kvalifikacije in dovoljenja, ter naj v zvezi s tem predvidijo institucionalne mehanizme za posvetovanje, ki vključujejo različne deležnike, kot so mala in srednja podjetja in organizacije civilne družbe;
   (l) naj pri oblikovanju zavez za lajšanje vstopa in bivanja fizičnih oseb, ki prihajajo zaradi poslovnih namenov, zagotovijo, da bodo tuji ponudniki storitev spoštovali socialno in delovno zakonodajo EU in držav članic ter veljavne kolektivne pogodbe, če imajo delavci korist od zavez iz načina 4;
   (m) naj zagotovijo, da bosta ambiciozno regulativno sodelovanje in harmonizacija standardov ostala prostovoljna, pri čemer se bo spoštovala avtonomija regulativnih organov; sodelovanje in harmonizacija morata temeljiti na okrepljeni izmenjavi informacij in upravnem sodelovanju, namenjenem opredeljevanju nepotrebnih ovir in upravnih bremen, pri čemer se mora ohranjati previdnostno načelo; naj opozarjajo, da mora regulativno sodelovanje koristiti upravljanju svetovnega gospodarstva z okrepljeno konvergenco in sodelovanjem na področju mednarodnih standardov, s čimer se zagotovi najvišja raven varstva potrošnikov, okolja in delavcev ter socialnega varstva;
   (n) naj upoštevajo, da mora posodobljeni pridružitveni sporazum vključevati bonitetne izjeme za finančne storitve na podlagi tistih iz celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA), da se zagotovi manevrski prostor in bodo lahko pogodbenice regulirale svoj finančni in bančni sektor in tako zagotovile stabilnost in integriteto finančnega sistema; naj vključijo zaščitne ukrepe in splošne izjeme za pretok kapitala in plačila, ki se bodo uporabljali v primeru, da bi zaradi pretoka kapitala in plačil nastale resne težave ali nevarnost resnih težav za neovirano delovanje gospodarske in monetarne unije ali bilance plačil EU;
   (o) naj vključijo določbe o dobrem davčnem upravljanju in standarde preglednosti, ki ponovno potrjujejo zavezanost pogodbenic k izvajanju mednarodnih standardov v boju proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in utaji davkov, zlasti priporočil OECD o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, ki vključujejo zahteve za samodejno izmenjavo informacij in vzpostavljanje javnih registrov dejanskega lastništva poslovnih trustov in konkretne določbe iz poglavij o finančnih storitvah, pretoku kapitala in ustanavljanja podjetij, da se izključi neodkrito davčno načrtovanje, ki ga uporabljajo korporacije;
   (p) naj opozarjajo, da korupcija spodkopava človekove pravice, enakost, socialno pravičnost, trgovino in pošteno konkurenco ter preprečuje gospodarsko rast; naj se pogodbenice izrecno zavežejo, da se bodo, s pomočjo vključitve posebnega poglavja, v katerem bodo navedene jasne in stroge zaveze ter ukrepi, borile proti vsem oblikam korupcije in izvajale mednarodne standarde ter večstranske konvencije proti korupciji;
   (q) naj upoštevajo, da so lahko tudi stroge določbe o odpiranju trgov javnih naročil, ki spodbujajo načelo najugodnejše ponudbe in vključujejo socialna, okoljska, in inovativna merila, poenostavljene postopke in preglednost za ponudnike, vključno z učinkovitim dostopom za ponudnike iz drugih držav, učinkovito orodje za boj proti korupciji in spodbujanje integritete v javni upravi, obenem pa davkoplačevalcem zagotavljajo stroškovno učinkovitost; naj v posodobljenem pridružitvenem sporazumu zagotovijo izboljšan dostop do trgov javnih naročil, tudi na podcentralni ravni, in pregledne postopke, ki bodo temeljili na nacionalni obravnavi, nepristranskosti in pravičnosti;
   (r) naj zagotovijo, da bo naložbena politika zajemala dobro upravljanje in spodbujanje naložb, ter naj razvijejo in jamčijo obveznosti vlagateljev, pri tem pa izboljšajo njihovo varstvo;
   (s) naj zagotovijo, da bodo pogajalske smernice Komisiji narekovale, naj izpogaja sodobno poglavje o naložbah, pri tem pa upošteva dobro mednarodno prakso, kot sta okvir naložbene politike za trajnostni razvoj Konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) ter najnovejše mnenje Sodišča Evropske unije o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem;
   (t) naj si prizadevajo za potrebno mednarodno reformo sistema za reševanje sporov; naj pridobijo zaveze vseh strani, da bodo prednostno obravnavali dostop do pristojnih sodišč in nadomestili mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo z javnim sistemom sodišča za naložbe, ki bo imel pritožbeni mehanizem, stroga pravila o navzkrižju interesov in izvršljiv kodeks ravnanja; naj upoštevajo obveznosti vlagateljev in ohranijo pravico do zakonodajnega urejanja, da se dosežejo legitimni cilji javne politike, kot so tisti, ki se nanašajo na zdravje in oskrbo z vodo, pa tudi na varstvo delavcev in okolja; naj si prizadevajo za preprečevanje neupravičenih tožb in vključijo vsa demokratična postopkovna jamstva, kot so pravica do nediskriminatornega dostopa do pravnega varstva (zlasti za mala in srednja podjetja), neodvisnost sodstva, preglednost in odgovornost, obenem pa naj si prizadevajo za vzpostavitev večstranskega sodišča za naložbe;
   (u) naj zagotovijo, da bo posodobljeni pridružitveni sporazum vseboval trdno in ambiciozno poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, ki bo vključevalo zavezujoče in izvršljive določbe, za katere se bodo uporabljali primerni in učinkoviti mehanizmi za reševanje sporov, ki med drugimi metodami za izvršbo upoštevajo mehanizem, temelječ na sankcijah, in ki bodo socialnim partnerjem ter civilni družbi omogočali primerno sodelovanje; naj upoštevajo, da bi to poglavje med drugim moralo zajemati zavezo pogodbenic, da bodo v svojih nacionalnih zakonih in predpisih sprejele in ohranile načela, zapisana v ključnih konvencijah MOD, ter učinkovito izvajale posodobljene instrumente MOD, zlasti konvencije o upravljanju, agendo za dostojno delo, Konvencijo MOD št. 169 o pravicah domorodnih ljudstev, Konvencijo o enakih možnostih delavcev in delavk in njihovem enakem obravnavanju, Konvencijo o delavcih v gospodinjstvu ter Konvencijo o delavcih z družinskimi obveznostmi, delovne standarde za delavce migrante, družbeno odgovornost podjetij, vključno z upoštevanjem sektorskih smernic OECD in vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter postopek, s katerim se socialnim partnerjem in civilni družbi iz skupnega posvetovalnega odbora omogoča sprožitev posvetovanj na vladni ravni;
   (v) naj glede na napredek, ki ga je Čile dosegel v dvostranskih trgovinskih pogajanjih z Urugvajem in Kanado, zagotovijo, da bodo pogodbenice vključile posebno poglavje o trgovini in enakosti spolov ter opolnomočenju žensk, ki bo presegalo upoštevanje mednarodnih človekovih pravic, delovnih in socialnih standardov ter njihovega spoštovanja s strani pogodbenic, in predvidijo aktivne ukrepe, namenjene izboljšanju možnosti, da bi priložnosti iz pridružitvenega sporazuma koristile ženskam; naj določijo ukrepe, ki bodo med drugim namenjeni boljšemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter dostopu do socialnih in zdravstvenih storitev; naj med drugim zagotovijo, da se bodo pogodbenice zavezale k zbiranju razčlenjenih podatkov, ki bodo omogočali temeljito predhodno in naknadno analizo učinka posodobljenega pridružitvenega sporazuma na enakost spolov; naj si prizadevajo za okrepljeno sodelovanje ženskih podjetij (zlasti mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij) pri javnem naročanju na podlagi izkušenj čilskega ministrstva za enakost spolov, ki je leta 2015 vzpostavilo podporni program za krepitev sodelovanja podjetnic kot ponudnic na trgu javnih naročil „Chile Compras“; naj podprejo internacionalizacijo ženskih podjetij in sodelovanje žensk v priložnostih iz načina 4; naj zagotovijo, da bo strokovno znanje s področja enakosti spolov vključeno v pogajalskih skupinah in v redne razprave o izvajanju tega poglavja v okviru skupnega posvetovalnega odbora, ki bi moral zajemati tudi organizacije, ki spodbujajo enakost spolov;
   (w) naj vključijo tudi izčrpno poglavje o mikropodjetjih ter malih in srednjih podjetjih, v katerem bodo predvideni znaten napredek v smislu lajšanja trgovine, odprave trgovinskih ovir in nepotrebnih upravnih bremen, pa tudi aktivni ukrepi, namenjeni temu, da se zagotovi zadostna uporabnost ustvarjenih možnosti in se o njih obvesti vse glavne in morebitne akterje (tj. z vzpostavitvijo enotnih okenc, namenskih spletnih mest in objavo sektorskih priročnikov z informacijami o postopkih in novih priložnostih za trgovino in naložbe);
   (x) naj vključijo energetsko poglavje, ki bi med drugim pokrilo energijo iz obnovljivih virov in surovine; naj priznajo pomen izvajanja večstranskih okoljskih sporazumov, zlasti Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, naj vključijo določbe v zvezi s trgovino in zaveze za sodelovanje v mednarodnih instrumentih, pogajanjih in trgovinskih in okoljskih politikah, ki se medsebojno podpirajo in ustrezajo ciljem krožnega gospodarstva, vključno z zavezami za zeleno rast, ter naj podpirajo in še naprej spodbujajo trgovino in naložbe v okoljske dobrine in storitve ter energijo iz obnovljivih virov, pa tudi podnebju prijazne tehnologije;
   (y) naj sprejmejo pogajalske smernice, ki bi okrepile določbe o dobrobiti živali, vključene v veljavnem pridružitvenem sporazumu, z vzpostavitvijo učinkovitega dvostranskega sodelovanja na tem področju in pogojni liberalizaciji, ko je dobrobit živali ogrožena v proizvodnji nekaterih proizvodov;
   (z) naj sprejmejo pogajalske smernice, ki bodo navajale zahteve za obravnavo izvrševanja konkurenčnega prava, določbe o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter odražale načela preglednosti, postopkovne pravičnosti in nediskriminacije ter pravila v zvezi s subvencijami;
   (aa) naj upoštevajo, da mora vsak trgovinski sporazum vključevati blaginjo potrošnikov kot enega od splošnih ciljev, in naj zagotovijo, da se bodo pogodbenice s pridružitvenim sporazumom zavezale k upoštevanju najvišjih mednarodnih standardov na področju varstva potrošnikov in zaščite, in razvijale skladne dobre prakse, zlasti kar zadeva varstvo potrošnikov na področju finančnih storitev, označevanja izdelkov in elektronskega trgovanja;
   (ab) naj sprejmejo, da morajo pogajanja prinesti močne in izvršljive določbe, ki bodo zajemale priznavanje in varstvo pravic vseh oblik intelektualne lastnine, tudi ambiciozne določbe o geografskih označbah, ki bodo temeljile na tistih iz veljavnega pridružitvenega sporazuma, s čimer bi zagotovili boljši dostop do trga, izboljšano izvajanje in možnost dodajanja novih geografskih označb; naj zagotovijo, da bo spremenjeni pridružitveni sporazum vključeval poglavje o pravicah intelektualne lastnine, ki bo zagotovilo potrebno prožnost in določbe v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, da se ne ogrozi dostop do cenovno dostopnih, osnovnih zdravil in zdravljenja v okviru nacionalnih programov javnega zdravja; naj zagotovijo, da bo to poglavje preseglo določbe Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine;
   (ac) naj zagotovijo, da bodo pogodbenice zagotavljale kar najvišjo možno raven preglednosti in udeležbe, pri čemer je treba zagotoviti uresničitev pogajalskih ciljev, in da bo to vključevalo stalne dialoge na podlagi ustreznih informacij z vsemi vpletenimi stranmi, kar zajema deležnike, kot so podjetja in sindikati, civilno družbo in tudi predstavnike domorodnih ljudstev; naj v zvezi s tem sistematično vključujejo pristojne parlamentarne organe, zlasti skupni parlamentarni odbor EU-Čile in skupni posvetovalni odbor, skozi ves življenjski cikel pridružitvenega sporazuma od pogajanj do izvajanja in ocenjevanja, ter naj pri fazi izvajanja podprejo oblikovanje uradnega čilskega institucionalnega organa za sodelovanje civilne družbe, ki bo odražal pluralizem čilske družbe in posebno pozornost namenil domorodnim ljudstvom; naj v ta namen brez spodkopavanja pogajalske strategije EU skupaj s Čilom zagotovijo, da bodo vse ustrezne informacije objavljene na širši javnosti čim bolj dostopen način, tudi v obliki informativnih biltenov, prevedenih v španščino kot skupni uradni jezik;
   (ad) naj upoštevajo pozive Parlamenta k javnemu dostopu do mandatov za trgovinska pogajanja in pogajalske smernice za posodobitev pridružitvenega sporazuma objavijo takoj, ko bodo sprejete;
   (ae) naj zagotovijo, da bo pridružitveni sporazum zagotovil mehanizme, potrebne za njegovo spoštovanje med izvajanjem v praksi, vključno s sodobnim in učinkovitim mehanizmom za reševanje sporov med državami;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Čile.

(1) UL L 352, 30.12.2002, str. 3.
(2) Sporočilo Sveta za javnost 197/15, 21.4.2015.
(3) http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.events-and-activities-eu-chile-jcc-01-declaration
(4) https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/reflection-paper-globalisation_sl.pdf
(5) https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/reflection-paper-social-dimension-europe_sl.pdf
(6) https://www.ombudsman.europa.eu/sl/cases/decision.faces/en/58668/html.bookmark
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0041.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0284.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0298.
(10) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 94.
(11) http://www.europarl.europa.eu/thinktank/en/document.html?reference=EPRS_STU%282017%29558764
(12) http://unfccc.int/files/essential_background/convention/application/pdf/english_paris_agreement.pdf
(13) http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/113103/1107500EN.pdf
(14) http://www.iwgia.org/publications/search-pubs?publication_id=740
(15) http://ec.europa.eu/trade/policy/countries-and-regions/countries/chile/
(16) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/september/tradoc_113364.pdf


Podaljšanje evropskega statističnega programa do leta 2020 ***I
PDF 320kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 s podaljšanjem programa na obdobje 2018–2020 (COM(2016)0557 – C8-0367/2016 – 2016/0265(COD))
P8_TA(2017)0355A8-0158/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0557),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0367/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 k Pogodbam o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 k Pogodbam o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. junija 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0158/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. septembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 99/2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 s podaljšanjem programa do leta 2020

P8_TC1-COD(2016)0265


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/1951.)

(1) UL C 75, 10.3.2017, str. 53.


Evropski skladi tveganega kapitala in evropski skladi za socialno podjetništvo ***I
PDF 320kWORD 51k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala in Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (COM(2016)0461 – C8-0320/2016 – 2016/0221(COD))
P8_TA(2017)0356A8-0120/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0461),

–  ob upoštevanju člena  294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0320/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke z dne 12. septembra 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016(2),

–  ob upoštevanju začasnega dogovora, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 29. junija 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0120/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. septembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 345/2013 o evropskih skladih tveganega kapitala in Uredbe (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo

P8_TC1-COD(2016)0221


(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/1991.)

(1) UL C 394, 26.10.2016, str. 2.
(2) UL C 75, 10.3.2017, str. 48.


Večletni načrt za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže ***I
PDF 623kWORD 87k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 14. septembra 2017, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 676/2007 in Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008 (COM(2016)0493 – C8-0336/2016 – 2016/0238(COD))(1)
P8_TA(2017)0357A8-0263/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da sta ribištvo in akvakultura okoljsko dolgoročno trajnostna, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.
(4)  Cilji SRP so med drugim zagotoviti, da sta ribištvo in akvakultura okoljsko dolgoročno trajnostna, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva, da se staleži lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  V Uredbi (EU) št. 1380/2013 je izrecno določeno, da se žive morske biološke vire izkorišča na način, ki dovoljuje obnavljanje in ohranjanje populacij lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Zato se v skladu s členom 2(2) Uredbe ta stopnja izkoriščanja doseže do leta 2015, kadar je to mogoče, in se nato postopoma dviguje, da se najpozneje do leta 2020 doseže za vse staleže in se nato v naslednjih letih ohranja.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Za doseganje ciljev SRP je treba sprejeti številne ohranitvene ukrepe v kateri koli potrebni kombinaciji, na primer večletne načrte, tehnične ukrepe, določitev in dodelitev ribolovnih možnosti.
(5)  Za doseganje ciljev SRP je treba sprejeti številne ohranitvene ukrepe v kateri koli potrebni kombinaciji, na primer večletne načrte, tehnične ukrepe, določitev in dodelitev ribolovnih možnosti, v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  V skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo večletni načrti temeljiti na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih ter vsebovati cilje, merljive cilje z jasno določenimi roki, referenčne točke ohranjanja in zaščitne ukrepe.
(6)  V skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo večletni načrti temeljiti na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih ter vsebovati cilje, merljive cilje z jasno določenimi roki, referenčne točke ohranjanja, cilje in zaščitne ukrepe za zaščito staležev in tehnične ukrepe za čim boljše preprečevanje in čim večje zmanjšanje neželenega ulova, kot je določeno v členu 15 Uredbe.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   Poleg tega se lahko na Komisijo v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 prenese pooblastilo, da v večletnem načrtu določi območja za obnovo ribjih staležev.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Nekatere staleže, ki so v skupnem interesu, izkoriščajo tudi tretje države, zaradi česar je zelo pomembno, da se Unija posvetuje s temi tretjimi državami, da se zagotovi, da se zadevni staleži upravljajo trajnostno. Če ne dobi uradnega dogovora, bi morala Unija storiti vse, kar je v njeni pristojnosti, za vzpostavitev skupnih ureditev za ribolov teh staležev, da se omogoči trajnostno upravljanje in zagotovijo, uveljavljajo in spodbujajo enaki pogoji za udeležence na trgu Unije.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Cilj tega načrta bi moral biti prispevati k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, zlasti k doseganju in ohranjanju največjih trajnostnih donosov za zadevne staleže, prispevanju k izvajanju obveznosti iztovarjanja za pridnene staleže, za katere veljajo omejitve ulova, in prispevanju k izvajanju na ekosistemu temelječega pristopa k upravljanja ribištva.
(10)  Cilj tega načrta bi moral biti prispevati k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, zlasti k obnavljanju in ohranjanju ribjih staležev nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos, k izvajanju obveznosti iztovarjanja za pridnene staleže, za katere veljajo omejitve ulova, ter k izvajanju in izpolnjevanju socialno-ekonomskih vidikov skupne ribiške politike in izvajanju na ekosistemu temelječega pristopa k upravljanju ribištva tako, da se čim bolj zmanjšajo negativni učinki ribištva na ekosistem.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)   Načrt bi moral tudi prispevati k doseganju dobrega okoljskega stanja, kot določa Direktiva 2008/56/ES, in k doseganju ugodnega stanja ohranjenosti habitatov in vrst, kot določata Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a in Direktiva Sveta 92/43/EGS1b.
_____________
1a Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).
1b Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11
(11)  V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo biti ribolovne možnosti določene v skladu s cilji iz večletnih načrtov.
(11)  V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo biti ribolovne možnosti določene v skladu s cilji iz člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in s cilji, časovnimi okviri in omejitvami, določenimi v večletnih načrtih.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)   V skladu s členom 33(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je treba staleže, ki se upravljajo skupaj s tretjimi državami, po možnosti upravljati v okviru skupnih dogovorov v skladu s cilji iz člena 2(2) Uredbe. Poleg tega bi morali za tovrstne sporazume veljati cilji iz členov 1 in 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Če cilji v zvezi z največjim trajnostnim donosom niso na voljo, bi bilo treba uporabiti previdnostni pristop.
(14)  Če cilji v zvezi z največjim trajnostnim donosom niso na voljo, bi bilo treba v večletnem načrtu določiti ukrepe na podlagi previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, kot je opredeljeno v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ti ukrepi morajo zagotavljati določeno stopnjo ohranjenosti zadevnih staležev, ki je vsaj primerljiva z ravnmi izkoriščanja v skladu z največjim trajnostnim donosom, kot je določeno v členu 9(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)  Rekreacijski ribolov lahko zelo vpliva na ribolovne vire. Države članice morajo zbirati podatke o ulovu iz rekreacijskega ribolova v skladu s pravnimi zahtevami o zbiranju podatkov. Če ima takšen ribolov velik negativni vpliv na vire, bi moral načrt omogočati sprejetje posebnih ukrepov za upravljanje v skladu z načelom sorazmernosti. Vsi ukrepi za upravljanje in tehnični ukrepi v zvezi z rekreacijskim ribolovom na ravni Unije bi morali biti sorazmerni s cilji.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 16
(16)  V zvezi s funkcionalnimi enotami škampa je treba uporabiti naslednje sprožilne ravni številčnosti, če so na voljo: najmanjša številčnost (Abundancebuffer), ki ustreza referenčni točki Bbuffer, ki jo je v dolgoročnem načrtu upravljanja za škampa v Severnem morju določil svetovalni svet za Severno morje42, in mejna številčnost (Abundancelimit), ki ustreza številčnosti za največji trajnostni donos Btrigger (enakovredno Blim), kot jo je določil ICES7.
(16)  V zvezi s funkcionalnimi enotami je treba kot sprožilne ravni številčnosti uporabiti najmanjšo številčnost (Abundancebuffer) in mejno številčnost (Abundancelimit), ki ju predlaga ICES, če so na voljo.
_________________
42 Dolgoročni načrt upravljanja za škampa v Severnem morju
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Predvideti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe za primer, da se velikost staleža zmanjša pod to raven. Kadar je v znanstvenem mnenju navedeno, da so potrebni popravni ukrepi, bi morali zaščitni ukrepi vključevati zmanjšanje ribolovnih možnosti in posebne ohranitvene ukrepe. Te ukrepe bi bilo treba dopolniti z vsemi drugimi primernimi ukrepi, kot so ukrepi Komisije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ukrepi držav članic v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
(17)  Predvideti bi bilo treba ustrezne zaščitne ukrepe za primer, da se velikost staleža zmanjša pod to raven. Kadar je v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju navedeno, da so potrebni popravni ukrepi, bi morali zaščitni ukrepi vključevati zmanjšanje ribolovnih možnosti in posebne ohranitvene ukrepe. Te ukrepe bi bilo treba dopolniti z vsemi drugimi primernimi ukrepi, kot so ukrepi Komisije v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013 ali ukrepi držav članic v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  Celotni dovoljeni ulov za škampa v območjih ICES IIa in IV je primerno določiti kot vsoto omejitev ulova, določenih za vsako funkcionalno enoto, in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot na zadevnem območju največjega dovoljenega ulova. Vendar to ne izključuje sprejetja ukrepov za zaščito posebnih funkcionalnih enot.
(19)  Za vsako funkcionalno enoto bi bilo treba po možnosti določiti lasten celotni dovoljeni ulov za škampa. Za zaščito posamezne funkcionalne enote se lahko sprejmejo ločeni ukrepi.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20
(20)  Za izpolnjevanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi moral načrt zagotoviti dodatne ukrepe upravljanja.
(20)  Za izpolnjevanje obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi moral načrt zagotoviti druge ohranitvene ukrepe, zlasti ukrepe za postopno odpravo zavržkov, ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, ali za čim večje zmanjšanje negativnega vpliva ribolova na ekosistem, ki se po potrebi nadalje opredeli v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25
(25)  V skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009 bi bilo treba določiti prage za pridnene staleže, ki jih mora ribiško plovilo iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale. Poleg tega bi morale države članice pri določanju teh pristanišč ali krajev blizu obale merila iz člena 43(5) navedene uredbe uporabiti tako, da se zagotovi učinkovit nadzor nad staleži iz te uredbe.
(25)  V skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009 bi bilo treba določiti prage za pridnene staleže, ki jih mora ribiško plovilo iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale. Poleg tega bi morale države članice pri določanju teh pristanišč ali krajev blizu obale merila iz člena 43(5) navedene uredbe uporabiti tako, da se zagotovi učinkovit nadzor nad iztovarjanjem ulova iz te uredbe.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba sprejeti določbe o rednem ocenjevanju ustreznosti in učinkovitosti uporabe te uredbe, ki bi ga izvajala Komisija. Tako ocenjevanje bi moralo slediti rednim ocenam načrta na podlagi znanstvenega mnenja in temeljiti na njih: načrt bi bilo treba oceniti vsakih pet let. V tem obdobju se lahko popolno izvaja obveznost iztovarjanja ter sprejmejo in izvajajo regionalizirani ukrepi, lahko pa se tudi pokažejo vplivi na staleže in ribolov. Poleg tega je to minimalno obdobje, ki ga zahtevajo znanstveni organi.
(26)  V skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba sprejeti določbe o rednem ocenjevanju ustreznosti in učinkovitosti uporabe te uredbe, ki bi ga izvajala Komisija. Tako ocenjevanje bi moralo slediti rednim ocenam načrta na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja in temeljiti na njih: načrt bi bilo treba oceniti do ... [tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsakih pet let. V tem obdobju se lahko popolno izvaja obveznost iztovarjanja ter sprejmejo in izvajajo regionalizirani ukrepi, lahko pa se tudi pokažejo vplivi na staleže in ribolov. Poleg tega je to minimalno obdobje, ki ga zahtevajo znanstveni organi.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1
1.  Ta uredba vzpostavlja večletni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt) za pridnene staleže v vodah Unije območij ICES IIa, IIIa in IV (Severno morje) ter ribištvo, ki izkorišča te staleže.
1.  Ta uredba vzpostavlja večletni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt) za pridnene staleže v vodah Unije območij ICES IIa, IIIa in IV (Severno morje“ se nanaša na ta tri območja) ter ribištvo, vključno z rekreacijskim ribolovom, ki izkorišča te staleže.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Kadar Komisija na podlagi znanstvenega mnenja ali zahteve zadevne države članice meni, da je treba seznam iz člena 2 prilagoditi, lahko predloži predlog za spremembo seznama.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2 b (novo)
2b.   V tej uredbi je podrobno določeno tudi izvajanje obveznosti iztovarjanja za vse vrste iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, razen za staleže iz odstavka 1 tega člena.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
(1)  „pridneni staleži“ pomeni tiste vrste somernih rib in bokoplut ter škampa, ki živijo na dnu ali blizu dna vodnega stebra;
(1)  „pridneni staleži“ pomeni tiste vrste somernih rib, bokoplut in hrustančnic, škampa (Nephrops Norvegicus) in severne kozice (Pandalus borealis), ki živijo na dnu ali blizu dna vodnega stebra.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
(1a)  „najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje“ pomeni znanstveno mnenje, ki sta ga pregledala ICES ali STECF in temelji na najnovejših razpoložljivih podatkih ter izpolnjuje zahteve iz Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti člena 25 Uredbe.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 b (novo)
(1b)   „razpon FMSY“ pomeni razpon, ki ga je izračunal ICES in ki omogoča dolgoročno zmanjšanje donosa za največ 5 % v primerjavi z največjim trajnostnim donosom. Svetovalno pravilo ICES določa, da je treba v primeru, da je biomasa drstitvenega staleža pod najnižjo referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (MSY Btrigger), F zmanjšati na vrednost, ki ne presega zgornje meje, ki je enaka vrednosti FMSY, pomnoženi z biomaso drstitvenega staleža v letu, na katero se nanaša celotni dovoljeni ulov, deljeno z MSY Btrigger.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 c (novo)
(1c)   „MSY Flower“ in „MSY Fupper“ pomenita najnižjo in najvišjo vrednost v razponu FMSY;
Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
(2)   „skupina 1“ pomeni pridnene staleže, za katere so cilji, kot so razponi FMSY in zaščitni ukrepi v zvezi z biomaso, v tem načrtu naslednji:
(2)  „skupina 1“ pomeni pridnene staleže, za katere so cilji, kot so razponi FMSY in zaščitni ukrepi v zvezi z biomaso, določeni v tem načrtu in navedeni v prilogah I in II, kot sledi:
(a)  trska (Gadus morhua) na podobmočju IV ter v razdelkih VIId in IIIa zahod (Severno morje, vzhodni Rokavski zaliv, Skagerrak), v nadaljnjem besedilu: trska iz Severnega morja;
(a)  trska (Gadus morhua) na podobmočju IV (Severno morje) ter v razdelkih VIId (vzhodni Rokavski zaliv) in IIIa zahod (Skagerrak), v nadaljnjem besedilu: trska na podobmočju IV ter v razdelkih VIId in IIIa zahod;
(b)  vahnja (Melanogrammus aeglefinus) na podobmočju IV ter v razdelkih VIa in IIIa zahod (Severno morje, zahod Škotske, Skagerrak), v nadaljnjem besedilu: vahnja;
(b)   vahnja (Melanogrammus aeglefinus) na podobmočju IV (Severno morje) ter v razdelkih VIa (zahod Škotske) in IIIa zahod (Skagerrak), v nadaljnjem besedilu: vahnja na podobmočju IV ter v razdelkih VIIa in IIIa zahod;
(c)  morska plošča (Pleuronectes platessa) na podobmočju IV (Severno morje) in v razdelku IIIa (Skagerrak), v nadaljnjem besedilu: morska plošča iz Severnega morja;
(c)   morska plošča (Pleuronectes platessa) na podobmočju IV (Severno morje) in v razdelku IIIa (Skagerrak), v nadaljnjem besedilu: morska plošča na podobmočju IV in v razdelku IIIa;
(d)  saj (Pollachius virens) na podobmočjih IV in VI ter v razdelku IIIa (Severno morje, Rockall in zahod Škotske, Skagerrak in Kattegat), v nadaljnjem besedilu: saj;
(d)  saj (Pollachius virens) na podobmočjih IV (Severno morje) in VI (zahod Škotske in Rockall) ter v razdelku IIIa (Skagerrak in Kattegat), v nadaljnjem besedilu: saj na podobmočjih IV in VI ter v razdelku IIIa;
(e)  morski list (Solea solea) na podobmočju IV (Severno morje), v nadaljnjem besedilu: morski list iz Severnega morja;
(e)  morski list (Solea solea) na podobmočju IV (Severno morje), v nadaljnjem besedilu: morski list na podobmočju IV;
(f)  morski list (Solea solea) v razdelku IIIa in podrazdelkih 22–24 (Skagerrak in Kattegat, zahodno Baltsko morje), v nadaljnjem besedilu; morski list iz Kattegata;
(f)  morski list (Solea solea) v razdelku IIIa (Skagerrak in Kattegat) in podrazdelkih 22–24 (zahodno Baltsko morje), v nadaljnjem besedilu; morski list v razdelku IIIa in podrazdelkih 22–24;
(g)  mol (Merlangius merlangus) na podobmočju IV in v razdelku VIId (Severno morje in vzhodni Rokavski zaliv), v nadaljnjem besedilu: mol iz Severnega morja;
(g)  mol (Merlangius merlangus) na podobmočju IV (Severno morje) in v razdelku VIId (vzhodni Rokavski zaliv), v nadaljnjem besedilu: mol na podobmočju IV in v razdelku VIId;
(ga)  morska spaka (Lophius piscatorius) v razdelku IIIa (Skagerrak in Kattegat) ter na podobmočjih IV (Severno morje) in VI (zahod Škotske in Rockall);
(gb)  severna kozica (Pandalus borealis) v razdelkih IVa vzhodno in IIIa;
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 v zvezi s spremembo seznama staležev iz skupine 1, kot je določeno v prvem odstavku te točke ter v prilogah I in II k tej uredbi v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 3 – uvodni del
(3)  „skupina 2“ pomeni funkcionalne enote škampa (Nephrops norvegicus), za katere so cilji, kot so razponi FMSY in zaščitni ukrepi v zvezi s številčnostjo, določeni v tem načrtu in vključujejo:
(3)  „skupina 2“ pomeni funkcionalne enote škampa (Nephrops norvegicus), za katere so cilji, kot so razponi FMSY in zaščitni ukrepi v zvezi s številčnostjo, določeni v tem načrtu, navedeni v prilogah I in II in vključujejo:
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)
(8a)   Zadevni staleži se spremenijo samo na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 10
10.  „MSY Btrigger“ pomeni referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja za zagotovitev, da stopnje izkoriščanja, skupaj z naravnim nihanjem omogočijo obnovitev staležev nad ravnmi, ki dolgoročno omogočajo največji trajnostni donos.
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka 10 a (novo)
(10a)   „rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki žive morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1
1.  Načrt prispeva k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, navedenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, pri čemer je njegov namen zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.
1.  Načrt prispeva k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, navedenih v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, kot je opredeljeno v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ter z upoštevanjem socialno-ekonomskih vidikov omogoča primerno življenjsko raven tistim, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, pri čemer je njegov namen zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Stopnjo izkoriščanja največjega trajnostnega donosa je treba doseči čim prej, za vse staleže, za katere velja ta uredba, pa postopoma, vendar najpozneje do leta 2020, nato pa jo je treba ohranjati. Za staleže, za katere ni na voljo nobenega znanstvenega mnenja in podatkov, je treba izpolniti cilje iz člena 9(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ki določa, da se zadevni staleži ohranijo vsaj na ravni, primerljivi s cilji za največji trajnostni donos.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3
3.  Načrt uporablja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem. Skladen je z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem o doseganju dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES.
3.  Načrt uporablja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem, zlasti na ogrožene habitate in zaščitene vrste, vključno z morskimi sesalci in morskimi pticami. Načrt dopolnjuje ekosistemski pristop k upravljanju ribištva in je skladen z njim, kot je določeno v točki 9 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ter z okoljsko zakonodajo Unije, zlasti s ciljem o doseganju dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES, ter s cilji in predpisi iz direktiv 2009/147/ES in 92/43/EGS. Poleg tega načrt predvideva ukrepe za omilitev škodljivih socialno-ekonomskih učinkov in operaterjem omogoča, da na dolgi rok pridobijo večjo gospodarsko prepoznavnost.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Načrt prispeva k temu, da se staleži, ki se v skladu s členom 33(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 upravljajo skupaj s tretjimi državami, upravljajo v skladu s cilji iz člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in da skupne ribolovne možnosti ne presežejo razponov iz Priloge I k tej uredbi.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 3 b (novo)
3b.   Načrt upošteva dvostranske odnose Unije s tretjimi državami. Prihodnji dvostranski sporazumi s tretjimi državami upoštevajo načrt.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 4 – točka b
(b)  prispevati k izpolnjevanju drugih ustreznih deskriptorjev iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju.
(b)  izpolnjevati druge ustrezne deskriptorje iz Priloge I k Direktivi 2008/56/ES sorazmerno z vlogo, ki jo ima ribištvo pri njihovem izpolnjevanju.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 4 a (novo)
4a.   Vsi ukrepi iz načrta se v skladu s točko 1a člena 2 te uredbe sprejmejo na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja. Najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje pregledata ICES ali STECF najpozneje do takrat, ko Komisija predlaga te ukrepe v skladu s členi 4, 5, 6 in 18 te uredbe ter členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1
1.  Za staleže skupin 1 in 2 se ciljna ribolovna umrljivost doseže čim prej, a postopoma in z rastočim ritmom do leta 2020 za zadevne staleže, nato pa se ohranja v razponih, določenih v Prilogi I.
1.  Za staleže skupin 1 in 2 se ciljna ribolovna umrljivost doseže čim prej, a postopoma in z rastočim ritmom do leta 2020 za zadevne staleže, nato pa se ohranja v razponih, določenih v Prilogi I, in v skladu s cilji iz člena 3(1).
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2
2.  V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so ribolovne možnosti skladne z razponi ciljne ribolovne umrljivosti iz stolpca A Priloge I k tej uredbi.
2.  V skladu s členom 16(4) in členom 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji iz načrta in najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem ter so skladne z razponi ciljne ribolovne umrljivosti iz stolpca A Priloge I k tej uredbi.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 3
3.  Ne glede na odstavka 1 in 2 se lahko ribolovne možnosti določijo na ravneh, ki ustrezajo nižjim ravnem ribolovne umrljivosti od tistih iz stolpca A Priloge I.
3.  Ne glede na odstavka 1 in 2 se lahko ribolovne možnosti določijo na ravneh, ki ustrezajo nižjim ravnem ribolovne umrljivosti od tistih iz Priloge I.
Spremembi 83 in 99
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4
4.  Ne glede na odstavka 2 in 3 se lahko ribolovne možnosti za posamezni stalež določijo v skladu z razponi za ribolovno umrljivost iz stolpca B Priloge I, če je zadevni stalež nad najnižjo referenčno točko za drstitveno biomaso iz stolpca A Priloge II:
črtano
(a)  če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za uresničevanje namena iz člena 3 v primeru mešanega ribolova;
(b)  če je na podlagi znanstvenega mnenja ali dokazov to potrebno za preprečitev škode za stalež, ki jo povzroča dinamika znotraj staleža ali med staleži različnih vrst, ali
(c)  da se spremembe ribolovnih možnosti med zaporednimi leti omejijo na največ 20 %.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 a (novo)
4a.   Ribolovne možnosti se v vsakem primeru določijo tako, da obstaja manj kot 5-odstotna verjetnost, da biomasa drstitvenega staleža pade pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža (Blim), določeno zlasti v stolpcu B Priloge II.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 4 b (novo)
4b.   Kadar Komisija na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja meni, da razponi ribolovne umrljivosti iz Priloge I ne ustrezajo več ciljem načrta, lahko predloži nujen predlog za spremembo teh razponov.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Ribolovne možnosti za staleže skupin 3 in 4 so skladne z znanstvenim mnenjem v zvezi z največjim trajnostnim donosom.
1.  Ribolovne možnosti za staleže skupin 3 in 4 so skladne z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem v zvezi z največjim trajnostnim donosom.
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 2
2.  Če ni znanstvenega mnenja o stopnji ribolovne umrljivosti v skladu z največjim trajnostnim donosom, so ribolovne možnosti skladne z znanstvenim mnenjem za zagotovitev trajnosti staležev na podlagi previdnostnega pristopa.
2.  Če ni znanstvenega mnenja in podatkov o stopnji ribolovne umrljivosti v skladu z največjim trajnostnim donosom, se ribolovne možnosti in ukrepi določijo na podlagi previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, kot je opredeljeno v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 in v skladu s cilji iz člena 3(1) te uredbe.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1
Staleži skupine 5 se upravljajo na podlagi previdnostnega pristopa v skladu z znanstvenim mnenjem.
Staleži skupine 5 se upravljajo na podlagi previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva, kot je opredeljeno v členu 4(1)(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 ter v skladu z najboljšim razpoložljivim znanstvenim mnenjem in cilji iz člena 3(1) in člena 3(3) te uredbe. Pomanjkanje ustreznih znanstvenih podatkov ni opravičilo za odložitev ali nesprejetje ukrepov upravljanja za ohranitev morskih bioloških virov.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Če znanstveno mnenje kaže, da je v določenem letu drstitvena biomasa katerega koli staleža iz skupine 1 nižja od MSY Btrigger ali da je številčnost katere koli funkcionalne enote iz skupine 2 nižja od Abundancebuffer iz stolpca A Priloge II, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos.. Z odstopanjem od člena 4(2) se ribolovne možnosti določijo na ravni, skladne z ribolovno umrljivostjo, ob upoštevanju zmanjšanja biomase ali številčnosti pod razpon iz stolpca A Priloge I.
1.  Če najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje kaže, da je v določenem letu drstitvena biomasa katerega koli staleža iz skupine 1 nižja od MSY Btrigger ali da je številčnost katere koli funkcionalne enote iz skupine 2 nižja od Abundancebuffer iz stolpca A Priloge II, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Z odstopanjem od člena 4(2) se ribolovne možnosti določijo na ravni, skladne z ribolovno umrljivostjo, ob upoštevanju zmanjšanja biomase ali številčnosti pod razpon iz stolpca A Priloge I, sorazmerno z zmanjšanjem biomase glede na svetovalno pravilo ICES. Upošteva se svetovalno pravilo ICES v skladu s točko 1b člena 2 te uredbe.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Če znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli od zadevnih staležev nižja od Blim ali da je številčnost katere koli funkcionalne enote škampa nižja od Abundancelimit iz stolpca B Priloge II k tej uredbi, se sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Ti popravni ukrepi z odstopanjem od odstavkov 2 in 4 člena 4 vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti.
2.  Če najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega koli od zadevnih staležev nižja od Blim ali da je številčnost katere koli funkcionalne enote škampa nižja od Abundancelimit iz stolpca B Priloge II k tej uredbi, se sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža ali funkcionalne enote na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Ti popravni ukrepi z odstopanjem od odstavkov 2 in 4 člena 4 vključujejo zlasti prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Če najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje kaže, da je v določenem letu drstitvena biomasa enega od staležev, za katere se uporablja ta uredba, nižja od MSY Btrigger, se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos, ribolovna umrljivost pa se linearno zmanjša, sorazmerno z zmanjšanjem biomase in v skladu s svetovalnim pravilom ICES. Upošteva se svetovalno pravilo ICES v skladu s točko 1b člena 2(1) te uredbe.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 b (novo)
2b.   Če najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje kaže, da je drstitvena biomasa enega od staležev, za katere se uporablja ta uredba, nižja od Blim ali druge ustrezne zgornje meje, se sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na ravni, višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Popravni ukrepi lahko vključujejo zlasti ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti ali prekinitev ciljnega ribolova staleža.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 c (novo)
2c.   Popravni ukrepi iz tega člena lahko vključujejo:
(a)  nujne ukrepe v skladu s členoma 12 in 13 Uredbe (EU) št. 1380/2013;
(b)  ukrepe na podlagi členov 11 in 11a te uredbe.
Ukrepi iz tega člena se določijo glede na naravo, resnost, trajanje in ponavljanje okoliščin, ko je biomasa drstitvenega staleža pod ravnmi iz odstavka 1.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 9 – naslov
Posebni ohranitveni ukrepi za skupine od 3 do 7
Posebni ohranitveni ukrepi
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – uvodni del
Če znanstveno mnenje kaže, da je za ohranitev katerega koli pridnenega staleža iz skupin od 3 do 7 potreben popravni ukrep, ali če je drstitvena biomasa katerega koli staleža iz skupine 1 ali številčnost katere koli funkcionalne enote iz skupine 2 v določenem letu nižja od referenčnih točk ohranjanja iz stolpca A Priloge II k tej uredbi, je na Komisijo preneseno pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 v zvezi z:
Če znanstveno mnenje kaže, da je potreben dodatni ukrep, s katerim se zagotovi, da se vsako ribištvo, za katerega velja ta uredba, upravlja v skladu s členom 3 te uredbe, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ne glede na določbe člena 18(1) in (3) lahko Komisija delegirane akte sprejme tudi, če ni skupnega priporočila iz navedenih odstavkov. Ti delegirani akti vključujejo ukrepe v zvezi z:
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – točka a
(a)  lastnostmi ribolovnega orodja, zlasti velikostjo mrežnega očesa, velikostjo trnka, izdelavo orodja, debelino vrvi, velikostjo orodja ali uporabo selektivnih naprav, da se zagotovi ali izboljša selektivnost;
(a)  opredelitvijo lastnosti in specifikacij ribolovnega orodja, zlasti velikosti mrežnega očesa, velikosti trnka, izdelave orodja, debeline vrvi, velikosti orodja ali uporabe selektivnih naprav, da se zagotovi ali izboljša selektivnost, zlasti za zmanjšanje neželenega ulova;
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 9 a (novo)
Člen 9a
Določitev območij drstitve in obnove ribjih staležev
Države članice najpozneje do leta 2020 določijo območja drstitve in območja, za katere obstajajo jasni dokazi, da imajo visoke koncentracije rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja, in v skladu s členom 12(2) te uredbe pripravijo skupna priporočila za določitev območij obnove ribjih staležev za staleže, za katere velja ta uredba.
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 10 – naslov
Celotni dovoljeni ulovi
Ribolovne možnosti
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Države članice pri dodeljevanju razpoložljivih ribolovnih možnosti upoštevajo objektivna in pregledna merila iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 b (novo)
1b.   Države članice pri skupnem upravljanju staležev, ki si jih delijo s tretjimi državami, v skladu z določbami člena 33(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 omogočijo izmenjavo ribolovnih možnosti.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2
2.  Brez poseganja v člen 8 je celotni dovoljeni ulov za stalež škampa v območjih ICES IIa in IV vsota omejitev ulova funkcionalnih enot in statističnih območij zunaj funkcionalnih enot.
2.  Za stalež škampa v območjih ICES IIa in IV se določita omejitev ulova za posamezne funkcionalne enote in skupni celotni dovoljeni ulov za statistično območje zunaj funkcionalnih enot.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 10 a (novo)
Člen 10a
Vpliv rekreacijskega ribolova
1.  Vsi razpoložljivi podatki o ulovu pri rekreacijskem ribolovu se pregledajo, da se oceni njihov vpliv na staleže nadzorovanih vrst.
2.  Svet upošteva oceno iz prvega odstavka. Za staleže, za katere je pomemben rekreacijski ribolov, Svet pri določanju ribolovnih možnosti upošteva rekreacijski ulov, med drugim:
(a)  z upoštevanjem skupne ocene ulova pri rekreacijskem ribolovu, na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja in najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja o komercialnih ribolovnih možnosti kot skupnega ulova, ki ustreza ciljni stopnji ribolovne smrtnosti;
(b)  z uvedbo omejitev pri rekreacijskem ribolovu, vključno z omejevanjem dnevnega ulova in uvajanjem nelovnih obdobij, ali
(c)  na druge načine, ki štejejo za ustrezne.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 11 – naslov
Določbe, povezane z obveznostjo iztovarjanja za skupine od 1 do 7
Določbe, povezane z obveznostjo iztovarjanja
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – točka a
(a)  izjem od uporabe obveznosti iztovarjanja za vrste, za katere znanstveni dokazi, v katerih so upoštevane lastnosti orodja, ribolovnih praks in ekosistemov, kažejo visoko stopnjo preživetja, da se olajša izvajanje obveznosti iztovarjanja, in
(a)  izjem od uporabe obveznosti iztovarjanja za vrste, za katere najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje, v katerem so upoštevane lastnosti orodja, ribolovnih praks in ekosistemov, kaže visoko stopnjo preživetja, da se olajša izvajanje obveznosti iztovarjanja, in
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 – točka c
(c)  posebnih določb o dokumentiranju ulova, zlasti za namene spremljanja izvajanja obveznosti iztovarjanja, in
(c)   posebnih določb o dokumentiranju ulova, zlasti za namene spremljanja in nadzora, da se z zagotavljanjem doslednega spoštovanja obveznosti iztovarjanja omogočiljo enaki konkurenčni pogoji, in
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1 a (novo)
Ukrepi iz prvega odstavka tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3 te uredbe, zlasti k zaščiti mladih in drstečih se rib.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 11 a (novo)
Člen 11a
Tehnični ukrepi
1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 te uredbe in členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi:
(a)  specifikacije v zvezi z lastnostmi ribolovnega orodja in predpisi o njegovi uporabi za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje neželenega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;
(b)  specifikacije v zvezi s spremembami ribolovnega orodja ali dodatnimi napravami za zagotovitev ali izboljšanje selektivnosti, zmanjšanje neželenega ulova ali zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem;
(c)  omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja ter ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih za zaščito drstečih se rib, rib pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja ali neciljnih vrst rib ali za zmanjšanje negativnega vpliva na ekosistem, in
(d)  določitev najmanjše referenčne velikosti ohranjanja za vsak stalež, za katerega velja ta uredba, da se zaščitijo nedorasli morski organizmi.
2.  Ukrepi iz odstavka 1 tega člena prispevajo k uresničevanju ciljev iz člena 3.
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2
2.   Za namen odstavka 1 tega člena lahko države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes, skupna priporočila v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 prvič predložijo najpozneje dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe in nato dvanajst mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 17. Ravno tako lahko taka priporočila predložijo po potrebi, zlasti če se stanje katerega od staležev, za katere se uporablja ta uredba, nenadoma spremeni. Skupna priporočila za ukrepe v zvezi z določenim koledarskim letom se predložijo najpozneje do 1. julija prejšnjega leta.
2.  Za namen odstavka 1 tega člena lahko države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes, skupna priporočila v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 prvič predložijo najpozneje dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe in nato dvanajst mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 17. Ravno tako lahko taka priporočila predložijo po potrebi, zlasti če se stanje katerega od staležev, za katere se uporablja ta uredba, nenadoma spremeni. Skupna priporočila za ukrepe v zvezi z določenim koledarskim letom se predložijo najpozneje do 1. julija prejšnjega leta.
Ne glede na določbe člena 18(1) in (3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 lahko Komisija delegirane akte sprejme tudi, če ni skupnega priporočila iz navedenih odstavkov.
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
Vsaj pet let po začetku veljavnosti te uredbe in nato na vsakih pet let Komisija zagotovi oceno vpliva načrta na staleže, za katere se uporablja ta uredba, in ribištvo, ki izkorišča te staleže. Rezultate te ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.
Vsaj tri let po začetku veljavnosti te uredbe in nato vsakih pet let Komisija zagotovi oceno vpliva načrta na staleže, za katere velja ta uredba, in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter do kakšne mere so bili doseženi cilji te uredbe, vključno z obnovo ribjih staležev nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, ter napredek pri doseganju dobrega okoljskega stanja. Rezultate te ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija lahko po potrebi prej predloži oceno.
Komisija letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri doseganju ciljev te uredbe in stanju ribjih staležev v vodah in staležev, za katere velja ta uredba, in sicer čim prej po sprejetju letne uredbe o določitvi ribolovnih možnosti, ki so na voljo v vodah Unije in nekaterih vodah zunaj Unije. Poročilo se priloži k letnemu poročilu iz člena 50 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
To poročilo vsebuje:
(a)  obsežno znanstveno mnenje, na osnovi katerega so bile določene ribolovne možnosti, in
(b)  znanstveno utemeljitev, ki dokazuje, da so ribolovne možnosti določene v skladu s cilji in določbami te uredbe, zlasti v zvezi z ribolovno smrtnostjo.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 18 a (novo)
Člen 18a
Podpora iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo
Ukrepi za začasno prenehanje, sprejeti za uresničitev ciljev načrta, se štejejo za začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti za namene točk (a) in (c) člena 33(1) Uredbe (EU) št. 508/2014.
(Ta člen bi bilo treba vključiti v poglavje X).
Sprememba 85
Predlog uredbe
Priloga I

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

1.  Skupina 1:

Stalež

Ciljni razpon ribolovne umrljivosti, ki je skladen z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY)

Stolpec A

Stolpec B

Trska iz Severnega morja

0,22–0,33

0,33–0,49

Vahnja

0,25–0,37

0,37–0,52

Morska plošča iz Severnega morja

0,13–0,19

0,19–0,27

Saj

0,20–0,32

0,32–0,43

Morski list iz Severnega morja

0,11–0,20

0,20–0,37

Morski list iz Kattegata

0,19–0,22

0,22–0,26

Mol iz Severnega morja

Ni opredeljeno.

Ni opredeljeno.

2.  Skupina 2

Funkcionalna enota škampa (FE)

Ciljni razpon ribolovne umrljivosti, ki je skladen z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY) (kot stopnja ulova)

Stolpec A

Stolpec B

Razdelek IIIA, FE 3 in 4

0,056–0,079

0,079–0,079

Farn Deeps, FE 6

0,07–0,081

0,081–0,081

Fladen Ground, FE 7

0,066–0,075

0,075–0,075

Firth of Forth, FE 8

0,106–0,163

0,163–0,163

Moray Firth, FE 9

0,091–0,118

0,118–0,118

Sprememba

1.  Skupina 1:

Številke v razpredelnici na podlagi zadnjega, posebej zahtevanega mnenja ICES „Zahteva EU za ICES, naj za izbrane staleže v Severnem in Baltskem morju predloži razpone FMSY

STALEŽ

Ciljni razpon ribolovne umrljivosti, ki je skladen z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY)

Trska na podobmočju IV ter v razdelkih VIId in IIIa zahod

FMSY spodnja meja – FMSY

 

Vahnja na podobmočju IV ter v razdelkih VIa in IIIa zahod

FMSY spodnja meja – FMSY

 

Morska plošča na podobmočju IV in v razdelku IIIa

FMSY spodnja meja – FMSY

 

Saj na podobmočjih IV in VI ter v razdelku IIIa

FMSY spodnja meja – FMSY

 

Morski list na podobmočju IV

FMSY spodnja meja – FMSY

 

Morski list v razdelku IIIa in podrazdelkih 22–24

FMSY spodnja meja – FMSY

 

Mol na podobmočju IV in v razdelku VIId

FMSY spodnja meja – FMSY

 

Morska spaka v razdelku IIIa in podobmočjih IV in VI

FMSY spodnja meja – FMSY

 

Severna kozica v razdelkih IVa vzhodno in IIIa

FMSY spodnja meja – FMSY

 

2.  Skupina 2

Številke v razpredelnici na podlagi zadnjega, posebej zahtevanega mnenja ICES „Zahteva EU za ICES, naj za izbrane staleže v Severnem in Baltskem morju predloži razpone FMSY

Funkcionalna enota škampa (FE)

Ciljni razpon ribolovne umrljivosti, ki je skladen z doseganjem največjega trajnostnega donosa (FMSY) (kot stopnja ulova)

 

Stolpec A

 

Razdelek IIIA, FE 3 in 4

FMSY spodnja meja – FMSY

 

Farn Deeps, FE 6

FMSY spodnja meja – FMSY

 

Fladen Ground, FE 7

FMSY spodnja meja – FMSY

 

Firth of Forth, FE 8

FMSY spodnja meja – FMSY

 

Moray Firth, FE 9

FMSY spodnja meja – FMSY

 

Sprememba 77
Predlog uredbe
Priloga II
Priloga II
Priloga II
Referenčne točke ohranjanja
Referenčne točke ohranjanja
(iz člena 7)
(iz člena 7)
1.  skupina 1:
1.  skupina 1:
STALEŽ
Najnižja referenčna točka za biomaso drstitvenega staleža (v tonah) (MSY Btrigger)
Mejna referenčna točka za biomaso (v tonah) (Blim)

STALEŽ
Najnižja referenčna točka za biomaso drstitvenega staleža (v tonah) (MSY Btrigger)
Mejna referenčna točka za biomaso (v tonah) (Blim)




Stolpec A
Stolpec B

Trska iz Severnega morja
165 000
118 000

Trska na podobmočju IV ter v razdelkih VIId in IIIa zahod
165 000
118 000

Vahnja
88 000
63 000

Vahnja na podobmočju IV ter v razdelkih VIa in IIIa zahod
88 000
63 000

Morska plošča iz Severnega morja
230 000
160 000

Morska plošča na podobmočju IV in v razdelku IIIa
230 000
160 000

Saj
200 000
106 000

Saj na podobmočjih IV in VI ter v razdelku IIIa
150 000
106 000

Morski list iz Severnega morja
37 000
26 300

Morski list na podobmočju IV
37 000
26 300

Morski list iz Kattegata
2600
1850

Morski list v razdelku IIIa in podrazdelkih 22–24
2600
1850

Mol iz Severnega morja
Ni opredeljeno.
Ni opredeljeno.

Mol na podobmočju IV in v razdelku VIId
Ni opredeljeno.
Ni opredeljeno.





Morska spaka v razdelku IIIa in podobmočjih IV in VI
Ni opredeljeno.
Ni opredeljeno.





Severna kozica v razdelkih IVa vzhodno in IIIa
Ni opredeljeno.
Ni opredeljeno.

2.  skupina 2:
2.  Skupina 2
Funkcionalna enota škampa (FE)
Najnižja referenčna točka za številčnost (v milijonih) (Abundancebuffer)
Mejna referenčna točka za številčnost (v milijonih) (Abundancelimit)

Funkcionalna enota škampa (FE)
Najnižja referenčna točka za številčnost (v milijonih) (Abundancebuffer)
Mejna referenčna točka za številčnost (v milijonih) (Abundancelimit)




Stolpec A
Stolpec B

Razdelek IIIA, funkcionalni enoti 3 in 4
Ni relevantno.
Ni relevantno.

Razdelek IIIA, funkcionalni enoti 3 in 4
Ni relevantno.
Ni relevantno.

Farn Deeps, funkcionalna enota 6
999
858

Farn Deeps, funkcionalna enota 6
999
858

Fladen Ground, funkcionalna enota 7
3583
2767

Fladen Ground, funkcionalna enota 7
3583
2767

Firth of Forth, funkcionalna enota 8
362
292

Firth of Forth, funkcionalna enota 8
362
292

Moray Firth, funkcionalna enota 9
262
262

Moray Firth, funkcionalna enota 9
262
262

Sprememba 78
Predlog uredbe
Priloga II a (novo)
Priloga II A
Prepovedane vrste
(a)   žarkasta raža (Amblyraja radiata);
(b)   naslednje vrste žagaric:
(i)   Anoxypristis cuspidata;
(ii)   Pristis clavata;
(iii)   Pristis pectinata;
(iv)   Pristis pristis;
(v)   Pristis zijsron;
(c)   morski pes orjak (Cetorhinus maximus) in beli morski volk (Carcharodon carcharias);
(d)   kljunata raža (Dipturus batis) obeh vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia);
(e)   gladki svetilec (Etmopterus pusillus) v vodah Unije podobmočja ICES IV in razdelka ICES IIIa;
(f)   grebenasta manta (Manta alfredi);
(g)   manta (Manta birostris);
(h)   naslednje vrste raž iz rodu Mobula:
(i)   Mobula mobular;
(ii)   Mobula rochebrunei;
(iii)   Mobula japanica;
(iv)   Mobula thurstoni;
(v)   Mobula eregoodootenkee;
(vi)   Mobula munkiana;
(vii)   Mobula tarapacana;
(viii)   Mobula kuhlii;
(ix)   Mobula hypostoma;
(i)   raža trnjevka (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES IIIa;
(j)   goslaši (Rhinobatidae);
(k)   sklat (Squatina squatina);
(l)   losos (Salmo salar) in morska postrv (Salmo trutta) pri ribolovu s kakršno koli vlečno mrežo v vodah zunaj meje šestih milj, merjene od temeljnih črt držav članic v podobmočjih ICES II in IV (vode Unije);
(m)   samice raroga (Palinuridae spp.) in samice jastoga (Homarus gammarus), razen kadar se uporabljajo za namene neposrednega obnavljanja ali prenašanja staležev.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0263/2017).


Preglednost, odgovornost in integriteta v institucijah EU
PDF 292kWORD 61k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU (2015/2041(INI))
P8_TA(2017)0358A8-0133/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 15. aprila 2014 o spremembi medinstitucionalnega sporazuma o registru za preglednost(1),

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 9 in 10,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o pripravi okvira za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v institucijah Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 25. novembra 2014, da se ne bo sestajala z neregistriranimi lobisti in bo objavljala informacije o srečanjih, namenjenih lobiranju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o dostopu javnosti do dokumentov (člen 104(7)) v obdobju 2011–2013(3),

–  ob upoštevanju načel preglednosti in integritete pri lobiranju Konvencije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 13. decembra 2016 o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta(4),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0133/2017),

A.  ker „Unija pri vseh svojih dejavnostih upošteva načelo enakosti svojih državljanov, ki so deležni enake obravnave s strani njenih institucij“ (člen 9 PEU); ker ima vsak državljan „pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije“ in se „odločitve [...] sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani“ (člen 10(3) PEU, podobno pa je določeno v njeni uvodni izjavi 13 in v členih 1(2) in 9); ker „institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja“ (člen 15(1) PDEU);

B.  ker so institucije EU že dosegle napredek pri zagotavljanju večje odprtosti ter so večinoma že prehitele nacionalne in regionalne politične institucije na področju preglednosti, odgovornosti in integritete;

C.  ker je dialog med oblikovalci zakonodaje in družbo bistveni element demokracije, tudi zastopanje interesov, ustrezno zastopanje različnih interesov v zakonodajnem procesu pa poslancem zagotavlja informacije in znanje ter je bistveno za pravilno delovanje pluralističnih družb;

D.  ker si morajo institucije EU zaradi vse večjega razkoraka med EU in njenimi državljani ter potrebe po večjem zanimanju medijev za EU prizadevati za čim večje standarde preglednosti, odgovornosti in integritete; ker so ta načela ključni in dopolnilni elementi za spodbujanje dobrega upravljanja v institucijah EU ter zagotavljanje večje odprtosti delovanja EU in njenega procesa odločanja, to pa bi morala biti vodilna načela kulture v institucijah EU;

E.  ker je zaupanje državljanov v institucije EU bistveno za demokracijo, dobro upravljanje in učinkovito oblikovanje politik; ker je treba odpraviti pomanjkljivosti glede odgovornosti v EU in preiti na oblike nadzora z večjo stopnjo sodelovanja, pri čemer bo hkrati zagotovljen demokratični nadzor, kontrola in revizijske dejavnosti, pa tudi večja preglednost;

F.  ker lahko nepregledno in enostransko zastopanje interesov privede do tveganja korupcije ter bistveno ogrozi ter resno omaja integriteto oblikovalcev politike in javno zaupanje v institucije EU; ker ima korupcija znatne finančne posledice ter resno ogroža demokracijo, pravno državo in javne naložbe;

G.  ker je treba v pravnem aktu kot novi podlagi za obvezni register za preglednost pravno opredeliti dejavnosti s področja registra, kar bi prispevalo k razjasnitvi veljavnih dvoumnih opredelitev in razlag preglednosti, integritete in odgovornosti;

H.  ker so nekatere države članice že vzpostavile nacionalne registre za preglednost;

I.  ker imajo v skladu z zahtevo glede preglednosti iz člena 15(3) PDEU v povezavi s členom 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter uveljavljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije vsi državljani Unije pravico dostopa do dokumentov institucij, organov in agencij Unije(5);

Čim bolj zavezujoč register za preglednost

1.  pozdravlja sklep predsedstva, da bo od svojih upravnih služb zahteval oblikovanje obrazca, ki ga bodo pri pripravi prostovoljne uporabe zakonodajne sledi uporabljali vsi poročevalci in pripravljavci mnenj ter v njem navedli, s katerimi zastopniki interesov in organizacijami so se posvetovali; meni, da bi moral biti ta obrazec na voljo tudi kot orodje IT;

2.  želi opomniti na revizijo svojega poslovnika 13. decembra 2016, v skladu s katero se morajo poslanci sistematično omejiti na srečanja samo s tistimi zastopniki interesov, ki so registrirani v registru za preglednost, ter poziva k vključitvi srečanj med zastopniki interesov in generalnimi sekretarji, generalnimi direktorji ter generalnimi sekretarji političnih skupin; poziva poslance in njihovo osebje, naj preverijo, ali so zastopniki interesov, s katerimi se nameravajo sestati, vpisani v register, v nasprotnem primeru pa naj jih pozovejo, naj to storijo čim prej pred srečanjem; poziva Svet, naj uvede podobno določbo, ki bo zajemala stalna predstavništva; meni, da je treba od registriranih subjektov zahtevati predložitev dokumentov kot dokazilo, da so informacije, ki jih predložijo, točne;

3.  želi opozoriti na opredelitev „srečanja s predstavniki interesov“ iz odločitve Komisije z dne 25. novembra 2014 o objavi srečanj; želi opozoriti na določbe o tem, kakšnih informacij v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 ni treba razkriti; meni, da se določbe o teh srečanjih ne bi smele omejevati na „dvostranska“ srečanja ter da bi morale zajemati srečanja z mednarodnimi organizacijami;

4.  meni, da bi morali poročevalci, poročevalci v senci in predsedniki odborov s pomočjo zakonodajne sledi objaviti srečanja z zastopniki interesov, ki sodijo na področje uporabe registra za preglednost, glede dosjejev v njihovi pristojnosti, vse izjeme pa bi morale varovati življenje in svobodo obveščevalcev, ki ravnajo v dobri veri;

5.  poziva svoje predsedstvo, naj zagotovi, da bodo lahko poslanci na svojih profilih na spletni strani Parlamenta objavljali informacije o srečanjih z zastopniki interesov;

6.  poziva Komisijo, naj med vse ustrezne službe (od vodij oddelka in naprej) razširi prakso sestajanja zgolj z organizacijami ali samozaposlenimi osebami, ki so vpisane v register za preglednost;

7.  poziva Komisijo, naj objavi informacije o srečanjih vseh ustreznih uslužbencev Komisije, ki so vključeni v oblikovanje politike, z zunanjimi organizacijami, pri čemer je treba upoštevati ustrezna pravila o varstvu podatkov; meni, da bi bilo treba za drugo osebje, prisotno na teh srečanjih, navesti naziv oddelka ali službe;

8.  podpira poziv Komisije institucijam EU in njihovim uslužbencem, pa tudi agencijam, naj na svoje prireditve ne vabijo govorcev, ki niso registrirani zastopniki interesov v registru za preglednost, naj ne nudijo pokroviteljstva za takšne prireditve oziroma naj jih ne organizirajo v prostorih institucij EU ter neregistriranim zastopnikom interesov ne dovolijo, da bi sodelovali v svetovalnih organih Komisije;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse informacije o zastopanju interesov v institucijah EU, izjavah o interesih, potrjenih nasprotjih interesov in strokovnih skupinah zlahka javno dostopne na spletu po načelu vse na enem mestu;

10.  spodbuja Komisijo, naj oblikuje ukrepe za boljšo uravnoteženost z okrepitvijo premalo zastopanih interesov;

11.  meni, da imajo poslanci Evropskega parlamenta, ki so imenovani za poročevalce, poročevalce v senci ali predsednike odborov, glede na svojo vlogo v zakonodaji EU posebno odgovornost, da so pregledni glede stikov z zastopniki interesov;

12.  meni, da bi morali subjekti, vpisani v register za preglednost, v skladu s pravili pravočasno posodobiti register glede izdatkov za dejavnosti s področja registra, če ti izdatki presegajo raven, ki je določena za ustrezno kategorijo;

13.  meni, da bi morali vsi subjekti, vpisani v register, v registru za preglednost objaviti seznam vseh donatorjev in zneske njihovih donacij, ki presegajo 3000 EUR, pri tem pa navesti tip in vrednost posameznih donacij v ustreznem letu; posamezne donacije v vrednosti nad 12.000 EUR je treba nemudoma prijaviti;

14.  ponovno poziva, kot je prvič že dolgo nazaj, k dopolnitvi registra za preglednost EU s pravnim aktom, če ni mogoče, da bi zapolnili vse vrzeli in z medinstitucionalnim sporazumom vzpostavili register, ki bi bil v celoti obvezujoč za vse zastopnike interesov; meni, da bi lahko v predlogu tega pravnega akta upoštevali napredek, dosežen s spremembami medinstitucionalnega sporazuma in kodeksa ravnanja Parlamenta; želi opomniti Komisijo, da je v svojem sklepu z dne 15. aprila 2014 pozval k oblikovanju ustreznega zakonodajnega predloga o obveznem registru za preglednost, ki naj bi ga v skladu s členom 352 PDEU podala do konca leta 2016;

15.  znova poziva Svet, tudi njegova pripravljalna telesa, naj čim prej pristopijo k registru za preglednost; poziva vse države članice, naj uvedejo zakonodajo za okrepitev preglednosti zastopanja interesov; poziva države članice, naj sprejmejo pravila, v skladu s katerimi bi morali zastopniki interesov zagotoviti preglednost, če želijo na podlagi stikov z nacionalnimi politiki in javno upravo vplivati na evropsko zakonodajo;

Preglednost, odgovornost in integriteta pri obravnavanju zastopnikov interesov

16.  želi opomniti na svojo odločitev z dne 13. decembra 2016 o odvzemu privilegijev tistim, ki ne želijo sodelovati v preiskavah ali zaslišanjih in sejah odborov za ugotavljanje dejstev; poziva Komisijo, naj dodatno spremeni kodeks ravnanja za registrirane subjekte, da bi jih spodbudila k temu, da bodo na teh zaslišanjih ali sejah odborov v dobri veri zagotavljali informacije, ki niso pomanjkljive ali zavajajoče; meni, da bi bilo treba subjektom, vpisanim v register za preglednost, na podlagi kodeksa ravnanja prepovedati zaposlovanje posameznikov ali organizacij, ki prikrivajo interese ali subjekte, ki jim služijo;

17.  meni, da bi morali strokovne svetovalne službe, odvetniške pisarne in samozaposleni svetovalci navesti točen obseg dejavnosti s področja uporabe registra, pri čemer utegne nekatere posameznike pri izpolnjevanju zahtev iz registra za preglednost ovirati nacionalna zakonodaja v nekaterih državah članicah;

18.  vztraja, da bi morali registrirani subjekti, vključno z odvetniškimi pisarnami in svetovalnimi podjetji, v registru za preglednost prijaviti vse stranke, za katere izvajajo zastopniške dejavnosti s področja uporabe registra za preglednost; pozdravlja sklepe posameznih odvetniških zbornic, ki priznavajo razlike med dejavnostmi odvetnikov, povezanimi s sodiščem, in drugimi dejavnostmi s področja uporabe registra za preglednost; poziva Svet odvetniških združenj Evrope, naj svoje člane spodbuja k sprejetju podobnih ukrepov, pri čemer utegne nekatere posameznike pri izpolnjevanju zahtev iz registra za preglednost ovirati nacionalna zakonodaja v nekaterih državah članicah;

19.  ugotavlja, da so v nekaterih državah članicah sprejete zakonske določbe o pravilih za opravljanje poklica, ki zlasti odvetniškim pisarnam objektivno preprečujejo, da bi se vpisale v register za preglednost in pri tem razkrile informacije o svojih strankah, zahtevane v skladu z registrom; obenem pa vidi precejšnje tveganje, da bi utegnile biti takšne zakonske določbe predmet zlorab zaradi izogibanja objave informacij, potrebnih za pravilen vnos; v zvezi s tem pozdravlja vidno pripravljenost odvetniških združenj za partnersko sodelovanje, da bi v interesu njihovega poklica tovrstno nerazkritje informacij omejili izključno na primere, ki jih objektivno dovoljuje zakon; poziva Komisijo in predsednika Evropskega parlamenta, naj to pripravljenost udejanjita ter rezultat čim prej preneseta v spremenjeni sporazum;

20.  poziva predsedstvo, naj v skladu s členom 15 PDEU in členom 11 PEU zahteva, da se neregistrirane organizacije ali posamezniki, ki opravljajo dejavnosti s področja uporabe registra, pred odobritvijo vstopa v prostore Parlamenta vpišejo register za preglednost; meni, da ta zahteva ne bi smela veljati za skupine obiskovalcev; poudarja, da bi moral imeti Parlament, ki zastopa evropske državljane, politiko odprtih vrat do državljanov in da ne bi smeli ustvarjati nepotrebnih ovir, zaradi katerih morda državljani ne bi želeli obiskovati Parlamenta;

21.  obžaluje, ker je bila po navedbah organizacije Transparency International več kot polovica vnosov v register dejavnosti lobistov EU v letu 2015 netočna, nepopolna ali brezpredmetna;

22.  poziva svoje predsedstvo in generalnega sekretarja, naj olajšata postopek za obnovitev izkaznice za vstop lobistov v prostore Parlamenta z vzpostavitvijo instrumenta za obnovitev, da bi se izognili predolgi čakalni dobi za pridobitev vstopa; poziva, naj se odpravi omejitev, v skladu s katero se lahko dostop v prostore Evropskega parlamenta dodeli največ štirim imetnikom vstopnih izkaznic hkrati;

23.  želi opomniti na svoj sklep z dne 13. decembra 2016 v zvezi z izkaznicami za spremljevalce, ter poziva generalnega sekretarja, naj spremeni pravila o izkaznicah in dovoljenjih za vstop v prostore Parlamenta, sprejeta 13. decembra 2013, tako da bodo morale osebe, stare več kot 18 let, ki želijo zaprositi za izkaznico za spremljevalce, podpisati izjavo, da ne bodo opravljale dejavnosti s področja uporabe registra za preglednost;

24.  meni, da je treba nujno uvesti ustrezen sistem nadzora nad predloženim gradivom in s tem zagotoviti, da so informacije, ki jih predložijo registrirani lobisti, smiselne, točne, posodobljene in celovite; v zvezi s tem poziva k bistvenemu povečanju sredstev Oddelka za preglednost v Evropskem parlamentu in skupnega sekretariata registra za preglednost;

25.  meni, da morata Oddelek za preglednost in skupni sekretariat registra za preglednost vsako leto na podlagi naključnega vzorčenja v zadostnem številu preveriti izjave registriranih subjektov za preglednost, da bi zagotovili smiselne, točne, posodobljene in celovite podatke;

26.  meni, da v skladu s členoma 4(2) in 5(2) PEU demokratično izvoljene in nadzorovane institucije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter njihove predstavništva v institucijah EU kakor tudi njihova predstavništva pri institucijah EU ter njihovi notranji organi ter formalna in neformalna združenja in krovne organizacije, ki so sestavljena samo iz teh subjektov, ne bi smela biti vključena v register za preglednost EU, če delujejo v javnem interesu, saj so del sistema upravljanja EU na več ravneh;

Varovanje integritete pred nasprotji interesov

27.  poziva institucije in organe EU, ki še vedno nimajo kodeksa ravnanja, naj ga čim prej oblikujejo; obžaluje, da Svet in Evropski svet še vedno nista sprejela kodeksa ravnanja za svoje člane; poziva Svet, naj sprejme poseben etični kodeks, vključno s sankcijami, ki bo urejal tveganja, povezana z nacionalnimi delegati; vztraja, da mora Svet delovati odgovorno in pregledno tako kot druge institucije; prav tako poziva k sprejetju kodeksa ravnanja za člane in osebje obeh posvetovalnih organov EU, tj. Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora; poziva agencije EU, naj sprejmejo smernice za usklajeno politiko preprečevanja in upravljanja nasprotij interesov za člane upravnih odborov in direktorje, strokovnjake in znanstvene odbore ter člane odborov za pritožbe, in naj sprejmejo in izvajajo jasno politiko o nasprotju interesov, ki bo v skladu s časovnim načrtom Komisije za ukrepanje na osnovi skupnega pristopa za decentralizirane agencije EU;

28.  meni, da bi bilo treba vse uradnike EU, vključno z začasnimi uslužbenci, akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki, pogodbenimi uslužbenci in nacionalnimi strokovnjaki, spodbuditi, naj se udeležijo usposabljanja o tem, kako ravnati z zastopniki interesov in nasprotji interesov;

29.  poudarja, da je treba z jasnimi in okrepljenimi kodeksi ravnanja ter etičnimi načeli povečati integriteto in izboljšati etični okvir ter tako omogočiti razvoj skupne in učinkovite kulture integritete v vseh institucijah in agencijah EU;

30.  priznava, da lahko pojav vrtljivih vrat negativno vpliva na odnose med institucijami in zastopniki interesov; poziva institucije EU, naj se s tem izzivom soočajo sistematično in sorazmerno; meni, da bi morala vsa pravila glede pojava vrtljivih vrat veljati tudi za predsednika Sveta;

31.  poziva k okrepitvi omejitev za nekdanje komisarje, tako da se „obdobje mirovanja“ podaljša na tri leta ter postane zavezujoče za vsaj vse tiste dejavnosti s področja uporabe registra za preglednost;

32.  meni, da mora odločitve o novih vlogah višjih uradnikov in nekdanjih komisarjev sprejemati organ, imenovan čim bolj neodvisno od tistih, na katere se nanaša njegova odločitev;

33.  zahteva, da vse institucije EU enkrat na leto v skladu s pravili EU o varstvu podatkov objavijo podatke o višjih uradnikih, ki niso več zaposleni v upravi EU, in o njihovih novih funkcijah;

34.  meni, da bi bilo treba razmisliti o uvedbi 18-mesečnega obdobja mirovanja po prenehanju funkcije zunanjih in začasnih članov Odbora za regulativni nadzor v okviru boljše priprave zakonodaje ter članov sveta direktorjev Evropske investicijske banke, ki v tem obdobju ne smejo lobirati pri članih upravljavskih organov EIB in uslužbencih banke za svoje podjetje, stranko ali delodajalca;

Integriteta in uravnotežena sestava strokovnih skupin

35.  pozdravlja namero Komisije, da bo upoštevala priporočila varuha človekovih pravic glede nasprotja interesov v strokovnih skupinah, ter izrecno podpira objavo ustrezno podrobnih življenjepisov vseh osebno imenovanih strokovnjakov v registru strokovnih skupin ter izjave o interesih vseh osebno imenovanih strokovnjakov v registru strokovnih skupin;

36.  podpira poziv varuha človekovih pravic, naj bo vpis v register za preglednost obvezen pogoj za imenovanje v strokovne skupine, če zadevni člani niso vladni uradniki in vseh ali velike večine svojih dohodkov ne prejemajo od državnih institucij, kot so univerze, ki ne dobivajo sredstev od zastopnikov interesov in gospodarskih subjektov;

37.  meni, da bi bila določba, ki bi vsebovala splošna merila za ločevanje med gospodarskimi in negospodarskimi interesi v skladu s priporočili Evropskega varuha človekovih pravic in na podlagi izjave o interesih strokovnjakov Komisiji, v pomoč pri izbiri strokovnjakov, ki interese zastopajo bolj uravnoteženo;

38.  poziva Komisijo, naj vse zapisnike sej strokovnih skupin objavi na svoji spletni strani, tudi različna zastopana stališča;

39.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se na posvetovanjih obravnavajo odprta vprašanja, ne pa zgolj potrjujejo že izbrane politične usmeritve;

Neoporečnost evropskih volitev

40.  meni, da mora v skladu z evropsko volilno zakonodajo imenovanje kandidatov znotraj strank potekati demokratično, tajno in ob ustreznem upoštevanju mnenj poslancev, osebam, ki so bile pravnomočno obsojene zaradi korupcije v zvezi s finančnimi interesi EU ali v državah članicah, pa bi morali prepovedati kandidiranje na volitvah za dobo, ki je sorazmerna z resnostjo kaznivega dejanja; je seznanjen, da so nekatere države članice ta izključitveni postopek že uvedle; meni, da bi lahko na podlagi novega instrumenta, denimo direktive, oblikovali skupne minimalne standarde za različne prakse in pravne okvire v različnih državah članicah glede izključitve zaradi korupcije;

Krepitev pravne odgovornosti komisarjev

41.  poziva Komisijo, naj upošteva dobro prakso držav članic na področju zakonov o ministrih ter v skladu s postopkom soodločanja predloži zakonodajni predlog o določitvi obveznosti glede preglednosti in o pravicah komisarjev;

42.  poziva, naj se odločitve o prejemkih komisarjev, vključno s plačami, ki so od oblikovanja Evropskih skupnosti v izključni pristojnosti Sveta, prenesejo v postopek soodločanja;

43.  opozarja, da v nekaterih državah članicah manjkajo zakoni o ministrih, s katerimi bi bilo onemogočeno, da bi bili nosilci funkcij lastniki oziroma solastniki podjetij;

Navzkrižje interesov pri deljenem upravljanju sredstev in pri upravljanju sredstev EU v tretjih državah

44.  meni, da gre za resno nasprotje interesov, kadar podjetja teh nosilcev funkcij EU zaprosijo za sredstva EU ali jih prejmejo kot podizvajalci, lastnik in nosilec funkcije pa je istočasno odgovoren za zakonito porabo teh sredstev oz. kontrolo v zvezi s tem;

45.  poziva Komisijo, naj v prihodnje v vseh predpisih EU določi, da gospodarska podjetja v državah članicah EU in tretjih državah, ki so v lasti nosilcev funkcij, ne smejo zaprositi za sredstva EU oziroma jih ne smejo prejemati;

Doseganje cilja glede neoviranega dostopa do dokumentov in preglednosti za zagotavljanje odgovornosti v zakonodajnem postopku

46.  želi opomniti na poziv Komisiji in Svetu, ki ga je izrekel v svoji resoluciji z dne 28. aprila 2016 o javnem dostopu do dokumentov za leta 2014–2015(6), v kateri je:

   pozval k razširitvi področja uporabe Uredbe (ES) št. 1049/2001, da bi bile vanjo zajete vse evropske institucije, ki to še niso, kot so Evropski svet, Evropska centralna banka, Sodišče Evropske unije ter vsi organi in agencije EU;
   pozval k doslednemu spoštovanju obveznosti glede vodenja popolnih registrov dokumentov v institucijah, agencijah in drugih organih, kot je določeno v členih 11 in 12 Uredbe (ES) št. 1049/2001,
   menil, da dokumenti, ustvarjeni v okviru trialogov, kot so dnevni redi, povzetki izidov, zapisnikov in splošnih pristopov Sveta, zadevajo zakonodajne postopke in da se načeloma ne morejo obravnavati drugače kot drugi zakonodajni dokumenti ter da bi morali biti neposredno dostopni na spletni strani Parlamenta,
   pozval k oblikovanju skupnega medinstitucionalnega registra, vključno s posebno enotno zbirko podatkov o poteku obravnav zakonodajnih paketov, kot je bilo dogovorjeno v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje,
   pozval Svet, naj objavi zapisnike sej delovnih skupin Sveta ter drugih dokumentov,
   pozval Komisijo, naj oblikuje register zakonodaje na drugi stopnji, zlasti za delegirane akte, in je ugotovil, da se pripravlja v skladu z dogovorom iz medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje,
   menil, da je treba uvesti neodvisen nadzorni organ za določanje in preklic stopnje tajnosti dokumentov,
   pozval k objavi dnevnih redov in povratnih informacij s sej koordinatorjev odborov Evropskega parlamenta, predsedstva in konference predsednikov ter načeloma vseh dokumentov, navedenih v teh dnevnih redih, na spletni strani Parlamenta;

Preglednost zunanjega zastopstva in pogajanj EU

47.  pozdravlja nedavno sodno prakso Sodišča Evropske unije, ki je okrepila pravico Parlamenta do obveščenosti o mednarodnih sporazumih, ter zavezo institucij, da bodo upoštevale točko 40 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje ter s pogajanji dosegle boljše sodelovanje in izmenjavo informacij; ugotavlja, da so se pogajanja začela konec leta 2016, ter v zvezi s tem poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se dejansko zavežejo in si na vsak način prizadevajo, da bi dosegli dogovor s Parlamentom za boljše sodelovanje in izmenjavo informacij z njim na podlagi celotnega življenjskega cikla mednarodnih sporazumov, saj bi to prispevalo k okrepitvi legitimnosti in demokratičnega nadzora zunanjega delovanja EU;

48.  ugotavlja, da sicer obstaja medinstitucionalni sporazum o sodelovanju med Parlamentom in Komisijo, ne pa tudi enakovreden sporazum med Parlamentom in Svetom;

49.  želi opozoriti na nedavna prizadevanja Komisije za izboljšanje preglednosti pri trgovinskih pogajanjih; obenem meni, da bi morala Svet in Komisija dodatno izboljšati delovne metode, na podlagi katerih bi bolje sodelovala s Parlamentom v zvezi s dostopom do dokumentov, informacij in sprejemanja odločitev na področju vseh vprašanj in pogajanj o skupni trgovinski politiki (na primer pri obveščanju v zvezi s pogajanji, vključno z določanjem obsega, mandati in potekom pogajanj, o mešani ali izključni naravi trgovinskih sporazumov in njihovi začasni uporabi, dejavnostih in odločitvah, ki jih sprejmejo organi, ustanovljeni na podlagi trgovinskih in/ali investicijskih sporazumov, strokovnih srečanjih ter delegiranih in izvedbenih aktih); pri tem obžaluje, da Svet poslancem Evropskega parlamenta ne omogoča dostopa do pogajalskega mandata za vse sporazume, o katerih trenutno tečejo pogajanja, pozdravlja pa operativni dogovor, dosežen po enem letu pogajanj med Komisijo in Parlamentom o dostopu do dokumentov o pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), da se dostop omogoči vsem poslancem Evropskega parlamenta, tako da so pogajanja o TTIP doslej najbolj pregledna; v zvezi s tem pozdravlja željo generalnega direktorata Komisije za trgovino, da bi sedanjo pobudo za preglednost glede TTIP uporabili kot model za vsa trgovinska pogajanja, kot je določeno v trgovinski strategiji Trgovina za vse, in jo izvajali;

50.  poudarja, da obvezna preglednost izhaja iz demokratične narave upravljanja v EU, kot je izpostavilo tudi Sodišče Evropske unije, in da morajo biti zaupne informacije, ki niso dostopne za javnost, kot denimo v primeru trgovinskih pogajanj, dostopne poslancem, ki v interesu državljanov izvajajo nadzor nad trgovinsko politiko; zato meni, da je dostop do tajnih informacij bistvenega pomena za nadzor, ki ga izvaja Parlament, ki pa je dolžan s tovrstnimi informacijami ustrezno ravnati; meni, da bi morala obstajati jasna merila za označevanje dokumentov za „zaupne“, da bi preprečili nejasnosti in samovoljne odločitve, hkrati pa bi bilo treba z dokumenta oznako „zaupno“ umakniti, takoj ko zaupnost ni več potrebna; poziva Komisijo, naj oceni, ali se lahko pogajalski dokumenti objavijo takoj, ko so dokončno oblikovani; ugotavlja, da sodna praksa Sodišča EU jasno določa, da mora institucija EU v zvezi z dokumentom, nastalim v instituciji in za katerega velja izjema pri pravici do javnega dostopa, jasno razložiti, zakaj lahko dostop do tega dokumenta specifično in resnično ogroža interes, ki ga ščiti ta izjema, tveganje pa mora biti razumno predvidljivo in ne zgolj hipotetično; poziva Komisijo, naj izvaja priporočila Evropskega varuha človekovih pravic iz julija 2014, zlasti v zvezi z dostopom do dokumentov za vsa pogajanja ter objavo dnevnih redov sej in zapisnikov sej s posamezniki in organizacijami s področja dejavnosti iz registra za preglednost; poziva Komisijo, naj Parlamentu in javnosti še pred začetkom pogajanj posreduje osnutke dnevnih redov za pogajanja, po zaključku pogajanj pa sprejete dnevne rede in poročila;

51.  meni, da mora imeti Evropska unija vodilno vlogo pri spodbujanju preglednosti trgovinskih pogajanj, ne le dvostranskih, temveč po možnosti tudi več- in mnogostranskih pogajanj, pri čemer preglednost ne sme biti manjša kot pri pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije; vendar poudarja, da mora Komisija tudi svoje pogajalske partnerje prepričati o večji preglednosti z njihove strani, s čimer bi zagotovili vzajemen proces, v katerem ne bi bilo ogroženo pogajalsko stališče EU, želena raven preglednosti pa naj se vključi tudi v predhodne študije z morebitnimi pogajalskimi partnerji; poudarja, da je večja preglednost v interesu vseh pogajalskih partnerjev EU in deležnikov po svetu ter da bi se s tem lahko okrepila svetovna podpora trgovini, temelječi na pravilih;

52.  želi opomniti, da mora zakonodajni proces skupne trgovinske politike sloneti na statističnih podatkih Unije v skladu s členom 338(2) PDEU ter na ocenah učinka in trajnostnega učinka v skladu z najvišjimi standardi nepristranskosti in zanesljivosti, to pa bi moralo biti vodilno načelo pri vseh ustreznih pregledih v okviru politike Komisije za boljše pravno urejanje; meni, da bi na podlagi ocene učinka po posameznih sektorjih trgovinskim sporazumom EU zagotovili višjo raven zanesljivosti in legitimnosti;

53.  ponovno poziva Komisijo, kot jo je že v svoji resoluciji z 12. aprila 2016(7), naj oblikuje evropski kodeks ravnanja za preglednost, integriteto in odgovornost, ki bi ga predstavniki EU upoštevali pri delovanju v okviru mednarodnih organizacij/organov; poziva k večji doslednosti in boljšemu usklajevanju politik med svetovnimi institucijami, in sicer z uvedbo celovitih standardov demokratične legitimnosti, preglednosti, odgovornosti in integritete; meni, da bi morala EU racionalizirati in kodificirati svojo zastopanost v večstranskih organizacijah/organih, da bi povečali preglednost, integriteto in odgovornost sodelovanja Unije v teh organih, njen vpliv ter spodbujali zakonodajo, ki jo je sprejela v demokratičnem procesu; poziva k sprejetju medinstitucionalnega sporazuma, s katerim bi formalizirali dialoge med predstavniki EU in Parlamentom, ki jih je treba organizirati z Evropskim parlamentom zaradi vzpostavitve smernic za sprejetje in skladnost evropskih stališč v pripravah na pomembna mednarodna pogajanja;

Preglednost in odgovornost na področju javne porabe

54.  meni, da bi morali z objavo podatkov o proračunu in javni porabi v EU zagotoviti njihovo preglednost in odgovornost, tudi na ravni držav članic v zvezi z deljenim upravljanjem;

Preglednost in odgovornost na področju ekonomskega upravljanja v evroobmočju

55.  meni, da je treba po potrebi institucionalizirati odločitve, sprejete v Euroskupini, Ekonomsko-finančnem odboru, na „neformalnih“ zasedanjih Sveta za ekonomske in finančne zadeve ter srečanjih na evrskih vrhih, ter da je treba zagotoviti preglednost in odgovornost teh odločitev, tako da se denimo objavijo njihovi dnevni redi zapisniki, zagotovi uravnoteženost med želeno preglednostjo in nujno zaščito finančne, monetarne ali ekonomske politike Unije ali njenih držav članic;

Preglednost in odgovornost v zvezi s proračunom EU

56.  ugotavlja, da je bilo v letu 2014 opravljenih 40 preiskav v zvezi z ravnanjem osebja in članov institucij; poudarja, da teh preiskav ni bilo veliko, kar kaže, da goljufije in korupcija v institucijah EU niso vsesplošno razširjene(8);

57.  poudarja, da je bilo leta 2014 največ domnevnih goljufij, prijavljenih Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), povezanih z uporabo evropskih strukturnih skladov (549 od 1417 domnevnih goljufij); poudarja, da je OLAF za strukturne sklade v letu 2014 predlagal finančne izterjatve v višini 476,5 milijona EUR; ugotavlja, da so pristojni organi leta 2014 v skladu s priporočili urada OLAF izterjali 22,7 milijona EUR; poziva države članice, naj dajo prednost ustreznemu dodeljevanju sredstev EU in čim večjim prizadevanjem za njihovo izterjatev v primeru neustrezne dodelitve(9);

58.  poziva Komisijo, naj predloži revizijo „šesterčka“ in „dvojčka“, da bi Parlamentu zagotovila večja pooblastila za nadzor nad sprejemanjem ključnih dokumentov v okviru evropskega semestra ter posebej učinkovita sredstva za zagotavljanje spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

59.  poziva Euroskupino, naj Parlament vključi v nadzor nad izvajanjem pogodbenih pogojev, dogovorjenih z upravičenci do finančne pomoči, ki se podeljuje v okviru Evropskega mehanizma za stabilnost;

Zaščita prijaviteljev nepravilnosti in boj proti korupciji

60.  pozdravlja preiskavo, s katero želi evropska varuhinja človekovih pravic ugotoviti, ali institucije EU izpolnjujejo svojo obvezo v zvezi z uvedbo notranjih pravil o prijavljanju nepravilnosti; obžaluje ugotovitev varuhinje, da nekatere institucije EU še ne izvajajo pravilno predpisov za zaščito prijaviteljev nepravilnosti; opozarja, da so taka pravila zaenkrat sprejeli le Parlament, Komisija, Varuh človekovih pravic in Računsko sodišče; poziva k izvedbi študije Parlamenta o mehanizmu za zaščito akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, ki prijavijo nepravilnosti;

61.  meni, da je učinkovita zaščita prijaviteljev nepravilnosti poglavitno orodje v okviru boja proti korupciji, zato ponavlja svoj poziv Komisiji z dne 25. novembra 2015(10), „naj do junija 2016 predlaga vzpostavitev zakonodajnega okvira EU za učinkovito zaščito prijaviteljev nepravilnosti in podobnih“(11), ob upoštevanju ocene pravil na nacionalni ravni, da bi zagotovili minimalna pravila za zaščito prijaviteljev nepravilnosti;

62.  poziva Komisijo, naj izvaja ukrepe, ki se nanašajo na diskrecijo in izključitev v zvezi z javnimi naročili, tako da preveri ozadje vsakega posameznega primera, poleg tega pa uporablja merila za izključitev in tako izloči podjetja, ki so v kakršnem koli nasprotju interesov, kar je bistvenega pomena za zaščito verodostojnosti institucij;

63.  meni, da so prijavitelji nepravilnosti prepogosto tarča kazenskega pregona, ne pa deležni podpore, tudi v institucijah EU; poziva Komisijo, naj predlaga spremembo uredbe o uradu Evropskega varuha človekovih pravic in razširi njegova pooblastila, da se bodo lahko nanj obrnili prijavitelji nepravilnosti, ki so žrtve zlorab; poziva Komisijo, naj predlaga ustrezno povečanje proračuna urada varuha človekovih pravic, da bo lahko to zahtevno nalogo dejansko izvajal;

64.  poziva EU, naj čim prej zaprosi za članstvo v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope in naj Evropski parlament stalno obvešča o poteku postopka obravnave te prošnje; poziva Komisijo, naj v poročilo vključi pregled največjih težav v zvezi s korupcijo v državah članicah, priporočila o ukrepih za njihovo odpravo in spremljevalne ukrepe, ki jih mora sprejeti, zlasti ob upoštevanju negativnega učinka korupcijskih dejanj na delovanje notranjega trga;

65.  meni, da bi bilo treba posameznikom, ki so bili v EU pravnomočno obsojeni zaradi korupcije, ali podjetjem v lasti ali pod vodstvom oseb, ki so storile dejanje korupcije ali poneverbe javnih sredstev v korist njihovega podjetja in so bile zaradi tega pravnomočno obsojene, za najmanj tri leta prepovedati sklepanje javnih naročil z Evropsko unijo in prejemanje sredstev EU; poziva Komisijo, naj spremeni svoj sistem izključitve; poudarja, da bi bilo treba avtomatsko objavljati imena podjetij, ki jih je Komisija izključila iz postopkov oddajanja javnih naročil za pridobitev sredstev EU, da bi bolje zaščitili finančne interese EU in širši javnosti omogočili nadzor;

66.  ugotavlja, da Evropska unija od 12. novembra 2008, ko je bila potrjena njena vloga za članstvo v Konvenciji Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), ni sodelovala v mehanizmu pregleda iz konvencije ter ni izvedla prvega koraka, tj. samoocene o izvajanju obveznosti v skladu s to konvencijo; poziva Evropsko unijo, naj izpolni svoje obveznosti v okviru te konvencije in opravi samooceno o izpolnjevanju obveznosti ter sodeluje v mehanizmu medsebojnega pregleda; poziva Komisijo, naj čim prej objavi novo protikorupcijsko poročilo ter vanj vključi poglavje o institucijah EU; poziva Komisijo, naj na ravni institucij EU in držav članic izvede dodatno analizo okolja, v katerem se izvajajo politike, da bi se ugotovili inherentni ključni dejavniki, ranljiva področja in dejavniki tveganja, ki vodijo v korupcijo;

67.  želi opomniti na svoje stališče z dne 16. aprila 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava(12) , ter poziva k hitremu sprejetju odločitve v zvezi s tem;

Celovitost predpisov EU

68.  poziva Komisijo, naj razišče sistemska varovala za preprečevanje nasprotij interesov na področju reguliranja industrijskih proizvodov in izvajanja politike; poziva jo tudi, naj obravnava sedanje strukturno nasprotje interesov pri javni oceni tveganj za regulirane proizvode, saj ocena teh proizvodov v veliki meri ali izključno temelji na študijah, ki so jih opravili prosilci ali tretje osebe, ki so jih plačali prosilci, medtem ko se neodvisne raziskave vse prepogosto ne upoštevajo ali zavračajo; meni, da bi morali proizvajalci še vedno zagotavljati študije, pri čemer bi si velika podjetja ter mala in srednja podjetja delila stroške na podlagi relativnega tržnega deleža, da bi zagotovili pravičnost, vsi ocenjevalci pa bi morali biti zavezani, da v svojih ocenah v celoti upoštevajo neodvisna znanstvena dognanja, ki so bila predmet medsebojnega pregleda; še zlasti poziva Komisijo, naj pregleda svoje sporočilo o splošnih načelih in standardih za posvetovanja Komisije z zainteresiranimi stranmi iz leta 2002; predlaga, da zaradi odprave težav, ki izvirajo iz prikrivanja neugodnih rezultatov raziskav, določi, da mora biti predhodna registracija znanstvenih študij in poskusov z navedbo njihovega obsega in pričakovanega datuma zaključka pogoj za upoštevanje v regulativnih in političnih procesih; v interesu pridobivanja trdnih in neodvisnih znanstvenih mnenj za oblikovanje politik poudarja pomen ustreznih sredstev za razvoj notranjega strokovnega znanja v specializiranih agencijah EU, vključno s priložnostjo za izvajanje raziskav in poskusov, katerih rezultate je mogoče objaviti, s čimer bi okrepili privlačnost javne službe pri svetovanju glede regulative, hkrati pa ne bi posegali v poklicne možnosti znanstvenikov;

Krepitev parlamentarne odgovornosti Komisije in njenih agencij

69.  poziva Komisijo, naj oblikuje uredbo za vse agencije EU, ki bo Parlamentu dodelila pristojnosti soodločanja pri imenovanju ali razrešitvi direktorjev teh agencij ter neposredno pravico, da jih zasliši;

70.  poudarja potrebo po neodvisnih strokovnjakih v agencijah EU ter da je treba več pozornosti nameniti odpravljanju nasprotij interesov v odborih agencij; poudarja, da trenutno strokovnjaki v več agencijah, vključno z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), niso plačani; poziva, naj se strokovnjakom v regulativnih agencijah, ki zastopajo denimo neprofitne organizacije ali akademske ustanove, zagotovi ustrezno nadomestilo; poudarja, da so potrebna ustrezna sredstva za razvoj notranjega strokovnega znanja v specializiranih agencijah EU;

71.  poziva Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), Evropsko agencijo za zdravila (EMA) in Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA), naj nujno pregledajo svojo politiko neodvisnosti, tako da jim bo izrecno zagotavljala popolno neodvisnost od gospodarskega sektorja, ki ga urejajo, in da bi preprečili nasprotje interesov med uslužbenci in strokovnjaki;

72.  podpira prakso nacionalnih parlamentov, da komisarje pokličejo k zaslišanju;

73.  želi opomniti, da je pooblastilo za ustanovitev preiskovalnega odbora bistvena lastnost parlamentarnih sistemov povsod po svetu, in da je z Lizbonsko pogodbo predviden poseben zakonodajni postopek za sprejetje uredbe o pravici do preiskave (člen 226(3) PDEU); poudarja, da bi se morali Parlament, Svet in Komisija v skladu z načelom pristnega sodelovanja dogovoriti o sprejetju nove uredbe;

74.  poziva k hitremu sprejetju odločitve Sveta in Komisije o predlogu Parlamenta z dne 23. maja 2012 o uredbi Evropskega parlamenta o podrobnih določbah o uresničevanju pravice Evropskega parlamenta do preiskave(13);

o
o   o

75.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0376.
(2) UL C 271 E, 12.11.2009, str. 48.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0203.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0484.
(5) Sodba Sodišča z dne 21. septembra 2010, Kraljevina Švedska proti Association de la presse internationale ASBL in Evropski komisiji (C-514/07 P), Association de la presse internationale ASBL proti Evropski komisiji (C-528/07 P) in Evropska komisija proti Association de la presse internationale ASBL (C-532/07 P), združene zadeve C-514/07 P, C-528/07 P in C-532/07 P, ECLI:EU:C:2010:541.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0202.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0108.
(8) Poročilo urada OLAF za leto 2014, Petnajsto poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam, od 1. januarja do 31. decembra 2014.
(9) Glej prejšnjo opombo.
(10) Glej resolucijo z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408).
(11) Prav tam, odstavek 144.
(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0427.
(13) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 41.


Prihodnost programa Erasmus+
PDF 247kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o prihodnosti programa Erasmus+ (2017/2740(RSP))
P8_TA(2017)0359B8-0495/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 14,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES(1),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 2. februarja 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu Erasmus+ in drugih instrumentih za spodbujanje mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju – pristop do vseživljenjskega učenja(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU(4),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o prihodnosti programa Erasmus+ (O-000062/2017 – B8-0326/2017),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.  ker v sedanjih razmerah 30. obletnica programa Erasmus+ ne bi smela biti zgolj priložnost za praznovanje, temveč tudi za razmislek o tem, kako bi bilo mogoče izboljšati dostopnost programa, povečati vključenost vanj ter spodbuditi razvoj evropskih državljanov in organizacij, dejavnih na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa;

B.  ker je izobraževanje temeljna človekova pravica in javna dobrina, ki bi morala biti dostopna vsem kandidatom, zlasti študentom z nižjimi dohodki;

1.  poudarja, da je program Erasmus+ eden najuspešnejših programov EU in izjemno pomembno orodje, ki podpira dejavnosti na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa ter približuje Evropo državljanom, priznava, da je program v zadnjih 30 letih zelo pozitivno vplival na zasebno in poklicno življenje več kot 9 000 000 udeležencev v Evropi in zunaj nje, vključno s sosednjimi državami in državami kandidatkami;

2.  poudarja vlogo programa Erasmus+, ki z mobilnostjo in strateškim sodelovanjem prispeva k izboljševanju kakovosti ustanov za izobraževanje in usposabljanje v EU ter povečuje konkurenčnost evropskega izobraževalnega sektorja, s čimer ustvarja močno evropsko gospodarstvo, temelječe na znanju, in omogoča uresničevanje ciljev Evropa 2020;

3.  meni, da bi se morala program Erasmus+ in njegov naslednik osredotočati predvsem na vseživljenjsko učenje in mobilnost ter zajemati formalno, neformalno in priložnostno učenje, pri tem pa podpirati razvoj veščin in ključnih kompetenc za osebno, socialno in poklicno izpolnitev, ki se navezujejo na spodbujanje demokratičnih vrednot, socialne kohezije, aktivnega državljanstva ter vključevanje migrantov in beguncev, skupaj z omogočanjem širšega medkulturnega dialoga;

4.  poudarja, da je v vseh sektorjih učenja potreben dosleden pristop k politikam na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, zlasti z zagotavljanjem priložnosti s povezovanjem ukrepov ter sinergijami z drugimi skladi in programi EU; v zvezi s tem ugotavlja, da je podaljšanje okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine, ki je pred vrati, odlična priložnost za uskladitev prednostnih nalog naslednika programa Erasmus+ z novo strategijo EU za mlade in drugimi programi, ki jih financira EU;

5.  meni, da bi bilo treba Erasmus+ obravnavati tudi kot osrednji instrument strategije EU za spodbujanje ciljev trajnostnega razvoja po vsem svetu;

6.  glede na visoko stopnjo in pomen mobilnosti med izobraževalnimi ustanovami in organizacijami na celini in v Združenem kraljestvu ugotavlja, da bi bilo treba med pogajanji o izstopu Združenega kraljestva iz EU v zvezi s položajem študentov in učiteljev iz EU, ki sodelujejo v programu mobilnosti Erasmus+ v Združenem kraljestvu oziroma obratno, doseči dogovor, ki bo sprejemljiv za obe strani;

Brezposelnost mladih ter osebna in socialna izpolnitev

7.  meni, da se je program Erasmus+ občutno razvil ter omogočil več udeležencem, da so izkoristili njegove prednosti, prav tako pa jim je pomagal pri izboljševanju njihovega znanja, odpravljanju pomanjkljivosti pri veščinah in zapolnjevanju vrzeli v kompetencah, zlasti z razširitvijo programa Erasmus+ na sektorje prostovoljstva ter neformalnega in priložnostnega izobraževanja in usposabljanja ter povečanjem geografskega obsega onkraj meja EU;

8.  priznava, da je verjetnost, da bodo študenti visokošolskih zavodov, ki so se udeležili programa mobilnosti, leto po zaključku študija zaposleni, dvakrat večja kot za študente, ki niso sodelovali v programu, in da več kot 90 %(5) vseh učencev poklicnega izobraževanja in usposabljanja v okviru programa mobilnosti meni, da se je njihova zaposljivost zaradi te izkušnje izboljšala; z obžalovanjem pa ugotavlja, da so mladi najbolj izpostavljeni tveganju brezposelnosti; zato priznava, da mora Erasmus+ odločno podpirati ukrepe, usmerjene v povečanje zaposlitvenih možnosti;

9.  poudarja, da prostovoljstvo spodbuja razvoj državljanske udeležbe in aktivnega državljanstva, obenem pa tudi pripomore k večjim možnostim udeleženca pri iskanju zaposlitve; zato poudarja, da bi moralo biti financiranje v sklopu programa Erasmus+ del širše politične strategije, katere cilj je v Evropi vzpostaviti okolje, naklonjeno prostovoljstvu, in s katero se obstoječe uspešne pobude ne bodo podvajale, temveč krepile; vendar spominja, da neplačane prostovoljne dejavnosti nikoli ne morejo nadomestiti potencialna kakovostna delovna mesta;

10.  poudarja, da bi se moral Erasmus+ osredotočati na inovacije in razvoj ter večji poudarek nameniti izboljševanju ključnih veščin in kompetenc, kot so samozavest, ustvarjalnost, podjetništvo, prilagodljivost, kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, ekipno delo ter zmožnost življenja in delovanja v večkulturnem okolju; poudarja, da je mogoče naštete kompetence bolje razviti z uravnoteženo kombinacijo formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja, in meni, da je pridobivanje ključnih kompetenc izjemno pomembno že v zelo zgodnji starosti, zato bi ga bilo treba še okrepiti s povečanjem naložb v ukrepe, katerih cilj je mobilnost v zgodnjih fazah izobraževanja in usposabljanja;

11.  ugotavlja, da bi moral Erasmus+ spodbujati tesnejše povezave med ustanovami izobraževanja in usposabljanja ter poslovno skupnostjo, da bi okrepili veščine in izboljšali zaposljivost udeležencev ter povečali konkurenčnost evropskega gospodarstva;

12.  poudarja vlogo poklicnega izobraževanja in usposabljanja Erasmus+ pri oblikovanju veščin udeležencev in pridobivanju izkušenj, ki jih zahteva trg dela, s čimer program prispeva k boljši zaposljivosti in vključevanju v družbo; poziva k izboljšavam poklicnega izobraževanja in usposabljanja Erasmus+, da bi ga posodobili, povečali njegovo dostopnost, poenostavili ter pripravili na digitalno dobo;

13.  je seznanjen z velikim potencialom za razširitev mobilnosti udeležencev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju na kratkoročna in dolgoročna (Erasmus Pro) mesta, s katerimi bi povečali prispevek EU k boju zoper brezposelnost mladih; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo možnosti za mobilnost udeležencev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter okrepijo del programa, namenjen poklicnemu vajeništvu, tako v smislu priznavanja pomena vajeništva kot v smislu spodbujanja nacionalnih reform za nadaljnji razvoj poklicnega usposabljanja in kvalifikacij ter njihovega priznavanja; obenem potrjuje, da je praksa formativna priložnost, ki ne nadomešča plačane zaposlitve;

Socialno vključevanje in dostopnost

14.  obžaluje, da je zaradi socialno-ekonomskih dejavnikov, omejenih sredstev, čedalje večje neenakosti med državami članicami in znotraj njih ter kompleksnosti prijavnega postopka in administrativnega upravljanja manj kot 5 % mladih Evropejcev deležnih prednosti programa; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo odprtost in dostopnost programa, povečajo prispevek za končne upravičence in okrepijo podporo, zlasti za mlade iz okolij z manj možnostmi in mlade s posebnimi potrebami;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj še povečajo možnosti vključevanja programa Erasmus+, da bi z različnimi pripomočki, zlasti digitalnimi, in z organizacijami, tudi ustanovami formalnega in neformalnega izobraževanja na vseh ravneh, mladinskimi organizacijami, umetniškimi organizacijami in organizacijami za množični šport, prostovoljskimi organizacijami in drugimi deležniki civilne družbe, dosegli več mladih, prek programa utrdili strategijo za vključevanje in raznolikost ter se usmerili na tiste, ki imajo posebne potrebe in manj možnosti;

16.  opozarja, da je pomanjkanje usklajevanja in prenosljivosti pravic med socialnimi sistemi EU velika ovira za mobilnost invalidov, kljub prizadevanjem, da bi program Erasmus+ in druge pobude na področju mobilnosti postali bolj vključujoči; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sodelovanje in tako izboljšajo mobilnost ranljivih ljudi;

17.  priznava, da je ena glavnih ovir, ki preprečuje, da bi v visokošolsko mobilnost vključili več študentov, pomanjkanje jasnosti in doslednosti pri priznavanju kreditnih točk v okviru evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS), pridobljenih v obdobju mobilnosti; poziva države članice in pristojne organe, predvsem visokošolske ustanove, naj kot obvezen del procesa mobilnosti v celoti izvajajo učne sporazume ter zagotovijo enostavno priznavanje kreditnih točk ECTS, pridobljenih v obdobju visokošolske mobilnosti Erasmus+;

18.  meni, da bi morale imeti prihodnje generacije boljšo priložnost oblikovati prihodnost programa, saj so najprimernejše za izboljšanje vizije in prehod na naslednjo raven v skladu s sedanjimi in prihodnjimi potrebami ter izzivi, s katerimi se soočajo pri delu, prostovoljstvu in študiju;

19.  spodbuja določeno mero prilagodljivosti pri oblikovanju novega programa, saj bi tako zagotovili, da se bo mogoče hitro odzivati na pojavljajoče se izzive in strateške prednostne naloge na evropski in mednarodni ravni; poudarja, da bi morale vse nove pobude dopolnjevati obstoječe, prav tako pa bi morale imeti zagotovljen proračun, ki bo zadoščal za njihovo učinkovito izvajanje;

Evropska identiteta in aktivno državljanstvo

20.  je prepričan, da bi moral program Erasmus+ še naprej spodbujati aktivno državljanstvo, državljansko vzgojo in medkulturno razumevanje, prav tako pa omogočati oblikovanje evropske identitete; zato vztraja, da je treba v okviru vseh dejavnosti v sklopu izobraževanja in usposabljanja ter formalne in neformalne učne mobilnosti, ki se financirajo iz programa Erasmus+, prav tako ozaveščati mlade o dodani vrednosti evropskega sodelovanja na področju izobraževanja ter jih spodbujati k sodelovanju pri evropskih zadevah;

21.  meni, da bi utegnila biti vključitev izobraževalne mobilnosti v programe visokošolskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja, kadar je potrebna, koristna za osebni in poklicni razvoj študentov ter spodbujanje medkulturnega razumevanja;

22.  poziva Komisijo, naj uvede evropsko elektronsko študentsko izkaznico, ki bi študentom omogočala dostop do storitev po vsej Evropi;

Financiranje programa

23.  obžaluje, da bi utegnila nizka stopnja uspešnosti projektov, ki se izvajajo v okviru nekaterih ukrepov Erasmus+, omejene štipendije in visoko zanimanje za sodelovanje v programu ogroziti uspešnost programa Erasmus+ kot paradnega konja EU; je prepričan, da bi moral biti Erasmus+ v končni fazi namenjen vsem mladim in da bi bilo treba visoke cilje za naslednje programsko obdobje pospremiti z občutnim povečanjem sredstev in proračuna, da bo mogoče izkoristiti celoten potencial, ki ga ponuja program; zato poziva države članice, Komisijo in ustrezne deležnike, naj v pričakovanju prihajajočih pogajanj o večletnem finančnem okviru poskrbijo za močnejšo in vidnejšo podporo programu Erasmus;

24.  poudarja, kako pomembno je, da uvedba programa Erasmus+ poteka brez težav in da ima program že od vsega začetka strateško določen proračun; spodbuja uporabo regionalnih in socialnih skladov, da bi povečali finančni prispevek držav članic za štipendije za mobilnost Erasmus+; opozarja, da je dosledno uveljavljanje pravil programa v nacionalnih agencijah, vključno z upoštevanjem skupnih standardov kakovosti, postopkov za ocenjevanje projektov in upravnih postopkov, bistvenega pomena za zagotavljanje skladnega izvajanja programa Erasmus+;

o
o   o

25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 50.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0018.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0107.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0005.
(5) Preglednica z rezultati Erasmus+, podatki z dne 28. marca 2017; glej: http://www.ecvet-secretariat.eu/en/system/files/documents/3727/eu-vet-policy-context.pdf, str. 29.


Nov program znanj in spretnosti za Evropo
PDF 453kWORD 72k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo (2017/2002(INI))
P8_TA(2017)0360A8-0276/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 14 in 15,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je EU ratificirala leta 2010,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom(2),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle(3),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o zagotavljanju kakovosti pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino(5),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(6),

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 28. junija 2011 o politikah za zmanjševanje osipa(7),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 28. novembra 2011 o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih(8),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. junija 2011 o predšolski vzgoji in varstvu: zagotovimo vsem našim otrokom najboljši izhodiščni položaj za življenje v jutrišnjem svetu,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 15. novembra 2007 o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o zmanjšanju osipa in spodbujanju šolskega uspeha(10),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. februarja 2013 o naložbah v izobraževanje in usposabljanje – odziv na sklepe Sveta o ponovnem razmisleku o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate in letnem pregledu rasti za leto 2013(11),

–  ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja(13),

–  ob upoštevanju sklicevanj na digitalna znanja in spretnosti v sporočilu Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2012 z naslovom Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate (COM(2012)0669),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu Erasmus+ in drugih instrumentih za spodbujanje mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju – pristop do vseživljenjskega učenja(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o politikah za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize(18),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Evropskem paktu za enakost spolov za obdobje 2011–2020(19),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o vlogi predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence,

–  ob upoštevanja osnutka sklepov Sveta z dne 20. februarja 2017 z naslovom Izboljšanje znanj in spretnosti žensk in moških na trgu dela EU(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU(21),

–  ob upoštevanju priročnika Komisije o socialni Evropi iz marca 2013 z naslovom Social Economy and Social Enterprises (Socialna ekonomija in socialna podjetja)(22),

–  ob upoštevanju agende Mednarodne organizacije dela za dostojno delo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020(23),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora SOC/546 z dne 22. februarja 2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za kulturo in izobraževanje v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0276/2017),

A.  ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah uzakonja pravico do dostopa do poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja;

B.  ker so znanje in spretnosti strateško pomembni za zaposljivost, rast, inovacije in socialno kohezijo, ker se kompleksnost delovnih mest povečuje v vseh sektorjih in poklicih ter se pojavlja inflacija povpraševanja po znanju in spretnostih celo za nizkokvalificirana delovna mesta;

C.  ker blaginja in zagotavljanje naših socialnih dosežkov temeljita zgolj na spretnostih in strokovnem znanju naših družb;

D.  ker je nizkokvalificirano prebivalstvo izpostavljeno vse večjemu tveganju brezposelnosti in socialne izključenosti;

E.  ker imajo države z visokim deležem odraslih, ki slabo obvladajo osnovna znanja in spretnosti ter digitalna znanja in spretnosti, nižjo delovno produktivnost in slabše možnosti za rast in konkurenčnost;

F.  ker Evropski parlament podpira prizadevanja Komisije za naložbe v človeški kapital kot osnovni vir konkurenčnosti EU in ker je kakovost učiteljev nujni predpogoj za kakovostno izobraževanje;

G.  ker se za številna nizkokvalificirana delovna mesta zdaj zahtevajo večja jezikovna in matematična pismenost ter druga osnovna znanja in spretnosti in ker celo nizkokvalificirana delovna mesta v storitvenem sektorju vedno pogosteje obsegajo zahtevnejše nerutinske naloge(24);

H.  ker v skladu z najnovejšo raziskavo, ki jo je izvedla Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v okviru programa za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih (PIAAC), približno 70 milijonov odraslih v Evropi ne obvlada osnovnih znanj in spretnosti, kot so branje, pisanje in matematična pismenost, kar zanje predstavlja oviro pri iskanju dostojne zaposlitve in zagotavljanju življenjskega standarda;

I.  ker bo do leta 2025 za 49 % vseh prostih delovnih mest (novih in nadomestnih delovnih mest skupaj) v EU potrebna visoka stopnja usposobljenosti, za 40 % srednja stopnja in samo za 11 % nizka stopnja usposobljenosti ali nobenih kvalifikacij(25);

J.  ker lahko razširitev dostopa do vseživljenjskega učenja ustvari nove možnosti za dejavno vključevanje in okrepljeno družbeno udejstvovanje, zlasti za nizkokvalificirane osebe, brezposelne, osebe s posebnimi potrebami, starejše in migrante;

K.  ker morajo države članice najti način za zaščito ali spodbujanje dolgoročnih naložb v izobraževanje, raziskave, inovacije ter energijske in podnebne ukrepe ter za posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja, tudi vseživljenjskega učenja;

L.  ker je EU platforma, kjer se lahko najbolje izmenjujejo primeri najboljše prakse in podpira medsebojno učenje med državami članicami;

M.  ker so v skladu s členoma 165 in 166 PDEU za splošno področje izobraževanja, vključno z visokošolskim in poklicnim izobraževanjem, odgovorne izključno države članice;

N.  ker je sodelovanje na področju izobraževanja na ravni EU prostovoljno, zaradi česar se izobraževanje bistveno razlikuje od zaposlovanja, ki je področje politike, trdneje usidrano na ravni Unije;

O.  ker gredo znanje in spretnosti z roko v roki s kompetencami in bi bilo treba zato v novem programu znanj in spretnosti vezi med njimi še naprej krepiti;

P.  ker razvoj v prihodnost usmerjenih sektorjev določa, katere vrste znanja in spretnosti so potrebne;

Q.  ker je raziskava o evropskih znanjih in spretnostnih ter delovnih mestih razkrila, da približno 45 % odraslih delavcev EU meni, da je njihovo znanje in spretnosti na delovnem mestu mogoče bolje razviti ali uporabiti;

R.  ker je po podatkih Mednarodne organizacije dela od 25 do 45 odstotkov evropske delovne sile premalo ali preveč usposobljene za delo, ki ga opravlja; ker so v veliki meri vzrok za to hitre spremembe v strukturi gospodarstev držav članic;

S.  ker je neusklajenost znanj in spretnosti s potrebami zaskrbljujoč pojav, ki prizadeva posameznike in podjetja, ustvarja vrzeli in pomanjkanje znanj in spretnosti ter je eden od glavnih razlogov za brezposelnost(26); ker 26 % odraslih zaposlenih v EU nima znanja in spretnosti, ki jih potrebuje za svoje delo;

T.  ker je več kot 30 % mladih z visoko stopnjo izobrazbe zaposlenih na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovim sposobnostim in željam, medtem ko 40 % evropskih delodajalcev navaja, da ne morejo najti oseb z ustreznim znanjem in spretnostmi, ki jih potrebujejo za rast in razvoj;

U.  ker ima trenutno skoraj 23 % prebivalstva, starega od 20 do 64 let, nizko raven izobrazbe (predšolsko, osnovnošolsko ali nižjo srednješolsko izobrazbo); ker imajo nizkokvalificirane osebe manj možnosti za zaposlitev in so tudi bolj ranljive v smislu, da pristanejo na negotovih delovnih mestih, ter je zanje dvakrat bolj verjetno kot za visokokvalificirane osebe, da bodo dolgotrajno brezposelne(27);

V.  ker imajo nizkokvalificirane osebe ne le omejene priložnosti za zaposlitev, temveč so tudi bolj izpostavljene dolgoročni brezposelnosti, imajo več težav pri pridobivanju dostopa do storitev in težje v celoti sodelujejo v družbi;

W.  ker imajo posamezniki pogosto znanje in spretnosti, ki ostanejo neodkriti, neizkoriščeni ali niso ustrezno nagrajeni; ker znanje in spretnosti, ki se pridobijo zunaj formalnega izobraževanja, z delovnimi izkušnjami, prostovoljnim delom, državljansko udeležbo ali drugimi ustreznimi izkušnjami, niso vedno zabeleženi med kvalifikacijami ali dokumentirani in so zato podcenjeni;

X.  ker kulturna in kreativna industrija prispeva k socialni blaginji, inovacijam in zaposlovanju ter spodbuja gospodarski razvoj EU, saj zaposluje več kot 12 milijonov ljudi v EU, kar predstavlja 7,5 % vseh zaposlenih v celotnem gospodarstvu, h kateremu prispeva s 5,3 % skupne bruto dodane vrednosti EU ter 4 % nominalnega bruto domačega proizvoda EU, ki ga ustvarijo sektorji luksuznih izdelkov(28);

Y.  ker je enakost žensk in moških temeljno načelo EU, zapisano v Pogodbah, ter eden od ciljev in odgovornosti Unije; ker je vključevanje načela enakosti žensk in moških v vse njene dejavnosti, kot je dostop do izobraževanja in usposabljanja, posebno poslanstvo Unije;

Z.  ker se na ravni EU osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, štejejo za eno najbolj ranljivih skupin v okviru brezposelnosti mladih; ker je verjetnost, da ženske postanejo del te skupine, 1,4-krat(29) večja kot pri moških, kar izpostavlja vprašanja diskriminacije na podlagi spola in enakosti spolov od mladih let;

AA.  ker so socialne in čustvene veščine poleg kognitivnih pomembne za dobrobit in uspeh posameznika;

AB.  ker mora biti dostop do kakovostnega formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja ter do priložnosti za učenje in usposabljanje pravica vseh ljudi v vseh življenjskih obdobjih, da lahko pridobijo prečna znanja in spretnosti, kot so digitalna in medijska pismenost, kritično mišljenje, socialne spretnosti, znanje tujih jezikov in ustrezne življenjske veščine; ker je treba v tem pogledu delavcem zagotoviti prosti čas za osebni razvoj in usposabljanje v okviru vseživljenjskega učenja;

AC.  ker je bistveno, da znanje in spretnosti niso namenjeni samo povečevanju zaposljivosti, temveč tudi krepitvi sposobnosti državljanske udeležbe ter spoštovanja demokratičnih vrednot in strpnosti, ter nenazadnje služijo kot orodje za preprečevanje kakršne koli radikalizacije in nestrpnosti;

AD.  ker so prečna in prenosljiva znanja in spretnosti, kot so socialna, medkulturna in digitalna znanja in spretnosti, reševanje problemov, podjetništvo in ustvarjalno mišljenje, ključna v hitro spreminjajočem se in digitaliziranem svetu;

AE.  ker digitalna preobrazba še poteka in se potrebe družbe ter trga dela nenehno razvijajo;

AF.  ker sta digitalno opolnomočenje in samozavest bistvena pogoja za vzpostavitev močnih družb ter podporo enotnosti in vključevanju v EU;

AG.  ker se naši sistemi izobraževanja in usposabljanja zaradi digitalne preobrazbe, ki vpliva na procese poučevanja in učenja, danes soočajo s pomembnim izzivom; ker je učinkovito zagotavljanje digitalnih znanj in spretnosti nujno za to, da je delovna sila pripravljena na sedanje in prihodnje tehnološke spremembe;

AH.  ker je kljub porastu števila oseb v EU, ki so v zadnjem času vključene v digitalno izobraževanje ali usposabljanje, treba storiti še veliko, da bi evropsko gospodarstvo uskladili z novo digitalno dobo ter zapolnili vrzel med številom iskalcev zaposlitve in številom nezasedenih delovnih mest;

AI.  ker je treba v izobraževalne sisteme vključiti nove digitalne preobrazbe, da bi ljudem še naprej pomagali, da postanejo kritični, samozavestni in neodvisni; ker je treba to storiti v sožitju s predmeti, ki se že poučujejo;

AJ.  ker bi moral biti program znanj in spretnosti, ki bo ustrezal prihodnjim razmeram, vključen v širši razmislek o zaposlitveni pismenosti v okviru vse večje digitalizacije in robotizacije evropskih družb;

AK.  ker bi bilo treba poleg znanja jezikov ter digitalnih in podjetniških spretnosti posebej izpostaviti prečne kompetence, kot so državljanske in socialne kompetence ter državljanska vzgoja;

AL.  ker je treba podjetniška znanja in spretnosti razumeti v širšem smislu, kot samoiniciativnost pri sodelovanju v družbenih dejavnostih in podjetniško miselnost, in ker bi jih bilo treba zato v novem programu znanj in spretnosti še bolj poudariti kot življenjske veščine, ki koristijo posameznikom v osebnem in poklicnem življenju, obenem pa tudi skupnostim;

AM.  ker je treba v Evropski uniji spodbujati strokovnost na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi lahko zagotovili pametno, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast in delovna mesta za mlade;

AN.  ker se bo povpraševanje po strokovnjakih s področja znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike do leta 2025 povečalo za približno 8 %, kar je veliko več od povprečnega 3-odstotnega porasta, napovedanega za vse poklice; ker se pričakuje, da se bo zaposlenost v sektorjih, povezanih z znanostjo, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, do leta 2025 povečala za približno 6,5 %(30);

AO.  ker nizek ugled in neprivlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter njegova slaba kakovost v nekaterih državah članicah učence odvračata od kariere na obetavnih področjih in v sektorjih s pomanjkanjem delovne sile;

AP.  ker je treba pri obravnavanju znanj in spretnosti, zlasti neskladja v znanju in spretnostih ter priložnosti za delovna mesta, upoštevati posebne izzive, s katerimi se soočajo podeželska območja;

AQ.  ker je bil ekološki sektor v času recesije v Evropi eden izmed glavnih neto ustvarjalcev delovnih mest in bi ga bilo treba še naprej spodbujati v novem programu znanj in spretnosti;

AR.  ker se v Evropi zaradi starajočega se prebivalstva povečuje povpraševanje po zdravstvenih delavcih, storitvah socialnega varstva in zdravstvenih storitvah;

AS.  ker imajo družine bistveno vlogo pri tem, da pri otrocih podpirajo pridobivanje osnovnih znanj in spretnosti;

Razvoj znanj in spretnosti za življenje ter delovna mesta

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost, sprejeto junija 2016;

2.  priznava, da sta izobraževanje in usposabljanje v pristojnosti držav članic ter da lahko EU le podpira, usklajuje ali dopolnjuje ukrepe držav članic;

3.  meni, da je v EU potrebna sprememba paradigme v zvezi s cilji in delovanjem izobraževalnega sektorja; se strinja, da se je treba osredotočiti na nadgradnjo evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja v skladu s hitro spreminjajočim se gospodarskim, tehnološkim in družbenim okoljem ter zagotoviti dostop do kakovostnega izobraževanja na vseh ravneh;

4.  ugotavlja, da so potrebe po znanju in spretnostih dinamične, vendar je sveženj o znanjih in spretnostih osredotočen na nujne potrebe trga dela; v zvezi s tem opozarja na pomen tesnega sodelovanja z Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), da bi predvideli potrebe po znanju in spretnostih ter razvili orodje za napovedovanje teh potreb na vseevropski ravni in vseživljenjsko učenje, s čimer bi se prilagodili novim razmeram na trgu dela in okrepili prilagodljivost posameznika, dejavno državljanstvo in socialno vključenost;

5.  poziva države članice, naj se v svojih programih izobraževanja in usposabljanja ter učnih načrtih ne osredotočijo le na znanja in spretnosti za zaposljivost, bralno in matematično pismenost ter digitalno in medijsko pismenost, temveč tudi na znanja in spretnosti s širšim pomenom v družbi, kot so prečna in prenosljiva znanja in spretnosti ter mehke veščine (vodenje, socialne in medkulturne veščine, upravljanje, podjetniško in finančno izobraževanje, prostovoljstvo, znanje tujih jezikov, pogajanja), in naj prednostno obravnavajo nadaljnji razvoj teh sposobnosti tudi v programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno s krepitvijo evropskega obrtništva;

6.  poziva, naj ima vsakdo pravico resničnega dostopa do znanj in spretnosti v vseh življenjskih obdobjih, da bi pridobil temeljna znanja in spretnosti za 21. stoletje;

7.  priznava pomen internacionalizacije izobraževanja ter vse večje število učencev in uslužbencev, ki sodelujejo v programih mobilnosti; v zvezi s tem poudarja pomen programa Erasmus+;

8.  ugotavlja tudi, da številni učenci dokazujejo, da mobilnost ljudi opremi s specifičnimi strokovnimi znanji in spretnostmi ter prečnimi in prenosljivimi sklopi znanj in spretnosti, kot sta kritično razmišljanje in podjetništvo, in jim zagotovi boljše poklicne priložnosti; priznava, da sedanji proračun EU za učno mobilnost morda ne bo zadostoval za izpolnitev cilja 6-odstotne učne mobilnosti do leta 2020;

9.  spodbuja države članice, naj nadalje razvijajo možnost medsektorske mobilnosti med šolami kot celote; poudarja, da sta potrebna večja podpora in spodbujanje učne mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju in da je treba pri mobilnosti posebno pozornost nameniti čezmejnim regijam;

10.  poudarja, da bi morala izobraževanje in usposabljanje prispevati k osebnemu razvoju in rasti mladih, da bi postali proaktivni in odgovorni državljani, pripravljeni na življenje in delo v tehnološko naprednem in globaliziranem gospodarstvu, ter jim zagotoviti ključen nabor kompetenc za vseživljenjsko učenje, opredeljen kot kombinacija znanja, spretnosti in stališč, potrebnih za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo in zaposlovanje;

11.  poudarja, da sta kakovostna predšolska vzgoja in varstvo bistvena pogoja za razvoj znanj in spretnosti;

12.  upošteva, da so za zagotavljanje izobraževanja in varstva odgovorne države članice, zato jih poziva, naj izboljšajo kakovost in razširijo dostop do predšolske vzgoje in varstva ter rešijo vprašanje nezadostne infrastrukture, ki omogoča kakovostno in dostopno otroško varstvo ne glede na višino dohodka, razmislijo pa naj tudi, da bi odobrile brezplačen dostop za družine, ki živijo v revščini in socialni izključenosti;

13.  poudarja, da postajajo ustvarjalnost in inovacije gonilni dejavniki v gospodarstvu EU in bi jih bilo treba vključiti v nacionalne in evropske politične strategije;

14.  pozdravlja cilj novega programa znanj in spretnosti, da poklicno izobraževanje in usposabljanje postaneta prva izbira učencev, se odzivata na povpraševanje na trgu dela in sta povezana s prihodnjimi zahtevami na področju dela ob sodelovanju delodajalcev pri oblikovanju in izvedbi programov;

15.  spodbuja države članice, naj presežejo spodbujanje ustreznih poklicnih znanj in spretnosti ter se osredotočijo tudi na vidike izobraževanja, ki bolj temeljijo na delu in so bolj praktični ter spodbujajo podjetniško miselnost, inovativnost in ustvarjalnost ter podpirajo ljudi, da kritično razmišljajo in razumejo koncept trajnosti, ob tem pa spoštujejo temeljne pravice in vrednote, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, strpnost in spoštovanje, ter se brez predsodkov polno udejstvujejo v demokratičnem procesu in družbenem življenju;

16.  meni, da je treba uvesti celosten pristop k izobraževanju in razvoju znanj in spretnosti, ki v središče procesa postavlja učenca, ter zagotoviti ustrezne naložbe v politike vseživljenjskega učenja; poleg tega meni, da morata biti izobraževanje in usposabljanje dostopna in cenovno ugodna za vse, pri čemer so potrebna dodatna prizadevanja za vključevanje najbolj ranljivih skupin;

17.  spodbuja države članice, naj civilno družbo, strokovnjake in družine, ki imajo izkušnje z dejanskim stanjem na terenu, dejavneje vključijo v razpravo o znanjih in spretnostih, potrebnih za življenje;

18.  spodbuja države članice, naj se osredotočijo tudi na odpravo stereotipov o spolih, saj je med diplomanti, ki so nedavno zaključili šolanje, 60 % žensk; poudarja, da zaposlenost žensk ostaja nižja od zaposlenosti moških in da so ženske v mnogih sektorjih premalo zastopane;

19.  spodbuja države članice, naj bolj uskladijo znanja in spretnosti z delovnimi mesti na trgu dela, zlasti pa naj vzpostavijo kakovostna vajeništva, ki ljudem pomagajo k večji prožnosti na izobraževalni poti in pozneje na trgu dela;

20.  priznava pomen dualnih sistemov izobraževanja(31), vendar poudarja, da sistema, ki se uporablja v eni državi članici, ni mogoče slepo prevzeti v drugi; spodbuja izmenjavo modelov najboljše prakse, v katere bi morali biti vključeni socialni partnerji;

21.  v zvezi s tem opozarja na potrebo po izboljšanem sodelovanju med državami članicami, da bi se učili iz primerov najboljše prakse, ki vodijo do nižjih stopenj brezposelnosti, kot sta vajeništvo in vseživljenjsko učenje;

22.  poudarja vlogo Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja, katerega ena glavnih nalog je združevanje političnih voditeljev, socialnih partnerjev, raziskovalcev in izvedencev, da izmenjujejo zamisli in izkušnje, tudi prek sektorskih platform;

23.  poudarja, da kultura, ustvarjalnost in umetnost pomembno prispevajo k osebnemu razvoju, zaposlovanju in rasti po vsej EU, so nosilci inovacij, spodbujajo povezovanje, krepijo medkulturne odnose in medsebojno razumevanje ter ohranjajo evropsko identiteto, kulturo in vrednote; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo podporo kulturni in ustvarjalni industriji, da bi sprostile in v celoti izkoristile njen potencial;

24.  poudarja, da je zaradi sedanjih prihodov migrantov, beguncev in prosilcev za azil v EU treba vzpostaviti bolj trajnosten pristop, usmerjen k državljanom tretjih držav, vključno z oceno njihovih spretnosti, kompetenc in znanja, ki morajo postati razvidni, in vzpostavitvijo mehanizma za priznavanje in potrjevanje znanj in spretnosti;

25.  poudarja, da prišleki prinašajo s seboj novo znanje in spretnosti, in poziva k oblikovanju orodij za večjezične informacije o obstoječih možnostih formalnega in neformalnega učenja, poklicnega usposabljanja, prakse in prostovoljnega dela; meni, da je treba spodbujati medkulturni dialog, da bi migranti, begunci in prosilci za azil lažje vstopili na trga dela in se vključili v družbo;

26.  pozdravlja predloge Komisije v zvezi z orodjem za profiliranje znanj in spretnosti za državljane tretjih držav in upa, da bo na tem področju dosežen hiter uspeh; priporoča, naj bo novi program znanj in spretnosti za Evropo v svojem pristopu k znanjem in spretnostim migrantov skladen z akcijskim načrtom za vključevanje državljanov tretjih držav; poudarja, da je treba ubrati celovitejši pristop k izpopolnjevanju migrantov, tudi prek socialnega podjetništva, državljanske vzgoje in priložnostnega učenja, ter da se ne sme osredotočati samo na preglednost, primerljivost in zgodnje določanje znanj in spretnosti migrantov;

27.  meni, da je potrebno usklajeno ukrepanje proti begu možganov, za kar je treba opredeliti ustrezne ukrepe za uporabo znanj in spretnosti, ki so na voljo, da se prepreči osiromašenje človeškega kapitala v državah članicah;

28.  opozarja, da naložbe v zmogljivosti sedanjega izobraževanja določajo kakovost sedanjih in prihodnjih delovnih mest, usposobljenost delavcev, socialno blaginjo in demokratično udeležbo v družbi;

29.  poziva države članice, naj vprašanje staranja prebivalstva rešujejo tako, da spodbujajo razvoj znanj in spretnosti, povezanih z zdravjem, dobrim počutjem in preprečevanjem bolezni;

Vloga izobraževanja pri reševanju problemov brezposelnosti, socialne izključenosti in revščine

30.  meni, da so konkurenčnost, gospodarska rast in socialna kohezija EU pretežno odvisni od sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki ljudem preprečujejo, da bi zaostali;

31.  vztraja, da izobraževanje in usposabljanje nista le poglavitni dejavnik za izboljšanje zaposljivosti, temveč tudi za spodbujanje osebnega razvoja, socialne vključenosti in kohezije ter dejavnega državljanstva, zato meni, da so enak dostop do kakovostnega izobraževanja in ustrezne naložbe v znanje, spretnosti in kompetence bistveni za reševanje problema visoke stopnje brezposelnosti in socialne izključenosti, zlasti v najranljivejših in najbolj zapostavljenih skupinah (osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, dolgotrajno brezposelni, nizkokvalificirane osebe, begunci in invalidi); opozarja, da je v tem smislu izjemno pomembno točno predvidevanje prihodnjih potreb po znanju in spretnostih;

32.  obžaluje, da naložbe v izobraževanje še vedno zaostajajo in da zaporedni proračunski rezi v izobraževanju najbolj prizadenejo učence in odrasle iz prikrajšanih socialno-ekonomskih skupin;

33.  je močno zaskrbljen, ker so med letoma 2010 in 2014 naložbe v izobraževanje in usposabljanje v vsej EU upadle za 2,5 %(32); poudarja, da so ustrezno financirani sistemi javnega izobraževanja nujni za to, da bi izobraževanje izpolnilo svojo vlogo v boju zoper brezposelnost, socialno izključenost in revščino;

34.  poudarja, da po navedbah OECD(33) večje število izobraženih ljudi prispeva k bolj demokratičnim družbam in trajnostnim gospodarstvom, ki so manj odvisni od javne pomoči in manj izpostavljeni upadu gospodarske rasti; zato poudarja, da naložbe v kakovostno izobraževanje in inovacije niso le bistvene za boj proti brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti, temveč tudi za to, da lahko EU uspešno tekmuje na svetovnih trgih; poziva Komisijo in države članice, naj javne naložbe v predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje za vse, zlasti za otroke iz prikrajšanih okolij, dvignejo najmanj na ravni pred krizo;

35.  poudarja, da mora biti dostop do priložnosti za učenje in usposabljanje pravica vseh ljudi v vseh življenjskih obdobjih, da lahko pridobijo prečna znanja in spretnosti, kot so matematična, digitalna in medijska pismenost, kritično mišljenje, socialne spretnosti in ustrezne življenjske veščine; meni, da je novi program znanj in spretnosti korak v pravo smer, saj spodbuja skupno zavezo za skupno vizijo o izjemnem pomenu politik vseživljenjskega učenja;

36.  poudarja vlogo zunanjih združenj in nevladnih organizacij, ki otroke učijo drugih znanj in spretnosti ter socialnih kompetenc, kot so umetnost in ročne dejavnosti, in ki pripomorejo k njihovemu vključevanju, boljšemu razumevanju njihovega okolja, solidarnosti pri učenju in življenju, hkrati pa izboljšujejo učne kompetence celotnih razredov;

37.  opozarja, da imajo invalidi posebne potrebe in zato pri pridobivanju znanj in spretnosti potrebujejo ustrezno podporo; poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju novega programa znanj in spretnost sprejmejo vključujoč pristop, ko oblikujejo svoje politike izobraževanja in usposabljanja, vključno s podporo učiteljskega osebja, in naj zagotovijo, da bodo informacije o znanjih in spretnostih, usposabljanju in možnostih financiranja na voljo in dostopne čim več skupinam ljudi, obenem pa naj upoštevajo različne oblike invalidnosti; trdi, da je pri podpori udeležbe invalidov na trgu dela za mnoge izvedljiva možnost podjetništvo; v zvezi s tem poudarja, da je treba izboljšati digitalna znanja in spretnosti invalidov in da ima pri tem poglavitno vlogo dostopna tehnologija;

38.  ugotavlja, da se sicer v večji meri priznava potencial kakovostne predšolske vzgoje in varstva za zmanjšanje osipa in postavitev trdnih temeljev za nadaljnje učenje, vendar novi program znanj in spretnosti ne vključuje v prihodnost usmerjenega pogleda za zgodnejše faze izobraževanja; zato poziva države članice, naj vlagajo v visokokakovostno predšolsko vzgojo in varstvo, da bi bila bolj kakovostna in dostopna, sprejmejo pa naj tudi ukrepe za zmanjšanje osipa;

39.  poziva države članice, naj sprejmejo zlasti okvir kakovosti iz leta 2014 o predšolski vzgoji in varstvu(34), in vztraja, da je treba pripraviti ustrezne programe, ki bodo omogočili novo priložnost mladim, ki niso zaključili osnovne ali srednje šole; meni, da bi morala biti zaželena srednješolska izobrazba;

40.  poudarja, da bi moralo izobraževanje ne le zagotavljati znanja, spretnosti in kompetence, ki jih narekujejo potrebe na trgu dela, temveč tudi prispevati k osebnemu razvoju in rasti mladih, da bi postali proaktivni in odgovorni državljani;

41.  poziva države članice, naj naložbe usmerijo v vključujoče izobraževanje, ki se odziva na družbene izzive in zagotavlja enak dostop in priložnosti za vse, tudi za mlade z različnim socialno-ekonomskim ozadjem ter ranljive in prikrajšane skupine;

42.  poziva države članice, naj razširijo izobraževanje in usposabljanje druge priložnosti za boljše vključevanje skupin, ki so izpostavljene tveganjem na trgu dela;

43.  pozdravlja predlog Komisije za ukrepe na področju znanj in spretnosti, s katerimi bi zmanjšali razlike v izobraženosti in prikrajšanosti v življenju posameznika, kajti s tem bomo evropskim državljanom omogočili učinkovito spopadanje z brezposelnostjo in v Evropi zagotovili konkurenčnost in inovacije, a opozarja tudi na številna upravna ozka grla, ki ovirajo doseganje teh ciljev in so povezana s poklicno mobilnostjo, priznavanjem kvalifikacij in poučevanjem poklicnih kvalifikacij;

44.  zato države članice poziva, naj poskrbijo za dobro delovanje informacijskega sistema za notranji trg (IMI), lažjo in boljšo izmenjavo podatkov in boljše upravno sodelovanje brez odvečnih upravnih bremen, naj uvedejo enostavnejše in hitrejše postopke za priznavanje poklicnih kvalifikacij in zahtev po stalnem strokovnem izpopolnjevanju kvalificiranih delavcev, ki nameravajo delati v drugi državi članici, in naj preprečijo vse oblike diskriminacije;

45.  poziva Komisijo, zlasti pa države članice, naj olajšajo dostop ranljivih državljanov do razvoja znanj in spretnosti, in sicer tako, da ocenijo, ali je treba zagotoviti posebna orodja, kot so lokalni informacijski centri EU in posebni kazalniki v okviru ključnih kompetenc, da bi upoštevali potrebe prikrajšanih skupin;

Povečanje možnosti vseživljenjskega učenja

46.  poudarja pomen vseživljenjskega učenja za osebni razvoj delavcev, vključno s prilagajanjem na spreminjajoče se delovne pogoje(35), in ustvarjanja priložnosti za vse, da bi spodbudili kulturo učenja pri vseh starostih v Evropi; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vseživljenjsko učenje in vlagajo vanj, zlasti v državah, kjer je stopnja udeležbe nižja od 15-odstotne referenčne vrednosti;

47.  z zaskrbljenostjo opozarja na nesprejemljiv položaj 70 milijonov Evropejcev, ki nimajo osnovnih znanj in spretnosti; zato pozdravlja oblikovanje pobude o poteh izpopolnjevanja in vztraja pri njenem hitrem začetku izvajanja in spremljanju; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pristop stalnega izpopolnjevanja, prekvalifikacije in vseživljenjskega učenja, tako da za brezposelne posameznike in za zaposlene uvedejo različne sheme za širši dostop in motivacijo, prilagojene potrebam posamezne države članice;

48.  meni, da bi morala pobuda o poteh izpopolnjevanja vključevati posamezniku prilagojeno oceno izobraževalnih potreb, kakovostno ponudbo izobraževanja ter sistematično potrjevanje pridobljenih znanj, spretnosti in kompetenc, ki bi omogočilo njihovo enostavno priznavanje na trgu dela; opozarja, da je treba zagotoviti širok dostop do širokopasovnih storitev za omogočanje digitalne pismenosti; obžaluje, da Evropski parlament ni bil vključen v oblikovanje pobude;

49.  poudarja, da morajo biti sektorska in posebna znanja in spretnosti skupna odgovornost ponudnikov izobraževanja, delodajalcev in sindikatov, zato bi morale države članice zagotoviti tesen dialog s socialnimi partnerji; vztraja, da bi morali biti vsi ustrezni akterji na trgu dela vključeni v proces usposabljanja, njegovo zasnovo in izvedbo, da bi imeli ljudje skozi svojo celotno poklicno pot potrebna znanja in spretnosti in da bi bila podjetja konkurenčna in bi hkrati spodbujala osebni razvoj, kakovostno zaposlitev, samozavest zaposlenih ter poklicne možnosti in razvoj;

50.  poudarja, da je treba razviti kompleksne sisteme izobraževanja in usposabljanja, ki bodo učencem zagotavljali različne vrste znanj in spretnosti: osnovna znanja in spretnosti (bralna in matematična in digitalna pismenost); zahtevnejša splošna znanja in spretnosti (reševanje problemov in učenje); strokovna, tehnična, poklicna ali sektorska znanja in spretnosti ter socialne in čustvene veščine;

51.  poudarja, da je razumevanje posebnih potreb nizkokvalificiranih oseb in zagotavljanje posebej prilagojenega usposabljanja zanje bistven korak pri zasnovi učinkovitejših programov usposabljanja; opozarja, da sta odzivnost in prilagodljivost z vidika pridobljenih izkušenj in spreminjajočih se okoliščin bistvena elementa učinkovitega izobraževalnega procesa;

52.  vztraja, da sta za uspeh te pobude zelo pomembna pomoč in usmerjanje za ljudi v prikrajšanih položajih, vključno z invalidi, dolgotrajno brezposelnimi in premalo zastopanimi skupinami, ki se morda ne zavedajo koristi, ki jih prinaša izboljšanje ravni znanj in spretnosti, ali možnosti za prekvalificiranje ali izpopolnjevanje;

53.  poziva Komisijo in države članice k ciljno usmerjenim ukrepom za prekvalificiranje in potrjevanje znanj in spretnosti staršev, ki se vračajo na delo po obdobju zagotavljanja oskrbe odvisnim družinskim članom;

54.  poziva k dejavnemu vključevanju vseh ustreznih deležnikov in dialogu z njimi, in to ne samo na nacionalni in evropski ravni, marveč tudi na lokalni in regionalni ravni, da bi upoštevali dejanske razmere in potrebe na trgu dela;

55.  opozarja, da je treba vseživljenjsko učenje vključiti v širši okvir poklicne pismenosti;

Izboljšanje povezav med izobraževanjem in zaposlovanjem

56.  opozarja, da je za odpravo vrzeli v znanju in spretnostih in izravnavo neusklajenosti na trgu dela ter za spodbujanje priložnosti za družbeno mobilnost, tudi za poklicno usposabljanje in vajeništvo, bistveno spodbujati trajnostno rast, socialno kohezijo, ustvarjanje novih delovnih mest, inovacije in podjetništvo, zlasti za mala in srednja podjetja ter obrti; zato spodbuja države članice, naj podpirajo strokovno izobraževanje v skladu z gospodarskimi zahtevami;

57.  poudarja, da si je treba prizadevati za prožnejši, individualen in bolj posamezniku prilagojen(36) pristop k razvoju poklicne poti in vseživljenjskemu učenju in usposabljanju skozi celotno osebno poklicno pot, ter priznava vlogo, ki jo imajo lahko pri zagotavljanju tega javni in zasebni deležniki, obenem pa priznava, da morata biti usmerjanje in svetovanje, ki obravnavata potrebe in nagnjenja posameznika ter se osredotočata na razvoj in širitev posameznikovih znanj in spretnosti, že v zgodnjih fazah osrednja elementa politik na področju izobraževanja, znanj in spretnosti;

58.  poziva države članice, naj skupaj s socialnimi partnerji oblikujejo in vzpostavijo politike, ki bodo omogočile dopust za izobraževanje in usposabljanje ter usposabljanje na delovnem mestu; poziva jih, naj poskrbijo za učenje znotraj in zunaj delovnega časa, vključno s plačanim dopustom za usposabljanje, ki bo na voljo vsem delavcem, zlasti tistim v prikrajšanih položajih, in s posebnim poudarkom na zaposlenih ženskah;

59.  poudarja, da bi morale vse politike na področju znanj in spretnosti ne le upoštevati sedanje preoblikovanje trga dela, ampak tudi zagotoviti, da so dovolj univerzalna, da razvijajo učne sposobnosti delavcev in jim pomagajo pri prilagajanju na prihodnje izzive;

60.  poudarja, da mora biti razvoj znanj in spretnosti skupna odgovornost ponudnikov izobraževanja in delodajalcev; vztraja, da bi morala biti industrija oziroma delodajalci vključena v zagotavljanje potrebnih znanj in spretnosti ter usposabljanje ljudi, da bi bila podjetja konkurenčna in bi hkrati spodbujala samozavest zaposlenih;

61.  ponavlja, da morajo biti za povečanje zaposljivosti, inovacij in dejavnega državljanstva, vključno z ekološkim državljanstvom, osnovna znanja in spretnosti povezana z drugimi ključnimi kompetencami in naravnanostjo: ustvarjalnost, okoljska ozaveščenost, samoiniciativnost, znanje tujih jezikov, kritično razmišljanje, vključno z digitalno in medijsko pismenostjo, ter spretnosti, povezane z rastočimi sektorji;

62.  poudarja ogromen potencial za inovacije in zaposlovanje, ki ga imajo obnovljivi viri energije in iskanje učinkovitejše rabe virov in energijske učinkovitosti; v zvezi z izobraževalnimi in zaposlitvenimi priložnostmi poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju novega programa znanj in spretnosti za Evropo upoštevajo energetska in okoljska vprašanja;

63.  poudarja potrebo po izvajanju prilagojene podpore za učence na delovnem mestu, vajence in zaposlene, da bi zagotovili vključevanje vseh na trg dela;

64.  priznava, da je treba spodbujati učenje skozi delo v okviru vajeništva in pripravništva kot eno izmed orodij za nadaljnje lajšanje vključevanja posameznikov na trg dela ter pri tem vzpostavljati mostove in izmenjavati veščine med generacijami;

65.  ugotavlja, da se vajeništvo, delovna praksa in učenje specifičnih znanj in spretnosti štejejo za najučinkovitejše vrste usposabljanja z vidika preprečevanja vračanja mladih v skupino oseb, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo; ugotavlja, da je bilo poudarjeno, da dualni sistem poklicnega in akademskega izobraževanja in usposabljanja zmanjšuje skupino mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, saj omogoča več mladim, da ostanejo v izobraževanju ali usposabljanju ter jim pomaga, da postanejo lažje zaposljivi ter lažje nastopijo zaposlitev ali začnejo poklicno pot; poudarja, da makroekonomska analiza kaže, da kombinacija dualnega sistema izobraževanja in usposabljanja ter dejavnih politik trga dela prinaša najboljše rezultate;

66.  poziva države članice, naj zagotovijo podporo za usposabljanje skozi delo v podjetju in razvoj spretnosti za mala in srednja podjetja;

67.  poziva, naj se sprejmejo konkretni ukrepi za lažji prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev, in sicer z zagotavljanjem kakovostnega in plačanega pripravništva in vajeništva, ki omogočata praktično usposabljanje na kraju samem, ter programov čezmejne izmenjave, kot je Erasmus za mlade podjetnike, ki mladim omogočajo, da svoje znanje in talente udejanjijo v praksi in imajo pri tem ustrezen niz socialnih in ekonomskih pravic ter dostop do socialne zaščite, kot je opredeljena v nacionalni zakonodaji in praksi in ki je enaka kot za odrasle delavce; poziva države članice, naj malim in srednjim podjetjem nudijo posebno pomoč, da bi tudi v njih lahko sprejemali pripravnike in vajence;

68.  poziva države članice, naj zagotovijo okvir za kakovost, ki preprečuje uporabo pripravništva in vajeništva za zagotavljanje poceni ali brezplačne delovne sile; poudarja, da je razumevanje temeljnih zdravstvenih in varnostnih standardov in pravic na delovnem mestu prav tako pomembno za razvoj kakovostne zaposlitve in preprečevanje izkoriščanja; v ta namen poziva države članice, naj vzpostavijo nacionalne pravne okvire za kakovost pripravništva in vajeništva, ki bodo zagotavljali zlasti varstvo zaposlitve in ustrezno socialno varnost;

69.  poziva Komisijo, naj predstavi okvir kakovosti za vajeništvo, in države članice, naj ga sprejmejo(37);

70.  meni, da morajo biti civilna družba, zlasti mladinske organizacije in organizacije skupnosti, socialni partnerji, ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter specializirane podporne službe dejavno vključeni na vseh ravneh, zlasti pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju programov poklicne kvalifikacije, ki omogočajo dejanski prehod s formalnega izobraževanja na učenje skozi delo in kakovostno zaposlitev, s čimer bi lahko predvideli prihodnje potrebe po znanju in spretnostih;

71.  poudarja, da je treba zagotoviti kvalifikacije, ki so smiselne za delodajalce, tako da pri njihovi zasnovi sodelujejo akterji na trgu dela;

Ključna vloga neformalnega in priložnostnega učenja

72.  vztraja, da je treba potrjevati neformalno in priložnostno učenje, da bi dosegli učence in okrepili njihov položaj; priznava, da to še posebej velja za pripadnike ranljivih ali prikrajšanih skupin, kot so nizkokvalificirani delavci ali begunci, ki potrebujejo prednosten dostop do ureditve potrjevanja;

73.  obžaluje, da delodajalci in ponudniki formalnega izobraževanja ne priznavajo dovolj vrednosti in pomena znanja, spretnosti in kompetenc, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem; v zvezi s tem poudarja, da je treba izboljšati ozaveščenost o potrjevanju med vsemi ustreznimi deležniki;

74.  priznava, da je pomanjkanje primerljivosti in skladnosti med pristopi potrjevanja držav EU, zlasti potrjevanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja, dodatna ovira; poleg tega priznava, da zagotavljanje resničnega dostopa, priznavanja in finančne podpore ostaja velik izziv zlasti za prikrajšane skupine, kot so nizkokvalificirane osebe, ki potrebujejo prednosten dostop do potrjevanja;

75.  poziva Komisijo in države članice, naj ozaveščajo o možnostih potrjevanja; pri tem pozdravlja napredek, ki je bil dosežen zadnjih nekaj letih v okviru izvajanja priporočila Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja do leta 2018; vendar meni, da so potrebna dodatna prizadevanja pri vzpostavljanju ustreznih pravnih okvirov in oblikovanju celovitih strategij potrjevanja, da bi omogočili potrjevanje;

76.  opozarja, da se je veliko obstoječih evropskih orodij za preglednost, kot sta evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) in evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET), razvilo ločeno; poudarja, da je treba posameznikom omogočiti, da bi bolje ocenili svoj napredek in priložnosti ter čim bolj izkoristili znanje, pridobljeno v različnih kontekstih, zato je treba to izobraževanje bolj uskladiti in ga podpreti s sistemi za zagotavljanje kakovosti ter ga vključiti v okvir nacionalnih kvalifikacij, da bi ustvarili zaupanje med sektorji in akterji, vključno z delodajalci;

77.  vztraja, da se je treba ponovno osredotočiti na vlogo neformalnega izobraževanja, ki je bistveno za krepitev položaja ljudi, zlasti ranljivih in prikrajšanih, vključno z osebami s posebnimi potrebami in invalidi ter tistimi z nizkimi kvalifikacijami in omejenimi možnostmi dostopa do formalnega izobraževanja; verjame, da lahko ponudniki neformalnega izobraževanja in nevladne organizacije pomagajo prikrajšanim skupinam, ki niso vključene v sistem formalnega izobraževanja, zato jih je treba bolje podpreti, da bi od novega programa znanj in spretnosti imeli koristi tisti, ki jih najbolj potrebujejo;

78.  priznava pomembnost prostovoljstva kot enega izmed orodij za pridobivanje znanja, izkušenj in spretnosti, ki omogočajo izboljšanje zaposljivosti in pridobivanje poklicnih kvalifikacij;

79.  poudarja, da ima neformalno učenje, vključno s prostovoljstvom, bistveno vlogo pri spodbujanju razvoja prenosljivega znanja, medkulturnih kompetenc in življenjskih veščin, kot so timsko delo, ustvarjalnost in samoiniciativnost, hkrati pa povečuje samozavest in motivacijo za učenje;

80.  dodatno poudarja pomembnost neformalnih izobraževalnih programov, umetnosti, športnih dejavnosti in medkulturnega dialoga za dejavno vključevanje državljanov v družbene in demokratične procese in preprečevanje njihove dovzetnosti za radikalno propagando; poudarja, da imata neformalno in priložnostno učenje bistveno vlogo za vključevanje oseb, ki najtežje najdejo delo in so najranljivejše; pri tem, poziva države članice, naj v celoti in pravočasno izvajajo priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja;

81.  poudarja pomen prečnih spretnosti, ki jih je mogoče pridobiti s športom v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, in nadalje poudarja povezavo med športom, zaposljivostjo, izobraževanjem in usposabljanjem;

82.  poudarja, da neformalna in priložnostna okolja zagotavljajo tudi možnosti za dejavno spodbujanje skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije ter učenje o državljanstvu, trajnosti in človekovih pravicah, vključno s pravicami žensk in otrok;

83.  poziva države članice, naj vzpostavijo postopke priznavanja neformalnega in priložnostnega izobraževanja, da bi zagotovili uspešnost poti izpopolnjevanja(38), in naj pri tem uporabijo primere najboljše prakse držav članic, ki tovrstna sredstva že imajo na voljo; v zvezi s tem opozarja na pomembnost odziva politike, usmerjenega na skupine, ki so najdlje od trga dela;

84.  poudarja, da imajo neformalna in priložnostna okolja, v katerih pogosto poteka izobraževanje v skupnosti in delo s skupinami, ki so premalo zastopane v rednem akademskem izobraževanju in izobraževanju odraslih, pomembno vlogo pri vključevanju marginaliziranih in ranljivih oseb; v tem kontekstu potrjuje, da je treba upoštevati stališča in potrebe žensk in deklic, invalidov, oseb LGBTI, migrantov in beguncev ter pripadnikov etničnih manjšin;

85.  poudarja pomembnost poklicnega usmerjanja pri podpori za nizkokvalificirane osebe; v zvezi s tem opozarja na pomembnost zmogljivih in kakovostnih javnih in zasebnih zavodov držav članic za zaposlovanje;

86.  poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o uvedbi skupnih orodij za ocenjevanje znanj in spretnosti v povezavi s shemo Europass;

87.  poziva države članice, naj nadalje razvijejo svoje sisteme potrjevanja in ozaveščajo o dostopnih storitvah potrjevanja; spodbuja države članice, naj ustvarijo dostopnejše, privlačnejše in bolj odprte poti k nadaljnjemu izobraževanju, npr. stalno poklicno izobraževanje in usposabljanje;

Spodbujanje digitalnih in podjetniških znanj in spretnosti ter znanj in spretnosti s področja naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike

88.  poudarja, da je v današnji družbi zagotavljanje osnovnih digitalnih znanj in spretnosti osnovni pogoj za osebno in poklicno izpolnitev, vendar meni, da si je treba dodatno prizadevati, da bi ljudje pridobili bolj specifične digitalne kompetence ter bi lahko uporabljali digitalno tehnologijo na inovativen in ustvarjalen način;

89.  poudarja, da je treba opredeliti znanja in spretnosti, ki so potrebni za nove tehnologije, in spodbujati pridobivanje ustreznih digitalnih znanj in spretnosti, ki jih iščejo podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter mikro, mala in srednja podjetja; zlasti opozarja, da razvoj znanj in spretnosti v digitalni dobi poteka v okolju hitrih sprememb, ki lahko destabilizirajo trge dela, zato je potrebno vseživljenjsko učenje, da bi se nanje prilagodili;

90.  verjame, da je za izboljšanje digitalnega učenja in poučevanja potreben večji poudarek na izobraževanju, povezanem z naravoslovjem, tehnologijo, tehniko in matematiko; poudarja, da sta ustvarjalnost in inovacije tesno povezani, in zato poziva, naj se umetnost in ustvarjalno učenje vključita v učne načrte za naravoslovje, tehnologijo, tehniko in matematiko, ter meni, da bi bilo treba dekleta in mlade ženske že od zgodnjega otroštva spodbujati k študiju teh predmetov;

91.  vztraja, da je treba v proces poučevanja in učenja vključiti nove tehnologije in da je treba spodbujati izobraževanje skozi praktične življenjske izkušnje, pri tem pa upoštevati učne načrte za IKT in medije, ki so primerni starosti in upoštevajo razvoj in dobro počutje otroka, zagotavljajo zgodnje usmerjanje k odgovorni uporabi tehnologije in spodbujajo kritično razmišljanje, s čimer bi ljudje pridobili ustrezen nabor znanj, spretnosti in kompetenc, zagotovili pa bi tudi razvoj celotnega nabora digitalnih znanj in spretnosti, ki jih posamezniki in podjetja potrebujejo v vedno bolj digitalnem gospodarstvu; poudarja, da je treba dekleta in mlade ženske spodbujati k študiju IKT;

92.  poleg tega poudarja, da je treba zavzeti bolj sodelovalen, usklajen in ciljno usmerjen pristop k razvoju in izvajanju strategij za digitalna znanja in spretnosti;

93.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poveča financiranje iz evropskih okvirnih programov in iz Evropskega sklada za strateške naložbe, da bi spodbujali vključujoče, inovativne in kritično razmišljajoče evropske družbe, v katerih bodo lahko vsi državljani polno udeleženi v družbi in na trgu dela, zlasti tisti, ki živijo v socialno in gospodarsko bolj negotovih okoliščinah ali na oddaljenih območjih, invalidi, starejši in brezposelni;

94.  podpira predlog Komisije, da bi države članice spodbudili, naj pripravijo celovite nacionalne strategije za digitalna znanja in spretnosti, pri čemer naj posebno pozornost namenijo odpravi digitalne vrzeli, zlasti med starejšimi; kljub temu opozarja, da je treba za učinkovitost teh strategij zagotoviti možnost vseživljenjskega učenja za pedagoško osebje, močno pedagoško vodstvo in inovativnost na vseh ravneh izobraževanja, prilagojenega posameznim ravnem, ki temelji na jasni viziji starosti in razvoju primerne medijske vzgoje, začetnem in stalnem usposabljanju in izpopolnjevanju učiteljev ter izmenjavi primerov najboljše prakse;

95.  poudarja, da medijska pismenost državljanom omogoča kritično razumevanje različnih oblik medijev ter tako širi in krepi vire in priložnosti, ki jih zagotavlja digitalna pismenost;

96.  poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, da bi v učnih načrtih in zavodih za kulturno izobraževanje izboljšali medijsko pismenost, in naj razvijajo pobude na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni na vseh ravneh formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja in usposabljanja;

97.  ponavlja, da mora nabor digitalnih znanj in spretnosti vključevati digitalno in medijsko pismenost ter kritično in ustvarjalno razmišljanje, da bi učenci postali ne le uporabniki tehnologij, ampak tudi njihovi ustvarjalci, inovatorji in odgovorni državljani v digitaliziranem svetu;

98.  poziva države članice, naj ustvarijo priložnosti za usposabljanje na področju IKT in razvoj digitalnih znanj in spretnosti ter medijske pismenosti na vseh ravneh izobraževanja; v zvezi s tem poudarja pomembnost prosto dostopnih učnih virov (OER), ki dajejo vsem možnost izobraževanja;

99.  poudarja, da je treba na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja ter v različne predmete vključiti elemente učenja podjetništva, vključno s socialnim podjetništvom, saj se bo z zgodnjim spodbujanjem podjetniškega razmišljanja med mladimi povečala njihova zaposljivost, podpiral boj proti brezposelnosti mladih ter spodbujali ustvarjalnost, kritično razmišljanje in vodstvene sposobnosti, ki so koristne pri vzpostavljanju socialnih projektov in prispevanju k lokalnim skupnostim; poudarja tudi pomembnost učenja iz izkušenj in koncepta pozitivnih neuspehov;

100.  meni, da bi moralo podjetniško izobraževanje vključevati socialno razsežnost, saj spodbuja gospodarstvo in hkrati lajša prikrajšanost, socialno izključenost in druge družbene težave, ter obravnavati teme, kot so pravična trgovina, socialno podjetništvo in alternativni poslovni modeli, kot so zadruge, da bi gospodarstvo postalo bolj socialno, vključujoče in trajnostno;

101.  poudarja, da kreativna industrija sodi med najbolj podjetniške in najhitreje rastoče sektorje in da umetniško izobraževanje razvija prenosljive spretnosti, med drugim ustvarjalno razmišljanje, reševanje problemov, skupinsko delo in iznajdljivost; priznava, da sta umetniški sektor in sektor medijev za mlade posebej privlačna;

102.  poudarja, da je treba za podjetništvo razviti prečne spretnosti, kot so ustvarjalnost, kritično razmišljanje, skupinsko delo in samoiniciativnost, ki prispevajo k osebnemu in poklicnemu razvoju mladih in jim olajšajo prehod na trg dela; meni, da je zato treba olajšati in spodbujati sodelovanje podjetnikov pri izobraževalnem procesu;

103.  poziva k dejavnemu dialogu, souporabi podatkov in sodelovanju med akademsko skupnostjo, drugimi ustanovami ali akterji za izobraževanje in usposabljanje, socialnimi partnerji in svetom dela, da bi oblikovali izobraževalne programe, na podlagi katerih bi mladi pridobili potrebno znanje, spretnosti in kompetence;

Posodobitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter osredotočenost na vrednost učenja skozi delo

104.  poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj oblikujejo ter uvedejo politike, ki določajo dopust za izobraževanje in usposabljanje ter poklicno usposabljanje na delovnem mestu in vseživljenjsko učenje, in sicer tudi v drugih državah članicah; poziva jih, naj zagotovijo, da bo učenje na delovnem mestu in zunaj njega, vključno s plačanim študijem, dostopno vsem delavcem, predvsem prikrajšanim, s poudarkom na delavkah v sektorjih, kjer so ženske strukturno premalo zastopane(39);

105.  ponavlja, da je poklicno izobraževanje in usposabljanje kot pomembna vrsta izobraževanja pomembno za večjo zaposljivost in lažjo pot do poklicne usposobljenosti ter ustvarjanje enakih možnosti za vse državljane, vključno s pripadniki socialno ranljivih in prikrajšanih skupin;

106.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezne naložbe v poklicno izobraževanje in usposabljanje, da bi bilo bolj primerno za učence, delodajalce in družbo, in pri tem uporabijo celovit in vključujoč izobraževalni pristop ter ga prilagodijo potrebam trga dela tako, da z usklajenim, celostnim in sodelovalnim večsektorskim pristopom poskrbijo, da bodo slednje sestavni del izobraževalnega sistema, poleg tega naj zagotovijo visoke standarde kvalifikacij in zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju; poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju med ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja in visokošolskega izobraževanja, da bi zagotovili uspešen prehod učencev, ki zaključijo poklicno izobraževanje in usposabljanje, v visokošolsko izobraževanje;

107.  meni, da si je treba prizadevati za boljšo prehodnost med akademskim in poklicnim izobraževanjem;

108.  poudarja, da je treba krepiti prakso poklicnega usmerjanja v izobraževalnem sistemu in v izobraževanju odraslih k znanjem, spretnostim in kompetencam, potrebnim v panogah in sektorjih v državah, ki imajo visoko dodano vrednost in naložbeni potencial;

109.  pozdravlja pobude Komisije za spodbujanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja; priznava, da mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju še ni dosegla svojega potenciala; meni, da bi lahko dodatno financiranje ustanov za poklicno izobraževanje in usposabljanje prispevalo k večji mobilnosti na tem področju in izboljšalo kakovost, pomembnost in vključujočo naravo poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

110.  poudarja, da je treba preučiti možnost medsektorske mobilnosti ne le med učitelji poklicnega izobraževanja in usposabljanja, temveč med šolami kot celoto;

111.  vztraja, da največjo odgovornost za kakovost poklicnega izobraževanja in usposabljanja nosijo države članice in njihove regije; poziva Komisijo, naj spodbuja poklicno izobraževanje in usposabljanje ter olajša izmenjavo primerov najboljše prakse;

112.  poziva države članice, naj preoblikujejo poklicno izobraževanje in usposabljanje z ustreznimi naložbami in kvalificiranimi zaposlenimi ter s tem okrepijo povezavo s trgom dela in delodajalci ter ozaveščanje o poklicnem izobraževanju in usposabljanju kot cenjeni izobrazbeni in poklicni poti;

113.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo privlačnost in položaj poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter mobilnost znotraj njega kot pomembne izbire na osebni poklicni poti, tako da poskrbijo, da bodo imeli mladi in njihove družine dostop do informacij in svetovanja o možnostih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bodo v zadostni meri vlagale v povečanje njegove kakovosti in pomembnosti, da bo tovrstno izobraževanje dostopno in cenovno ugodno za vse, da bodo ustvarile več mostov med akademskim izobraževanjem ter poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem in da bodo spodbujale uravnoteženo zastopanost spolov in nediskriminacijo v programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

114.  poziva k sprejetju posebnih ciljev, kot sta izvajanje popolnoma delujočega sistema prenašanja kreditnih točk in priznavanje v okviru evropskega sistema kreditnih točk poklicnega izobraževanja in usposabljanja (ECVET);

115.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo in primerjajo najboljšo prakso partnerstev med izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem, da bi zmanjšali osip v šolah ali pri usposabljanju ter število oseb, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, priporoča, naj se to stori s sodelovanjem med srednjimi šolami in podjetji, da bi tudi z vajeništvom ustvarili še drugo priložnost za izobraževanje, povečali povezanost med sistemi, znanja in spretnosti pa bolje prilagodili dejanskim potrebam;

116.  spodbuja države članice, naj vzpostavijo kakovostne sisteme dualnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi gospodarskimi akterji ter po izmenjavi primerov dobre prakse in v skladu s posebno naravo posameznega izobraževalnega sistema, da bi odpravili sedanje in prihodnje neskladje v znanju in spretnostih;

117.  poziva države članice, naj izboljšajo zbiranje podatkov o poklicni poti učencev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da bi izboljšali njihove zaposlitvene možnosti, ocenili kakovost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter učence obveščali o poklicnih možnostih;

118.  opozarja, da je potrebna večja podpora za mobilnost učencev in učiteljev; zato poziva države članice, naj podporo mobilnosti vključijo v svoje nacionalne programe in s tem velikemu deležu mladih pomagajo, da pridobijo izkušnje v tujini;

Učitelji in izvajalci usposabljanja

119.  meni, da imajo učitelji in izvajalci usposabljanja poglavitno vlogo pri uspešnosti učencev; zato poudarja, da je ena od stalnih prednostnih nalog v vsej EU, da je treba vlagati v začetni in stalni poklicni razvoj učiteljev v vseh izobraževalnih sektorjih in ga podpirati, zagotoviti kakovostna delovna mesta in ustanoviti službe za vseživljenjsko poklicno usmerjanje;

120.  poudarja, da bi bilo izboljšanje statusa in izpopolnjevanje vseh učiteljev, izvajalcev usposabljanja, mentorjev in pedagogov, da bi razširili svoja znanja in spretnosti, pogoj za izvajanje novega programa znanj in spretnosti ter da so potrebna nadaljnja prizadevanja za pritegnitev mladih, da bi delali v izobraževalnem sistemu, in za motiviranje učiteljev, da bi ostali v svojem poklicu, med drugim z izboljšanjem politike njihovega zadržanja; ugotavlja, da je zato treba podpirati in ceniti učitelje, zagotoviti dobre plače in pogoje dela, boljši dostop do nadaljnjega usposabljanja med delovnim časom, zlasti za digitalno didaktiko, ter ukrepe za zaščito pred nasiljem in nadlegovanjem v izobraževalnih ustanovah; poziva države članice, naj spodbujajo večjo enakost spolov v učiteljskem poklicu; poudarja, da bi bilo povečanje inovativnih načinov poučevanja in učenja ter olajšanje mobilnosti in izmenjave primerov najboljše prakse lahko korak k temu cilju;

121.  želi spomniti, da so v nekaterih državah članicah izobraževanje učiteljev močno prizadele gospodarske in finančne krize; poudarja, da je treba vlagati v učitelje, izvajalce usposabljanja in pedagoge, da bi pridobili nova znanja in spretnosti ter tehnike poučevanja, ki ustrezajo tehnološkemu in družbenemu razvoju;

122.  poziva države članice, naj veliko vlagajo v vseživljenjsko učenje učiteljev, ki naj vključuje praktične izkušnje v tujini, in zagotovijo njihov stalni poklicni razvoj ter jim pomagajo pridobiti nova znanja in spretnosti, kot so digitalna in podjetniška znanja in spretnosti ter znanje o vključujočem izobraževanju; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno plačane dneve za usposabljanje, da bi se izpopolnjevalo celotno izobraževalno osebje;

123.  poudarja, da je treba razvijati kompetence učiteljev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju za predajanje podjetniških znanj in spretnosti učencem v tesnem sodelovanju z malimi in srednjimi podjetji; v zvezi s tem poudarja potrebo po spodbujanju prožne prakse zaposlovanja (npr. učitelji z izkušnjami v panogi);

124.  priporoča državam članicam, naj uvedejo spodbude za zaposlovanje kandidatov za učiteljski poklic z visokimi kompetencami in za nagrajevanje uspešnih učiteljev;

Izvajanje novega programa znanj in spretnosti: izzivi in priporočila

125.  poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja, da bi bolje ocenili in predvideli potrebe po znanju in spretnostih in jih bolje prilagodili delovnim mestom, ki so na voljo na trgu dela;

126.  poudarja, da je treba novi program znanj in spretnosti izpopolniti, izvajati in spremljati v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki, tudi s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, ponudniki neformalnega izobraževanja, zavodi za izobraževanje in lokalnimi oblastmi; poziva Komisijo, naj podpira spodbujanje širših partnerstev z omenjenimi deležniki;

127.  poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju pobude dajo pomemben poudarek usklajevanju različnih organizacij, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z razvojem znanj in spretnosti, kot so ministrstva, lokalne oblasti, javni zavodi za zaposlovanje in drugi zavodi, ustanove za izobraževanje in usposabljanje ter nevladne organizacije;

128.  poziva Komisijo in države članice, naj še naprej izboljšujejo prepoznavnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter povečajo njegovo kakovost in privlačnost; poziva Komisijo, naj spodbudi države članice, da si bodo v programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja zastavile nadaljnje cilje za spodbujanje učenja skozi delo;

129.  poziva k tesnejšemu sodelovanju med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter izvajalci visokošolskega izobraževanja, da bi premostili obstoječo vrzel in zagotovili uspešen prehod iz poklicnega izobraževanja in usposabljanja v visokošolsko izobraževanje; v zvezi s tem priporoča učenje iz primerov najboljše prakse v več državah članicah, ki imajo učinkovite dualne sisteme izobraževanja;

130.  poziva Komisijo in države članice, naj pri socialni politiki ter politiki izobraževanja in zaposlovanja sprejmejo usklajen in vključujoč pristop, da bi omogočile stalen in prilagodljiv razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter da bi osebe, ki zaključijo te programe, imele možnost nadaljevati študij in usposabljanje na višjih stopnjah;

131.  poudarja, da je treba izboljšati razumevanje in primerljivost različnih kvalifikacij po državah članicah; pozdravlja predlagano revizijo in nadaljnji razvoj evropskega ogrodja kvalifikacij ter poziva k okrepljenemu sodelovanju med državami članicami in deležniki; poziva k večji skladnosti med instrumenti EU za kvalifikacijo, tj. evropskim ogrodjem kvalifikacij, evropskim sistemom kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter evropskim referenčnim okvirom za zagotavljanje kakovosti;

132.  poziva države članice, naj se še naprej osredotočajo na zagotavljanje priložnosti svojim državljanom vseh starosti za razvoj njihovih digitalnih znanj, spretnosti in kompetenc, pri tem pa naj spodbujajo digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe ter preoblikujejo načine učenja, dela in poslovanja, še naprej pa naj se osredotočajo tudi na širše družbene posledice teh sprememb; v zvezi s tem poziva države članice, naj se seznanijo z namero Komisije, da se s strategijo EU za digitalno pismenost osredotoči na pozitivne vidike te preobrazbe; poziva k nadaljnjemu vključevanju civilne družbe in socialnih partnerjev v koalicijo za digitalno pismenost in delovna mesta;

133.  soglaša z načrtom sektorskega sodelovanja za znanja in spretnosti, ki ga je Komisija oblikovala v okviru pilotnega programa za šest sektorjev, in spodbuja k njegovemu nadaljevanju;

134.  poziva Komisijo in države članice, naj se še naprej osredotočajo na digitalna znanja in spretnosti, zlasti na digitalno preobrazbo gospodarstva in preoblikovanje načina dela in poslovanja, ter je seznanjen z namero Komisije, da se s strategijo EU za digitalno pismenost osredotoči na pozitivne vidike te preobrazbe;

135.  poziva države članice, naj podjetniško izobraževanje(40), vključno s socialnim podjetništvom, vključijo v učni načrt, da bi pri državljanih razvili podjetniško miselnost posameznikov kot ključno kompetenco, ki spodbuja osebni razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposljivost;

136.  spodbuja Komisijo, naj razvije enake okvire kompetenc za druge ključne kompetence, kot je finančna pismenost, na enak način kot za digitalna in podjetniška znanja in spretnosti;

137.  meni, da je treba upoštevati izkušnje z izvajanjem jamstva za mlade, da bi predlagana pobuda o poteh izpopolnjevanja povzročila oprijemljive spremembe; zlasti meni, da bi si bilo treba prizadevati za hitrejše izvajanje, da bi bilo treba imeti celovit pristop k spremljajočim socialnim storitvam in da bi bilo treba spodbujati boljše sodelovanje s socialnimi partnerji, kot so sindikati in združenja delodajalcev, ter drugimi deležniki;

138.  meni, da je pomembno opremljati ljudi z naborom minimalnih znanj in spretnosti, vendar to ni dovolj, saj je bistveno, da se vsakega posameznika spodbuja k pridobivanju zahtevnejših znanj, spretnosti in kompetenc, da bi se bolje prilagodil na prihodnost, zlasti v primeru ranljivih skupin, ki so izpostavljene tveganju prekarne zaposlitve;

139.  obžaluje, da ni na voljo namenskih finančnih sredstev za izvajanje predlogov, kar je lahko pomembna ovira za izvedbo ukrepov, ki bi na nacionalni ravni dejansko kaj izboljšali, vendar meni, da bi bilo treba države članice spodbujati, naj popolnoma izkoristijo obstoječe vire financiranja, ki so na voljo za podporo izvajanju programa, zlasti Evropski socialni sklad; poudarja, da se predlagani viri financiranja, namreč Evropski socialni sklad in Erasmus+, že razdeljujejo na nacionalni ravni; zato poziva Komisijo, naj spodbuja države članice, da bodo več vlagale v učinkovito porabo sredstev za znanja in spretnosti kot pomembno naložbo v človeški kapital, ki prinaša tako socialne kot ekonomske donose, in da bodo to spodbujale;

140.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo finančna sredstva, da bi v okviru nacionalnih strategij za digitalna znanja in spretnosti premostili obstoječo tehnološko in digitalno vrzel med izobraževalnimi ustanovami in ustanovami za usposabljanje, ki so dobro opremljene, in tistimi, ki niso, ter da bi podprli izpolnjevanje učiteljev in izvajalcev usposabljanja v tehnologiji, da bi tako obdržali korak z današnjim vse bolj digitalnim svetom;

141.  odločno priporoča, naj se obravnava digitalni razkorak in se vsem ponudijo enake možnosti, da bodo imeli dostop do digitalne tehnologije in da bodo pridobili kompetence, odnos in motivacijo, ki so potrebni za digitalno udeležbo;

142.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo tudi vprašanja, kot so slabi učni uspehi učencev na nekaterih študijskih področjih, nizka udeležba odraslih v izobraževanju, osip, socialna vključenost, državljanska udeležba, razlike med spoloma in stopnja zaposljivosti diplomantov;

143.  poziva države članice, naj v posvetovanju s socialnimi partnerji spodbujajo sodelovanje in krepijo sinergijo med ponudniki formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja, regijami in lokalnimi oblastmi, delodajalci ter civilno družbo, da bi dosegli širšo skupino nizkokvalificiranih delavcev in bolje upoštevali njihove posebne potrebe;

144.  poziva k omogočanju večje prilagodljivosti pri učenju glede kraja ter učnih kanalov in metod, s katerimi naj bi privabili raznoliko paleto učencev in zadovoljili njihove potrebe ter tako okrepili možnosti izobraževanja za vse;

145.  pozdravlja predlagano revizijo evropskega okvira ključnih kompetenc, ki je dragocen vir in zagotavlja skupno razumevanje za razvoj prečnih znanj in spretnosti, ter poziva k okrepitvi njegovega učinka na nacionalni ravni, tudi pri učnih načrtih in usposabljanju učiteljev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo okvir ključnih kompetenc povezan s priporočili Sveta iz leta 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja;

146.  pozdravlja načrtovano revizijo evropskega ogrodja kvalifikacij, kar naj bi pripomoglo k večjemu razumevanju obstoječih znanj in spretnosti ter kvalifikacij v posameznih državah EU; poudarja, da je to orodje nujno za razvoj poklicne mobilnosti, zlasti na obmejnih območjih, in da je treba zagotoviti večjo vidljivost znanj, spretnosti in kompetenc, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem;

147.  poziva države članice naj izberejo širok pristop k izvajanju poti izpopolnjevanja, zagotovijo raznolike priložnosti, upoštevajo konkretne potrebe na lokalni, regionalni in sektorski ravni (na primer medkulturna, državljanska, ekološka, jezikovna, zdravstvena in družinska znanja in spretnosti) ter naredijo več, kot da samo zagotavljajo osnovna znanja in spretnosti;

148.  poziva Komisijo, naj podpira prizadevanja držav članic, in sicer z dejavnostmi vzajemnega učenja in izmenjavo primerov dobre politične prakse;

149.  pozdravlja in spodbuja revizijo okvira Europass, zlasti njegov premik od orodja, ki temelji na dokumentih, k platformi, ki temelji na storitvah in prizadevanja, in prizadevanja, da bi povečali prepoznavnost različnih vrst učenja ter znanj in spretnosti, zlasti tiste, pridobljene zunaj formalnega izobraževanja;

150.  meni, da bi morali z revizijo zagotoviti, da bodo imele prikrajšane skupine, kot so invalidi, nizkokvalificirane osebe, starejši ali dolgotrajno brezposelni, koristi od orodij, poleg tega meni, da je bistvenega pomena zagotoviti dostopnost za invalide;

151.  meni, da bi se morale razlike med spoloma glede razvoja znanj in spretnosti bolje odražati v novem programu znanj in spretnosti;

152.  pozdravlja pobudo za uvedbo sistema sledenja diplomantov, da bi zagotovili pristop, ki bo bolj temeljil na dokazih in bo ustreznejši za oblikovanje učnih načrtov in ponudbe izobraževanja; poziva k podobnemu sistemu za obsežno sledenje oseb, ki so zaključile poklicno izobraževanje in usposabljanje;

153.  poziva k stalni in okrepljeni podpori za program mobilnosti Erasums+, ki ponuja in spodbuja priložnosti za vključujoče učenje in usposabljanje za mlade, pedagoge, prostovoljce, vajence, pripravnike in mlade delavce;

154.  poziva Komisijo, naj analizira nacionalne sisteme poklicnih kvalifikacij in naj predlaga, da bi jih prilagodili spreminjajočim se potrebam in novim poklicem; poudarja, da morajo države članice podpreti učiteljski poklic z lažjim dostopom do informacij o najsodobnejši tehnologiji, ter želi spomniti, da je Komisija v ta namen zasnovala platformo eTwinning;

155.  poziva Komisijo, naj razglasi evropsko leto učenja odraslih, s čimer bo pripomogla k ozaveščanju o pomenu izobraževanja odraslih in aktivnega staranja v vsej Evropi, in naj omogoči dovolj časa za pripravo nanj na ravni EU in nacionalni ravni;

156.  poziva Komisijo, naj enkrat letno organizira evropski forum znanj in spretnosti, da bi ustreznim organom, izobraževalnim ustanovam, izvajalcem, učencem, delodajalcem in zaposlenim omogočila izmenjavo primerov najboljše prakse glede predvidevanja potreb po znanjih in spretnostih ter njihovega razvoja in potrjevanja;

o
o   o

157.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 119, 28.5.2009, str. 2.
(2) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 29.
(3) UL C 484, 24.12.2016, str. 1.
(4) UL C 67, 20.2.2016, str. 1.
(5) UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
(6) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(7) UL C 191, 1.7.2011, str. 1.
(8) UL C 372, 20.12.2011, str. 1.
(9) UL C 290, 4.12.2007, str. 1.
(10) UL C 417, 15.12.2015, str. 36.
(11) UL C 64, 5.3.2013, str. 5.
(12) UL C 111, 6.5.2008, str. 1.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0107.
(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0008.
(16) UL C 265, 11.8.2017, str. 48.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0292.
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0321.
(19) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52011XG0525(01)&from=ES
(20) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6268-2017-INIT/sl/pdf
(21) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0005.
(22) Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (ISBN: 978-92-79-26866-3); http://www.euricse.eu/wp-content/uploads/2015/03/social-economy-guide.pdf
(23) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0411.
(24) Evropska komisija (2016), Analytical underpinning for a New Skills Agenda for Europe (Analitična osnova novega programa znanj in spretnosti za Evropo) (SWD(2016)0195).
(25) Cedefop, v pripravi za ES, 2016.
(26) http://www.cedefop.europa.eu/en/events-and-projects/projects/assisting-eu-countries-skills-matching
(27) Glej SWD(2016)0195.
(28) Študija Boosting the competitiveness of cultural and creative industries for growth and jobs (Spodbujanje konkurenčnosti kulturne in kreativne industrije za rast in delovna mesta), 2015.
(29) Society at a Glance 2016 – OECD Social Indicators (Družbeni pregled leta 2016 – Socialni kazalniki OECD).
(30) Cedefop, podatkovna zbirka Rising STEMs (Znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika v vzponu), marec 2014.
(31) Dualni sistem izobraževanja je kombinacija vajeništva v podjetju s poklicnim izobraževanjem na poklicni šoli v okviru istega programa.
(32) Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2016.
(33) https://www.oecd.org/education/school/50293148.pdf
(34) Eurofound (2015), Early childhood care: working conditions, training and quality of services – A systematic review (Predšolsko varstvo: delovni pogoji, usposabljanje in kakovost storitev – sistematični pregled).
(35) Glej Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.
(36) Premik k učnim izidom – Politike in prakse v Evropi – Cedefop.
(37) Pripravljen bo v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje z naslovom A Shared Vision for Quality and Effective Apprenticeships and Work-based Learning (Skupna vizija za kakovostno in učinkovito vajeništvo in učenje skozi delo), sprejetim 2. decembra 2016.
(38) Priporočilo Sveta z dne 19. decembra 2016.
(39) Glej Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.
(40) Evropska komisija/EACEA/Eurydice, 2016, Entrepreneurship Education at School in Europe (Podjetniško izobraževanje v šoli v Evropi), poročilo Eurydice.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov